Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, 17. marca 1938. — Leto XI. — Št. 12.
GLASILO
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Ob koncu Avstrije
Tujci, ki jedo naš kruh
V naši državi je zaposlenih nad 140.000 »nenadomestljivih« tujcev. Od teh je 9.875 Avstrijcev, 38.423 Cehoslovakov, 20.811 Italijanov, 21.316 Madžarov, 3.29? Nemcev, 7.155 Poljalkov, 26.790 Rusov ter 13.099 iz drugih držav. Po posaunez-nih panogah je toliko zaposlenih: v poljedelstvu, gozdarstvu in ribištvu skupno 46.273 tujcev, v industriji in obrti 48.034 tujcev, v trgovini in pri prometu 16.811 tujcev, v javnih službah in pri svobodnih poklicih 15.124 tujcev, v ostalih poklicih pa 13.524.
Res je, da je tudi mnogo naših državljanov, posebno Slovencev, naseljenih v tujini. Toda naši izseljenci v tujini opravljajo večidel le i.ajtežja dela, v industriji, v rudnikih in na polju. Tujci, ki so v službi pri nais, pa so zaposleni le pri lahkih delih, posebno imajo zasedena skoraj visa vodstvena mesta v industriji im rudarstvu. Pri težikem ročnem delu jih je zaposlenih le 1460, komaj i%.
Te številke so še iz leta 1933., pa so šele danes prišle na dan. V zadnjem času se je število tujcev še povečalo. Posebno hud je naval Nemcev, ki vedno bolj pritiskajo •k nam. V to že itak veliko število pa niso všteti tisti, ki so si vzeli naše 'državljanstvo.
Ob pogledu na te velikanske številke moramo razmišljati o usodi naših domačih ljudi, posebno strokovno izšolanih, ki ne morejo do kruha. Kljub temu, da bi lahko popolnoma nadomestili vsaj polovico teh »nenadomestljivih« tujcev, ni nikogar, iki # bi poslal te vsiljence domov.
Še eno je, kar nas boli: Ti tujci, ki uživajo gostoljubje naše države in jedo naš kruh, so navadno najhujši priganjači naših ljudi. S svojim obnašanjem ponižujejo našo čast ter se sploh obnašajo kot gospodarji v kaki koloniji. Oblast bi morala temeljito pretresti vso to množico in izgnati vse, ki so nepotrebni in ki ne znajo ceniti gostoljubja, ki ga pri nas uživajo.
Tudi ugledu svoje države ti tujci ®avadno veliko škodujejo. Naj onie-®iino le številne Čehe v naši tekstilni industriji, ki bi lahko silno koristili ugledu Čnškoslovaške med ®»ašim delovnim ljudstvom — toda s svojim početjem le prevečkrat -‘ujajo sovraštvo do sebe in ra-z,iTnl jivro tudi nerazpoloženje do domovine. Tudi tuje države j.1 ni orale skrbno paziti, kakšne rp pošiljajo v svet.
Pr-ašanje tujcev v naši industriji
V Avstriji so se pretekli teden odigrali dogodki, ki so presenetili vse v Evropi. Ostrmela je Francija, ostrmela je Anglija, samo Italija je igrala znano vlogo tretjega, ki čaka. Toda kakor so avstrijski dogodki iznenadili oficielne politične kroge, tako so porazno vplivali predvsem na vse tihe pristaše fašizma izven Nemčije in Italije, ki so do sedaj lahko verno verjeli, da mednarodni fašizem nastopa predvsem proti nevarnosti boljševizma.
Padla je krščansko-stanovSka Avstrija, tista Avstrija, ki je v sebi energično zatrla svobodna delavska gibanja in ki je zvesto iskala novo obliko avtoritarnega režima, ki bi jo rešil na eni strani p^od nemškim narodnim socializmom, na drugi strani pa pred radikalnejšimi socialnimi reformami. Verjela je, da bo v tesni zvezi z Italijo igrala jeziček na tehtnici srednjevropskega ravnotežja in da so usluge, ki jih je doprinašala v Ženevi in Španjji za svojo zaveznico, tako velike, da se ne bodo dale pozabiti v tako kratkem času.
In vendar je Italija pozabila vse gospodarske usluge, ki jih ji je Avstrija izkazala v času abesinske vojne, vso podporo v Ženevi in v politični igri za ravnotežje v Podonavju v italijanskem smislu.
Dejstva so pokazala, da so politični načrti nekaterih v današnji Evropi dosti večji in obsežnejši, kakor si jih predstavlja demokratska in na samoodločbi narodov zgrajena miselnost. Interesne sfere so se z Avstrijo jasno razmejile in danes jih moremo le še ugotoviti in proti njim postaviti enako odločne načrte in zahteve.
le usodne bližine dveh agresivnih fašizimov se moramo jasno zavedati predvsem Slovenci. »Slovenec« je že po prvi spremembi vlade v Avstriji pozival: »Dunajski dogodki kličejo po pozornosti, kličejo po delu, po hitrih in učinkovi-
je vedno bolj pereče. Državna oblast in gospodarske ustanove bodo morale tej zadevi posvetiti največjo pozornost. Ob vedno bolj naraščajočem številu brezposelne izobražene in strokovno izšolane mladine ne bomo mogli več mirno gledati, da bi ti tujci zasedali najboljša mesta, naši ljudje pa bi morali stradati doma ali se pogubiti v tujini. Že talko je tretjina naišega naroda izgubljena po širnem svetu. Ne samo skrb za socialni položaj našega ljudstva, ampak tudi vpra-
tih ukrepih, ki morajo priti najprej iz slovenskega naroda samega...« Vemo sicer, da takih hitrih ukrepov danes od nikoder ne bo, ker ne morejo od nikoder priti. — Danes je slovenska javnost še preveč zbegana s politiko, ki je bila v marsičem podobna idejnim osnovam avstrijske politike in ki jo privedla Avstrijo tako daleč. Tudi pri nas se ljudstvo bega z ideološkimi bloki, z bližino rdeče nevarnosti, pred katero nas v Španiji brani Franko, v Avstriji pa nas bo nova nemška narodno-socialistična vla-
Kakor pri nas, ise tudi v južnoameriških država gospodarski položaj zboljšajo. Tako piše »Slovenski liste, ki izhaja v Buenos Airesu, glavnem mestu ,»w*pul>like Argentine, da se je zunanja trgovina v primeru z lansko povečala za 76%. Poročila o gospodarski obnovi so polna hvale in optimizma. Kdor bi stvari ne pogledal malo globlje, bi mislil, da so s teni nastopile 'boljše razmere tudi za tiste, ki k proč vi tu in gospodarskemu napredku največ dopri-naišajo, to je za delavstvo.
Tu je pa stvar povsem drugačna. Na podlagi podatkov iz popisa industrijskih podjetij argentinske republike, kateri se sedaj objavljajo, je ugotovljeno, da 85% vsega argentinskega delavstva ne zasluži več kot 80 pesov (1 pesos == 12.70 din) na mesec. Državni delovni urad pa je na drugi strani ugotovil, da 3—4 članska delovna družina ne more živeti, ako nima 150 pelsov mesečnih dohodkov. Tedaj tri četrtine delavstva nima niti polovico tega, kar bi po ugotovitvi državnega delovnega urada moralo imeti, da skromno preživi sebe in svojo družino. Draginja je vedno večja. Pred leti bi zadostovalo za preživljanje družine 120 pesov — sedaj ni dovolj 150.
Delavstvo zato zahteva zvišanje plač. Toda neko velepodjetje, ki je imelo v dveh letih 275% dobička od vloženega
Telefon Jugoslovanske strokovne zveze ter uprave in uredništva „Delavske Pravice“ je 49-48.
naroda nais neogibno sili h korenitemu reševanju zaposlovanja tujcev. Delavske organizacije so na to že neštetokrat opozarjale. Z vsem prizadevanjem so dosegle le tu in tam izgon kakega posebnega pre-drzneža ali zločinskega tipa iz vrst zaposlenih tujcev.
Zaposlovanje tujcev v naši industriji je ena najbolj bolečih ran delovnega ljudstva. Ne bomo odnehali, dokler tudi tu ne napravimo reda!	Ft.
da. Eden iizmed prvih učinkovitih ukrepov bi bil ta, da bi vse slovensko časopisje enotno in brez razlike na nazore v vsem svojem pisanju postavilo načelo, da Slovenci ne moremo in ne bomo nikdar in ni-
Dogodki v Avstriji so ponovno razgibali slovensko delovno ljudstvo. Zopet imamo priliko, da združimo ves slovenski narod okoli velikega narodnega programa. To zahteva delovno ljudstvo. Kot svobodno, demokratično ljudstvo moramo
kapitala, je vse delavstvo odpustilo, ker se je drznilo postaviti zahtevo po 5% zvišanju plač. Zaradi takega položaja so predvidene velike borbe med delavci in delodajalci. — 30.000 gradbenih delavcev je na tem, da ustavijo delo, ako ne bodo ugodili njihovim upravičenim zahtevam. Delodajalci so sc pred časom obvezali, da bodo delavstvu postopoma zvišali plače, toda dogovora niso držali. Plače zidarskih delavcev znašajo 76.50 pesov na mesec.
Slika delavskih razmer je tedaj skoraj povsod enaka. Zboljšanja gospodarskih razmer ni deležen tisti, ki je v času gospodarske stiske bil brez dela, delal za vsako ceno in tako pomagal prebroditi kapitalistom »krizo«, pač pa samo tisti, ki so tudi v letih stiske želi neomejeno svoj profit.
Zidarsko delavstvo v Buenos Airesu je po neuspelih pogajanjih stopilo v stavko. Oblast je zato izgnala 5 voditeljev. Med delavstvom je zaradi tega zavladalo veliko razburjenje. Delavska zveza, v kateri je včlanjenih 400.000 delavcev, je razglasila splošno protestno stavko. Do stavke pa ni prišlo, in sicer zato ne, ker je oblast po osebni intervenciji notranjega ministra dosegla, da so delodajalci pristali na delavske zahteve. Nove delovne pogoje je določil sam notranji minister. Od 3. novembra dalie bodo v veljavi te-le plače: za težake 5, navadne zidarje 6 in zidarske mojstre 7,20 pesov dnevno. 1. maja 1938 pa se te plače povišajo navadnim zidarjem na 6.30 in zidarskim mojstrom na 7.50 pesov dnevno. Delavci so se obvezali, da ne bodo eno leto in pol zahtevali novega povišanja plač. Kaki ukrepi nasproti delavcem, ki so sitavko organizirali, se ne bodo izvajali. Policija pa se je obvezala, da bo izpustila vse, ki so zaradi stavke v za-porih in da ne bo izgnala še 10 vodi-tel jev, za katere je bil izgon že določen. 1 iste pa, kateri so bili pa že izgnani, bo izkrcala v Mehiki, katera je izjavila, da jih sprejme.
Il ogodba je bila podpisana na policijskem ravnateljstvu v Buenos Airesu. Delavstvo je nato imelo zborovanje, sporazum odobrilo in začelo z delom.
Pri tem mezdnem gibanju, tako pravi »Slovenski list, je 'bilo prizadetih tudi več tisoč naših izseljencev. Kadar delavstvo močno in enotno nasitopi, tudi res kaj doseže.
sanje ohranitve in brarnbe našega
Delavske razmere
v Južni Ameriki
q)o n ali k krajih
Naše skupine polagajo račune
Celje
Praznik svetega Jožefa je naš praznik, praznik dela, ko se spomnimo naše delavske časti in se za trenutek ustavimo in globlje pomislimo o pomenu in namenu dela. Delo je častno in vsakomur nujno potrebno, potrebno nam je, če se hočemo ohraniti pri življenju, kar je naša dolžnost. Mi delavci hočemo ohraniti delavsko čast na dostojni višini posebno danes, ko je tako skrunjena in teptana. Zahtevamo, da je naše delo cen jeno in plačano tako, da nam omogoča življenjsko eksistenco. Tovariši, ta naš delavski praznik bomo na skromen način proslavili v nedeljo 20. marca ob pol 10 dopoldne v Del. zbornici v prostoru JSZ. Proslave, ki jo priredi skupina KDM, sc udeležite vsi člani KDM in JSZ in pripeljite s seboj še svoje prijatelje in znance. Pokazati hočemo, da spoštujemo naš delavski praznik. Delu slava — delu čast!
Kočevje
»Delavska politika« z dne 5. marca 1938 je prinesla pod naslovom »Strašno smo jim na poti« članek, v katerem omenja, da so na čelu krščanskih socialistov ljudje, ki svoje osebne prepire prinašajo v strokovni pokret. lo ni res. Dopisniku »Delavske politike« odgovarjam: 1. Obratni zaupnik ima nalogo in dolžnost popolnoma nepristransko zagovarjati in ščititi interese delavstva. Kdor zaupniške funkcije ne vrši v tem smislu, ni zaupnik, ampak škodljivec splošnosti. — 2. Rudarska skupina ni strankarsko, temveč stanovsko zastopstvo rudarskega delavstva. Barva in svetovni nazor ne sme pri vršenju zaupniške dolžnosti igrati nobene vloge. To se od zaupnikov zahteva. Vsako drugo postopanje zaupnikov je proti pravilom im protizakonito. Ker pa omenjeni dopisnik trdi, da ima naša
skupina varuha, ki prav po očetovsko skrbi za nas, lahko tudi mi omenimo, da tudi njih skupina ni1 brez močnih stebrov, pač pa pri delu vsem enako sonce sije, če si hoče priboriti svoj vsakdanji kruh. Glede terorja omenim, da ravno iz njihovih vrst prihajajo intrige proti krščanskim socialistom. S takim .postopanjem tisti, ki tako ravna, jasno pokaže svojo podlo strankarsko zagrizenost in socialno nekulturo.
Rudar.
Trbovlje
Igra. Na praznik sv. Jožefu ob pol 4 popoldne uprizori strokovna skupina rudarjev v društvenem domu lepo in pomembno socialno igro »Žrtve«. '1 a socialna drama v 4 dejanjih je posneta iz čisto delavskega življenja ter gotovo primerna za naiš kraj. Igrajo stari igralci Društvenega doma. Vstopnina bo nizka. Delavstvo vabimo* da se prireditve v obilnem številu udeleži.
Tukajšnja krajevna bratovska sklad-nica ima v prodaji nov pravilnik, veljaven od i. januarja 1938. Cena je 4 din. Delavstvu priporočamo, da si ga nabavi ter se pouči o svojem zavarovanju.
Članstvo skupine pozivam, da prispevke točno plačuje. Kdor bo v za-stanlku nad 2 meseca, ga moram na podlagi poslovnika javiti centruli, da ga črta iz Članstva. Storite svojo dolžnost! — Zupan Franc, blagajnik.
Guštanj
Namesto napovedanega okrožnega sestanka se je v nedeljo 6. t. m. vršila le širša seja naše skupine, katere se je udeležil kot zastopnik centrale tudi tovariš Hočevar iz Celja. Hvaležni sino tovarišu Hočevarju za njegova lepa izvajanja, ko nam je v svojem, dobro uro trajajočem poročilu povedal za nas toliko koristnega.	M.
Seja centralnega tajništva delavskih zbornic
V petek 11. in v soboto 1& marca 1.1. se je vršila v Splitu seja centralnega tajništva delavskih zbornic. Seja je v glavnem razpravljala o aktualnih socialno političnih vprašanjih. Veliko paž-njo posveča centralni odbor novi uredbi o odpiranju trgovskih in obrtnih poslovalnic tej delovnega časa pomožnega osebja, ki je bila predmet dveh anket, sklicanih po ministru za socialna politiko v Zagrebu in Sarajevu. Sedaj je formirana ožja paritetna komisija, sestavljena iz predstavnikov delodajalcev in delojemalcev, katere naloga je, da najde soglasje za končno stilizacijo te uredbe.
K nameravani novelizaciji sedanjega obrtnega zakona, pri čemur bi se hotelo poslabšati delovno pravo, so z delavske strani narejeni vsi1 koraki, da se obstoječe pravo ne poslabša, pač pa izboljša, v kolikor so se v praktičnem izvajanju delovnega prava po tem zakonu pokazale hibe in nejasnosti. Zadevna anketa, ki se je vršila 8. in 9. marca v Zagrebu, je zavzela k tem vprašanjem svoje stališče, ki bo predloženo ministrstvu.
Sedanja uredba o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb, po-mirjevanju in razsodništvu se ne izvaja tako, kakor bi se morala. Ugotavlja se, da se zlasti zlorablja člen 15. te uredbe in to na škodo sindikalnih akcij, ki imajo vezane roke glede izboljšanja plač in sklepanja kolektiv
poselnih je močno okrnjena samouprava javnih borz dela. Stalna zahteva delavstva je, da se delavskim socialnim ustanovam da popolna samouprava, ker le na ta način bo moglo delavstvo pravilno zavarovati svoje interese v teh ustanovah. Centralni odbor delavskih zbornic je predložil tudi zahtevo, da se izvedejo volitve v okr. urade za zavarovanje delavcev, da se omogoči po tolikih letih obstoja delavstvu, da v upravo teh ustanov postavi ljudi, katerim bo moglo zaupati.
Jugoslovanska strokovna zveza, ki je zastopana po svojem predstavniku v centralnem odboru delavskih zbornic, soglaša z ukrepi tega odbora in bo kot dosedaj tudi v bodoče vse_ storila, da se pereče socialno vprašanje uredi tako, kot to zahtevajo splošni gmotni, socialni in kulturni interesi delavstva in nameščenistva.
Količevo
Dne 6. marca je imela naša skupina občni zbor. Občni zbor je ali bi vsaj moral biti velik dogodek v delavskem življenju. Kajti občni zbor je zrcalo, kakšno je delavstvo: ali’ jc že dovolj zrelo, ali se zaveda svojih dolžnosti do samega sebe in do celotnega delavskega stanu. Občni zbor pa začrta tudi smernice in določi naloge za bodoče delo. Naš občili, zbor je, hvala Bogu, pokazal, da rastemo in da se vedno bolj izpopolnjujemo. Kljub izredno lepemu vremenu je bila udeležba sijajna. Člani so se zavedali, da je in mora biti občni zbor za nje velik praznik. Občni zbor je otvoril tovariš predsednik Tone H a u p t m u n. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil občni zbor v imenu tovarišev iz Vevč tov. Zupančič. Dnevni rod je bil sestavljen tako, da so podali najprej poročila funkcionarji organizacije: predsednik, tajnik blagajnik in nadzorstvo. Vsa poročila so bila skrbno sestavljena, tako vestno, kakor je bilo vestno vse delovanje skupine. Poročila so člani sprejeli brez debate in dali odboru na predlog predsednika nadzorstva tov. K e r ž a n a soglasno razrešnico. Nato so sledile volitve funkcionarjev organizacije za bodoče leto. Soglasno so bili izvoljeni naslednji tovariši, ki so se na poznejši seji konstituirali takole: predsednik tov. Tone Hauptman, podpredsednik tov. Ja-nek Kožar, tajnik tov. Franc Bukovec, namestnik tajnika tov. Nande Pirc, blagajnik tov. Karel Klopčič, namestnik blagajnika; tov. Karel Dimc. Ostali odborniki so še tovariši: Mežnar Iv., Potočnik Niko, Grošelj Janez, Serko Franc, Pogačar Viktor in Pirc Jože. Nadzorstvo tvo-i i jo tovariši: Ker Žan Alojzij, Jerman Vinko in Klopčič Vinko. Na občnem zboru so bili izvoljeni tudi pomočniki blagajnika. Po končanih volitvah je poročal tov. Bukovec o zadnjih intervencijah zaradi pogostih in visokih kazni v podjetju in o drugih dogodkih. Priznati je pa moral, da so bile nekatere pritožbe g. ravnatelja upravičene in jih bo moralo delavstvo upoštevati. Zastopnika centrale JSZ tovariša Lombard o Peter in Marinček Anton sta poudarjala naloge zavedne delavske strokovne organizacije, ki so: 1. Ustvariti in izoblikovati do čim višje stopnje delavca. Zlasti zavest kolektivnosti, zavest, da je tudi poedi-nec odgovoren za celoto in da mora delovati v korist celote. Če bo ta zavest v delavstvu živa, potem se bo vsak zavedal, da mora tudi svoje osebne zadeve v tovarni reševati le po izvoljenih delavskih funkcionarjih in da se mora vsak truditi, da čim bolj vestno izvršuje svoje dolžnosti. Kajti na ta način dviga delavstvo ugled delavske strokovne organizacije in s tem lasten ugled. Na drugi strani pa podpre delavsko strokovno organizacijo v njenem prizadevanju za izboljšanje položaja poedincev in celote. — 2. Delavska str. organizacija je tudi pokretalška organizacija. Delati moramo, da se načela, ki so izražena v našem znaku — delo in križ —, čim bolj poglobijo' v delavstvu.
Neznosne razmere na naši tehniki
V dobi napredka tehnike, ko so gospodarstveniki komaj kos praktični izrabi vseh dognanj, kaže slovenska tehnika v praktični izobrazbi tehničnega naraščaja kaj klavrno lice. Poslopje ob Aškerčevi ulici, zidano s privatnim kapitalom, neštetokrat popravljeno, prezidano in prizidano — to je naša slo-
 ________„	,	-	.-.v	.	venska tehnika. Brez laboratorijev in
n ih pogodb. Centralno tajništvo zbira	knjižnic, s pomanjkanjem najnujnejših
podatke, s katerimi bo utemeljilo nuj-	prostorov — vzgaja bodoče inženirje
no potrebo revizije te uredbe. Dalje	petih strok. Vsako delo naših znanstve
ugotavlja centralni odbor pomanjkanje varstva delavskih zaupnikov. Glede tega se bo nadaljevala akcija za boljše varstvo izvoljenih zaupnikov in za podaljšanje funkcijske dobe vsaj na dve leti.
Inšpekcije dela ne vršijo v zadostni meri dolžnosti, ki jih imajo po obstoječih zakonih. Centralni odbor obnavlja že večkrat poudarjeno zahtevo, da se inšpekcijam dela da zadostnih materialnih sredstev, da bodo mogle svoje naloge vršiti tako, kot to zahtevajo interesi zaposlenega delavstva. S strani centralnega tajništva so bili na odločilnih mestih storjeni vsi koraki, da bi se preprečilo poslabšanje določb novega pravilnika bratovskih skladnic. Žal da vsi ti ukrepi niiso rodili pozitivnih uspehov.
Z novo uredbo o podpiranju brez-
nikov, ki z idealizmom vzgajajo tehniški naraščaj, je pod takimi pogoji zelo otežkočeno. Uspehi znanstvenega dela, katere drugi narodi s ponosom poudarjajo, bodo morali pri teh razmerah pri nas izostati.
Slušatelji tehnike se zavedamo tega žalostnega dejstva ter smo brez iluzij z ozirom na naše praktično delo v poklicu. Popolnoma se zavedamo, da nas naša tehnika more izobraziti le kot teoretike — pasivne ljudi.
Že več let obstoja akcija za izpopolnitev celotne univerze. Viden uspeh te borbe je univerzitetna knjižnica. Težke so bile borbe za njo, toda z vztrajnostjo smo dosegli, da nam je država zgradila stavbo, prvo po vojni, na slovenskih tleh. Akcija obstoja še danes, boj za kredite pa je vsako leto trši. Medtem ko sc država trudi za izpopol-
nitev belgrajske univerze, ko se zagrebška univerzitetna oblast poteguje za izpopolnitev zagrebške univerze, se v Ljubljani morajo boriti — študentje, katerih prvi namen bi bil študij, enkrat za knjižnico, drugič za kemični inštitut, tretjič za strojnega.
Slovenski tehniki, svesti si važnosti tehnike za Slovence, zlasti v narodnem gospodarstvu, pozivamo vso slovensko javnost, slovenske poslance kot narodne zastopnike v parlamentu, gg. ministra dr. Korošca in dr. Kreka, da nas podprejo v naših zahtevah, postavljenih iz potrebe slovenskega naroda.
V cilju, vzgojiti si inženirje, ki bodo anali pravilno reševati naloge, stavljene po naših gospodarskih potrebah, zahtevamo:
1. V redni državni proračun za leto 1938./39. morajo biti vnešene postavke, ki jih je stavila univerzna uprava in volja študentov.
C. Da morajo biti predloženi amand-mani sprejeti, ker le navta način moremo delno rešiti krizo naše slovenske tehnike.
3. Da mora finančno ministrstvo dati na razpolago zadostne kredite za popolno dograditev ne samo tehnike v Belgradu in Zagrebu, temveč tudi v Ljubljani.
To pa pomeni, da mora svoje značaje zjekleniti in svoje duše napojiti z ne-uklonljivostjo in neustrašenostjo. Čini bolj bodo zmagovala ta načela v delavstvu, tem bolj bo konsolidirano tudi delavstvo samo, tem bolj v njem poglobljena smisel za skupnost in zavest, da mora svojo bodočnost ustvariti le delavska skupnost. — Tov. Satler iz Vevč je poročal o bojih delavstva v Vevčah. Njegov zaključek je bil: Podjetniki i/, papirne stroke urejujejo svoje zadeve s pomočjo svoje lastne organizacije. Tudi vse papirniško delavstvo bo moralo ustvariti enotno organizacijo, da bo moglo skupno in enotno reševati svoje zadeve. To misel je delavstvo sprejelo z velikim navdušenjem in upamo, da ni več daleč čas, ko 'bo vse papirniško delavstvo stopalo v boj za svoje pravice pod enotnim vodstvom. Občni zbor je pokazal, da smo že postali zavedna delavska združina. Zdrava združina prizna svoje napake. To pa le zaradi tega, da jih odpravi, da je še bolj zdrava in da še lažje sprejema in izvršuje svoje naloge. Hočemo biti zdrava in borbena družina. Zato bomo šli z veseljem in s popolno samozavestjo na novo delo do novih zmag.
Vič pri Ljubljani
Na občnem zboru naiše skupine, ki se je vršil 30. 1., je bil izvoljen odbor, ki se je na svoji prvi seji takole konstituiral: predsednik Nagode Ivan, tajnik Miš Franc, blagajnik Vrhove Valentin, podpredsednik Laznik Stanko, gospodar Pezdir Lovrenc. Odbor je svoje posle že prevzel in šel z vso vnemo na delo* kajti v naši stroki bo v bližnji prihodnosti veliko dela, katerega bo treba z vso vztrajnostjo reševati.
Boh. Bistrica
27. februarja smo na občnem zboru polagali račune o delu in boju organiziranega delavstva v Bohinju. Poročilo o delu organizacije je podal predsednik tov. Rant. Iz poročila smo spoznali težak položaj delavstva v Bohinju. Videli smo pa tudi, da je med delavci treba dvigniti pogum in odločnost, da bo delo organizacije rodilo res pravi uspeli. Vendar pa organizacija kljub težavam stoji in združuje delavstvo in delavci v Bohinju spoznavajo, da si bodo le z JSZ priborili boljše življenjske pogoje. To kaže njihova udeležba na občnem zboru in sodelovanje v organizaciji. Za centralo je poročal tovariš Grošelj. V poročilu je pokazal položaj lesnega delavstva. Dalje jc omenil delo JSZ v tej stroki in njene lepe uspehe v posameznih lesnih podjetjih. Iz poročila smo tudi spoznali, da je neorganizirano delavstvo glavni krivec slabih razmer delavstva pri nas in zato je prva naloga vsakega organiziranega tovariša, da privede v organizacijo vsakega še neorganiziranega delavca. Pri volitvah je moral zopet sprejeti vodstvo skupine kot predsednik tov. Rant Ivan, na kuterega ramah je doslej slonelo skoraj vse organizacijsko delo. Sedaj iso pa obljubili pomoč pri delu tudi ostali tovariši, posebno pa še tisti, ki so sprejeli sledeča odborniška mesta: Tavčar Ivan kot podpredsednik, Ravnik Valentin kot tajnik, Koblan Fr. kot njegov namestnik, Sodja Franc kot blagajnik, Žnidar Janez kot njegov namestnik, Korošec Lovro kot gospodar. Sklenili smo tudi, da moramo imeti odslej več sestankov, da se bomo vzgojili kot res pravi strokovničarji.
Javornik
Naš občni zbor, ki se je vršil v nedeljo 2(7. februarja 1938, je izvolil v odbor naslednje člane: predsednik to-variš Bizjak Janez, ki je bil do letos skozi pet let obratni zaupnik, podpredsednik tov. Langus Janko, tajnik Svetina Jože, njegov namestnik Frankič Mirko, blogajnik tov. Gerdej Rudi, njegov namestnik Primožič Franc, gospodar tov. Noč France, ki je vodil blagajno že dolgo vrsto let. Ostali člani odbora so: Svetina Ciril, Žbontar Matej, Pretnar Matija in Kordež Franc. Prosimo vse člane skupine, da se v bodoče v vseh posameznih zadevah glede dela obračajo le nanje. Skupina se zahvaljuje vsemu članstvu, ker je neustrašeno valilo našo listo pri' volitvah obratnih zaupnikov K1D. V prihodnjem letu moramo iziti še bolj častno. Na delo!
Skupina Preserje-Podpeč je svoje račune za koledarček v redu poplačala. V seznam dolžnikov v predzadnji številki je prišla le po pomoti. - Centrala.
DELAVSKA PRAVICA
1938 - Št. 12-3
Mednarodni urad dela
Težke razmere tekstilnega delavstva
reformativne določbe je treba mednarodno zasidrati v zakonodajah dnžav, ki se tudi obvežejo, da jih n. pr. 10 let nevbodo spreminjale. Po tej dobi pa so odpovedi ji ve na 1 leto. Doslej se je ustvarilo 62 takih mednarodnih delovnih konvencij.
Kako se reši jezikovno vprašanje na konefrencah? Uradni jezik je francoski in angleški, pomožna pa še nemški in španski. V teh jezikih izidejo vsi predlogi. Govori se prevajajo v uradne jezike. Delegatu pa je potrebno le pritisniti na poseben vzvod ter dvigniti slušalko in genialno sestavljen aparat mu omogoči, da posluša govor po tolmaču v svojem materinskem jeziku. Vse to delo vrši približno 400 nameščencev 35—40 različnih narodnosti v Ženevi. Prvi1 direktor Albert Thomas je znal vse to delo povezati kljub raznolikosti v harmonijo, ki pa ne pripušča birokratizacije, temveč resnično ustvarja v želji, da se socialni napredek zanese v zadnji kotiček sveta.
Upravni svet, ki mu je odgovoren
Nameščenci
Še vedno nedeljski počitek!
V zadnji številki našega glasila smo orisali in opisali vse razloge, ki govore za vpeljavo popolnega nedeljskega po črtka v vse obrate na deželi in v mestih. Da z našim stališčem ne bo soglašalo liberalno, ^materializirano An profita lačno trgovstvo, je popolnoma razumljivo. Pač pa smo pričakovali od ljudi krščanskega mišljenja, da bodo soglašali z našim stališčem. Vendar pa smo se zmotili, kajti banski svetnik, ki zastopa škofjeloški okraj, je ob priliki zadnjega zasedanja zahteval od gospoda bana, da dovoli škofjeloškim trgovcem obratovanje ob nedeljah dopoldne. Ne samo, da je ta zahteva popolnoma proti božji zapovedi, ki se glasi: »Spoštuj praznik!«, je poleg vsega tudi nesocialna, kajti gospodje trgovci ne bodo c^b nedeljah sami delali v trgovinah, temveč bodo vpregli tudi svoje trgovske pomočnike, da jim še v nedeljo, ko naj bi uživali zaslužen počitek, garajo. Proti tej nameri najodločneje protestiramo iz razlogov, ki smo jih navedli že v našem zadnjem članku, nadalje pa tudi iz vzroka, ker hi1 se za Škofjo Loko lahko oglasili tudi Kranj, Jesenice itd. z zahtevo, da se tudi njim dovoli nedeljsko obratovanje. Namesto da bi stremeli za čim večjim omejevanjem. nedeljskega dela, naj bi ga razširjali! Pričakujemo, da odločilni ljudje ne bodo ustregli tej zahtevi. V nasprotnem primeru bomo pač primorani najti druga sredstva za spoštovanje praznikov.
Iz uprave
Vsem tistim, katerim pošiljamo »Delavsko pravico« na ogled, smo v tej številki priložili položnice. Prosimo, da nam nakažejo* naročnino. Kdor bi nam do 1. aprila ne poslal nobenega zneska, mu bomo nadaljnje pošiljanje lista ustavili.
direktor, šteje 32 udov, in sicer 16 zastopnikov vlad in po 8 zastopnikov službodajalcev in službojemalcev. Volijo se na 3 leta. V sedanji konferenci vpliv naših krščanskih strokovnih gibanj vedno bolj raste. To je naša pravira in dolžnost.
Mednarodni urad pripravlja kot sekretariat mednarodne organizacije dela in njenih konferenc material za zasedanja, nadzira izvajanje sklepov in je pri tem centralna i>oslovalnica, kjer se zbirajo in izdelujejo poročila ter izmenjavajo statistike in izkušnje socialnega področja iz vsega sveta. Vse to gradivo pa mora biti točno, ker ga potrebujejo vlade za zakonodajo. Na razpolago je znanstvenikom in študentom ter se vedno objavlja. Posebej se izdajajo na četrtletja statistike o delovnem trgu in brezposelnosti širom sveta, mesečniki pa objavljajo statistike o mezdah, delovnem urniku itd. S tem se ustvarja dokumentarno delo, ki v resnici posredno in neposredno koristi delavstvu. Po vsem tem bo vsak zaveden strokovničar uvidel nujno potrebo te naprave, po kateri bo lahko črpal preko organizacij velike koristi.
•f* Josip Hein
Količevo, 4. marca 1938.
Dne 3. marca 1938 je umrl po dolgotrajni bolezni član naše skupine na Količevem tovariš Josip H e i n. Dasi je bil star okrog 60 let, je bil ves čas obstoja naše skupine ne le njen zvesti član, ampak zgled mlajšim tovarišem in tovarišicam, kako se mora delovati za skupni blagor delavstva in da je edino torišče za tako delovanje delavska strokovna organizacija. Nikoli ni omahoval, če je šlo za organizacijo, vedno vedrega lica je bil v prvih vrstah.
Zaradi tega je užival med delavstvom vsesplpšno zaupanje m spoštovanje. To je pokazal tudi pogreb, ki je bil 4. marca na pokopališče v Dobu. Vse delavstvo Bonačeve tovarne, ki je moglo biti prosto, se je udeležilo pogreba, da mu izkaže zadnjo čast. V znak hvaležnosti do svojega zvestega člana in borca mu je poklonilo tudi lep venec, katerega so v sprevodu nosili njegovi tovariši. Naš delavski pevski zbor mu je pa zapel doma in na pokopališču v srce segajoče žalostinke. Tako zna zavedno delavstvo častiti svoje zveste sobojevnike.
Pokojni tovariš Hein pa ni bil samo zvest in neustrašen član naše delavske strokovne organizacije, ampak tudi pošten in zvest delavec v tovarni. Tudi v tem je bil zgled mlajšemu članstvu. Kot star borec se je dobro zavedal, da dela za delavsko strokovno organizacijo tudi tedaj, če izvršuje svoje dolžnostni vestno in točno. V tovarni je bil zaposlen deset let. Ves čas pošten in zvest.
To je znalo ceniti tudi vodstvo. Zaradi tega je omogočilo, da se je mogla pogreba udeležiti večina delavstva. Pa ne samo to, tudi samo se je udeležilo pogreba. Gospoda šefa je zastopal njegov sin g. Marijan Bonač. Od vodstva se je udeležil pogreba ravnatelj g. ing. Bonač' in večina mradništva. Vodstvo tovarne je tudi poklonilo zelo lep venec.
Tovarišu Heinu želimo sladak počitek in večno plačilo onstran groba, nam samim pa, da bi posnemali njegove lepe lastnosti.
Kaj je mednarodni urad dela?
To ni kak državni urad za delo, borza dela ali posredovalnica, temveč je predvsem neki sekretariat, poslovno mesto velike organizacije dela, »mednarodne konference dela«. V njem so včlenjene številne države že po samem členstvu v Zvezi narodov, pa tudi take, ki niso njene člemice. Ustanovil se je leta 1919. obenem z mirovnimi pogodbami, ki so ga tudi že predvidevale z namenom, da se vsepovsod zboljšajo delovni in življenjski pogoji delavstva, s čimer naj sc služi socialni pravično-
sti j n   miru. Mednarodna konfcrcncti
dela se sestaja vsaj vsako leto. Vsaka država pošlje na zasedanje 4 zastopnike, in sicer 2 vladna delegata in vsaj po l' zastopnika delodajalcev in delojemalcev. Vsak delegat sme imeti po 2 strokovnjaka. Ti zastopniki se imenujejo po zaslišanju merodajnih stanovskih organizacij.
Kakšne naloge ima mednarodna konferenca dela?
Konferenca dela sklepa po obliki osnutke, ki naj jih vlade členic predložijo v določenem roku zakonodajnim telesom. Sprejete in ratificirane konvencije se predlagajo nato generalnemu tajništvu Zveze narodov, dlomača •zakonodaja pa mora gledati, da pride v sklad z novo konvencijo. C) izvajanju konvencije je treba vsako leto poročati mednarodnemu uradu dela, kjer jih kontrolira poseben odsek.
Namen Zveze narodov je v ohranit-
svetovnega miru, ki pa more teme-i i- na s?ciialni pravičnosti. Nezadovoljstvo, ki ga rodi krivica, pomanjkanje m uboštvo, ki ograža svetovni mir, pa bo odstranjeno le z izboljšanjem delovnih pogojev: delovnega časa (časovni maksimum na dan in na teden), delovnega trga, preprečevanja brezposelnosti, prejemanja primerne mezde, zavarovanja zoper splošne in poklicne bolezni ter obratne nezgode, varstvo otrok, mladostnikov in žena, preskrbe za starost in invalidnost, zavarovanje koristi v tujini zaposlenega delavstva, priznanje temeljnega načela svobode združevanja itd. Kakor hitro pa bi kak narod ne vpeljal človeka dostojnih delovnih pogojev, bi s tem oviral tudi druge narode v njihovih naporih za zboljšanje delavske usode.
V 40 členih obravnava vse svoje delo ustava mednarodne organizacije dela. Pogodbeniki so si postavili program v 9 točkah temeljnih načel: delo se ne sme smatrati za blago ali kupčijski predmet, delovni čas naj traja 8 ur na dan ali 48 ur na teden, neprekinjen odmor naj znaša vsak teden vsaj 24 ur, vključno z nedeljo; ukine naj se delo otrok, omeji delo mladostnikov zaradi izobrazbe; za enako vredno delo enaka plača moškim in ženskami; država naj nadzira delavsko zaščito itd.
le zahteve so upravičene ter bi se morale izpolniti po vsem svetu.
Kaj je že izvršila mednarodna organizacija dela v tej smeri?
Vse dežele razen Nemčije ji danes pripadajo. Njeno delovanje pripravlja in uravnava upravni svet. V njej lahko glasujejo absolutno svobodno vsi, razen vladnih delegatov, ki so pač vezani na navodila svojih vlad. Prav tako svobodna je tudi debata. Posamezne
V neki kranjski tekstilni tovarni, za katero se v kranjski javnosti sodi, da je ena izmed najbolj solidnih, se dogajajo stvari, ki nikakor ne odgovarjajo zakonskim določilom. Prav bi bilo, če bi se razni ravnatelji, delovodje itd. seznanili z delavsko varstveno zakonodajo, preden zavzamejo kako višje mesto v tovarni. Tu bi prišli posebno v poštev tujci, ki po vseli kranjskih tekstilnih tovarnah zavzemajo mesta raznih ravnateljev in delovodij.
Tako imajo v omenjeni tovarni nek Poseben način za odmerjanje kazni delavstvu. Zgodilo se je, da se je delavkam v ročni tiskarni umazalo 2 m svile, kar je popolnoma umljivo pri PHganjaškem akordnem načinu, ki ga v tovarni uvaja nalašč za to postavljeni1 inženir, ruski emigrant. Ker niso dobili pravega krivca, je vodja podjetja* Nemec, sicer pa naš državljan, kaziva! tri delavke in enega delavca po rO dinarjev. Prizadeti so se zaradi ta-krivične kazni obrnili na glavnega .oratnega zaupnika v tej tovarni. Ta J® takoj odšel še z drugim zaupnikom posredovat k ravnatelju tiskarne. Ta je enostavno odslovil, češ, da pri 111 nima on odločati. Potem sta za-jPnika romala k vodji oddelka, ki je »zen naložil. Ta je izjavil, da kazni
ne prekliče, dokler se ne javi pravi krivec. Medtem pa stopi v pisarno ravnatelj tiskarne, ki oba zaupnika nahruli z »Marš, ven!« Ker sta zaupnika le hotela priti stvari do konca, sta šla naslednji dam ponovno posredovat za znižanje kazni, ker zakon ne dovoljuje tako visokih kazni. Vodja tiskarne jima je izjavil, da se lahko predpiše tretjbia kazni od 14dnevnega zaslužka, češ, da zakon to dovoljuje.
Tako je tudi neki delavec dobil 23 din kazni, ker se na poziv nekega inženirja ni takoj javil v pisarni, ker je bil pri delu nujno zadržan. Ko je zaupnik posredoval, so mu zagrozili, da bo tudi on kaznovan, če bo za take zadeve prihajal y pisarno.
Tako pojmujejo ti ljudje našo državno zakonodajo. Da bo pa delavstvo o nalaganju kazni prav poučeno, navajamo obrtni zakon, ki o tem govori:
Člen 340 o. z. točka 6, lit. 2 pravi: S poslovnim se ne smejo določati kazni, ki so zoper čast iin moralo. Denarne kazni ne smejo biti večje od tretjine povprečnega dnevnega zaslužka. Le za hude prekrške se sme odmerjati kazen v popolni višini povprečnega dnevnega zaslužka. Odmerjena kazen se mora dati delavcu takoj na znanje. Zoper to kazen se sme pritožiti na raz-
sodniški odbor pri občem upravnem oblastvu prve stopnie. Vse denarne kazni se smejo uporabljati samo za izboljšanje razmer delavcev pri tistem podjetju. Službodujalec mora izročiti vsake tri mesece pristojnemu občemu upravnemu oblastvu spisek izterjanih denarnih kazni in označiti, za kaj so se uporabile. S temi odredbami ni prizadeta službodajalčeva pravica do- odškodnine.
Gospodje naj si zapomnijo, da so zaupniki zakoniti predstavniki delavstva. Vedo naj tudi, da je zaupnik tako rekoč predstavnik oblasti v podjetju in da ima dolžnost, ki mu jo nalaga zakon, da mora v vseh spornih vprašanjih posredovati med delavci in podjetnikom.
Delavstvo naj pa skrbi, da bo svojim zakonitim predstavnikom nudilo popolno moralno oporo. Zaveda naj se, da so delavski zaupniki tisti, ki varujejo delavca v podjetju. Zavedati se mora pa tudi, če hoče, da se bodo krivice, ki se danes dogajajo v tekstilnih tovarnah, odpravile, da pristopi v strokovne organizacije, s katerimi delavstvo izboljšuje svoj položaj.
iRaizni gospodje tujci, ki zavzemajo odločilna mesta v kranjskih tekstilnih tovarnah, naj si zapomnijo, da bo delavstvo zaradi krivic, ki jih doživlja, znova vstalo in zahtevalo, da se odpravijo.
V
CasofUsi fUšefo:
O ljudski fronti...
»SLOVENSKI DELAVEC« v svoji zadnji številki vehementno oznanja: »Mi — edini sovražniki ljudske, fronte... Na eni strani je katoliški slovenski narod in (seveda) naša ZZD, na drugi tabor nasprotnikov... Mi se zbiramo okrog slovenskega in katoliškega imena in okrog borbe njegovih delovnih stanov za pravico malega človeka. (To je res dobro povedano, da se zbirajo okrog borbe; saj v pravi delavski borbi jih še nismo videli, op. ur.) Oni se zbirajo okrog komunističnih gesel po načrtu Moskve v ljudsko fronto... Iz trojke komunistov, nacionalistov in lažikrščanskih socialistov je prva udarila po nas umazano, sebi v sramoto jugoslovanska strokovna zveza...« Itd. — Nismo navedli tega, da bi se zagovarjali — naše članstvo zna take zadeve že samo presoditi — pač pa zato, da ne pozabimo ...
O pravem krščanstvu...
»TEMPS PRESENT«, francoski katoliški list, poroča o govoru, ki ga je imel 18. februarja Jacunes Maritam. Med drugim je dejal: »Mi se ne sklicujemo na Francijo proti polovici Francozov, ne mahamo s ,pravo Francijo4, namreč s tisto naše ideologije, naših interesov, naše stranke, proti ,krivi Franciji4... Ljubimo svojo deželo, kakršna je, kakršno sta jo storila Bog in zgodovina, z njeno razcepljenostjo, razbitostjo, z njenimi ranami, slavo in skrivno edinostjo. Hotel bi povedati Fran^olsu Mauriacu: Kdor bo pozneje nekoč skušal zavrniti zlohotne zgodovinarje, ki bodo dolžili katoličane zveze s posvetnimi silami, bo vesel, ko bo našel v arhivih našega časa imena nekaj katoličanov, ki so dvignili glas proti razru-šenju Guernice, proti preganjanju Judov in drugim prestopkom civilizacije.«
O izrabljanju krščanstva ...
»TEMPS PRESENT« z dne 11. 2. 1938 prinaša odlomek iz predavanja J. Ma-ritaina o Židih: »Danes zlorabljajo v politične namene imena, ki so nam draga in v katera verujejo tudi najbolj obteženi. Ponekod .kupujejo krščansko4, da bojkotirajo judovske trgovce, čeprav sovražijo evangelij, se vodilni krogi nacionalnega socializma v Nemčiji razglašajo za krščanske — proti papežu in cerkvam. Gogova stranka se imenuje, če se ne motim, ,narodno-kr-ščanska4, Cuzova pa ,liga krščanske obrambe4. Nekoč bomo morda dobili še krščanski rasizem, krščanske strupene pline in krščansko obstreljevanje nezavarovanih mest. Bogokletstvo z ene strani, profanacija z druge strani bosta pregnala božjo svetost s tega nesrečnega planeta... Take stvari utegnejo spraviti mnogo duš v obup, poln prekletstva. Na tak način ni treba braniti krščanske civilizacije. Ni narodno samojjubje, če trdim, da so francoski katoliki s posebno gorečnostjo poslušali papeževe besede francoskim škofom:
,Oznanjevanje resnice Kristusu ni rodilo mnogo osvojitev, vodilo ga je na križ. Z ljubeznijo je pridobival duše in jih potegnil za seboj.4 Z drugačnimi sredstvi ni mogoče pridobiti naše duše, niti drugih duš, niti nekoliko miru na svetu.«
O časopisju ...
»LE VIE 1NTELECTUELLE«, revija francoskih dominikancev, piše 10. februarja 1938 na str. 364-5: »Strankarski duh, ki ga je treba obsoditi, je duh nerazumevanja in zaslepljenosti. Drugih strank ne pozna, zadovoljuje se s podobo, kakršno si je ustvaril o njih, da jim lahko ostane sovražen. Politični tisk skrbno podpihuje to sovraštvo, od katerega se preživlja. Politični tisk bi umrl, če bi bralec spoznal v svojem časniku, da ni vsa resnica na njegovi strani in vsa zmota na drugi strani. Strankarski duh se naslaja ob lastni nezmotljivosti in se spaja z nagnjenjem k nasilstvu. človek, ki ne misli kakor jaz, je odgovoren za vse zlo, ki bi ga moja bistrovidnost preprečila, zato je treba take ljudi iztrebiti. Ker morala tega ne dovoljuje, je dovolj, če jim vzamemo cast in sloves. Obrekovanje, opravljanje, psovanje, podtikanje — to je splosno orožje. Nasprotnik ne sme vzbujati nobenega sočutja, treba ga je očrniti, kolikor gre. Ne gre, da bi ga pokazali, _ kakršen je, temveč kakršen mora biti, da ga bodo prezirali z zadovoljstvom vsi, ki mislijo drugače kot on. Dejstva in ideje je treba presojati le po strankinih interesih. Iz hvaljene resnice _ nastane ostudna zabloda. Iz-preminjanje prepričanja postane prava ustanova.« — Seveda ni treba še posebej poudariti, da te besede prav živo veljajo tudi za naše razmere.
^Qazqled po $netu
GOSPODARSTVO
Zedinjenje Avstrije z Nemčijo praznujejo narodni socialisti. Kljukasti križ je zaplapolal na Karavankah in ob Muri. Dr. Sušnik je zbežal na Madžarsko. Preganjanje njegovih pristašev v Avstriji se je že pričelo. Več koroških Slovencev je že pribežalo čez mejo. Narodni socializem je v mednarodni politiki doživel že več uspehov. Razrušil jo eno določbo versajske mirovne pogodbe za drugo. Uspehi rodijo želje po novih, 'še večjih uspehih ...
»Najsi bodo posledice teh dogodkov kakršne koli«, je napisal v pismu Mussoliniju Hitler, »jaz sem potegnil že jasno nemško mejo proti Francoski, sedaj hočom prav tako jasno označiti mejo proti Italiji. To je meja na Bren-nerju.c Ali se je g. Hitler odpovedal Nemcev na južnem Tirolskem, da bi okrepil os Rim-Berlin?
Socialist Blum je sestavil novo francosko vlado, v kateri je 15 socialistov, 16 radikalov, 4 člani1 republikanske socialistične unije in en mladoradikal. Vlada se imenuje vlada narodne fronte. Desničarska manjšina je odklonila, da sodeluje v vladi narodne sloge, katero je prvotno hotel sestaviti L. Blum, tako da bi sodelovale v vladi vse parlamentarne stranke.
Najvažnejša sprememba v francoski vladi je imenovanje Paula Boncourja za zunanjega ministra. On je predsednik francoske zveze za Društvo narodov in je med najstarejšimi politiki, ki
so se borili za ustanovitev in ugled te ženevske ustanove. Nedavno prod imenovanjem je imel govor, v katerem Je poudarjal, da je navzlic vsem napadom na Društvo narodov edino Društvo narodov sposobno, da napravi red in mir v Evropi.
Franco je začel veliko ofenzivo proti republikancem. Uspešno ga podpirata nemška in italijanska aviacija.
Angleška pogajanja za prijateljstvo z Nemčijo in Italijo so zaradi dogodkov v Avstriji naletela na težave. Čeprav so prvi razgovori bili zadovoljivi za obe pogajajoči se stranki, je zaradi nenadnih ukrepov Hitlerja v Avstriji presenečena tudi angleška vladna stran javnega mnenja.
Slika iz Avstrije
Te dni so bile vse dunajske bolnišnice polne delavcev in narodnih socialistov, ki so bili ranjeni v medsebojnih spopadih. Med temi ranjenci pa ni bilo nič članov bivše vladne Domovinske fronte. Odnesli so pete čim dalj od bojišč. Prejšnji junaki so jo pobrali na varno, edino zatirano in preganjano delavstvo je imelo pogum, da je šlo branit svobodo svoje države. Če lji se — Bog ne daj — pri nas kaj takega zgodilo, bi -najbrž videli čisto enako sliko ...
Občni zbori, shodi in sestanki
Jarše. V nedeljo 20. marca ob pol 10 dopoldne bo v gostilni Bunkež v Jaršah redni letni občni zbor naše strokovne skupine tekstilnega delavstva. Vse člane vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Pride tudi zastopnik centrale.
Slovenska Bistrica. V nedeljo 27. t.m. ob 9 dopoldne se bo vršil v tukajšnjem »Slomškovem, domu« redni občni zbor Strokovne skupine viničarjev v Slov. Bistrici. Dnevni red, katerega se udeleži tudi zastopnik viničarske zveze iz Ljutomera, bo običajen. Udeležba članov je obvezna. Vabimo pa tudi vse
Iz centrale
Vse krajevne skupine in plačilnice, ki še niso sklicale rednih letnih občnih zborov, naj to čimprej urede.
Skupine, ki so občne zbore že imele, pa niso poslale centrali seznama izvoljenega odbora in nadzorstva, naj to čimprej store.
Na letošnjih občnih zborih posvetite posebno pozornost temu, da se izbere iz vrst članstva zbor organizacijskih zaupnikov, ki bodo pomagali pri delu blagajniku pa tudi ostalim odbornikom. Navodila za njihovo delo dobite v brošuri »Poslovanje skupin JSZ«.
Članarina za tekoči mesec mora biti pobrana najkasneje do 15. v mesecu in potem čimprej nakazana centrali.
Red in disciplina v poslovnem delu skupine sta predpogoj za dober razvoj in napredek vsega našega strokovnega gibanja.
Vsak funkcionar kakor tudi organizacijski zaupnik mora imeti brošuro: »Poslovanje strokovnih skupin JSZ«, v kateri bo našel vsa navodila za delo in vodstvo krajevne skupine.
Vse naše delo bo dobilo pravo vrednost šele tedaj, če bo vsak odbornik in organizacijski zaupnik izvršil svojo dolžnost.	,	,	i
Ker so v brošuri vsa tozadevna navodila, naj si jo zato vsak nabavi. Stane 6 din in se naroča pri centrnli.
““PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
druge viničarje, da se polnoštevilno in natančno ob napovedani uri udeležijo občnega zbora. Za vse bo važno in poučno poročilo zvezinega zastopnika, zato naj noben viničar ne izostane!
Zagorje. V nedeljo 20. marca bo ob 9 dopoldne članski sestanek v Zadružnem domu. Na dnevnem redu bo poročilo o letnem zaključku in poslovanju krajevne bratovske skladnice. Poročali bomo tudi o seji strok, zveze rudarjev v Laškem. Sestanek je za vsakega važen, zato se ga polnoštevilno udeležite!
Vič. V nedeljo 20. marca se bo vršila v prostorih gostilne Jamnik na Vrhovcih skupna seja vseli treh skupin opekarskega delavstva in sicer ob pol 10 dopoldne. Skupine prosimo, da pošljejo na to sejo svoje odbornike. Prišel bo tudi zastopnik centrale.
Kozarje. Rodni letni občni /jbor naše plačilnice lesnega delavstva se bo vršil v nedeljo 20. marca olb 4 popoldne v prostorih gostilne Vidmar na Vrhovcih. Vse tovariše vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Bolgarska vlada je prepovedala prodajanje gumijaste obutve.
Madžarska se je odločila za štiriletni gospodarski načrt posebno v industriji in za dovršitev javnih del.
Velikanska letala bodo gradili v Ameriki, kot poroča »Prager Presse«. Prostora bodo imela za 100 potnikov. Atlantski ocean bodo preletela v 12 urah. Imela bodo 4 motorje po 2000 konjsikih sil, stalo pa bo vsako tako letalo nad 60 milijonov din.
Švica bo omejila produkcijo tekstilne industrije za 25%. Svetovni trg je prenapolnjen. Tudi našo tekstilno industrijo čaka taka usoda.
Produkcija strojev je porasla v Sovjetski Rusiji v 1. 1937. proti prejšnjemu letu za 10,9%, storitev pa za 5,9%.
Pšenice je izvozila Jugoslavija leta 1937. v Nemčijo za 1.361,3 mil. din, to je za 240 mil. več kot prejšnje leto.
Avtomobilov je uvozila Jugoslavija leta 1937. 3017 v vrednosti 106 mil. din. Iz Nemčije jih je prišlo 2366, iz USA 207, iz Italije 163, iz Belgije 146, iz ČSR 116 itd.
Novo krizo pričakujejo v našem pomorstvu. Parniki, ki so vozili po Sredozemskem morju, ležijo brez dela; do-čim so tisti, ki so vozili v Argentino, našli zaposlenje na Daljnem Vzhodu.
Pohod italijanskega kapitala na Balkan. Trdijo, da namerava znana italijanska tvrdka Pirelli, tovarna gumija, ki ima svoje podružnice v Angliji, Franciji in Španiji, ustanoviti tako podjetje tudi v Jugoslaviji. Tovarna bi bila tako velilka, da bi zadostovala za potrebe vsega Balkana. Investicijski stroški so preračunani na 60 mil. din. Baje je z odločilnimi krogi že dosežen sporazum.
Kavčuka so porabili na svetu v letu 1937 (v tisoč tonah): USA 543, Anglija 112, Francija 61, Nemčija 96, Sovjetska Rusija 28, Kanada 34, Japonska 60, Belgija 15, ostale države pa 111 tisoč ton. Vsa poraba znaša 1,083.000 ton.
Svetovna produkcija surovin je zna-šalla lanslko loto: sirovo železo 104,1 mil. ton, sirovo jeklo 155,1 mil. ton,
PRI NAKUPU
blaga za obleko in perilo Vam priporočamo domačo manufak-turno in modno trgovino
JANKO CESNIK
LJUBLJANA, L1NGARJEVA 1
svinec 1,65 mil. ton .aluminij 439.000 ton.
Svetovna produkcija sladkorja je
znašala 1. 1937. 29,98 mil. ton, svetovna poraba pa 29,18 mil. ton. Svetovne zaloge sladkorja cenijo danes na 7,27 milijonov ton.
*
V Jugoslaviji smo pridelali v letu 1937. raznih rud (v tonah):
Rjavi premog..................... 436.950
Črni premog................... 3,532.927
Lignit ........................ 1,063.688
Železna ruda..................... 619.497
Manganova ruda ....	4.439
Kromova ruda...................... 59.863
Krom.............................. 11.578
Bauksit.......................... 357.818
Pirit............................ 134.039
Bakrena ruda..................... 651.629
Cinkova in svinčena ruda 812.032
Svinee............................ 89-889
Cink.............................. 72.693
Antimonova ruda ....	8.145
Magnezit surovi.................. 41.181
Magnezit žgani.................... 19.776
V primeri z letom 1936. je opaziti znaten napredek, posebno pri tistih rudah, ki jih izvažamo ali katerih rudniki so v rokah velikih tujih družb.
vr« •v ••
viničarji
Ljutomer. Kakor je poročalo že več listov, se je v Ljutomeru letos meseca februarja vršil tečaj o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, ki ga je priredila Kmečka zveza. Tečaj je (bil v resnici lepo obiskan. Namenjen je bil vinogradnikom in viničarjem. Naši vinogradniki so pokazali, kako zanimanje imajo za napredek našoga vinogradništva. Saj se je tečaja vedno udeleževalo 4 do 5 vinogradnikov, dočim se je viničarjev redno udeleževalo 60 do 80 fantov in mlajših viničarjev. Tečaj pozdravljamo, saj noben človek ne ve vsega in vsi smo potrebni strokovne izobrazbe. Samo naši vinogradniki se tega ne zavedajo. Viničarji želimo ve& takih tečajev, saj hočemo, da se vinogradi strokovno obdelujejo. Zahtevamo pa tudi pošteno plačo, ne pa miloščino, kakor se tu pa tam dogaja.
Tečajnik.
To
in ono
Zahvala. Podpisana se ' zahvaljujens vsem članom in članicam Strokovne skupine JSZ delavstva tovarne »Zmaje v Ljubljani ter tudi vodstvu ter name-ščenstvu podjetja za podporo ob priliki požara v znesku 404 din. — Marjeta Šetina.
Wnlter
Briesley
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v ^jubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva cesta 22-1 — Oglasi po ceniku — Telefon št. 4948. — Številka čekovnega računa 14.000
Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za celo leto 40 din. Naročnina za tuje države na mesec 7 din, na leto pa 70 din.
Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Izdaja za konzoroij »Delavsko pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjrševa cesta št. 17 (Maks Blejee)
Jasno je bilo, da je njih življenje životarjenje, življenje, ki ni življenje. Ko je skopnelo tistih bore malo funtov, ki sta jih hranila za najnujnejše izdatke, sta morala začuda pogosto hoditi v Zadrugo in dvigati denar na knjižice. Za najemnino, za obleko, za popravilo posode in hišne oprave in preprog ter za barve je bilo treba stopiti v banko. Vedno, kadar je morala Ivanka vzeli knjižico iz jedilne omare, jo je nekaj zabolelo, huje ji je bilo, kakor če bi 'kdo prišel v hišo in bi rekel, da je vse umazano in neumito. Vzela je knjižico in rekla možu: »Potemtakem je bolje, da dvigneš še en funt.« Nato je obstala kakor vkopana ter molčala. Izustila je srdu, da se je ugnezdil v njej, samo da ni zajokala. Mož in žena sta bila živčno ubita in moralno strta: kajti doba »varčevanja« je minila in prišla jo doba »dviganja«. Prej sta lagodno živela in gospodarila, zdaj pa taka zmešnjava in brezkončna napetost.
Ivan ni pogosto preklinjal, pač pa Ivanka. Ivan je izustil kako kletvico bolj na tihem. Oba pa sta se razjezila zaradi malenkosti, nista imela v sebi toliko širokosrčnosti, da bi take stvari mirno prešla. Čutila sta, da je bolje, če nisla preveč skupaj. Če sta bila daleč narazen, jim zavest, kaj sta, kako živita in kje se mudita, ni bila tako pekoča. Ivan se je veselil lepili dni, ko je lahko sedel na vrtu ali pa se sprehajal po občinskih travnikih. Tudi Ivanki je odleglo, če ji je izginil izpred oči. Da bi moral mož vedno stati v kuhinji, to ji ni šlo v glavo.
Spoznala sta, da je bolje, če začneta vedno isto pesem slehernega dne nekoliko više. Zgodilo se je namreč redno, da sta zlezla zelo nizko, ko je bil dan
v kraju pa čeprav sta bila zjutraj dobre volje. Kadar sta bila zjutraj čmerikava in jeznorita, potem je bilo pričakovati manjših izbruhov in dušeče tišine proti poldnevu. Če je hotel mož kaj pomoči, jo bilo vse skaženo. Če je pa žena kaj brezupno poskušala in se gnala za čem, je s tem le s slabotno roko posegala po stvareh, s katerimi so imele tudi druge ženske opravka. Večkrat je mož z nejevoljo ogrnil dežni plašč ali površnik in odšel ven na dež ali v sneg. Vrnil se je šele čez kako uro ves moker. Smešno ga je bilo videti. Žena se je delala, kakor da ni opazila, da ga je le malo sram. Pogledati bi ga bila morala takrat, ko je slačil svojo umazano obleko in počasi stopil po suho obleko in zlezel vanjo. Takrat bi bila opazila, da ga je sram. Videla je, kako majhnega se čuti, zato jo je obšlo čustvo veličine. Ona bi ne bila pobegnila na poljef A toliko ni bila duševno močna, da bi lalilko dojela dejstvo, da se je mož zavedal, kako globoko žena korenini v svoji hiši, in vedel je, da bi se po vsej pravici moral umakniti, dokler ne pridejo zanju oba boljši časi. S tem pa se ni trajno zadovoljila. Kakor Ivan, se je tudi ona spominjala drugih časov v sličnih okolnostih tistih časov, ko je prihajal mož domov iz rudnika do kože premočen, ona pa ga je že pričakovala. Suha delovna obleka mu je ležala ob pečici, v školjki se je nateklo vrele vode do vrha in žena je imela brisi j o že pripravljeno v roki. Toda odkar je mož brez dela, ni tega še nikoli storila, nikoli se nista še srečala tako kakor poprej. Žena kaj takega ni zmogla. In čeprav bi ga ne bila prijela nejevolja in bi ne bil pobegnil na polje, bi ne mogla ravnati enako-kakor poprej, ko je bil zaposlen, zlasti še, če je prišel premočen z Osrednjega urada za socialno skrbstvo. Zgodila se je precejšnja izprememba; odnošaji med njima so bili podobni rednim odnošajem med možem
(Dalje prihodnjič)
m zeno.