Slo/eniki
hmeljar
Glasilo Hmeliarskega * Drui ctrnkOVni list 23 hmeliarstvO * Glasilo Hmeljarske druživa za Slovenijo *	zadruge r.z.zo.z. v Žalcu
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'-, za inozemstvo Din SO'-; posamezna številka Din 2'- ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196
Leto Vlil
Celje, dne 9. julija 1937
Štev. 13
J. barih & sin:
O hmelju 1936/37
Svetovna trgovina je v letu 1936 nekoliko oživela, četudi še vedno obstojajo prejšnje ovire, ki preprečujejo večjo živahnost. Cene surovin so se zelo dvignile in mnoge dežele so si gospodarsko znatno opomogle. H koncu septembra 1936 je prišlo do razvrednotenja raznih valut, ki pa so ostale vkljub temu še vedno nestalne, kar povzroča veliko negotovost pri mednarodni izmenjavi blaga.
Konsum piva, ki se lahko smatra za nekako merilo gospodarskega stanja, se je lani zopet dvignil, in sicer v Avstraliji za 10, Belgiji 3, Boliviji 106, Bolgariji 22, Čile 8, Kitajski 27, Kolumbiji 22, Kubi 18, Ekvadorju 36, Estoniji 28, Grčiji 9, Veliki Britaniji 3, Japonski 15, Italiji 58, Kanadi 18, Koreji 53, Latviji 4, Litvi 20, Mehiki 21, Novi Zelandiji 9, Norveški 8, Peru 39, Poljski 10, Južnoafriški uniji 19, Švedski 1, Ogrski 10, Urugvaj 56 in v Venezueli za 56 odstotkov. Prav izredno pa se je dvignil konsum piva v USA, namreč od
53,076.000	hi v letu 1935 na 65,903.287 hi v letu 1936, t. j. za 24 odstotkov, pa se tudi še nadalje dviga. V Nemčiji se je dvignil konsum na 39,882.450 hi, torej za 120.000 hi. Obratno pa konsum piva nadalje pada v naslednjih državah: Alžiru, Dan-zingu, Franciji, Nizozemski, Avstriji, San Salvadorju, Švici, ČSR, Irski, Jugoslaviji, Paraguaju, Portugalski in Španiji, dočim v Haiti domače produkcije sploh ni več.
Škropite hmelj v cvet z bakrenim apnom, da si zajamčite gladko zeleno barvo!
Škropilnice najboljše Holderjeve, olje in mast za motorke, Solvay-sodo za burgundsko brozgo, bakreno apno „Sfinks“ in kazein dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu.
Svetovna proizvodnja piva v 1. 1936 je znašala kakih 206,049.000 hi proti 191,100.000 hi v letu 1935. Če ne upoštevamo USA, se prav za prav svetovna proizvodnja piva le počasi dviga, saj je leta 1929 znašala 176,200.000 hi, 1932 le 131,700.000 hi, 1933 tudi 131,500.000 hi, 1934 že 135,300.000 hi, 1935 le
138,100.000	-hi in leta 1936 že 140,000.000 hi. Glavno zaslugo za naglo dviganje svetovne proizvodnje piva ima torej USA.
Pridelek hmelja je znašal v letu 1936 žlahtnega na kontinentu ca. 325.100 (10,45 na 1 ha) stotov na 32.912 ha, dočim v letu 1935 ca. 290.200 (9,9 na 1 ha) stotov na 31.110 ha, grobega pa 262.200 (12,32 na 1 ha) stotov na 21.289 ha, dočim v letu 1935 ca. 325.950 (13,42 na 1 ha) stolov na 24.281 ha, skupno torej 587.300, dočim v letu 1935 ca. 616.150 stotov.
Poraba hmelja v letu 1936/37 je znašala 585.982 stotov za 206,049.000 hi piva, torej povprečno 0,22 kg na 1 hi.
Zaloge hmelja letnika 1936 so znašale letos h koncu maja v Nemčiji 3250 (in 4500 letnika 1935), v ČSR 4500, Jugoslaviji 1250, na Poljskem 1500, v Franciji 500 -in v Belgiji 700, skupaj torej kakih 9700 stotov proti 14.675 stotov v isti dobi leta 1935. Poleg tega ima neprodanih v Angliji HMB ca. 6000 stotov in leži v USA kakih 9000 stotov. Vsekakor so neprodane zaloge lanskega pridelka pičle in so tudi zaloge v pivovarnah samo normalne; radi tega je smatrati, da je položaj na tržišču vsekakor zdrav.	(Dalje prihodnjič.)
Termosignal
Še dober mesec, pa bomo začeli polagoma obirali in sušili. Šmeniano hitro se obrne leto in komaj si se oddahnil, že moraš pričeli znova.
Sušenje hmelja je zelo važna zadevščina za hmeljarja, ker vprav pri sušenju lahko najboljše blago tako pokvariš, da boš kaj težko prodajal, in odkrito si moramo priznati, da se to tudi dejansko cesto dogaja. Sveže obrano in nabrano blago se cesto na sušilnici tako pokvari, da ga človek ne bi več spoznal. Krive so deloma sušilnice, ker slabo vlečejo, ali pa so premajhne in se preveč nasipa. Krivo pa je cesto tudi sušenje samo, ker se ne pazi dovolj, da se suši pri pravilni, to se pravi najnižji in najvišji dopustni toploti. Vprav od okolnosti, pri kakšni toploti se hmelj suši, pa je odvisna kakovost suhega blaga. Pri prenizki toploti hmelja navadno nihče ne suši, pač pa cesto pri previsoki. Če je hmelj sušen pri previsoki toploti, se spraži lupulin, da izgubi svojo svetlo barvo in fino aromo, kobule se posuše le navidezno in pozneje vse preveč »odjenjajo« in gladko zelena barva postane vedno bolj bledo-rumena. Zato pa je tako zelo važno, da toplota v sušilnici nikdar ni previsoka. Za kontrolo toplote v sušilnicah imamo večinoma le navadne toplomere, ki jih pravilno namestimo nad p'rvo leso. Seveda pa pri obilnem delu nihče ne more opazovati vedno toplomera in tako se cesto zgodi, da se toplota v sušilnici neopaženo tako dvigne, da celo toplomer poči. No, in če se to zgodi, se potem navadno suši dalje brez njega in pri mnogo previsoki toploti cesto pokvari večino sicer prvovrstnega pridelka.
Ker navadni toplomer torej za kontrolo toplote v sušilnicah ni prav nič pripraven, so že davno skušali sestaviti pripravo, ki bi sama opozorila sušača, če se toplota v sušilnici preveč dvigne ali zniža. In lani je tovarna finih signalnih strojev v Pragi res stavila v promet poseben toplomer za hmeljske sušilnice pod imenom Termosignal.
Termosignal obstoja iz posebnega toplomera in signalne naprave. Toplomer se obesi nad prvo leso v sušilnici ter je z žicami spojen s signalno napravo, ki se obesi spodaj pri kurišču, na vrata ali kjer jo pač kdo hoče imeti. Toplomer ima dva kazalca: zeleni se naravna na najnižjo (na primer 35° C), rdeči pa na najvišjo (n. pr. 45° C1 toploto, pri kateri hočemo sušiti. Kakor hitro potem toplota v sušilnici pade ali se dvigne pod, odnosno nad določeno (n. pr. pod 35 ali nad 45° C), začne
signalna naprava tako močno zvoniti, da tudi ponoči zbudi najbolj zaspanega sušača in ga opozori, da toplota v sušilnici ni v redu. Sušač tedaj samo pogleda signalno napravo, kjer mu zelena luč pokaže, da je toplota preveč padla, oziroma rdeča, da se je toplota preveč dvignila. Ni treba torej prav nič opazovati toplomera, ker ti signalna naprava sama pove vse, kar je treba vedeti. Termosignal se da namestiti v vsako sušilnico in tudi ni treba električnega toka, temveč le navadno baterijo kakor za žepne svetilke.
Kakor iz navedenega sledi, Termosignal neverjetno poenostavi kontrolo toplote v sušilnicah. Na Češkem si ga je lani nabavilo mnogo hmeljarjev, ki sedaj ne morejo prehvaliti te praktične naprave, o kateri trdijo, da se jim je že prvo leto izplačala, ker so nasušili mnogo boljše blago kakor doslej.
Ker se tudi pri nas mnogo najboljšega hmelja pokvari na sušilnicah, bo le dobro in prav, če se tudi mi oimprej okoristimo s to najnovejšo pridobitvijo pri sušenju hmelja. Termosignal ima na zalogi Hmeljarska zadruga in si ga v njenem skladišču v Žalcu vsak lahko ogleda. Stane seveda nekaj več kakor navaden toplomer, toda se prav gotovo tudi pri nas kmalu izplača. Konkurenca na hmeljskih tržiščih je vedno večja in če jo hočemo ¡zdržati, si že moramo prizadevati, da nudimo res v vsakem oziru prvovrstno blago. Zato pa moramo storiti vse, da si sicer lepega blaga ne pokvarimo končno na sušilnici. To pa nam omogoči najbolje Termosignal s stalno in zanesljivo kontrolo toplote v sušilnicah.
Vprašanja in odgovori
A. F. v M.: V trgovini sem kupil kazein pa se ni-. kakor ne razpusti v vodi, temveč tvori le nekake svaljke, ki potem zamaše razpršilnik. Ali ni vsak kazein dober in kje se dobi pravi?
Odgovor: Kazeina je več vrst in za dodatek k škropivu je sposoben le tehnični kazein, kakor ga rabijo tudi soboslikarji in ki ga ima na zalogi Hmeljarska zadruga, zavojček 35 g po 1,50 din. Za 100 1 škropiva razpustite 35 g kazeina v steklenici tople vode s tem, da vse skuipaj temeljito razgonite in potem primešate škropivu.
Fr. B. v G.: Pogostni nalivi vedno znova zbijejo zemljo v hmeljišču, da napravi skoiio in odžene zopet plevel. Ali tudi še med cvetom lahko grem z okopal-nikom v hmeljišče, da zrahljam zemljo in iztrebim plevel?
Odgovor: Zeto važno je, da je zemlja v hmeljišču vedno zrahljana in čista plevela. Zato po po-
trebi lahko hmeljišče prav do obiranja še obdelujete z okopalnikom, da zrahljate zemljo in iztrebite plevel.
J. P. v B.: Ali je cvet bolje škropiti z bakreno-ap-neno brozgo ali z bakrenim apnom? Kedaj je najbolje škropiti?
Odgovor: Dobro je eno in drugo, priporočljivejše pa je bakreno apno, ker 'je bolj gotovo, da ne bo osmodilo cveta in vendar zanesljivo zaščitilo rastlino pred peronosporo. Škropiti je najbolje, ko hmelj dobro začne, in ponovno, ko že prenehava cveteti.
T. S. v G.: Lani sem nekako zakasnil, pa imam še nekaj blaga naprodaj. Ali je še kaj izgleda za lanski letnik, da bo šel v denar?
Odgovor: Zaenkrat že ne, vsaj za količkaj primerno ceno ne. Kupčija se je povsod docela umirila. Ko se bo enkrat bolj zanesljivo videlo, kaj bo obljubil letošnji pridelek, potem bo že menda postalo zopet živahneje.
J. B. v P.: Ali list »Slovenski hmeljar« lahko naročim tudi samo za pol leta?
Odgovor: Prav gotovo! Kakor vsak list, tudi »Slovenskega hmeljarja« lahko naročite za kolikor časa želite.
A. R. v O.: Ali je res pri Hmeljarski zadrugi tudi treba plačevati članarino vsako leto?
\ Odgovor: Ne, ni treba! Kadar pristopiš k zadrugi, plačaš pristopnino 10 din in najmanj en delež 20 din, skupaj torej 30 din. S tem si poravnal zadrugi vse dajatve enkrat za vselej ter postal član za vse življenje, pa če te tudi Bog ohrani še sto let.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni vreme za razvoj hmeljske rastline ni bilo nič kaj ugodno. Menjaje so se vrstili sončni in vroči dnevi z deževnimi in nenavadno hladnimi. Le v najboljših nasadih je dosegla rastlina vrh opor in odgnala številne stranske poganjke, v drugih pa je še vedno zaostala. Vse vprek pa so nasadi izredno zdravi brez vsakih bolezni in škodljivcev. Rastlina polagoma splošno prehaja v cvet. Z ozirom na sedanje stanje se računa, da pridelek glede množine ne bo prekoračil lanskega, glede kakovosti pa se obeta v vsakem pogledu prvovrstno in zlasti tudi v barvi brezhibno blago.
Vojvodina: Stanje nasadov je slejkoprej zelo neenakomerno in le v nekaterih nasadih se računa na polni pridelek, dočim drugi slabše obetajo. Rastlina je zdrava in le peronospora se pojavlja semtertje, vendar zaenkrat resnejše nevarnosti ni.
Češkoslovaška: Stanje nasadov nič kaj dobro ne obeta, ker ceste spremembe vremena s tropično vročino v deževno in občutno hladno poleg pomanjkanja vlage prav nič ugodno ne vplivajo na razvoj rastline. V zgodaj obrezanih nasadih rastlina splošno odganja v cvet, vendar so cvetni nastavki prav redki, pozno obrezani nasadi so močno zaostali in le srednji bolje obetajo. Sicer pa je rastlina zdrava, nevarnost uši je ponehala in tudi rdeči pajek se ne širi dalje, le peronospora stalno bolj ali manj ogroža nasade. — Tržišče
je nadalje mirno in je le za cenejši hmelj nekaj zanimanja. Cene so še popustile in le bolj nominalno notira lanski pridelek Zateč 12—24 din ter Ušiek in Roudnice 8—16 din za kg. Znamkovanih je doslej v Žalcu 87.008 stotov lanskega pridelka.
Nemčija: Stanje nasadov je sicer v posameznih okoliših različno, vendar v splošnem prav dobro. Rastlina je večinoma povsod že pred par tedni dosegla vrh opor ter je bujna in zdrava v vsakem oziru. Semtertje se je sicer pojavil rdeči pajek, ki pa ga je deževno vreme takoj ustavilo. Nevarnosti uši ni in tudi ne peronospore, četudi se je v mnogih nasadih proti tej bolezni že trikrat do osemkrat zaščitno škropilo. Rastlina je že predčasno začela odganjati v cvet in sedaj že precej cvete, vendar so cvetni nastavki bolj redki.
—	Na tržišču je mirno in tudi prometa je le malo. Za domačo porabo se plačuje za lanski Hallertau 50—53 din, Tettnang in Spalt 50—54 din in Württemberg 43 din za kg.
Francija: Stanje nasadov je sicer v splošnem dobro, vendar vedno bolj primanjkuje izdatnejše vlage. Slejkoprej preti nevarnost peronospore in je ponovno zaščitno škropljenje nujno potrebno. — Tržišče je mirno in skoro brez prometa pri nominalno v glavnem nespremenjenih cenah.
Poljska: Prvotno radi mraza in sedaj radi pomanjkanja vlage je rastlina precej zaostala v razvoju, dosegla povprečno komaj nad 4 m visoko ter namesto stranskih panog začela odganjati v cvet. Pri hudi vročini se pojavlja semtertje rdeči pajek, pa tudi peronosporo je opaziti zlasti v nižjih legah. Radi predčasnega cveta se splošno računa, da bo pridelek manjši kakor lani, četudi se stanje nasadov do obiranja lahko še znatno popravi. — V kupčiji ni za lanski pridelek skoro nobenega zanimanja več.
Belgija: Stanje nasadov je normalno in rastlina že blizu vrha opor. Vreme je sicer še precej ugodno, vendar je nevarnost uši in peronospore vedno večja in je treba ponovno škropiti, da se prepreči večja škoda.
—	Tržišče je nadalje mirno, cene pa so ostale nespremenjene.
Anglija: Izdatno deževje po hudi vročini je zopet osvežilo nasade ter še rastlina dobro razvija. Stanje nasadov je v splošnem zelo neenakomerno. Nevarnost uši traja dalje, pa tudi peronospora se pojavlja semtertje v večjem obsegu. — Tržišče je mirno in brez prometa, vendar se v kratkem računa na večjo živahnost.
Amerika: Stanje nasadov je v splošnem prav dobro in vreme za nadaljnji razvoj rastline ugodno. Rastlina je zaenkrat zdrava, pač pa se semtertje pojavljajo uši
Hmeljarji!
Bambus-palice za škropilnice v razni debelosti in toplomere za sušilnice ima stalno na zalogi tvrdka Kramar & Mislej v Celju.
v večjem obsegu. — Na tržišču je prav malo zanimanja in prometa. Cene popuščajo in le bolj nominalno notira domači pridelek lanski 26—33 din, predlanski 19—24 din, letnik 1934 pa 14—18 din in starejši 7—9 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 48—58 din in predlanski 34—43 din. Kupčija miruje in celo v predprodaji skoro ne pride do nobenega zaključka več. Kakor izgleda, vse čaka in odlaša z nakupom, dokler se ne bo zanesljiveje videlo, kako bo z letošnjim pridelkom.
Splošno: Žlahtni hmelj je bolj ali manj povsod odgnal predčasno v cvet, kar bi moglo neugodno vplivati na letošnji pridelek.
Za razvedrilo
Materin jezik.
Učitelj: »Kaj zahteva materin jezik?«
Učenec: »Da morajo oče molčati!«
Hrabrost.
»]az trdim, da je žena pogumnejša od moža.«
»Kaj pa vendar misliš, ženske se boje vsake miši.«
»In teh žensk se boje možje!«
Velik gospod.
Pijanec, po cesti grede, sam pri sebi: »Glejte, glejte, kako lepo je, če je človek pijan! Najvišja gospoda se mi lepo umika s pota, če sem trezen, pa se moram vedno jaz njej!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja, vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«. Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
••NINI
1 Hrai
.Hranilnica Dravske banovine
S Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor
i
li
Pupilarno uaren zauod. Obrestouanje najugodnejše.
Za vloge in obresti jamči Dravska banovina
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Sprejema hranilne vloge in jih o b rje s t u j e najbolje. Denar je prin je j naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim p r e mo ž e nj e m
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRANILNI CA
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem fn z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.