9 '771 5 80 5 7 2 009
/“> .
RADIO/BREZICE
/ na 88,7 in 9S,» MHz
E>2>,	------
C/3 CZ3 N<
m < Z
g§
o o
> s
ra
n
>
c/3
M
n
>
Globočam proti odlagališču
Globoko - Tudi v Globokem se je zgodila Civilna iniciativa, ki je proti terenskim raziskavam na področju tamkajšnjega opuščenega rudnika za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Ali bo brežiška občina kljub temu vztrajala v lokalnem partnert-stvu, ali bo po sevniškem vzoru iz njega izstopila, bo odločal občinski svet. Zupan Ivan Molan poudarja: “Odločitev, da občina prijavi Globoko kot eno od lokacij za odlagališče, ni bila politično “preigravanje” katere od strank, ampak pretehtana nadstrankarska odločitev svetnikov. Menili smo, da ima lahko brežiška občina le na tak način pregled in možnost vplivanja v postopku umeščanja odlagališča v Posavju ter na koncu izterja svoj delež v pravici do rente, če bo odlagališče v Krškem. Sodelovanje v lokalnem partnerstvu pomeni za čas raziskav možnost, da pridemo v občini do relevantnih podatkov o vplivih nuklearke na zdravje ljudi, na oblikovanje cen nepremičnin, na turizem, kmetijstvo in podobno. Vodstveni odbor bi lahko naročil študije in tretja mnenja, tako da bi bilo predstavljenih več plati. O dokončni lokaciji odlagališča pa bi čez dve leti odločali krajani Globokega, četudi bi bil izveden občinski referendum. Njihovi glasovi bi namreč šteli več in če bi bili vsi os-
KjLuuucuru au lUKtui primi guvuru ne pusiusai.
tali za, oni pa proti, bi se občina teh študij negospodarno in zaradi umaknila iz postopka. Izstopati danes nezaupanja bomo občani še naprej se mi zdi prav iz vidika financiranja ostajali brez pravih podatkov, ki bi
nam koristili pri odločanju na mnogih področjih.”
...na strani3
iz vsebine...
Likvidacija Hipotekarne banke Brežice
...stran 2
Pomoč kraju ali tatvina in uničenje okolja?
...stran 5
Ohranjajmo spomine ...stran 7
Pogovor z medicinsko sestro Mileno Gudalo
...stran 8
Table opozarjajo na azelejo
...stran 10
Številka 158
Leto 7
Cena 240 SIT / 1 EUR
11. maj 2006
V	Vi pa p u zavračajo očitke sindikata
Krško - Pri pripravi programa ekološke sanacije Vipapa, upoštevajoč progresivno rast taks za onesnaženje voda, je bila leta 1999 sprejeta odločitev o ukinitvi proizvodnje celuloze. Vlada seje s tem strinjala in leta 2004 naj bi se celulozni obrat ustavil. Do podaljšanja obratovanja do oktobra 2006je prišlo na pritisk politike, lokalne skupnosti in sindikata. Vse breme nerentabilne proizvodnje, ki je v dveh letih podjetju “prinesla” 8 milijonov evrov izgube, je nosila uprava podjetja. Glede na trenutno pomanjkanje lesa se lahko zgodi, da se bo celuloza ustavila pred predvidenim rokom. V podjetju se zavedajo, kaj 360 izgubljenih delovnih mest pomeni za vsakega prizadetega posameznika in regijo kot celoto. Vipap Videm Krško bo v roku vsem presežkom izplačal polno odpravnino v skladu z veljavnim Zakonom o delovnih razmerjih, ki določa tehniko izračuna in upošteva delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Uprava Vipapa navaja, daje sindikat Pergam kot socialni partner sodeloval pri usklajevanju novega Zakona o delovnih razmerjih in se je s tako ureditvijo strinjal.
Uprava je ob postopnem prestrukturiranju podjetja problematiko presežkov doslej reševala na “mehke” načine s prezaposlitvami k poslovnim partneijem, prerazporeditvami, z dokupi let. Sedaj pričakujejo, da bodo svojo nalogo pri reševanju presežkov reševale pristojne institucije. Uprava pa bo še naprej usmerjala vso pozornost v zagotavljanje stabilnosti in nadaljnjega razvoja modeme papirnice v Krškem ter za ohranitev optimalnega števila delovnih mest, za kar obstajajo vse proizvodne, tržne in finančne osnove.
V	Krškem so zgradili največji sodobni obrat za predelavo starega papirja v JV Evropi s kapaciteto 160 tisoč ton letno, posodobili obstoječo proizvodnjo lesovine in povečali skupno proizvodnjo papirja iz 105 tisoč ton na 180 tisoč ton letno. V teh dneh so začeli z vgradnjo novega gladilnika papirja, ki bo pripomogel k višji kakovosti papirjev na reciklirani bazi. Vrednost investicije je 4,6 milijona evrov. Doslej je podjetje v ekologijo in tehnologijo skupaj vložilo preko 111 milijonov evrov in zagotovilo prihodnost proizvodnji papirja. To je zaposlitev za 450 ljudi in preko 100 še v okviru invalidskega podjetja.
Prvi sindikalist Vipapa Roman Molan pa išče načine in programe, ki bi nadomestili zaprto celulozo.
...na strani 2
Do kdaj na brežiški glavni ulici delovišče?
Brežice - Prebivalci najstarejše mestne ulice so z razumevanjem, nekateri celo z navdušenjem sprejeli načrt njene obnove, do katerega je prišlo zaradi plinifikacije mesta. Ce bodo že razbijali, naj se ob tej priložnosti ustrezno uredi še vsa ostala infrastruktura, ulica pa primemo tlakuje in osvetli. Zaradi arheoloških raziskav oziroma odkritij pa se je ustavila predvidena dinamika urejanja ulice.
Arheologi so pravzaprav postali dežurni krivci za “šlamparijo” drugih izvajalcev, ki grenijo življenje predvsem gostincem. Zaradi prahu in pomanjkanja parkirišč jim upada promet. Slišati je grožnje o “prevzemu zadev v lastne roke in zasutju arheoloških jam”, če se kmalu ne bo začelo intenzivno delati na obnovi ulice.
...na strani 3
Radio Brežice v pomladnih tonih
Brežice - Te dni bo vaš dolgoletni spremljevalec postal zgovornejši, bolj zabaven, spreminjal bo glas in vas skušal še bolj pritegniti. Ne, to ni horoskop, govorimo o spremembah programske sheme Radia Brežice, ki bo zaradi obojestranskega programskega sodelovanja z Radiem Glas Ljubljane (RGL) po svojih vsebinah postal bogatejši. Najbolj se bo to poznalo v jutranjem in popoldanskem programu po 17. uri, vmes pa bo v glavnem ostalo tako, kot ste vajeni - kam na prireditve, kam na malico, kje je razprodaja in kdo ponuja največ za vaš denar, kot radi rečejo oglaševalci. Ostaja ista ura sporočanja osmrtnic, ostajajo nedeljske čestitke, običajne dopoldanske informativne oddaje in seveda vsakdanji pregled posavskega in tujega dogajanja v oddaji “Dan do 15-ih”.
Direktor Radia Brežice Edvard Štraus glede sprememb pravi, da zvestim poslušalcem ne bomo ničesar odvzeli, le dodajamo svežino z bogatejšo zvočno sliko, novimi glasovi in oddajami.
■če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
2704
Sindikalisti z gospodarskim ministrom Vizjakom
Likvidacija Hipotekarne banke Brežice
Pomoč za prezaposlitev celulozarjev
Krško ■ Predstavnik sindikata Vipapa Roman Molan in predsednik Pergama Dušan Rebolj sta se sestala z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom. Tema pogovora je bila reševanje presežnih delavcev ob zapiranju obrata celuloze s pomočjo države. O doseženih obljubah pomoči in zahtevah sindikata sta Rebolj in Molan
spregovorila na tiskovni 1
Gospodarski minister Vizjak je sindikalistoma obljubil maksimalno pomoč države pri podpori podjetnika, ki predstavi program za neko novo proizvodnjo v Krškem. Pomoč bi dobil tako domači kot tuji delodajalec oziroma podjetje z mešanim lastništvom, vendar ne na način “glavarine”, kakor velja za zaposlovanje rudatjev. Vizjak zagotavlja, da ima država rezerviran denar v ta namen in osebno se bo maksimalno angažiral še v zbujanju interesa pri mednarodnih finančnih institucijah za vlaganja v Krško, je Roman Molan povzel vsebino pogovora z ministrom.
Molan, predsednik sindikata v Vipapu, že od prvih najav pred leti o zapiranju zastarele in okoljsko obremenjujoče celuloze na trgu kapitala preverja, kateri programi bi lahko v tem okolju nadomestili izgubljena delovna mesta in kdo bi jih bil pripravljen postaviti na noge. V tem trenutku resno tečejo pogovori s
v Vipapu.
Minister Vizjak je obljubil vso podporo pri reševanju presežnih delavcev.
Slovenskimi železnicami za program predelave lesne mase. Slo bi za izdelavo večjih kapacitet palet in briketiranje, v katerem bi se železnice pojavile kot lesni trgovec in proizvajalec, posledično pa bi ob Vipapu zrasel še logistični center.
Minister Vizjak je idejo pozdravil in obljubil, da se bo v pogovorih za preverjanje uspešnosti takšnega projekta neposredno povezal s Sloven-
skimi železnicami.
Molan pravi, da ima še kakšno železo v ognju, če bi se pri tem programu zalomilo. Sicer pa je obljuba gospodarskega ministra o pomoči potencialnim delodajalcem vnesla malo optimizma med delavce, ki se vidijo na seznamu viškov, čeprav ta poimensko še ni narejen.
Pri zahtevah glede odpravnine delavcem pa sta uprava Vipapa in sindikat še vedno vsak na svojem stališču. Sindikat zahteva odpravnino za ves čas trajanja delovnega razmerja, uprava pa se pogovarja le o desetih letih, ko so Čehi vstopih v podjetje. Gre seveda za veliko razliko v masi odpravnin. Po varianti uprave bi 360 viškov odpravili s 700 tisoč evri, po varianti sindikata bi jih potrebovali 3,6 milijona. O tem teče spor pred Delovnim in socialnim sodiščem, ki naj bi po besedah sindikalnega predstavnika razsodilo konec maja.
Branka Demovšek
Do zapuščine končno še “žalujoči ostali”
Brežice - Hipotekarna banka Brežice se je v tranzicijskih časih kot meteor znašla na finančnem trgu, a se je kmalu sesula. Za likvidacijskega upravitelja je bil določen Branko Ogorevc, znani finančni ekspert iz Sevnice. Ko je zapletene postopke “zapiranja situacije” pripeljal tako daleč, da je zbral denar za poplačilo vseh priznanih upniških terjatev, je izplačilo ustavila tožba firme Softing, ki je od banke zahtevala 1,6 milijarde SIT. Kot se je te dni izkazalo, brez stvarnih argumentov, toda čakanje na razsodbo je zaključek postopka zavleklo za več let.
Na podlagi sklepa Banke Slovenije se je 2. decembra 1998 začel postopek prisilne likvidacije Hipotekarne banke Brežice in tekel do 18. aprila 2001, ko je bilo ugotovljeno, da likvidacije ne bo mogoče končati. Likvidacijski upravitelj Branko Ogorevc je zato naslednjega dne začel voditi stečajni postopek, v katerem so bile najprej poplačane terjatve posebnih ločitvenih upnikov. To so tisti, ki imajo pravico poplačila iz premoženja, ki gaje Hipotekarna banka zastavila za plačilo svojih obveznosti do njih in do družb Nike. V družbi za investiranje in razvoj, družbi za upravljanje in v borzno posredniški družbi iz sistema Nika so stekli postopki prisilne poravnave, družba za upravljanje in borzno posredniška družba pa sta imeli tudi prepoved opravljanja dejavnosti.
Ogorevc je v letu 2002 pri-
pravil glavno delitev, saj je zbral denar za celotno poplačilo upniških terjatev, a do tega ni prišlo: “Takrat smo poplačali le polovico navadnih upniških terjatev, nadaljnjo delitev pa je ustavila tožba firme Softing d.d. iz nekdanjega sistema Hypoco. Od Hipotekarne banke so zahtevali milijardo 635 milijonov SIT. Ostalim upnikom denarja ni bilo mogoče razdeliti, dokler o tožbi ni bilo pravnomočno odločeno. To se je zgodilo komaj sedaj, ko je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo prvostopenjsko razsodbo krškega sodišča,da Soft-ingova otoževana terjatev ne obstoji.”
Poslovni javnosti je Softing ostal v spominu po njegovem lastniku Filakoviču, ki je veljal za podjetnika dvomljivega slovesa. S poskusom, da bi pobral smetano iz sesutega sistema Hipotekarne banke se je postopek
likvidacije časovno zavlekel, medtem pa je prišlo do spremembe zakonodaje za področje obresti. To pomeni, da mora Branko Ogorevc pripraviti novo delitev.
“Letos marca je Ustavno sodišče razveljavilo 1060. člen obligacijskega zakonika, ki je določal, da se stari Zakon o obligacijskih razmerjih uporablja še naprej glede poslov, sklenjenih po tem zakonu. Gre za področje obresti, ki po novem nehajo teči, ko dosežejo glavnico. Tako bodo upniki za prijavljene terjatve z zakonskimi zamudnimi obrestmi dobili celotno glavnico in obresti v višini glavnice. Ostalo bo še okrog 300 milijonov SIT za razdelitev med delničarje”, zaključi Ogorevc z najbolj splošnimi podatki o sicer strokovno zahtevni zadevi, kakršna je likvidacija banke.
Branka Demovšek
POSAVSKE nvŠICE
0 strokovnjakih in vitezih
Toliko državnih in drugih praznikov z dela prostimi dnevi imamo, toda tudi po poldrugem desetletju, odkar imamo svojo državo, še ne
Brezplodni protesti
znamo ceniti njenih simbolov. Predvsem zastave, kakršna že je! V minulih dneh je bilo dovolj priložnosti, da bi ji izkazali čast in pozornost, pa so spet zatajili zasebniki, upravniki stanovanjskih blokov in tudi hišniki, ki bi morali zastave obesiti na javne zgradbe!
Trobojnice so seveda visele ob glavnih mestnih ulicah, a je v podaljšanih praznikih deževalo in z drogov so namesto plapolajočih zastav visele mokre cunje! V Brežicah so jih pustili na drogovih tudi po praznikih, da jih je posušil veter. Nikakršnega odnosa pa nimamo
niti do manj pomembnih zastav, denimo občinskih. Na Šentvidu je brežiški župan Molan peščico prvomajskih navdušencev, med njimi pa je bil minister Vizjak, pozdravil pod belo občinsko zastavo. Vsa blatna je delala sramoto državni in evropski! Za sra-
moto v prazničnih dneh so krivi tudi komunalci, saj so se pozno odločali za praznjenje smetnjakov. Kar prehitro so se polnili tudi zabojniki na novi lokaciji pri tržnici, kjer so strokovnjaki hudo posegli v park pri Batičevih Kosah. Sicer pa ljudje zmajujejo z glavami tudi zaradi “strokovne” prometne ureditve pri tržnici. Mar je res potrebno z avtom priti do vrat sleherne trgovine in smetišče umestiti v parkovno telo, namesto - denimo -ob ulico Pod obzidjem? Na račun komunalcev imajo obilico pripomb tudi krajani Krške vasi in Skopic. Tovornjaki, ki vozijo odpadke na Boršt,
imajo zdaj res zabojnike opremljene z mrežami, a so te raztrgane in “okraski” v obliki pločevink, plastičnih steklenic in druga šara veselo padajo v obcestne jarke. Zbirni center, zoper katerega so vaščani zaman protestirali, se polni - navkljub postopku pred upravnim sodiščem.
Bolj razsodni so že prepričani, da bo postopek trajal pač tako dolgo, da bo, kar je pri nas pogosta praksa, zastaral! Kot so bili zaman vsi napori okrog rešitve krške celuloze. Tistih
366 ljudi, ki bodo ostali brez zaposlitve, tolaži misel, da bo z njimi vred na borzo menda
odšla tudi vodja kadrovske službe, kije vodila nehvaležne postopke. Do kadrovskih za-
pletov pa še kar naprej prihaja ob imenovanju novega direktorja Kulturnega doma Krško. Prijavili so se trije kandidati - ob Tamari Vonta še Samo Hajtnik in Alenka Vene - a je menda že dogovorjeno, da bo Adolfa Moškona, ki se odpravlja v pokoj, zamenjala znana televizijka. Večni nergači se seveda čudijo, od kot prijavljen-cem pogum, ko pa jih ni videti na prireditvah in vprašanje je, če sploh vedo, kakšne barve je velika dvorana?! Kot malokdo ve, kaj počno udje slovenskega reda vin, katerega član je tudi cvičkoljub Zdravko Mastnak. In spet nergaška pripomba: komu verjeti pri izboru žlahtne kapljice, ali Karlu Recerju, ki vodi evropski viteški red, ali Milanu Kneževiču, am-
basadorju slovenskega reda?! Samo da med njimi ne bi prišlo do viteškega dvoboja! Kot je brez boja, tudi od Bogdana Romiha, deleže odkupil Janko Bostele in postal večinski lastnik čateškega Cvetja. Uspešnima podjetnikoma Aleksandru Poloviču iz Dobove in Boštjanu Kozoletu iz Krškega podobni napori za lastninjenje niso potrebni.
Turistične cvetke
Minule praznične dni je bilo v Posavju veliko gostov. Zlasti stalni obiskovalci Čateža so negodovali, ker je kraj ostal brez svoje največje turistične atrakcije, Vovkovega ekološkega sadovnjaka. Pohodniki po artiški sadjarski poti so pogrešali bele cvetove jablan, zato pa so lahko “občudovali” bele plastenjake, s katerimi je lastnik menjalnice Ažur zamenjal zeleno naravno okolje. V Vrbini pa je mogoče občudovati sramoto, kije ostala potem, ko je iznajdljivi Peter Jankovič opustil proizvodnjo jagod. Krajani Skopic, ki so jeseni dobili posodobljeno prometnico, zdaj lahko pokažejo turistom jezera vode, ki se nabira za robniki ali steka na dvorišča, namesto da bi se zlivala v odtoke. Tako pač gradi CGP Novo mesto! Turistično znamenitost, razko-
pano glavno ulico, ponujajo tudi Brežice; žal nihče ne ve, kdaj bo stekla obljubljena prenova in kaj storiti z arheološkim odkritjem - obzidjem, obrambnim stolpom in južnimi mestnimi vrati? Nekakšno jamo dobiva tudi Krško ob City hotelu - mno-gokje se še vedno bohotijo napisi Hotel Sremič - in ljudi prav zanima, kaj bo v globini zraven hotelske pralnice! Nič manj jih ne zanima, koliko resnice je v anonimki na račun poslovanja v domu ostarelih in njihove direktorice Jožice Mikulanc. V Sevnici in okolici, kjer imajo tudi mnogo jam, pa se ljudje naslajajo na račun njihove slavne someščanke
Melanije, češ, da se izdaja za Avstrijko?
V Kostanjevici skrbijo za turistično ponudbo bolj kulturno. In v dolenjskih Benetkah imajo srečo, da seje pri njih ustalil Lado Smrekar in da gaje prav tako uspešno nadomestil Bojan Božič! Sic!
Vlado Podgoršek
Pod omadeževano občinsko bandero
Lado Smrekar in Bojan Božič
SavaGto, 11.5.2006
Delovišče na glavni brežiški ulici
Gostinci obupani, arheologi
navdušeni
Brežice - Staro mestno jedro Brežic s široko cesto, ki je sklenjeno pozidana, leži na levem bregu nekdanje savske struge. Arheološke najdbe pričajo, da je bila bližnja okolica v prazgodovini in rimski dobi neprekinjeno naseljena. Nastanek Brežic je povezan z zgodovino slovenske pokrajine med Savo in Sotlo, v 11. stoletju last mejnega grofa savinjske krajine Viljema. Po njegovi smrti je vdova Hema leta 1043 to zemljo podarila salzburški nadškofiji in v 13. stoletju je brežiški grad postal upravno središče salzburške posesti v spodnjem Posavju. Zaradi bližine meje med nemško in ogrsko državo so kasneje, najbrž v 16. stoletju, celotno mestno jedro obdali z obzidjem in njegove ostanke sedaj odkrivajo arheologi.
Del makadama na glavni brežiški ulici
Prebivalci Ceste prvih borcev se bojijo, da bodo zaradi počasnosti arheoloških raziskovanj (pre)dolgo živeli ob razkopani ulici, ki jo namerava občina celovito prenoviti. Ko so se na občini pripravljali na rekonstrukcijo cest ob plinifikaciji, so stanovalce starega mestnega jedra povabili na predstavitev projekta. Lastniki lokalov na Cesti prvih borcev so takšen pristop, da se sočasno koplje za plin in ostalo potrebno napeljavo, pozdravih. Tako kot Občinarji so tudi sami verjeli, da bodo dela zaključena pred poletjem, ko se tukaj življenje dobesedno preseli na ulico.
Ker pa se v starem mestnem jedrn ne sme ničesar delati brez soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so na prizorišče prvi stopili arheologi. Pri sodišču so našli lepo ohranjen del obzidja z vhodnim stolpom v mesto in izkopavanja se bodo nadaljevala čez celotno cesto. To pomeni, da jarki za infrastrukturo, sedaj pokriti zgolj z grobim peskom, še lep čas ne bodo deležni asfaltne prevleke. Gostinci so obupani, ker jim bo
upadel promet, saj gostje v prahu ne bodo posedali.
Lastnik lokala Vrtnica Primož Rueh pravi, da spoštuje arheologe in ima odnos do kulturne dediščine, vendar pričakuje, da ima stroka odnos tudi do potreb ljudi, ki živijo tukaj in zdaj: “Zadeve me zanimajo in najdbe sem si ogledal. Sprašujem, zakaj bodo sedaj rili za obzidjem še naprej pod zemljo in prekopavali cesto, ko pa zadaj za sodiščem stoji hiša, zidana na vidnem obzidju. Tisto, kar se vidi, pa nihče ne zaščiti. Pozanimal sem se, kako se drugod po svetu obnašajo v takšnih primerih. V Avstriji imajo arheologi določen rok za izkopavanja, ki se ga morajo držati in potem umakniti iz gradbišča. Ne vem, kako bo v Brežicah in koliko bodo še širili področje raziskav na tej cesti,
kije sedaj obupna. Komunalni jašek je zasut s peskom, čezenj vozijo avtobusi in avtomobili, za vsakim pa se hudo kadi. Komunala bi lahko čez polila protiprašni sloj asfalta, ampak varčujejo. Pred svojim lokalom vsako jutro polivam ta pesek z vodo, kar zaleže le za prvi avto, ki gre mimo. Tri ted-
ne gledam odprte jame in nikogar ni zraven. Takšna Cesta prvih borcev ni veduta, ki bi vabila gosta. Če bo šlo arheološko delo naprej v takem polžjem tempu, se bomo v ulici uprli!”
Župan Ivan Molan ni pričakoval, da se bodo arheološka dela tako zamaknila: “Zavod za varstvo kulturne dediščine mora razumeti potrebe po razvoju mesta. To ne pomeni, da nasprotujemo arheološkim raziskavam, pričakujemo pa bolj gospodarno obnašanje. Opravijo naj se čim hitreje, saj so stroškovno “obešene” Telekomu kot enemu od investitorjev v obnavljanju ulice. Pričakujem in želim, da bi bilo to do konca maja. Name se namreč s pritožbami oglašajo ne le lastniki lokalov, ampak tudi stanovalci, kijih moti hrup
in prah.”
Lastnik gostilne Splavar Milan Doberšek pa samih arheoloških izkopavanj ne jemlje za toliko problematične, kakor ostalo, povezano z deli na ureditvi ulice in gradnji novih objektov. Pravi, da seje zaradi novogradenj povečal težki promet, zmanjšale so se parkirne površine, okrca Komunalo, ki zato, ker se bo tako in tako še razkopavalo, ne čuti dolžnosti sproti zapirati lukenj. “Inšpekcijske službe bi morale ukrepati, pa jih na gradbiščih ni in vsak dela po svoje. Ko nam je bila na sestanku predstavljena obnova ulice, je bilo rečeno, da se bo delalo tudi ob sobotah. Žal to ne drži. Vendar stvari še kar potrpežljivo prenašamo, ker bomo dobili tako urejeno ulico, kakor si jo mestno jedro zasluži.
Vendar naj vsi z arheologi vred pohitijo! Prah je namreč obupen, mi pa kot lokal s hrano moramo zagotavljati ustrezno higieno.
Delno naše goste varujejo spuščene stene na šotoru, vendar se na prometu ta izredna situacija v ulici vseeno pozna,” pravi Doberšek.
Mag. Uroš Bavec kot odgovorni konzer-vator projekta poudaija, da arheologi ne razkopavajo na lastno željo in pobudo: “Država je našo službo pooblastila, da ščitimo kulturno dediščino. Pred gradbinci stopimo na prizorišče predvsem na območjih, ki veljajo za kulturni spomenik in Ulica prvih borcev to vsekakor je. Brežice so z gradom in obzidjem spomenik visokega
statusa, do zdaj malo raziskan. Pod sedanjim mestom je skrito še eno s kletmi, ki gravitirajo proti Vrbini. Če se pri prenovi ulice ne bi vključili v raziskave, bi šli v nepovrat pomembni arheološki dokumenti, od katerih imajo lahko Brežice v smislu razvoja turizma le korist. Je pa seveda to pogojeno s pogledom odgovornih na razplet situacije. Odkrita vstopna vrata v mesto z obzidjem bi lahko tlorisno prezentirali ob ureditvi Ulice prvih borcev, kakor bo prezen-tiran obrambni stolp pri novi pošti. Zaradi odkritja vhodnega stolpa bo potrebno kopati naprej, vendar lahko čez poletje dela ustavimo, da ne bomo ovirali gostincev. Še v tem
tednu bi se želel sestati z županom in drugimi odgovornimi. Dogovorili bi se, kako naprej, koliko strpnosti lahko pričakujemo od investitorjev in prebivalcev, koliko jim konec koncev pomeni dejstvo, da bi lahko z odkritji “opremiti” eno najstarejših ohranjenih srednjeveških utic v Sloveniji.”
Branka Demovšek
Primož Rueh pravi, da spoštuje arheologe in ima odnos do kulturne dediščine, vendar pričakuje, da ima stroka odnos tudi do potreb ljudi, ki živijo tukaj in zdaj.
Milan Doberšek samih arheoloških izkopavanj ne jemlje za toliko problematične, kakor ostalo, povezano z deli na ureditvi ulice in gradnji novih objektov.
Ustanovitev ljudske iniciative tudi v Globokem
168 krajanov proti odlagališču
Globoko - V Globokem na področju opuščenega rudnika premoga in peskokopa je ena od potencialnih lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Kljub večkratnim javnim razpravam do minulega ponedeljka, 8. maja, ni bilo slišati organiziranega nasprotovanja ljudi, tokrat pa se je “zgodila” Civilna iniciativa na čelu z Vinkom Matjašičem. Krajani ne bodo dovolili nobenih raziskav, ker odlagališča v Globokem ne sprejemajo. 168 jih je že podpisalo peticijo. O nadaljnjem sodelovanju občine v lokalnem partnertsvu bo na podlagi zahtev Civilne iniciative odločil Občinski svet Brežice.
Na javni razpravi v nabiti dvorani Gasilskega doma v Globokem so predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke razložiti, kakšen tip terenskih raziskav je predviden v tej fazi. Predvideni sta dve vrtini 100 m in 6 vrtin 20 m globine. Začeti bi sredi junija in končati v mesecu in pol. Začeti so se oglašati krajani, češ, da jih podrobnosti ne zanimajo, saj lastniki zemljišč ne bodo dovolili nobenih vrtanj in drugih posegov. Predsednik Vodstvenega odbora kot telesa v lokalnem partnerstvu, ki v imenu občanov in njihovih interesov bdi nad vsemi postopki v zvezi z odlagališčem Stane Preskar je predstavnika Civilne iniciative povabil v odbor. Tako bi imeti možnost in sredstva, da se preko naročenih tretjih mnenj in študij prepričajo o stvarnem vplivu odlagališča na okolje in se na koncu postopka odločijo, če bi ga sprejeti ati ne. Župan Ivan Molan je poudaril, da v tej fazi terenske raziskave ne pomenijo privolitve občine za odlagališče, ampak izhodišče stroki, da spozna teren in vidi, kakšen tip gradnje bi bil mogoč oziroma atije lokacija sploh ustrezna. Dokončno odločitev bi sprejemati ljudje na občinskem referendumu čez dve leti, odločiti pa bi glasovi v KS Globoko. Ti bi imeti namreč možnost veta; če bi drugod po občini odlagališče podprti, domačini pa ne, do soglasja k državnemu lokacijskemu načrtu ne bi prišlo.
Predsednik Civilne iniciative Vinko Matjašič ne nasprotuje nadaljnjim pogovorom, a večina krajanov najbrž ne bo podprla dialoga.
Ne bodo se pustiti prepričevati, da je odlagališče varen objekt za okolje in prve sosede, 100 m oddaljene od lokacije, so se jezno oglašati krajani. Opozoriti so, da bi odpadke voziti mimo šole, svojih otrok in vnukov pa za noben denar nočejo izpostavljati kakršnikoli nevarnosti.
Govori se, da so radioaktivni odpadki v dveh rovih v Dečnem selu, ki naj bi jih tja tajno pripeljati pred leti in krajani hočejo jasen odgovor v zvezi s tem. Direktor ARAO dr. Miran Veselič je povedal, da zadevo raziskujejo, predsednik Vodstvenega odbora Stane Preskar pa je vložil kazensko ovadbo zoper neznanega storilca in če je kaj resnice v tej zgodbi, bo odkril uradni postopek.
Predsednik Civilne iniciative je na razpravo povabil predsednika Zveze ekoloških gibanj Karla Lipiča, v imenu kmetov je prišel Jože Levak iz Bukoška, Zvone Černelič iz Dečnega sela pa se je oglasil kot ekološki kmet. Čeprav je naravno sevanje večje, kot je izmerjeno v okolici krške nuklearke, imajo jedrski objekti negativni psihološki vpliv. Černelič meni, da z bližino odlagališča pridelkov ne bi več mogel prodajati pod oznako eko.
Manj agresiven je bil Karel Lipič, ki meni, daje v postopku umeščanja odlagališča spoštovano načelo sodelovanja in soodločanja javnosti po aarhuški konvenciji. Vodstvenemu odboru občine Brežice je predlagal, naj povabijo ljudi iz tujine, kjer je veliko odlagališč, da predstavijo tamkajšnjo prakso. Agenciji RAO pa je dal vedeti, da bi morati pri lokacijah odlagališča upoštevati mejo oddaljenosti vsaj 400 m od prvih stanovalcev.
Milan Cizelj kot namestnik predsednika Civilne iniciative Globoko meni, da je edini argument za odlagališče renta, protiargumentov pa je vsaj sto, po vsebini močnejših od vsakega denarja.
. Branka Demovšek
SavaGlas, 11.5.2006
Ugotovitve Računskega sodišča
“Ravnali smo gospodarno”
Krško - Uslužbenke Računskega sodišča RS so v Krškem 4 mesece pregledovale poslovanje občine za leto 2004. V reviziji izkazov proračuna je Računsko sodišče podalo mnenje s pridržkom, ocena pravilnosti poslovanja občine pa je negativna. Zupan Franci Bogovič je z računovodkinjo Božislavo Venek navedel razloge za ugotovljene nepravilnosti in ob tem poudaril, da kršitve togih pravil ne pomenijo oškodovanja občine: “S polno odgovornostjo povem, da smo ravnali gospodarno v interesu vseh občanov.”
Računsko sodišče natančno upošteva zakonodajo in v dajanju revizijskega poročila ni pripravljeno tolerirati fleksibilnosti, kije občinam potrebna, da izpeljejo bolj smele projekte. Tako je bilo občina okrcana, da ni spoštovala zakonskih rokov plačila pogodbenih obveznosti v znesku 263 milijonov SIT za šolo Senovo. Bogovič je pojasnil, daje šlo za dogovorjen zamik plačila z izvajalcem, ker so s prej zaključenimi deli in brez vmesnega zapiranja gradbišča dela pocenili. Ker je bilo republiško sofinanciranje razdeljeno na tri leta, je tudi občina na enako obdobje razdelila investicijo. Ob tem so v računovodstvu proračuna naredili knjigovodsko napako in denar za opremo ter rekonstrukcijo šole v višini 263 milijonov SIT vknjižili med investicijske transferje in ne, kot bi morali, med investicijske odhodke.
Računsko sodišče kot nepravilnost obravnava stanje na računu financiranja, ker je občina prejemke in izdatke izkazala za 200 milijonov SIT prenizko. Zupan je razložil, daje leta 2004 občina odplačala 200 milijonov kratkoročnega kredita iz leta 2003 ter najela nov kratkoročni kredit v višini 230 milijonov SIT. Po Zakonu o javnih financah je v računu financiranja občina konec leta izkazala le razliko med prejetimi in vrnjenimi sredstvi likvidnostnega zadolževanja v tekočem letu, to je 30 milijonov SIT. Stališče računskega sodišča pa je, da se v tekočem letu lahko pobota le kredit, kije najet in vrnjen v istem letu.
Kot nepravilnost v poslovanju je očitan prevzem obveznosti za 76 milijonov, ki niso bile plačane tekoče proračunsko leto, temveč v začetku prihodnjega. Zaradi zamika plačila v naslednje proračunsko obdobje za projekt sortirnice odpadkov v Dolenji vasi, za katerega je okoljsko ministrstvo prispevalo 41
milijonov SIT, je Računsko sodišče dalo mnenje o nenamensko porabljenih sredstvih. V resnici ni šlo za to, navajajo na občini. Denar so namreč prejeli tri dni pred iztekom leta 2004 in ga nakazali namensko naprej sredi februarja.
Med napakami občina priznava, da je bila previsoko določena nagrada podžupanji
in sejnine svetnikom, ker se je pri osnovi za izračun, ki je županska plača, vštelo tudi Bogovičevo minulo delo. Napako so odpravili. Županja je dobila preveč 181 tisoč SIT, svetniki skupaj pa milijon 600 tisoč SIT. Ker s tem niso prebili zakonsko določene skupne mase, jim denarja po sklepu Računskega sodišča ne bo potrebno vračati.
Izpostavljenih je bilo še nekaj manjših napak, vendar v celotni in temeljiti reviziji ni nepravilnosti, ki bi pomenile nesmotrno in nezakonito porabo proračunskega denarja. Na področju gospodarske infrastrukture, družbenih dejavnosti, okolja in prostora, kmetijstva, malega gospodarstva so bile pregledane številne investicijske pogodbe, a ni nepravilnosti. Občina je zadolžena, da v odzivnem poročilu navede popravljalne ukrepe, to je štiriletni plan razvoja in vzdrževanja cest ter lokalni program za kulturo.
Po informacijah, kijih ima župan o revizijah po sloven-
skih občinah, je praviloma mnenje Računskega sodišča povsod negativno. “Razkorak med teorijo in prakso nastaja zato, ker se delo in življenje občine ne ustavi vsakega 31. decembra in na novo požene po novoletnih praznikih, zakonodaja pa v izkazih to zahteva”, pravi Bogovič.
Finančno ministrstvo zago-
varja togost Računskega sodišča, Ministrstvo za lokalno samoupravo pa je pri razlagah zakonov bolj fleksibilno, saj minister Žagar kot nekdanji župan razume operativne težave občin. Krška občina je letos zaradi takšnih različnih pogledov v zadregi, saj najbolj poklicano ministrstvo ni odgovorilo, kako se pravilno tolmači spremenjeni 17. člen Zakona o financiranju občin, ki govori o dopustnem zadolževanju in so zanj zaprosili pred sprejemanjem letošnjega proračuna. Tako kot je napisan, namreč dovoljuje vsaj dve razlagi, ki imata za posledico kar precejšnjo razliko v nominalnem izračunu planirane zadolženosti občine. Računovodkinja Božislava Venek pravi, da sedaj čakajo na soglasje glede zadolževanja, ki bi z novim kreditom in starimi obveznostmi skupaj znašalo 420 milijonov SIT. Če soglasja ne bo, bodo morali takoj v rebalans proračuna 2006.
Branka Demovšek
Božislava Venek in Franc Bogovič o ugotovitvah računskega sodišča
Terme povečale delež v Portorožu
Čatež ob Savi - Družba Terme Čatež je z Istrabenzom sklenila pogodbo o nakupu 25,43-odstotnega deleža v Turističnem podjetju Portorož, za kar je plačala 489,76 milijona SIT. Z nakupom 49.596 delnic po ceni 9875 SIT za delnico -preknjižba delnic bo izvedena po plačilu celotne kupnine -bodo Terme Čatež svoj lastniški delež v Turističnem podjetju Portorož povečale s sedanjih 50,76 odstotka na 76,2 odstotka. STA
Kokoši odslej spuščene, vendar v ogradi
Ljubljana - Državno središče za nadzor bolezni je konec prejšnjega tedna sprejelo sklep, da se s soboto, 6. majem, ukine 10-kilometrsko ogroženo območje okrog Maribora. S tem v Sloveniji, približno tri mesece po odkritju prvega primera ptičje gripe, ni več ne 3-kilometrskih okuženih ne 10-kilometrskih ogroženih pasov. Prav tako je državno središče predlagalo, da za ostala območja Slovenije stopi v veljavo ukrep, ki določa, da se lahko perutnino goji v ograjenih prostorih in krmi ter napaja v zaprtih prostorih ali na način, ki preprečuje divjim pticam dostop do krme in vode.
Prvi primer ptičje gripe v Sloveniji je bil potrjen 11. februarja pri labodu, najdenem v Koblerjevem zalivu pri Mariboru, sicer*pa je bilo doslej v Sloveniji potrjenih skupno 44 primerov ptičje gripe pri divjih pticah. J.K.
Nekaj dejstev o sevanju in radioaktivnosti
agencija
araro
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Sevanje je oddajanje energije in je naravni pojav
V naravi je veliko teles, ki oddajajo energijo. Pravimo, da telesa sevajo. Velikokrat je sevanje povezano z visoko temperaturo. Sevajo na primer zvezde vključno z našim Soncem, pa tudi žarnica, peč in kuhalna plošča. Brez energije, ki jo seva Sonce, na Zemlji ne bi bilo življenja. Rastline ne bi mogle uspevati, živali in človek ne bi imeli hrane.
n Nestabilni atom | Stabilni atom	I
Nekatere snovi v naravi, npr. ogljik, kalij ali uran, sevajo same od sebe. Imenujemo jih radioaktivne snovi. Zgrajene so iz stabilnih in nestabilnih atomov. Ko nestabilni atomi razpadajo, se spreminjajo v stabilne, snov pa seva. Čim manj nestabilnih atomov je v snovi, tem manj seva. Ko vsi atomi postanejo stabilni, snov ne seva več.
Sevanja ne moremo uničiti, lahko pa ga zaustavimo
Sončna svetloba ne prodre skozi roko. Zato se na steni vidi njena senca.
Rentgensko sevanje je bolj prodorno, kot sončna svetloba. Lahko prodre skozi mehko tkivo, ne pa skozi kost ali drage goste snovi.
Prodornost sevanj
rSm £!	«—
sevanje gama
W^AfU\AAAAAA^^A/V\iwvx.;.
1
Radioaktivne snovi oddajajo različne vrste sevanj. Najbolj prodorno je sevanje gama, ki ga zaustavi šele nekaj centimetrov debela plast svinca ali zelo debela plast betona. Sevanje alfa ne prodre niti skozi list papirja, sevanje beta pa lahko prodre nekaj centimetrov globoko v snov.
Brežičanov radioaktivni odpadki ne zanimajo?
Kapele, Brežice - Pred prazniki je bila še zadnja v nizu predstavitev lokalnega partnerstva v občini Brežice. Potekale so v vseh krajevnih skupnostih, ki so potencialni lokaciji v Globokem najbližje - v Artičah, v Pišecah in v Kapelah, predstavitev pa je bila tudi v Brežicah. Vodstveni odbor, ki ga vodi Stane Preskar, bo organiziral predstavitev še v kateri od krajevnih skupnosti, če bo za to izkazan interes.
Predstavitev sta se udeležila dr. Miran Veselič, direktor Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), kije predstavil postopek od izbire do vseh naslednjih faz do izdelave državnega lokacijskega načrta, in mag. Nadja Železnik, ki je posredovala nekaj podrobnejših informacij o radioaktivnosti, prisoten pa je bil tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je razložil, kako so oblikovali lokalno partnerstvo.
Večjih nasprotovanj ni bilo, povsod pa so občani poudarjali zahtevo po varnosti takega objekta in sprotnem natančnem informiranju prebivalstva o poteku postopkov. Želijo tudi vedeti, kolikšna bo renta in princip delitve. Menijo, da bi občani, kjer bo lokacija, morali biti neposredno deležni dela rente, ne pa da gre vse v občinski proračun
Brežičanom umestitev odlagališča radioaktivnih odpadkov, za katerega je predvidena
lokacija Rudnika Globoko očitno ne zanima, saj se jih je v dvorani Prosvetnega doma zbralo le 14. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanje, zakaj polovica odpadkov ne gre na Hrvaško, tako kot je to določeno v pogodbi, in če Hrvati nočejo odpadkov, naj primaknejo vsaj polovico denaija za izgradnjo odlagališča drugje. Spet drage je zanimalo, zakaj je občina sploh ponudila lokacijo, če pa bi želeli razvijati turizem in ekološko kmetovanje. Eni od občank se zdita neprimerni obe lokaciji, tako Globoko kot Vrbina; Vrbina je zamočvirjena, Globoko je na prelomu, zelo blizu pa je tudi zajetje pitne vode za celo občino. Voda je in bo vedno večje bogastvo, zato jo je zanimalo, ali bodo strokovnjaki lahko zagotovili, da tudi na dolgi rok ne bo prišlo do vpliva radioaktivnosti na vodo. Direktor agencije dr. Miran Veselič je vsem prisotnim zagotovil, da bodo izvedli vse
raziskave, ki bodo potrebne, da bo pred odločitvijo, kje bo odlagališče, dokaza varnost lokacije.
Sicer pa je še povedal, da bodo, če bo lokacija v Globokem, tam zgradili nadzemno odlagališče, raziskave bodo trajale mesec in pol do dva, še toliko časa bodo potrebovali za izdelavo poročila. Predvidevajo 8 vrti, 2 do 100 m in 6 do 20 m. Opazovali bodo podzemne vode in premike tal - plazenje. Raziskave bodo povzročile nekaj škode na posevkih, stroške bo pokrila agencija. Tudi sicer je agencija občini namenila 20 milijonov SIT za delovanje lokalnega partnerstva in 10 za neodvisne raziskave, poleg 56 milijonov, ki občini pripadajo letno v času postopka.
Izdelane so bile brošure, ki so jih gospodinjstva dobila na dom, za več podatkov pa se lahko obrnejo tudi na info-točko na številki 49-56-303.
Jelica Koršič
KRONIKA
Sava Glas, 11.5.2006
Pomoč kraju ali tatvina in uničenje okolja?
Krško - Predsednika krajevne skupnosti (KS) Podbočje Ivana Urbanča, ki pravi, da ves čas dela za dobrobit kraja, obtožnica bremeni kaznivega dejanja velike tatvine ter obremenjevanja in uničenja okolja in prostora. Zaradi nezakonitega izkoriščanja peska v kamnolomu na Jablancah se je na okrožnem sodišču znašel skupaj z lastnikom parcele Francem Sintičem.
Ivan Urbanč je kot direktor podjetja Uni, ki se v okviru gradbeništva ukvarja z nizkimi gradnjami, izvajal dela za KS Podbočje, katere predsednik je. “Že sam termin tatvina me moti,” pojasnjuje Urbanč, saj sem to počel kot direktor podjetja in sem mislil, da delam dobro za krajevno skupnost. “V teh krajih pod Gorjanci je infrastruktura velik problem. To, kar je navedeno v obtožbi, smo delali prav zato, da bi jo izboljšali.” V projektu obnove je bilo več krajevnih cest, tudi cesta Mladje-Brlog, materiale za ureditev teh cest pa so uporabljali iz bližnjega kamnoloma. Po Urbančevih besedah so peskokop v Jablancah izkoriščali toliko časa, dokler jih inšpektor ni opozoril, da tega ne počnejo v skladu z zakonodajo. A kot kaže, omenjena trditev ne drži. Inšpektorje izvajalce del prvič opozoril 4. oktobra 2001,30. julija 2002 pa so še kar eksploatirali kamnolom.
Kot pravi Urbanč, so delali le z namenom, da bi rekonstruirali ceste in pomagali krajanom KS Podbočje. Na vprašanje sodnika, kako to, da je delo izvajalo ravno podjetje Uni, katerega direktorje Urbanč, ki je hkrati tudi predsednik KS Podbočje, je Urbanč pojasnil, da je Občina Krško razpisala javni razpis za cesto Mladje-Brlog in za izvajalca izbrala Urbančevo podjetje Uni. Takrat je bil, kot pravi Urbanč, z občino sklenjen tudi nepisan dogovor, da se uporablja material iz tega peskokopa. S kom natančno je potekal dogovor, se obdolženi ne spominja več, pravi pa, da občine tako ni zanimalo, od kod je material. Če materiala ne bi vozili iz tega kamnoloma, ki je ob trasi, bi ga morali voziti z Loga pri Sev-
nici ali drugih kamnolomov, ki so oddaljeni 30, 40 km. Nekaj finega materiala, takega, ki seje sam odkrušil s sten, je podjetje Uni kot podizvajalec pri Kostaku vzelo tudi pri Sintiču. Kot je povedal Urbanč, Sintiču za material niso plačali nič, plačali pa so 200 tisočakov, da je počistil parcelo in posekal drevje. Po Urbančevih besedah se je to zgodilo enkrat, Sintič pa je
'm______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________I
Ivan Urbanč
povedal, daje vsako leto malo čistil in podiral ob kamnolomu. S Sintičem so se tudi dogovarjali, da bi se tam več eks-ploatiralo in miniralo, saj je ravno v tistem času KS Podbočje pri podjetju Kanja naročila tudi projekt za rekonstrukcijo ceste Gradec-Pov-šnica, v sklopu katerega je bil tudi ta kamnolom. Projekt so vložili na krško upravno eno-
to, a so dobili negativen odgovor glede izkoriščanja peska iz tega kamnoloma.
Na sosednji, Turkovi parceli, pa so enkrat minirali v kamnolomu, drugič pa so imeli vse pripravljeno za miniranje, a jih je ustavil inšpektor. Po končani eksploataciji so nameravali kamnolom sanirati, saj gre za strme in nevarne stene. Urbanč zanika, da bi odpeljali 2000 m3 materiala, kot navaja obtožnica, prav tako trdi, da niso prodali niti kamiona peska. Dodaja pa, da so v tem kamnolomu kupovali tudi posamezni krajani.
Urbanč in njegov zagovornik sta uspela s predlogom, da sodišče postavi novega sodnega izvedenca, katerega mnenje naj temelji na ogledu kamnoloma in na izračunih, ne pa zgolj na oceni, na čemer temelji obstoječe mnenje. Urbanč pravi, da se kot družba niso okoristili, saj so obračunali zgolj stroške priprave, čiščenja, nakladanja, prevoza, pri čemer so po njegovem mnenju družbeni skupnosti prihranili vsaj polovico denarja. Urbanč še dodaja, daje v tistem času veljala neka pravna praznina in je bila možnost uporabe tovrstnih materialov kot izravnava mas pri rekonstrukciji cest. Material, ki si ga na enem odseku ceste odkopal, si namreč lahko v drugem delu ceste vgradil. N.Č.C.
Pred okrožnim sodiščem Krško pa se zaključuje še en postopek, v katerega je vključen predsednik KS Podbočje Ivan Urbanč. Leta 2004je bila zoper predsednika Urbanča in direktorja Savaprojekta Krško Petra Žiganteja podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin ter zlorabe uradnega položaja in pravic. S predložitvijo ponarejenega računa Občini Krško, ki ga je izdal Savaprojekt, naj bi Urbanč poskušal dobiti protipravno premoženjsko korist za lokalno skupnost. Ker Urbanč kot predsednik KS ni uradna oseba, ne gre za zlorabo položaja, temveč je bila obtožba prekvalificirana v poskus goljufije.
Prvomajska smrt v lovski koči
Loka pri Zidanem Mostu - Na tradicionalnem krajevnem zbirališču pri lovskem domu v Loki pri Zidanem Mostu so se na predvečer 1. maja zbrali krajani in kljub slabemu vremenu pripravili kresovanje. Udeležil se gaje tudi 53-letni Matija Simončič iz Loke pri Zidanem Mostu.
Ko je naslednje jutro k lovskemu domu prišel pogledat gospodar doma, je našel Simončiča mrtvega ležati v spodnjih prostorih doma. Preiskava je pokazala, daje Simončič umrl naravne smrti. N.Č.C.
13 - 13
Kaj bodo s plovci?
Krško, 6.-8. maj - Neznani storilci so iz bazena pri tovarni Vipap v Krškem, odtujili 50 m plovcev za označevanje plavalnih stez. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 250.000 SIT.
Lačen informacij in salam
Veniše, 8. maj - Neznani storilec je vlomil v vikend hišo v Venišah ter iz notranjih prostorov odtujil TV sprejemnik in nekaj suhomesnih izdelkov. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 50.000 SIT.
Vinjena gospa razgrajala
Sevnica, 4. maj - Policisti so intervenirali v okolici Sevnice, kjer je 43-letna občanka v vinjenem stanju kršila javni red in mir. Kričala je, razbijala inventar, ogrožala varnost domačih, prav tako pa je motila nočni mir in počitek vaščanov. Ker občanka s kršitvami ni prenehala, so policisti zoper njo odredili pridržanje do streznitve.
Po nafto v delovni stroj
Kompolje - Neznani storilec je med prvomajskimi prazniki v Kompoljah pri Sevnici iz rezervoarja delovnega stroja iztočil okoli 200 litrov nafte. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 50.000 SIT.
Arhova kratkotrajna priložnost
Senovo - Franc Arh, ki (je) v priporu čaka(l) na zaključek sojenja v zvezi s preprodajo droge, v katero je domnevno vključen, sije želel, da bi namesto pripora zanj uvedli hišni pripor. Na Senovem, kjer imata s partnerico stanovanje, bi pazil na štirimesečnega sina. Njegova želja po odpravi pripora se je uresničila, a le za kratek čas.
Mah deček David, ki ga je pred časom v sodno dvorano Okrožnega sodišča v Krškem prinesla njegova stara mati, ki je nastopila kot priča, je raznežil vse zbrane. Oboroženi pazniki, ki so dečkovega očeta na sojenje pripeljati iz pripora, so se nasmihati, sodnik, tudi oče, je rekel: “Arh, kaj bomo z vami in s tem otrokom”, obdolženemu Francu Arhu pa so se sploh na obrazu zarisale drugačne poteze, bolj gladke in nežne, ko je smel popaziti na svojega prvorojenca in je grulil v košarico. Edino tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve je ostala stroga in resna. Prepričana, da Arh zaradi ponovit-
vene nevarnosti sodi v pripor in da sodišče ni socialna ustanova, ki bi reševala socialno in zdravstveno stisko, v kateri se je znašla družina. Mati malega dečka je namreč zbolela.
Sodni senat, ki je sklepal o tem, da se Arhu odpravi pripor in se zanj uvede hišni pripor na Senovem, ni bil enoten in pripor ni bil odpravljen. Toda čez nekaj časa seje Arh znašel na prostosti. Tako je sklenil sodni senat v Krškem. Kot razlog za odpravo pripora je navedel spremenjene razmere in dejstvo, da je človek v priporu že deset mesecev. Tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve, kije zadolže-
na za ta primer, pa se je pritožila in višje sodišče je pritrdilo njenim navedbam.
Višje sodišče je prepričano, da Arh zaradi predkazno-vanosti, ponovitvene nevarnosti in begosumnosti ne sodi na svobodo, zato mu je pripor podaljšalo.
Tistega dne, ko so posavski policisti iskati tri obdolžence, ki jim je bil pripor podaljšan, Arha niso našli in mnogi so biti prepričani, da seje umaknil na tuje, saj ga čaka zaporna kazen tudi zaradi strelskega obračuna z Božičnikom v Krškem. Toda v soboto se je tudi Arh spet znašel v priporu. P.U.
Kos se je odselil
Krško - Ta mesec bomo dočakali sodni epilog v vnovičnem sojenju nekdanjemu krškemu bančniku Jožetu Dušaku, ki ga obtožnica bremeni poneverbe, zlorabe, neupravičene uporabe in ponareditve oz. uničenja poslovnih listin. Na zadnji obravnavi je kot priča nastopil Boris Kos, ki trdi, da ima od izbruha “bančne afere Dušak” težave z banko, zato se je tudi preselil v Novo mesto.
Podjetnik Boris Kos, ki je bil v tej zadevi prvič zaslišan junija 2003, Jožeta Dušaka pozna od leta 1984, ko se je začel ukvarjati z obrtjo. Dušak je bil takrat vodja ekspoziture in pri krški banki je imel Kos več računov. Sodišču je predložil spisek referenc. Kot je dejal, se mu zdi pomembno, da sodišče ve, s čim se ukvaija in s kakšnih naslovov je bil denar, ki gaje zaupal krški banki. Kos je priznal, da je Dušaku zaupal in je večkrat podpisal bian-co naloge za transakcije - za nakup deviz ati za prenos sredstev, saj nikoli ni pomislil, da bo denar izginil. Na prvem zaslišanju je Kos povedal, da gaje Dušak vedno prepričeval, da je transakcija z več kot 20
tisoč markami pranje denarja, zato sta se dogovorila, da za večjo vsoto opravi več vpisov, čeprav je imel vsa dokazila o izvoru denaija.
Kos denarja nikoli ni posojal, čeprav gaje Dušak enkrat vprašal za posojilo. A Kos je prepričan, da denar in prijateljstvo s tem nimata nobene zveze. Poudaril je, da ima od obravnavanega časa dalje velike težave s to banko, saj je bilo - po njegovem mnenju -poleg Dušakovega ravnanja -še več nepravilnosti. Kot pravi Kos, do danes še ni dobil nobenega opravičila banke, ne poročila, ampak o razpletu dogodkov izve iz medijev ati pa iz vabil za sodišče. Na račun banke ima vrsto obtožb
in je prepričan, daje zaradi te afere sam najbolj “nastradal”. Kot pravi priča, mu je banka sicer denar vrnila v taki višini, kot je prijavil, ni pa dobil nobenega poročila, niti mu banka ni priznala nobenih obresti za čas, ko njegovega denarja zaradi Dušakovih osebnih transakcij ni bilo na računu.
Kos je sodišču predložil analizo poslovanja svoje dejavnosti in posledice, ki jih je utrpel zaradi “povezanosti vseh vpletenih oseb, kijih pogojuje majhen kraj”. Zaradi tega se je tudi odselil iz Krškega v Novo mesto. Oglasil pa seje tudi na Okrožnem državnem tožilstvu Krško, saj je prepričan, daje stvar “zrela” za preiskavo. N.Č.C.
Kratkotrajna svoboda
Brežice -Mihael Glogovšek in Evgen Komočar, ki ju - skupaj z Ivanom Hvizda-kom - obtožnica bremeni neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, sta na prvo sojenje prišla iz pripora. Po treh mesecih sta bila spuščena na svobodo, sedaj pa sta spet v priporu.
Sodni senat Okrožnega so- govšek pa za svojo invalidno dišča Krško je sklenil, da se mamo. Čeprav so biti ti razlo-Glogovšku in Komočarju po gi znani že ob odreditvi pripo-treh mesecih pripor odpravi, ra, sta bila omenjena spuščena Argumenta, zaradi katerih sta in sta tako velikonočne kot pr-bila spuščena iz pripora sta, da vomajske praznike preživela bosta pridna in ne bosta več doma. ponavljala takšnih kaznivih de-	Okrožni državni tožilec seje
janj, saj mora Komočar skrbeti pritožil in Višje sodišče v Ljub-za mladoletnega otroka, Glo- ljanije ugodilo njegovi pritožbi
Bar Slovenc kljub priporu Glogovška nemoteno obratuje.
in obdolženima podaljšalo pripor. Ugotovilo je, da se razlogi za odpravo pripora niso v ničemer spremeniti, kot je to opozarjal že okrožni državni tožilec. Razlog, da sta obljubila, da tega ne bosta več počela, pa tako ne zdrži kritike. Višje sodišče je tako v celoti pritrdilo vsem navedbam tožilstva in obdolženima podaljšalo pripor, kamor sta se Glogovšek in Komočar vrnila 4. maja. P.U.
Pripor je poleg policijskega pridržanja tista vrsta kazenskopravnega posega v osebno svobodo, ki lahko doleti posameznika, pred pravnomočno odločitvijo sodne veje oblasti o kazenski obtožbi proti njemu. Pripor je v nekaterih primerih potreben za potek kazenskega postopka, za varnost ljudi ali pa zaradi ponovitvene nevarnosti ati begosumnosti.
Zlati jubilanti
Vrtec v najboljših letih
Cerklje ob Krki - V tem tednu vrtičkarjem v vrtcu pri OŠ Cerklje ob Krki zagotovo ni dolgčas, saj se zabavajo še bolj kot ponavadi. Njihov vrtec namreč praznuje 40. rojstni dan in ob tej priložnosti so pripravili več prireditev z osrednjo slovesnostjo, na katero so povabili vse, ki so bili v tem času tako ali drugače povezani z vrtcem.
Zgodovina vrtca v Cerkljah ob Krki se je začela pisati v šolskem letu 1965/66, ko se je takratni ravnatelj Vlado Čurin odločil, da je čas, da se tudi v tem okolju poskrbi za predšolsko vzgojo. Prvo leto je bilo v vrtec vključenih 9 otrok v starosti od 2 do 9 let, za varstvo sta skrbeli Marija Milenovič in Terezija Rajačič, učiteljici razrednega pouka. Leta 1969 je delo prevzela Marija Kvac (Zlobko), ki je bila prva vzgojiteljica v cerkljanskem vrtcu. Razmere za delo so bile težke. Prvi prostori vrtca so bili v današnji biološki učilnici, kabinet ob učilnici pa je služil za kuhinjo. Hrana je bila preprosta. Igrač in didaktičnega materiala ni bilo veliko, zato so se morale vzgojiteljice znajti same. Število otrok pa se je počasi, a vztrajno večalo. Starši otrok niso bdi poučeni o tem, kaj pomeni predšolska vzgoja, otroci so bib nepripravljeni za obiskovanje vrtca, pa še oskrbnina je bila za starše pogosto veliko breme. Čeprav je bilo takrat mogoče, da so starši plačab vrtec tudi s pridelki, ki so jih uporabili pri pripravi obrokov hrane.
Vrtec je v svojem 40-let-nem delovanju doživel kar nekaj prelomnic. V šolskem letu 1978/79 je bil oddelek za predšolske otroke prestavljen v zdravstveni dom v Zupeči vasi, v šolskem letu 1986/87 je v sklopu vrtca prvič začela delovati vzgojno-varstvena družina, ki jo je vodila Tilka
Turšič. V šolskem letu 1996/ 97 pa je vrtec dobil na novo opremljene prostore na podstrešju.
Letos obiskuje vrtec 56 otrok, ki so razdeljeni v tri skupine - Polžki, Sončki in Murenčki. Za njihovo dobro počutje v vrtcu skrbijo tri vzgojiteljice - Darja Avguštin, Nada Kus in Renata Furlan ter štiri pomočnice vzgojiteljic - Terezija Špiler, Tilka Turšič, Vida Volavšek
Zabava z Damjano Golavšek
in Mihaela Jalovec.
Jubilejni rojstni dan bo vrtec proslavil z izdajo jubilejnega glasila “Moj drugi dom”, izdajo spominske videokasete ter sklopom prireditev v mesecu maju.
Prejšnji petek je vrtičkarje in otroke prvih razredov devetletke že obiskala glasbena gostja Damjana Golavšek. Zabava seje nadaljevala v sredo s Pikapoloničinim mnogo-
bojčkom, dnevom odprtih vrat, ko so se otroci pomerili v različnih športnih disciplinah. Osrednja slovesnost pa bo danes (četrtek, 11. maj) ob 17. uri, ko bodo vrtičkarji vrtcu v pozdrav zaplesali in zapeli ter svojim staršem, babicam in dedkom ter ostalim sovaščanom pokazali, s čim si popestrijo svoje dneve v vrtcu. Uvodne besede bo vrtičkarjem namenil župan občine Brežice Ivan Molan
ter ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki Andreja Urbanč. Na svečanost so povabljeni tudi ravnatelji, vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic, ki so bili zaposleni v našem vrtcu skozi vseh štirideset let. S svojo prisotnostjo pa naj bi jih počastili še predstojnica Zavoda RS za šolstvo, enote Novo mesto Stanka Preskar in svetovalka za predšolsko vzgojo Metoda Turk. J.K.
Glede na vse investicije v Evrosadu upajo na dobro letino, kar naj bi se posledično odrazilo tudi v njihovem poslovnem rezultatu. Ob koncu letošnjega leta tako pričakujejo 1,2 milijarde SIT prihodkov ter od 40 do 50 milijonov SIT dobička. Lani so dosegli okrog 800 milijonov SIT prihodkov ter ustvarili pet milijonov SIT dobička.
V	Evrosadu je obseg letošnjih investicij deloma odvisen od izplačil odškodnin zaradi lanske uničujoče toče. Samo letos je sicer predvidenih 205 milijonov SIT investicij, od tega računajo na 42 milijonov iz evropskih strukturnih skladov.
V	nasadu ob nuklearki nameravajo postaviti protitočne mreže na površini 5 ha, v Leskovcu pri Krškem pa nameravajo z mrežami zaščititi okrog 6 ha sadovnjakov. Investicija ob tem zajema tudi nakup spe-
Evrosad se pripravlja na eno večjih investicij
Krško - V eni naj večjih slovenskih sadjarskih družb - krškem Evrosadu, ki prideluje pretežno jabolka ter z njimi predstavlja tretjino slovenskega trga, letos veliko investirajo v posodabljanje svojih nasadov. Po besedah direktorja Boštjana Kozoleta pa za leto 2007 že pripravljajo tudi velik projekt, vreden skoraj milijardo SIT, ki zajema izgradnjo najsodobnejšega sortirno-pakirnega centra.
V povezavi z novim projektom so že začeli izvajati reorganizacijo družbe in skupine Evrosad, vendar pa, je dejal Kozole, je uresničitev tega načrta v največji meri odvisna predvsem od zagotavljanja pogojev, ki so v pristojnosti države. “Pri nadaljnjem razvoju družbe in izvajanju načrta reorganizacije je ključno primemo sodelovanje države, predvsem glede subvencioniranja zavarovalnih premij proti toči, kar je vlada letos sicer sprejela, država pa bi morala omogočiti tudi dostop do vseh fitofarmacevtskih sredstev, kot je to urejeno v Italiji,” pravi Kozole. Evrosad od države pričakuje tudi boljše pogoje za vzpostavitev namakalnih sistemov ter pripravo primernejših razpisov za pridobivanje evropskih sredstev iz strukturnih skladov.
cifične mehanizacije. Kot je poudaril Kozole, želijo s temi investicijami predvsem zaščititi pridelke pred naravnimi nesrečami. Na 21 ha sadovnjakov v Stari vasi letos upajo na dokončno pridobitev dovoljenj za postavitev namakalnega sistema. Nameravajo pa še nadgraditi obstoječe standarde v pridelavi jabolk, da bi lažje prodrli na zahtevnejše trge.
V Evrosadu je trenutno okrog 130 zaposlenih, od tega 45 za določen čas. V sezoni dodatno vsako leto najamejo še okrog 200 delavcev. V skupini Evrosad so še Sadjarstvo Blanca in 59 kooperantov iz Posavja. Poleg Slovenije so njihovi ključni trgi države nekdanje Jugoslavije, v ospredje pa prihajata tudi angleški in skandinavski trg, trgi vzhodne Evrope ter bližnji in srednji vzhod. STA
Če načrtuješ prihodnost, vzgajaj mladino
Sevnica - Aktiv ravnateljev osnovnih šol in Glasbene šole Sevnica je po daljšem premoru spet pripravil srečanje delavcev v vzgoji in izobraževanju. Prireditev so popestrili učenci in učitelji sevniške glasbene šole ter plesna šola Bolero.
Ni bolj plemenitega poklica kot je učiteljski, pravijo. Učitelj je umetnik, ki ne ustvarja na platno, ampak oblikuje človeško dušo. Ali kot je na srečanju delavcev v vzgoji in izobraževanju dejal predsednik aktiva ravnateljev Rado Kostrevc: “Poučevanje je kot ljubljenje stoje v viseči mreži, ki zahteva veliko najrazličnejših veščin.” Kot ugotavlja Kostrevc, šola vse bolj postaja prostor, kjer mora znati vsak sam uveljaviti svojo
avtonomnost. Pri tem upa, da orkester, ki šolnikom odmerja ritem, ne bo prehitro menjaval takta. Tudi sevniški župan Kristijan Janc je prepričan, da sta pri vzgoji pomembna tako lokalni kot državni orkester, ki morata delati z roko v roki. Ob tem je omenil tudi nekaj investicij, ki zadevajo vzgojo in izobraževanje in so predvidene v občini. To je gradnja novega vrtca, šole v Tržišču, športnega doma in nove knjižnice.
V imenu stanovskega sindikata je zbrane delavce, ki tako ali drugače delajo v šolstvu, pozdravila Marija Zgavc, ki je poudarila, da brez učiteljev ni kakovostne prihodnosti. Kajti če načrtuješ za eno leto, poseješ žito, če načrtuješ za deset let, posadiš drevo, če pa načrtuješ za prihodnost, vzgajaš mladino.
Na slovesnosti so podelili 25 priznanj za 20 in 30-letno delo v vzgoji in izobraževanju. N.Č.C.
Mogočni hrasti v Brežicah in okolici
Letošnji dan Zemlje, 22. april, smo gozdarji posvetili drevesom z izjemnimi lastnostmi. Na različnih koncih Slovenije smo poiskali zanimiva drevesa: najdebelejša, najvišja, s posebno oblikovanimi krošnjami, nenavadnih rasti in jih predstavili javnosti. V Brežicah smo izkoristili “Dan odprtih vrat” na Osnovni šoli Brežice in z učenci 5.b razreda izmerili najdebelejši slovenski hrast - dob.
Dosedanji najdebelejši Nujčev hrast v Gregovcah se zadnja leta suši in letošnjo pomlad je ozelenela le ena veja. Odpadlo mu je lubje in zaradi tega je postal tanjši. Gozdarji smo skupaj z učenci usmerili pozornost na doslej drugi najdebelejši hrast v Cundrovcu. Na višini 1,3 m (tako se uradno merijo drevesa) smo izmerili njegov obseg in namerili 795 cm, z rokami ga je objelo šest učencev. Tako je novi slov-
drevesne vrste se tod ne obnesejo. Torej ima hrast dob v naših krajih domovinsko pravico, ne samo v strnjenih gozdovih, ampak tudi sredi vasi in če mu uspe
Uradno smo lahko razglasili “nov” najdebelejši hrast v Sloveniji. Tudi naslednji za njim je doma na brežiškem gozdnogospodarskem območju in sicer Cvelbarjev hrast v Malencah pri Kostanjevici na robu Krakovskega gozda.
Ni naključje, da so vsi trije orjaki zrasli prav v naših krajih.
Nižinska področja z visoko podtalnico so najprimernejša za rast hrasta doba. V Sloveniji je sicer pogostejši njegov bratranec gra-den, ki pa raste na bolj gričevnatem svetu. Dobovi gozdovi so se v nižini ohranili na tleh, ki zaradi zamočvirjenosti in občasnih po- Na/detefe/.« slovenski hrast v Cundrovcu plav niso primerna za
kmetijstvo. Ime Dobrava za gozd v bližini Brežic je seveda povezano z dobom. Del teh gozdov so v prejšnjem stoletju poskušali spremeniti v
Otroci so objeli orjaka v Cundrovcu
enski prvak prekosil svojega predhodnika v obsegu za 30 cm, kar pomeni v premeru 10 cm, visok pa je skoraj 20 m. Ocenjujemo, da je njegova starost približno 300 let.
kmetijske površine, vendar se je kaj kmalu izkazalo, da tako težka in mokra tla lahko obvladajo samo hrasti s svojim močnim koreninskim pletežem. Tudi druge, umetno vnesene
preživeti, tudi v mestu. Stoletja so si ljudje gradili bivališča, tudi v bližini dreves ali pa prav sredi domačije zasadili hišno drevo. Vse z namenom - simbol, senca, počitek, ponos. Ta drevesa so pomemben del naše naravne dediščine in sooblikovalci kulturne krajine.
Hrast je bil nekoč eno najbolj čaščenih dreves v Evropi, v 18. stoletju je postal simbol junaštva. Za nižinske predele krško - brežiške ravnice pa je bolj kot lipa značilno “hišno drevo ”. Sprehod ali kolesarski izlet z odprtimi očmi skozi naše vasi nam bo razkril marsikaterega orjaka, ki je kljuboval zgodovinskim dogajanjem in ostal vitalen do danes. Naj takšna drevesa ostanejo med nami, bolj kot mi, bodo nanje ponosni naši potomci.
Mojca Bogovič, Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice
Ohranjajmo spomine
Lisca vabi
Brežice - Ob obletnici osvoboditve Brežic so borčevska organizacija, Veterani vojne za Slovenijo, 91. policijsko veteransko združenje Sever in Društvo izgnancev Brežice pripravili skupno prireditev pod naslovom “Ohranjajmo spomine”. Pod Kosami, spomenikom upora, kiparja Stojana Batiča, je v imenu slovenske borčevske organizacije spomnil na štiri obletnice iz naše preteklosti slavnostni govornik dr. Ivan Kristan. Med drugim je opozoril tudi na razprtije ob nedavnih praznovanjih.
Ko je izpostavil okupacijo, izgon 45.500 prebivalcev Posavja v nemška taborišča, jubilej Brežic, ki sojih osvobodile enote IV. krajiške divizije, in osamosvojitveno vojno, je še zlasti opozoril na pomen ustanovitve OF. Če se takrat ne bi uprli, je dejal, bi nas danes kot narod ne bilo več. Toliko bolj, je dodal, je zato neprimeren podcenjevalni odnos do OF, ki ga je izpričal predsednik parlamenta France Cukjati na Nanosu. Mnogi so res podlegli hujskaški propagandi proti OF in se odločili za sodelovanje z okupatorjem. Toda kolaboracija je bila sramotno in nečastno dejanje, je dejal Kristan in za nesprejemljive označil poizkuse nekaterih, da bi revidirali zgodovino NOB in celo domobrancem priznali status
borca za domovino.	vencev, bolj se vsiljuje misel
Slavnostni govornik je o spravi. Vendar pa bo spra-opozoril tudi na spravo ter ob vo mogoče doseči samo s pri-tem dejal: ”Bolj kot se oddal- znanjem zgodovinskih dejstev jujemo od časa NOB, ko je o NOB, nikakor pa ne z reha-prišlo do usodne delitve Slo- bilitacijo domobrancev. Na-
Slavnostni govornik dr. Ivan Kristan
rodnega izdajstva in sramotne kolaboracije z okupatorjem ne smemo pozabiti, pač pa jo moramo odpustiti. To je po besedah Janeza Stanovnika temelj sprave!” Ob koncu se je v imenu izgnancev Kristan spraševal, kaj bi bilo z nami, če se leta 1941 ne bi vse patriotične sile združile v OF za oborožen upor, in odgovoril: “Ostali bi v nemških taboriščih, v tujini!”
Na sobotni prireditvi so bogat kulturni program pripravili domači pevci, plesalci, Godba Loče in njihove mažoretke, recitatorji gimnazije in folkloristi iz Artič. Župan Ivan Molan pa je v uvodnem pozdravu opozoril na razvojne možnosti, ki jih dobiva občina ob bodoči schengenski meji.
Vlado Podgoršek
Tri krat trideset...
Sromlje - Prostovoljno gasilsko društvo Sromlje že 30 let postavlja prvomajsko drevo na tradicionalen način - torej ročno, se je pohvalil predsednik gasilcev Stanko Petan. Za tako visok jubilej so se letos posebej pripravili; posekali so 30 m visoko smreko, ki mora biti po vseh pravilih čimbolj gladka in vitka, pri postavljanju pa je sodelovalo 30 ljudi. Se prej sojo ogulili, ovili z “lipco” in vrh okrasili z vencem in barvnimi trakovi. Postavljanje tako visokega mlaja seveda ni mačji kašelj, zato je bila potrebna prava komanda- dajal jo je Ivan Ban, pomagal pa je tudi raztegnjeni meh harmonike. Da je delo uspešno opravljeno, so oznanili možnaristi na ukaz Antona Surbeka, potem pa so si postavljalci in tisti vaščani, ki so jih prišli spodbujat, prislužili okusno malico in kozarček domače kapljice. Jubilejni mlaj bo središče Sromelj krasil do konca maja, potem pa bo spet potrebno združiti moči, da ga bodo spravili v ležeči položaj. J.K.
Spet bo dirka
Sevnica - To, kar je za Krško speedway, je za Sevnico gorsko hitrostno dirkanje. Tako bo 20. in 21. maja v Sevnici organizirana že 8. gorsko hitrostna dirka Impoljca - Studenec. Dolžina Proge je 3700 m, na njej pa je 23 zavojev. Višinska razlika je 174 m, vzpon 4,7-odstoten, maksimalna povprečna
hitrost pa 113,3 km/h.
Generalni sekretar Organizacijskega komiteja Janko Rezec poroča, da je prijavljenih že 86 tekmovalcev, med katerimi so ugledna imena slovenskega in mednarodnega avtomobilističnega športa. Med tekmovalci bodo tudi Sevničani - Lojze Udovč ter Metod Papež, ki je v kategoriji historičnih vozil lani dosegel 6. mesto v Evropi. Kandidat za zmagovalca v kategoriji turističnih vozil pa je tudi domačin Samo Valant, ki ima letos vrhunsko pripravljen avto. N.Č.C.
Tradicija na Šentvidu
Šentvid - Tradicionalnega praznovanja L maja na Šentvidu, ki ga organizira sindikat, seje letos zaradi slabega vremena udeležilo manj obiskovalcev. Kot je v svojem nagovoru poudaril brežiški župan Ivan Molan, je v današnjem času težava predvsem v tem, daje vse manj ljudi, ki lahko sploh delajo. Na občini Brežice se tega zavedajo in skušajo zagotavljati čim boljše pogoje za zaposlovanje ljudi. Druženje na Šentvidu je popestrila kapelska godba na pihala.
	jL, / j
	
prejeli smo ...
" 54IM

Postavili so ga...
Arnovo selo - Pogled v nebo je tega dne popoldne ob šestih pomenil dvoje: da bi ja spet ne deževalo in da bi se čimprej tam gori pod nebom zarisal vrh skoraj 25 m visokega mlaja.
Fantje - gasilci PGD Sp. Pohanca - so z nekaj gostujočimi od drugod postavili lepo okrašeno smreko na način brez pomoči sodobne tehnike, dvigal in podobnega, ampak po načelu -varno poprimi, zanesi se na pamet in lastne roke. Uspelo je kot vedno. Nagrade za opravljeno delo so bile čisto zemeljske; zvrhan krožnik cvrtja, kozarček rujnega in veliko zadovoljstvo ob misli, da bo mesec dni dolgo, visoko nad zemljo, vrh klenega slovenskega drevesa oznanjal: “Tu smo doma! ”
Lisca -1. maj je kot edini sončen dan med prazniki na 947 m visoko Lisco, ki velja za biser Posavja, privabil množico obiskovalcev. Po tradicionalni proslavi, na kateri je spregovoril sindikalist Ladislav Kaluža, je potekala zabava, kot je že dolgo ni bilo. Za vedro razpoloženje so skrbeli Okrogli muzikantje iz Laškega ter Nuša Derenda.
L maj pa je bil tudi prvi večji izziv za novo ekipo, ki je s 15. aprilom prevzela up-ravlj anje Tončkovega doma na Lisci. Planinsko društvo Sevnica je namreč med sedmimi kandidati izbrala družino Kozmus iz Paneč pri Jurkloštru in jim dala planinski dom v najem za 20 let. Prva skupna ugotovitev je bila, daje koča povsem zanemarjena, saj v zadnjih letih ni bila deležna takih vlaganj in vzdrževanja, kot bi bilo potrebno.
na okoliških bio kmetijah. Poleg planinskih enolončnic ter nedeljskih kosil pa obljubljajo tudi kruh iz domače peči in čaj iz zelišč, nabranih v neokrnjeni naravi.
Zaradi možnosti večdnevnega oddiha na Lisci računajo na klasične pohodnike, na športne klube in društva, saj imajo tam možnosti treningov, nogometa, košarke in rokometa. Lisca je zanimiva tudi za izvajanje obšolskih dejavnosti pa tudi za družine z otro-
iroti
Oskrbnik Tončkovega doma Toni Kozmus s soprogo se zahvaljuje obiskovalcem, ki so prišli v tako velikem številu.
Popraviti bo treba vrsto stvari, med drugim tudi zamenjati streho. A mladi najemniki so prepričani, da jim bo uspelo, saj je Lisca že doslej nudila najrazličnejše možnosti oddiha. V prihodnosti nameravajo ponudbo razširiti in prilagoditi čim večjemu številu obiskovalcev. Ponujali bodo dobrote, večinoma pridelane
ki, saj so zanje na voljo igrala, balinišče, rusko kegljišče. Lica pa je že dolga leta pravi raj za zmajarje in padalce.
Obiskovalce Lisce je pričakal tudi nov prospekt, poleg tega pa je oskrbnik Anton Kozmus, ki prihaja z druge strani Lisce, predstavil še prospekt znamenite kartuzije Jurklošter. N.Č.C.
Bohorsko jezik(ov)anje
Bohor - Da za planince ni slabega vremena, je pokazalo nedeljsko druženje na Bohorju, kjer je potekala tradicionalna Jezikova nedelja. Tokratna je bila že 29. po vrsti, na njej pa se je za naziv najdaljšega, najdebelejšega in najbolj domiselno aranžiranega jezika potegovalo 14 kandidatov. Najdaljši jezik, kije meril 716 mm, je prispevala Ivanka Požun, najtežji, trikilogramski jezik pa je imel Cveto Jeler. Tradicionalna zmagovalka Dragica Cerjak je tudi letos prinesla najizvirnejšo jezikovo kreacijo in sicer je upodobila bohorsko partizansko bolnišnico. Še preden so dokončno razglasili rezultate, se je ulil močan dež, nato pa še toča. Planinci so se zgrnili v kočo
Dragica Cerjak
in dali zaslužiti novemu oskrbniku Ivu Abramu ter njegovi ženi. Ko je posijalo sonce, so se številni obiskovalci kot martinčki spet priplazili na piano. Dež in toča tudi nista zmedla dveh konjenic, ki sta se srečali na Bohorju. Ena je bila bohorska, druga pa je prišla s sevniškega konca. N.Č.C.
rojstva v porodnišnici brežice
V brežiški porodnišnici smo tokrat obiskali mlado mamico Bari-je Hasipi, ki je v Slovenijo prišla iz Makedonije šele pred sedmimi meseci. Partner in mladi očka Agim tukaj živi in dela že pet let in ko sta izvedela, da bosta postala starša, sta si seveda zaželela skupnega življenja. Deklica, ki sta ji dala ime Majlinda, je mamico in očka pustila v nestrpnem pričakovanju, saj je s prihodom zamujala deset dni. Ob rojstvu, ki ga je spremljal tudi Agim, je tehtala 3900 g in merila 52 cm. Za črnolaso lepotičko je doma v Brežicah vse pripravljeno in upamo, da bo v Sloveniji tako zadovoljna, kot sta mamica in očka.
Rojstva od 24. aprila do 9. maja 2006
Deklice so rodile: Mojca Vodopivec z Jelš, Nataša Bokalič iz Gornjega Lenarta, Andreja Dobrovoljc iz Mrčnih sel, Aleksandra Dreo iz Starega Grada, Klavdija Kos iz Mihalovca, Martina Suban z Obrežja, Barije Hasipi iz Brežic in Suzana Jurkovič iz Loke.
Dečke so rodile: Špelca Bubnjič iz Pleterij, Vesna Horvatič iz Dobove, Tina Krmpotič iz Loč, Zlatka Jurkovič z Gorice, Lidija Klemenčič iz Krške vasi in Martina Žibert z Rake.
Sevniški Laureat
Požarevac - Od 25. do 30. aprila je na Muzički školi Stevan Mokranjac v Požarevcu (Srbija in Črna gora) potekalo 3. mednarodno tekmovanje pihalcev. Udeležil se gaje tudi sevniški klarinetist Domen Marn. Postal je absolutni zmagovalec tekmovanja in si priboril naslov Laureat. Sicer pa to ni Domnova edina zmaga, saj je doslej osvojil že vrsto priznanj v domovini in tujini.
Domen Marn seje za igranje klarineta navdušil s sedmimi leti, ko je pod mentorstvom prof. Roberta Pirca pričel z igranjem v krški glasbeni šoli. Z devetimi leti seje pridružil Mladinskemu pihalnemu orkestru Glasbene šole (GŠ) Krško, sedaj pa že nekaj let aktivno sodeluje s Pihalnim orkestrom Videm ter Sinfoničnim orkestrom GŠ Krško.
Domen seje odločil za glasbeno kariero in se vpisal na umetniško gimnazijo v Celju, smer klarinet, ob tem pa obiskuje še Srednjo glasbeno šolo v Celju. Njegov mejntor je priznani profesor in klarinetist Jurij Hladnik. N.Č.C.
Domen Marn
Pogovor z Mileno Gudalo ob mednarodnem dnevu medicinskih sester
“Če bi imela moč samo eno noč...”
Brežice - Brežičanka Milena Gudalo opravlja poklic medicinske sestre že 27 let. Zdravstveni dom Brežice je njena prva in edina zaposlitev, kot pravi njen drugi, velikokrat pa tudi prvi dom. Po maturi na srednji zdravstveni šoli v Novem mestu leta 1976 je študij nadaljevala v Ljubljani na Visoki šoli za zdravstvene delavce. Takoj po diplomi se je kot štipendistka Zdravstvenega doma Brežice tam tudi zaposlila. Leta 2001 je diplomirala še na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru. Delala je v vseh dispanzerjih in splošnih ambulantah, zadnjih 19 let dela v dispanzerju za žene, zadnja tri leta pa je tudi glavna medicinska sestra.
Letošnji moto mednarodnega dneva medicinski sester se glasi: “Z ustreznim zaposlovanjem rešujemo življenja”. Menite, da v našem prostoru ustrezno zaposlujemo medicinske sestre? Imate dovolj kadra za kakovostne storitve?
Zaposlovanje medicinskih sester temelji na sredstvih, ki so za to namenjena. Teh je vedno premalo, potreba po kadrih pa vedno večja. Z razvojem zdravstvene nege se potreba po dobro usposobljenem in strokovnem kadru povečuje, žal pa se vse konča pri denarju. Tako je tudi v naši ustanovi, kjer bi več pridnih rok še kako prav prišlo. Kadra imamo absolutno premalo, vendar se trudimo nuditi našim občanom kar najbolj kakovostne storitve. Seveda z leti s takšnim delom narašča naše osebno izgorevanje in tudi mi nismo imuni na strese in bolezni današnjih dni.
Ste kot glavna sestra ZD Brežice zadovoljni z delom svoje ekipe? Kaj bi izboljšali, če bi bili dani vsi pogoji?
Z delom svoje ekipe sem zadovoljna, vendar ne v celoti, ker se res trudim izboljšati raven strokovnega dela zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester, vendar se velikokrat stvari improvizirajo zaradi pomanjkanja kadra. Preobremenjenost je velika. Če bi bili dani vsi pogoji, bi takoj zaposlila še vsaj tri, štiri medicinske sestre, da bi proces zdravstvene nege z vso super-vizijo res potekal tako, kot nas učita Virginia Henderson in Dorothee E. Orem.
Imate veliko pritoži) na delo medicinskih sester? Kako jih rešujete in koliko pritožb je upravičenih?
Na delo medicinskih sester je glede na obsežnost vsakodnevnega stika z varovanci oz. občani relativno malo pritožb. Rešujem jih sproti z osebo oz. zdravstvenim tehnikom ali medicinsko sestro, na katero je naslovljena pritožba. V našem ZD imamo tudi Pravilnik o pritožbah, ki ga spoštujemo in po katerem pritožbe tudi rešujemo. Gotovo je nekaj pritožb opravičenih, vendar je skupno število zanemarljivo.
Že med zdravnikom in pacientom naj bi bil partnerski odnos, najbrž toliko bolj med sestro in pacientom, saj medicinska sestra ponavadi predstavlja prvi stik z zdravstveno ustanovo? Usmerjate delo sester tudi v tej smeri - dostopnost, odprtost, čut za sočloveka....
Da, etika zdravstvenih teh-
nikov in medicinskih sester je temelj komunikacije med njo in varovancem-pacientom. Uporabljam besedo “varovanec”, ker smo ustanova na primarni ravni in v našo stavbo prihaja velik odstotek zdravih občanov na preventivne preglede. Absolutno je prvi stik med njimi in medicinsko sestro izjemno pomemben. Treba je povedati, da medicinska sestra s svojim strokovnim znanjem reši marsikateri problem, naredi triažo, usmeri občana na prava vrata z res
Milena Gudalo
dobrimi navodili, še vedno pa se sprašujem in ne samo jaz, ampak vse moje kolegice in kolegi, koliko je to na področju zdravstvenega varstva sploh cenjeno. Resje, da moramo v veliki meri za to poskrbeti same, ker smo na svojem strokovnem področju popolnoma samostojne, čeprav se nam to nerado ali sploh ne prizna!
Je položaj medicinskih sester v zdravstvu po vašem mnenju boljši kot pred časom? So primerno nagrajene za svoje delo?
Položaj medicinskih sester se je v preteklih letih malo spremenil. V večjih centrih, kot je to Klinični center, bolnišnici v Maribori ali Čelju, je to bolj opazno, vidno in dejansko uspešnejše. Drugače je na primarni ravni, kjer privatizacija zahteva svoj davek v smislu osiromašenja kadrov. Kjer sta bili prej obvezni dve medicinski sestri - ena s srednjo in ena z višjo oz. visoko izobrazbo - je čez noč kolegica z višjo oz. visoko izobrazbo nepotrebna. Strokovnost nadaljevanja dela je tam vprašljiva. Tako kot na drugih področjih, je tudi na področju zdravstvene nege potrebno permanentno izobraževanje, šolanje na Visoki šoli, zelo jasna je delitev dela... Ne, medicinske sestre niso primemo nagrajene za svoje delo!
Kakšno je trenutno zanimanje za poklic medicinske
sestre in kakšne so možnosti za zaposlitev v Posavju?
Dijaki se šolajo na srednjih zdravstvenih šolah in po opravljeni poklicni maturi pridobijo naziv “tehnik zdravstvene nege”. Študij lahko nadaljujejo na Visoki šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani, Mariboru ali Izoli. Študij traja 3 leta oz. 6 semestrov - diplomant pridobi naziv “diplomirana medicinska sestra” oz. “diplomirani zdravstvenik”.
Zanimanje za poklic ne upada, možnosti za zaposlitev v Posavju pa so trenutno majhne, z izjemo Krškega, kjer je z ustanovitvijo dispečerskega centra za Posavje potreba po strokovnem kadru narasla, vendar so tam pogoji strožji in specifični.
Najlepša izkušnja v vaši dosedanji karieri in tudi izkušnja, ko ste se morda kot medicinska sestra srečali z občutkom nemoči?
Težko je opisati in izbrati eno najlepšo izkušnjo, ker jih je bilo nedvomno veliko. Polovico svojega delovnega časa še vedno delam v dispanzerju za žene in neposreden stik z bodočimi mladimi mamicami me napolnjuje z energijo, najbolj na predavanjih šole za
starše in ob individualnih razgovorih. Z občutkom nemoči se srečaš vsakodnevno, vendar ga moraš profesionalno premagati.
Kaj bi kot izkušena medicinska sestra priporočili mlajšim generacijam, ki se odločajo za ta poklic oziroma so na začetku poklicne poti?
Le redkokateri mladoletnik je na začetku svoje poklicne poti dobro in pravilno seznanjen s poklicem, za katerega se je odločil. V našem poklicu pa moraš imeti široko srce in večkrat pozabiti nase!
Kako vaša družina spremlja oz. spre jama vaše delo?
Živim z možem v Brežicah, sem rojena Brežičanka, “lokalpatriot”, v neposredni bližini ZD, da bližje skoraj ne morem biti. Moja družina je sigurno težko prenašala moje odsotnosti. Hčerki, danes obe študentki - absolventki, sta bili popoldne velikokrat sami zaradi mojega načina dela ( 6,5 let sem delala 4-krat tedensko popoldne - ob petkih od 16. do 23. ure zvečer, pa po tri dežurstva na mesec z eno soboto ali nedeljo) in to v obdobju odraščanja, ko sta me najbolj potrebovali! Seveda sta mi to tudi dali vedeti, pa mož je še kakšno pridal zraven. Vendar se je nekako vse dobro izteklo, bližina hiše in ZD je bila v tem primeru dobrodošla, ker sta lahko v trenutku osebno pritekli k meni, če je bilo to nujno potrebno, ker pač vseh stvari ne moreš rešiti po telefonu. Vso zahvalo sem dolžna svojim staršem, ki so mi priskočili vedno na pomoč, posebej ko sta bili še majhni in sta potrebovali varstvo. V svojem poklicu sem zadovoljna, če pa bi imela “moč samo eno noč”, bi marsikaj radikalno spremenila in se verjetno res še enkrat odločila zanj!
Lidia Zbašnik
poročili so se ...
Krško
29. aprila sta se v Krškem poročila Lojze Kerin iz Straže pri Krškem in Mojca Beribak z Viher, Leskovec pri Krškem.
Zlati jubilej pa sta 29. aprila praznovala Pavel in Ana Pajk iz Brestanice.
6. maja so si v Kostanjevici na Krki večno zvestobo obljubili Boštjan Pirc in Lidija Cvelbar, oba iz Krškega, ter Tomas Šporar s Senovega in Eva Kokotec iz Reštanja.
Sevnica
6. maja sta v sevniškem gradu zakonsko zvezo sklenila Benjamin Sotlar iz Hinj in Stanka Gorenje iz Šentjanža.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Sava Glas, 11.5.2006
SL0F0LK 2006
Najbolj so navdušili Poljaki
Artiče - Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče deluje že vrsto let. Uspešno delo odrasle in otroške skupine (skupaj jih je že več kot 80) jih obvezuje, da delajo še bolj zavzeto, da pripravljajo nove programe in sodelujejo na številnih nastopih v Sloveniji ter na festivalih po Evropi. Letos so v sodelovanju še s tremi folklornimi skupinami že drugič organizirali mednarodni festival SLOFOLK.
Otroška folklorna skupina je pred nekaj leti sodelovala na festivalu v Turčiji, lani pa so se predstavili v Zieloni gori na Poljskem, kjer so dobili posebno priznanje za izvirno predstavljanje ljudskega izročila. Letos se odpravljajo na folklorni festival v Makedoniji, s čimer bodo proslavili uspešno 10-letno delovanje otroške folklorne skupine. Odrasla folklorna skupina že nekaj let sodeluje na pomembnih evropskih folklornih festivalih. Pred leti so začeli v Zakopanih na Poljskem, zatem so bili na festivalih v Franciji, na Hrvaškem, pa v Edinburghu na Škotskem in pred dvema letoma na Poljskem in s svojimi nastopi povsod poželi lepa priznanja. Zdaj se pripravljajo za nastop na festivalu Schvvallenberg v Nemčiji, kjer bo sodelovalo okoli deset folklornih skupin s celega sveta.
Pred tremi leti so izvedli
Zdravko Dušic podeljuje in prejema spominska darila.
festivalsko prireditev pod se je odvijal v času aprilsko-naslovom“Ples združuje naro- majskih praznikov v krajih de”, ki seje odvijala v več kra- skupin organizatoric. Povabi-jih Slovenije, lani pa so sku- lu so se odzvale štiri priznane paj s tremi dolenjskimi folk- folklorne skupine iz Albanije, lomimi skupinami (iz Nove- Italije, Makedonije in Srbije, ga mesta, Šentvida pri Stični Tudi letos so si zastavili vi-in Šmartnega pri Litiji) orga- šoke cilje, saj želijo predstavi-nizirali L mednarodni folk- ti posavsko ljudsko izročilo lomi festival “SLOFOLK”, ki tako doma kot v tujini. Po-
novno so bili soorganizatorji 2. mednarodnega festivala “SLOFOLK”, ki je potekal od 26. aprila do 2. maja, sodelovale pa so folklorne skupine 0’Kleidonas iz Grčije, Daina-va iz Litve in Lubuski folk Ensemble s Poljske, skupini iz Ukrajine in Bolgarije pa sta sodelovanje odpovedali.
Na prireditvi v Artičah so občinstvo po aplavzu sodeč najbolj navdušili Poljaki, tako z nastopom kot tudi z uniformami. Tudi folkloristi iz Litve niso mnogo zaostajali, le grški plesi in predvsem glasba je malo odstopala od tistega, kar gre Slovencem lažje v ušesa. Poleg gostujočih skupin se je s spletom prekmurskih plesov na temo pomladi predstavila tudi domača folklorna skupina, ki jo vodi Zdravko Dušic. Ob zaključku prireditve so si predstavniki posameznih skupin izmenjali spominska darila.
Jelica Koršič
Kostanjeviško jubilejno leto
Kostanjevica na Krki - V kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu sta bili pred kratkim dve prireditvi, s katerima so v dolenjskih Benetkah pričeli s prireditvami za jubilejno leto. Vse do konca leta se bodo namreč spominjali 100-letnice domače osnovne šole in pol stoletja, odkar je zaživela izjemna galerijska dejavnost.
Na začetnih prireditvah so goslovanskih otrok ter med-odprli razstavo 17. otroškega narodni kiparski simpozij For-extempora z naslovom “Šol- ma viva. V prostore prenov-ske stezice”, na kateri so se ljenega samostana je umestil izkazale tudi številne posavske Galerij o B ožidarj a Jakca in s osnovne šole. Zatem pa so tem stalne zbirke priznanih predvajali še film Portet Lada slovenskih umetnikov, dodal Smrekarja, ki ga je ob sode- pa še Pletersko zbirko starih lovanju Andreja Smrekarja mojstrov.
posnel in režiral Talal Hadi.
Kostanjeviški pedagog in slovensko uveljavljeni kulturnik Lado Smrekarje v filmu spregovoril o svojih 53 letih bivanja v Kostanjevici, ko je kot učitelj in ravnatelj z gledališkimi predstavami razgibal mestece sredi Krke, v šoli zasnoval pravcato galerijo domačih in tujih umetnikov, pričel s prenovo porušenega kostanjeviškega samostana, ustanovil Dolenjski kulturni festival, Grafični bienale ju-
Lado Smrekar se je ob
koncu projekcije filma zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovemu udejanjanju, predsednik krajevne skupnosti Milan Herakovič pa se je častnemu meščanu zahvalil za vse, kar je storil za Kostanjevico.
Kot je na odprtju dejal ravnatelj Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič, se bo letos v Kostanjevici zvrstilo še več dogodkov, oktobra pa bodo jubilejno leto sklenili z bogato razstavo in zbornikom. V.P.
Tekmovanje slovenskih godb
Krško - Zveza slovenskih godb šteje 105 članic in večina med njimi kakovost svojega igranja preverja na različnih tekmovanjih. Najtežavnejša stopnja godbeniških tekmovanj je koncertna in v tej kategoriji se lahko meri le 13 pihalnih orkestrov. Šest se jih bo pred mednarodno glasbeno žirijo za plakete potegovalo 13. maja v Krškem.
Gre že za 26. tekmovanje slovenskih godb, kije vsakič v drugem kraju in po tradiciji županu gostiteljskegamestapripada predsedovanje v organizacijskemu odbom. Franci Bogovič, ki je s projektom nove glasbene šole dokazal, kako podpira glasbeno dejavnost, je funkcijo z veseljem prevzel, saj v odbom sedijo prekaljeni godbeniški entuziasti. Med njimi predsednik Pihalnega orkestra Videm Aleksander Vegelj, ki se bo gotovo dokazal kot odličen gostitelj. Poleg Vidma se bodo na tem pomembnem tekmovanju pomerili še Pihalni orkester Krka, Železničarska godba Zidani Most, Pihalna orkestra Logatec in Slovenj Gradec ter Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje. Po tekmovalnih pravilih bo vsak odigral tri skladbe zahtevane težavnostne stopnje. Ta veliki koncert se bo odvijal v tekmovalnem delu v Kulturnem domu, na ploščadi pa bodo stojnice in zvočni prenos, da bo v primem lepega vremena lahko
veliko ljudi spremljalo dogajanje.
Po kakovosti so slovenske godbe v vrhu evropskih in svetovnih pihalnih orkestrov, kar je odraz dobrega sodelovanja med glasbenim šolstvom. Povprečna starost v slovenskih najbolj kakovostnih godbah je 20 let.
Žirija s predsednikom in še dvema članoma iz tujine, le dva domača glasbenika sta v njej, v soboto ne bo imela hvaležnega dela, saj bo med odličnimi presojala o najboljših. Dokaz odličnosti je na primer povabilo Pihalnega orkestra Krka na konferenco WASBE, to je svetovne organizacije pihalnih godb,ki zaseda vsaki dve leti. Na tem eminentnem glasbenem dogodku so vselej le najboljši.
Sobotno tekmovanje koncertne težavnostne stopnje v Krškem bo snemala RTV Slovenija in priložnost bo Pihalni orkester Videm izkoristil za izdajo svoje zgoščenke ob 50-letnici, ki jo bo praznoval prihodnje leto. B.D.
Člana organizacijskega odbora Tone Urbas in Aleksander Vegelj
MAPO VEDI
Izobraževanje
12.	maj
Brežice - delavnica jazz petja za vse - od začetnikov, ljubiteljev do profesionalcev, ob 17. uri, mladinski center
Prireditve
11. maj
Cerklje ob Krki - “ Ku, ku, že 40 let smo tu” - osrednja prireditev ob 40-letnici vrtca pri OŠ Cerklje ob Krki, ob 17. uri, v telovadnici osnovne šole
13.	maj
Mačkovec - srečanje evropskih pohodnikov v Sloveniji, odhod izpred avtobusne postaje v Sevnici ob 6. uri Brežice - crust-punk koncert - predstavile se bodo skupine UFF iz Brežic, Necropopcom iz Novega mesta ter Baka yaro iz Ljubljane; ob 21. uri, klub mladinskega centra (MC)
Kultura
11.	maj
Sevnica - odprtje likovne razstave “Potegavščine” akademskega slikarka Alojza Zormana - Fojža, ob 19. uri, Lekos galerija Ana
Krško - komedija Toneta Partljiča “Nasvidenje nad zvezdami” v izvedbi DKD Svoboda Senovo, ob 19.30, Kulturni dom
12.	maj
Sevnica - samostojni koncert vokalne skupine Zefir ob 5. obletnici delovanja, ob 19. uri, kulturna dvorana Krško - samostojni solistični koncert Marka Železnika z naslovom “Večer napolitanske pesmi”, ob 19.30, dvorana v parku
13.	maj
Artiče - medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin iz Posavja, Dolenjske, Bele Krajine in osrednje Slovenije, ob 19. uri, Prosvetni dom
Brežice - Posavski muzej bodo obiskali člani društva slepih in slabovidnih intelektualcev iz vse Slovenije, od 9.30 do 13. ure
16. maj
Sevnica - koncert Nije Androjna na flavti in Andreje Kosmač na klavirju, ob 19. uri, dvorana Glasbene šole
18.	maj
Sevnica - odprtje slikarske razstave Marjete Klemen iz Hrastnika, ob 19. uri, grad
Brežice - Posavski muzej bodo obiskali člani območnega združenja slepih in slabovidnih, kamor sodijo tudi Posavci, ob 11. uri
19.	maj
Sevnica - dobrodelni koncert Tria Novina, ob 20. uri, kulturna dvorana
24. maj
Brestanica - orgelski koncert, orglal bo prof. Lucijan Cetin, ob 20. uri, bazilika Lurške Marije
Vabi Lamutov likovni salon
Kostanjevica na Krki - V Lamutovem salonu je na ogled razstava Barvna žarenja akademskega slikarja Franca Novinca, za katerega Anamarija Štibilj Šajn pravi, da še vedno in vselej znova ustvarjalno odkriva posebnost krajinskih izsekov svoje domače škofjeloške pokrajine ter videno in doživeto vsrkava v svet individualnega, osebno občutenega.
Krajina je za Novinca sicer ustvarjalni vzgib, dodaja Šajnova, avtor pa v iskanju barvne čistosti in hrepenenju po svetlobi pokrajino razkrije v koloristični intenzivnosti in mističnosti. Novinčevo slikarstvo temelji na barvnem žarenju. Avtor najraje posega po akrilih, njegova paleta pa obsega predvsem zeleno, modro, rdečo in rumeno, najbolj temperamentne in elementarne barve, ki jih slojevito nanaša drugo na drugo, dokler ne doseže želenega barvnega žarenja. V zgodbah o pokrajini pri njem zaman iščemo rjave tone. Celo v noč se podčija v spremstvu barve,
zato se na slikah njegovih noči trga zavesa temine in se poraja skrivnostna svetloba, platno pa oživi v igri svetlobe in sence.
Novinčevo krajinarsko slikarstvo neutrudno proučuje svetlobo, ki tako različno odslikava naravo. Išče jo ob zatonu dneva v podobi domače hiše, ujame jo v bezgovem grmu in jo prikliče v doživetja ob žganjekuhi. Na Novinčevih krajinah se srečujemo tudi s figuralnimi liki, s podobo moškega, s katero avtor postavlja pomnik kmetu, ko izpričuje njegov simbiotičen odnos do narave. B.D.
Table opozarjajo na azalejo
Boštanj - V Sloveniji so štiri nahajališča rumenega sleča, ki so del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Eno od njih, mimo katere vodi naravoslovna učna pot Azaleja, je tudi v Boštanju. V teh dneh, ko azaleja spet cveti, pa so postavili tudi tri opozorilne table.
Rumeni sleč ((Rhododen-dr on luteum) ali azaleja, kot pravijo domačini, sodi med ogrožene rastlinske vrste. Eno nahajališče te opojno dišeče in znamenite rastline skriva tudi na pogled čisto običajni gozd gradna, kostanja in bukve pri Boštanju; rastišče obsega približno dva hektara, na katerih uspeva nekaj sto grmov .rumenega sleča, ki vsako leto v maju bujno cvetijo in semeni-
j°.
V skrbi za njegovo ohranitev so lokalna skupnost, Osnovna šola Boštanj, Zavod za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave že leta 2004 mimo rastišča speljali naravoslovno učno pot Azaleja. Ob oodprtju učne poti sta bili postavljeni dve informacijski tabli, v teh dneh pa so postavili še tri nove. Dve označujeta nahajališče in pojasnjujeta njegov naravovarstveni pomen, tretja pa razkriva botanične zanimivosti ru-
menega sleča, njegovo strokovno in slovensko ime vrste, podatke o splošni razšiijenosti in posebnosti.
Namen učne poti je obiskovalce, od najmlajših do najstarejših, seznaniti s pomenom nahajališča, razširjenostjo in ogroženostjo vrste in predvsem z načinom ravnanja na rastišču; kajti nekateri,
navdušeni nad lepoto in ne meneč se za posledice svojih dejanj, lomijo cvetoče veje in izkopavajo grmičke, kar lahko dolgoročno ogrozi obstoj te rastlinske vrste.
Da bi se azaleja še bolj razrasla, so v okolici rastišča v soglasju z lastnikom posekali drevje, da bo imela azaleja več svetlobe. N.C.C.
Knjiga in cvet
Krško - 23. april je za svetovni dan knjige leta 1996 razglasil UNESCO. Da bi obeležili svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, so Valvasorjeva knjižnica Krško, Mladinski center Krško in Center za razvoj podeželja Posavja letos že drugič pripravili prireditev “Podarimo knjigo in cvet”.
Prireditev je potekala v parku pred Valvasorjevo knjižnico Krško. Na stojnicah je knjige po ugodnih cenah prodajala založba Mladinska knjiga, predstavili so se rokodelci, ki delujejo pod okriljem Centra za razvoj podeželja Posavja. Osnovni ideji projekta pa je služila stojnica s knjigami, ki sojih obiskovalci prinesli s svojih polic in jih na stojnici zamenjali s knjigami drugih obiskovalcev. Od organizatorjev pa so vsi obiskovalci prejeli cvet.
Program so popestrile otroške aktivnosti v mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice in sicer priljubljene pravljične ure pri Muriju in Minki ter MC direndaj.
Nogometne viceprvakinje
Sevnica - Na državnem prvenstvu v malem nogometu za dekleta (letnik ’91 in mlajše) je ekipa OŠ Tržišče osvojila drugo mesto. Uspeh je še toliko večji, ker OŠ Tržišče sploh nima telovadnice. Trener Roman Dobovšek pravi, daje bila potrebna velika mera improvizacije, da sp prišli tako visoko, saj se jim je že pred leti finale izmuznil. Čeprav so se dekleta po tekmi zjokala, ker niso osvojila naslova državnih prvakov, je trener ponosen nanje. Tudi zato, ker je bila njihova igralka Kristina Erman najboljša igralka prvenstva. Zanimanje za perspektivna dekleta je pokazal tudi slovenski nogometni klub, ki je želel v Tržišču organizirati nogometni klub in vanje vključiti obetavna dekleta. Izkazalo seje, da dekleta popoldne nimajo časa za intenzivne treninge, saj morajo pomagati staršem pri delu na kmetiji.
Zmagovita ekipa z ravnateljico, trenerjem in županom
Ravnateljica OŠ Tržišče Zvonka Mrgole je prepričana, da bo z obljubljeno investicijo - novo šolo in telovadnico - mladina iz Tržišča dobila še boljše možnosti in priložnosti.
Nogometno ekipo iz Tržišča je sprejel tudi župan Kristijan Janc in ji ob tej priložnosti podelil priznanje - Listino občine Sevnica. N.C.C.
šavafe
Mladi so za čisto...
Krško - Klub posavskih študentov je tudi letos izvedel akcijo “Mladi za čisto Krško”, katere namen je bil očistiti in urediti sprehajalne poti. K sodelovanju so povabili Mladinski center Krško, Dijaško skupnost Posavja, Agencijo za mlade “Punkt” in Klub za mlade Zvezda.
Projekt Ml,adi za čisto Krško 2006 je bil razdeljen na dva dela. Začel seje v ponedeljek, ko je v Mladinskem centru Krško Zlatko Križan iz Zavoda Vrobov Log predaval na temo “Ne spreminjaj prostora, pusti, da prostor spremeni tebe!” Dogajanje seje nadaljevalo v torek, na dan Evrope, ko so izvedli čistilno akcijo na igrišču pod Mladinskim centrom Krško (Športni park Milka). Akcija je imela letos podnaslov “Očistimo sprehajališča”, čistili pa so poti od “zatona” do stadiona Matije Gubca in drevored od železniške postaje proti blokom. Udeležence akcije so pogostili s sendviči in pijačo, prav tako pa je vsak prostovoljec prejel majico z motivom projekta. J.K.
S kozjim mesom in mlekom
do zdravja
Pred kratkim je v samozaložbi izšla knjiga z naslovom “Kozje meso in mleko”, avtoija Jožefa Škofa, univ. dipl. ing. agronomije. Knjiga je zagotovo prijetna novost, saj potrošniki vse bolj posegajo po kozjem mleku in mlečnih izdelkih, ker so zdravilni učinki tega znani že vrsto let. Ni malo, tudi znanih primerov (avtor nekatere tudi objavlja), ko so ljudje z uživanjem kozjega mleka pozdravili marsikatero bolezen, celo raka in astmo. Strokovnjaki vedo povedati tudi to, da se kozje mleko prebavi v 40 minutah, kravje pa v 150 minutah, zato ga priporočajo bolnikom s prebavnimi težavami.
V se bolj pa je priznano tudi kozje meso, čeprav le redki poznajo dobre in prave recepte za pripravo, večina pozna le kozlička na žaru. Avtor pa je iz različne literature, predvsem tuje, zbral številne recepte za pripravo kozjega mesa, ki odkrivajo številne kulinarične užitke. Predvsem izvemo, kako lahko s pridom izkoristimo tudi meso starejšihkoz. V knjigi so objavljeni številni napotki za pripravo izdelkov iz kozjega mleka, kot so maslo, sirotka, kozji sir, opisan je način za pridelavo kozjega sira...
Šlovenija ima, kot pravi avtor, v evropskem merilu zavidljiv položaj za razvoj kozjereje, zlasti za ekološko pridelavo mesa in mleka. Z ustreznim projektom, ki bi temeljil na strokovno ekonomskih ugotovitvah, bi lahko pridobili ustrezne finančne spodbude tudi iz evropskih skladov. Kozjereja ima v Sloveniji zagotovo možnosti za razvoj, saj je vse bolj cenjena tudi po svetu. Mnoge bolnišnice v ZDA kozje meso in mleko uvajajo pri prehrani bolnikov, zaradi naravne pridelave in visoke hranilne vrednosti pa so že cenjeni kot zdrava živila. Kozličje meso pa ima veliko možnosti, da v prihodnosti postane alternativa tistim vrstam mesa, ki so na črni listi zaradi bolezni, ki se lahko prenašajo z Živah na človeka.
Veseli mladih krvodajalcev
Sevnica - Na dvodnevni krvodajalski akciji v Osnovni šoli v Sevnici, ki jo je pred prvomajskimi prazniki organiziralo Območno združenje Rdečega križa Sevnica, so zabeležili dober odziv. Odzvalo seje 344 krvodajalcev. Pravijo, da jim je v veliko veselje, da so tudi tokrat pridobili nekaj novih mladih krvodajalcev, za katere si želijo, da bi postali redni darovalci krvi. Vsem krvodajalcem se zahvaljujejo za izkazano solidarnost in human odnos do soljudi. V.K.
JUonoSte dElfife.
‘dfefežon 07/49-91-250
na/toonifoe je cenejši!
Pohodi plin počasi
Krško - Mladinski center Krško je v sodelovanju s Policijsko postajo Krško tudi letos organiziral akcijo vame vožnje z naslovom “Pohodi plin počasi”. Njen namen je mlade in ostale udeležence v javnem prometu izobraziti in osvestiti o načinih vame vožnje z motornimi vozili in jih opozoriti na posledice neizkušenosti za volanom. Poudarek prireditve je bil na predstavitvi načinov vame vožnje z Branetom Kuzmičem. Programje bil pester in zanimiv, poleg Kuzmiča so sodelovali tudi njegovi inštruktorji in lokalne avto-šole. Po uvodnem teoretičnem delu je sledil prikaz zaviranja, vožnje na koleščkih, vožnje v mišnici, na vzratna ogledala in spretnostne vožnje z motornimi kolesi, izvedli so tudi nagradno tekmovanje v spretnostni vožnji s skuterji in v mišnici.
Hkrati z akcijo vame vožnje so organizatorji pripravili tudi Grafitfest 2006. Pri grafitiranju so sodelovali grafiterji s Hrvaške in sicer so risali na temo promet in varnost, s čimer so se vsebinsko navezali na akcijo o vami vožnji. Popoldne se je odvijal še kultumo-zabavni program s plesnimi skupinami, zvečer pa je bil v ČebeTnaku v Krškem še koncert dveh glasbenih skupin - Snovvblind in Brez talenta.

prejeli smo ...
Sožitje še naprej pod vodstvom Mižigoja
Pred kratkim je Društvo Sožitje Krško izvedlo volilni občni zbor, na katerem je predsednik Dane Mižigoj želel predati krmilo nekomu drugemu. Kljub razlogom, ki jih je navedel, se mu ni uspelo izogniti jimkciji in tako ostaja predsednik tudi v naslednjem mandatu. Razpravljavci zbora so namreč prikazali njegovo humanitarno usmerjenost, predvsem k osebam, potrebnim pomoči. Ze skoraj štiri desetletja deluje v humanitarnih društvih in ustanovah, dvanajst let pa je na čelu društva Sožitje. Vodi ga v korist, kot poudarja, oseb z motnjami v duševnem zdravju ter njihovih staršev oziroma skrbnikov. Mižigoj je sodeloval pri ustanovitvi društva leta 1967, pri oblikovanju samostojne posebne osnovne šole v Krškem za območje Posavja, ki je pričela z delovanjem 1. januarja 1972 z enim razredom v bloku na Vidmu. Zelo uspešno je v njej poučevala Lučka Jankovič. Zavzemal se je za oblikovanje delavnic v letu 1979, ki so se imenovale “delavnice pod posebnimi pogoji ”, bil je vnet zagovornik bivalne enote, kjer bi varovanci iz oddaljenih krajev ali zaradi bolezni ali ostarelosti lahko preživeli ne samo dan ampak tudi noč. Med varovanci je priljubljen, zelo se ga razveselijo, ko jih obišče.
Na obisku živalskega vrta v Zagrebu
Društvo ima po njegovi zaslugi široko zastavljene programe dejavnosti - od izobraževanja, strokovnih predavanj, zdravstvene nege, športa, obdaritev ob praznikih, seminarjev do medsebojnega spoznavanja in sporazumevanja. Ob zadnjem izletu v zagrebški živalski vrt se je pokazalo, da skoraj dve tretjini varovancev še ni videlo tramvaja in eksotičnih živali. Društvo sodeluje tudi s sosednjimi društvi Sožitje, z Varstveno-delovnim centrom Leskovec, Centrom za socialno delo Krško, z Rdečim križem, z OŠ Mihajlo Rostohar Krško in Vrtcem Krško, vključeno pa je tudi v republiško Zvezo Sožitje. Za izvedbo vseh omenjenih dejavnosti so potrebna velikajinančna sredstva, ki jih predsednik Mižigoj s svojim širokim krogom poznanstev in pravilnim prikazom potreb uspe pridobiti. Na zadovoljstvo vseh se humanitarni odnos vsako leto bolj izkazuje.Svoj delež pa doprinesejo tudi predsednik sam in ožji člani odbora, saj svoje delo opravljajo prostovoljno brez kakršnih koli nadomestil in nagrad.
Skupina staršev Društva “Sožitje ” Krško
Novi organi Odskočne deske
Črne - Na občnem zboru KUD Odskočna deska Čmc so bili zaradi novih 23 članov izvoljeni novi upravni organi društva. Ker se člani društva ukvarjajo z najrazličnejšimi ljubiteljskimi dejavnostmi, so dejavnost društva razdelili na osem sekcij - likovno, literarno, gledališko, pevsko, glasbeno instrumentalno, lutkovno, fotografsko in potopisno s primerjavo kulturnih značilnosti. V taki obliki bodo še učinkoviteje in hitreje delali.
ZANIMIVOSTI, NASVETI
SavaGfe, 11.5.2006
za mlade.
A
Krški dijaki zelo uspešni
V petek, 21. aprila, je na TSC Kranj potekalo drugo državno tekmovanje in srečanje elektrotehnikov, prav tako pa 14. tekmovanje ter srečanje elektrikarjev.
Foto: Igor Poček
Tekmovalci in mentorji Zdravko Vegelj, Gregor Gorenc, Izak Kelek, Matej Vene, Miran Pungerčič in Jože Požun
Tekmovanja so se udeležili tudi dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Krško in sicer dijak Matej Vene v izobraževalnem programu elektrotehnik, Izak Kelek, ki je zastopal elektrikarje elektronike, ter Gregor Gorenc, kije zastopal elektrikarje energetike. Pod vodstvom mentorjev Zdravka Veglja, Mirana Pungerčiča, Jožeta Požuna in Igorja Počka so se dijaki uvrstili na odlično drugo mesto v konkurenci štirinajstih elektro šol Slovenije.
Zdravko Vegelj
Kulturni dan
V sredo, 26.aprila, smo na OŠ Podbočje obeležili Svetovni dan knjige. Učenci so celo dopoldne po razredih ustvarjali na temo knjige, in sicer so pisali zgodbe in pesmi ter risali risbe. Nekateri so poustvarjali dela mladinskega pisatelja Primoža Suhadolčana. Zakaj ravno njega? Kasneje nas je s svojim obiskom namreč počastil ilustrator Primoževih del Uroš Hrovat. Zelo nam je popestril dopoldne, saj je medtem, ko smo prebirali zgodbe, ustvarjal na plakate. S svojimi domislicami so mu zelo pomagali tudi otroci, ki so bili nad končnim rezultatom navdušeni. Seveda so g. Urošu namenili gromek aplavz in mu podarili majhno darilce. Ob tej priložnosti smo zaključili tudi letošnjo sezono bralne značke in učencem podelili priznanja.
Alenka Pangerčič, novinarski krožek OŠ Podbočje
Ilustrator Uroš Hrovat je navdušil s svojimi ilustracijami.
Pozdrav medeni pomladi
(Pod tem naslovom je potekalo posavsko srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev v Pišecah)
Na OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah je v torek, 25. aprila, dišalo po medu, medenjakih in prijateljstvu. Udeležence srečanja sta poleg ravnatelja domače šole Martina Dušiča, kije tudi vodja šolskega čebelarskega krožka, pozdravila predsednik občinske čebelarske zveze Brežice Stane Ilc ter župan občine Brežice Ivan Molan, ki je bil deležen tudi veliko zahvalnih besed, saj je bila Občina Brežice pokroviteljica tekmovanja. V prisrčnem kulturnem programu so nastopali domači učenci z recitacijo in petjem ter s spletoma gorenjskih in belokranjskih plesov.
Trideset učencev oz. članov čebelarskih društev iz Koprivnice, Boštanja, Sevnice, Krškega, Leskovca pri Krškem, Dobove, Kapel, Radeč in Pišec je tekmovalo v znanju o čebelarstvu v dveh skupinah - nižji in srednji. Med tekmovanjem so imeli mentoiji krožkov oz. vodje društev posvet. V dvorani je bila organizirana razstava o čebelarstvu in pokušina več kot 40 vrst medu. In rezultati? Poleg novih prijateljstev in zanimivih spoznanj so najboljši prejeli tudi nagrade. Podelitvi je prisostvovala še predstojnica Zavoda RS za šolstvo, enota Novo mesto, mag. Stanka Preskar.
V nižji skupini sta bronasto priznanje prejela Žan Koren in Klemen Klaužar (OŠ Koprivnica, mentorica Mirela Zalokar), srebrno so odnesli domov Tina in Niko Bec (OŠ Boštanj, mentor Ivan Laura) ter Matic Kuselj in Grega Gajžl (OŠ Jurija Dalmatina Krško, mentorica Suzana Pacek), z zlatim priznanjem se lahko pohvalijo Filip Černelič in Gregor Lekše (ČD Leskovec pri Krškem, mentorica Danica Zalokar), Urška Plevnik in David Krištof (OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, mentor Martin Dušič) ter Aristel Škrbič in Žiga Ajster (OŠ Leskovec pri Krškem, mentor Danica Zalokar).
Tudi bera priznanj v srednji skupini je bila bogata. Bronasto priznanje sta prejeli Sandra Volč in Sara Juršič (OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, mentor Martin Dušič), srebrno Karmen Krejan in Veronika Planinc (OŠ Jurija Dalmatina Krško, mentorica Suzana Pacek), zlato priznaje pa so si zaslužili Maja Jankovič in Eva Moškon (OŠ Koprivnica, mentorica Mirela Zalokar), Anej Hrga in Jure Pfajfar (OŠ Boštanj, mentor Ivan Laura) ter Katarina Zalokar in Mojca Strgar, ki sta osvojili največ točk (OŠ Leskovec pri Krškem, mentor Danica Zalokar).
Udeležencem srečanja se zahvaljujemo za sodelovanje, dobitnikom priznanj in njihovim mentorjem čestitamo, vsem pa kličemo: NAJ MEDI!
Novinarska skupina OŠ Maksa Pleteršnika Pišece
Pravila privlačnosti
Newyorška odvetnika Daniel Ra-fferty in Audrey Woods sta strokovnjaka za ločitve in klasičen primer nasprotij. Ona se strogo drži črke zakona, on pa vselej dobi sojenje z lovljenjem ravnotežja med zakonom in zdravo logiko. Kmalu se znajdeta na nasprotnih straneh pri ločitvi slavnih strank, ki se odvija v središču medijske pozornosti. Odvetnika odpotujeta na Irsko, kjer se znajdeta sredi romantičnega rustikalnega sejma. Jutro po nori zabavi dočakata kot mož in žena, ki se morata vrniti v New York, se Soočiti z novo situacijo in s sojenjem, ki je v teku. Morda pa se ljudje najlažje zaljubijo, če se prej poročijo.
NAROČILNICA	I
I
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo	|
Trg izgnancev 12, 8250 Brežice	i
Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
Podjetje(naziv in naslov)	|
Davčna številka podjetja	I
Zavezanec za DDV
Kraj	Poštna št.
Ulica	Telefon
Datum	Podpis	j
Število izvodov	|
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR J Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško ' razmerje je sldenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine I je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
'-------------------------------------------------------S
V 80 dneh okoli sveta
Phileas Fogg (Steve Coogan) je odkril skrivnost letenja, elektrike in celo kotalkanja, toda družba ga je krstila za čudaka. Fogg si obupno želi, da bi ga vzeli resno in sklene neverjetno stavo s predsednikom Kraljeve akademije znanosti Lordom Kelvinom (Jim Broadbent), da bo v nič več kot 80 dneh obkrožil svet! Skupaj s pomočnikom Passepartoutom (Jackie Chan) in francosko umetnico ter pustolovko Monique (Cecile de France) se Fogg v živčni dirki s časom odpravi na pot po kopnem, morju in celo po zraku, na pot skozi najbolj eksotične kraje. Naši junaki doživijo najrazličnejše pustolovščine in naletijo na vse mogoče ovire.
King Kong
Z oskarjem nagrajeni režiser Peter Jackson (biologija Gospodar prstanov) predstavlja spektakularen film King Kong. Pripravite se na akcijo, ki vam bo jemala sapo v vznemirljivi epski dogodivščini o legendami gorili. Ulovili sojo na nevarnem otoku in jo pripeljali v civilizirani svet, kjer se bo morala spustiti v odločilni boj za preživetje.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Za ves modni svet so najbolj pomembne modne metropole, od koder izhajajo barve, materiali, kroji, skratka slogi. Vedno nas privlačijo velika modna imena, ki nas vodijo po modnih smernicah. Toda čas je, da pogledamo tudi, kaj se dogaja pri nas doma, kaj počne slovenski modni svet. Začnimo tam, kjer začnemo z oblačenjem - pri spodnjem perilu. In prav tam je prisoten velik modni gigant, ki ustvarja doma in svoje izdelke kaže tudi po svetu. Seveda govorimo o podjetju in znamki Lisca. Široka paleta ponudbe, vredna velikih besed, kjer je opaziti tudi nekaj novega. Pojavlja se Liscina nova znamka: Cheek by Lisca. Go-vorimo o drzni ženski, kar pove že samo ime znamke. Ženski, kije mlada, po letih ali pa tudi le po duši, o simpatični in privlačni, modni in samozavestni, o posebni ženski. Tudi vi ste lahko prav takšna ženska!	Lea Šinko Štraus
—
moda
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
C Perma Art!)

07/49-66-044, GSM: 031-681-401
h

IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
Sava Glas, 11.5.2006
HOROSKOP
OVEM
Nabralo se bo kar nekaj zadev, tako da bo teden napet in precej stresen. Nihče se vam ne bo upal zoperstaviti, tudi ljubljena oseba bo sprejela vaše hitre in ostre besede. Šele čez čas boste sposobni za kompromis.
Bik
Čaka vas naporen čas, vendar boste s svojo močno voljo zmogli marsikaj zaključiti. Ne zaupajte preveč mlajši moški osebi, saj vas bo poskušala izkoristiti ali izvleči iz vas koristne informacije. Obiščite prijatelje!
DVO JCKft
Središče dogajanja bo vaša družina, samski pa se boste zapletli v romantično razmeije z mlajšo osebo. Zaključite pomembne projekte ali izpite, saj bo v naslednjih dneh več preprek. V razpravah bodite čim bolj jasni.
RAK
Družinske obveznosti ne boste dobro prenašali, proti koncu tedna pa bo nekaj glasnih prepirov. Nekatere stvari na sebi boste spremenili, druge ljudi boste presenetili, preveč boste tudi zapravljivi. Počistite navlako!
LEV
Namesto da bi se zabavali, boste prah razne umazanije preteklih dni. V partnerstvu bodo močni izpadi, nesoglasje pa boste težko zgladili. Dominacije nad sabo ne boste prenašali, čeprav znate biti tudi vi taki.
DEVICA
Zaradi hitrega tempa boste pozabili počivati, kar lahko vpliva na prehitro prebavo ah povzroči manjšo napetost. Nesporazum vas bo oddaljil od nekaterih ljudi, vendar vas to še ne bo izučilo. Vaše iluzije dostikrat nimajo meja.
JIJ
TEHTNICA
Zadeve, ki ste jih načrtovali, se bodo malo zavlekle, tako da ne boste posebno zadovoljni. V partnerstvu se držite preveč strogih meril, včasih lahko pustite malo svobode ljubljenim, predsodke dajte na stran.
škorpijon
Družabni boste bolj kot pretekle dni, lahko spoznate kar nekaj novih ljudi, s katerimi se boste spoprijateljili. Posebej vas bodo pritegnili odprti in komunikativni ljudje. Teden ne bo primeren za večje projekte.
STRELEC
Dober čas za študij, potovanja ah raziskovanja novih poklicnih možnosti. Partnerski odnos bo zadovoljiv, več strpnosti bo z vaše strani. Finančno stanje se vam bo popravilo, kar bo dodaten vzrok za veselje.
U0Z0R0E
Nagibali se boste k svobodnemu razmišljanju in nasproten spol vas bo zanimal bolj kot pretekle dni. Sprostili se boste, pa čeprav boste ostali doma. Srečanje s sorodniki ne bo pustilo večjega vtisa na vas.
VODMAR
Nekaj načrtov bo padlo v vodo, ker pa ste izvirni in se znate prilagoditi, boste vseeno dobro izkoristili proste dni. Otožnost bo zaznati pri starejših, čeprav ne bo večjega vzroka. Že v drugi polovici tedna boste bolj optimistični.
RIBI
Avanturistične strasti vas lahko zavedejo, zato boste malo pozabili na družinske obveznosti. Zadnje dni v tednu bo čas za odločitve, ki jih že nekaj časa predlagate.
Naj vas strah ne ohromi, morate naprej.
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
MA6RADMA KR1ZAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Marta Švajger,
Partizanska pot 1, 8270 Krško
2.	nagrada - zgoščenka Jerneja Bohm,
Jožeta Šavriča 12,
8257 Dobova
3.	nagrada - kaseta Albina Tomin,
Bizeljska c. 31, 8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SPAKA, TIMOR, ANAPA, DEŽEN, PP, ILO, PRETORIJA-NEC, LICEMER, IRA, EB, ALBI, TAL, SOD, AUDEN, TI, LO, DJAKOVO, KOLINE, ARI, RV, VONJ, MARS, OKRA, JEČANJE, MARN, EDEN, AČ.
Geslo:
POMLADNO PREBUJENJE
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 19.5.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
mutco. uHEIr>vT REJKE BRITAN-ATLETSKA MHMVLA- 1UE° SIU 0T0K PANOGA OŽVA^ (KiL
wwvm A. A c. mi M0RJU
POTAPLJAŠKO OBLAČILO S ČELADO, VRSTA knfiFr KI IMA PRIKLJUČEK PISALNEGA ZA DOVOD IN 00V0D STROJA ZRAKA
ČASOVNO
SKLENJEN
DEL
RAZVOJA
BOLEZNI
DRŽAVA OB GVINEJSKEM ZALIVU V AFRIKI
KAJNOV
BRAT
ELEKTRIČNI SUŠILNIK ZA LASE
SIMBOL
ZA
ALUMINIJ
BREZ-
OBZIRNOST,
SUROVOST
RASTLINA
ALI
ŽIVAL IZ EKSOTIČNIH DEŽEL
UUSK0V.
OBLIKA
SRBSKEGA
IMENA
»ATO
ŽENIN
OČE
Da MESTA V ZDA, KJER
VSAKDO, KI GRE NA
IZLET
OSEBNI
ZMMEK
BREZALKO-
HOLNA
PUAČA
SIMBOL
ZAIRIDU
SLOV. IGRA-.LK0VO}
IT. SLIKAR (OKOLI 1266-1337)
SLOV. POLI TIK IN BAN (MARKO)
2. IN 3. SAMOGLASNIK
KN0CK
0UT
PODOBNOST,
SOROD-
NOST
VIŠINSKA TOČKA NA
EMUEvro«
PRAOČE
ČLOVEŠTVA
MAR0GA
AM. FILM. IGRALKA LONG (IZ ČRK: ANI)
NADZEMNI
DELI
REPE
ETIOPSKI
GOSPOD
KNJIŽNI IZRAZ ZA TU
TANKA,
MREŽASTA
GIOTTO-italijanski slikar
(okoli 1266-1337)
ŽGANJE, KI STROKOV- SE DOBI NJAKZA V ZADNJI STATISTIKO! FAZI j KUHANJA
STANE
POTOKAR
SAM0ZA00-
V0UE-
VALCI
SIMBOL
ZA
UNTAN
Kino servis Brežice
Četrtek, 11.5., in petek,
12.5.,	ob 18.30 Osem ujetih, akcijska avantura, in ob 20.30 Insajder, triler; sobota,
13.5.,	in nedelja, 14.5., ob
18.30	Hiša debele mame 2, komedija, in ob 20.30 Osem ujetih; četrtek, 18.5., in petek, 19.5., ob 18.30, Misija: nemogoče 3, akcijski triler, in ob 20.30 Usodna nesreča; sobota, 20.5., in nedelja, 21.5., ob 18.30 Tvoji, moji, najini, komedija, in ob
20.30	Misija: nemogoče 3.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 11.5., ob 19. uri Insajder, triler; petek, 12.5., ob 18. uri Čudežna varuška, družinska komedija, in ob 20. uri Insajder; petek, 13.5., ob 20. uri Tvoji, moji, najini, družinska komedija; nedelja,
14.5.,	ob 18. uri Tvoji, moji, najini; četrtek, 18.5., ob 19. uri Otrok, drama; petek,
19.5.,	ob 18. uri Osem ujetih, akcijska avantura, in ob 20. uri Usodna nesreča, drama; sobota, 20.5., ob 18. uri Otrok, in ob 20. uri Usodna nesreča; nedelja, 21.5., ob 18. uri, Osem ujetih.
Kulturna dvorana Sevnica
Sobota, 13.5., ob 20. uri Zvesti vrtnar, triler; nedelja, 14.5., ob 20. uri Požarni zid, akcijski triler; sobota,
20.5.,	ob 20. uri Prvinski nagon 2, erotični triler; nedelja, 21.5., ob 20. uri Brez povratka 3, grozljivka.
RECEPT ZA VSAK DAM
Čokoladni rogljički
Sestavine:
200 g moke
100 g mandelj novih jedrc 100 g čokolade v prahu 100 g sladkorja 150 g masla 2 rumenjaka
2 žlici mandljevega likerja
1 vanilij sladkor
sol
čokoladni preliv
70 g temne čokolade 50 g masla 2,5 žlice sladkorja 2,5 žlice mleka
Priprava:
Neoluščene mandeljne drobno zmeljemo. Čokolado drobno naribamo.
V skledi penasto umešamo zmehčano maslo, sladkor in vanilij sladkor. Dodamo ščepec soli, rumenjaka, liker, moko, mlete mandeljne in čokolado v prahu. Na hitro zamesimo gladko testo, ki ga razvaljamo v svaljek s premerom približno dveh centimetrov. Zavijemo ga v prozorno folijo in za 60 minut damo v hladilnik. Pečico segrejemo na 175° C.
Ohlajen svaljek narežemo na centimeter debele koščke, ki jih med dlanmi razvaljamo, oblikujemo v rogljičke in polagamo v pekač, obložen s peki papirjem. Pekač z rogljički za 10 do 12 minut damo v segreto pečico. Pečene vzamemo iz pečice in ohladimo.
Pred koncem hlajenja piškotov pripravimo čokoladni preliv. V manjši posodi pristavimo in počasi segrevamo mleko, sladkor in drobno nastrgano čokolado. Ko se sladkor stopi, dodamo maslo in mešamo še toliko časa, da se stopi tudi maslo.
Odstavimo, potem pa konice rogljičkov enega za drugim pomakamo v čokolado in odlagamo na rešetko.
Rogljičke ponudimo k popoldansko skodelici čaja ali kave.
Ananas z amarettom
Sestavine:
350 g očiščenega ananasa 100 g lešnikov 50 g sladkorja 1 dl amaretta 1 palčka cimeta 1 vanilij ev strok 4 klinčki
Priprava:
Ananas narežemo na tanjše rezine. Lešnike olupimo in grobo sesekljamo. V posodi pristavimo sladkor, cimet, vanilijev strok, klinčke in dober deciliter vode. Počasi segrejemo, potem pa prilijemo ama-retto. V omako vložimo narezan ananas, potem pa vse skupaj pri visoki temperaturi kuhamo toliko časa, da dobimo gosto omako oziroma sirup. Ananas razdelimo na krožnike. Pokapljamo ga s sirupom in potresemo s sesekljanimi lešniki.
ŠPORT
Sava Glas, 11.5.2006
speedway
Matej Žagar tretji na Poljskem
Vroclav - Slovenski voznik “Speedway Grand Prix” serije Matej Žagar je na drugi dirki letošnje bitke za naslov svetovnega prvaka v poljskem Vroclawu osvojil izvrstno 3. mesto. Zaostal je le za Avstralcem Jasonom Crumpom in Američanom Gregom Hancockom, za seboj pa pustil lokalnega matadorja Jaroslawa Hampla.
Za Žagarja, ki mu je mednarodna motociklistična zveza FIM za to leto dodelila stalno mesto med najboljšo speedwejsko petnajsterico sveta, je to potrditev, da sodi med najboljše in da lahko v nadaljevanju sezone od njega še naprej pričakujemo le najboljše.
“V šestem nastopu na dirkah serije SGP sem si že drugič privozil stopničke, kar je zame izvrsten uspeh, še posebej zato, ker se zavedam, da le uvrstitve v veliki finale prinašajo dovolj velik izkupiček točk, da se bom lahko na koncu sezone uvrstil med prvo osmerico, ki bo imela pravico do neposrednega nastopa v naslednji sezoni,” je bil po tekmi zadovoljen Žagar. “Na dirki smo imeli tudi precej težav z motorjem, saj se mi je kar dvakrat med vožnjo pokvarila sklopka in le upal sem lahko, da bo motor, ki je izgubljal hitrost, zdržal do konca.”
V uvodnih kvalifikacijskih
vožnjah Žagar na progi, kije bila precej trda, a kljub temu hitra in ni dopuščala veliko prehitevanj, ni blestel, a izku-
Foto: Veliko Jukič
Matej Žagar
piček devetih točk v petih vožnjah je bil dovolj, da seje ponovno brez težav uvrstil v polfinalno vožnjo. V tem delu dirke je enkrat zmagal in bil po dvakrat drugi in tretji. V polfinalu sta mu ob domačem matadorju Jaroslawu Ham-
plu nasproti stala še Danec Nicki Pedersen, najboljši voznik v kvalifikacij skih vož-njah ter zmagovalec prve dirke v Krškem, in najboljši Poljak Tomasz Gollob. Žagarje opravil z obema, zaostal pa le za Hamplom in si tako suvereno privozil finale, kjer je veliko poguma pokazal že v prvem zavoju, ko je sicer zaostal za Crumpom in Hancockom, Hampla, domačega voznika kluba Vroclav, pa brez težav držal za seboj in tako razveselil celo četico slovenskih navijačev na dirki.
Žagar si po drugi dirki v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva deli 3. mesto s Poljakom Tomaszom Gollobom. Naslednja, tretja dirka od desetih v letošnji seriji SGP, bo 20. maja v švedski Eskilstuni.
Sevničani in Brežičani z medaljami
Postojnska jama - Preteklo soboto je v Postojni potekal 5. mednarodni Grand Prix karate turnir za Pokal Postojnske jame, ki se ga je udeležilo kar 571 nastopajočih iz Italije, Nemčije, s Hrvaške, iz Slovenije in celo iz Anglije.
Na turnirju je bila zelo uspešna sevniška članska ekipa Karate kluba Hypo, ki je v svojem značilnem slogu v ekipnem nastopu ponovno osvojila zlato medaljo. Sevničani so tako na turnirju osvojili sedem medalj, dvakrat so stali na naj višjih stopničkah, enkrat so bili drugi in štirikrat tretji.
Med tekmovalci Karate kluba Brežice sta se ponovno odlično odrezali Nastja Galič in Petra Planinc. Nastja je v mednarodni konkurenci osvojila bronasti kolajni v katah in v borbah. Petra pa je tokrat morala priznati premoč italijanske nasprotnice ter na koncu osvojila bronasto kolajno v bojih.
Najboljši tekmovalec sevniš-kega karate kluba in turnirja je bil Marko Stopar, kije osvojil kar tri medalje. Prvič je zmago slavil v katah ekipno s klubskima kolegoma Denisom Ora-
Nastja Galič in Petra Planinc
čem in Rokom Črepinškom
in v športnih borbah med člani do 70 kg. Marko je v bil še v katah posamezno tretji.
Med člani je bil Rok Čre-pinšek ponovno v izvrstni formi, saj je v katah posamezno osvojil bron skupaj s klubskim kolegom Markom Stoparjem
in v borbah do 75 kg osvojil še srebrno medaljo. Med kadeti je v športnih borbah v poltežki kategoriji do 75 kg Lino Šalamon osvojil odlično 3. mesto. Kadetinja Marja Zidarič je v disciplini kate posamezno med kadetinjami osvojila bronasto medaljo.
atletika
Rovan dvakrat na stopničkah
Dakar, Nova Gorica - Brežičan Jure Rovan je na atletskem mitingu za veliko nagrado Dakarja v Senegalu v skoku s palico zasedel 3. mesto (530 cm) in zaostal za Nemcema Fabianom Schulzem (550 cm) in Larsom Boergelingom (540 cm). Preteklo soboto pa je na mednarodni atletski ligi za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije (AZS) v Novi Gorici Jure Rovan zmagal z rezultatom 533 cm. Naslednji miting za veliko nagrado AZS, ki je novost v letošnji tekmovalni atletski sezoni v Sloveniji, bo v 14. maja v Slovenski Bistrici.
plavanje
Uspešni plavalci
Gradec, Avstrija - Skupina štirih plavalcev VDC Krško -Leskovec seje udeležila odprtega prvenstva v plavanju za osebe s posebnimi potrebami v Gradcu. Prireditelj je bila Sportunion Avstrija - Štajerska športna zveza za invalide. Tekmovanja seje udeležilo 17 ekip iz Avstrije in Slovenije. Tekmovalci VDC Krško - Leskovec so plavali v disciplinah 25 m prsno in 25 m prosti stil. Osvojili so eno zlato medaljo, dve srebrni in 5. mesto.
Srebrno odličje za Marušo
Maribor - Telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško so preteklo soboto nastopile na drugi prvenstveni tekmi Gimnastične zveze Slovenije - 3. pokalu Športnega društva Studenci v Mariboru.
V kategoriji cicibank je ekipa v postavi Ašič, Žibert in Močivnik osvojila ekipno 5. mesto, med posameznicami pa je Lara Žibert osvojila 8. mesto, Urška Ašič je zasedla 13. mesto in Vita Močivnik 24. mesto.
V kategoriji deklic je Maruša Metelko osvojila 2. mesto v mnogoboju.
Med kadetinjami je Ana Vodeb zasedla 8. mesto, med mladinkami je bila Urška Miži-goj peta, med članicami pa je Nika Močivnik zasedla 6. mesto in Urška Maruša Metelko (levo)	Štus 10. mesto.
duatlon
Nina Mandl državna prvakinja
Ribnica - V Ribnici je bilo v nedeljo državno prvenstvo v duatlonu. Udeležilo se ga je 148 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalci Multisport kluba iz Krškega so se tudi tokrat odlično odrezali. V super sprint duatlonu je med mlajšimi mladinkami Nina Mandl postala državna prvakinja s časom 34:13, Tamara Komočar pa je osvojila 3. mesto s časom 44:32. Med kadeti je Blaž Žmavčič osvojil 5. mesto s časom 32:12.
Nina Mandl na najvišji stopnički
Kratko ime in veliko oznak, vse zelo znane, z izjemo kratice DPF, ki v sebi skriva predvsem ekološko vsebino. Gre za oznako, ki označuje Prisotnost filtra trdih delcev, Zaradi katerega je sprejemlji-vost tega vozila, predvsem iz ekološkega vidika, za okolje-v'arstvenike na zadovoljivi ravni! Pomena besed avant ht quattro verjetno ni potrebno posebej razlagati, a vseeno, Zn tiste, ki morda ne poznajo ' Audi z besedo avant označi karavan, medtem ko quattro Pomeni štirikolesni pogon. Ko z naštetim nadgradimo osnov-n° limuzino, rezultat prinese ugledno limuzino z uporab-
ftVTOflOBlUZEH
Audi A4 avant 2.0TDI DPF Quattro
nim, prostornim zadkom, zanesljivim štirikolesnim pogonom in zmogljivim, varčnim motorjem.
A4 je že v osnovi eleganten avtomobil, pa naj gre za štiri -vratno limuzino ali praktičen karavan, oprostite, avant. Oblika, kije plod zadnje pomladitve, sicer ni več tako oglata
in odrezava, a vseeno nosi odločno razpoznavnost in na daleč odkriva poreklo. Z nekaterimi dodatki, kot so na primer lahka platišča, pa karavan prevzame še športni pridih, ki ga je za doplačilo moč poudariti z dražjimi in ekskluzivnimi dodatki. Mednje gotovo sodi S-line paket.
Zmogljivosti:
' najvišja hitrost 207 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 9,9 s ~ kombinirana poraba (proiz-vajalec); 8,1/6,1 l/100km ' testno povprečje: 7,31/
V	notranjosti ni presenečenj. Kdor Audije pozna, ve, da bo sedel udobno in bo sedež lahko pomaknil dovolj nazaj. Ve pa tudi, da bo sedenje precej položno (kar je nekaterim zoprno) in da na zadnjih sedežih v A4 ni prostora ravno na pretek, pa čeprav ga je iz generacije v generacijo več. Prostora za ključe, telefon in ostale drobnarije je precej, medtem ko je serijsko vgrajen (za doplačilo seveda) avdio sistem povsem na ravni pričakovanj.
V	primerjavi z limuzino je dodatna uporabnost prikrita s pokrovom prtljažnika. Ta si-
Motor:
-	vrstni, štirivaljni turbodiesel
-	prostornina: 1968 cm3 -največjamoč:
140 KM (103 kW)
-	navor:
320 Nm pri 1750-2500/min
cer ni med največjimi v razredu, a je lahko dostopen, uglajeno oblazinjen, predvsem pa uporaben tako za nakupovanje kot za prtljago.
Prava češnja na smetani sta v tem avtomobilu motor in štirikolesni pogon. Oba združuje znan šest-stopenjski ročni menjalnik. Kombinacija zadošča zelo pestremu profilu uporabnikov, saj moč in navor, ki sta na voljo, zmoreta veliko več, kot predpisi dovoljujejo, obenem pa podvozje in tehnologija qua-ttro vozilo čvrsto vežeta na cesto, zaradi česar zdrsi ali težave z lego na cesti skoraj ne obstajajo. Seveda ima fizika povsem matematično določene meje in prekomerno, pred-
vsem pa nespametno pretiravanje ni priporočljivo. Poraba je ob tem povsem dieselska in zaradi pogona ne odstopa več kot deciliter ali dva v primeija-vi z enakim modelom brez quattra.
A4 avant vas gotovo ne bo razočaral, če le zanemarite ceno. Sicer pa se še vedno lahko odločite za bolj varčno različico, s katero boste svoji denarnici privoščili veliko olajšanje.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Novice iz občine Brežice
Projekt izgradnje Ceste prvih borcev
Na Cesti prvih borcev v središču mesta Brežice so prejšnji mesec potekale arheološke raziskave, ki so v večini že zaključene. Pri omenjenih arheoloških raziskavah so bila izvedena sondiranja. V začetku je bila predvidena izvedba 12 sond v velikosti 3 x 2 x 1,5 m, vendar nekaterih sond ni bilo moč izvesti zaradi stanja pod vrhnjim slojem pločnika, kar je nato spremenilo tudi število sond in njihove lokacije.
Na dveh lokacijah naj bi se izkopavanja razširila zaradi najdenih ostankov obzidja in celotnega vhodnega stolpa. Izkopavanja se bodo predvidoma nadaljevala na lokaciji pri sodišču, kjer naj bi se razširila čez celotno cesto, medtem ko naj bi se pri gradu izvedle geo-raziskave v območju dveh sond, ki bodo nato dale po-
datek, kako nadaljevati arheološke raziskave. Rezultat omenjenih georaziskav bo lociranje ostankov obzidja na tem področju.
Najdene izkopanine pri sodišču kažejo na to, da naj bi bilo obzidje iz sredine 16. stoletja in naj bi obdajalo celotno mestno jedro ter se zaključilo pod gradom. Izkopani del obzidja je izredno lepo ohranjen.
Zaradi predvidenega nadal-jevanja sondiranja na dveh lokacijah se bo celotna izvedba projekta izgradnje infrastrukturnih vodov na Cesti prvih borcev časovno zamaknila v prihajajoče mesece. Zelja vseh nas je, da bi se projekt ureditve mestnega jedra občine Brežice čim prej zaključil, vendar ne moremo prehitevati same izvedbe sondiranja. Posledično to pomeni, da še naprej od vseh občanov občine Brežice pričakujemo razumevanje in strpnost, da bo načrtovani projekt ureditve mestnega jedra izpeljan po naših željah, s čimer bo naše mesto vsem nam v ponos.
V zvezi z ureditvami na Cesti prvih borcev so se pojavila tudi vprašanja prestavitve spomenika izgnancem z njegove lokacije pred trgovino Modiana ter vprašanja, povezana s prometno ureditvijo v centru mesta po izvedbi projekta ureditve Ceste prvih bor-
cev. Glede omenjenih vprašanj želimo pojasniti, da se lokacija spomenika izgnancem po končanem projektu ureditve mestnega jedra ne bo spremenila. Glede same prometne ureditve pa želimo proučiti vse možnosti prometnega režima na Cesti prvih borcev, tako bo mogoče podati točne informacije po končanem projektu ureditve. Zavzemamo se, da bi Cesta prvih borcev ostala odprta za promet. Ob tej rešitvi pa se zavedamo tudi tega, da se morajo urediti še dodatna parkirna mesta.
Ulica stare pravde in Kržič-nikova ulica
Na delu Ulice stare pravde in delu Kržičnikove ulice na območju nove upravne enote in pošte predvidevamo, da bodo dela zaključena do sredine meseca maja. Z omenjenim zaključkom del bo končana tudi rekonstrukcija ceste in zgrajena pripadajoča ureditev. Omenjena dela financirajo Pošta d.o.o., Skala d.o.o. in Občina Brežice. Občine Brežice je financirala tudi izgradnjo pločnikov pri Slomškovem centru, s čimer bo to celotno območje mestnega središča dobilo novo celostno podobo. To je bil tudi naš cilj, pa tudi cilj uporabnikov storitev, ki bodo v tem delu mesta dnevno urejali zadeve.
Projekt “Pomladni dan 2006”
Zupan občine Brežice Ivan Molan se je 4. maja udeležil razprave na temo “Problemi mladih in njihova prihodnost v Posavju”, ki je potekala v okviru projekta “Pomladni dan 2006” v prostorih Ekonomske in trgovske šole Brežice. Omenjeni projekt je nastal v sodelovanju Ekonomske in trgovske šole Brežice ter Mladinskega centra Brežice in je pobuda Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije ter Evropskega šolskega omrežja, ki spodbuja dialoge, debate, demokracijo v evropskih šolah in je enkratna priložnost za mlade, da se aktivno vključijo in izmenjajo svoja mnenja. Koordinatorica omenjenega projekta prof. Mojca Ogorek je najprej izpostavila probleme mladih v Posavju, ki jih je povzela po stališčih mladih v Posavju. Tako so dijaki med problemi izpostavili zasvojenost z drogami in alkoholom; nasilje v družini, šoli in med vrstniki; osamljenost, ki je v večini povezana z odraščanjem brez staršev; brezposelnost, pomanjkanje denarja in posledično revščina, prevelika razpuščenost mladih, preveč svobode in prepuščenost samim sebi, premalo pogovorov o težavah, premalo prostorov
za mlade in pomanjkanje športnih objektov, premalo prireditev za mlade in koncertov, prevelika pričakovanja staršev do otroka in nezainteresiranost ter otopelost mladih.
V razpravi so sodelovali župan občine Brežice Ivan Molan, direktorica Mladinskega centra Brežice Patricia Čular, direktor Mladinskega centra Krško Robert Ostrelič ravnatelj ETrŠ Martin Šoško pomočnica ravnatelja ETrŠ, Metka Galič direktor Rock Otočec Franci Kek, psihologinja Zdenka Zalokar Divjak, predstavnica Regionalne razvojne agencije Posavje Nataša Šterban Bezjak, aktivistka Kluba posavskih študentov Maja Molan ter dijakinja in predsednica^ dijaškega parlamenta ETrŠ Ana Pinculič.
Vsi sodelujoči v razpravi so se strinjali, da so mladi preveč pasivni, preveč delujejo v skupinah in tako prevzemajo tudi prevladujoče stereotipe. Tako mladim primanjkuje samoiniciativnosti, na kar je opozoril tudi župan. Posavje moramo gledati kot celoto, ki predstavlja eno večjih središč, ki ima velike priložnosti. Z ustanovitvijo Fakultete za logistiko v Krškem in Fakultete za turizem in trgovino v Brežicah bo omogočeno izobraževanje v domačih krajih. Prav tako se bodo z ustanavljanjem indu-
Ivan Molan
strijskih con in s širitvijo letališča v Cerkljah ob Krki odpirale nove možnosti za zaposlovanje. Predstavnica Regionalne razvojne agencije je predstavila posavsko štipendijsko shemo, s katero bi preprečili beg^možganov iz Posavja.
Zupan Ivan Molan je poudaril, da Posavje ima prihodnost, vendar je pomembno, da mladi gradijo na svojih željah in ciljih ter tako izkoristijo dano priložnost. Regija Posavje bo perspektivna le, če bodo mladi nadaljevali začeto delo in s pridobljenim znanjem ostajali v Posavju oziroma se vračali v Posavje in tako prispevali k razvoju. Sodelujoči v razpravi so poudarili tudi svojo pripravljenost, da pomagajo z nasveti vsem, ki bodo pripravljeni o svojih problemih razpravljati.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
SDS
S pomladjo in lepim vremenom so se pričela dela, ki so bila nekoliko v zaostanku.
Izvedena je bila sanacija ceste Bukošek-Župelevec še v večji meri, kot je marsikdo pričakoval, kljub temu pa bi si kdo želel, da bi bila cesta v celoti tudi nekoliko širša, na kar bo potrebno še nekoliko počakati, saj so želje vedno večje od realnih finančnih možnosti.
Pri tržnici se ureja križišče in prepotrebni parkirni prostori, kjer pa je prišlo do manjše nepravilnosti, ki bo pod budnim očesom župana in občinskih služb tudi takoj odpravljena. Saj tudi pregovor pravi, da kdor veliko dela, tudi kaj malega zagreši.
Z arheološkimi izkopavanji seje pričela tudi korenita prenova Ceste prvih borcev. Tam bo potrebno nekoliko potrpežljivosti, dokler arheologi ne opravijo svojega strokovnega dela v celoti. Verjamem pa, da bodo potem vsa ostala potrebna dela tekoče stekla in bodo v najkrajšem potrebnem času tudi kakovostno opravljena.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
LDS
Znotraj 00 LDS Brežice deluje tudi lokalni odbor mladih liberalnih demokratov Brežice (LO MLD). Na svojem sestanku 26. aprila letos so člani LO MLD Brežice
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
med ostalim obravnavali tudi problematiko študentov in sprejeli naslednjo izjavo:
“V LO MLD Brežice podpiramo prizadevanja študentk in študentov za izboljšanje njihovega oz. našega položaja v družbi. Z večino študentskih zadev se strinjamo, saj verjamemo, daje uresničitev predlaganega eden od pomembnih elementov nadaljnjega razvoja slovenske družbe. Mednje vsekakor sodi nasprotovanje šolninam, ki jih predvideva predlog vladnih reform. Prepričani smo, da slovenska družba ne sme podpirati sistema, v katerem bo izobrazba postala elitna dobrina, ki si jo bodo lahko privoščili samo privilegirani sloji. Uvajanje sistema šolnin bi namreč peljala v še večje družbeno razslojevanje. Tega pa si MLD ne želimo, saj zagovarjamo pravično in socialno občutljivo državo, ki bo zagotavljala enake možnosti izobraževanja za vse državljanke in državljane. Obstoječi sistem visokega šolstva to omogoča, zato verjamemo, da ga v tem delu ni potrebno spreminjati. Še več, napovedane spremembe so škodljive in prav je, da na to opozarjajo tisti, ki bi jih take spremembe najbolj prizadele, torej študentke in študenti. Upamo, da bodo/bomo slišani in upoštevani. Če želimo, da bo slovenska družba temeljila na znanju, moramo poskrbeti za kakovostno terciarno izobraževanje. Potrebno je ustanoviti agencijo za
visoko šolstvo, ki jo predvideva že Zakon o visokem šolstvu. Le tako bomo zares lahko zagotovili kakovostne študijske programe, ki bodo našim študentkam in študentom omogočali konkurenčnost v Evropi in svetu.”
OO LDS Brežice, predsednik Jože Baškovič
☆ ☆
☆ ☆
DeSUS
l'fe general
Občinski odbor DeSUS se je sestal na Bizeljskem in se seznanil s postopki priprav na lokalne volitve, ki bodo v jeseni. Smernice, ki jih je posredoval IO DeSUS iz Ljubljane, so dobrodošle. Večina nalog je prepuščenih občinski orga-
. SLS-
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
niziranosti stranke.
Člani OO so bili kritični do sebe, opozorili so tudi na premajhno sodelovanje vodstva in še bolj kritični do prevelike strpnosti zaradi sodelovanja v koaliciji in v vladi. Samo ministrovanje ne sme biti cilj tolerance. Za odločitve in postopke bi morali pogosteje obveščati članstvo in ne samo to, tudi mnenje članstva bi moralo biti vplivno. Pod sleherno ceno stranka zgublja ugled, članstvo pa postaja pasivno. Morda bo kdo pomislil, daje smešno, če sami odgovorni člani priznavamo dejstva. Ali smo ali nismo!? To lahko zapišemo. Nekateri mlajši bi nas želeli utišati. Če bi na to pristali, se lahko poslovimo v stranki in stranka v parlamentu.
Apeliramo na članstvo, da s svojimi dejanji zgledno sodeluje na vseh področjih gospodarskega, družbenega in političnega področja. Izkušenosti starejše generacije se ne sme zanemarjati. Starejša generacija je prebrodila veliko težav in se tudi dokazala v ustvarjalnosti, poštenosti in s čutom socialnosti. Naše članstvo seje po strankinem statutu dolžno zavzemati za socialno varnost, pravičnost, spoštovanje človeka, enakomeren razvoj Slovenije, varovanje pozitivnih vrednost. Opozarjati moramo na nepravilnosti pri odtujevanju družbenega in vsega skupnega, kar je starejša generacija ustvarila. Ne more biti vse breme, kar pa posamezniki zelo vešče izkoristijo v svoj prid. Posmehujejo se nam, ki smo ostali v normalnih, spoštljivih sferah.
Razmišljajmo! Samo to ni dovolj ! Priporočamo, morali pa bi zahtevati, da se bistvene zadeve rešujejo v držav-
nem zboru in na cesti (sindikati, študenti, vozniki, obrtniki, izbrisani ali odpisani). Morda pa le ima novo vodstvo liberalcev prav!?
Za svetniško skupino DeSUS Rok Kržan
pum
SOCIALNI
DEMOKRATI
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Url35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Hitrejša gradnja elektrarn
SavaGlas št. 156, str. 6
V	prispevku, objavljenem v SavaGlasu v zvezi z urejanjem prometne infrastrukture v sklopu gradnje HE Boštanj in HE Blanca je bilo zapisano, da naj bi iz predvidenih gradenj izpadel podhod na glavni cesti (G-1) v Boštanju pod železniško progo Sevnica - Trebnje. Do tega naj bi prišlo zaradi pomanjkanja sredstev za potrebe prometne infrastrukture iz držav-nih skladov. Zaradi razjasnitve nastale situacije za bralce tega članka je potrebno navesti nekaj dejstev.
V	DLN (Državnem lokacijskem načrtu) za HE Boštanj je bila (in je še vedno) predvidena sodobna obvoznica po novi trasi, ki je zelo dobro reševala prometno situacijo. Rešen je bil problem zunajnivojskega križanja ceste G-l in železniške proge Sevnica -Trebnje, ravno tako pa bi tranzitni promet potekal nemoteno in ne bi oviral lokalnega. Obvoznica ie sledila tudi ciliem Direkcije za ceste. ki na osnovi izdelanih študij rešuje tudi promet na širšem delu občine Sevnica. Za omenjeno obvoznico so bila zagotovljena sredstva v višini okroe 1.2 milijarde tolarjev.
Zaradi ozkih interesov posameznikov v ožji lokalni skupnosti je pod pritiski prišlo do spremembe trase obvoznice samo na terenu, DLN pa je ostal nespremenjen. Omenjena rešitev je bila bistveno cenejša, razlika v ceni pa naj bi se prenesla na druge lokalne projekte. Zaradi zahtev, ki jih predvideva Zakon o varnosti v železniškem prometu, sem sam osebno vztrajal, da se poišče rešitev zunajnivojskega križanja na obsavski trasi. Tako je bil na ravni KS Boštanj sprejet sklep, da se mora izgraditi podhod, če je to tehnično izvedljivo. Da je to izvedljivo, pa je bilo ugotovljeno na osnovi dodatnih študij, ki jih je naročila Občina Sevnica in na osnovi
katere je OS (Občinski svet Sevnica) sprejel sklep, da se mora križanje ceste in železnice v Boštanju rešiti zunainivoisko.
Kot sem že v uvodu zapisal, pa so sedaj v ospredju zopet interesi posameznikov. Predvidena sredst\>a za gradnjo podvoza se zopet želi preusmeriti in sicer za gradnjo mostu preko reke Save na Logu in to kljub dejstvu, da je problematika ceste G-l z vidika varnosti za udeležence cestnega prometa (bližina novega krožišča) večja. Tudi na Direkciji za ceste RS Slovenije je rešitev zunajnivojskega križanja v Boštanju po besedah njihovega predstavnika g. Kulenoviča, izrečenih na eni izmed sej, prioritetna.
Tudi most preko reke Save na Logu je zelo pomemben, seveda z ustrezno rešitvijo zunajnivojskega križanja na Gobavcih z glavno progo Dobo-va-Ljubljana. Vendar je potrebno ta sredstva dodatno iz-pogajati na državni ravni. Bojim pa se, da je idealen čas za pogajanja že potekel. Zapisal bom še besede g. Galeše, glavnega pogajalca za pridobivanje sredstev z državnega nivoja na eni izmed sej OS, ko je dejal, da je Sevnica imela možnost za gradnjo obvoznice, vendar se ji je sama odpovedala. Nekdo bi moral za to nositi odgovornost.
Z odličnim spoštovanjem!
Alojz Mrgole
Azbest iz voznega parka Slovenskih železnic
SavaGlas, št. 156, str. 1 in 3
Presenečeni in prestrašeni prebivalci Sevnice, predvsem stanovalci Savske ceste, učenci srednje šole in zaposleni v podjetju Stilles d.d. smo v časopisu SavaGlas z dne 26.4.2006 zasledili informacijo o načrtovanem in že izvajanem opremljanju prostorov z opremo za odstranjevanje azbesta iz želez-
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
niških vozil na lokaciji stare kurilnice na Savski cesti.
Glede na dogajanja v zvezi s problematiko azbesta in usmeritvami za njegovo izločitev iz okolja v vseh ozirih in glede na izkušnje iz bližnje preteklosti ob izvajanju demontaže in popravil železniških vozil na isti lokaciji krajani nasprotujemo izvajanju tovrstne dejavnosti sredi Sevnice. S tem v zvezi smo se krajani neposredne okolice sestali 3.5.2006. Sestanka so se udeležili tudi direktor družbe Stilles d.d., ravnateljica Srednje šole Sevnica, predstavnika sveta KS Sevnica (priloga lista prisotnih). Prisotni so se najprej seznanili s problematiko, kot jo je bilo moč zaznati iz medijev. Se posebno nas je ogorčilo dejstvo, da ima pogodbeni izvajalec po navedbah časopisa Delo z dne 20.6.2006 že dovoljenje Agencije za okolje. V razpravi so prisotni izoblikovali naslednja stališča:
1.	Ne soglašamo z načinom odločanja o postavitvi dejavnosti, ki jo uvrščamo med rizične za okolje na tej lokaciji, zato menimo, da je potrebno (nujno) soglasje prebivalcev v okolju. Ne ožja ne širša javnost s tem ni bila seznanjena, zato ni imela nobenih možnosti izraziti svoja stališča glede varovanja zdravja prebivalcev in neposrednih vplivov na okolje.
2.	Dejavnosti na lokaciji sredi mesta odločno nasprotujemo. Od lokalne skupnosti pričakujemo, da se aktivno vključi v bran naših interesov.
Iz dostopnih informacij iz časopisa ugotavljamo, da je pričetek del za postavitev opreme 8.5.2006. Zato pričakujemo takojšen odgovor od vseh naslovnikov in zaustavitev del do končne odločitve. Odgovore pričakujemo na naslovu Krajevna skupnost Sevnica, Naselje heroja Maroka 24, 8290 Sevnica, ki smo jo na zboru krajani pooblastili, da v našem imenu in sodelovanju vodi nadaljnje postopke.
Civilna iniciativa _________________Savske ceste
šavafe
Krizni center za otroke in mladostnike Krško
CKŽ105, Krško 041-886-208, 07/49-05-177
Ko si v stiski, ko nekoga potrebuješ, ko imaš težave doma..., lahko pokličeš ali prideš na pogovor, lahko pa pri nas tudi ostaneš. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse dni v letu!
ZAHVALA
Čez noč, čez nočpregrnila travica svet je čez noč, čez noč, na travo se vsulo cvetje je.
(O. Župančič)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka, bratranca, strica in botra
STANISLAVA LESA
iz Cvetne ulice v Dobovi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala društvoma upokojencev in izgnancev Dobova ter kolektivu Srednje šole Sevnica. Za pomoč v najtežjih trenutkih se zahvaljujemo družinam Josič, Kežman, Kovačič, Plut, Novosele, Sintič, gospe Tinki Jurkas ter Jurkasovim iz Rigonc in Jurkasovim z Gmajne. Hvala prijatelju Jožetu Zupančiču za ganljive besede slovesa ob grobu, PGD Rigonce za žalno sejo in podarjeno cvetje ter g. Jožetu Deržiču za besede slovesa, dr. Robiču, sestri Božici Hrastovšek, Godbi na pihala iz Loč, g. župniku za cerkveni obred, pogrebni službi Žičkar in gostilni Krulc. Hvala vsem, ki ste ga obiskovah v času njegove bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Počivaj v miru!
Žalujoči: žena Štefka, hčerka Staša, vnuk Sašo, zet Milan in ostalo sorodstvo
■P S	Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina,
■ •*? i w	ki boli.
JI	V SPOMIN
	MILANU ROŽMANU
	iz Arnovih sel
11. maja so minila štiri leta, ko tebe dragi mož in oče med nami več ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Rezika ter hčerke Rezika, Jožica in Mirica z družinami
ZAHVALA
V sredo, 26. aprila, je bilo na dobovskem pokopališču zadnje slovo od najinega atija
FRANCIJA CVETKA
iz Dobove
Vsem, ki ste s svojo prisotnostjo omilili za naju žalostni dogodek - iskrena in topla zahvala.
Hčerka Mirela in sin Franci
V SPOMIN
našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu
MARTINU
ROSTOHARJU
s Ponikev 3 pri Veliki Dolini
13. maj a bodo minila tri žalostna leta, odkar nas jeza vedno zapustil in legel k večnemu počitku, a vendar še vedno živi v naših srcih.
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga hranite v lepem spominu.
Žena Veronika z družino
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik
Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev - 1 EUR (preračunano po centralnem tečaju: 1 EUR = 239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naroniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: naročnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
________________________________________________ŠESTNAJSTA_____________________________________________________
stran 16	SavaCte, 11.5.2006
vsak torek in četrtek!
VREHE
ROŽMAN
ZA SAMO 599 sit / (13x18 m)
s it n d 1 o
ROŽ MAS
BrHicc, Lamutova 16 Fotografiramo od 10-18 h
Tel.:07/49 90 260 www.foto-rosanan.si
Ponudba velja samo lx na dmžino.Naredimo več posnetkov, ki vam jih predstavimo še isti dan.
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
11. MAJ 2006
Danes in jutri bo sončno in povečini suho.
Petek
7/23
Sobota
13/24 °C
12/21 °C
Zakaj bi na hitro, če lahko “na počas”, so dejali krajani Blance, ki so se ročno lotili postavljanja mlaja. 50 možakarjev je sodelovalo pri velikem podvigu, kar bi lahko pomenilo, da sta bila po dva človeka zadolžena za meter mlaja. Čeprav je bilo postavljanje mlaja, ki je imelo svojega koordinatorja z “laudšpreharjem”, mukotrpno opravilo, zaradi “varnostipri delu ” ni bila ekipa deležna niti kozarca vina. No, za navijače, opazovalce in kritike tega ne moremo trditi. Kako je bilo potem, ko je bil mlaj postavljen, je pa že druga zgodba.
Pričujoča fotografija je živ dokaz, da gre “pohlevnih ” ovc veliko v eno stalo. Takole so se pod majhen dežnik na Jezikovi nedelji na Bohorju zrinili poleg štirih “kozorogov” še štirje Drožanjčani: Marjana, Lado, Tina, Silvo in Sandi, ki je vedril v spodnjem nadstropju. Lastnica dežnika pa se je za nekaj trenutkov žrtvovala za dober fotografski posnetek.
Računsko sodišče je kot napako v poslovanju krškega občinskega proračuna štelo tudi dejstvo, da državni denar, ki je v občino prispel 27. decembra, občina ni do 31. decembra poslala naprej izvajalcu projekta, za katerega je bil namenjen, ampak šele po novem letu. Zupan Franci Bogovič, ki je sicer navedel opravičljiv razlog, zakaj do tega ni prišlo, bi se moral naglice učiti pri prejšnjem direktorju Jutranjke Rabiču. Ta je državni denar, ko je prišel v podjetje, vsakič še isti dan “poslal naprej”. Ampak tudi pri Rabiču se ni dobro končalo, ker gaje prav ta naglica pripeljala do obsodbe.
PREDSTAVLJA:
sin dio
Brežice, Lamutova 16
Tei :07/49 90260 info@foto-rozman.si
f\ t—-f\ «
Župnijska kasa Franca Levičarja z Rake je “olajšana” za dva milijona in 100 tisočakov. Nepridiprav je namreč iz priročne blagajne župnišča odnesel tako vsoto denarja. Koliko denarja je šele v odročni blagajni, če sta že v priročni dva milijona?!
Toni Kozmus, oskrbnik koče na Lisci, je bil vesel, da se je vreme prvega maja razkadilo in so planinci množično okupirali Lisco. Da bo vreme lepo, je oskrbnik vedel, saj je tako napovedal dežurni vremenar Jani, ki dela na radarski postaji na Lisci. Oskrbnik mu je verjel, saj se Jani piše Papež- Papež (na fotografiji) je pa tako skoraj vsemogočen in “ma vas rad”, zato ni vrag, da ne bi “zrihtal ” lepega vremena.
Sobotna brežiška prireditev v počastitev štirih jubilejev je povzročila v mestu pravo zmešnjavo, pravzaprav blokado občinskega središča! Nobenih prometnih oznak, ne talnih ne vertikalnih ni nihče postavil, da bi opozoril, da se sredi mesta nekaj dogaja. In zato ni bilo dostopa v Brežice, ljudje niso mogli na pošto ali v trgovine - banke so ob sobotah tako zaprte - in so zato upravičeno negodovali. Tisti, ki so obstali, so lahko vsaj uživali ob brhkih dobovskih mažoretkah.
Na srečanju delavcev v vzgoji in izobraževanju v Sevnici so šolnikom podelili tudi priznanja za 20 oz. 30 let dela v prosveti. Za podeljevanje so bili poleg predsednika aktiva ravnateljev in župana zadolženi še ravnatelji posameznih šol. Ti so (z izjemo boštanjskega Draga Aliča in sevniške Jelke Slukan) tako mencali in šepetali zahvale svojim delavcem, da jih ni nihče slišal, verjetno niti slavljenci ne. Podobno kot se opravljiva rubrika v časniku Nedelo imenuje Šepet sedmega dne, bi to podelitev lahko poimenovali Šepet petega dne; bil je namreč petek (pa še petega povrhu).
Pred brežiškim gradom sta se te dni znašli dve betonski piramidi in mimoidočim ni znano, čemu sta tam in kje bosta dokončno pristali. Oba tetraedra kot protitankovski oviri izhajata iz naše osamosvojitvene vojne in sta tujki v okolju. Prav gotovo ne sodita v grajski kompleks. Kaj šele, da bi se kot zgodovinska pomnika morebiti znašla v lapidariju ob grajskih zidovih. Težko je verjeti, da bi bilo med rimske ostaline smotrno umestiti tudi betonske bloke.
Afotam
Glas naj bi bil odmev razuma.
Alexander Pope
Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka.
B. Gracian
Beseda je obleka duše.
Seneka
Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.
H. W. Beecher
Beseda je bila dana človeku, da skrije misel.
Malagrida
Misli hranijo besede, a besede oblačijo misli. Orientalski pregovor
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.
Arabski pregovor
<ZT>
Lepa beseda nikomur ne preseda.
Domača modrost
wa
SLUTNJA
V gostilni sedi vesela družba, eden vstane in reče prijatelju: “Mislim, dane bom več dolgo med vami.” “Kako to, saj si vendar čil in zdrav, pravkar poročen mož!”
“Že, že, ampak slutim, da bo pome prišla žena.”
TANK
Tone pravi prijatelju: “Čeprav sem se mlad poročil, se mi zdi zakon kot parkirišče, kjer se srečata dva lepa avtomobila.”
“No ja, zase tega ne morem trditi.”
“Zakaj ne?”
“Ker sem srečal tank.”
SKRIVNOST SREČNEGA ZAKONA
Lojze pove Janezu: “Z ženo sva našla recept za dolg in srečen zakon: vsak teden greva na večerjo v drago restavracijo, popijeva buteljko najdražjega vina in uživava v dobri hrani in izbrani družbi. Ona gre v petek, jaz pa v soboto.”
OTRDŠKR FOTO-RKCIJH MRd
>kSJ IM