Zmaguioca stranka smol "Vsak naš pristhš in volilec se danes zaveda, da jc Sloyenska ljudska stranka, katero vodi dr. Korošec, *ujmočnejša stranka na Slovenskem. Vsakdo lahko sta ^i kar hoče, da bo naša stranka pri letošnjih volitvah ^osegla v Sloveniji ogromao večino. Da je prišlo do tega razveseljivega preokreta, se iinamo zalvvalid aaši podrobno izpeljani orgaaizaciji, katera sega do zadaje planinske koče ia je prodrla s poscbniai zamahom tudi v delavske družinc. Zahvala za zmagajoči poliod Slovenske ljudske stranke v Slove niji gre prcdvsem našim krajevnim voditeljcm, zaapnikom in agitatorjem, našim žapaaom! Nismo krieali, aisnio pisali poprej o našem napredku, ampak bili smo od prvega do zadnjcga na delu. Volilve leta 1920 so nas izučile, da zunanji brap in slavospevi ne priaesejo zmage. Ia naše smotreao, tiho a vztrajao delo rodi daaes sadove, nam prinaša sladki sad zmagc! Zmagezavestai glasovi pa ae prihajajo samo iz enega okraja, temveč iz vseh. Dobivamo poročila, da v občiaah, kjer smo pri zadnjih volilvah dobili samo po 20—30 glasov, dobimo 18. marca 200—300! Ia kamor prideš, v vsakem niestu, župniji in sela pristopajo k naši zmagujoči stranki možje in faatje, ki ik; dosedaj niso bili naši. Spoznali in sprevideli so, da je naša Sloveaska ljudska stranka edina stranka v Sloveaiji, ki ni spremenila svojega imeaa, ki je oliranila svoj program, katera se ni prodala beograjskemu centralizmu in katera ediaa zahteva samostojno Sloveaijo. Pozdravljamo vse stare naše somišljenike, ki so ostali zvesti, pa tudi vse tiste, ki so prišli ia še prihajajo k nam! Naša zmagovita zavest in razpoloženje, da vržemo dae 18. marca ob tla vse naše nasprotnike, pa nas nikakor ne sme zavesti v malomaraost. To bi bilo slabo. Zavest in želja po zmagi nas naj vodi vse, ki bočemo živeti prav kmalu v samoapravni Sloveniji, aa od danes do 18. marca žrtvujemo trud in čas za agitacijo od volilca do volilca! Naša zmaga bo še le tedaj kronana s sijajeiu, z radostjo, z navdušenjem, čt bomo po vseh občinah spravili na volišče vse volilce in da bodo po ogromni večini vsi vrgli krogljico v drugo škrinjico. Staro pravilo se glasi: Zmage vsakdo se veseli, Kdor propade, pa kislo se drži! Zato pa slovenski volilci, vsi glasujte 18. marca kot en mož za zmagujoče Slovensko ljudsko stranko. Mi gremo, kakor gre vihar na vrancu prot' zmagi jahaje, in kadar pade njegov udar sovragu se tabor zamaje. Mi gremo naprej, mi gremo aaprej, do zmage! «ss«ass«»«B(«l9«w««tt3i»?s*»aa«i<^^ SKRB DEMOKRATOV IN SAMOSTOJNEŽEV ZA MALEGA KMETA IN DELAVCA. Ko se je leta 1921 od vlade, v kateri sta sedela demokrat dr. Kukovec in samostojnež Pucelj, predložil proračun, se je v pokritje primaajkljaja v znesku 4000 milijonov kron predlagalo 100 odstotno povišanje vseh davkov in novi premoženjski davek. Poslanci opozicije, mcd njimi posebno člani Jugoslovanskega kluba, so s svojim odločnim nastopom preprečili, da se ni namera vlade, katero sta brez ozira na kmeta in delavca v vsakem oziru dr. Kukovec in Pucelj podpirala, uresničila. Pri markiranju denarja se je odtegnilo 20 odstot. in dalo imejiteljem bankovcev bone. Ti odtegnjeni zneski znaSajo v celi državi 900 milijonov kron. V finančem zakonu je določba, da se morajo zneski do 1000 kron do konca leta odplačati, za višje zneske pa dati državne obveznice, katere se morajo obrestovati. Demokrat dr. Šečerov in radikalec dr. Jankovič sta v finančnem odboru predlagala, da se naj izplačilo opusti le odločnemu nastopu poslanca Pušenjaka se je zahvaHti, da se nakana liberalcev ni izvršila in niso najrevnejši sloji oropani 900 milijonov kroa. Kukovec in Pucelj Bta sedela dve leti y vladi, a nista hotela prisiliti fiaančaega ministra, da izplača 20 odstot. bone, kojih izplačilo je že večkrat obljubil, pač pa sta z navdašeajem glasovala za milijonske podpore Sokolom, mestaim gledališčem in drugim nepolrebnim mestnim organizacijam. V fiaančnem zakoau je bil člen, da se ustaaovi fond v znesku 400 milijonov kron, iz katerega bi do-  bil kmet t slučaju elemeataraih nezgod (toča, raraz,  suša), podpore. Na predlog vladaih straak se je kljub  protestu poslancev Jugoslovaaskega kluba ta člen črtal, a minister Pucelj ni storil nobenega koraka, da bi na kak način to vsoto za kmeta rešil. Pucelj nikdar ni prišel y finančai odbor in je bilo maeaje vseh po- slancev, tudi poslancev yladae večine, kar je izjavil demokrat Milan jPribičevič, da se je maogo premalo brigal za kmotijstvo. Minister promeU je dosegel, da znaša njegov proračau 4.800 milijonov kron, minister vojae, da znaša 8.400 milijonov kion, a Pucelj je bft zadovoljen, da je vlada določila za kmetijstvo cele države beraško vsoto 440 milijonov kron, od katere še odpadeta dve tretjini na Srbijo in Črno goro. Draginjo najhajše občutijo mali posestniki, yiničarji in delavci. Žalibog prednjači država pri cenab moaopolskih predmetov pred zasebaimi trgovci. Da se vsaj nakap najpotrebaejšib reči, kakor sol in petrolej omogoči najrevnejšim slojem, je predlagal v finančnem odboru poslanec Jož. Klekl, da se ukine monopol glede soli in petroleja. Vladne stranke so bile proti tema predlogu in so krive, da Ijudstvo ne more dobiti za polovico cenejše soli iz Nemške Avstrije. Drugi vzrok pretirane draginje je visoka carina, katera se mora plačevati v ziatih dinarjih. Dr. Kukovec in Pucelj sta mirno glasovala za to, da je finančni minister zvišal vred nost zlatega dinarja od 5 papiraatih dinarjev na 9 papirnatih dinarjev, s čemer se je carina za obleko, periIo, železo, steklo itd. skoraj podvojila. Državne blagajac so vsled slabega gospodarstv« vedno prazne. Da se dobi potrebna sredstva, se venomer zvišuje trošarina, zvišujejo takse, kar najhujše občutijo mali posestniki in delavci. Za slabo gospodar« stvo države in preveliko obremenitev sta odgovorna di. Kukovee in Pucelj, ki sta več ko dve lcti vse odobrila, kar je vlada zahtevala, brez ozira na obupne gospodarske razmere najširšib slojev Ijudstva. ZADNJA NAVODILA ZAUPNIKOM IN AGITATORJEM. Če bomo spraviii vse naše na volišče in pridobili tudi druge, bo od 10 strank sedeia popolnoma propad« lo. In giiisovi propadlih strank se bod» šteli nam v pridL Napnile torej vse sile, da ne bo nobcden naš volile« ostal doma. Prosimo gg. zaupnike, da se držijo zadnje dni pred volitvami še teh navodil: Ulazdelite volilcem takoj vabila ia navodila, ki jih je te dai poslalo naše tajništvo v vse občiae. 2. Velike plakate, na katerih je natiskan trobojni križ, znak naše kandidalae liste, nalepite na vidao mesto v vseh občinah, posebno pa na dan volitev blizn volišča. 3. V-se dni do 18. marca prirejajte male volilne sestaake po vaseh. 4. Natanko razložite volilcem veliki pomen letošnjih volitev, posebno s stališča naše avtonomije. 5. Na vsak način še organizirajte ta teden y» agitatorje in agitatorke, da spravijo vse naše volilce y nedeljo, dne 18. marca že dopoldne na volišče. 6.Za take, ki ne morejo peš ali sami na volišče^ oskrbite že ta tedea spremljevalce ali vozove. 7. Blizu volišča naprosite na vsak način hišo, » kateri bo agitacijski lokal za našo stranko, to je: kjer se bodo zbirali naši volilci in agitatorji. Prepis voliinib imenikov mora biti že zjutraj ob 7. uri v agitacijskem lokalu. 8. Iz vsake občiae mora biti v agitacijskem lokalo navzoč ves dan po en vodilni zaupnik, ki bo vodil agfc« tarijo in pošiljal može in mladeniče po zaostale volilce na dom. 9. Uredite agitacijsko pisarno lako, da vam bo član volilne komisije ali naš predstavnik sproti vsako uro poročal na papirju, kateri volilci vseb strank so že glasovali. 10. V agitacijskem lokalu morajo biti pripravljeaii agitatorji iz vsake občine ali vasi. Pogovorite se še te dni in določite, kateri našiaci bodo vršili na dan yolitev to velevažno službo. Vozovi naj bodo vedno pripravljeni v bližini. Pri teh volitvah se bo šlo za vsak glas. 11. Naši predstavniki in njih namestniki so dobill te dni točna in obširna navodila. Prosimo vsakega predstavnika kot čuvarja naše škrinjice, da vestno vrii svojo častno in odgovorno Tialogo. Kako se bosta zamenjavala, naj se že prej dogovorita. 12. Ako še sedaj v kaki občiai nimate prepisanega volilnega imeaika, storite to še sedaj. Brez imcnika ˇ rokah je agitacija brezuspešna. 13. «Slov. Gospodar« in «Stražo« tcr navodila za volitve dajte naprej svojim sosedom in zaancem. 14. Na vsak način vas prosirno, da nam iz vsakega volišča takoj v nedeljo, 18. marca zvečer, ko boste zvttdsli za izid volitev telefonično ali brzojavno poročat«, koliko glasov je dobila vsaka straaka. Poročajte na prlmer takole: »Volišče Rače. Oddaaih glasov 380. Kukovec 7, KoroSec 240, Novačan 12 glasov itd.« Za telefo» veljata tale naslova: aa področje celjskega tajništv* SLS lclefon (Jospodarske zadružne banke v Mariboru tdefrm št. 311, ?ar poorcčje tajaištva SLS v Mariboru pa Ciriiova tiskarna tekfoa št. 113. Za brzojav pa: «Tajništvo, Cirilova tiskarna, Maribor.« Kjcr so voii>Ła zelo oddaljena od telefonskega in brzojavnega ura;Ia, pošljite naglega sela, ki bo oddal poročilo. Za okraj Sv. Lenart prosimo, da pošljejo zaapaiki nataudna poročila okrajaerau odboru naše stranke (gg. dr. Veblc ia ur. Kranibergar), ki bodeta sprejeraala poročila v St. Lenartu pri g. Arnušu, odkoder nam bosta skupno naznanila izid. Tudi tadi za drage okraje bomo •rganizirali eaako poročanje. Glavai zaupaiki dobijo te dni pismeaa navodila. Ako še kaka stvar ni jasna, prosimo, da se pismeno obrnete za pojasnilo na aaše tajaištvo. Vztrajaost in sreča pa naj spremljata vas volilce aaše, agitatorje ia zaapnike v boju za našo poštcno jfrvar. Tajništvo SIov. ljudske stranke v Mariboru. »xaass>&s&it<--Kvist KAJ MORA VSAK VOLILEC VEDETI? Vsak volilec si naj zapomni dobro sledeče reči: 1. Volili sme vsak Jagoslovan, ki je že 21 let star in je vpisan v volilni imeaik. 2. Nihče nas ne bo uradno obvestii, da aaj gremo volit, nibče tudi ne dobi volilac izkaznice ali legitimacije .nihče tadi ne volilne glasovaice, ampak volilo se bo s krogljicami. Dobro pa je, če ima volilec s seboj poljubno izkaznico, domovinski ali krstai list, delavsko ali poselsko knjižico, potai a!i orožni list — to pa radi tega, da dokažcš lahko vsak Irenutek, da si res ta ali 3. Volilo se bo v nedeljo, dne 18. marca od 7. ure zjutraj do 6. urc zvečer. 4. Kdor je ob 6. uri že v volilni sobi, sme še voliti. Sdor pa pride v.sobo, ko je šesta ura že miaula, ne sme voliti. Zato naj skrbi vsak volilec, da pride pravočasno volit, najboljše že predpoldne. 5. Vsak volilec povej predsedniku volilne komisije najprej glasno svoje ime, krstno ime in poklic, in sicer ime tako, kakor jc vpisano v volilaem imeniku. Ko ga komisija aajde, dobi od predsednika krogljico. 6. Nato razloži član komisije volilcu imena vseh Skrinjic in kandidataih list, ki so prilepljene na škrinjice. 7. Nalo mora volilec z zaprto desnico seči v škrin - Jice po vrsli in ko potegne roko iz zadnje škrinjice, odpre roko v ziiameaje, da je oddal krogljičo. Ako bi pozabil spustiti krogljico v škrinjico svoje straake, mora 4« enkrat seči v vse škrinjice od prve do zadnje. 8. Naša škrinjica je na Štajerskem druga od leve na desno, poznaš jo po narodnem traku v znamenju kri ža in po imcnu našega voditelja dr. Korošca. V to škrinjico, torej v drugo, izpusti krogljico in potegai iz škrinjice zopct zaprto roko. 9. Tvoja dolžnost je, da greš gotovo volit; zdaj imaš priliko, da si sam odločiš svojo prihodnjost. Ce ostaneš v tako važnem trenutku doma, nimaš pravice pritoževati se, ako bi se potem delalo proti t\'oji volji. Kakor si boš zdaj poslal, tako boš pozneje spal. 10. Voli dobro krščanski volilec, da rešiš svojo čast, svojo družino, svojo vero. ; CELI SVET JE CIGANIJA. Poznam slovensko dobrodušno korenino, ki gre vsako nedeljo s svojo ženko v gorice iri ko se vračata avečer po ozki stezici domov, poje on v globokem ba- sru: «Celi svet je cigaaija«, ona pa mora odgovarjati: «Die ganze Welt ist ein Betrug.« Ko sem ga zadajič sre čal, sem ga vprašal: «Ali je res tako?« — «Kaj pa da«, mi reče veselo. «Samo poglejle sedaj pri volitvah! Vsaki ima prav. Eden je za kmeta, drugi za viničarja, tretji je za centralizem, četrti za avtonomijo, peti za repub- liko, šcsti za socijaldemokrate, sedmi za baake, osmi m. narod itd. In vsaki kna prav. Koma naj verjamem! Škoda, da ne morera desetkrat voliti! V vsako škatljico bi položil eno krogljico. Jujujul Celi svet je ciganijal« — €Vi se lahko smejite, ker imate vino v kleti ia kravo y noyi štali«, seni mu rekel. — «Pa imam tudi dolgovl Samo ljubi Bog še naj da eno ali dve dobri letini, pa bo že ilo. Jujuju!« — cKje pa ste dobili denar v teh budih časih?« — Pri naši posojilnici! Bog jo naj živi!« — •Posojilnica je tudi cigaaija!« — Pogleda' me je debelo in rekel počasi: »Posojilnica ni cigaaija! Če pa sem jaz odbornik in gospod župnik tudil« — Celi svet je cigaaija!« — To je res, vse stranke so cigaaske, naša posojilnica pa niU — «Kako to«, sem ga vprašal? — <Vi ste bedak, ne zamerite, ker ne veste. kaj je gospodarsko delo in življenje naroda. Naša posojilnica hoče pomagati vsem poštenim ljudem; zato smo jo ustaaovili. Marsikateri bi že bil na bobnu, če naše posojilaice oe bi bilo. Pa celo delavcem in viničarjem pomagaino, ie vidimo, da so poštcni Ijadje v sili. *'ošten človck, ki ima dobro voljo, ne sme crkaiti, kakor pes na cesti! Krščanska pravidnost mora zmagali, potem fia bo vsaki zadovoljen! Sedaj si hočemo še ustaaoviti prodajao zadrugo, ker je tako prokleto slabo za naše pridelke, in nakupovalno zadrugo, da bomo iiaeli sami profit. To pa niso ciganije!« — «Ali imate kaj deaarja v posojilnici?« — «Hej, denarja? Pol milijoaa ga jc v Ljubljanilt — «Ako bo cealralizeia zmagal, bo šlo morda vsc dragam, kakor pri bolaiških blagajnah.«.— «To se ne ¦onie nikdar zgoditi. Ceatralizma pa ncl« — «Kako pa hočete to zabraaiti?« sem odgovoril. — «Vsi se bomo postavili po koaca, magari da bo lekla kri! To pa ne, da ne bi bili gospodarji svojega dej.arjal Na svoji zcmiji!« _ »Boste vzeli puško na ramo?« — cPuško iii bajonet in l^andgranalo, saj sem bil pet let v š4cengrabaut« — «Vi ste junak! Kalcra siranka pa je resnično proti cenlrtliznati?« — cKmetsk«. zreza!« — «Zakaj pa potein pravile, da bi volili magari vsch deset strank?« — Popraskal se je za ašesom ia rekel: «E, da je daaes tako luštno! Pa aisem premislil!« — Polrkal sein ga po rami ia mu dejal: «Vero, da ste poštea, krščaaski mož. Zato pa recite zaslepljencem, da je edina sloveaska straaka, ki res pomaga v gospodarski sili svojemu bližnjrmu, naša Sloveaska ljudska straaka. Vse druge stranke so že izdale kinelske korisli, naša še iiikdar! Ali je treba lako slraako podpirali? «Z vserai močmi!« «Ali jo bosie podprli s puško in landgraaato?« «Ne, ampak z gamijevo krogljico, dae 18. niarca.« «V katero škrinjico pa jo boste vrgli?« «V drugo ia če bi bilo sto škatelj!« <Lahko nočl« «Lahko noč« in dolgo še je gledal za mano. Vriskal pa ni več. Zamišljeno je nadaljeval svojo pot!