141 Geografski vestnik 88-1, 2016 Književnost tvaSlovenijepostatističniopredelitvimestnihobmočij. Po sa mez ni ka zal ni ki so si ste ma tično ob de la ni v pod po glav jih. V zad njem po glavju Sklep ne ugo to vi tve, so pov ze ti ključni re zul ta ti iz ana li tičnega dela. Kot rečeno, be se di lo je bo ga to do ku men ti ra no, saj ob se ga kar 21 pre gled nic in 54 slik (gra fi ko nov). Be - se di lu je do dan še ob sežen pov ze tek v an gleškem je zi ku, ob sežen sez nam li te rature ter imen sko ka za lo. Brez dvo ma re fe renčna štu di ja iz po dročja de mo geo gra fi je, vred na, da se sez na ni mo z  vse bi no! Vla di mir Drozg Dra go Per ko, Rok Ci glič, Mat jaž Geršič (ured ni ki): Te ra si ra ne po kra ji ne Ljub lja na 2016: Geo graf ski inšti tut An to na Me lika ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 240 stra ni, ISBN 978-961-254-889-6       Mo no gra fi ja Te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja re zul tat tri let ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta, ki so ga izva - ja li so de lav ci Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU v so delova nju s Fa kul te to za arhi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni, vo dil pa ga je Dra go Klad nik. Izid mo no gra fi je obe nem obe ležuje se dem de set let - ni co de lo va nja inšti tu ta ter pov ze ma in do pol nju je te melj na spoz na nja s po dročja te ra si ra nih po kra jin. Te ra si ra ne po krajine pred stav lja jo po mem ben del kul tur ne po kra ji ne, kjer pre vla du je jo kme tij ske te ra se in so raz šir je ne po vsem sve tu. Te ra se so tra di cio nal no na me nje ne pri de la vi hra ne v sa moo skrb - nem kme tijs tvu, na sta le pa so z ročno ali stroj no ob de la vo po bočij. Člo vek je po bočja preob li ko val že vse od neo li ti ka da lje, z na me nom »… dabipridobilkmetijskozemljišče,olajšalinintenziviralkmeto- vanje,zmanjšalerozijoprsti,povečalinzadržaltalnovlažnostterv pokrajinahz namakalnimpoljedelstvom omogočilgravitacijskonamakanje …«. V po kra ji ni raz li ku je mo dva te melj na tipa kme tij skih te ras in si cer stop ničaste suhe te ra se, ki po te ka jo vzdolž plast nic ter na ma kal ne te ra se z zrav na ni mi te ra sni mi plosk va mi in privz dig nje ni mi brežina mi. Te ra se, ki so na sta le na strmih po bočjih ima jo pra vi lo ma ožje te ra sne plosk ve. Raz li ku je jo se tudi gle de na čas na stan ka, na rav ne raz me re, ob li ko, na men, zem ljiško rabo, in ten ziv nost rabe, last ništvo in do stop nost. Nji ho va raz šir je nost pa ima tudi es tet sko vred nost za po kra ji no. Terasi ra ne po kra ji ne se na mreč uvrščajo med tu ri stično pri vlačna ob močja pri čemer pre - vla du je jo na ma kal ne te ra se na me nje ne go je nju riža. Raba te ras se za ra di družbe nih in eko nom skih raz lo gov v zad njem ob dob ju opušča, zato se za raščajo in pro pa da jo, ogrožajo pa jih usa di in ze melj ski pla zo vi. V no vem ti sočlet ju je bilo temu tipu po kra ji ne pos večenih več ra zi skav, us ta nov lje no pa je bilo tudi Med na rod no združenje te ra si ra nih po kra jin in spre je ta Hong hej ska de kla ra ci ja o va ro va nju in raz - vo ju te ra si ra nih po krajin. Iz jem no vred nost in po tre bo po va ro va nju pre poz na va tudi UNESCO. Mo no gra fi ja se v svo ji za sno vi pos veča pred vsem raz pro stra nje no sti te ras na raz ličnih ob močjih. V pr vem delu se bra lec sez na ni s te ra si ra ni mi po kra ji na mi po sve tu ter nji ho vo rabo glede na družbeni raz voj in pre vla du jočo rabo kul tur nih rast lin na teh ob močjih. V Evro pi so te ra si ra ne po kra ji ne po go - ste pred vsem na ob močju Sre do zem lja in Alp, pred stav lje na pa so tudi ob močja za hod ne, sred nje in vzhod ne Evro pe. Osred nji del mo no gra fi je je pos večen te ra si ra nim po kra ji nam v Slo ve ni ji, kjer je bil oprav ljen tudi večji del ra zi skav. Ana li ze so za je ma le kar ti ra nje te ra si ra nih ob močij, ob de la vo po dat - kov s po močjo geo graf skih in for ma cij skih si ste mov, ana li zi ra ne so bile mor fo loške last no sti obravna va nih ob močij, raba tal ter sta rejši zem lje vi di iz bra nih ob močij. Sklop pos večen slo ven skim te ra si ra nim pokraji - nam se prične s pre gle dom nji ho ve po jav no sti, pri čemer upo rab nik izve, da je s te ra sa mi preob li ko va ne ga 1,71 % slo ven ske ga ozem lja. Naj večji de lež jih je v sre do zem skih po kra ji nah in si cer 8,96 %, naj več v me - zo re gi ji Go riška brda (26,0 %). Naj več te ras v Slo ve ni ji se po jav lja na nad mor skih višinah med 200 in 300 m, na flišnih pod la gi, zmer no nag nje nih po bočjih (na klon med 15,1 in 30,0 %), z južno eks po zicijo, naj večji de lež pa jih je na me njen trav ni kom in pašni kom. V po sa mez nih sklo pih so na začetku predstavlje - ne os nov ne značil no sti po kra ji ne, nato pa de leži in raz pro stra nje nost te ra si ra nih po kra jin v me zo re gi jah. Po drob ne je so bili preučeni vzorčni pri me ri te ra si ra nih po kra jin iz raz ličnih po kra jin in si cer v oko - li ci na se lij Kr kavče, Merče, Dečja vas, Ve li ka Sle vi ca, Rut, Smo le va, Ru di ne in Je ru za lem. Z upo ra bo Li dar skih po dat kov so bile iz de la ne na tančne me trične ana li ze, obe nem pa so bile s pri mer ja vo družbe - nih in na rav nih de jav ni kov ter zgo do vin ske ga raz vo ja opre de lje ne vse značil no sti te ra si ra nih po kra jin, ki v slo ven skem pro sto ru še po se bej iz sto pa jo. Bra lec se v sklep nem delu spoz na še z na rav ni mi nek me tij ski mi te ra sa mi ter antro po ge ni mi nek - me tij ski mi te ra sa mi in te ra si ra ni mi ob jek ti. Do je ma nje sled njih je lah ko po go sto sub jek tiv no, zato je v pri hod no sti tre ba na me ni ti več po zor no sti raz me ji tvi te ras kot funk cij skih kme tij skih zem ljišč in te - ra sa sti mi ob li ka mi, ki se po jav ljajo v po kra ji ni. Mo no gra fi ja že na prvi po gled opo zo ri nase z dru gačnim for ma tom, no tra njost pa po leg opi sov v po sa mez nih po glav jih kra si iz jem no pe stro sli kov no gra di vo tako priz na nih fo to graf skih us tvar jal - cev kot naj boljših splet nih fo to gra fij ter tudi pokra jin skih fo to gra fij, ki so jih us tva ri li av tor ji pri te ren skih ra zi ska vah. Po seb no pers pek ti vo po da jo le tal ske fo to gra fi je Ma tevža Le narčiča in te mat ski zem lje vi - di, ki do pol nju je jo stro kov no be se di lo. V ko li kor te ra si ra ne po kra ji ne pred stav lja jo ti sočletja člo ve ko vih pri za de vanj, da bi si za go to vil čim boljša ob de lo val na zem ljišča, je pričujoča mo no gra fi ja ena iz med mno gih sa dov ko lek tiv ne ga dela inšti tu ta, ki je zrast la na sončni stra ni »se dem de se te ob de lo val ne te - ra se«. Jure Tičar Ka ta ri na Po laj nar Hor vat: Oko lju pri jaz no ve de nje Geo ri tem 26 Ljub lja na 2015: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 132 stra ni, ISBN 978-961-254-814-8 »Nobenegasmislanima,daposvojihnajboljšihmočehskrbimzaokolje,četeganepočnejotudidrugi«. Go to vo ste se tudi vi – četu di nad pov prečno okolj sko oza veščeni bral ci – že kdaj uje li v zan ko ko lek - tiv ne okolj ske apa ti je. Kako to pre prečiti in do seči, da se bo člo vek do svo je ga oko lja ob našal bolj od go vor no in pri jaz no? Od go vo re na to vprašanje po nu ja mo no gra fi ja z na slo vom Okoljuprijaznovedenje av to ri ce Ka ta - ri ne Po laj nar Hor vat, de set ti soče dok to rand ke Uni ver ze v Ljub lja ni (!) in znans tve ne so de lav ke na Geo graf skem inšti tu tu An to na Me li ka ZRC SAZU. Mo no gra fi ja je na sta la na pod la gi av to ričine dok - tor ske di ser ta ci je in v šes tih vse bin skih po glav jih na 132 stra neh obrav na va vlo go so cial nih de jav ni kov 142 Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016