Stttetaa jt!«ta 7 getc-rlsL	IEHA1A	VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
mi w, Mlini ip»iH«B»wwnrTt	miimu	nu	mmmt	■	mmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmBmm
C«Ba posamezni Storilki Din 1‘50.
■> iiBMii«aii«MWMnww>iiiMrwiiir mm—mniirn —
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
gerečnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, ■seeSno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 27. oktobra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 128.
Neprimerni nazori.
Prav radi ustrežemo želji starega prijatelja našega lista iz Maribora, ki nas prosi, da dobesedno objavimo naslednji njegov dopis:
Starejši trgovci prav radi pripovedujejo, kako je bilo njihove čase, ko so se oni učili trgovine. Hrano in stanovanje je dajal učni gospodar. Morali so ob gotovi uri v posteljo in ob gotovi uri so tudi morali iz nje. Prostih nedelj in praznikov sploh ni bilo, ampak se je v nedeljo delalo do štirih popoldne. Ako je obstojala nadaljevalna šola, se je vršil pouk v nedeljo. Trgovina se je odpirala navsezgodaj, zaprla pa pozno v noč. O dopustih in podobnem nastavljenci niti sanjali niso. Po naših pojmih takrat ni bilo nič dobrega za trgovski naraščaj in vendar je ta stroga vzgoja rodila dobre trgovce. Današnjih raznih socijalnih naprav ni bilo, zato je pa bil pomočnik v hiši kot član družine, med gospodarjem in nastavljencern je vladala vzajemnost in je delal nastavljenec za gospodarjeve koristi kot za svoje lastne.
Del trgovskega naraščaja po vojni je pa krenil na druga pota. Neurejene povojne razmere, ki so rodile toliko gorja in bede na eni strani, a na drugi strani nezasluženo blagostanje, ki pa se je večinoma že porazgubilo, kakor skopni spomladanski sneg, so zbegale tudi trgovsko mladino, da rada posluša preroke, ki razlagajo razne nauke in nazore, kojih dalekosežnost trgovska mladina niti ne more presojati. Mladi prijatelji ne pomislijo, da žagajo vejo, na kateri sede, ako poslušajo take nauke ali se celo po njih ravnajo. Vsak resen nastavljenec, kateri se je posvetil trgovini iz prepričanja, hrepeni po samostojnosti. Kako pa, če kot nastavl jenec seje nezadovoljstvo s poklicem, nerazpoloženje ali celo neprijazno mišljenje proti gospodarju-trgovcu. Sad, ki zori, bo tudi sam obiral!
Čisto drugačno razmerje vlada med tovarnarjem in tovarniškim delavcem. Ta pač se more redkokdaj udajati upanju, da postane samostojen podjetnik, čeravno so se tudi taki slučaji dogodili. Po človeški pameti kolikor-toliko razumljiva in pojmljiva je želja delavca, da kolikor mogoče malo dela pa veliko zasluži.
Trgovec in njegov sotrudnik zavzemata čisto drugačni položaj. Delati morata vzajemno in sporazumno in z ljubeznijo do trgovine in dela. Uspehi gospodarja morajo biti tudi uspehi so-trudnika. Z delom si izpopolnjuje mladi trgovec svoje strokovno znanje in trgovsko sposobnost in izvežbanost, katero bo rabil v svoji samostojnosti. Pri večini trgovskih nastavljencev je njegova doba službovanja le prehodna doba vežbanja in izobrazbe za samostojno vršitev poklica. Če so morda pogoji za osamosvojitev danes težji od Prej, še to ne upravičuje nezadovoljnosti s poklicem in položajem. Res je, da delodajalec vleče večji dobiček iz poslovanja, ali na drugi strani pa tudi nosi vso nevarnost izgube in težke skrbi, s čim bo plačal svojega nastav-ljenca in svojega dobavitelja. V nobenem drugem stanu ali poklicu ne igra boginja »Sreča« takšne vloge kot v trgovskem. Usoda je zlobna in z enim mahljajem uniči največjo trgovsko hišo. Danes je še gospodar ogromnih dobrin, jutri je pa lahko lastnik samo beraške palice. Imamo take žalostne slučaje.
Seveda se dobe še danes gospo-darji-starokopitneži, katerim razmere nove dobe ne gredo v glavo. Če je on moral svoje čase s hlapcem valiti sode v klet, ni niti zvoniti slišal kaj o dopustu, še manj ga je kedaj dobil, zakaj bi pa naj njegov nastavljenec drugače živel.
Slišal sem in povem, da nezadovoljneži in razširjevalci raznih naukov so vedno le slabi nastavljenci, kateri se skoraj ničesar ne nadejajo od svojega poklica. Iz svojega dodam, da so bili tudi prejšnje čase nastavljenci, ki so govorili o raznih pravicah in zahtevah nastavljencev; ko so se pa osamosvojili, pa so prav hitro pozabili na svoje prejšnje nazore in zahteve.
Iz svoje izkušnje povem, da so obstojala prejšnje čase, ko se je delavski stan posebno vnemal za razne socijalistične ideale, konzumna in druga podjetja, katera so bila v rokah socijalističnih prerokov in voditeljev. Ali nastavljenci v teh napravah so bili ravnotako vpreženi, ali da rabim socialistično frazo, »izkoriščani«, kakor v privatnih napravah. Nauki bi tedaj veljali le tedaj, ko bi plačevali drugi, ne pa tudi tedaj, ko bi morali plačevati preroki.
Prejšnje dni so razna socijalna in staležna vprašanja prav lepo in sporazumno rešili gospodarji in nastavljenci. Ni bilo prepirov in mržnje med nastavljencern in gospodarjem. Zanimanje za obojestranske koristi, vzajemnost med trgovcem gospodarjem in njegovim nastavljencern je nujno potrebna. Mržnja in napetost ne koristi nobenemu, škoduje pa obema.
Nastavljenec, kateri gleda na koristi svojega šefa tako, kakor bi bile njegove, bo imel vedno večjo korist od dela, kot pa če dela z nevoljo. Sposoben in delavoljen nastavljenec lahko zahteva več in tudi lahko dobi kruh. Komur je pa dela preveč, tisti ne bo uspeval nikjer.
ODDAJA DEL ZA NOTRANJO UREDITEV NARODNE SKUPŠČINE.
Za notranjo ureditev Narodne skupščine se je vršila javna licitacija in so se 23. t. m. pred ožjim odborom ministrstva za gradbe odprle predložene ponudbe. Ožji odbor so sestavljali: 4 narodni poslanci, 3 arhitekti, profesorji tehniških fakultet Beograd, Zagreb in Ljubljana, pomočnik ministra gradb, 2 načelnika ministrstva in 2 zastopnika gospodarskih krogov. Ponudbe je predložilo vsega 14 tvrdk, od teh 5 domačih. Za dobave na račun reparacij je ponudilo 9 nemških tvrdk. Dela za notranjo ureditev bodo znašala od 70 do 80 milijonov dinarjev.
Ljubljanska borza.
KONTROLA PRI USLUŽBENSKF.M DAVKU.
V	neki pokrajini izven Slovenije se je dogodilo, da so organi davčnega urada pri kontroli predpisov o uslužbenskem davku zahtevali, da jim podjetje, pri katerem so izvršili kontrolo, povrne potne stroške. Vsled tega slučaja je Centrala industrijskih korporacij v Beogradu intervenirala pri Generalni direkciji davkov, ki se je postavila na stališče, da take in podobne zahteve niso v skladu s predpisi. Davčni organi niso upravičeni zahtevati povračila stroškov od podjetij, katera kontrolirajo. Ako bi se taki slučaji ponavljali, naj jih prizadeta podjetja s konkretnimi podatki prijavijo na višja oblastva.
ZVEZA PIVOVARSKE INDUSTRIJE KRALJEVINE SHS.
Minister trgovine in industrije je odobril pravila Zveze pivovarske industrije kr. SHS, s sedežem v Beogradu. Novoustanovljena zveza je član Centrale industrijskih korporacij v Beogradu.
ZAKLJUČKI SUŠAŠKE TARIFNE KONFERENCE.
Ta teden se je vršila jugoslovensko-madžarska tarifna konferenca, na kateri je bilo sklenjeno, da dobijo jugoslovanske luke za prevoz iz Madžarske iste tarifne ugodnosti, ki jih je svoječasno dobila Reka po madžarsko - jadranski tarifi. Jugoslovenske železnice bodo za tranzit iz Madžarske uvedle nižje tarife. V tej mednarodni tarifi bo prvič veljal dinar kot tarifna valuta. V vseh vprašanjih je bil dosežen sporazum. Ta dogovor bo omo-.gočil znatno povečanje tranzitnega prometa preko naših luk, zlasti preko Sušaka.
Tečaj 26. oktobra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
M VIKE: Amsterdam 1 h. fold. . > Berlin 1 M		 n Bruselj 1 belga ...... BndimpeSta 1 pengS > • Ourih 100 Ir. ......	22'795 13-555 1094-10	22-855 13-585 7-9145 9-9285 1097-10
Dunaj 1 Šiling ...... London 1 tua t		 ,	7-991	8-021 276-23
Hewyork 1 dolar .....	56-856	57-055
Pariš 100 hr		 , ,		222-42
Praga 100 kron ..... Trat 100 lir ....... .	168-35 297-32	169-15 299-32
Slovanski narodno - gospodarski svet v Buenos Airesu.
Dne 3. junija t. 1. so se zbrali ne-,kateri Slovenci in Hrvati v Buenos Airesu, v republiki argentinski, na gospodarski razgovor. Vsi so bili prepričani, da je Južna Amerika tisti del sveta, ki je za nas velikega pomena in ima veliko bodočnost. Že sedaj , je Slovanov do pol milijona v Južni Ameriki, z vsakim dnem prihajajo novi. Ključ do Južne Amerike pa je Buenos Aires, dvomilijonsko mesto zvezne države argentinske. Uvideli so, da so Slovani gospodarsko neorganizirani, To velja posebno za Jugoslovane. Treba je posamezne gospodarske drobce poiskati, jih zbližati in združiti v veliko gospodarsko silo. Zato so sklenili, da ustanove Slovanski narodno - gospodarski svet (Con-seo Economico Eslavo), ki bo sprva omejil svoj delokrog le na Jugoslovane v Argentini. Ako bo tu uspel, se bo razširil dalje. Določili so namen, delokrog, konkretni cilj, glasilo, sedež, sredstva tega sveta.
Namen: Koordinacija živih gospodarskih sil, ki so dobili praktičen izraz v podhvatih privatnih inicijativ. Nadzor nad pravilnim vodstvom poslov tukaj (v Buenos Airesu), da se s tem vstvari jamstvena podlaga za podjetja v Evropi, ki počnejo delati z Južno Ameriko, a še niso tako močna, da bi mogla sama za sebe razviti celotno podjetniško organizacijo. — Obrambeno središče tukajšnjih (v Buenos Airesu) stremljenj napram nesolidnim ali nezrelim podjetjem v Evropi.
Probujanje gospodarskih mogočnosti malega človeka in iskanje možnosti, da se taki posamezniki razvijajo, da dobimo čim večje število malih začetnikov po posameznih panogah, kjer je dana možnost razvitka z malimi sredstvi. Preko SNGS (Slov. Nar. Gospodarskega Sveta) imajo tvoriti
Iz davčne statistike.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je, kakor smo že poročali, izdala pred kratkim knjigo »Prispevki h gospodarski statistiki Slovenije.« V tej knjigi je objavila tudi en del davčne statistike. Knjiga je namenjena tistim, »ki so dobre volje in jim je resnična želja kvarno odstranjevati in nevšečno izboljšati«. Ubraniti se pa razumljivo nikakor ne more, da se statistika tudi izrablja v namene, ki jih ne zasleduje. Tako je te dni ljubljanski dnevnik »Jutro« priobčil iz te knjige par podatkov davčne statistike, iz katerih dela sklepe, ki niso v -skladu s celoto objavljene davčno statistike.
Gre predvsem za vprašanje, koliko je plačala Slovenija v letu 1927 tekočih neposrednih davkov in koliko v letu 1926. Plačilo je znašalo v 1. 1926 Din 196,313.528-—, v 1. 1927 pa Din 214,937.136-—. Razlika znaša Din 18,623.608-—, ki se da popolnoma naravno pojasniti. Od davčnih predpisov za leto 1926 smo ostali koncem leta 1926 dolžni Din 16,596.823-—, od davčnih predpisov za 1. 1927 pa koncem leta 1927 Din 7,348.537-—. Vsoto zaostankov je treba vpoštevati, ker jo moramo enkrat tudi plačati. Razlika se s tem zniža na 9,248.828 Din. To ostalo razliko so povzročile na eni
strani povišane najemnine, vsled katere se je povišal predpis na hišnem najemnem davku, na drugi strani pa ureditev obdačenja službenih prejemkov.
Na vprašanje, ali in koliko se je davčni pritisk v Sloveniji povečal, objavljena statistika ne dopušča konč-pih sklepov. Vendar pa se iz dejstva, da se je plačilo zamudnih obresti in eksekucijskih pristojbin znižalo sko-ro za „ more sklepati, da so davčna plačila brez prisilnih sredstev red-nejše dotekala. To nam prihaja -letos v dobro, kajti ravno slabo plačilo lanskega leta v drugih pokrajinah je dajalo v letošnjem letu, ko so se zaostanki izterjevali, povod za bridke pritožbe. Kar so druge pokrajine lansko leto zaostale, morajo pač letos nadoknaditi. Zato ni pravilno sklepati iz plačila v ostalih pokrajinah z velikimi zaostanki na to, koliko bi morala plačati Slovenija.
Ako razni sklepi iz davčne statistike nimajo druge podlage, so na prav slabih nogah. Par številk, iztrganih; iz celote brez stvarnega pojasnila še ne daje jasne slike. Številke brez zveze s celoto in brez stvarnega pojasnila izgube realno bazo, ker se ne more z njimi podpirati sklepov, ki niso v skladu s celoto.
■afeJMUsasKsaMN ma&stsmotti
vezano celoto kot konsument in producent.
SNGS sestoji iz centrale, a ne iz posameznih članov, da bi bila njegova usoda odvisna od fluktuacije širokega kroga volilcev enostransko obveščenih in omejenih interesov. Ima sestajati iz kroga, ki se bo po svoji uvidevnosti dopolnjeval, širši krogi gospodarskih činiteljev, organiziranih po krajevnih ali strokovnih skupinah, imenujejo vanj svojega delegata kot člana.
Delokrog zemljepisni: povsod, kjer žive naši izseljenci.
Delokrog članski: naseljenci vseh slovanskih plemen.
Delokrog območni: po dogovoru evropskih tvrdk L njihovimi interesenti tukaj (namreč Buenos Airesu), in po dogovoru izmed njega ter tukajšnjimi privredniki.
Konkretni cilj: 1. pripravljanje tal za snovanje slovanskih trgovskih, obrtnih, zemljedelskih in delavsko-strokovnih zbornic v Iberski Ameriki.
2. Pospeševanje stremljenja za slične gospodarske veze v Iberski Ameriki, ev. tudi v Avstraliji, da pridemo do splošne Slovanske gospodarske izseljeniške zveze, ki bo tvorila gospodarsko skupino vseslovanske zveze »Slavija«, organizacie za zbližanje Slovanov (ki je bila tedaj že ustanovljena v Buenos Airesu).
3. Sodelovanje tako povezanega iz-seljeništva z državnimi zastopstvi.
Glasilo SNGS je list »Gospodarstvo .
Sedež centrale je Buenos Aires, katera imenuje v središčih naših važnih naselbin kot svoje delegate krajevne Narodno-gospodarske svete, ki za svoj delokrog izvrše slično organizacijo kot centrala (s privzemanjem članov in delegatov posameznih gospodarskih skupin).
Sredstva za dosego namenov: prirejanje gospodarskih sestankov in zborov, snovanje stalnih izvoznih in uvoznih razstav in razstav vzorcev, neprestana propaganda potom glasila med izseljenci in inozemci. Podpiranje podobnih inicijativ s službene strani.
Centrala v Buenos Airesu vodi kot pripravljalni in začasni izvršilni odbor vse posle eno ali dve leti, dokler ne naraste število delegatov posameznih strokovnih udruženj do primerne .višine in praksa ne da podlage, da se skliče prvi Gospodarski zbor, ki sestavi definitivna pravila in poslovnik.
Evropa: Analogno se izpelje organizacija v Evropi med slojem, ki bo imel interes biti v gospodarski zvezi z izseljeništvom. Med tem se določijo delegati, ki bodo na sličen način delovali v Evropi, kot tukajšnja (v Buenos Airesu) centrala, dogovorno z njo, sicer pa popolno avtonomno.
Na podlagi gornjih temeljnjih točk izdela centrala načrt za podrobno in konkretno delo, stremeč v prvi vrsti za tem, da se ustanovijo skupinske strokovne zveze trgovcev, obrtnikov, zemljedelcev in strokovnih delavcev na zainaj, na znotraj pa, da najde in sestavi skupino dobrih strokovnih referentov za \posamezne predmete, kot bodo postaiali aktuelni.
*
Predsednik SNGS je inž. Ciril Je-kovec. Vsi industrijski, trgovski in drugi gospodarski krogi v domovini, ki bi radi dobili gospodarske stike z Južno Ameriko, predvsem z Argentino, naj se obrnejo za informacije na naslov:	Inž. Ciril Jekovec, Nueva
York 3424, Buenos Aires, ali na naslov Oficina Eslava, Rodolfo Leban, 25 de Mayo 347, Escr. 327, Buenos Aires, Rep. Argentina, America del Sud. Za gotove informacije bo treba plačati primerno pristojbino. Oficina Eslava prevzema jugoslovanske predmete v komisijsko razprodajo, da jih razpeča na argentinskem trgu. SNGS je imenoval v Jugoslaviji svojega zastopnika g. Josipa Lindiča, Poljanski nasip 10, Ljubljana. Vsak interesent se lahko obrne nanj v svrho informacij.
NAŠA PŠENICA IN KORUZA.
To dvoje sta naši najvažnejši žitni vrsti. Uradnih podatkov še ni. Zasebne cenitve izkazujejo za koruzo kljub vsem slabim poročilom vseeno tolik pridelek, da bo domači konsum za silo krit. Lani je bilo koruze približno toliko kot letos; a tedaj smo imeli še od prejšnjega leta zaloge 15.000 do 20.000 vagonov, letos pa nismo imeli nič. Izredno zadovoljiv je bil pa letošnji pšenični pridelek; pre-višek cenijo na 60.000 vagonov, od ko-jega števila smo 10.000 do 12.000 vagonov že eksportirali. Vsled slabega koruznega pridelka vpliva špekulacija na izvoz pšenice ovirajoče; sicer označajo stališče špekulacije |ta pretirano previdno, vendar je treba računiti s pomnoženo potrebo naših pasivnih krajev. Ta okolnost in pa dispariteta med visokimi domačimi in nizkimi inozemskimi cenami imata za posledico dovoz žita, ki se pozna zlasti pri koruzi na potu preko ko Jadrana. Velikega uvoza pa vendarle ne bo, ker je bil pšenični pridelek veliko predober in se uporablja pšenica tudi kot nadomestilo za krmo namesto koruze. Torej bomo eksportirali še mnogo pšenice iu bomo dobili še dosti deviz. Sicer pravijo, da te devize ne bodo odgovarjale obsegu importnili plačil, vendar ni pričakovati z ozirom na
Minister za trgovino in industrijo je predpisal gornjo tarifo, ki je v celoti objavljena v »Uradnem listu« z dne 17. oktobra 1928. Tarifa velja za prvi ali občasni pregled in prvo ali občasno žigosanje.
Žigo vina znaša:
I. Za dolžinske mere.
Od 20 m do 5 m' Din 5‘—
Od 2 m do 1 m Din 1'—
Od 5 dem do 2 dem Din —'50 Na precizne dolžine mere se pobira dvojni znesek teh tarifnih postavk.
Ta žigovina velja samo za mere z eno razdelbo. Na mere z več razdelbanii ali če so razdelbe na merah napravljene na več straneh, se pobira dvojni znesek žigovine.
II. Tekočinske mere, priprave za merjenje tekočin in votle mere za merjenje suhih tvarin.
Od 1 hektolitra			J) in	10—
Od 50 do 10 litrov			Din	5—
Od 5 iu 2 litrov . . . . .		Din	o-	
Od 1 litra do 1 centilitra . .		Din	1—
Stekleni baloni: do vštetih 10	i	Din	2-	
preko 10 litrov		Din	3—
Priprave za merjenje tekočin		Din	6—
Priprave za merjenje 'bencina		1) in	100—
Leseni zaboji			Din	5—
Okviri za merjenje drv . . .		Din	5—
Konve za mleko: od 1 1 do 5	i	Din	1—-
preko 5—10	•i	Din	2 —
preko 10 1	.	Din	S-
IH. Steklenice in posode za točenje alkoholnih pijač in mleka.
Krčmarske steklenice, za vsako Din —‘50 Čaše z enim znakom mere, za
vsako............................  Din	—-50
Čaše z dvema znakoma mere, za
vsako..............................Din	1—
Steklenice za mleko, za vsako .	Din	—-50
IV. Uteži.
Od 50 kilogr. do 10 kilogr. . .	Din	3—
Od 50 dekagramov do 1 grama	Din	—-50
Na precizne uteži se pobira od 20 kg do 1 g dvojni znesek gorenjih tarifnih postavk, od 500 miligramov do 1 miligrama
pa za vsako........................Din	1 '50
Žigovina za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fairbanksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti.
Žigovina za pregled in žigosanje karatnih uteži znaša za vsako	Din	1-50
V.	Tehlnice.
1.	Enakoročne in neenakoročne tehtnice, tehtnice z vrhnjimi skledicami, rimske tehlnice in tehtnice mostovnice:
do	vštetih	5 kg		nosilnosti	Din	5-
do	vštetih	20	kg	nosilnosti	Din	8—
do	vštetih	100	kg	nosilnosti	Din	15—
do	vštetih	200	kg	nosilnosti	Din	20—
do	vštetih	500	kg	nosilnosti	Din	30—
do	vštetih	1.000 kg		nosilnosti	Din	60—
do	vštetih	3.000	kg	nosilnosti	Din	70—
do	vštetih	8.000	kg	nosilnosti	Din	100—
do	vštetih	15.000	kg	nosilnosti	Din	200—
do	vštetih	40.000	kg	nosilnosti	Din	300—
preko 40.000 kg			nosilnosti za			
vsakih nadaljnjih (popolnih ali						
začetih! 1000 kg še po . . .					Din	60--
velike rezerve Narodne banke in na njene varnostne odredbe nobenega kolebanja v dinarjevi vrednoti.
*	* ne
SOVJETSKI ZAKON (BRAK).
V	sovjetski Rusiji je brak vsak kon-kubinat. Odpravili so poroko in jo nadomestili s tako zvano registracijo braka, z vpisom, ki je dokaz za obstoj braka in evidenca personalnih in imovin-skih razmer. Registracija je zgolj deklarativnega pomena, saj se sme priležni-ško razmerje vsak čas registrirati. Ako brak ni registriran, se da sodno ugotoviti, dokazati. Za pravne posledke ni važno, da je brak registriran, važno je zgolj, da je sodno dokazan. Ker ni poroke, tudi ni razporoke,- »Zakonca« se kar razstaneta. Razstanek se zopet registrira. Če ni bil registriran, se da sodno dokazati. Potrebnemu razvedenemu delu 'gre alimentacijska pravica za največ eno leto časa, ko je brak prenehal. Glede otrok ukrenejo, kar Ireba, pri registraciji. Ako pa sporazuma ni, odloči sodnik. In če se »razporoka« ne registrira? Razstanejo se in popuste otroke, ki jih je, popolnoma zanemarjenih in samim sebi prepuščenih, v večjih mestih sovjetske Rusije samo na cestah več milijonov. Ti bedni milijoni se bodo človeštvu kruto osvetili. — G.
Na precizne tehtnice se pobira za vsako dvojni znesek teh tarifnih postavk.
2. Za pregled in žigosanje tehtnic na-gibnic in drugih tehtnic, katerih kon-sirukcija je sestavljena iz nagibnic in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosilnosti trikratni, s preko 500 kg nosilnosli pa dvakratni znesek žigovinskih taks, naštetih pod točko 1.
3. Pri enakoročnih tehtnicah, za specialne svrhe, z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z
vedricami za merjenje grudastih ali zrnatih, razsipčnili tvarin, kakor žila, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza, premoga itd.), se določa žigo-vina tako-le:
a) za tehtnice, s katerimi sc tehta samo ena vrsta tvarine:
do vštetih	20	kg	nosilnosti	Din	30—
do vštetih	100	kg	nosilnosti	Din	40—
do vštetih	200	kg	nosilnosti	Din	50—
do vštetih	300	kg	nosilnosti	Din	60—
do vštetih	400	kg	nosilnosti	Din	80—
do vštetih	500	kg	nosilnosti	Din	100—
preko 500	kg	nosilnosti za
vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 100 kg razen Din 100— še po.................Din 10—
b) za tehtnice, s katerimi se lehta več vrst tvarin, se pobira za vsako vrsto tvarine za 50% večja žigovina od one, ki je določena pod prednjo točko a);
c) za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosli polovica žigovine pod točko a);
č) za pregled števnega mehanizma se pobira po Din 5'—.
VI.	Sodi.
1.	Navadni sodi.
Do I00 litrov prostornine . . . Din 5— Preko tega za vsakih nadaljnjih 100 litrov...........................Din	5—
pri čemer se računi ostanek, manjši od 100 litrov, za popolnih 100 litrov.
2.	Sodi za pivo.
Za sode 12'5, 25, 50 in 100 litrov Din 5—
Za sode 200 litrov...........................Din	10—
Za sode 300 litrov...........................Din	15—
Preko tega za vsakih nadaljnjih
100 litrov...............................Din	5—
pri čemer se računi ostanek, manjši od 100 litrov, za popolnih 100 litrov.
Če se žigosajo sodi na licu mesta, t. j. pri lastniku samem, se pobira gornja žigovina s 30% popustom.
Priporočamo
»11UMUUHU UI11U11JU
domaii in dober izdelek!
Štev. 128.
HliTTl—'H*!«! I	v.
PO SVETU.
Zavarovanje proti potresu. V Bolgariji so v zadnjem času potresi na dnevnem redu. Trpela so seveda tudi tovarniška podjetja. Sedaj beremo, da se je bolgarslto-češkoslovaška sladkorna tovarna v Gornji Orehovici vsled potresne nevarnosti zavarovala pri neki angleški zavarovalni družbi. Zavarovalnina te za Evropo precej nove panoge je sicer relativno visoka, a angleški zavod jamči popolno odškodnino proli vsem potresnim škodam.
Mednarodna razstava instrumentov in metod za oceanografijo, hidrafijo in drugo se bo vršila v Sevilji o priliki velike Mednarodne špansko-ameriške razstave in bo otvorjena od 1. marca do 13. julija 1929.
X. mednarodni trgovinski sejem v Bruslju se vrši drugo leio od 10. do 24. aprila 1929.
Srbskočeška sladkorna lovarna in rafinerija v čupriji bo izplačala dividendo 45 dinarjev; lani je znašala dividenda 60 Din.
Avstrijska iekslilna industrija kaže v eksportu nalahne znake botjšanja, in pravijo, da se bo boljšanje nadaljevalo.
Bankers Trusl v Newyorku bo ustanovil, sledeč zgledu drugih ameriških bank, lasten emisijski zavod, ki se bo nazival 5ankers Cornpany of New Vork. Bavil se bo z vsemi posli glede vrednostnih papirjev ier bo zlasti sklepal domača in inozemska posojila in jih spravljal na ameriški trg kapitala.
»Klagenfurler Bank« je prišla v februarju v konkurz. Sedaj je bila izrečena sodba proti bivšemu ravnatelju Lorenzu in je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
Predpogajanja jugoslovenske vlade z Združenimi jeklarnami glede nabave železniškega materiala v znesku 100 milijonov mark so preklicana. Menda je dobila jugoslov. vlada v ponudbo ugodnejše pogoje od koncerna O. Wolf.
Dawesov načrt hočejo revidirati. Nemčija pravi, da ji ne gre toliko za znižanje skupne vsote kol za znižanje letnih vsot. Sedaj mora plačati vsako leto 625 milijonov dolarjev in bi rada to vsoto znižala na 300 milijonov. Zedinili se bodo najbrž na srednjo črto v znesku 450 do 500 mil. dolarjev. Javno mnenje v U. S. A. se je pričelo polagoma bližati mnenju o potrebi revizije načrta.
Kavčuk iz plevela je po štiriletnih poskusih napravil ruski inžener Vojno-rovski. Strokovni krogi pripisujejo novemu načinu proizvajanja velik pomen.
Rumunsko odposlanstvo, ki se je pogajalo v Londonu, Newyorku in Parizu za stabilizacijsko posojilo, je dogovor končnoveljavno podpisalo. Skupni znesek posojila je bil določen provizorično s 16 milijoni funtov.
. Rusi so dobavili v preteklem gospodarskem letu 1. oktobra 1927 do BO. septembra 1928 iz Češkoslovaške za 225 milijonov Kč blaga; največ je bilo strojev, tovarniške opreme, železa, jekla in žice.
Societe de Banques pour le Commerce ct llndustrie, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Parizu ob soudeležbi dunajskega Kreditnega zavoda in Splošne Kreditne banke, naznanja, da bo zvišala svojo začetno glavnico od 5 na 30 iu pozneje na 50 milijonov frankov.
Koncentracijsko gibanje v angleškem bombaževem predilstvu naj bi se po predlogu poslanca Hammersleya izvršilo z obsežno združitvijo predilnic pod vodstvom nekakšne vrhovne družbe, ki naj bi izdajala 7% prednostne deleže itd. Proti predlogu je že vse polno ugovorov.
Anglo Persian (petrolejska angleška družba) naznanja 7'A% dividento; lani je bila 12i/2%- Rezervam so naklonili lani 1,300.000 funtov, letos 3,800.000.
’ Pariška konferenca juvelirjev se je pečala z vprašanji zavarovanja reklame in normiranja. Glede poenotenja zlatega in srebrnega punciranja se niso mogli sporazumeti. Stremljenje je šlo po kolikor mogoče enotni določitvi zlate in srebrne vsebine.
Bolgarsko-češka sladkorna tovarna v Gornji Orehovici izplačuje dividendo 200 levov ali 48 60 KČ. Dividendo izplačujejo brez odtegljaja, ker plača družba sama bolgarski dividendni davek.
Tarifa o pobiranju žigovine in doplačil za pregled in žigosanje (preizkus) mer in merilnih priprav, steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka, istotako
sodov.
Vi zaslužite,
MAGGI
Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
ie imate
ieve izdelke za juhe.
stalno v zalogi!
BORZNI SEDEŽ V NEW YORKU.
Že večkrat smo pisali, kako se cene za tak sedež skokoma dvigajo. Pisali 8mo, da je znašala cena sedeža pred par dnevi 450.000 dolarjev; nato smo brali
o	465.000 in o 480.000 dolarjev. Zato bodo imenovali posebno komisijo, ki bo proučevala vprašanje, ali naj se število elanov zviša in za koliko naj se zviša. Predlog na zvišanje je bil lani odklonjen. Število članov je od leta 1879 naprej stalno in znaša 1100 oseb. Za sedaj je to menda premalo.
odpiračem
Schmoll-ova
že 50 let n krema za
AMERIŠKI PETROLEJSKI EKS-PORTNI KAKTEL.
Vzporedno s stremljenjem po kar-telizaciji evropske petrolejske industrije pod vodstvom Deterdinga gredo tudi posvetovanja ameriških petrolejskih družb- Posvetovanja vodi Teagle od Standard Oil, in se jih udeležujejo vodilne osebnosti vseli prvih družb, ki imajo brez izjeme velik pomen. Pogajanja dobro napredujejo in so neposredno pred zaključkom. Brž ko bodo posameznosti izdelane, bodo stavili pri Federal Trade Union predlog za ustanovitev eksportnega kartela. Trade = trgovina.
Ameriški časopisi pišejo sicer, da združitev ameriške petrolejske industrije ni v zvezi z nameravano ustanovitvijo svetovnega kartela ter da bo ravno nasprotno ameriški eksport-ni kartel zato ustanovljen, da bo konkuriral z nastajajočim evropskim kartelom; vseeno nam pa zato v bližnji bodočnosti ni pričakovati znižanja petrolejskih cen. Očividno so raznesli te vesti o ameriških družbah z namenom, da preženejo strah ameriške javnosti pred svetovnim tru-stom petrolejske industrije.
Splošno prepričanje je, da je ustanovitev ameriškega eksportnega kartela ena od odredb, ki so se o njih dogovorili na znani konferenci pet roda je nameravano med evropski-lejskih industrijcev na Škotskem ter mi in ameriškimi karteli čeprav ne juridično, pa vendar močno faktično sodelovanje. Bodočnost bo pokazala, če se bo trust javil tudi juridično. Zaenkrat to še ni potrebno; glavno je, da so voditelji edini. In spet se bodo cene lepo dvignile.
Promet.
Delovni čas pri telegrafih in telefonih.
Ministrstvo pošte in telegrafa je z odlokom štev. 40.757 z dne 4. oktobra t. 1. odredilo, da ureja delovni čas pri telegrafih in telefonih Pravilnik o radnom vremenu pošta, telegrafa d telefona. Glede na to se mora, kolikor je ta pravilnik pri telegrafih in telefonih i/.premeni! delovni čas, ki ga predpisujeta pravilnika za telegrafsko in telefonsko službo, postopati po določilih omenjenega Pravilnika o radnom vremeniu. Novo je samo to, da morajo telegrafi in telefoni, ld imajo službo do polnoči, to je N/2 službo od 7. do 24. ure, to službo opravljati vsak dan brez izjeme, torej tudi ob nedeljah in praznikih, in sicer neprestano od 7. do 24. ure. V smislu te odredbe je pri telegrafih in telefonih s službo »L« in »C« ob nedeljah, na dr-| žavne praznike in praznike po čl. 4
i	omenjenega pravilnika določen delovni j čas od 9. do 11. ure, vsi ostali telefoni j in telegrafi pa opravljajo ob nedeljah in praznikih enako službo kakor ob delavnikih.
Nemška in italijanska plovba. Po uradni statistiki je izkazal tudi v letu 1927 Hamburg med nemškimi pristanišči največji potniški in blagovni promet. Blagovni promet je znašal nad ‘25 milijonov ton, petkrat toliko kot Bremen in 53 odstotkov vsega nemškega prekomorskega prometa. Potnikov v preko-morje je šlo čez Hamburg 129.208 in sicer skoraj izključno le z nemškimi ladjami. — Lloyd Triestino bo v novembru z vstavo novih ladij ojačil trgovsko črto na Daljni vzhod. Vsak drug teden bo odšel velik trgovski parnik v Kobe na Japonskem. Vmesne postaje so Benetke, Keka, Aden, Singapore in Šanghaj.
Izgradba francoskega zračnega prometa. Novi francoski minister za zračni promet Eynac je izjavil zastopnikom časopisja, da namerava zvezati Pariz z vsemi glavnimi mesti Evrope s stalnimi poštnimi in trgovskimi zračnimi progami. Obstoječe črte bodo poleg dnevne službe opravljale tudi nočno službo. Zlasti mislijo na izpopolnjen je zvez preko Malmo na Švedsko, preko Varšave v Rusijo ter preko Madrida na Portugalsko. Afriške črte bodo podaljšali od Severne Afrike noter tja do Madagaskarja, vzhodne črte pa preko Sirije do Indokine in do drugih dežel Daljnega vzhoda. Posebno pozornost posvečajo tudi zvezam z Južno Ameriko. Seveda bodo potrebne za dvig kolonialnega zračnega prometa nove zračne formacije. Z roko v roki s tem bo šla izgradba aviatičnih pristanov. Eynac bo zahteval za vse to v letošnjem državnem proračunu poldrugo milijardo frankov.
prvovrstnih svetovnih znamk prodaja na veliko
JOSIP MORAVEC
MARIBOR, Slovenska ulica 12
=■• ■ Zahtevajte ponudbo. ===
Industrija.
Načrti angleške premogovne industrije. Po poročilih »Manchester Guar-dian-a« potekajo pogajanja britanskih premogovnih lastnikov v eksportnih okrajih sicer počasi, a imajo upanje na uspeh. Glavne točke posvetovanj so sledeče: 1. Odprava pogubne konkurence med premogovnimi okraji. 2. razmotri-vanje o vprašanju, ali bi bilo koristno imeti stalne cene in kvalitete za ekspertni premog spremembami v slučaju spremenljivih vrednot. B. Omejitev produkcije na takšno izmero, da se potrebščine sveta ravno lahko krijejo. 4. Posvetovanje o vprašanju, kako daleč smejo iti v svojih koristih angleški eks-porterji, da pridejo do kakršnegakoli sporazuma z inozemskimi konkurenti glede na preskrbo inozemskih trgov in glede na trge, ki naj bi se posameznikom dodelili. Upajo, da bodo pogajanja končana sredi novembra.
Racionalizacija v produkciji žarnic. Mednarodni kartel žarnic, ki mu pripadajo vse tovarne Evrope, Amerike in tudi Japonske, je na svojem letošnjem zborovanju v Budimpešti sklenil, da bo ostal pri dosedanji politiki cen in prodaje, da bo pa produkcijo racionaliziral; •tu sem spada izmenjava patentov, normaliziranje in informiranje o novih produkcijskih metodah.
Češki porcelan. Izvoz češkega porcelana si je opomogel od depresije, ki je bajala od aprila do junija, ki pa itak .»n bila huda. Kajti tudi v drugem letošnjem četrletju je znašal izvoz 99 odstotkov sezijske eksportne množine predvojne dobe proti 92 odstotkom v isti dobi	lanskega leta	in proti	81	odstotkom	v Nemčiji. V	juliju se	je	dvignil
ek šport na polno predvojno višino 100 odstotkov proti 89 odstokom v lanskem juliju in 72 odstotkom v Nemčiji; v avgustu pa celo na 110 odstotkov prsti 83 in 80 odstotkom. Najbrž bo letošnje leto glede eksporta rekordno. V denarju je znašal avgustovi eksport v Češkoslovaški 30 milijonov	Kč proti	49	milijo-
nom	v Nemčiji. Od	začetka leta	je eks-
portirala Češkoslovaška za 201 milj. Kč porcelana, za 37 milijonov več kot lani. Nemčija je izvozila lani v prvih osmih mesecih za 396 milijonov porcelana, letos za 389 milijonov. Francija v sedmih mesecih za 73 in 54 miljonov.
iimiumum—iiijii—tj-iim i———in im iiasmn »inw wn i
RAZNO.
Singerjevi šivalni stroji. Iz Newyorka beremo: Singer Manufacturing Co je mogla čisti dobiček iz leta 1926 v znesku 25 milijonov dolarjev dvigniti v letu 1927 na 25-6 milijonov. Letno poročilo pravi, da je bilo izgotovljenih leta 1927 skupno 1,750.000 šivalnih strojev. Prodaja se ugodno razvija, vendar je močno razširjenje avtomobilne in radio-in-dustrije prodajo šivalnih strojev občutno oškodovalo; v prvi vrsti od tedaj naprej, ko sta vpeljali ti dve industriji odplačila na obroke. Seveda se tiče to poročilo le Singerjevega podjetja samega in ne smemo iz čudnega besedila nikakor sklepati, da avtomobil in radio sama na sebi preprečujeta razširjenje šivalnih strojev, kar bi bilo popolnoma nerazumljivo.
Bombaž. Sicer pričakujejo bodočega ameriškega poročila o bombaževem pridelku (izšlo bo 1. nov.) z največjim zanimanjem, a bistvene spremembe v obrisih, ki so se že pokazali, to poročilo ne bo prineslo. Industrija more računati s
preskrbo 19,075.000 bal, izvirajočo iz pridelka in iz prejšnjih zalog. Bistveno manj pregledna je poraba. V letu 1926-1927 je znašal konsum 15,700.000 bal, leta 1927/28 ga cenijo na 15,500.000 bal. Mislijo, da bo znašal tudi v letu 1928/29 konsum 155 milj. bal; na razpolago jih bo pa nad 19 milijonov. Nakupno gibanje na borzah je bilo v zadnjem času živahno. Zlasti U. S. A. nakupujejo veliko surovega blaga; tam mislijo, da je nizka točka v tekstilni industriji že prekoračena in da bo sedaj bolje. Veliko bombaža je nakupila tudi Anglija.
General Motors. V septembru je bila prodaja avtomobilov pri General Motors v primeri s septembri prejšnjih let rekordna. Družba je dobavila v septembru trgovcem 167.000 osebnih in tovornih avtomobilov, napram 140.000 v lanskem septembru; prodaja trgovcev je narasla od 132.000 avtomobilov v lanskem septembru na 148.000 v letošnjem. S tem je prodaja prvih letošnjih 9 mesecev že večja kot prodaja vsega lanskega leta.
Kanadski pšenični pool (pul). Pravkar izplačuje kanadska pšenična zveza, ali kakor tam pravijo, pool, dividendo 1-42 V* dol. za bušel farmerjem, ki so v zvezi vpisani (lani 1'42 dol.). V prvem letu poslovnega obstoja so prodali 81 milijonov bušelov pšenice, leta 1926/27 že 180 milijonov, leta 1927/28 pa celo 240 milijonov bušelov. V štirih letih od leta 1924/25 naprej (v tem letu pool še ni bil tako strogo organiziran) je prodal kanadski pool 750 milijonov bušelov pšenice, kar pomeni vrednost 1100 milijonov dolarjev. Pri tem pa slabše kvalitete niso upoštevane. Medtem nabrane rezerve zavarujejo potrebo kanadskega pšeničnega poola proti vsaki eventualni reakciji. Kakor smo že opetovano pisali, bo letošnji kanadski pšenični pridelek rekorden.
Svetovna produkcija sladkorja. Znani statistični sladkorni urad Willet in Gray priobčuje najnovejšo in zaključno cenitev o produkciji sladkorja v letu 1927-1928, in to po vsem svetu in produkcijo obeh vrst, trstne in pesne. V letu 1925-1926 so napravili 492,240.000 stotov slad-, ko rja, v letu 1926/Ž7 nekoliko manj,
474.660.000 stotov, v letu 1927/28 pa
503.240.000 stotov, kar pomeni proti letu 1925-26 prirastek dobrih 2%.
Ford bo gradil traktorje v Evropi. Ford Motor Co prenaša izdelavo traktorjev sedaj v celoti v Cork (Irska), ker prvotne tovarne pri Detroitu ne zadostujejo več in ker je evropsko povpraševanje po traktorjih večje kot trenutna kapaciteta podjetja. Na dan bodo napravili od začetka bodočega leta naprej 300 traktorjev. Za Fordovo odločitev je somerodajno tudi dejstvo, da je pred kratkim naročila sovjetska vlada pri Fordovih tovarnah za več milijonov dolarjev traktorjev.
ADRESOR
lllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHItlllllllllllllllltllllllHIIIt
mesta Ljubljane in okolice se zopet
dobi v vseh knjigarnah in pri založništvu: A D A N A , družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke t Kredit Ljubljana »•: w Telefon itev.: 3040, 2457, 2548; interurban: 2708, 2806
Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroMla, r> predujmi In krediti vsake vrste, eakompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd.
i5w«ra««raiiaBi«jiwh««aiSi«iii5»iii^
Ivan Hribar:
137
Moji spomini.
24./III. 1912.
Po čisto določnem pripovedovanju cerkljanskega župnika Golobiča in glede na pismo kurata Tomažiča čutil sem potrebo poklicati župnika Žužka osebno na odgovor. Naprosil sem svojega prijatelja lekarnika R. Hočevarja z Vrhnike, da se je v ta namen peljal z mano v Vodice. Na mojo predoobo, kako je mogel tako ostudno neresnico govoriti in ali vztraja pri njej, bil je Žužek v silni zadregi. Neprestano je zdihoval in jecljal: »Pustite me 110!« Približno četrt ure ni bilo ti njega mogoče spraviti nobene druge besede. Še le ko sem ponovno in s skrajno energijo zahteval, naj se izjavi, ali more ostati pri trditvah, da sem govoril besede, katere je o meni raznesel, in da je moral na
R. Hočevar.
pogrebne stroške čakati štirinajst dni, odvrnil je: »Da!« Nato sem mu dejal, da ga v navzočnosti Hočevarjevi, katerega sem vzel s sabo, da kot priča to sliši, imenujem o s t u d n e g a la ž 11 i k a , zato da mu dam priliko poklicati me pred sodišče. Žužek na to ni reagoval. — Moja sestra Micika, ki je duhovščino vedno imela v velikih čislih, izjavila je po tem dogodku, da ne bi bila nikdar mogla misliti, da more duhovnik tako grdo lagati.
Jaz sem še o stvari posvetoval z dr. Tavčarjem. Nameraval sem Žužka tožiti. Dr. Tavčar mi je pa od-
Kaplan Fran Hribar.
govoril: »Pusti farja pri miru! iNi vreden, da se ravsaš z njim. Če ima kaj časti v sebi, te bo tožil; jezika mu pa tudi s tožbo ne zavežeš.«
Od duhovniške strani in po listih »Katoliške stranke« začeli so.se potem vodiškem dogodku množiti napadi na mojo osebo.
Vsaka najmanjša stvarica se je proti meni pogrela in laži, kakršna je bila Žužkova, krožilo je kmalu vse polno. Stal sem previsoko nad to podlostjo, da bi bil vse laži, za katere sem izvedel, zavračal in na vse napade po listih odgovarjal. Saj bi se v tem slučaju skoro s čem drugim ne bil mogel pečati. Najboljše zadostilo mi je bilo, da je razsodno občinstvo vedelo ceniti vse te napade in da je kljubu njim moja veljava v javnosti rastla.
Vsestransko zaposlen nisem imel časa misliti več na to stvar. Tudi na pismo Tomažičevo sem — dasi sem kasneje še v Škofji Loki govoril z njim — čisto pozabil. Ko sem pa začel izdajati svoje spomine in sem brskal po kupih spisov iz prejšnje dobe, najdem tudi to pismo. S sestro Miciko ga čitava in ona se jame vnovič zgražati nad takim podlim obrekovanjem. Domeniva se, da greva k mojemu župniku, da pojasni tam one točke obrekovanja, ki so njej znane. To je storila s temle
»z a p i s o 111 v več 11 i s p o m i 11 :
Moj brat Ivan prečrtal mi je danes pismo I v a na Tomažiča, pokojnega kurata na ljubljanskem
gradu in kasneje župnika v Škofji Loki, z dne 10. julija 1889.
Iz tega pisma sem izprevidela, da je pokojni vodiški župnik — Bog mu daj dobro! — po smrti mojega brata Frana, kaplana na Brezovici pri Ljubljani, mojega brata Ivana po krivici obdolžil nekaterih nečastnih dejanj.
Zato ugotavljam tale dejanski stan:
Moj brat F ran umrl je v Vodicah, kjer sem jaz s stariši in svojo mlajšo sestro Nežo živela, v sredo, dne 10. aprila 1889. Pokopan je bil v petek, dne 12. aprila 1889. — Pogrebne troske nameravala sem, kakor je to sploh navada, plačati župniku Simonu Žužku po osmini. Ker pa v nedeljo, dne 14. aprila osmine ni naznanil, šla sem v pondeljek, dne 15. aprila k njemu, da mu plačam pogrebne troske. Ob tej pri-
Pisateljeva sestra Marija.
liki sem ga vprašala, zakaj ni naznanil osmine. On mi je odgovoril, da tega ni potreba, češ, da je to le posvetna čast in da je dovolj, če damo za tihe maše. Ko sem to povedala materi doma, sva bili obe jako žalostni, ker je župnik to posvetno čast privoščil vsakemu drugemu mrliču v župniji. — Pogreb sem župniku Simonu Žužku plačala takoj po tem njegovem odgovoru. Izročila sem mu stotak in on mi je iz njega vrnil neko vsotico. Koliko da je ravno bilo, se ne spominjam. Ni torej res, da bi bil brat Ivan poslal stotak še le čez osem ali štirinajst dni v Vodice-
(Dalje prihodnjič.)
Motvoz
Grosuplje
»izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d,
MI Siji! GROSUPLJE pri UUBUHI
>j\ho cf >
; w	tovarna	*
vinskega kisa, d« s o. z., Ljubljana
nudi naifinajil In najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina. Tehnlino in hlgljeniCno nalmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarn« 1
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo l
Tvornica kuvert tu konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot št. 1 - družba z o. z. - Karlovška cesta št. 2
Ure, zlatnine in srebrnine
Vefletrgovina
kolonijalne in Špecerijske robe
'M"-...
■' v
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih diSav in rudninske vode
Točna in solidna postreiba I
Zahtevajte ceniki
MALINOVEC
in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja in grozdja
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR, Koroška cesta št. 1
Tudi na obroke. —
Trajno in koristno, primerno darilo so
šivalni stroji in kolesa
znamke
»GRITZNER« tn »ADLER«
v raznih opremah. — Edino le pri
Josip Petelincu, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Oglejte si razstavo brez obveznosti nakupa. Večletna garancija. — Pouk v vezenju brezplačen.
'IsMaroiJ. oljnatih barv, flrmli, loke« In at.klank.la klaja. — Zaloga kamUnih In rvdnlntklh kart. — PotrebSCin« za •likarja, pl*-•karja, ličar]. In druga, »a. a ta atrok. spadajoč*.
Se priporočen*
Ivan Jančar
TBOOVINA
MIKLOŠIČEVA C. 4
SKLADIŠČE
VIDOVDANSKA 14.
L. MikUŠ, Ljubljana
Mestni trg IS DEŽNIKU DEŽNIKU
TovarniSka zaloga In prodaja krtač, raznega ščetarskega in vrvarskega blaga, Spage, gamaS, čevljev, drete, pismene« a papirja, zimske trikotaie, vezalk, mila, sesalk za otrok« ----------------------- kreme	za	čevlje	---------------------
- LJUBLJANA -
Ia a s t n at protokoliratta tovarna v Švici
M, oglašajte v M listu *!
MIRTNB vence in Šopke za poroke najnovejSih oblik, boSICne prtičke (rutice), umetne cvetlice In peresa, nagrobna vence I. t. d. nudi po konkurenčnih cenah
Cvetličarna Podčetrtek
Lastniki
RADO PREGRAD.
Spedjalijetai Mirtnl venci In Šopki.
M. TERSAN, LJUBLJANA
Kongresni trg 14
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiii
Za jugoslovanski patent št. 1942 od 1. julija 1923 na:
jlraj u piniM! idiote niilo za male elelle”
(„KjUtemaschine, insbesondere fiir kleine Leistungen1') se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cen j. ponudbe na:
ing. Milan šuklj«, Ljubljana, šelenburgova ul.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.