Francka Sm.:
H            Moja Pikica.
^|B^o dolgih prošnjah so mi mama podarili malo ^B' iarčko. Imela je okrogcl grebenček, okrog vratu ^^ea rdečkast venec. Dala sem ji ime Pikica, ker je ^Bgledala z rdečimi očesci, kakor bi gledali dve pičici. ^B Hitro se me je Pikica privadila. Že na prvi klic ^¦e pritekla k meni. Saj je vedela, da nikdar ne pride ^RastOD). Vedno je imel njen kljunček ranogo opravila ^^a mojih rokah. Znala je tako spretno odpirati znoje, ^ftmja polne roke, da smo se ji vsi smejali. ^B Kakor vsaka jarčka, tako je tudi moja Pikica ^Knkrat znesla prvo jajčece. To mi je tudi zelo glasno ^ftaznanila. Jaz sem pa z največjim veseljem stekla n jajček in ga spravila v košarico, ki sem jo zato ^Biamenila. Pikici sem pa dala za plačilo polno pest ^nrnja, drugače bi se ji bila morda še zamerila. In ^H>otem mi je znesla še večkrat. Kadar so mama pro-Hpali jajca svojih kokoši, sem jih prodala tudi jaz. Ob ^Rakth prilikah, je vselej nekaj padlo v moj hranilček. ^M Pikica je še vedno pri naši hiši. Le, da je že ^Kiaio bolj prevzetna. Mcnda ve, koliko je priložila ^Bnojcmu hranilčku. Drugače pa je še vedno nekdanja ^Bprijazna Pikica.