Posamezna številKa po lu vin. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, ji. nadstropje. - Uradne ure za stranke so od 10. do 12 dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ... sprejemajo. :: NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko iu Bosno K 10-40, polletna 1< 5‘20, četrtletna K 2-60, mesečna K -'90; za Nemčijo celoletno K 12--; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14—. : : : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ZAKJA* izhaja v jujuDijam vsafco sre« ••• in soboto. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nad stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do ::: poldne in od 4. do 7. zvečer. a Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslanij ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. :jf Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj* — ■ ■ Reklamacije lista so poštnine proste. ................... Stev. 855. V Ljubljani, v soboto dne 18. julija 1914, Leto IV. K jubileju delavske internicionale. 1864 — 1889 — 1914. I. Letos praznuje proletarski svet dvojni jubilej. 501etni jubilej ustanovitve stare internacionale (1864) in obenem 251etnico njene zopetne upostavitve v obliki nove internacionale (1889). Dvojni jubilej, ki mora izzvati v srcu vsakega razredno zavednega delavca odmev, kajti neizmerno velik je pomen internacionale za boj osvoboditve svetovnega proletariata. Odkar je zadonel iz »komunističnega manifesta« na mesto starega mlačnega gesla utopističnih socialistov: »Vsi ljudje so bratje«, novi, iz življenja samega zavreli bojni klic: »Proletarci vseh dežel, združite se!« si je osvojilo to novo proletarsko bojno geslo eno deželo za drugo in objema ves svet, kot grozeči izziv vsemu kapitalističnemu nasilnemu redu in kapitalističnemu izkoriščanju in obenem kot svetlo oznanenje socialističnega bratstva ljudi. To geslo izraža notranji duh delavskega gibanja: Mednarodno solidarnost vsega proletariata. Že »Komunistični manifest« je izdala mednarodna organizacija, »Zveza komunistov«, ki je izrazila skupno nalogo delavskega gibanja vsega sveta v teh načelnih vodilih: »Upropast buržvazijc, vlada proletariata, odstranitev stare, na razrednih nasprotstvih zgrajene meščanske družbe in ustanovitev nove družbe brez razredov in brez privatne lastnine!« Kruti udarci, ki so padali na proletariat po krvavem zatiranju evropske revolucije leta 1848, so uničili tudi »Zvezo komunistov«. Ali ko se je v začetku let šestdesetih nanovo zbudilo delavsko gibanje, je pa vstala zveza še na širši podlagi v obliki »Internacionalne delavske asociacije.« II. Ta internacionala je bila, ki je združila '■prvič ogromne delavske skupine vseh kapitalističnih dežel v internacionalni proletarski organizaciji. Na Angleškem in Francoskem, v Švici in Belgiji, v Nemčiji in Italiji, na Špan-skem in Danskem, kakor tudi v Zedinjenih dr-žavah. povsod sn sp razši rilo iiio*-*/-* tw> vsod je stopila - zvezo s strokovnimi društvi, delavskimi zadrugami in izobraževalnimi društvi, povsod je vodila gospodarski in politični boj proletariata s tem, da je zbujala pri delavstvu vseh dežel čuvstvo solidarnosti, jih združevala k vzajemnemu podpiranju in jim pokazala skupni cilj in skupno pot k temu cilju. Ta skupna pot r— to je razredni boj proletariata. V onih časih so nasedali delavci še kaj radi puhli besedi o »poravnavi« interesov delavskega razreda in buržvazije. Treba je bilo začrtati ostro mejo med tema dvema taboroma in določiti oblike in sredstva razrednega boja. To je tudi izvršila internacionala, katere duša je bil ustanovitelj znanstvenega socializma, Karl M a r x. Najvažnejša načela, ki jih je upostavila internacionala takoj v začetku, so bila: Osvoboditev delavskega razreda mora iz-vojevati delavski razred sam in ta naloga ni ne lokalna in ne nacionalna, temveč družabna: mSna^4?eIe’ ''Z katCTih ie sestav,jena r^G-TVOn ■-Sk-r delavskega raz- leda ie veliki cilj in temu cilju služi kot sredstvo vsako politično gibanje. Velika naloga delavskega razreo« je na osvojitev politične inoči. Proletariat mora posegati ne le v notranjo nacionalno politiko, temveč tudi v vnanjo, internacionalno. Osemurni delovnik in prepoved nočnega dela, nadomestitev stalnih armad s splošnim ljudskim oboroženjem, odprava indirektnih ' davkov in nadomestitev indirektnih z direktnimi davki, skupna last zemlje — to so bile zahteve, ki so jih oznanili že na prvih kongresih internacionale, kongresih, na katere je zrl ves svet z začudenjem kot na prve internacionalne delavske parlamente. In čudno je bilo naključje! Ko je bil postavil prvi kongres internacionale v Ženevi te zahteve, jih je bil postavil tudi obenem kongres ameriških delavcev v Baltimoru. Ameriški delavci so takrat tudi sklenili, da pristopijo internacionali. To je bil dovelj nazoren dokaz, da pravi razredni instinkt že sam vodi delavsko gibanje vseh dežel v eno strugo. Internacionala je določila vprvič gospodarski in politični boi kot dva elementa enega in istega gibanja; in priznanje tega dejstva je bilo temelj vsega njenega delovanja. Tako je upo-zarjala angleške strokovne organizacije na razmere v drugih deželah in zabranjevala s tem prihod tujih stavkokazov; vodila ie pa tudi boj angleških in belgijskih delavcev za splošno volilno pravico. Na svojih kongresih je obravnavala internacionala poleg vprašanj o ustanovitvi mednarodnih strokovnih organizacij in splošnih pogojev za delo tudi vprašanje o stališču delavstva ob vojni in o stališču delavstva h pariški komuni. Pomen internacionale je bil ravno v tem, da je bila prvi poizkus internacionalnega proletariata poseči v živi vrelec ž.ivljenja in si osvojiti vpliv na potek zgodovine. Ni bila družba zarotnikov, temveč razredna organizacija. V imenu novih razredov je napovedala internacionala boj meščanski družbi in je razpravljala na svojih kongresih javno, pred vsem svetom, o načrtu proletarskega boja za osvoboditev. III. Leta 1864. je bila internacionala ustanovljena. Ali zdrobila se je takoj po nemško-fran-coski vojni in po padcu pariške komune leta 1871. Ne toliko zaradi preganjanja vlad, ki se je začelo skoraj po vseh evropskih deželah, tudi ne toliko zaradi notranjih konfliktov in nasprot-stev/iu so uri um zaiiešli vanjo anarhisti pod vodstvom Bakitnina. temveč nattnrrr KVTtrat tega, ker je gibanje, ki ga je bila vpoklicala v življenje internacionala, prekoračilo določeni okvir. Internacionala ni umrla — razpadla je le, da se je razvila v delavskih organizacijah po-edinih dežel v vsej svoji moči. Dokler je objemala stara internacionala le prednje straže proletariata, predvsem najinteli-gentnejše elemente med delavstvom, je lehko vodila vse gibanje z ene osrednje točke — iz Londona, kjer je bil sedež »generalnega sveta«. Ali z naraščanjem gibanja tned masami, s poostritvijo političnega boja, se je preneslo težišče samo po sebi v delavske stranke posameznih držav. V letih po razpadu stare internacionale so se ustanovile v vseli kapitalističnih deželah socialno demokratične stranke. Vsaka od teh se je borila v prvi vrsti proti vladi in buržvaziji svoje dežele. Obenem pa so bile združene s skupnim ciljem in s skupnimi sredstvi proletarskega boja za osvoboditev. In potek življenja sam jih je prisilil, da so sklepale vsak dan tesnejše vezi organizacije med delavstvom vseh dežel, prisilil jih je k zopetni upostavitvi internacionale. Ni poteklo še 15 let po razpadu stare internacionale, pa je vzrasla iz njenih neovenelih korenin nova internacionala, ki je zbrala pod rdečim praporjem socializma miljon-sko armado svetovnega proletariata. . 14. julija 1889., ob stoletnici zavzetja basti-ije, se je zbral v Parizu prvi kongres nove internacionale. Jz vseh industrijskih držav, tudi iz Amerike, so prišli delegatje. Nemški delavci so poslali takrat 85 zastopnikov, na čelu sta bila Liebknecht in Bebel, čeprav so takrat najbolj trpeli vsled izjemnega zakona zoper socialno demokracijo in čeprav sta se oficielna Nemčija in oficielna Francoska z mrzlično naglico oboroževali. Nemški in francoski delavci pa so sklenili bratsko zvezo. Tako je bil prvi kongres nove internacionale demonstracija one neomajne mednarodne solidarnosti proletariata, ob kateri se razbije vse šovinistično hujskanje buržvazije. In to solidarnost so še bolj očvrstili naslednji kongresi: Bruselj (1891), Curih (1893), London (1896), Pariz (1900), Amsterdam (1904), Stuttgart (1907), Kodanj (1910), Bazileja (1912), kjer se je pokazala ta solidarnost na višku. Vidni izraz mednarodnih vezi proletariata je vsakoletna proslava 1. majnika, ki jo je bila določila nova internacionala kot znak skupnosti delavskih interesov vseh dežel in kot svetovno demonstracijo za osemurni delovnik, za mir in za razredne zahteve proletariata. IV. Že prva majska demonstracija je pokazala vsemu svetu, da združuje nova internacionala velikanske množice proletariata. Kamorkoli je prodrl kapitalizem, tje. mu je sledila socialistična internacionala. In na zadnjih mednarodnih socialističnih kongresih je bilo zbranih že do tisoč zastopnikov proletariata iz dežel vseh delov sveta: lz Evrope od Stockholma do Madrida, od Londona do Peterburga; iz severne Amerike in Avstralije; iz Bolivije in Argen-tinije; iz Kanade in iz angleške Kolumbije; z Japonskega in iz Indije. Nad deset iniljonov organiziranih proletarcev je pod praporom socialistične internacionale. Z vsakim korakom kapitalističnega razvoja se raztegnejo tudi internacionalni odnošaji. Tudi boji dela in kapitala gredo preko mej poedinih držav. Mnogo vprašanj (n. pr. vprašanje izseljevanja) ni mogoče rešiti drugače kakor na mednarodni podlagi. In imperializem /ujede .vsa —iftipUtHislimili Za resnico. Roman. Spisal Jožef L a j c h t e r (Konec.) Na dano znamenje so se roke zganile m rakev je počasi izginila v jami. V tem hipu pa se je pokazala deva v črnih krilih. Dvignila je visoko verige, katere ie nosila na blazini. Zaklicala je z navdušenim glasom: »Mučencu... za mučenico domovino!« Verige je vrgla v jamo, dvignila i trnovo ,n tud» krono vrgla v grob. Množica je m Peseil,: »Kdo za pravda bori...«, toda »>.v tern hipu dala povelje, naj se razkrope, m je tudi takoj začela razganjati zbrane. XLV. nii sta sc nagl° oddaljila v zad- dok 1-7 1 Ramenom, da počakata, jiMicr ne razprši rrmnzca m-i «i-a Obema je bil pred očrai odprti grob ^kamor so pred kratkim položili Soun arjevo telo Hanuš je delal velike korake in mračno gledal v tla. Bil je to trenotek, ko ga je zopet življenje opominjalo, in mu dokazovalo, da ne ‘ premaga skale, kaiero uporno, ixmosno iu sa- | »nosvestno vali. »Obrni sc, stopi na drugo pot ! tu naposled omagaš!« Pred njim se je odpi- j rala nekdanja minolost in izza vrat je vela tes- I na ot^nost v srce. »No, mogoče, da sem podel, spumare .<► mogoče torej, toda ali ni to življenje sploh podlov j„ £e je podlo, pa bodi i ti podel! In m drugega wbiranjai razven , « In je stopal se In r^ V brkih ga je nekaj srbelo, nasmeh mu je krivirhat^j, Toda bolj bridek nego zloben nasmeh. Ivan ga je časjp za_ čudeno pogledal. I udi njemu je bilo žalostno. Bolest nad Soumarjevo smrtjo je pretresala njegovo srce, pa tudi neka obširnejša bolest in žalost mu je bila v notraniosti. I njemu je bilo bridko, tako neizrazno bridko, i njegove oči so mračno zrle v tla, ki so se belila z vlažnim snegom. In ta sneg je padal, padal, dokler ga nista imela polno na suknjah in klobukih. »Las je, da se vrneva!« sta si dejala naenkrat. In napotila sta se proti vratom pokopališča. Povsodi je bilo mrtvo, tiho, množica se je že razpršila. Temnilo se je. Sama sta korakala proti mestu. Snežilo je gosto. Niti zdaj nista govorila. Oba sta šla molče zatopljena v svojo mračno pusto voljo. Ivan si je vabil pred oči pogreb, spominjal se Mikyške in njega govora, in vsega, kar se je godilo med poloma in nad grobom in kar je bilo vsaj malo v zvezi z zadnjo dobo Soumarjevega življenja, i udi oni burni dnevi, katerim je Praga jedva u*!a’ oni sveži, še nezabrisani dogodki so se oživljali v njem. To vse in Soumarjeva smrt, aranžiram pogreb in Mikyškin govor je žalo- držav v zamotan klopčič. Kapitalistični svet se približuje bolj in bolj socialni revoluciji. Zato je tudi povsem naravno, da narašča z vsakim dnem j>omeii socialistične internacionale. To se je pokazalo v zadnjem letu posebno jasno, ko je meščanski svet neprestano grozil z vojno nevarnostjo, ki je pretila objeti ves svet. Vojna vojni! — to geslo socialistične internacionale pa je streznilo imperialistično blaznost. In če se ni posrečila zločinska igra roparske diplomacije, da bi razvnela balkansko vojno v svetovno vojno, tedaj ima pri tem največje zasluge socialistična internacionala, ki je s svojim odločnim nastopom zagrenila vladam in vladajočim razredom veselje nad moritvijo s tem, da je izjavila, da se organizirani proletarci ne bodo klali zaradi interesov kapitalizma in imperializma. A ne Ie proletarci, temveč vse zatirano človeštvo gleda na socialistično internacionalo z največjim zaupanjem kot na nositeljico rešitve. Na amsterdamskem kongresu je nastopil osemdesetletni starček Dadadbgaj Naordži — prišel je iz daljne Indije — in prosil simpatije in podpore za Indijce, ki jih zatira Angleška. In k internacionali se je zatekel zastopnik turškega parlamenta, ko je bila pričela italijanska vlada svoj roparski pohod v Tripolitanijo. Od 100 zaposlenih je bilo v kmetijstvu In gozdarstvu Proti staremu svetu Iokavosti. barbarstva! in roparskega'poželenja je vstal nov svet člo* večanstva, bratstva in socializma. Z orjaškimi koraki stopa zmagi naproti. DR. OTO BAUER: Draginja. (Nadaljevanje.) Razvoji kmetijstva, a) Kmetijstvo v Evropi. Tudi kmetijstvo Je deležno tehničnega na« predka zadnjih dveh desetletij. Izboljšanje poljedelskih strojev, uporaba umetnih gnojil, izboljšanje reje za pleme in poljskega kolobarjenja, tesnejša spojitev kmetijstva z industrijo sc' povišali pridelke poljedelstva in živinoreje. Kljub temu ne zadošča več kmetijstvo za-padnih in srednjeevropskih držav potrebam ži>* vil teh dežel. V industrijskih državah prestopa neprestano prebivalstvo od kmetijstva k industriji. Po vseh teh deželah se hitro in trajno manjša odstotek skupnega prebivalstva, udeleženega na kmetijstvu. Od vsakih 100 zaposlenih' oseb je bilo zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu: Od 100 ta poti« nth j« bilo ■* kmetijstvu la' gozdarstvu leta leta Belgija . 1890 22*9 1900 21*1 Nemčija . 1895 37*5 1907 35*2 Angleška . 1891 15-0 1901 12*7 Nizozemska 1889 32'7 1899 30*7 Norveška . 1891 49'6 1900 41*0 Avstrija . 1890 64‘4 1900 60-9 Švedska . 1890 54*0 1900 49'8 Švica . . 1888 37*4 1900 30*9 Ogrsko . 1890 71-0 1900 69*7 Številk poedinih držav ne moremo primerjati druge z drugo, ker so dobljene na podlagi različnih načinov! Ali številke, nanašajoče se! na eno in isto državo, kažejo, da je bilo vedno manj oseb skupnega zaposlenega prebivalstva udeleženih pri kmetijskem delu. Le v Italiji in na Danskem se je povišal delež skupnega prebivalstva pri kmetijskem delu. Na Francoskem izkazuje sicer štetje od leta 1906, da 'je bilo Udeleženih pri kmetijskem delu proti 41*8% leta 1901; ali ta. povišek je nastal Ie vsled natančnejšega štetja družinskih članov, ki pomagajo pri delu. Prebivalstvo mest in industrijsRih okrajev narašča mnogo hitreje kakor prebivalstvo, za-poslerio v kmetijstvu. Kmetijsko prebivalstvo fie more več pokrivati potreb industrijskih ljudskih mas po izdelkih kmetijstva, kljub večji produktivnosti poljedelstva. Zato morajo za-padne in srednjeevropske industrijske države uvažati vedno več živil in sirovin iz tujine. Dežele, ki so še pred nedavnim časom same izvažale živila v tujino, so sedaj navezane na uvoz iz tujine. Tako Avstrijsko - Ogrska. Kako prehaja Avstrijsko-Ogrska od izvoza žita do uvoza žita, kažejo naslednje številke: Uvoz žita Izvoz žita v miljonih K . 11-8 107.6 . 33-2 78-9 . 753 39-9 . 88-1 23*3 . 122*0 47*0 Leta 1892 1902 1910 1911 1912 V prvi vrsti prihajajo v poštev za pokritje žitnega uvoza po zapadnih in srednjeevropskih državah vzhodnoevropske agrarne dežele. Narava je dala tem deželam rodovitno zemljo in njeni plodovi bi prav lehko preživljali Evropo. i stil njegovo glavo, to je bila zopet žalostna, | temna perspektiva. Vse to ga je spominjalo one praznosti, one zunanjosti življenja — na-pram resnični vsebini življenja. Nad to vsebino življenja se je zopet zamišljal, nad razrešitvijo te vsebine, v kateri je edino videl zmisel življenja narodov in človeštva, v katerem je videl cilj in konec potu. »Bodoči voditelj naroda!« si je nekoliko-krat pikro zašepetal v notranjosti. I v sebi je občutil nekaj takega, da bi se bil ™?r£d na pokopališču postaviti ob jami in po Mikyškinem govoru klicati: »Ne, ne — ne! Tisočkrat ne!« Lutil je hrepenenje, da bi se po robu postavil tisti praznoti, toda precej hkratu si je ugovarjal: »Kaj besede, samo besede!« v , na ni‘s.el Sa ie Pa v tem trenotku vendar blazna — misel na ono nebeško kraljestvo, kakor se je o njem razsanjal pred nekaj dnevi vračajoč se od Bartoševih. Zazdelo se mu je naenkrat, kakor da je čuti v sebi, da se že nahaja v njegovi notranjosti. »Ne, vendar ni možno, da bi si vsi, da bi si ves narod izbral praznost. Odnekod se svetli in jaz sem tega deležen in grem za svetlobo. Tu se je spomnil bližnje dobe, dobe svojega bodočega zdravniškega delovanja, ko bo reelno še dalje napredoval, ko se končno vse izpolni, po čemer stremi, kar hoče dati življenju trdno in resno. »Samo kdor hoče razumeti! ! Samo korak sem storil... in vse je tako gn- I tovo. tako iasno.« S Tako sta prišla na Vinohradski trg. Tam pred cerkvijo ob zidu vrta sta zapazila kup prvih, prezgodaj sem prinešenih božičnih drevesc, pobeljenih s svežim snegom. »Božič!« In Ivanov pogled se je uprl nekam v daljavo, šiloma, kakor da tam nečesa išče in vidi oni pravi, poslednji božič človeštva, tisti božič, ko se v srcih vseh ljudi, i v srcih ljudi njegove domovine, i v srcih vseh, vseh na vsej obširni zemeljski krogli porodi znova Krist-Mesija s svojim nebeškim kraljestvom, katero je oznanjal pred devetnajstimi stoletji in katero naposled vendar pride. »Pride? V resnici pride?« se je zamišljeno vprašal Ivan. »Ali ni to preprosto, da neumno, da si jaz, petindvajsetleten človek, vdihujem podobne nade, da s takimi plodi svoje fantazije zakrivam tisto grozo, ki vlada povsodi v življenju? Ali ni to naravnost smešno, da jaz to željo, to čuvstvo svoje notranjosti realiziram v zunanjem svetu in je prenašam v neko neznano bodočnost?« Povesil je glavo. »In vendar realiziram in hočem realizirati in čeprav petindvajsetleten, čeprav tudi smešen Človek,« si je dejal naglo. »Da, realizirati hočem, realiziral bom, v celem svojem življenju neprestano, korak za korakom, kajti le tako more priti ono kraljestvo!« Nato je znova dvignil glavo, znova se zagledal v daljavo. In odločno in prepričevalno je videl tam nekje tisti zadnji, resnični, večni slovesni božič, božič resnice, miru in pokoja in ljubezni, namesto da-našnieva vsakoletnega fiktivnega, bolj iluzor- $!i socialne razmere ne dopuščajo izrabo zemeljskih zakladov. Obdelovanje zemlje je v rokah ubogih, nevednih ljudi, ki imajo premajhen obrat, ki so premalo izobraženi in katerih na-ziranje je prekonservativno, da bi uspešno in gospodarsko opravljali kmetijstvo in živinorejo. Kako zaostalo je vzhodnoevropsko kmetijstvo, vidimo, če primerjamo pridelke enega hektarja teh dežel z onirni zapadno- in srednjeevropskih dežel. En hektar zemlje, zasejan s pšenico, je prinašal 191 Zapadna in srednja Evropa. Meterslci stoti Vzhodna Evropa. Meterski stoti Belgija . . Češka. . . Nemčija . . Angleška* . Irska . . . Nizozemska. Švedska . . ‘26*6 Bosna ... 8*7 22*0 Bolgarska . . 11*8 22*6 Galicija . . . 13*4 19,*5 Rumunija . . 11*8 23*4 Rusija . . . 6*9 26*3 Srbija ... 9*0 22*0 Ogrska . . . 12*7 Največji pomen za preskrbovanje Evrope z živili ima razvoj ruskega kmetijstva. Saj je zemeljska površina, uporabljena za kmetijstvo na Ruskem večja kakor vseh ostalih evropskih držav skupaj! Podlago za rusko kmetijstvo je ustvaril neizmerni rop. izvršen na kmetih po carjevi »osvobpditvi kmetov« iz leta 1861. Povprečno niso dobili od graščakov »osvobojeni« kmetje nič več kakor po 3*2 desjatin zemlje (ena desjatina — 1*09 hektarjev). V naslednjih štirih desetletjih je sicer naraslo zemljišče kme-.tov vsled nakupa in najema za 20 odstotkov, .ali obenem je naraslo prebivalstvo Rusije od 45 na 85 miljonov. Tesnost kmetiške zemlje je bila vzrok neizmernega zapravljanja naravnih in delovnih sil. Kmetje so bili prisiljeni, da so zorali kar največ zemlje, da so preskrbeli naraščajoče mase prebivalstva z žitom. Neobdelane zemlje je bilo vedno manj. Redilnih snovi zemlje niso nadomeščali, zato je bila zemlja izčrpana; izčrpanost pa je pospešilo še nezadostno gnojenje. Pri »osvoboditvi kmetov« so dobili kmetje premalo pašnikov in travnikov. Od tedaj je tudi nazadovala živinoreja. Na 1000 desjatin kmetiške zemlje je odpadlo leta 1880 655 glav živine. čez deset let 631 glav in leta 1900 le 602. Zmanjšane neobdelane zemlje in pomanjkljivo gnojenje so bili povod roparskega izkoriščanja zemlje. V letih devetdesetih je zaostal povprečno plod zemlje za 17 odstotkov za življenskimi potrebami kmetov, če računamo potrebo ene osebe z 19 pudi. (En pud = 16*38 kg.) S silami zemlje so zapravljali tudi delovne sile. Naraščajoče prebivalstvo ni moglo uporabiti svojih delovnih moči na kmetih. Po uradnih podatkih bi bilo potrebnih za žetev na kmeti-ški žemlji leta 1900 11 miljonov delovnih moči, na razpolago pa Je bilo 44 miljonov delovnih moči! Uspešno delo kmetijstva so ovirali: Odvisnost kmetov od občin, razkosanje zemlje na ne-Stevilno malih parcel, zavezna solidarnost kmetiške občine za težke davke, carska zakonodaja od leta 1893., ki je zaprla kmetom hipotekarni kredit in s tem onemogočila vse melioracije in izročila kmete oderuštvu, predvsem pa premajhen del kmečke zemlje, revščina in neznatno tehnično znanje kmetov, katere ohranja carjeva vlada v neznanju in nekulturnosti. Če to zlo odpravi agrarna reforma, h kateri je bila prisiljena ruska vlada vsled revolucije. to pokaže šele prihodnjost. Vsekakor ni bilo doslej rusko kmetijstvo v stanu pokrivati potrebščine zapadne- in srednjevropske industrije. Carski vladni sistem je onemogočal izrabo bogatih naravnih zakladov vzhodne Evrope. Evropa je bila zato navezana na uvoz živil iz prekomorskih krajev, zlasti iz Amerike. (Dalje prihodnjič.) Bonemisso. ki je moral zaradi političnih razmer s Hrvaškega. To pismo je bilo napisano pred dvemi leti, in sicer v času, ko ni bil Bornemissa inč več v Švici. Bornemissa je prepisal pismo in ga poslal v Ameriko svojemu prijatelju Ma-stenu s prošnjo za denarno podporo, da odpotuje v Ameriko in je priložil prepis pisma, ki sta ga pisala Demetrovič in Bukšeg stranki v Curih. Ta prepis pisma je našla policija in zaprla Demetroviča, Bukšega pa ne, kar jasno priča, da je gonja proti Demetrovlču izliv osebne mržnje zagrebškega policijskega šefa Mrao-vlča, in da je s tem hotel zadeti »Slobodno Riječ«, katere glavni urednik je Demetrovič, ker je nastopala »Sl. R.« proti postopanju zagrebške policbe o priliki klerikalnih izgredov po prestolonaslednikovi smrti. Ko ie bil sodrug Demetrovič izpuščen iz preiskovalnega zapora, pa je prišla zagrebška policija in je izdala odlok, da je sodrug Demetrovič Izgnan iz Zagreba za dob 10 let, ker Je nevaren javnemu redu in miru!! Clršega, ostudnejšega absolutizma kakor ga uganja zagrebška policija nad hrvaško socialno demokracijo ni zmožna niti ruska policija. (Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki »Zarje« priobčimo v prihodnji številki obširneje poročilo o vsej zadevi). —- Uspehi klerikalnega In nemškonacional-nega hujskanja. Umor prestolonaslednika je izrabilo klerikalno in nemško nacionalno časopisje za najgrše hujskanje proti Srbiji. Maščevanje so hoteli na vsak način in za vsako ceno. Šušteršič je zaukazal vojno, dunajska »Reichs-post« smatra vsak dan za izgubljen, preden ne pride do vojne s Srbijo, v Salcburgu izhajajoči klerikalni list se dere, da je treba iztrebiti vse velesrbstvo s koreninami in koreninicami vred. nemško radikalna »Ostdeutsche Rundschau«, ki pridno zajema iz dispozicijskega fonda, zatrjuje venomer, da zahteva ugled monarhije vojno s Srbijo in zloglasna »Militiirische Rundschau« zapoveduje: »Pustite nas, da marširamo.« In ti listi imajo potem še drznost, da se zgražajo nad pisavo srbskih zakotnih listov, ki ščuvajo z enakimi sredstvi za vojno proti Avstriji. Posledice hujskanja klerikalnih in drugih »patriotičnih« listov se že kažejo. Iz hranilnic dvigajo denar, akcije in vrednostni papirji padajo strahovito, prav tako kakor 1. 1912. in 1913. A ne samo to. Vsa industrija, trgovina, obrt, vse narodno gospodarstvo že občuti posledice hujskanja na vojno. Avstrija se zopet približuje krizi, preden si je opomogla od zadnjega gospodarskega poloma. = V ogrskem državnem zboru je odgovarjal grof Tisza na interpelacije glede razmerja med Srbijo in Avstrijo. Dejal je, da poizkusi avstrijska vlada najprej vsa mirna sredstva, da se popolnoma razjasni razmerje med obema državama. Vojna je le zadnje sredstvo. Čudno je to, da govori grof Tisza o vojni kot o zadnjem sredstvu, med tem ko sta šla avstrijski vojni minister in domobranski minister na dopust. Tudi šef generalnega štaba je odšel na počitnice. Nesoglasje je torej očitno, zakaj če bi mislili vodilni krogi na vojno, ne bi šli m dopust ministri. = V Albaniji postaja od dne do dne nevarnejše za Viljema. Hotel se je pogalatl zopet z vstaši, a ti so mu odgovorili, da hočejo počakati na usodo Valone in potem bodo šele govorili s knezom. Epirci so namreč že tako blizu Valone, da je verjetno, da jo zavzamejo vsak čas. Tudi na Drač pripravljajo vstaši nov napad, najbrže zadnji. Potem se zmaje Viljemov »prestol« definitivno. Politični pregled. a- . rrt.r *.r:icrwr.' mu iw».mwmi««ii» Iz domačih krajev. — Premestitev sedeža strankinega izvrše-valnega odbora iz Ljubljane v Trst je prestrašila tržaške italijanske nacionalce. Ali se pa le delajo prestrašene v nadi, da dokažejo tržaškemu italijanskemu prebivalstvu, kako preti italijanskemu značaju mesta vedno večja nevarnost. Poleg tega skušajo uporabiti ta čisto interni# klep naše stranke za agitacijo proti italijanskim sodrugom. Seveda si beli pameten človek za- se bavijo poleg njega še drugi tržaški m zunanji italijanski listi. »II Piccolo« prorokuje hude dneve tržaškemu italijanstvu, zlasti pa italijanskim sodrugom, katere skuša prepričati, da sc morajo čutiti pač ponižane sedaj, ko bodo imeli v Trstu poleg italijanske enakovredno slovensko socialistično inštitucijo. Pri tein jim seveda tudi dopoveduje, kako da bodo morali prenašati težo vpjiva te naše inštitucije, ki da bo v narodnih rečeh stala vedno na strani slovenskih na-cionalcev. S »Picclom« pa mečejo vsi drugi italijanski listi anateme nad tržaške ital. sodruge, češ, da si puščajo z otroško naivnostjo odvzemati vpliv v stranki od strani slovenskih socialistov in da prodajajo italijaristvo za ceno socialističnega napredka. Te vrstice smo napisali seveda le zato, da informiramo naše čitatelje o imenovanem dejstvu in pa zato, da spoznajo naši sodrugi važnost naše stranke na političnem in narodnem polju. Drugače pa ni vredno, da bi se bavili s pisavo italijanskih nacionalističnih listov, katerih uredniki ne pokažejo z njo ne drugega, kakor klaveruost svoje politične filozofije in debelo ignoranco, kar se tiče organizacije in uprave socialno demokratične stranke. Gotovo pa je, da je premestitev izvr-ševalnega odbora v Trst tudi velike politične važnosti, in če je res, da bomo polagali našo besedo na tehtnico narodnih vprašanj, je tudi res, da jo bomo polagali vedno in plodonosno za ublažitev«narodnih prepirov, ki ne prinašajo delavstvu drugega nego škodo. — »Velesrbska« propaganda je zmešala avstrijskim oblastim možgane. Aretirajo v Ljubljani, na Dunaju, v Gradcu itd., kjer le izvohajo kakega slovenskega, hrvaškega ali srbskega dijaka. Ljubljanska državna policija pa dosega seveda rekord v iztikanju za »Velesrbi« in bi na vsak način napravila rada Ljubljano za središče bodoče »Velike Srbije«. Saj je odgnala k preiskavi celo šest ljudskošolskih učenk nunske šole, pa jih je morala seveda zopet izpustiti. Kaj ko bi raztegnila ljubljanska policija svoje delo tudi na obiskovalec in obiskovalke otroških vrtcev? Ob vseh teh aretacijah se človeku nehote zasmili država, ki jo po mnenju oblasti »ogrožajo« otroci od 10. do 20. leta. — Pri ljubljanskem deželnem sodišču je bil obsojen delavec Ernnc Rupar iz Blok zaradi hudodelstva po § 64. kazenskega zakona na eno leto ječe. Obravnava je bila tajna. Obsodba navaja v razlogih, da je dejal Rupar v Domicelje- vi gostilni na Rakeku, ko so se razgovarjali gostje o prestolonaslednikovi smrti; »Kaj mislite, da bi bilo kaj boliše, ko bi živel!« Rupar se je opravičeval s pijanostjo. Po izpovedi prič pa ni bil Rupar tako pijan, da ne bi vedel, kaj da govori. Obtožen je bil tudi pregreška po § 305 kazenskega zakona (odobravanje kaznivih dejani). Od te obtožbe je bil oproščen, ker priče niso mogle potrditi, da je izrekel tudi besede: »Prav je!« — Dalje se je vršila razprava tudi proti Ibletnemu trgovskemu vajencu Gustavu Mačku. Obtožen je bil, da je dejal 1.1. m. v Šolskem drevoredu svojim tovarišem z ozirom na prestolonaslednikovo smrt: »Prav je, da ga je umoril!« Prijazen človek ga je takoj naznanil policiji in Mačka so oddali v preisko-Tahil v v - D >-!?*£> ca i7nn\tpt1 nlo...daJe izrekel te besede, ko je pripovedoval svojim tovarišem, da so zaprli več dijakov, ki so dejali: »Prav je, da ga je umoril.« Maček je bil oproščen. — Ljubljanska podružnica »Prijateljev prirode« priredi v nedeljo 19. julija skupen izlet v zeleno Dolenjsko. Odhod v nedeljo ob 8*05 zjutraj z glavnega kolodvora. Provijant se lahko vzame s seboj. Vožnja do Šmarja, odtod pohod na Goro, čez Sela in gozdove na Grosuplje. V gozdu bo dveurni odmor. Iz Grosuplja se odpeljemo z večernim vlakom v Ljubljano. Partija je krasna in jo vodi sodrug Zupančič. Upamo, da se udeleži izleta kolikor mogoče veliko članov, zlasti pa člani »Jugoslovanske mladine«, a tudi gostje so dobrodošli. — Dalje naznanja odbor, da priredi okrožje Koroško, h kateremu spadati tudi ljubljanska in jeseniška podružnica, od 6. do 8. septembra izlet v Trst in Benetke. Vlak odhaja dne 5. septembra ob 11 *50 iz Beljaka. So = Sodrug Demetrovič Izgnan Iz Zagrebal Poročali smo že, da so odtirali s. Demetroviča v preiskovalni zapor, kjer so ga obdržali pet j — --vr— ■ i , . , ....... , . , . . . , , dni ne da bi mu bili povedali vzrok aretacije, i man glavo, da bi razume!, čemu neki dolze ita- j drugi iz Ljubljane, ki se udeleže izleta, se odpe- V torek je šele izvedel za svoj »zločin«. Pri hiš- Klanske socialiste greha, ki smo ga zakrivili mi. j j|ejo ob 10*01 zvečer, ter se na Jesenicah pri- Sicer se pa nadejamo, da bo zmoglo tržaško j ključijo posebnemu vlaku. Kdor si hoče v druž-italijanstvo ta udarec in da se polagoma privadi bi vrlih planincev-socialistov ogledati slavne imeti v svoji *redl tudi nas. ki smo bili že nešte- ■ Benetke, naj se prijavi ob sredah zvečer v go- tokrat izgnani iz svojega naroda. S premestit- • stilni Petrič, Resljeva cesta 22, in sicer najkas- vljo izvrševalnega odbora v Trst se bavi že j „eje do 25. julija. Vožnja stane 40 K ter je pri nih preiskavah v Zagrebu je našla policija pri prijatelju sodruga Bornemisse pismo, na katerem sta bila podpisana sodruga Bukšeg in Demetrovič. Pismo je bilo naslovljeno na socialno demokratično stranko v Curihu in je vsebovalo prošnjo, naj se zavzame stranka za sodruga nekaj dni sem v dolgih člankih »II Piccolo« in nega božiča. V duhu je videl zopet tam nekje svoj nekdanji raj dobrega in popolnega, toda sedaj že neminljivi, nezahajajoči raj dobrega in popolnega. Na oglu sta si s Hanušem podala roke, ločila sta se: Hanuš doslej še mračen in zamišljen, Ivan jasen in odločen za življenje. Epilog namesto prologa. Obsojajočim in ne obsojajočim ocenam, ki se bodo morda pojavile o ti knjigi, dodajem svojo lastno kritiko. Ta roman je bil osnovan v mlajših letih, v dobi, katera se dokaj razločuje od sedanje moje življenske dobe. Napisal sem ga pa šele sedaj, seveda že na danih temeljih. Tako je prišlo v knjigo marsikaj, kar bi bil sicer Jedva položil vanjo. Povem tudi, da sem se precej nerad vračal k delu, ki mi je bila nekaka retrispekcija, naposled mi ni žal — vendar ima svoj pomen. Nočem reči, da ima literaren ali umetniški pomen, meni kaj takega ni čisto nič mari. Kot pisatelj vem samo, da v meni živi nekaj, kar me sili, da bi v obliki povesti ali romana tiste stvari povedal drugim ... in bi bil pravzaprav danes raje pripovedoval kaj drugega — in to, baš to mi je nekoliko oviralo povrat k temu delu. Zame samega ima seveda i ta roman precejšen pomen, da, morebiti nobena knjiga, kar jih še napišem, ne bo zame imela takega pomena, kakor tale. V nji je mnogo mladega, naivnega, nezrelega, toda baŠ zato. Ona mi je nekak most — to vem najbolje sam. In to spoznajo in uvidijo tisti, ki se je v njih mladih dušah godilo tudi kaj podobnega in se morda godi ali se hoče goditi, in tem pravzaprav posvečujem svojo knjigo. Ne, nobeni literaturi, nobeni umetnosti, nobenemu iskanju novih oblik in tudi nobeni bodočnosti — tako nespameten nisem, da bi svoji knjigi pripisoval kakšno podobno ceno. V romanu sem naslikal deloma znane dogodke. Opozarjam, da nisem opisoval historije tistih javnosti znanih oseb, ki so igrale v takratnih dogodkih važno ulogo. Teh oseb si , sploh nisem izbral za predmet svojega romana, kvečjemu se jih tu pa tam dotikam mimogrede in jih večinoma ne imenujem. Cisto nič mi ni bilo do avtobiografije in notranjega življenja specelno njih — kam bi bil tudi zagazil? Slo mi je sploh za ono prerojenje, katero se je vršilo zadnja leta med dijaštvom, za prerojenje od starega abstraktnega, idiličnega (Kvapil) in frazarskega ter rokodelskega narodnjačenja (Jenšowsky) k novemu pojmovnju narodnih nalog, k novemu miselnemu življenju. To prerojenje, se je poglavitno odsevalo v naprednem po-kretu, in se ni vršilo samo v tistih posameznih javnosti znanih osebah, temveč i v mnogo drugih. Ker pa je imelo svoj zunanji okvir baš v teh dogodkih, javnosti znanih, sem torej i jaz to prerojenje položil v ta zunanji okvir — in to tako kakor sem ga v tistem minolem času pej-mil, v veliki meri sam i v sebi preživel in sedaj izpopolnil. Za kritike seveda ni in ne bo moj roman nobena tako pomenlj iva knjiga, kakor je meni v nekih smereh. Toda njegov pomen tiči v namenu, tendenčnosti in zaradi te ga posvečujem mladim, iščočim mladim dušam. Jože! La i c h t e r. je dobro blago l.akr- -snega nudi prava do- '* ^ mača eksportna tvrdka F, ČUdSR Ljubljana 53, Prešernova ul. I. >* Zanesljive ure, uhani, prstani, verižice i. t. d. — ------------—r Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto Noske cene! Solidna ? i.f&a! tem vračunjeno enkratno prenočišče. Preskrbljeno bo za dobro vodstvo v Trstu in Benetkah. — Izlet na Šmarno goro prirede organizirani pivovarniški delavci in sodarji v nedeljo dne 2. avgusta. Odhod ob 7. zjutraj z državnega kolodvora. Organizirane delavce drugih strok prijazno vabimo. Za zabavo bo preskrbljeno. Ce bo slabo vreme se preloži izet na prihodnjo nedeljo. . , , — »Svoboda« na Glincah mia v soboto dne 18. julija mesečni sestanek ob 8. zvečer v gostilni Amerika ntf Glincah. — Zagorje ob Savi. Pri naši steklarni imamo stanovanja, ki bi jih morali že davno zapreti, če bi bilo deželni sanitetni oblasti in zdravstvenim zastopom res kaj rta tem, da obvaruje bolezni stanovalce. Zadnji čas so se nam pa še podrle stopnice, tako da se moramo plaziti po prislonjenih lesenih kolih, če hočemo iti v službo ali domu. Prosili smo že gospoda voditelja tovarne, da nam popravi stopnice, pa je dejal, da je v Prusniku žaga potrta in da še niso nažagane deske. Ker se nam zdi predolgo čakanje in bi se v tem času pobili naši otroci in morda še mi. zato prosimo g. obrtnega nadzornika v Ljubljani, da naj pride vendar v Zagorje in pregleda sanitarne razmere in naj pouči gospoda voditelja tovarne, ravnatelja Vilčnika, da se tudi kje drugje dobe deske za popravo stopnic. — Zaupnik. — Preganjanje Srbov v Zagorju ob Savi. Nemci, uslužbeni pri trboveljski družbi v Zagorju, so pričeli preganjati delavstvo s tem. da je odpuščajo iz službe brez vsake odpovedi, torej proti določbam službenega reda. edino s uretvezo. »Srbov ue potrebujemo v, nasi službi«. Sedaj sta ob službo že dva rcvcžaJ^T sta po rodu Srba, za kar seveda nista odgovorna. Nista srbska državljana, a segnali so ju vseeno iz službe, ne da bi se bila kaj pregrešila. Bila sta več let uslužbena pri družbi v Zagorju. Eden odpuščenih je šel vprašat g. delovodjo Hineka. zakaj ga je vendar odpustil: Ta se je pa odrezal: »Srbov ne potrebujemo.« Gospodje Nemci r>vi trboveljski družbi, ali se ne sramujete takšnega .4gjimja? No, poturica je vedno hujša od 1 urka ih uQšj Nemci, ki pa so po rodu Slovaki, Hrvatje, Celn,^0 nestrpnejši od čistih Nemcev. Zadnji čas se nah*«^ družijo s Šustcr-šičevo gardo, zaradi tega paJiv^ajo opravljati rabeljsko delo in preganjati revne o*tqVce. Fej, sramujte se, vsi skupaj, Nemci iu klcnkauut — Pazniki pri trboveljski družbi so dobit nov služben red. Trboveljska družba je začela deliti paznikom nov služben red, ki velja za ves rudniški okraj Celje in za okrožje rujavega premoga Zagorje. Družba je sporazumno z drugimi podjetniki v celjskemu okraju v imenu I. skupine rudarske zadruge sestavila nov službeni Ted, ki ga je podpisal ravnatelj Heinrich v Trbovljah, ne da bi bila zaslišala kakšnega paznika. Zato pa je službeni red tudi tak, da ne daje paznikom nikakršnih pravic, pač pa jim nalaga same dolžnosti. Ce vtaknejo pazniki novi službeni red mirno v žep, bodo seveda v prihodnje nesvobodni ljudje in prav navadni sužnji trboveljske družbe. Službeni red je izdala družba tudi samo v nemškem jeziku, čeravno je približno polovico paznikov, ki ne raztrmčio prav nič nemškega. Morda pričnejo sedaj tudi pazniki premišljevati, da je skrnjni čas, da nastopijo organizirani, ker s tem službenim redom so jim podjetniki nač pokazali, koliko je vredna kapitalistična ljubezen do uslužbencev in naj bodo v katerikoli kategoriji. — Trbovlje. Dne 15. t. m. ob 4. popoldne je zopet smrtno ponesrečil 18letni rudar Ivan Oblak, doma iz Radeč. Padel je z vozom v predor, globok od 6 do 7 metrov. Krivda je ta, da sta bila popreie dva delavca liri predoru. Kor pa trboveljska premogokopna družba ne gleda na varstvo delavca, temveč le na dobiček, ie šla, pa je v tem mesecu enega delavca odstranila od predora. Torej ji je več vreden dobiček kakor delavsko življenje. Delavci, če se nuccie uuraiirn laivcnSOTTtnvazeTfiiusTi ira: račun vašega življenja in ohraniti vaše zdravje, je to mogoče le s pomočjo organizacije. — V Mariboru ie bil obsojen dijak 4. razreda mariborske gimnazije Anton Kežman na dva meseca ječe. 29. junija je baje dejal oficirskemu slugi Hrvatu Sandukčiču: »Prestolonaslednik bi se bil vedno bojeval; bil je zločest. Če bi ga ne bili ubili Srbi, bili bi ga gotovo Slovenci.« Proti Kežmanu je bila edina priča Sandukčič. — Pač huda kazen za naivne besede. — Deželna organizacija v Gorici poživlja vse krajne organizacije, da ji pošljejo natančen seznani vseh strankin davek plačujočih članov. da ji bo mogoče izpolniti sklep izvrševalnega odbora v Trstu. Obenem poživlja tudi vse tiste krajne organizacije, ki niso še obračunale strankinega davka za prvo polletje, da to store čiin preje. Vse pošiljatve je nasloviti na sodruga Alojzija Štolfa v Gorici. — Svoji k svojim. Tržaška narodna gospoda le pač zelo prepričana, da ne mtrfe biti v Trstu Slovenca, ki se ne b; udinjal njej. Zato se sedaj čudi, da »* slovenskim pekovskim delavcem yš<*č. da je izročilo vodstvo konzorcija tržaških pekovskih mojstrov posredovalnico^ dela NDO. Stvar je namreč sama na sebi zelo interesantna in postavlja tržaško narodnjakarijo v pravo luč. Tržaški pekovski delavci so skoro vsi organizirani v mednarodni zvezi pekovskih delavcev. Nič ni torej čudnega, da so v odboru pomočniškega zbora v pekovskem konzorciju sami socialni demokratje. Vodstvo kon- Pozor! Zahtevajte pri VaSern trgovcu ne samo „kockc za govejo juho*, temveC vedno Izrabo Zvrzda a krliccni JEVE kocke za goy**d juho Sl AGB! ajii te so prignano najboljše! f Samo prave z imenom_MAGGl In l varstveno zTamko zvezdo s Križcem! J V soboto in necSeSio soboto 18. koncert vojaške godbe. J32j*aoi Opomin v filmu proti kupliji z dehslii Bmraai^-asssa I! LAHKOMISELNOST! 1 Minutna drama v 3 dajanjih is modernega evropskega suženjskega življenja. porcija pa tvorijo slovenski nacionalci. V mesecu aprilu so napravili pekovski delavci in pekovski mojstri novo delovno pogodbo. To je podpisalo vodstvo konzorcija in odbor pomočniškega zbora. V tej pogodbi je rečeno med drugim tudi to, da se more ustanoviti posredovalnica dela dogovorno med konzorcijem in pomočniškim zborom. Odbor poslednjega se je ponudil, da iirevzamc vodstvo take posredovalnice. ako dobi od konzorcija na leto 2000 kron. Dne'-, t. m. sc je pa vršilo zborovanje pekovskih konzortislov. Navzočih je bilo 38. Tain so pekovski konzortisti sklenili s 25 glasovi proti 12. da se izroči posredovalnico dela NDO.. ki se je ponudila za letnih 1200 kron in ki sploh nima s pekovskimi delavci nobene zveze. Sklep je bil protipostaven. ker ni bil sprejet z dvetret-jinsko večino in pa zato. ker je v zadnji zakonito potrjeni pogodbi rečeno, da sme ustanoviti konzorcij posredovalnico le dogovorno s pomočniškim zborom. Pekovski delavci, ki so po ogromni večini Slovenci in socialni demokratje. ne morejo, seveda, misliti s piškavimi možgani NDO. Vseeno jim je in jim mora biti. na katero nacionalistično struno bije srce njihovih delodajalcev. Mar jim ic le, da ne napravijo slovenski narodm; pekovski mojstri iz konzorcija fili-jalko političnega društva »Edinost« in da jih ne ponižajo do kruinirjev pri NDO. V pondeljek 13. t. m. so imeli pekovski delavci zborovanje svojega pomočniškega zbora in tam so protestirati proti neciivenemu in protizakonitemu sklepu gospodarjev, katere pač razumemo, da iiui se more biti všeč. ako niso delavci organizirani pri naših domačih ovčicah. Zaradi tega sklepa pekovskih delavcev se »Edinost« jezi in preklinja te delavce. Polemizirati z »Edinostjo« zaradi te reči. bi bilo pač prenespametno. Pekovski delavci hočejo voditi sami svojo posredovalnico dela. Slovenski narodnjaki jiiu pa to pravico odrekajo. To ie ona velika narodnjaška ljubezen do pravice in demokracije. Kadar bo imela pri pekih NDO. večino, tedaj bo pač delala, kar se ji bo zljubilo. Do tedaj pa naj bo Pfi miru in naj sc ne sili, kamor ni od nikogar povabljena. Kaj misli, da so pekovski delavci Kakor meni Janezi, ki pričakujejo mrvice od go-spodarjev.li FBS, Nna| , , f tolažijo m naj pričakujejo boljše čase — TeVma. V nedeljo sefe vr5Ua v Orad-u velika mednarodna kolesarska dirka, okolu Oradca 85 km. Startalo se je v štirih razredih: Amaterji, vojaki-amaterji, častniki in skupine, skupj 48 dirkačev. Prvi je došel na cilj Slovenec Fran Ogrin (član K. S. K. Ilirije), četrti zo- dfrk?^neC Iv?n F5,boIj (K' S‘ K- Iliri>a). Oba (inr?\/V’07 a/ cr'ko,esa domače tvrdke iv tVe Plovno izkazala kot naj- boljša. I itkacema in tvrdki čestitamo! IDRIJA. , "7. S„seie občinskega odbora mesta Idrije, v sredo 8. t. m. je bila jama občinska seja, katere se je udeležilo 20 odbornikov. Po otvoritvi seje prečita župan sodr. Štraus naslednjo iz-ju\o, ki so jo poslušali občinski odborniki stoje* Slavni občinski odbor! Preden prehajamo v obl ravnavanje dnevnega reda, se spominjamo tragičnega dogodka, ki se je izvršil v Sarajevu nad avstrijskim prestolonaslednikom iri njegovo so progo. Naj je nagib atentata kakršenkoli, nikdar ne more m ne sme biti umor tisto sredstvo, ki naj vodi do cilja. Kakor obsojamo duševno in gospodarsko nasilje, ki se vrši nad poedinci, kakor obsojamo krivice, ki se vrše nad narodi! z isto doslednostjo nastopamo tudi proti atentatom na vladarje, ker smatramo človeško življenje za nedotakljivo pravico človeške osebno-staJ^.č? obsojamo in obžalujemo atentat na avstrijskega nprestolonaslednika in h!CTa0V^S0,)-r0gx- a ob?nem 'Skreno želimo, da bi ta nesrečni čin zaslepljenosti poedincev ne kalil tako nujno potrebnega miru evropskih na-Irarn •*! ~’r^llfcIilu občinskemu odboru predla- današnje7ejTllfe^JaSe.zab!,eži v ^Pisniku lic c. kr. dcždnuSSr^tSlg^ “‘obJiS odbor soglasno odobri izjavo in predlaga s nri-» da izreči deputacija občinskega odbora io nnTi?P ?S^l)ino c', kr* okrajnemu glavarju, di, jo posije deželni vladi v Ljubljano. Nato imenuje župan za overovatelja zapisnika obč odb j ranča Cuka m Janeza Kavčiča. Dnevni red seje ic bil sledeči: 1. Rešitev občinskega prora' obSTnskiii /°i l9l4^ Sklepanie 0 ,10vem tarifu intelistvT 5 th2u ro5n,a C’ kr- rudniškeKa rav-npkfPinii Lnui!?/ ,za odstop dela zemljišča pri 4 Pr. n - nic'v svrho naprave vodovoda. 4. I red log župana za namestitev tr?netra nadzornika. 5. Slučajnosti. K prvi točki dnevnega reda prečita župan odlok dež. odbora glede rešitve pritožbe, vložene po Francu Oswa!du in za lotnrio'i/rčriU-Proti občinskem« Proračunu Dri/Sho Ker H proti tej rešitvi že vložena sodišče' £aSOm sk*epa zadnje seje na upravno predlog’žunaVZame na ,znanje- Sklene se • a premog župana z vecmo glasov, da se orekom^i sv^ta, določena za dovršitev hiše št. 509 ker ie h lm!0nlI,a.potrebo shrambe gasilnega orod- Novi tarifi občinskih tak?se nanr?H. kaznl’ “ darskega odseka soglasno odobre ’ pri novih taksah je to, da se fcnitovaiikži S? stojbin odslej zanaprej v Idriji n« bo več no' »ralo, če pritrdi tudi deželni odbor temu sklepu £“li p* ?.0ra° o novih taksaii še SUfi S nifja - ^ poroča župan, da je izposloval pri e' ^avna tejstvu, da napravi in oskrbuje rud va?In?P M r- ■ ce4strii svetilki in dovoli odvajanje fekalij iz mestne klavnice v FloriLinnv rov (oliko časa, dokler dopSTJ nika. Mestna občina pa dovoli erarju, da sme čez občinsko parcelo pri nekdanji konjušnici napeljati vodovod električni centrali, ki jo sezida na »Marofu«. Občinski odbor odobri soglasno županovo poročilo. Dalje poroča župan, da je treba iz zdravstvenih ozirov in vsled ugleda mesta kakor tudi zaradi izpolnjevanja postave ker ima mesto nad 6000 prebivalcev, nastaviti tržnega nadzornika, ki bo nadzoroval posebno ob sredah, ob sobotah in sejmih v mesto došle deželne pridelke razen mesnin, ker te so podrejene nadzorstvu živinozdravnika. Zato predlaga: Nastavi naj se za letos provizorično tržni nadzornik, ki bo imel nalogo, da uadzoruje vsak dan, posebno pa ob tržnih dnevih in sejmih vse na trgu iu v mesto sploh prihajajoče deželne pridelke, kakor: Mleko, sir, maslo, krompir, zelenjavo, sočivje itd. izvzemši mesnin. Skrbeti mora tildi za snažnost skladišč in posode raznih prekupčevalk v mestu. Ta posel naj se poveri okrožnemu zdravniku g. drju. B. Zižeku proti mesečni nagradi 60 K. — Za prihodnje leto pa naj županstvo postavi v proračun mestne občine v ta namen znesek 1000 kron. Temu predlogu ugovarja klerikalna opozicija na vse pretege, češ, v Idriji pozna vsak ali je sadje zrela ali ne In da so za ta posel dobri mestni stražniki. Odbornik dr. Pegan izjavlja, da ga je županov predlog iznenadil, ker ni prej o tem ničesar vedel. Pozdravlja pa, kakor mora to vsak razsoden človek storiti, predlog, ki je v zdravstveno korist vseh občanov, zato bo glasoval njegov klub za predlog. Po nekaterih pojasnilih župana je predlog z večino glasov sprejet. Pri točki »Slučajnosti« se ugodi prošnji Marije Bizjakove za podporo vsled povodnji odnesenega opornega zidišča pred hišo. Dovoli se prispevek 93 K k stroškom. Nato zaključi župan sodr. Štraus sejo ob pol 8. zvečer. — Hišne preiskave zaradi »velesrbstva« so se izvršile tudi v Idriji pri dveh dijakih. Za-plenili so več srbskih knjig in pisein. Socialni in strokovni pregled. * Kovinarjem vseh strok! Pri podjetju »Canticrc Navale Triestino« v Tržiču so kovinarji vseh strok v gibanju, ravno tako oni pri podjetju »Cantiere San Rocco« v Mužiji (Istra) pri Trstu. Zaradi tega sta ta dva kraja zaprta za kovinarje vseh strok. Kovinarji naj sedaj ne hodijo iskat dela tudi v Trst, kjer je istotako gibanje. Raznoterosti. Avtomobili v Ameriki. Franc Oppenheimer je napravil študijsko potovanje po Ameriki in poroča sedaj v »Vossische Zeitung«, kako silno da so razširjeni avtomobili v Ameriki. Prvi vtisk, tako piše. ki sem ga dobil od ameriškega narodnega gospodarstva, Je bil ta. da le sdIoš-nu uiuKoManje izredno široko in globoko in !y. se javlja v naravnost neverjetno razcvČTT 7n^" dustriji avtomobilov. V Novem Jorku opazimo neskončno vrsto trgovin, drugo poleg druge, neprimerno več kakor v Berlinu, Parizu in Londonu, z avtomobili najraznovrstnejše izdelave in cene. ki jih razstavlja neštevilno tvrdk. Kjer je taka velikanska ponudba, tam mora biti tudi temu odgovarjajoče povpraševanje po tem izdelku in to kaže brezdvomno. da upora-ba avtomobilov sega v večje kroge srednjih stanov kakor pri nas. Ta vtisk je postal še močnejši, ko sem se vozil v Chicagi po milje daleč mimo samih avtomobilskih trgovin. Tukaj imajo tudi boljši delavci avtomobile, čeprav seveda ne luksorioznih. K razširitvi avtomobilov pripomorejo mnogo tudi policijske odredbe, ki niso tako ozkosrčne kakor pri nas. Vsakdo dobi pravico, da vozi z avtomobilom, kdor priseže, da je prevozil sam ali pa da je prevozila sama z avtomobilom sto angleških milj In tako vidimo na stotine žen, ki povsem hladnokrvno vozijo z avtomobili skozi največjo gnječo. Tako je napravil tudi tukaj avtomobil enako pot kakor nekdaj kolo od luksoriozne naprave k splošni uporabi širokih ljudskih mas. Velika produkcija pocenjuje izdelke, to se kaže prav jasno v avtomobilski ameriški industriji. Slavnoznana trvdka Ford, ki prodaja avtomobile po 550 dolarjev, ni izdelala v 24 delavnikihmeseca februarja 1914 nič manj kakor ^8.400 avtomobilov, torej skoraj 1200 voz na S^Upald^ela v ,et°šnjem letu najmanj 350.000 avtomobilov Letos je prišel na trg "°lLVt0?,0b Za ceno dolarjev. Elegantni nmra . "IS0 tj avtomobili, ami)ak nizka cena omogočuje nabavo srednjim Stankom in delavstvu in čim bolj se razširi uporaba avtomobilov med tem mnogošt. slojem, tem cenejši postanejo. Ce upoštevamo, da so veljali prvi ameriški bicikli 125 dolarjev, med tem ko se dobijo sedaj dobra kolesa po 10 dolarjev, tedaj zremo razvoju avtomobilnih cen veseli nasproti. Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja In zalaga založba »Zarje*. Tiska vi Meljska tiskarna« v I.jubHanl. Kavarna celo noč odprta o Gostilna Florijanska ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača uhinja. Mate Zadru za M Islro in Manijo. Poslovodje in prodajalci dobe takoj primerno mesto pri gorinaslovljenih konsumnih zadrugah, ki bodo v kratkem otvorile več novih skladišč v Trstu in na deželi. Natančno izpolnjene ponudbe je nasloviti na osrednji urad Delavskih zadrug v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi 21, kjer se od 8,—10. ure zjutraj dobi tudi vse potrebne informacije. — Znanje Italijanščine pogoj. Vodstvo. G0RČEVA LJUBLJANA MARIJE TERE> ‘ 2ijE US7A 57.14 NOVI SVET K»5MW$l^01,rZEjA'ZAH < .TEVAJT&PRVI SlOV.CENtK 1 : BREZPLAČNO o*» n* mmvm Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg siviva, dobre«;#, pa-ljocfiR« 2 K; boljSe^a 2’40 K j f. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastlinjake itd., ter vsa popravila. »\nive (Varstvena znamka.) Cenejše vrste od K 150 najm»j ........................K 26- Nogavice In druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! tf/ LiXJBLtJANA komenb?rf% 1913. 1KUHIM I Prejemki 122663 1052 1936 Podpore članom: a) za slučaj bolezni . ...................• . b) porodniške ............, , . . . c) posmrtne .... V .......... Zdravilna sredstva: a) zdravila in mineralne vode............. b) ternpeutični predmeti.................. c) kopelj . . .............« . . . . Bolniška oskrba......................... Prevaževalni stroški.......................................... Plače: a) zdravnikom ......................................... b) priglednikom........................................ Upravni stroški: 1. prisotne plače odbornikom . . • • . . .. 2. honorar uradnikom......................... 3. stanarina uradov in ambulanc.............. 4. razsvetljava in kurjava................... 5. čiščenje uradov........................... 6. nagrada uradnikom in priglednikom . . . 7. pisarna in tiskovine . .................. 8. poštni stroški, telegrami in telefon . ■ . 9. naročnine in oglasi v časopisih........... 10. dijele in potovanja................... . • 11. dijetedelegatom iz Tolminskega na občni zbor 12. osebna dohodnina ........................ 13. razni .......... * .'•••• • Prispevek penzijskemu zavodu uradnikov........................ Prispevek zvezi bolniških blagajn ............................ Odpis neizterljivih prispevkov .............................. Znižanje inventarne vrednosti (10°/o)......................... Izguba na kurzu efektov.................................. • Rezervni sklad 81. decembra 1912.............................. Čisti dobiček tekoče obratue dobe ........................... Tačasni rezervni sklad........................................ 172809 Rezervni sklad 31. decembra 1912.......................... Prispevki: a) tekoči prispevek članov . . ... . tekoči prispevek delodajalcev . . . . b) pridržek članom v podpori................. c) odpis iz prejšnjih let .................. d) prostovoljni.............................. e) vstopnine................................. Povračila: a) ex § 65 (od zavoda proti nezgodam) b) ex § 32 (od delodajalcev).... Globe: a) od blagajne . ........................ b) od oblastev................. Obresti............................... . ............... Razni...................................•................. 138134 69067 3232 16 353 125651 11201 1363 433 210847 15135 7574 22709 1173 25861 1410 467 364 2080 2162 704 984: 672 131 326 246 172809 10036 Izkaz premoženja (bilanca) dne 81. decembra 1913 Aktiva Upniki: lekarne ....... bolnišnice ...... penzijski zavod v Trstu zdravniki ....... razni................. . . Rezervni zaklad ....... Račun blagajne . . . ;........................ . . . . Račun prispevajočih: a) za prispevke.................... b) za povračila § 32 . . . Račun vrednosti: Kr. 78.000.— a. r. po Kr. 82.75 . za obresti-coupons 31. dec. 1918 Račun poslopja...................... Račun inventarja........................................ Račun glob ...................................... • • Banca Cooperativa agricola (z obrestmi vred) . . Avstrijski kreditni zavod (z obrestmi vred) . . . C. kr. poštna hranilnica (z obrestmi vred). . . . Dolžniki: predujem uradnikom . ........................ bolniške blagajne........................... razni • ........................... • * * 63217 2812 64876 1448 8871 182845 66324 16950 4465 631 5837 12687 896 14325 191717 191717 I 32 Pregledal in v redu našel Gorica, meseca maja 1914, Predsednik: Alfred Callini 1. r. Nadzorovalni odbor: Ceudech L. L r., Valič V. 1. r., Sokol F. 1. r. Blagajnik: Josip Sdraule 1. r. Delpin F. 1. r., Medvescicb J. 1. r., Perko Fr. 1