Poštnina plačana v gotovini. Štev. 38 Ljubljana, petek, 12. oktobra 1928. Leto III. Posamezna števiika Diir I *5U Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski .dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajata;; Alojz Knsold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Ivan Saje, Glince IV. štev. 2. — Tiska tiskarna »Slovenija«. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci, kmetje Sr vsi zatirani narodi, združite se! Ena izmed najbolj perečih nalog slovenskega proletariata je, da si obrani koalicijsko pravico, oziroma v kolikor mu je že bila ugrabljena, pribori nazaj! V tem boju mora danes napeti vse mišice in združiti vse siie, ki so boja sposobne. Glavnjača . . . »BoUševiški emisarji« in ruski emigrantje, Boris Legat in Vlado Maksimov. Korošec, minister policije in žandarmerije, je dal izvršiti koncem avgusta in začetkom septembra po vsej državi pravo lovsko gonjo proti revolucionarnemu delavsko-kmečkemu gibanju. Notranje ministrstvo je tedaj v opravičilo in v obrazložitev te gonje napram tu- in inozemski javnosti izdalo komunike, v katerem je ugotovilo »močnejše delovanje komunistov«, ki da sledi iz tega, ker je prišlo v SHS »večje število boljševiških emi-sarjev ruske narodnosti«. Na stotine ljudi je bilo aretiranih, tisočem so bila premetana stanovanja in vkljub temu »močnejšemu delovanju policije« no trami minister dr. Korošec ni mogel dobiti niti malega dokazka za trditve svojega komunikeja. Ta komunike se je izkazal kot izmišljotina policijskih vrhov in. vsa protikomunistična akcija se je končala z blamažo za režim in za njegovega šefa Korošca. V..Zagrebu, Belgradu, Ljubljani in po mnogih drugih krajih je bilo aretiranih veliko število delavcev, katerim se obljubljajo procesi, ki so pa vsi na zelo trhlih nogah . . . Najhujše za režim je bilo to, da ni mogel nikjer najti nobenega »boljševiškega emisarja ruske narodnosti«, katere je oznanjal v svojem komunikeju zlasti inozemski kapitalistični javnosti, da se pred njo legitimira kot vesten branilec »evropske kulture« pred »boljševiškim barbarstvom«. S še bolj nerodno potezo se je sedaj hotel režim izmazati iz te blamaže. Pograbiti je dal nekaj ruskih emigrantov vranglovcev, osumil jih komunizma (!) in jih dal šubirati do Št. lija. Tako so še ljudje, ki so pred boljševiki bežali in našli vso gostoljubnost v kapitalistični Jugoslaviji (deloma de-nuncirani, deloma pa brez vsake podlage osumljeni, da niso dovolj trdni caristi) — kot smo čitali v njihovih pismih, ki jih je objavil »Slov. Narod« — obupali nad pravico v Jugoslaviji . . . Eden izmed teh ruskih emigrantov, po imenu Boris Legat, bivši kapetan v carski ruski vojski, nekdanji komandant francoske lovske eskadrilje, sedaj mehanik-delavec, je bil v Belgradu, ko se je v delavski obleki vračal z dela, na ulici ustavljen od žandarja. Ker ni imel pri sebi legitimacije, ga je žandar odpeljal v »glavnjačo«. Glavnjačarji so se razveselili, češ, sedaj smo vendar dobili enega boljševiškega emisarja ruske narodnosti, pograbili so ga in zbatinali malone do smrti. .. ^as°Pisie KDK je zagnalo velik opozicionalen vrišč, poudarjajoč v prvi vrsti, da gre za nekdanjega kapetana francoske eskadrilje. Glavnjačarji so pod pokroviteljstvom g. Korošca najprej vse tajili in brez sramu lagali, ko so pa le bili prisiljeni, da vsaj deloma priznavajo resnico, so žrtvovali enega žandarja, ki je bil suspendiran in predan vojnemu sodišču v preiskavo. Mi čutimo dolžnost, da vprašamo: Ali je samo on kriv? Kriv je ves režim, ki je slična batinanja in zverinstva leta dopuščal ne da bi krivce iskal, kaj Sete kaznoval! Niti las na glavi se ni skrivil morilcem nesrečne delavke Ljubice Ljubičič, ki je bila 1. 1924. v glavnjači do smrti prebatinana, po smrti pa se je izkazala njena popolna nedolžnost! UMOR NEPOZABNEGA SODRUGA VULCA L. 1926. JE ŠE DANES OFICIALNO POPOLNOMA ZATAJEN IN VES REŽIM NEOMAJNO ŠČITI NJEGOVE MUČITELJE IN MORILCE, KI SO BILI MEDTEM ODLIKOVANI Z AVANZ-MAJI! Dolga je vrsta onih mučenih proletarcev in proletarskih bojevnikov, za kojih usodo ne dviga nihče glasu protesta razen našega delavsko-kmetskega tiska. Opozicionalno meščansko časopisje se je postavilo v bran za Borisa Legata, a pri tem je zamolčalo pravi vzrok njegovega mučenja, ki je ta, da je bil osumljen boljševiškega emisarstva, česar se seveda sedaj, ko se je izkazalo, da je Legat dober earist, se glavnjačarji sramujejo. Ali je po vsem tem kaj čudnega, da so zverinski glavnjačarji prepričani, da morejo nekaz-njivo razpolagati z življenji ljudi, ki so osumljeni »ruskega boljševizma«? REŽIM JE KRIV, KI JE TO LETA IN LETA DOPUŠČAL, NE DA BI KRIVCE UGOTOVIL, KAJ ŠELE KAZNOVAL! Glavnjača ni od danes, ni.od včeraj ... v njej se vršijo že dolgo zločini in grozodejstva . . . leta 1924. je bila radikalsko-orjunska (samostojno-demokratska) . . . leta 1928. radikalsko-radičevska . . . leta 1928. je radikalsko-klerikalna (ali narobe). Ljubljanska policija je že ponovno poizkušala izgnati mladega delavca Vlada Maksimova, ki ga je Slovenec vojni ujetnik v Rusiji pred 10 leti V imenu zakona (Razmišljanje o SLS in zakonu o zaščiti države...) , Na pravo pot! (Dopis delavca.) Pred nekaj tedni se je vladajoči reakcionarni režim zopet spomnil na naše zavedne sodruge. Preiskave in aretacije, ki so se izvršile, najbrže izvirajo iz krščanske ljubezni do svojega bližnjega, da se lačne nasiti s puškinimi kopiti . . . Tako kot so farizeji preganjali, zasmehovali, trpinčili in končno uničili Krista, ker se je zavzemal za revno delovno ljudstvo, tako se danes spravljajo nad vse zavedne proletarce, zlasti nad tiste, ki največ žrtvujejo za delavsko-kmečki osvobodilni boj. No, temu zatiranju in tem preganjanjem se ne čudimo, kaj se je kapitalistična gosposka družba že v Kristovih časih z nasiljem in takimi metodami skušala vzdržati in za časa kmečkih puntov, danes pa, ko je še bolj v nevarnosti, seveda tudi. Čudimo se pa, kako je mogoče, da se v teh časih, ko vse deiavsko in kmetsko ljudstvo hrepeni po zboljšanju težkih razmer in po svobodi, pojavljajo takozvani socialisti ali socializdajaici zaščitniki današnjega režima. Danes ko reakcija najhujše besni po vsej Evropi in po vsem svetu — razen v Sovjetski Uniji, kjer je strta in uničena — nad delavsko-kmečkim narodom, ko se očito ves kapitalistični svet pripravlja na novo strašno vojno klanje — DANES PIŠEJO PATRIOTSKA GLASILA, NAJ SE ŽE ENKRAT BURŽUJI SPAMETUJEJO IN ZDRUŽIJO, DA ZAČNO S TREZNIM DELOM. Tako milu jejo buržuazijo, napadajo komuniste in Sovjetsko Rusijo, na vse pretege zopet hvalijo avstrijske socialdemokrate — kaka politika je to?. Ne bomo se predaleč spuščali v to polemiko, rečemo pa, da jo vsak razredno zaveden delavec ali kmet lahko prav presodi. Premislimo, kaj bi bilo, ako bi slučajno (bogvaruj!) zavladali sociai-patriotski generali nad delavskim in kmetskim ljudstvom? Najprej bi združili buržuazijo, proti marksistom proletarskim borcem bi napravili še hujšo reakcijo in diktaturo in tako dalje . . . Naše proletarsko prepričanje je, da je njihovo delo za ojačenje kapitalizma najhujše proti interesom delavstva in mi pravimo: Ker buržuazija živi od izkoriščanja in bede delavcev in kmetov, pa ali naj se buržuazne stranke med seboj borijo ali pa naj so združene, je naloga delavsko-kmečbega ljudstva vseh narodov, da se združi v eno močno enotno fronto, oslabi buržuazijo, jo premaga ter preuredi gospodarstvo po svojih interesih. Ni nam ljubo, trošiti čas za tako prerekanje, a marksisti moramo iti po začrtani poti naprej do končne zmage, socializdajalce podrepnike buržu-azije odvreči od delavstva, da bodo ostali v svojem zločinskem delu osamljeni in neškodljivi. Zato: Dol s patrioti! Živela delavsko-kmečka sloga, živel boj delavcev in kmetov vsega sveta pod Marksovo zastavo! , . Radečan. RAZCEP V SP J. Poročali smo o ostrem boju, ki je nastal v Socialistični Partiji Jugoslavije (SPJ ali SSJ) med dvema frakcijama. Ta boj je privedel medtem že do razcepa. Frakcija bivšega ministra Vitomira Korača. ki je bila v zadnjih letih izrinjena od Topalovičeve frakcije (s katero drže Petejan, Eržen in Uratnik). iz Delavskih zbornic in drugih sličnih institucij za delavstvo, je imela 30. septembra svojo konferenco, na kateri se ie proglasila kot samostojna »socialdemokratska stranka« In sprejela resolucije, ki Ji določajo posebno politično in taktično smer. O teh bomo še poročali. ZAHTEVA PO LJUDSKEM GLASOVANJU PROTI IMPERIALISTIČNEMU VOJNEMU OBOROŽEVANJU IN »PANZEKREUZER«-SOCIALIZMU V NEMČIJI. 9. akt. se je začelo podpisovanje volilcev, ki zahtevajo ljudsko glasovanje o tem, ali se naj gradi oklopna križarke (Panzerkreuzer) kot je sklenila socialpatriotsko-klerikalna nemška vlada, ali ne. Zahtevo po ljudskem glasovanju je postavila komunistična stranka Nemčije, ki jo podpira razpoloženje proletarskih mas. ' V 14 dneh, do 16. okt. se mora podpisati 10 odstotkov voliinih upravičencev, t. j. približno 4 in pol milijona (za 1 milijon več, kot je bilo pri zadnjih volitvah število glasov za komunistično stranko), potem se bo šele razpisalo ljudsko glasovanje. Jasno je, da bo pod temi pogoji, ko je podpisovanje javno in fronta meščanske družbe in države s socialpa-trioti vred trdno strnjena proti proletariatu, težko doseči potrebno število podpisov. \ endar tu gredo s komunistično stranko tudi množice sociaidemokratičnih delavcev, ki obsojajo socialirn-periulistiCno politiko svojih voditeljev, ki so glasovali kot ministri kapitalistične Nemčij za njeno novo oboroževanje in za graditev oklopne križarke. ia zahteva po ljudskem glasovanju z vso ostrostjo loči obe razredni fronti v Nemčiji: na eni strani proletarske mase pod vodstvom kom. stranke, na drugi strani pripadniki nemškega imperializma od odkritih fašistov-hackenkreuzlerjev do socialimperialistov in avstromar-ksističnih socialpatriotov. Socialdemokratje vseh barv so jasno odkrili svoj imperialistični obraz, za proletariat nov nauk, da se ne pusti več slepariti od njih fraz, temveč da ves stopi na pot razrednega boja. Socialdemokratski voditelji skušajo svoje izdajstvo in svoj oklopnokrižarski socializem skriti pred masami s tem, da so začeli divjo protiboljševiško gonjo. Pišejo in govore, da je Rusija preveč oborožena iii naj se najprej ona razoroži (naravno, saj oni so za razorožitev delavske države in za oborožitev kapitalizma!) Današnja nemška socialdemokracija je neprimerno nesramnejša zaveznica nemškega imperializma, kot je bila 4. avgusta 1914, ko je glasovala za vojno. Ona je medtem zavrgla vse, kar je še imela delavskga na sebi razen sleparske obleke, ki jo potrebuje, da lahko nemške delavce odvrača od prave poti in od zmage. Potreben je še ostrejši boj proti socialpatriotizmu, proti 11. internacionali, proti »Panzerkreutzem«-socializmu! Socialpatriotje so zadnja etapai buTŽuazija in zadnji steber kapitalizma. Še enkrat: Socialpatriotje niso denuncijanti. »Delavska politika« od 10. okt. je objavila o kongresu kom. internacionale daljšo prismodarijo, kjer piše med drugim tudi te-le reči: 1. »Resnici na ljubo naj ugotovimo, da smo mi prinesli obširnejše poročilo (a kongresu) kakor »Enotnost«, kljub temu, da nismo boljševiki, kljub temu, da našega zastopnika ni bilo na tem kongresu, dočim je dekalistični odposlanec bil tam.« 2. »Zvesti tem moskovskim zapovedim so začeli naši dekalisiti še nesramneje pisariti v »Enotnosti«, po rudarskih revirjih hujskajo, odpadnik in sedanji spokorjenec Makuc pa skuša ustanoviti novo organizacijo stavbin-skih delavcev, za katero bi rad zbral vsaj pet članov, da bi mogel potem pozivati Strokovno komisijo na »enotno fronto«. BREZ NASLOVA. Potem ko je nemška vlada sklenila graditi oklopne križarke in so se tudi francoski in angleški imperialisti dogovorili glede graditve novih vojnih ladij, že poročajo iz Amerike, da se pripravlja zakon, ki predvideva graditev 15 novih oklopnih križark. »Slovenec« se semintja kaj rad ponaša, da SLS ni glasovala za zakon o zaščiti države. V dobi, ko je bil v parlamentu izglasovan zakon o zaščiti države, je bila SLS v opoziciji in je imela tudi sicer ves interes, da nastopi proti zakonu o zaščiti države. To je prvo poglavje. Drugo poglavje pa je tako: Odkar je SLS na vladi, uporablja zakon 0 zaščiti države s posebno vnemo proti delavcem in delavstvu naklonjenim elementom. In uporablja ta zakon prav tako kakor, da je njeno dete. kakor, da je izum njenih »velikih državnikov«. Pri uporabljanju zakona o zaščiti države proti delavcem se SLS in ti jen šef dr. Korošec opravičujeta z izjavami, da se morajo vsi pokoriti zakonom, da se mora spoštovati. Zakoni so zakoni vladajoče reakcionarne buržuazije, ki jih je nsilila delovnemu ljudstvu. Pustimo na stran vse nešte-vilne nezakonitosti in nasilja, ki jih je vedno več in ki dokazujejo, da vladajoči najmanj spoštujejo zakone. Ali z ozirOm na dejstvo, da se SLS vedno ponaša, da je bila proti zakonu o zaščiti države, so ljbdje pričakovali, da vlada, v kateri ima SLS ministrskega predsednika in ministra notranjih zadev, ne bo tega zakona tako strogo uporabljala in da bo ta zakon eventuelno tudi odpravila. Tako pričakovanje je bilo odveč. Zakon o zaščiti države se proti delavcem uporablja z vso strogostjo in vlada nima očito nobenega namena ta zakon odpraviti. Kaj bi bil naredil dr. Korošec, ako bi bil našel, kadar je nastopil vlado, zakon, po katerem bi se bilo smelo, recimo, ljudi sežigati? Ako bi se bil tudi postavil na stališče, da se mora tudi tak zakon spoštovati in se po njem ravnati? »Slovenec« je radi izvajanja zakona o zaščiti države opetovano branil vlado češ, da se ji ne sme zameriti, ako ni čez noč tega zakona odpravila. SLS je že leto dni na vladi. Eno leto ni ena noč. Ako pa za SLS traja ena sama noč kar celo leto, potem ni čuda, da gre pri nas vse tako počasi naprej in potem se da tudi enostavno razložiti, zakaj je trajal srednji vek kar celo tisočletje. Saj se je tudi srednji vek naslanjal na načela, ki tvorijo okostje v programu SLS. V časopisju SLS beremo mnogokrat članke o bednem položaju, v katerem se nahaja delavstvo. Baš zakon o zaščiti države pa onemogoča delavcem, da bi si izvojevali boljše življenjske pogoje. V imenu tega zakona se preganja neodvisne strokovne organizacije in se preganja baš take delavske elemente, ki so v delavskem pokretu najbolj agilni in ki podvzemajo vse one korake, po katerih bi bilo mogoče delavski položaj zboljšati. V imenu zakona o zaščiti države se lahko vsako delavsko gibanje progjasi za komunistično, se lahko vsako organizacijo proglasi za državi nevarno. Jasno je torej, da se uporablja zakon o zaščiti države proti delavcem in v korist delodajalcev. Ako bi bili katoliškemu časopisju in SLS interesi in blagostanje delavstva res pri srcu, tedaj bi bili morali že davno resno delati4 za odpravo tega zakona. Zakon o zaščiti države je nedvomno reakcionaren. Je tudi labilen (negotov) kakor pač vsak zakon. Z reakcijo je vedno tako, da se sicer ve kje in kako se začne, ne ve se pa, kje in kako se lahko konča. V imenu tega zakona se sme vsak čas vsako stranko in vsako gibanje proglasiti za proti-državno. V imenu tega zakona se je spravilo v zapor Radiča in so se preganjali hrvatski kmetje kot protidržavni elementi. Iz interpelacije, ki jo je vložil poslarfec Petejan na ministra notranjih zadev proti preganjanju slovenskih delavcev izvemo, da so policijski organi delali preiskave celo pri delavcih, ki'so, po Petejanovih besedah, »po miselnosti in po praktičnih smernicah jnotorično socialisti in člani socialistične stranke«. To bi se po domače reklo, ki niso prav nič in v nobenem oziru nevarni elementi. Eventualno se lahko zgodi (— verjetno sicer ni —), da bo dr. Korošec uporabljal zakon o zaščiti države proti krščansko-socialistični levici (»Ogenj«) v svoji stranki. In se tudi lahko zgodi, da bo kakšna nova vlada uporabljala ta zakon, ako bo še v veljavi, celo proti vsej SLS, češ, da je iz katerihsibodi vzrokov postala državi nevarna. To omenimo, seveda le mimogrede, ker vemo, da SLS ne bo nikdar resnično ogrožala kapitalistične interese. Stališče SLS in njenega šefa, da se morajo tudi reakcionarni in protisocialni zakoni za vsako ceno respektirati, je sicer zelo komodno. Gotovo je tako stališče za SLS in kapitalistične interese koristno. Na Nemškem se je pred vojno v imenu zakona raznarodovalo Poljake. V Italiji fašisti j jemljejo Slovencem in Hrvatom v imenu zakona j šole, jih preganjajo, jim jemljejo gospodarske zavode, jim prepovedujejo in onemogočajo vsako kulturno udejstvovanje in so sploh vse Slovence proglasili kot državi nevarne elemente. Koroščevo načelo, ki je torej koristno SLS in kapitalistom, je v Italiji in tudi pri nas do skrajnosti škodljivo vsemu slovenskemu, a v prvi vrsti revnemu slovenskemu prebivalstvu. Delavstvo ima ne samo pravico, marveč sveto dolžnost, da se bori za zboljšanje svojega položaja, za boljše mezde, za higijenična stanovanja, za priznanje svojega človečanskega protikapitali-stičnega gibanja. Zato ima tudi pravico in dolžnost, da se bore za odpravo zakona o zaščiti države, ki je največja ovira delavskemu osvoboje-vainemu gibanju. V tem boju se morajo delavci združiti v enotno fronto. Zakaj zakon, ki danes tepe komunizma osumljene delavce, se zna že jutri obrniti do vseh ostalih delavcev. Kajti tudi s tem, da se izvaja proti delavcem, ki so osumljeni komunizma, oškoduje gospodarsko in moramo vse delavce, katerim dejansko onemogoča tisto borbo, po kateri se, tudi po izjavi dr. Gosarja, more v moderni družbi socialna pravica nasproti socialni krivici edino ie uveljaviti. Proč torej z zakonom o zaščiti države! Stranka je ostala v etapi zaostrujočih se razrednih j bojev in bližajoče se vojne nevarnosti pasivna in ta pa-I si vnos t je polagoma zadobila direktno oportunističen : značaj. Pri prehodu od ene etape k : drugi stranka ni i bila v stanju, da se vzdrži na čelu naraščajočih in-vedno j bolj se aktivizirajočih gibanj množic. To je tudi glavni l vir sedanje strankine krize. Oddelitev bd aktivnega gibanja delavskih množic, ki branijo svoje razredne interese, pomeni tak pretres za kom. stranko, da je njena notranja kriza ne le neizogibna, temveč tudi ne more biti drugačna kot resna in globoko segajoča. Stranka mora napeti vse svoje sile, da izide iz krize ojačena in pripravljena za izvršitev novih nalog, ki jo v novi etapi čakajo. Zato so povsem nedopustni vsi poizkusi podcenjevati pomen sedanje krize in s tem uspavati čuječnost strankinega članstva in oslabiti njegovo" voljo za čimprejšno rešitev krize. Nato našteva pismo- največje napake, ki jih je stranka' v zadnjem času zagrešila in ki so vzroki neuspeha Rdečega dneva. Pri jskupni akciji 3. aprila proti poslabšanju zakona o Socialnem zavarovanju se je stranka, namesto da bi prevaro reformistov na licu mesta odkrila in pokazala pot k nadaljevanju izvenparlamen-tarnega boja množic ter se s tem postavila na čelo mogočne akcije mas —, dala pridobiti za kompromis z reformisti in je ves nadaljni boj množic napravila od-I visnega od parlamentarnih kombinacij. Zato ni čudno, \ da delavske mase niso videle nobene razlike med tak-; tiko socialdemokratov in med taktiko komunistov. Enako pasivnost ie pokazala stranka v mezdnih I bojih in napram demonstraciji agrarne stranke, ki je j predstavljala- direkten odgovor meščanskega bloka na j demonstracije delavcev 3. apr. in 1. maja. Kako je stranka reagirala na to demonstracijo? Ali je opozorila delavstvo na vso nevarnost, ki jo predstavlja za proletariat enotna fronta srednjih in malih kmetov z velikimi kmeti in veleposestniki; ali je pozvala delavski razred na protidemonstracijo; ali je izrazila z vsem pavdarkom naše agrarne zahteve srednjim in malim kmetom, ki so se pustili izrabiti za to reakcionarno manifestacijo? Ne, ničesar ni storila. Češkoslovaški delavski razred, pa. je moral s svojim razrednim instinktom spoznati nevarnost, ki jo je pomenila demonstracija agrarne stranke in ni mogel linije naše stranke oceniti drugače kot da je oportunistična, pasivna. Temeljna politična napaka Rdečega križa obstoja v tem, da je bila ta akcija zamišljena in pripravljena izo- lirano od mas. Sama misel prireditve Rdečega dne je j nastala brez neposrednega stika z masami, i ............... KADAR Sl SKOČIJO SOCIALPATRIOTSKI GENERALI V LASE... Takrat si dajejo eden drugemu resnična spričevala. To smo videli že v predzadnji številki »Enotnosti«. Vendar to še ni bilo vse. Sami o sebi pričajo, da so hlapci in lakaji krvavega vladajočega režima, da jim Delavske zbornice služijo kot varna zavetja, v katerih ničesar ne delajo, da so navadni1 denuncijantje in provokaterji, ki se poslužujejo zakona o zaščiti države in glavnjače v boju proti delavstvu, da so Delavske zbornice ekspoziture ministrstva notranjih zadev in tako dalje in tako naprej. Citirali bomo njih lastne besede, da bo jasno slehernemu delavcu. Vitomir Korač (v pismu na vodstvo SPJ) piše: »Po tem je prišel zadnji strankin kongres. Ne vem, kje ste imeli pamet in poštenost, ko ste na ta kongres pripeljali delegate okrog 20 organizacij, za katere vi ravno tako dobro veste kot mi, da ne obstojajo... Jaz puščam na strani vse vaše lakajsko politično stališče napram krva-. vemu režimu, ker bi me predaleč zavedlo, če bi hotel ! ponavljati, kar sem dosedaj jasno napisal. Povdarjam le, da nikdar na tako lakajsko politiko ne bomo in ne moremo pristati, ker se je globoko sramujemo.« Da so vodstva SSJ lakaji vladajočega režima, to že zdavnaj vemo. No prišel je čas, da to javno pove do-včerajšnji predsednik SPJ, Vitomir Korač. Seveda delavci ne smejo pasti v zablodo, da bi verovali, da je Korač. kaj boljši od njih, ker je sedaj resnico povedal. Nasprotno, saj oni so si skočili medseboj v lase zaradi tega, ker tekmujejo, kdo bo boljši lakaj vladajoče buržuazije ... Vilim Haramina, tajnik Opčega Radničkega Saveza pše zagrebški »Crveni Zastavi« št. št. 38 od 27. sept. med drugim sledeče: »Kaj takega more napisati le anonimna kukavica, ki je objestna, ker je dobro zaščitena od ljudi, ki vedrijo in oblačijo v Delavski zbornicah, in ki sprejema dobro plačo, a ničesar pod milim bogom poštenega ne dela.« Dobro je, da se je enkrat spametoval tudi ta Hara-tnina, da je uvidel ono, kar smo mi vedno trdilL Namreč, da ljudje v Delavskih zbornicah sedijo, sprejemajo mastne plače in čisto nič poštenega ne delajo, temveč so te zbornice pretvorili v svoje trdnjave za boj proti delavskemu razredu. Le naj Haramina ne misli, da mi ne vemo, da je on tudi eden od teh zbomičarjev, ki delajo vse v škodo delavskega razreda, a dobro lokajo iz zborničnega korita kot vsi njegovi sobratje. Na koncu svojega članka pravi Haramina takole: »A sedaj še nekaj besed o onem tajniku Delavske zbornice ki, mi je v Novem Sadu rekel: »Kaj morete vi, ki nimate niti ene inštitucije? Vse so v naših rokah, mi imamo dovolj denarja (»para«) in možnost dela, a če nas boste ovirali, vas bomo proglasili za boljševike, pa se bo raztegnil tudi na vas zakon o zaščiti držaye.« »Ali ste slišali?«, vzklika Haramina dalje, »želijo nas spraviti s pomočjo zakona o zaščiti države v glavnjačo! Ali so Delavske zbornice ekspoziture ministrstva notranjih del?« Ravno tako kot Pribičevič. Ko je sklepal zakon o zaščiti države proti delavskemu razredu in ustvarjal sistem glavnjače, tedaj je bilo dobro. A ko so se začeli paragrafi tega zakona zaletavati tudi vanj, takrat pa: Nikar, bratje! Ravno tako Haramina in njegovi. Ko so skupno s Topoloviči in Petejani denuncirali delavce, neodvisne strokovne organizacije in njihove funkcionarje, ko so skupaj izkoriščali zakon o zaščiti države in glavnjačo proti delavcem, takrat je bilo: Hahaha... Ko so pa začeli vse to uporabjati eni proti drugim, pa HaTa-mina vzklika: »Ali ste slišali?« Iz tega vsi delavci najboljše vidijo, da so social-patrvo-tski generali banda buržujskih lakajev, denunci-jantov in nosilcev sistema glavnjače v boju proti delavskemu razredu. Kajti, ko tako pretijo eni drugim med seboj, si lahko mislimo, kaj vse delajo in kakih sredstev se poslužujejo v 'boju proti bojevneinu delavskemu gibanju! Denuncirajo ga že tako in tako na vse pretege. javno, kaj šele tajno... V lastnem smradu se bodo morali generali SPJ zadušiti! MACDONALD IZŽVIŽGAN NA KONGRESU LASTNE STRANKE! Kako gnije socialpatriotizein. Na zadnji seji kongresa angleške delavske stranke (socialistične Labour-Party) 5. oktobra je prišlo do burnih prizorov, ki jih je izzval Macdo-nald s svojim nastopom proti Sovj. Uniji. Ko je bil omenjen sovjetski predlog za popolno razorožitev, je Macdonald izjavil, da noče sploh ničesar slišati o kakih sovjetskih predlogih. Ruski predlog — je nadalje izjavil M. — je bil tako surov in neobdelan (!), da se sploh ni dalo o njem razpravljati, zato ga je sovjetska vlada sama umaknila (! podli lažnivec !) in takorekoč zbežala. Ta izjava Macdonalda je izzvala med delavskimi delegati pravi vihar. Nastalo je kričanje, iz katerega se je čul klic: »Ruski predlogi niso prodrli le zaradi nasprotovanja kapitalističnih vlad.« M. se je dolgo časa trudil, da bi govoril naprej, a ga razburjeni delavski delegati niso pustili. Tako je bil Macdonald izžvižgan na zborovanju svoje lastne stranke, Macdonald, ki je svetilnik II. internacionale in obenem najnesramnejši agent angleškega imperializma. Pri glasovanju je seveda dobil večino (strokovni birokrati so tvorili to večino) in predlog, da se sprejme v program popolno razorožitev, je bil odklonjen. Socialpatriotizem asmega sebe vedno bolj razkrinkava. ODPRTO PISMO IZVRŠEVALNEGA ODBORA KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE ČLANSTVU KOM. STRANKE ČEŠKOSLOVAŠKE. (Izvleček.) Kom, stranka Češkoslovaške preživlja notranjo krizo, katere neposredni povod je bil neuspeh Rdečega dneva (t. j. protestne demonstracije 6. julija proti prepovedi delavske špartakijade). Glavni vzroki in viri te krize pa, tiče globlje. V zadnjih treh letih je stranka z uspehom pobijala desne skrenitve (s prave poti), je odločno likvidirala v svojih vrstah trockistično skrenitev in je s tem ideološkim bojem kot tudi z reorganizacijo na podlagi) obratnih celic ustvarila predpogoje za svojo boljševizacijo. Brez dvoma je tudi upliv stranke na delavske mase narastel. Na polju ideološke vzgoje pa trpi stranka še vedno na velikih pomanjkljivostih. Boj proti oportunističnim skrenitvam se ni vodil dovolj načelno, jasno in sistematično. Manjkalo je na resnični, boljševiški samokritiki tako strankinega vodstva kot tudi nižjih organizacij. Obratne celice niso bile pritegnjene v politično življenje stranke. Pri vodenju gospodarskega boja in strokovnega dela prevladujejo slej ko prej socialdemokra-tične metode. Tudi pasivnost v boju proti vojni nevarnosti in fašizmu, nezadostna pozornost kmečkemu in nacionalnemu vprašanju, spadajo k pomanjkljivostim stranke, ki so v zvezi z njenimi socialdemokratskimi tradicijami. Vrsta oportunističnih napak stranke je bila že prej od izvrš. odbora kom. int. obsojena. Pri prirejanju kampanj za množice je v pretečenem letu bilo opažati pasivnost tako s strani centralnega vodstva, kot s strani krajevnih vodstev. Tako v teh kampanjah kot tudi pri raznih mezdnih bojih se je kazala napačna ocena socialdemokracije kot da je ona razrednobojevna stranka, kar je vodilo do oportunističnega pojmovanja taktike enotne fronte kot da ona pomeni zvezo z reformističnimi vrhovi. Poziv stranke je bil zakasnel, neodločen in nejasen. Potom Rdečega dneva pa je bil .dovršen, ko .se, tudi s 6000 delavci, ki so se zbrali na praških ulicah, ni izvedla demonstracija. V vseli navedenih slučajih se je , pokazala . napačna politična linija stranke. Te napake kažejo, z vso jasnostjo, da se je stranka izolirala od mas. Obsoditi se mora poskus razlagati to izoliranje in te neuspehe iz objektivne situacije: Stranka mora z največjo pažnjo razmisliti vprašanje,; kako z;opet upostaviti kontakt z masami. Brez temeljite raziskave storjenih napak to ni mogoče. Dc-sna nevarnost grozi češki stranki od znotraj. Ona ss kaže sedal predvsem v oportunističnem nazi-ranju, da ie, stranka prehitela mase, da je vzrok poloma Rdečega dne iskati v pasivnosti mas in končno v »prebrisani« ideji, da se da vzdržati legalnost stranke, z osiabljenjem revolucionarnega , značaja naše propagande. Temeljni predpogoj za premaganje oportunistične pasivnosti v vodstvu in v stranki in s tem za zopetno ustvaritev' kontakta med stranko in delavskimi masami, je — združitev vseh sil za odločen boj proti desni nevarnosti. Stranka mora storiti vse, da pritegne v vodilne organe tako stranke kot drugih organizacij mas mlade delavce, ki so prošti socialdemokratskih tradicij, ki so si prilastili rev. ideje, ker so že praktično delovali in so I zvezani z masami. Vse elemente, ki ovirajo aktivizacijo f kem. stranke in še niso premagali socialdemokratske tradicije, naj se odkloni. Diskuzija v stranki naj se organizira tako, da bodo • vsi strankini člani pritegnjeni v njo, da nudijo možnost, i neovirano razpravljati vse napake in vse probleme, pred katerimi stranka stoji. Vse, kar ovira prost raz-| mah diskuzije, se mora z vso odločnostjo odstraniti, i Kriza stranke se lahko odstrani le na ta način, nikakor ne s frakcijskimi manevri in frakcijskimi spori, ki • jih je treba v kali zatreti. MOC NEODVISNE KOVINARSKE ORGANZACIJE. Belgrajski »Organizovani Radnik« od 4. oktobra objavlja tabelo o volitvah obratnih zaupnikov v 31 obratih Hrvatske, Srbije in Vojvodine. Lista neodvisne kovinarske organizacije (SRMIOJ) | je bila vložena kot edina v žel. kurilnici v Karlovcu-(156 delavcev), v sedmih srednjih kov. obratih v Zagrebu (skupno 172 delavcev), v žel. kurilnici v Som-boru (105 delavcev), v žel: kurilnici v Subotici (401 del.), v žel. kurilnici v Cupriji (292 del.), v »Sartid« tovarni vagonov v Smederevu (1300 del.), v Kraševcu v tvornici vagonov (553 del.), v Palanki v tvornici vagonov (155 del.), v kurilnici v Nišu (416 del.), v mo-stovski žel.. delavnici v Nišu (432 del.) in v kemični tovarni v Koprivnici (292 del). V žel. delavnici v Zagrebu je dobila neodvisna lista 697 glasov, ursovska 127, radičevska 211; v tovarni vagonov v Brodu neodvisna 367, ursovska 174, radičevska 91; v tovarni Ikarius v Zemunu neodvisna 137, ursovska 45; v kurilnici v Belgradu neodvisna 270, nacionalnih žel. 103; v ladjarski delavni.ci v Belgradu neodvisna 208, ursovska %\ v železni delavnici v Smederevu neodvisna 244, nacionalnih železničarjev ' 148; v žel. delavnici v Nišu neodvisna 1016, nacionalnih železničarjev 147; v livarni v Osijeku neodvisni 272, Vir-1 sovci 136 in v žel. delavnici v Bečkereku neodvisna 356, ursovska 72. Tako imajo neodvisni kovinarji 154 zaupnikov z 8128 giasovi, ursovd 13 zaupnikov s 650 glasovi, drugi pa 12 zaupnikov. Na tem se jasno vidi, kako ie neodvisno strokovno gibanje v tej važni industrijski panogi po teh pokrajinah močno in kako izginjajoče slaboten je tam ur-sovski Savez Metalskih Radnika, ki povsod igra raz-bijaško vlogo. Slovenski zavedni kovinarji, organizirani v SMR, morajo stremeti za tem, da razbijaško vodstvo SMR odstranijo in preko njega Upostavijo enotno bojevno fronto in enoten strokovni pokret ž le-odvisho kovinarsko organizacijo. I SODRUG GROŠELJ IZ DOBA ARETIRAN IN UKLE-NJEN ODPELJAN V LJUBLJANSKO JETNIŠNICO. Pri s. Grošlju v Dobu pri Domžalah So orožniki pri hišhi preiskavi pred petimi tedni odnesli ntškaj časopisov in papirjev. Dne 8:: oktobra je šel v tej zadevi k zaslišanju na okr. sodišče na Brdu. Kaj in kako se je pri teiri zaslišanju Zgodilo, nam ni znano. Tam so ga uklenili žandar ji kot razbojnika, ga takega gnali dve uri peš na domžalski kolodvor in poteth v preiskovalne zapore ljubljanske jetnišnice. Kaj' je š td iiovo žrtvijo divjajoče reakcije bomo še poročali. • VI. Kongret Kominterne. ZAKLJUČNI GOVOR BUHARINA O PROGRAMU KOMINTERNE. (Iz zagrebške »Borbe« od 1. sept.) Kdo brani enotnost in kdo razbija delavsko gibanje Po mojem mnenju ni treba mnogo truda, da pobijemo cinični očitek socialdemokratskih nasprotnikov (češ, da je naš program — program razcepa delavskega razreda). Treba je pogledati le zadnje dogodke v delavskem gibanju, da vidimo, kdo pravzaprav sedaj nastopa za idejo enotnosti svetovnega proletariata in kdo kapitalistom na ljubo cepi delavske vrste. Kdo izključuje komuniste v Angliji, Nemčiji in drugih državah iz strokovnih organizacij in kdo v ljubeznivem soglasju s podjetniki napoveduje pohod proti komunističnim delavcem, če ne reformisti? Tendenca (smer) k razcepu delavskih vrst in v prvi vrsti strokovnih organizacij je trenotno posebno značilna za politiko reformistov skoro vseh dežel. Reformistični voditelji, voditelji amsterdamskih strokovnih organizacij in 11. internacionale se borijo neposredno proti ideji mednarodne strokovne enotnosti. Popolnoma jasno je, v interesu katerega razreda vodijo reformistični voditelji to politiko razbijanja strokovnih organizacij. V eni zadnjih številk od nemške zveze podjetnikov izdaja-nega časopisa »Delodajalec« (der Arbeitgeber) je objavljen velik članek, posvečen našemu programu. Članek ima naslov »Program Komunistične Internacionale« in vsebuje med drugim sledeče: »Za nekomunistični svet je program zanimiv časovni dokument in obenem dragocen ključ za razumevanje por litičnih, gospodarskih in socialnih sil, s katerimi se bomo morali (podjetniki) v bližnjih letih boriti. Komunistična Internacionala je nadrejena vsem komunističnim strankam. S tem je program Kom. Int. tudi okvirni program za nemško kom. stranko. Kom. Int. postavlja tudi navodila za strokovno politiko. Tudi oni komunistični delojemalci, ki ne pripadajo k Rdeči Strok. Internacionali, temveč k II. (amsterdamski) strokovni internacionali, se morajo ravnati po načelih, ki Jih vsebuje program Kom. Int. Zaradi tega je ta program tudi obvezna inštrukcija vodilnih opozicionalnin kril v amsterdamskih strok, organizacijah in je izredno važnega praktičnega pomena za notranji gospodarski mir v meščansko-privatno gospodarskih državah. Zato ni le zanimiv, temveč za vsakega podjetnika neobhodno, da se seznani s programom Kom. Int.« Značilno je, dodaja k tem citatom Buharin, v čem nemški podjetniki vidijo glavno nevarnost. Oni vidijo glavno nevarnost v delovanju komunistov v strok, organizacijah in navedeni citat pomeni v bistvu ukaz reformističnim voditelje*, da izključijo naše sodruge iz amsterd. strok. org. in vsa praksa zadnjih let kaže. da reform, voditelji te ukaze podjetnikov poslušno izvršujejo. Treba je j pač doseči mejo cinizma, da se more komuniste ob-dolževati razcepa delavskih vrst. Potem ko je omenil pisanje buržuaznega in socialističnega tiska o programu Kominterne, je Buharin nadaljeval: Naš program je program borbe proti imperialistični vojni; program razredne enotnosti proletariata. Zaradi tega smo proti kapitalistom, proti socialdemokratom in proti reformistom. V komisiji za izdelovanje programa se je razvila obsežna diskusija. Razpravljalo se je več kot sto problemov in radi tega se moram omejiti le na najvažnejše. Netočno je, če nekateri sodrugi pravijo, da uvod k programu ni potreben. Uvod izraža kontinuiteto (nepretrgano vez in neprekinjenost) revolucionarnega pokreta. Leninizem ni izpopolnjevanje, temveč nadaljnje razvijanje marksizma. V teorijo proletarske revolucije ni Lenin vnesel ničesar nemarksističnega, ampak je obdelal nova dejstva in pojave z marksističnega stališča. Marksizem ni samo suma (vsota) Marksovih misli, ampak tudi revolucionarna metoda, revolucionaren nazor o svetu in obenem teoretičen sistem. Nove pojave moremo analizirati s pomočjo marksizma, kar more dovesti do postavljanja novih teoretičnih trditev, ki so marksistične in spadajo v; marksističen sistem. V nasprotju z reformističnim brbljanjem o »azijskem komunizmu« moremo trditi, da je leninizem najbolj čist in najdoslednejši marksizem na svetu. (Dalje prihodnjič.) TAKO SE POSTOPA! V hamburški organizaciji kom. stranke Nemčije so letos 29. aprila ugotovili poneverbo 1850 mark strankinega denarja. V nadaljni preiskavi je posebna strankina komisija ugotovila kot krivca funkcionarja Wittorfa. Sodrugi, ki so bili v tej komisiji, pa so storili težko napako, da so, boječ se, da bi zadeva škodovala stranki, če bi prišla v javnost, rešitev zadeve zavlekli, namesto da jo dajo v presojo strankinim forumom in Wittorfa izključijo. Ko je centralni odbor nemške kom. stranke pred kratkim to zadevo razpravljal, se ni bal, najostreje »žigosati pred delavsko javnostjo, tako \Vittorfa kot tudi vse člane preiskovalne komisije, v kateri je bil tudi s. Thiilmann, vkljub njegovim velikim zaslugam za stranko in vkljub velikemu ugledu, ki ga uživa med revol. delavstvom. S tem sogiasnim sklepom je komunistična stranka Nemčije zopet dokazala, da postopa v vsakem slučaju proti vsem v njenih vrstah zagrešenim nepravilnostim z največjo strogostjo. S polno pravico je lahko ponosna na svojo rev. disciplino, kateri slične ne more pokazati nobena druga nemška stranka. To morajo priznavati tudi najhujši njeni sovražniki. Celo zadevo je centralni odbor sam takoj po svojem sklepu razjasni! proletarski javnosti. Nemški social-patriotje, ki se vsled svoje politike v nemški vladi (kier glasujejo so za novo oboroževanje razoroženega nemškega imperializma, za gradnjo oklopnih križark!) prišli med delavstvom v zelo težak položaj, so se seveda z vso vnemo vrgli na ta slučaj in sprožili veliko gonjo. Toda ravno čistost in trdnost njenih vrst, železna strogost zlasti v vodstvu, dajejo nem. kom. stranki garancijo, da bo zbrala okrog sebe ves delavski razred in premagala kapitalistične izkoriščevalce, impepiali-stične vojne hujskače in »Panzerkreuzer«-socialiste. Kai piieio delavci in kmetje? Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! V nedeljo 30. sept. t. 1. se je vršila v Šmartnem ob Paki v Savinjski dolini slavnostna 10-letnica ujedinjenja in »svobode« v državi SHS, združena s popoldansko veselico ter igro »Kalvarija« polno vojnih grozot, uprizorjeno v Paški vasi. Prireditelji slavnosti so bili: Zveza slovenskih vojakov in Gasilno društvo! Glavni govornik je bil- kakor pri vseh takih komedijah, vojni kurat g. Bonač, ki ima že prakso za govorance ob sličnih prireditvah! Ne mislim se tu spuščati v podrobnosti njegovega govora, temveč naj samo v glavnem podam par odlomkov iz irazerskega govora! Pretežna govoranca itak ni spadala k slavnosti — dopoldanska pridiga na prostem — temveč je bila kratkomalo hujskarija na novo vojno, na klanje ljudi, na grozote, tudi na povojno stanje moram;: misliti. Ko bi Italijani slišali, kaj jim je g. Bonač vse oblju-bcval, vpil je kakor petelin na sosedove kokoši ter pozival ljudstvo na mržnjo do italijanskega ljudstva, ki ravnotako kakor pri nas ni krivo sedanjega režima, toda pri njemu so bili vsi falotje, ter vsi vrženi; v isti* koš! V Italiji je v tem oziru prav gotovo druga atmosfera, kakor pri nas- tam sveti oče papež nimajo toliko vpliva na Mussolinija, kot pa oče Korošec v Beogradu. Zakaj se je kaj g. Bonač tako napihoval v govoru, alf bi ne bao bolje in mnogo bolj enostavno, brez vsakih demago-ških govoranc, ako bi interpeliral pri svojem očetu cerkva v Rimu, ter ga prosil, da izposluje malo več človeške obzirnosti napram okupiranim Slovencem od strani imperatorja Mussolinija in njegovih privržencev. Toda ne, naši klerosi dobro vedo, da bi bila to slaba kupčija, ki bi se gotovo ne obnesla, zato je bolj enostavno sklicati zborovanje ljudstva, tega shujskati, ter mu omrziti ves italijanski narod. Ce bi to delali ljudje, ki se ne smatrajo za božje namestnike, bi bilo vse v redu, ker za te bi se lahko reklo, da ne upoštevajo Kristusovega nauka, v katerem je dejal: Ljubi svojega bližnjega ka- kor samega sebe!« kakor pa je bilo vsem vidno, je g. Bonač Kristusov namestnik, vsaj po obleki ga za takega soditi treba, zatoraj od takih ljudi ne bi kaj takega pričakovali! (Korošec je tudi Kristusov namestnik bil — a sedaj je pa Vukičevičev.) Med drugim je govorik tudi dejal oziroma kritiziral odpravo plodu! Za primer je tudi primerjal k našemu ljudstvu nekdanje Izraelce, ker da so ti baje, ko je bilo preveč ljudstva, mlade fante prisilili, da so sami skakali v valove Nilske reke, da se tam utope in da se na ta način zmanjša število ljudstva. Ze takrat je bilo preveč ljudstva, a danes? Aii naj bo še večje število brezposelnih, kakor jih je že in ali naj bo še več ljudi, ki se bodo pustili v vojni pobiti in poklati kot živina, samo kapitalistični kliki na ljubo?! Kdor hoče . •otroke, naj si jih vzgaja, jih redi, ter jih tudi lahko po- ! streliti da, pa bodisi komur že koli na čast. Toda iz- j mozganega ljudstva ne boste spravili tako lahko pred , morilno orožje, kajti ono ni vzgojeno na svileni pernicah, temveč v zakajenih, črnih bajtah in po lastnih izkušnjah, ki niso baš najslajše! Pri popoldanskem govoru je bil fiasko popoln, kajti resnico, ne tajim, toliko ljudi pa tako mak) aplavza. O Bog_svet?! kričal je govornik, a molčalo je ljudstvo! j Zakaj? Zato, ker so se jim odprli možgani. Brzojavka > • Korošcu v Beograd, generalu Maistru v Mariboru, ma- I ; jorju Colariču v Ljubljano! Nič živijo, aii sploh klicev j ' ni bilo! Teater pa je dosegel vrhunec poraza, ko je velenjska godba zaigrala »Lepo našo domovino« in ko ie moral : predsednik pozvat! ljudstvo, da se odkrije! To je storila J peščica ljudi, toda tri četrtine ljudstva si je gotovo mi-j slido Cankarjev izrek: »O, domovina, ti si kakor vlačuga. | kdor te ljubi, ga zasmehuješ... Kdor je govor g. Bonača poslušal, ter ga primerjal J z življenjem v vojni, ko je bilo klanje dnevno delo, mu pri duši gotovo ni bilo vseeno in v glavi se je moralo t zganiti samostojno mišljenje. Le tako naprej, čimprej se , bo struna napela prej bo počila! Svobodomislec. morajo plaziti po 10 do 15 minut po trebuhu do številke, kakšna mora biti potem storitev, je lahko uganiti. Vkljub temu se zahteva od rudarjev količina premoga, ki sc komaj na normalnih številkah doseže. Ker je to vedno nemogoče, se maščujejo pazniki in obratovodja (ki so večinoma Madžari in Nemci) z brisanjem šihtov, čeravno je to že zdavnaj zabranjeno. Vse pritožbe na merodajna mesta ne pomagajo nič, ker, ako tudi pride kak uradnik od rud. oblasti, ne gre kontrolirati odkope, običajno pridejo pritožbe poslane na rud. oblast v originalu nazaj na upravo ugljenika . . . posledice lahko uganete! Poleti je bila strašna vročina po barakah, vodo si mora vsak sam nositi od 20 minut oddaljenega studenca, čim je padlo malo dežja, je blata do kolena. Res tako zanemarjene in nesnažne kolonije ni nikjer v Srbiji. Značilno za te razmere je to, da je ugljenik last Prve Hrv. Štedione. Ta najmočnejši denarni zavod hrvaške buržuazije ima običajno v službi same protekcijonaše. Razumevanje službe in dela, ki mu je poverjeno, je postranska stvar, glavno je »naš čovjek«. Pač ni nobene razlike med radikalijo in hrvatarijo. Zaposleno je običajno na premogovniku okoli 350 ljudi, menja se pa letno preko 1000 delavcev, ker ne more skoro nikdo vzdržati dolgo to nesnago. Zato se vedno išče novih delavcev po borzah dela v Mariboru in Ljubljani. Nevešče poslovanje je v glavnem razlog, da se bo : ta ugljenik v najkrajšem času ustavil, delalo bo kveč- j jemu še 50 do 60 ljudi na vzdrževanju. Kakor se čuje, . se bo postopalo tudi sedaj kot navadno: domači delavci I in nameščenci proč, a Madžari in Nemci ostanejo . . . ! vsaka pritožba ali ugovor zastonj! Poročali vam bomo še o tem premogovniku, a naj-brže s pota, ko bomo pešačili za delom in kruhom v mrazu in blatu proti Srbiji! Kako je že rekel Cankar? j »O domovina, ti si kakor vlačuga . . .« : terih pa pri TPD ni nikjer več) ali jih pa premestil v štirc in separacijo (arbeitshaus) in žvižga s piščalko v ustih kot nad psi. In kaj na tako nastopanje reče obratovodja kot inteligent-uradnik? Zgodil se je že tale slučaj: Zjutraj, ko je prišel v službo, je bilo prva beseda (namesto rud. pozdrava) napram delavcem: Fantje, danes pa mora biti en tisoč dva sto vozičkov premoga sfedranega! Ce pa ne Loste tega jajstali, bo ste pa šli v štirc! Ker je pa paznik vedno in vedno delavce priganjal, je povzročil s to pretiranostjo, da se je naredila škv,-aa in zastoj v delu in sicer tako, da so se vozički postavili pokonci, se uprti v neko železo tako močno da se je piomet zaustavil. Pri reševanju vozičkov je spodletela neka tračnica in je malo manjkalo, da se ni zgodila težka nesreča. Pri tem dogodku se je zadrl nad delavci: Da bi le vas hudiče vse skupaj pobilo, saj bi itak ne bilo nobene škode — izvrstna izobrazba enega poduradnika! Dovolimo si sledeče vprašanje na vodstvo IPD ozhoma temu pazniku predpostavljene uradnike? Ali se tako sme postopati z delavstvom? Ali uradniki vedo, da imajo take paznike v službi? Pozivamo uradnike, da temu napravijo konec! Take ljudi naj se pošlje kam, da se nauče dostojnega vedenja napram delavcem. Delavcem pa kličemo: Proč s takimi izkoriščevalci delavstva! Ali bomo še dolgo tako trpeli? Izkoriščani in zatirani v boj proti našim izkoriščevalcem in krvosesom! D. č .in o.! Opazovalec V... k. „Ci Vestnik »Svobode NA JESE- UREDNIKU »DELAVCA« V ALBUM. Prosim uredništvo »Enotnosti«, da objavi sledeči stvarni popravek na napad v 18. štev. »Delavca« pod »Razno« na mojo osebo: Že nad tri leta brezposelni 30 letni član strok. org. s. A. K. mi je potožil svoje bedno stanje, da nikjer ae dobi dela in nobene podpore. Svetoval sem mu, naj se obrne na Strok, kom., ki je prejela precej denarja v kulturne svrhe, da mu event. pomore. Po mnenju urednika »Delavca« je to norčevanje iz bednih brezposelnih. Ali naj bi morda s. A. K. poslal prositi milodarov k škofu aii v samostane? Urednik »Delavca« bi lahko s. A. K. povedal, da iz denarja v kult. svrhe ni mogoče v podporni namen ničesar dati, če je res tako. Toda njemu je prišlo to prav kot prilika, da mi nepošteno nekaj podtakne, kar bi mi v cčeh delavstva škodovalo. Ue istemu uredniku ni bila všeč višina podpore, ki sem jo sprejel od svoje org., bi lahko pri njenem odboru Protestiral. On pa je raje to predstavil javnosti kot nekaj nečastnega! Mislim, da je bila njegova dolžnost najprej postaviti na sramoten oder one svoje prijatelje, ki so si v neki ljublj. strok. org. nepošteno prisvojili težke delavske tisočake, preden more komurkoli očitati od organizacije sprejeto podporo. Mislim, da si sedaj lahko vsakdo ustvari sodbo o uredniku »Delavca« *• Vuku. lvan Tom6 Vič. — Nekaj o naši občini. — Pri nas se gode | čudne stvari pri obč. gospodarstvu. Dela se oddajejo 1 brez vednosti obč odbora, plačuje se za kvadratni me-; ter sveta kar po tisoče Din in to pa še ljudem, ki to ; najmanj zaslužijo in potrebujejo. Pa kaj to briga obč. I zastop in pa davkoplačevalce viške občine! Saj imamo v naši občini gospodarski zastop štirih svetnikov, oni napravijo in sklenejo lahko vse brez da bi kjerkoli smel kaj vprašati ali se celo pobližje zanimati za njih delo. V drugi vrsti pa za brezstanovanjce ni ne denarja in ne prostora, da se jim postavi zasilna stanovanja kljub temu da ima občina dovolj svojega sveta, in tudi odobrenega kredita v znesku 100.000 Din že od lanskega ieta. Kmetje se jih boje, češ, da jim bodo vse pokradli, kljub temu, da so to večinoma pridni in pošteni delavci, katerih edina napaka je, da imajo številno družino in malo zaslužka ter da ne morejo zmagovati naravnost oderuško visokih najemnin. Pri nas se zahteva za luknjo, ki je ni mogoče imenovati soba, brez vsakih pritiklin umazano in vlažno, zdravju odraslih, kaj šele otrok, naravnost nevarno po 300 Din na mesec. Posojilo, ki se je vzelo lanjsko leto se za omiijenje stanovanjske bede ne sme uporabiti, ker so se gospe-dje socialisti že lansko leto upirali temu, dasi ne javno, vendar pa toliko, da se še do danes ni napravilo- ničesar, kljub temu, da so že bili in so še sluiaji, da brezstanovanjci bivajo po štaiah in kleteh. Izgovor je bil vedno: Kdo bo stroške krii, kdo bo plačal, dotični, ki bo prišel stanovat, ne bo hotel in mogel toliko plačevati. Na drugi strani je pa dovolj denarja za razne nerabne »iestunge«, kakor je javno perišče, ki stane težke tisočake, pa je uporabno samo v največji suši, drugače si morajo pa ženske postavljati mostove, da pridejo do vode preko blata, ki tam leži skoro do kolen. Pa kaj to! Saj je perišče postavil obč. svetnik, ki je član gori imenovanih štirih, ki dela za blagor in dobrobit občine, kakor sam pravi, — ljudje in davkopla- j PROSLAVA 10 LETNICE »SVOBODE NICAH. Jeseniška »Svoboda« je tako lepo proslavila svojo 10 letnico, kakor pri nas nismo vajeni. Naša društva le prerada proslavljajo svoje jubileje z veselicami in popivanjem. Jeseniška »Svoboda« se je pa izkazala s svojo prosiavo, da je res delavska in kulturna organizacija. Jeseniško delavstvo se je v velikem številu udeležilo kulturne akademije zvečer v delavskem domu in drugi dan sprevoda. Aktivni »Svobodaši« so s tem dobili zadoščenje za svojo vztrajno požrtvovalno delo. Vsak aktiven sodrug je lahko čutil, da vsako pravilno delo le obrodi uspehe in da nimajo prav oni, ki v težkih urah tožarijo: »Saj je vse zastonj«. Tudi avstrijski sodrugi iz Koroške s svojim praporjem so prišli na to lepo manifestacijo gorenjskega proletariata. Bili so med nami kot bratje med brati in težka je bila ločitev na kolodvoru. Prosvetni večer je pokazal, da smo sposobni, da zaživimo novo kulturo, novo življenje. Telovadci, deca, teiovadkinje, deklamatorji, Cuferjeva dramatična slika »bvit«, nagovor predsednika jeseniške podružnice, petje javorniške »Svobode«, skratka vse točke so bile na višku. Posebno navdušenje je vzbudil nastop beljaških sodružic, ki so predvajale dekliški ples in žabjo balado. Drugi dan ie moral biti sleherni jeseniški proletarec vzhičen nad sprevodom, kj ga je organizirala »Svoboda«: Na čelu kolesarji z napisom »Delu čast in oblast«, za njimi zastave, godba, telovadci, deca, gojenke, teiovadkinje, Avstrijci, nogometaši z Jesenic in Most pri Ljubljani, sprevod pa so zaključili starejši sodrugi, veseli tega, da se je mlada generacija prebudila. Popoldan so Beljačani z dovršeno elegenco izvajali telovadne vaje s kladivi, članice pa proste vaje. Na bradlji so se izkazali naši telovadci bolje kakor Avstrijci. Nato je nastopila jeseniška telovadna enota, moški in ženski naraščaj in gojenke, ki so s svojo vajo združeno s petjem »Me smo mlade« vzbudile največ navdušenja. Goste je spremilo na kolodvor okrog 800 ljudi z godbo na čelu. Medtem se je vršila nogometna tekma med jeseniško in meščansko »Svobodo« z zmago poslednje. Živela »Svoboda«! Delavska mladina, organiziraj se v naše vrste! MARIBOR. Ko je Stanko v »Enotnosti« čital dopis iz Maribora, se je v Ujed. Železničarju direktno provokater- i čevaici pa pravijo, da za svoj lastni žep. — Pika. Zidani most. — V našem strokovnem listu »Ujedi- njeni železničar« od 1. oktobra 1928 sem čital izjavo našega centralnega tajnika Stankota napram mariborsko razburil. Pri tem od vsega začetka zamenjava , sodrugu> ga je y našem ^ ,Enotnost. pj. strok, birokrate in strok. org. Nič se nam tudi ni treoa ^ ^ Rjer je ^ zdavnaj bj,0 potrebno. Ne bonl čuditi, da ima na vse Proboje (proletarske bojevnike) : sg spuščai da,je med nju> povedati pa moram svoje res_ hudo jezo, saj je to stara bolezen vseh socialpatriotov. ; ^ preprjčanje in mišljenje našcmu centrainemu taj. Ne bom o tem govoril, kdo je agent buržuaz.je, uh j ^ ^ strokovni list naj služj res ^ za stro. kovna poročila, nikakor pa ne za strankarsko pranje tajnika in strankarsko blatenje naših dobrih članov ali KAJ MISLI POLICIJA? Vkljub temu, da policija ni našla pri organizaciji brivskih pomočnilcov nobenega nezakonitega materijala, kar je lahko v tem času ugotovila, ko je zaplenila cel arhiv, vendar noče izročiti imovine nazaj organizaciji. Gospodje bi se že lahko prepričali, da je organizacija delovala v okvirju svojih pravil. Cernu ne vrnete zaplenjene imovine? Zakaj ne izročite stvar sodišču, če so se res vršile kakšne nepravilnosti? Ne čudimo se prav nič več, da se je prepovedal še protestni shod, ki ga je sklicala organizacija za nedeljo 7. okt. Režim glavnjače je tu. Režim Kristusovega namestnika, »največjega Slovenca« dr. Korošca. Počasi, pa sigurno se bližamo Makedoniji. Sedaj še protestirati ne bomo smeli več proti 10 urnemu delavniku. Naredba o odpiranju in zapiranju določa za brivsko-frizersko stroko največ 9 urno delo. Mojstri pa so prisilili pomožno osobje na 10 urno delo. Policija pa jim je v času, ko se je vodil najhujši boj za to, da ostane naredba velikega župana v veljavi, priskočila na pomoč. Z njeno pomočjo so prisilili mojstri svoje delavce na 10 urnik. Lepo se je pokazala sloga med oblastniki in mojstri. Za delavce v tej zemlji ni . . . Dol z režimom glavnjače. Dol s krvavim režimom dr. Korošca. Brivski delavci. tisti, ki prikriva napake in slabosti organizacije, ali tisti, ki pokaže, kje in zakaj je jabolko gnilo. To delavstvo danes že razume. Najlepša je 3. točka Stanko-tovega odgovora, kjer se jpokaže v polnem cvetju breznačelnosti z naivnim izgovorom: »da se Pete jan g. Proboju še nikdar ni siiil, da bo na shodu govoril in zakaj pa mesto Stankota ni nastopil kot glavni referent g. Proboj.« Ce torej žel. org. pri protestni akciji niti na centralnega tajnika ne more računati, potem bomo pri nas »soglasno poudarjali potrebo«, da se Stankota postavi poleg onih soc. patriotskih svetnikov na streho Delavske zbornice v Ljubljani, kjer mu vsaj ne bo mogoče s provokaterskim namigavanjem o anonimnem pogumnem korakanju po poti revol. marksizma si pri policiji otvarjati kredit, da njega pusti na miru ter preganja proboje, ki leže buržuaziji in S tanko tu tako v želodcu. Končno še hoče neko plitvo demagogijo uganjati s stavkom: »Kdor hoče tu oprati režim s tem, da ga dela na preiskavah nedolžnega in hoče te preiskave zaračunati na račun socialistov, ta je čisto navaden celo funkcionarjev, da se cele strani porabijo samo zato, da si da duška svoji jezi, ki jo goji napram »levičarjem«! To si zapiši za ušesa, da naše večinsko mnenje je: ako hočeš ta posel opravljati, ga boš že moral v ! drugem listu, ne v našem, od naših krvavo prisluženih dinarjev plačanem strokovnem listu »Uj. žel.« In tudi i to, da dokler boš plačan od naših pristradanih dinarjev, ; boš že moral tudi delati to, kar bo članstvo od tebe zahtevalo. in ono zahteva, da se v strokovno glasilo piše to, kar nam članom koristi, ne pa obratno. Ako hočeš drugič še več. Nam je že dosti tega. Tudi zahtevamo konec metanju članov iz strokovne organizacije! Delu čast in oblast! Zidanmoščan. Plavž na jesenicah. — Tudi iz našega kota hočemo malo poročati o režimu g. dr. Korošca. Orožniki so 4. sept. tu vse prebrskali in pobrali 10 »Enotnosti«, 3 štev. »Pod lipo«, nekaj »Naprejev« in zelo se jim je tudi dopadla amerikanskega »Proletarca« prvomajniška Svoboda Vič-Glince. V soboto predavanje o proletarskem pisatelju Upton Sinclairju ob 8. zvečer v Delav-; skem domu. Predava s. Bratko Kreft. » ! LAŽNJtVin KLUKCE.n v »NEDCLAVSKI POLITIKI«. Zelo vas je zanimalo, kaj misli »Enotnost* o tak-j tiki sodrugov v Splitu za občinske volitve. V 79. šte-■ vilki ste nas že drugič pozvali: »Enotnost« naj o tem napiše svoje stališče! V Splitu se bodo kmalu vršile j občinske volitve. Dekalistični bratje pa so tam napra-) vili kompromis z radičevci, kravjo kupčijo s federalisti t in samemu Trumbiču so nesli potrdit kandidatao listo, j Tako politiko uganja ta klika! Tako se revolucionarno j žonglira v težki atmosferi . . . Lažniivi klukci so si seveda kompromis, kravjo | kupčijo in potrjevanje po Trumbiču izmislili. In laž ima ! kratke noge. Naši sodrugi v Splitu gredo samostojno '■ v volitve, potem ko so pri pogajanjih radičevce pri-j tisnili ob steno in odkrili delavcem in kmetom njihovo ' protiljudsko in kontrarevolucionarno bistvo. Ampak »Nedelavska politika« nas je izzvala s terni svojimi lažmi, da vprašamo — ne njo, temveč slovensko delavstvo, kakšno politiko uganjajo socialpatriot-ski komisarji v splitski Delavski zbornici? Te podle duše so vsemu delavstvu, katero plačuje prispevke, odvzeli pravico, da bi volilo, sami pa so s klerikalci, davidovičevimi demokrati in radikali (samo z vladajočimi strankami) razdelili mandate in sedaj si razdeljujejo delavski denar. Kakor ste hlapci režima in režimskih strank, ali se nič ne sramujete pred delavstvom. Ali se nič ne bojite njegovega maščevanja za te krivice? agent, ki je od kapitalistov poslan v delavske vrste, da j številka iz leta 1928. dela razdor in razbita . . .« in to piše Stanko v politično neodvisnem (?) strok, listu »Ujed. Železničar«. Kolikor se spominjam, »Enotnost« še ni prala nikdar ne enega ne drugega meščanskega režima, pač Da ie konstatirala dokazano dejstvo, da igrajo soci-iU patriotje pri preganjanju proletarskih bojevnikov s strani režima vlogo »zutreiberja«, zato njih častni titel: policajsocialisti! Delu čast in oblast! Proboj. WESTEN D. D. V CELJU. Na zahtevo delavstva naj se da javnosti v znanje notranjo sliko podjetja Westen d. d., napišem nekoliko vrstic v »Enotnost«, ki odločno zastopa interese vsega delavstva. V predzadnji številki je objavljeno, kako mi-zerno je plačano delavstvo pri tem podjetju. Sedaj pa očem povedati, da so nekdanji tukajšnji socialpatrioti postali pravi poliCajci in na tak način je postala tovarna VVesten d. d. glavnjača. V tej glavnjači ni Korošca, ampak so njegovi hlapci, ki hodijo in pretepajo mesto s pendrekom, s pestmi in z vsem, kar jim pride pod roke. Delavci in delavke in vsi, ki mislite kdaj priti v tovarno VVesten d. d., vedite, da so v tej tovarni trije priganjači, ki postopajo z delavstvom na brutalni način in šest takih, ki ga priganjajo na umeten način. Ti priganjači imajo univerzalne pravice, ker ako se jim kdo upira, ga takoj odpustijo iz službe in ga ne sprejmejo več nazaj. Tlačani tovarne VVesten d. d., dvignite se in se rešite. Ustvarite eno močno strokovno organizacijo, ki bo podlaga našega boja. St. F. TRPLJENJE RUDARJEV V PREMOGOVNIKU LJEŠLJANI. Na progi Sunja-Banjaluka pri žel. postaji Doberlin (Bosna), se nahaja v oddaljenosti dveh ur premogovnik Lješljani. Ker je zaposleno tukaj dosti Slovencev, bo gotovo zanimalo tovariše v Sloveniji za usodo teh nesrečnežev. Prvo, kar človek ugleda pri obisku, je stara »žicara«, ki se vsak moment potrga, drugo pa napol podrte lesene stanovanjske barake, kjer se mučijo iz-garane sirote in bijejo vsakodnevni boj s stenicami, ušmi, Žoharji, rusi in še z neštetimi vrstami mrčesa. Ravnotako zanikrno poslovanje, kakor je zunaj, je tudi v jami Ker so vsi gornji sloji premoga nepravilno izropani, je posledica ta, da vlada v jami sedaj strašen pritisk. Vkljub temu se še štedi na podpornem lesu, tako da vobče odkopi strahotno izgledajo. Na več krajih se Niso pa poiskali tistih aktov iz leta 1920, ko je Koroščeva takratna uprava vrgla toliko železničarjev na cesto, med njimi tudi mene po desetih letih službe in sedmih letih članstva pri provizijskemu iondu, da bi mi po lastnih zakonih plačadu, kar mi še danes dolguje železniška uprava. Razumemo, zakaj je za vas nevarno, da čitamo »Enotnost« in Marksove spise in da se zavedamo vaših krivic, ki jih neprestano vršite nad nami. Torej po vašemu mnenju vam še vedno mi vodo kalimo, akoravno jo pijemo mi spodaj in vi volkovi pa zgoraj! — Delu čast in oblast! — Pozdrav vsem, ki čitajo »Enotnost«. Janez Nauganež. Podjetje Dukič v Trbovljah. — Ko prideš k Dukiču v službo, bi moral prinesti s seboj posteljo, kajti »pur- šenhavz« na Gvidi (?) je tak kot hlev, ni ne dek ne rjuh, včasih celo slame ni. Seveda vse polno stenic. Kadar gre dež, moraš posteljo — če smem tako imenovati ono korito — prenesti drugam, da nisi ves moker ... To se dogaja v Sloveniji, ki je »civilizirana« in »kulturna« in kjer se veliko piše in govori o skrbi za »ljudsko zdravje« (najbrže je to pomota in bi moralo biti gosposko zdravje!). Mislim, da so take razmere komaj pri rudnikih v Srbiji, ki je še daleč za našo kulturo. Ce se že nobeden merodajen faktor zato ne bo zmenil, naj vsaj vsi delavci v Sloveniji zato vedo. F. E. Stavka steklarjev v Rogaški Slatini. — Minulo je 14 tednov, odkar smo stopili v boj za svoje pravice, za izboljšanje bednega položaja steklarskih delavcev. Steklarji stoje odločno na braniku svojih zahtev in se ne strašijo še takih žrtev. Ker pa tukajšnji krogi niso vajeni stavke, širijo razne propalice vsakovrstne govorice, samo da bi zbegali steklarje v njihovem boju. Zaostali prebivalci, posebno tisti, ki so odvisni od delavstva, imajo stavkujoče steklarje za puntarje. Oni se še niso otresli suženskega duha iz dobe fevdalnega sistema. — Glavno pa je, da je med nami enotnost in sloga, ker se zavedamo pravic na pošteno življenje. — Trpini. Trbovlje. Guida jašek III. — Tukaj je uslužben starejši paznik, poznan vsem trboveljskim delavcem, najbolj pa tistim, ki so na tem obratu zaposleni, ki je res zelo surovega obnašanja in izrazov napram delavstvu in ki preganja ljudi, jih psuje in delavce tako zbega, da ne vedo, kje in kako br že pričeli z delom. Velikokrat dela to brez vsakega vzroka. — Preti jim, da jih bo vlekel k obratovodji in jih predstavil kot lenuhe (ka- 7. oktober v Wiener Neustadtu je potekel mirno. Koncentrirana je bila ena tretjina avstrijske vojske (3000 | mož), ki je čuvala, da ne pride do spopada, predvsem se-j veda »heimwebrovce«. Teh se je zbralo okrog 15.000, j medtem ko je socialističnih »Schutzbiindlerjev« prišlo mnogo več, do dvakrat toliko. Aretiranih je bilo mnogo komunistov (na samem shodu »Schutzbunda« 130, ker so razdeljevali letake kom. stranke). Trije člani centr. odbora kom. stranke (Benedikt, Ziegler, Schlamrn) so bili aretirani na Dunaju in od prej je ostalo v zaporu tudi okoli 100. Tako se je vsa reakcija vrgla na malo avstrijsko kom. stranko, socialdemokrate pa so lepo napravili kompromis, da je ostal volk sit in koza cela. No, pri tem ne more ostati. 7. oktober je predznak novih ostrejših razrednih bojev med proletariatom in silami buržoazije, v katerih bo moral tudi avstrijski proletariat, da izvrši svojo zgodovinsko nalogo, da doseže svoje osvobojenje zapustiti pot kompromisov, pot avstro-marksizma. Svet se suče naprej... Naročnino za »Enotnost so plačali s. revizorju v Trbovljah sledeči naročniki: B. A., Loke 186 D 6, D .1. Loke 188 D 10, D. F., Loke 237 D 15, D. J., Retje 139 D 25, G. R„ Loke 228 D 10, G. M., Loke 183 D 15, G. J., Loke 351 D 6, H. M., Loke 171 D 10, H. A., Retje 118 D 15, I. P., Loke 67 D 15, J. R., Loke 186 D 15, J. I., Loke 196 D 15, K. K., Loke 81 D 6, K. J-, Loke 355 D 6, K. R., Loke 67 D 30, K. I., Loke 210 D 15, L. I.. brivnica D 10, O. J., Loke 186 D 15, P. F., Loke 196, 10, R. V., Ojstra 4 D 45, R. J., Loke 20 D 20, R. A., Loke 76 D 6, R. M., Loke 83 D 10. T. M., Loke 410 D 15, V. J„ brivec D 20, V. F., Loke 86 D 15, S. F,- Loke 204 D 15, S. V., Loke 209 D 15, Z. S., Loke 51 D 20, Z. F., Lo' 367 D 6, Z. M., Retje 102 D 20. Skupaj Din 471. Vsem naročnikom v Trbovljah sporočamo, da ob plačilnih dneh in v nedeljah ob 9. lahko plačajo naročnino v Rudarskem domu pri sodrugu J. G., revizorju uprave »Enotnosti«. ZA ŽRTVE REAKCIJE. III. izkaz od 16. sept. do 7. okt. 1928. Ljubljana in okolica: Gorenc Matija Din 10, Zora 10, Svoboda narodom 2.50, Stanko 12, Plevnik 10, Brodnik Anton 10, Monte Kristo 10, Breskvar 100, Vesela botrca 1406, C., Zagorje 19. Skupaj Din 1589.50. II. in III. izkaz skupaj 2548.00. Izdatki za sodruge in sodružice v zaporu v tem času Din 405. — Ostane še v blagajni Din 2143. ODPRTO PISMO gospodu dr. Vodopivcu, velikemu županu za ljubljansko oblast. Gospod vdiki župan! Kakor Vam je že znano, je občina ljubljanska kot obrtna oblast I. stopnje z aktom št. 24641 ref. II. od 22. julija 1928 našo prošnjo glede avtotaksne koncesije s stojiščem v Ljubljani, odklonila in kratko rekla, da ni lokalne potrebe. Proti temu lapsusu občine, smo naslovili na Vas, gospod veliki župan, priziv in prosHi, da razveljavite famozni sklep občine. Povedali smo, da v tej stvari ni igrala vlogo lokalna potreba, ampak čisto druge okolnosti in interesi so diktirali famozni lapsus občine. Vrata pravice in resnice so nam pred nosom zapahnjena, zato tudi ta način javnega poziva ne sme presenetiti. Kratko in jasno prinašamo na Vaš cenjeni naslov opozorilo in željo, da kratkim potom presekate vozel nepravice in nam zagotovite zakonito zadoščenje. Radi klevete »Slovenca« je sledil lapsus občine! Cim je naša invalidska zadruga v Ljubljani prosila za koncesijo, je »Slovenec« organ SLS 27. 11. in 8. 12. 1927 objavil ordinarno laž, da naša zadruga ni invalidska, da je židovska, kapitalistična itd. To je bil uvod in signal gotovi večini občinskih svetnikov, da nam ne odobre koncesijo. Da je temu tako, smo se v 104 intervencijah pri občini, enkrat pri tedanjem ministru Gosarju in trikrat pri Vas, gospod velki župan, prepričali. Tudi Vaše mnenje je bik) enako in deputacija 5 invalidov je Vas dobro razumela. »Slovenec« je prižgal ogenj besne konkurenčne kampanje, Udruženje vojnih invalidov SHS, ki je vredno posebne in svojevrstne obsodbe in drugi proti temu podjetju interesirani in eksponirani pa so prilivali olje na ogenj. Učinek tega ognja je bil strašen! — Revnim invalidom ne damo koncesije! — »Slovenca« smo tožili, izognil pa se je sodne obsodbe, ker je pomolil lojalno izjavo in materrelno odškodnino za pogaieno čast! Zakaj tega ni storil takoj, ko je bila uložena tožba? — notice so morale preje doseči uspeh; — najpreje požgati in uničiti, potem pa obžalovati! Dne 7. okt. 1928 je »Slovenec« prinesel izjavo, da nismo niti židje, niti kapitalisti, niti strankarji, pač da smo pošteno siromašni in pošteni invalidi. S tem — ker je nekoliko prepozno — pa zadeva še ni rešena, kajti vprašanje je, kakšno stališče bo k temu zavzela revizijska oblast. Ta oblast ima namreč tudi trdo pest in smo jo že občutili. Oprostite, gospod veliki župan, če rečemo, da v revizijsko oblast preveč ne zaupamo. Zaupanjem nam je pošlo, ker nas veliko županstvo citira, da plačamo neke koleke — mr pa smo takih sploh prosti — zahteva od nas neke dokumente, ki so v aktu od samega začetka itd. Da, tega za nas škodljivega sistema in zavlačevanja se bojimo. Sedaj je razumljivo, zakaj smo nezaupljivi in tako občutljivi. Tu gre za eksistenco in pojde za našo glavo in življenje naših družin. Primerno dosedanjim izkušnjam pa obstoja resna bojazen, da gospod veliki župan lahko prezre jedro, radi katerega je bila koncesija odklonjena in da se prime akta in reče: občina je odklonila, ker ni lokalne potrebe in najbrže, da bo tako. — Proti taki eventuelni rešitvi se že vnaprej zavarujemo, ker imamo za našo stvar še preveč dokazov. Trditi, da ni lokalne potrebe, je zavestna neresnica, je prozorna m trna namen, ki ga je imel »Slovenec«. Mi imamo enako drugim pravico do kruha in osamosvojitve in če nekdo ali celo oblast misli, da ni res, tedaj je neizogibno srečanje z vsemi posledicami, ki jih prinese socijalna beda. Državna oblastva in občine Ija sploh pozabljajo, da imajo do invalidov neizogibnih dolžnosti in če jih v polnem obsegu ne vrše, tedaj jim odrekamo vsako pravico preprečevati invalidom eksistenco, ki si jo že*le sami osnovati. Gospod veliki župan! Po tako jasno povedanem in dokazane pričakujemo Vaše objektivne razsodbe. Prosimo Vas in želimo, da smatrate ta predmet v smislu člena 97 Inval. zak. za nujen in ga z ozirom na čl. 37 cit. zajco. rešite tako, da razveljavite zgoraj omenjeni lapsus občine in ji naročite, da naj iz humanih in človeških ozirov, če ne najde in noče imeti drugega opravičila, nujno podeli zaprošeno koncesijo. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1928. Podružnica slovenskih vojnih invalidov »Štedovne i pri-vreune zadruge hrvatskih invalida Zagreb« v Ljubljani. J. Mežnarič. Ogrin Filip. Občinskim odbornikom stolnega mesta Ljubljane. Ob priliki reševanja naše prošnje za avtokoncesijo s sedežem v Ljubljani, ste pri magistratni seji dne 19. julija in izjavi mestnega občinskega sveta z dne 11. julija 1928. nezavedajoč se posledic, ki ste jih nanesli vojnim invalidom, verjeli klevetam »Slovenca« z dne 27. 11. fn 8. 12. 1927 in ste se odločili, da naši prošnji ne ugodite. Nam je znano takratno Vaše razpoloženje in le-tega je razgibalo poročilo »Slovenca« in razna mnenja in intervencije onih, ki so bi?i interesirani, da propade prošnja nas, ki smo si želeli mali košček kruha! Zmagala je krivica in obsodili ste nas vsaj takrat. Danes pa, ko smo klevetnika tirjali na odgovor, je ta priznal, da nam je kradil čast in poštenje in da ni res, česar nas je obdolži!. »Slovenec« od 4. oktobra 1928 to dokazuje. Gospodje odborniki! Prihajamo k Vam z apelom, s prošnjo onih vojnih žrtev, ki so darovali najmilejše za to domovino, da revidirate svoj prvotni vestni ali nevestni sklep, da ga razveljavite in da podelite invalidom že po čl 37. Inval. zak. dalžnostno eksistenco. Mi verujemo, da boste priznali usodno zmoto, v katero ste bil zapeljal/, tako tudi verujemo, da jo boste revidirali. Na drugem mestu tu objavljamo odprto pismo gospodu velikemu županu, ki Vas bo prepričalo da nam je bila storjena krivica. V' nadi. da bo plemenitost m poštena vest zmagala, beležimo s spoštovanjem Podružnica slovenskih vojnih invalidov »Stedovne i pri-vredne zadruge hrvatskih invalida Zagreb« v Ljubljani. J. Mežnarič. Ogrin Filip. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1928. ZAHVALA. Podpisana se zahvaljujeva uredništvu »Enotnosti«, da je objavilo obe naši odprti pismi, česaT drugi časopisi nočejo. J. Mežnarič. Ogrin Filip. Čitaj! V prihodnji številki začnemo objavljati Imena tistih naročnikov »Enotnosti«, ki dolgujejo nad tri mesece, a kljub pozivu ne plačajo. Obenem jim seveda Hst ustavljamo. To niso naročniki, temveč grobarji delavskega tiska. Uprava.