UCHTnLJbhi TOVAKIS dne. n. . e o l n i a a 9 n t. K. ar ri j« a. — iz ga jna KK, rin ek K, ja, Biva K, dl<va  v va  E. eva ckl.  K,  — Papan ko.  K, 74: :50. Darovimje se bo nadaljevaio do 8. decembr. Napadi na učiteljski stan. —e Napad na nčft-Hjlco b Srbije v vlšjem šotekem svetu od strani klerikalcev. »Jutro« piie i.Po\-sod in ob vsakd pTiliki kažejo slovennski klerikalci svojo plemensiko mržnjo proti Srfoom. svojo versko nestnpljivost proti pravoslavju. Dogodek, ki se je dogodil v zadnjl sejl višjega šol^kega sveta,. 15. t. m. v Ljubljani, nam iaasno pokazuje krivce, ki zanašajo to mržnjo med  narod. Mtoistrstvo prosvete ie imenovalo za Ljubliano uSiteliico, ki naj bi poučevala po ljublljansJcih ženskih Uudsldh šolah srbohrvašcino. V  se'i viSjega šol&kega sveta pa je vstal kanonik  Nadrah m protestiral protl temn, da je na ljubUanskih ljudskih šolah nastavljena očlteljica druge vere, da žall čut katoliškega prebivalstva dejstvo, da njegovo mladino poučuje učiteljica, kki je pravoslavne vere! Proti takemu zelotstvu je odiočno nastopfl zastopnik učitdjstva ravnatelj Jelenc, ki je pratestrral proti netaktnosti zasstopnika duhovščine in vprašal kanotiflca Nadrraha, ali žali niegovo katoliSko čustvo tudi dejstvo, da je naša kraljevaska dinastija pravoslavne vvere. Predlog kan. Nadraha, da se ta učiteljica Srbkinja odslovi, je bil odklonjen z vetfko veečino, za predlog so glasovali samo navzoči kaiališki duhovrriki, drugi klerikalci pa so glasovali pToti Ta dogodek Je Jascn dokaz, da prihaja hujskanle proti Srbom in pravoslavju edinole iz katollišklh duhovnlških krogov, ki izrabljajo versko raazltko v svoje nizke strankarske svrhe in kupčujeejo v narodu z verskimi čuti. Tudi v Srbiji je že precejšnje število slovensklh u6itedjev in uorrteljic, ki so katoliške vere, ali do danes se ni spaazabH niti m Srb tako nizko, da bi nastopil proti  njtm. Tako ¦nelciilturaega čina zmožni so isti kattollški dirhovniki, ki so iim sicor vedno polna usta o bikrnzrtni SponiTiimo se pa samo malo prretekkdaj in kje kak katoliški duhovnik, ki bi v kraniskem doželnem šolskein svetu pratestiral protemu, ko je avstrijska vlada nameščala po kTanskein nemške profesarje pTOtestantovske ver. Seveda, takrat smo živeli v Avstriji, danes pa Jugoslaviji!« —e Nov napad na učiteljstvo. »Domoljub« dne 17. nov. t. 1. piše: iKoliko časa še (Dopz dežele.) naj mirno gledasno in prenašamo tstrašne razmere ria naših ljudskih šolah? (I¦¦/zete so seveda one šole, kjer je res učiteljstvna svoijem mestu.) Višji Solski svet ie kriv, dse je zanesla med liberalno učiteljstvo pokvaienost \n brezbrižnost, da ji ni para. Višji šolsl svet ima menda ta edini namen, da liberah0 učiteljstvo spravi v mesta. Nič ne vpraša: ali e potreben ali ne, ali ie zmožen ali ne, ali ima sploh kai smisla '/a vzgojo mladine ali ne. Zdostuje, da je le liberalec. Ali pa je učiteljsko iinesto r.a šoli, od koder je učitedj poklican v mesto, raizpjisano, da bi drugi prišel? Kaj š! Nadučiteljsko meisto v kraju si pridrži in stanvanje seveda tudi, sam se pa potika po mes, kjer nima kaj početi. Posledica tega je: ti, ljustvo, plačuj njega in še namesinika; torej da namesto enega. — V dakaz resničnosti povednega naj služi sledeče pojasriilo: Iz Sv. Kria pri Kastanjevici je nadučitelj (znan vinski trgvec) bil poklican v Ljubljano. Kar ni imel tm kaj delati, so ga poslali na KoTOško, ikjer se]e »požrtvavalno« tnidil za — veselice. Za to svje delo je dobil vsak dan dvesto kroai. Umevno, s je Koroška morala biti zgubljena za JugosJavio, ker so tako delali za narod. V Sv. Križu si jeta mož stanovanje pridržal v šoli. Sam je bHv Ljubliani in na Koroškem, družina v šali v v. Križu, dTugo učiteijstvo se ie potikalo po zasbnih sta-iovanjih. Letos se na tej šoli še ni priei pouk. Zakaj ne? Nadučitelj ima »bolezenskd« opust, da se ložje zanima za vinske kupčije, iadri se v šalskem stanovanju, svojo liišo ima pav najemu. Ali smo za to zidali Solo, da služi za sanovanje človeku, ki ne uči im ki mu je šola eveta'briga? Šola je zato, da bpdo naši otroc v šolo hodidi iu se kaj koristaega naučfli. Zato ahtevamo: V Sv. Križu pri Kostanjevici najse nadučitdj takoi izseli iz šole — v svojo hiSo re laWco, če hoče —, ker ni več za rabo, najuipokoijii, nadučiteljsko me&to naj se razpiše,pride v kraj učitdj&ka moč, ki se bo vtzotrudila za šoLsko mladino, šolski pouk najtakoj pri5ne po vseh razjedih. Trotov ne trpnič več med seboj!« —e Javen shod protl učiteljstvn. »Slovenz dne 20. nov. t 1. št. 266 piše: »Boj za očeV sredo zve5er se je vnSil v Križah pri Trvelik protestni shod, katerega je sklical zasnik stairšev J. Sitar proti terorizmu višjega skega sveta, ki skuša preko sklc.pov občinfcrajnega šol. sveta razširiti tukajšnjo šolo. vestilo viš. šol. sveta, da pošHja k narn znovo učiteljico, je nabito polna dvorana z kanakim ogoToeniem zavrnila. Tu ne igre zaproti šolstvu, ki se mora kot najvažnejše kulno sredstvo pos.peševati seveda po financimočeh. Poglejmo! Učiteljica Mlakar, proti kse osebno ne moremo pTitožiti, je bila nasljana v začetku leta v Podstenicah pri Toplkjer ni nabene učiteljske moči. Pa v RrižahTrži5u je bolj fletno in železnica zraven. Kedosedaj zadostovale v Križah tri učne močbiJo treba strvcda razširiti šolo, ker je kajv Križah za učiteljsko moč večja komodkakor v kakem osatnljenem krajai. NavoglavaT je pa potem prostl g. Lobeta, žup.v PoljaTiah, kjer tudi že od ma}a ni nobeučittelja, da naj prevzame šodo v Podste»radi pomanjkanja učrteljskih moči.« Na eni ni vsiliuiete proti volji ljudstva nove močdrugi pa pustrte nekatere šole prazne! Tprav! Nadalje ie protestni shod z nepopinavdušenjeim 'vzel na znanje resolucijo, dtakoj priane v Soli moditi očenaš. Ako supravičeni zabtevi ne bi takai ugodilo, bo varen za posledice višji šolslki svet. Tazadresolucije so se odposlale na pTistojna mIzvolil se ie še odbor 13 mož, kater« je liubrez razl-ike strank pooblastilo, <ia izvedejo vičene zahteve ljudstva in se upostavi normalni red. Ti demokratični poizkusi lrbeučitdjic so odprli našim ljudem oči, da bodt. m. šli v boj proti lažidemofcra-tam.« — Župnik zapodil učitelja Iz Dogodil s$ je slučaj, da je prišel dv šolo in učiielju zagrozil. da ne več prestopiti šolskega praga. siceon šel v razred in bo spustil otrokemov. Otroci so si že pred tem dokcm pripovedovali, da ,,danes ne ble". — ,,Slovenec" z dne 19. novet. 1. štev. 265 poroča o tem: ..Žalslučaj. PoToča se nam: V Gorici prinici ie preteklo nedeljo v gostilni poni učitelj Ferluga govoril: ,,Ne verv Boga, ne v Marijo, ne v svetnikje vse izniišljeno." Ko so ga kmetje šali, je-li tudi otroke v tem sinislu vje odgovoril: ,,Seveda, da ne bodoneiuniT kakor ste vi." Dne 17. t. predsednik krajnega šolskega sveta te^a zahteval da «e Ferluea h šolstrani. kar fe ta tudi takoi storil. pride pred višji šolski svet. Podobnčaj se poroca iz Šiške. Stvar jeznačilna za duh ki vlada v krogihrfmu truiid. da aiso Drorj vj&rskeinu čutu ljudstva." .,Stov. Narod" z dne 21. novštev. 267 pa poroča o tem sluča.iu takole: ,,Klerikalna lažnjivost. ,,Slov." z dne 19novembra ie očital učiteliu Ferluei v Goriči pri Ribnici, da ie v neki gostilnrabil tele besede: ,,Ne verujem v Bogane v Marijo, ne v svetnike, to je vse izmišMeno." Dogodek ife od kraia do konczlagan in učitelj Ferluga je že vložil psvojem zastopniku dr. Pucu tožbo r>rot,,Slovencu". — Naše mnenje je, da ni v takih slučajih samo tožba na mestu, ampak ovadba na državno pravdništvo, kese ie 4ekan grozilno izražal proti učitelju kot uradni osebi in mu je grozil njegovem uradnem delovanju. — Sicepa je Ferlugov korak že dosegel delnu&peh. ,,Slovenec" z dne 21. novembrs2 ie nfestrašil »Narodove« notice tepriobčuje v št. 267 te-le vrste: ,,Gosnr>učitelj Ferluga iz Gorič pri Ribnici jekaikor beremo v »Slov. Narodu«. vložtožbo proti našemu listu, ki mu ie v dopisu očital, da je v neki gostilni feustbesede: .Nc veruiem ne v Boera. ne Marijo, ne v svetnike; vse to ie izmšjeno". Ker smo glede tega dobili poročilo. v katerem so se navajala ne samdejstva. temveč tudi pTiče. ker se .inadalje sporočilo. da je sam predsednikrajnega šolskega sveta pozval g. Ferlga, da se vsled tega iz šole odstrankar da je on tudi brez ugovora storil je bila na njegovo mesto naznačena drga učiteljska moč, in ker se ie obenesporočilo, da ie zadeva bila naznanjenv najboljši veri. — smo poročilo ririočili v najlioljši veri, da odgovarja renid. Ce bi na ono resnici ne odeovariasmo mi po načelu časntkarske poštenosin lojalnosti. ki nas v javnem živli^nvsegdar vodi, brez vsega pripravljekrivico popraviti, naj bo prizadjana kmurkoii." — Toliko zaenkrat za zarlekakšnih manir se soli in učiteljstvu nsprotno časooisje poslužuje v sedavolilni borbi. K zadevi se o priliki