Za Ameriko 8 dolar-4 dolarje 2 dolarja celoletno polletno četrtletno Celo leto pol leta četrt leti za KCSCC Novi naročniki na: pošiljajo naročnino po nakaznici. Za inozemstvo: celo leto . K 480' pol icla. . „ 240' Četrt leta „ 120' la mesec . „ 40 se zaiacunajo po ■m proštom in sicer ^\jer 55 mm V»ir ''' *R\ 2 K Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 3C0. — Upravništvo je na Marijinem trgu ' - štev. 8. Telefon štev. 44. ........——— Izhaja vsak dan zjutraj Fosemezna številka velja 1-60 K Vprašanjem glede inseratov i, dr. se *. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj -................. Rokopisi se ne vračajo. 139. štev. V Ljubljani, torek 14. junija 1921. (’o5,"ira p|afara' e010™- IV. leto. Izid volitev župana in podžupana v Mariboru. Maribor socialističen. Grčar župan, Roglic podžupan. Klerikalci glasovali za social-demokrate. Maribor, 13. jun. (Izvirno.) Danes oh 6 url zvečer Je bila sklicana občinska seja v svrho volitve župana in podžupana In 4 mestnih svetovalcev. Že pred 6 uro so se začeli zbirati občinski svetovalci v dvorani mestne posvetovalnice In zahtevati svoje prostore. Na skrajni levici se |e nastanila SLS, poleg njih JSDS, nato komunisti, na na drugem krilu NSS in na skrajni desnici JDS. Zastopnik} NSS so prišli z narodnimi znaki, SLS z belemi klinčki, JSDS in ko-munlsti z rudečlml klinčki, JDS je prišla brez znakov. Ob 6 url Je starostni predsednik Ceh Karel (JSDS) otvorll selo In v nagovoru naglaSal, da se po prevratu prvič shaja občinski svet avtonomnega mesta Maribora, h! Je pod prisilno upravo mnogo trpelo, da Izvoli Iz svoje srede župana in podžupana In 4 mestne svctovalce. Ti bodo morati nepristransko vršiti težavno nalogo In varovati Interese vsega prebivalstva brez razlike narodnosti In strank In na drugi strani »vtonomne pravice m»sta Maribora. Predsednik Imemile nato za overovate-th seje Ivana Klančnika (JSDS) In dr. Leskovarja (SLS), za skriitlnatorje pa Ivana Hojnika (KS) In Franca Zobota (SIS), Pri poimenskem pozivu se Je Izkazalo, da so pri?li vsi občinski svetniki raztm Vahtarja (JDS), ki Je na trgovskem potovanju v Opatiji. Nato prečita ravnatelj Zorko magistralnih uradov zokonlte določbe tičoJe sc volitev župana, podžupana, nak^r so m.- iaCcie volitve. Oddalo se Je 39 glasovni«, wi »atonn Je dobil 17 glasovnic Viktor Grčar (soc. dem.), 9 Ivan Roglič (NSS), 7 dr. Leskovar (SLS), 6 glasov dr. V. Sernec (JDS). Predsednik Čeh odredi ponovne volitve, ker ni nihče dobi! absolutne večine. Pri ponovni volit vi dobi 17 glasov Viktor Grčar, 15 Ivan Roglič In 7 dr. Leskovar. (Slanovec napravi medklic: *Aha»!) Vsled tega Izida Izjavi predsednik Čeh, da Jo potrebna ožja volitev mod Griarfem ki Rogličem bi odreja 5 minut odmora. Pri ožji volltvl Je bilo oddano 21 glasov za Viktorja Grčarja (JSDS, k« Je W! s tem Izvoljen. Socialni demokratic ploskajo, dočim sc Iz množice zasliši klic: »To je si amota« 1 »Sramota za SLS«. 15 glasov Je dobil Ivan Roglič in sicer 9 od NSS in 6 od JDS, dočim so bile 3 glasovnice prazne. Iz tega sledi, da so odborniki SLS oddali 4 glasovnice socialnemu demokratu, da so mu s tem pripomogli do izvolitve, dočim so oddali 3 glasovnice prazne. Predsednik Čcb je proglasil nato socialnega demokrata Viktorja Grčarja za župana In ga vprašal, čo prevzame Izvolitev. Novoizvoljeni župan ic izjavil, da se zahvaljuje za zaupanje In je podal Izjavo, da sprejema izvolitev In da je pripravljen svoje službeno razmerje tako urediti, kakor predpisuje zakon. Grčar je namreč učitelj. Predsednik čeb je odredU nato izvolitev podžupana. Oddanih je bilo 17 glasov za Alojzija Slanovca (soc. dem.), 16 glasov za Ivana Rogliča (NSS), 6 za dr. V. Ser-ncca JDS). Ker ni bilo absolutne večine so je odredila ponovna izvolitev, pri kateri je dobil Ivan Roglič (NSS) 22 glasov, A Slanovce (soc. dem.) 17 glasov. Predsednik Čeh je razglasil za podžupana Ivana Rogliča, ki je izjavil, da Izvolitev sprejme. Po kratkem odmoru so bili Izvoljeni 4 svetovalci in sicer: Dr. Leskovar s 33 glasovi, Alojzij Slanovec s 24 glasovi, Fran Žebot s 22 glasovi, Ivan Krajnik (komunist) 7. 22 glasovi. Vsi so izstavili, da izvolitev snrclmelo. Predsednik Ceh zaprosi nato mestni magistral, da predloži volitve v odobrcnje, nakar se je seja zaključila. Izid volitev župana je vs0 tukajšnje kroge močno Iznenadil, ker so v sl z gotovostjo pričakovali, da bo tudi v Mariboru izvoljen narodno-soclallstične župan. Postopanje klerikalcev sl razlagalo enotno vse ostale stranke, da sc klerikalci boje prevelike moči narodnih socialistov, ki Jim postajajo čimdalje opasnejši. Ivan Deržic za žensko volilno pravico in pravice favnih nameščencev. Nadalievanie debate o sedmem delu ustave. Demokrati proti javnim nameščencem. Beograd, 13. junija. U*v.) Na današnji nib strank, katero morajo radi 8 73 preboji konstituante je podal poslanec dr. Ko- vzeti sami. run obširno demonstrativno izjavo proti Po govoru zemljoraduičkega govornika orlstranskemu postopanju predsednika usta- se je seja prekinila. Na popoldanski seji za- .1. • _jiI.kIaa lironl^ nricHte SI/I. votvorne skupščine dr. Rlbaru. Predsednik Jr. Ribar, kateri, dasi demokrat, uživa ii>iošno zaupanje, je zavrnil socialnodemokratski protest kot neutemeljen in konsta-liral, da so imeli socialni demokrati po tildi) Ud PU lllivli J>vv.aui| usiuvi avi V*** poslovniku vedno pravico takoj protestirati ne večine, ki se noče ozirati na želje opo' proti vsakemu kršenju poslovnika s strani zicije ter odbija vsak sporazum. Govornik predsednika, česar Pa še do danes niti en- zahteva odgovornost poslancev napram vo- krat niso storili. Po tem odgovoru preselili Ulcom, ki sicer na volilnih shodih lahko ob- &o se trije navzoči socialnodemokratlčnl po- Ijubujejo v se v skupščini pa nastopajo dru vzemal se je radikalec Ivanič, pristaš Stojana Protiča, za dvodomni sistem, neodvisni poslanec Piletič Pa primerja črnogorsko ustavo z našo današnlo ustavo. Poslancc Kopač se pritožuje o nepoboljšljiv osti vlad- slancl na skrajno levico, kjer so prej Imeli svoje sedeže komunisti. Podobno Izjavo so podali tudi republikanci. Nato se je nadaljevala debata o sedmem odseku ustave, ki govori o »narodni skupščini«. Po kratkih izjavah republlkan- gače, kakor to store demokrati, kateri so dovolili bogatim agam in begom kar tristo milijonov dinarlev. Poslanec Kopač apelira na vladno večino, da se kmaln sparnetuie. Na svršetku Kopačevega govora nastopil je komičen prizor. Musliman Korkut mu Čestitke češke narodno - socialistične s(ranke k izvolitvi narodno-so-el.ialističneca župana v Ljubljani. Bratskemu načelstvu slovenske narodno r socijalistične stranke v Ljubljani. češko - slovaška socijalistlčna stranka se zadnjega uspeha, ki ga je dosegla bratska slovenska NSS pri volitvi župana brata Antona Peska za mesto Ljubljana, zelo veseli. Prapor narodnega socijalizma zmagovito plapoia tudi v prestolici slovenske samouprave. Upamo, da pojdejo za vzgledom Ljubljane tudi ostale občine troimenega naroda jugoslovanskega in izroče upravo komun v roke bratov, ki so pošteni. plemeniti in zavzeti za napredek in blagor bralskega jugoslovanskega naroda! Na zdarl Za osrednji izvrševalni odbor češkoslovaške socialistične stranke: V. Klofač, Šole Ant., predsednik. tajnik. Čestitke novoizvoljenemu ŽUPANU OD BRATOV ČEHOV. Cenjeni brat župan! Predsedstvo izvrševalncga odbora češkoslovaške socialistične stranke Ti čestita k izvolitvi za župana staroslavne metropole slovenskega ljudstva, bele Ljubljane in te zagotavlja, da je radost naših slovenskih bratov nad doseženim uspehom obenem tudi radost cele češkoslovaške socialistične stranke! Za osrednji izvrševalni odbor češkoslovaške socialistične stranke: V. Klofač ouii. n ti,. predsednik tainik Dragi brat župan! Praška župa češkoslovaške socialistične stranke je srečna, da more v Tvoji osebi pozdraviti prvega meščana Bele Ljubljane in prvega slovenskega narodnega socialista na nrestolu ljubljanskih županov. Ta uspeh je nov dokaz sile in razmaha NSS. Vaša radost je naša radost! Naprej! Za izvrševalni odbor I. župe (praške) češkoslovaške socialistične stranke: Emil Špatny K. V. Slaviček župni predsednik župni tajnik Dragi brat župan! K izvolitvi za župana mesta Ljubljane Ti iskreno čestita in želi mnogo sreče češkoslovaška soialistič-na mladina. Za sekretariat češkoslovaške socialistične mladine: K. F. Rals. Maribor. cev In zemljoradnikov, dobi besedo posla- pride čestitati. Na Izvajanja poslanca Konec Deržič, ki se v smislu programa na- pača odgovarja minister za konstituanto dr. rodnosocialistlčne stranke zavzema za žen- Trllkovič, kateri zavrača Kopačeve trd .- sko volilno pravico. Govornik očita Sloven- ve, da vlada ne mara za predloge °P°z]' skl ljudski stranki, da ta propagira žen- cije ter da ne Išče z njo sporazuma. Nato sko volilno pravico, ne Iz načela, temveč prečita posl. Demctrovlč 21 členov 7. de a radi strankarskih Interesov. Nadalje se pe- ustave, kateri so vsi sprejeti. Proti členu ča poslanec Deržič S položajem javnih na- 73., kateri odvzema pasivno volilno pravico mcščencev, katerim § 73 jemlje jeduakost javnim nameščencem, nastopili so najodloc Dolgo se je odlašalo z volitvami v Mariboru. Nikdo ni preveč pritiskal, da bi se čim preje Izvršile. Ker ni bil nikjer tako jasen položaj, kot ravno v Mariboru. Slovenske stranke so dobile prt občinskih volitvah v Mariboru absolutno večino. In socialdemokrati In komunisti, ki Se pod njihovim okriljem v Mariboru skriva vse, kar je nemškega, nemškutarskega ln protl-državnega, so ostali v manjšini. Narodno-socialistična stranka, dasl naj-mlajša, je s svojo agilnostjo in svojim poštenim programom pritegnila velike vrste slovensko čutečega ljudstva In Izšla iz občinskih volitev kot najmočnejša slovenska stranka. S tem je bilo že tudi samo ob sebi določeno, da bo ona prevzela vodstvo mesta Maribora, da bo ona zažupanovala tej važni naši pokrajinski prestolici. Ne mislimo, da bi šlo nar. soc, stranki za vodstvo zavoženega občinskega gospodarstva mariborskega, toda ona bi prevzela nase tudi to žrtev, samo da bi ostala prestolica štajerska v sigurnih slovenskih rokah. Vemo, da so bili nar. socialistični voditelji v Mariboru pripravljeni posvetiti vso svojo zmožnost povzdigu našega, našega slovenskega Maribora. Prišlo je drugače! Klerikalci so pomagali rdeči Internacionali na župansko mesto. Nimamo proti osebi sedanjega mariborskega župana, ki so je boril kot prostovoljec za jugoslovansko Idelo In državo, ničesar In uživa v tem oziru vse naše zaupanje. Toda, žalibog, on ni stranka ln socialna demokracija, ki je na njeni listi kandidiral, je v narodnem oztru vso prej kot zanesljiva ln zaupanja vredna. In Maribor Jc mesto tolUre važnosti, da bi ga blU radi videli v sigurnih rokah v tem oziru. Kaj je napotilo klerikalce k temu ko« raku, ki pomenja, milo rečeno, v narodnem oziru laksito pojmovanje? Grešili so— na proti nar. soc. stranki — grešili so proti narodni mlsIL In ta greh bo zahteval po« koro. Tu ni šlo za protest proti obzuanskl demokraciji niti ni šlo za kulturnobojua stremljenja — šlo je za narodnost In za državnost. Ker v Mariboru pomcuja biti naroden biti državen ln biti državen biti naroden. To moramo danes pribiti. Klerikalci so s svojim postopanjem odvzeli težko breme z ramen narodnih socialistov ln ti bi jim bili, če bi sc ue šlo za tako eminentno vprašanje, kot je narodost-no vprašanje v Mariboru, gotovo hvaležni. Ce sedaj, ko je padla odločitev v zadnjem Avtonomnem mestu Slovenije pregledamo rezultate, lahko konstatlramo eno razveseljivo dejstvo: naše meščansko ljudstvo je v svojem jedru zdravo. In čeprav so zapletene razmere ln lokalni odnošajl vstvariii v nekaterih mestih nezaželjene posledice, povsod se je pokazala odločna volja napraviti konec nasilnemu vladanju po* tom obzuan, napraviti konec kopitalistične-mu Izkoriščanju našega ljudstva. Ljubljana, Maribor In Ptuj so v socialističnih rokah. In če je v naših srcih danes glede zadnjih dveh mest nekoliko grenko, sti, ker se ne strinjamo ln se nikdar strl« njall ne bomo brez- in s tem protlnarod-nlm socializmom, smo pri tem vseeno veseli, ker smo prepričani, da je to samo etapa naših mest v njih razvoju k pravemu socializmu, k zdravi narodnosti To le cHj našega delal To bo uspeh našega truda. Zemljoradniki zapuste konstituanto." Ogorčenje v Bosni in Dalmaciji. Nova akcija dr. Trumbiča za ujedinjeje hrvatskih in slovenskih poslancev. Beograd, 13. junija. (Izv.) Zaradi ne-povotjne rešitve agrarnega vprašania zavladalo je v Bosni In Dalmaciji silno ogor-čeuje. Poslanci zemljoradničkega kluba, kateri so še ostali v Beogradu, so dobili od svoie stranke poziv, zapustiti ustavo-tvorno skupščino ter *e vrniti domov. Beograd, 13. junija. (Izv.) Narodni poslanec dr. Ante Trumblč je ponovno začel z akcijo, da združi vse hrvatske ln sloven« ske stranke. Če se mu to posreči, imeli bi poslanci samostojne kmečke stranke nalo- go, da glede razdolltve zemlje na oblasti pritisnejo na vlado. Vendar je že danes znano, da vlada ni voljna spremeniti oddelek ustavnega načrta, kateri govori o razdelitvi zemlje. Glasilo demokratov »Demokracija« strastno napada predlog poslanca dr. Vošnjaka, kateri se ravno v tej toč-k) ne strinja z vladnim načrtom. Vlada stoji neomajno na stališču, da nobena upravna oblast ne sme presegati 800.00» stanovalcev, kateri predlog pa odklanjajo vso na historičnih temeljih stoječe stranke. z vsemi drugimi državljani, ker jim odreka psslvno volilno pravico, na drugi strani pa st je vpeljala nova kategorija uradnlštva, ministri na razpoloženju. Ta gospoda dobiva za kratko dobo svojega službovanja in za narodu prizadeto škodo še priznanje v obilki visokih nagrad, javni nameščenci pa so kuim, kateri Imajo le dolžnosti, pa nobenih pravte. Govornik apelira na velijo odgovornost vlad* nelše poslanci narodnosocialistične stranke. Slovenski demokrati so glasovali za. Ker še glede 8. dela ustave vladajo nejasnosti, predlagal je minister za konstituanto dr. Trllkovič, da se preide na 9. del ustave, kar jc bilo spreleto. Po kratki debati o 9. delu sc seja zaključi. Na jutrašnji seji se bo glasov alo o 9. defu ustave In na dncvsil red pride 10. del. REGENT DOSPEL V BEOGRAD. Beograd. 13. jun. (Izv.) Sinoči so prispeli v Beograd regent Aleksander z princezinjo Jelisavo. Takoj do prihodu podali so se v kraljevo vilo na Topčider. OKUPACIJA ŠIBENIKA. Split, 13. junija. (Izv.) V soboto ob 7. url so vkorakale naše čete v Šibenik. Domačo prebivalstvo je sprejelo naše Cele z ogromnimi ovacijami in nepopisno navdušenostjo. Včeraj se je vršila velika narodna slavnost, kateri so prisostvovali vsi sloji naroda iz mesta ln daljne okolice. ZLET ZAGREBŠKE SOKOLSKE ŽUPE. Zagreb. 13. jun. Prvega zleta zagrebške sokolske župe se je med dr. udeležil tudi Sokol iz Brežic. Krškega Rajhenburga in Sevnice, vsa zagrebška šolska mladina, podoficirska šola in moštvo zagrebške posadke. Izredno precizno izvedenim vajam so gledalci, katerih jc bilo 18.000 do 20.000 neprestano burno ploskali. Posebno so ugajale vaje, katere so izvajali vojaki v polni vojni opremi. Produkciji so prisostvovali ban dr. Tomljeuovič, podban dr. Bošnjak, vsi sov&rjeniki. šolski nadzorniki itd. Koroško vprašanje. Beograd, 13. jun. Izv.) Na došle vesti iz Pariza, da so naši predlogi oleJe Koroške odkolnjeni. se je informiral poslanec Brandtner o tem vprašanju pri ministrskem predsedniku Pašiču. Ministrski predsednik Pašič mu je odgovoril, da je be<* gradska vlada o odklonitvi naših zahtev obveščena po našem poslani« štvu v Parizu. Vlada bo zavzela še le tedaj svoje stališče, ko bo o stvari natančneje obveščena. Vprašanje Baroša. Beograd, 12. jun. Ministrski predsednik Nikola Pašič je na snočnji seji ministrskega sveta naznanil, da je Italija naši vladi stavila predlog glede skupnega eksploatiranja in uprave reškega pristanišča. O tem predmetu je v ministrskem svetu nastala dolga debata', ki snoči še ni bila končana. Člani vlade stoje na stališču, da se mora rapallska pogodba izvršiti in da mora naša vlada prevzeti upravo nad baroško luko. Sklenilo se je. da vlada dementlra časnikarske vesti, ki so se razširile po Italiji, češ da je v tem vprašanju že došlo do sporazuma med Rimom in Beogradom. Istotako je sklenjeno, da se jutri pozovejo po trije zastop« tiiki demokratskega in radikalskega kluba in po eden od muslimanskega In zemljoradniškega kluba na zborovanje. kjer se bo ministrski predsednik Pašič posvetoval z njimi gle-< de teh vprašanj. Trgovinska pogajanja z Italijo. Beograd. 12. jun. Predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo dr. Momčilo Ninčič je posetil ministrskega predsednika Pašiča in ga obvestil o teku pogajanj. Ministrski predsednik Pašič mu je dal novih navodil. Izpraznitev Šibenika in ostalih delov Dalmacije bo najbrže ugodno vplivalo na naše kroge, ki so bili že silno nezado- voljni vsled tega, da se rapallska pogodba še ni izvedla.. Med našimi in italijanskimi delegati se je doslej dosegel sporazum v splošnih vpra-. šaniih rapallske pogodbe. Ni pa še došlo do soglasja v vprašanju plovbe in ribarstva. Italijanski delegati pričakujejo te dni novih navodil glede teh dveh vprašani od svoje vlade iz Rima. Spominjajte se neodresenih bratov! Vprašanje evropskega miru. Churchill se peča v svojem daljšem govoru v Manchestru s problemom. kako doseči v Evropi trajen mir. — Med drugim izvaja: »Kam plovemo? Ali nam je svetovna vojna prinesla res tisti mir, ki ga žele vsi narodi? Kaj nam pomaga od miru samo govoriti, če ne dolii svetovna politika v najkrajšem času tiste smeri, ki bo utegnila mir v resnici ščititi in obdržati? Kakšen pomen ima »Zveza narodov«, če ne vzpostavimo med vsemi narodi odnošajev. ki bodo trdna podlaga svetovnemu miru. Bodimo odkriti? Ako hočemo postaviti razrušeno Evropo zopet na trdne noge, mora priti med Anglijo. Francijo in Nemčijo najprvo do odkritosrčnega sporazumljenja. — Predpogoj tiste enotnosti v Evropi, ki bo obdržala, sedaj zopet ogroženi mir. v ravnotežju. je skupno delo teh treh velesil. — Anglija naj spremeni svojo nepravilno taktiko napram Franciji. Upoštevati mora kot vzrok njene politike proti Nemčiji dejstvo, da nima Francija od Anglije nobenih garancij. ki bi ji v slučaju, da se po-nove dogodki iz leta 1914.. jamčile nieno pomoč. Kako more biti 40 milijonski francoski narod v bližini 70 milijonskega. Čvrstega sovražnega in maščevalnega soseda, brez vsake opore miren? Zato je tek francoske politike glede Nemčije, Šlezije in vseh drugih vprašanj povsem razumljiv. Jasno pa je tudi. da so taki odnošaH najmanj sposobni, komaj pridobljeni mir. trajno gojiti. Naša (angleška) dolžnost je, da odpravimo nevarno nerazpoloženje med francoskim in nemškim narodom! Dajmo Franciji tisto sigurnost. ki ji bo strah med bodočo maščevalnostjo Nemčije ublažila. Nemčiji pa možnost gospodarskega In politič. razvoja, za katerega bo gotovo žrtvovala svoje sovražne težnje po revanžl. Naloga Anglije naj bo. da pomiri vse strasti po novem svetovnem krvoprelitju! Zato z združenimi močmi k obnovitvi Evrope! Churchillov govor nam kaže angleško politiko v vsej nagoti. Ne oziraje se na svetovne potrebe stre-flehanmpenja. Upajmo, da bo Churchill s svojini stremljenjem po zbH-žanju evropskih narodov uspel. Ker trajen mir je v resnici samo tako mogoč. Uspeh komunizma v Rusiji. V daljšem razgovoru z londonskim poročevalcem lista »Petit Pa-risien«, je Krasin obrazložil vzroke, ki so moskovsko vlado prisilili v to. da zahteva sodelovanje inozemskih kapitalistov. Poudarjal je. da je Lje-nin prepričan, da se bo revolucija v inozemstvu počasi razvijala in da je svojo taktiko izpremenil. Sklenil je, da se bo sprijaznil z notranlo opozicijo in z zunanjo, to je opozicijo kapitalistov, namesto da bi jo skušal uničiti. Krasin je nato podal Žalostno sliko razsula v Rusiji, kjer manjka transportnih sredstev in goriva. Vse orodje je uničeno, ukradeno ali odnešeno. Delavci tehnično niso dovoli izučeni. Oborožene tolpe pustošijo deželo. Pojavila se je lakota. Ruski kmet, je nadaljeval Krasin. ne bo nikoli zaradi naših lepih oči sprejel komunizma. Dokazati mu moramo, da smo ml za njega najboljši voditelji, s tem. da pospešujemo njegov dobrobit z industrijskimi izdelki. Ljenin se peča s to nalogo in se je obrnil na kapitaliste s ponudbo, naj uveljavijo pomožne vire dežele. Nova cesta Črna-Šoštanj. Po plebiscitu dne 10. oktobra 1920 smo prebivalci Mežiške doline ostali takorekoč zaprti od celega sveta. Imamo sicer deželno cesto do Prevalj (17 km), toda to je pa tudi edina prometna zveza. Pred plebiscitom smo imeli še dve cesti — eno preko Bleke hi drugo preko Homa na Pliberško stran. Mežiška dolina se sama s svojimi pridelki ne more preživeti. Popolnoma industrijski kraji s tolikm delavstvom so navezani na dovoz živeža. Zelo veliko živil smo dobivali poprej iz Pliberškega polja. Sedaj je to nemogoče. Zato smo primorani dobavljati vse po železnici in potem pride še draga vožnja iz Prevalj v Mežico in Črno. Dočim so poprej kmetje in drugi prodajalci Iz Pliberškega okraja sami pripeljali svoje pridelke in jih vsled tega lahko poceni prodajali, moramo sedai živež kupovati veliko dražje. Sadje smo dobivali tudi iz Šoštanjske okolice. Od tam se je sicer moralo prinesti vse v koših, ker ni prave ceste, a So je vendar. Ker smo popolnoma odrezani od pliberške okolice, se je naše težišče preložilo na jug; toda z jugom nimamo nobenih prometnih zvez. Iz Črne preko Št. Vida v Šoštanj je takorekoč samo slaba kolovozna,čez Kramarico v Zgornjo Savinjsko dolino pa sploh nobene ceste. Torej smo takorekoč zaprti, kakor ptič v kletki. Izhod vodi samo na eno stran in še ta proti severovzhodu proti Spodnjemu Dravogradu. Ravno ta izhod je pa še iz drugega stališča za celo dolino zelo »pasen. Sedanja državna meja z Nemško Avstrijo teče paralelno samo nekaj kilometrov z reko Mežo. V slučaju kakšnega zapletljaja z AvsJ.rik' “postajo Sp. Dravograd takoj obvlada. Torej na to »tran v takem slučaju niti misliti ni. Proti vzhod« in Jugu pa nimamo nobenih prometnih zvez. Tudi bi naše vojaštvo težko branilo Mežiško dolino, ker je pristop z juga tako težaven. Z eno besedo: Mežiška dolina je takoj prepuščena na milost in nemilost sovražniku. In kakšna velikanska škoda bi bila za Jugoslavijo, če pom iskrno na našo bogato industrijo, ki se je razvila po celi dolini! Iz zgorajšnjih gospodarjih, kakor še posebej strategičnfli ozirov je torej nujno potrebno, da se zveže imenovana dolina z dobro cesto od Črne preko prelaza Št. Vid v Šoštanj. preko Kramariče pa napravi vsal taka cesta, da se bo moglo z vozom v Zgornjo Savinjsko dolino. Upamo, da bo država upoštevala te važne in tehtne vzroke in ugodila nujni želji in potrebi prebivalcev Mežiške doline, ter ukrenila vse potrebno. da se čimpreje izpeljejo potrebne prometne zveze. Beležke. Spisal F1GLFOGL: (»Pondeljek« od 13. t. m.) Ljubljanski župan stanuje na Marijinem trgu. ima vis-a vis Frančiškane, je prej stanoval v Frančiškanski ulici, ima tiskamo v Wolfovi ulici (Woli je bil ljubljanski škof) na pročelju hiše na Marijinem trgu ima kipec sv. Florjana. Krščen je za Antona in sedanji ljubljanski škof je tudi Anton ter sta imela oba včeraj svoj god. Jasno je. da je ljubljanski župan klerikalec. (To vest je izgubil napisano na listku član iz redakcije »Jutra« našli smo jo pa mi. Op. ur.) Dokazi Pa taki! Ker je železničarska godba priredila v sredo novemu županu podoknico. v soboto pa sodelovala pri orlovskem slavju, je brihtno »Jutro« v tem dejstvu takoj iztaknilo nov neoporekljiv dokaz o klcrikalno-socijalistični zvezi. Tintenkulijem liberalnih delničarjev moremo postreči s še boljšimi, nepobitnimi dokazi: orlovski sprevod se je pomikal po Marijinem trgu baš vls-a vis Peskove hiše. In v nedeljo dopoldan ob pol dvanajstih in pet minut sta pred glavno pošto dva Orla v kroju pozdravila g. Peska. — Kdor še tem nepobitnim dokazom ne verjame — je pač šema. Voiaška godba — protidržaven element. Pri orlovskem slavju je sodelovala tudi godba kr. dravske divizije. Klerikalci so dobili na svojo prevratno stran torej še vojaško oblast. Država gre pa res v franže. Tako bi si človek mislil, če bi namreč čital samo »Jutro«. Železničarska godba si pa seveda lahko globoko oddahne, da je sodelovala naročena — pravtako kakor vojaška godba in da morata vsled te pre-vratnosti ali obe pod »Obznano« ali pa nobena! »Tintenkull.« To besedo so zapisali in jo pišejo kar naprej ob vsakem pondelj-ku ljudje, ki delajo tlako poleg drugih kulljad za viši! honorar tako-zvani Standartnovinarii Sc ob nedeljah. Nekje je gotovo že vsakdo miu 1)o ¥ein."Tcafcršen je sani*™ In tako se je rodila pri požrtvovalnih in prepričanja polnih neodvisnih delniških »novinarjih« beseda »tin-tenkuli«. Županske volitve v I jubljani so našim mladolibera-tom obrnile želodce. In njihovi tin-tenkuliji. ki za visoke honorarje blatijo čast in pošteno ime političnih nasprotnikov v najogabnejšem, bezniškem tonu. so se izbruhal! v včerajšnjem »Pondeljku« na osebo tov. župana sledeče: »K dobro opravljeni potrebi županu tov. Antonu Pesku najponižnejše častita Uredništvo »Jugoslavije«.« To je ton naših naprednjakov, ki se imenujejo »cvet inteligence« in »sol Jugoslavije.« Drugega komentarja menda ni treba. Zadnja bilka. Konec je. Ampak človek vsak nerad umre. In tako berejo tudi na VEklošičevi cest' na Kamazanhaj-rarr sure iz Korana o smrti Čudovitega likerja, ki bi jih rešil, naj bi jim natočil sam regem. to se pravi: lepo bi bilo če prestolonaslednik ne bi pctrdil Izvolitve ljubljanskega župana. Toda ta liker je taka fata mor-gana. da si libeiomladinl ne upajo imenovati na glas svoje želje. Na vse kriplje delajo v ozadju zato, da bi jim kanila na mrtvoudno telo ta »arcnija«. Toda njihovi listi morajo hinavsko pisati in trditi, da je izvolitev ljubljanskega župana pravilna. Lisica namreč vidi. da so računi beograjskih politikov realnejši in da stoji ljubljanski župan v teh računih že z imenom Pesek. Falzificirano pismo novega ljubljanskega župana. Novi ljubljanski župan g. Anton Pesek je baje naslovil na upravni svet neke ljubljanske velebanke pismo sledeče vsebine: »P. T.l Kot župan stolnega mesta Ljubljane nameravam svoje ime proslaviti s tem, da ustanovim mestno občinsko banko. in sicer z denarjem, ki je nalo- žen v Mestni hranilnici ljubljanski, S tem denarjem dela danes prav dobre kupčije Vaš zavod. Jaz nc nameravam po Vam dobro znanem vzoru Vam naenkrat odtegniti cele mnogo milijonov znašajoče kredite in vsote in tudi ne povzročiti »runa« na Vaše blagajne, ker bi celo go* spodarsko življenje Ljubljane lahko vsled tega silno trpelo, pač pa Vas opozarjam, da ste pripravljeni na odplačilo v zmernih letnih obrokih, katere prav lahko poravnate, čo odtegnete subvencije različnim listom. ki po mojem strokovnjaškem računu kot tiskarskega podjetnika znašajo gotovo več kakor pa povračilni obroki, ki jih bom zahteval.« — Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, je to pismo čisto navaflen falzifikat. ... (Zdi se nam. da »Avtonomist« ni čisto točno informiran. Pisma irenda res še ni. Koncept pa baje že drži.) Gospodarstvo. NASA NOVA CARINSKA TARIFA. V nedeljski številki smo napisali nekoliko vrstic o vprašanju zaščitne carine ali svobodne trgovine ter smo prišli do zaključita, da to vprašanje ni reševati po teoretskih načelih, ampak po faktičnih okolno-stih in praktičnih potrebah posameznih držav ter da naša država, ki ima kolikortoliko razvito poljedelstvo. ki pa nima industrije, mora pospeševati izvoz poljedelskih pridelkov do one mere. ki ne ogroža prehrane državljanov, a oteževati uvoz inozemskih industrijskih izdelkov. v kolikor bi isti onemogočal razvoj one domače industrije, ki ima eksistenčne pogoje v državi sami. ne nalaga pretežka bremena konzumentom. carina na uvoz luksuznih .predmetov pa da je davek, ki ga mora država opravičeno nalagati premožnim slojem. Izrekli smo končno nado, da se bo naša nova carinska tarifa, ki se ima izdati v kratkem, držala teh načel. Sedaj pa doznavamo. da bo nova uvozna carinska tarifa razglašena že prihodnje dni. ter da bo nje tendenca zaščitna za domačo industrijo ne pa zaščitna v taki meri, da " ,/v’’VoJ° enostransko le na koristi domače industrije, temveč da se je vlada držala pri izdelanju nove uvozne tarife srednje poti. upoštevajoč pač življenjazmožnost domače industrije, a ozirajoč se Istočasno na zaščito konzumentov in povzdigo naše valute. Naša valuta se pa more povzdigniti le tedaj, če se med dragim s pametno carinsko politiko doseže znižanje cene predmetov v naši državi. Z zboljšano valuto se pa zopet omogoči dobavo tudi inozemskih produktov po znižanih cenah, kar ima za neposredno posledico znižanje naših plačil v inozemstvu za uvoženo blago, torej zbolišanje naše trgovinske in plačilne bilance in končno zopet zboljšanje naše valute. Da se to doseže tako se zatrjuje, bo nova tarifa s svojimi nastavki imela v vidu v prvi vrsti potrebe prebivalstva glede oblek, obuvala in živil. V to svr-ko stopi namesto dosedanjega čisto fiskalnega carinskega sistema (t. J. sistema, ki ima v prvi vrsti namen pridobiti dohodke za državne potrebe. brez ozira na koristi narod- V LADI M IR LEVSTIK. Bog na hribu. n. Toda leta so kakor starci in v sanjski procesiji: mirno in pobožno plavajo mimo. eden je podoben drugemu, naveličani pogled jih več ne razloča: in glej, zdajci se vrine volk v ovčjem kožuhu, neznan se pomeša med dobre ljudi, in kakor bi trenil, si strga nedolžno krinko ter zatuli grozo na ceste in v domove. Plago in pokojno teče krotka reka let, namakaje polja ob svojih bregovih, da se lomi voz pod zlatom njiv in tone kosec v globoki travi: oko se rosi hvaležnosti človeku. ko meri srečo pred seboj In za seboj; toda mahoma porumeni dobrotni val, speni se čez poljane in zre od vzhoda do zahoda. Stekli valovi grme preko ljudstev in držav ter nosijo blaznost in zločin, pljuskajo solze in kri. vleko za sabo dim pogorišč in soparico kletve in riiejo brezdna, ki jih veki ne zasujejo ... Zato je Hudobni potrpežljiv; on čaka. In kakor ntič nevihto, kot hrt gazelo v daljnji stepi, sliši on minuto porušitve: naprej jo ve. in ko napoči. vrže vanjo svoje sence. Rodovi. trudni dobrega in žejni zla. otresejo spravljivost in potrpljenje ter planejo drug na drugega, zveri, da vzamejo s kremplji in čekani, česar ni dočakala ljubezen. Jok in škrtanje polnita horizonte, svetinje ugašajo v vrelih meglah sovraštva, zmaj uničenja golta sedanjost in bodočnost: bedni človek kolne sebe, svoje brate in Boga. katerega je sam zapustil, in gorje uta gloda lice. mesari mu srce. podira svet. dokler ni Mrkli borbe sit, in tisti, ki so mu sledili, zablod in groze. Takrat pa omahne kralju žezlo, vojščaku meč; vsi se zdajci spomnijo. da ie največje dobro beli dan in sinj neba. hladni veter in šumlja-nje trave, košček kruha in objem družice, oddih po delu in vesela godba smeha med tovariši, in da vse. kar so pridobili v pokončava-nju. ne odtehta ene same ure te ponižne sreče. Osramočen se skrije duh temin, premišljat uganko: zakaj je Dobro močnejše od Zla? Predolgo Je vladal blagor na zemlii: strašni čas ie lezel bliže ka- kor siva kača. dušeč življenje pred seboj s svojo strupeno sapo. Težko je prihajalo ljudem, vsi so bili naveličani vsega in so hlepeli po Iz-prernembi. Modri sivci, ki so pomnili podobne dni. so majaje z glavami prerokovali vojno; toda kdo jim je hotel verjeti? Premoženja so cvetla. domovi so stali tako trdno, tako željna in bujna ie kipela v udih človeška moč, da si nihče ni mogel misliti teh sreč pogaženih v razsulo, domov požganih in izropanih, mladih fantov in mož ubitih, raztrganih in pohabljenih na tuji zemlji. Jaj, to se je mladost smejala po večerih! In kakor za nalašč je plavala nje pesem v mesečini še prešerneje čez dol in breg. * »Le norčuj se,« je vzdihnila Blaževa babica, pomenljivo kimaje neugnanemu vnuku. »Ura kazni je pred dimni! Vi mladi ljudje, ki vam je krčma dražja od hiše božje, seve ne vidite znamenja, ki jo napoveduje: bog na Gori ima solzne oči — Gospod sam se je razjokal nad grehi svojih izprijenih otrok...« »Hoho!« se ie zagrohotal dolgi Blaž in stresel široka pleča. »Pre- teta starost in njene prismuknjene oči. ki toliko vidijo! Bog joče? Zares9 Nu, potem joče žalosti nad vami. ki vam sedem križev ni prineslo pameti!« »Pokoro bi delal, pokoro! Groza naj bi te bilo. namesto da se po-smehuješ...« »In če bi drsal po kolenih na božjo pot? Pa če bi me bilo groza vojne, ki jo prerokujete? Recimo, da nride in me zadene krogla: kaj bom manj mrtev, ako zacmerim lepe čase. ki so mi dani? Kar je usojeno. to bo; vsak mora enkrat umreti — le zdi se mi. da bom prej jaz na vaši sedmini, mati. ko narobe.« Zavrisnil je na pragu ter se Izgubil v zvezdno noč; še sredi vasi je spet poskočil njegov: »Hoho. ho-hoho!« kakor bi res ne rastla zel zoper njega na zemlji. Toda zdelo se je. da se grohoče ž njim nekdo drugi, nekdo iz teme. ki ve vse bolje; grda senca je švigala za njim in grabila po njegovi... (Dalje prih.) POŠLJITE NAROČNINO! nega gospodarstva), zaščitni sl« siein. ki pa bo popuščal pri predmetih ljudske potrebe precej svobodno konkurenco inozemske produkcije. Vlada, tako se poroča, ni sprejela pretiranih zahtev naše čevljarske industrije in istotako ne onih naše tekstilne in železne industrije. ker bi, ako bi se ugodij« tem zahtevam, šle cene dotičnih izdelkov še navzgor namesto navzdol. Finančni minister bo prejel pooblastilo, ki bo onemogočalo izkoriščanje valutnih diferenc v škodo domače industrije in v koris< tuje. ne da bi imel od tega kako korist konzument. Finančni minister bo namreč opravičen s pomočjo posebnega ažia na uvozno carino ia držav s slabšo, oziroma padajočo valuto, preprečiti, da bi inozemstvo z nižjimi cenami, ki jih omogoča slabša valuta, vodilo pretirano konkurenco z našo produkcijo. Ažijo na uvozno carino naj bi tore.i izravnal diference v cenah med tujim in našim blagom, ki bi nastajale vsled poslabšanja tuje valute proti našL S tem bi se ne-le varalo našo produkcijo. ampak bi se tudi vzdrževalo stabilnost cen dotičnih produktov v naši trgovini. Ako bo ca« rincVsi tarifa. W co> kakor omenjamo. izda že prihodnje dni. res držala gornjih načel, jo bomo mogli le iskreno pozdravljati, kakor korak k zboljšanju naših narodno - gospodarskih razmer. Vodilne misli obetane nove carinske tarife, odgovarjajo povsem onim. ki smo jih izvajali začetkom tega leta v različnih naših gospodarskih člankih, * (V nedeljskem gospodarskem članku so v 42. vrsti druge kolon« izostale besede: »in z istotako razvitim poljedelstvom« ter se ima do-tični stavek glasiti: »Države s popolnoma razvito industrijo in z istotako razvitim poljedelstvom, n. pr. Severna Amerika, stoje iz razumljivih razlogov na stališču svobodne trgovine za Izvoz industrij« , skih izdelkov in poljedelskih pridelkov. a imajo zaščitno carino za uvoz istih izdelkov in pridelkov.«) ’+ 50?« oddaja fakturno vrednosti pr! uvozu blaga iz Nemčijo. Kliub jasni nared-bl kakšne dokumente smejo sprejemati carinarnice kot dokaz, da je bilo blago plačano pred 16. aprilom t. 1. In ]e vsied tega oproščeno od, 50% oddaje od fakturne vrednosti, carinarnice dosledno zavračajo od strank predložene dokumente s pripombo, da morajo prositi pri finančnem ministrstvu v Beograda za odobritev dokazov. Ker ttt način postopanja carinarnic povzroCa Interesentom veliko škodo, je sklonila Zveza gremijev intervenirati skupno za vse interesente pri ministrstvu v Beogradu. V ta namen poeivlja Zveza trgovskih grernijev Ln zadrug vse Interesente, da ji nemudoma predložlqo dokumente o blagu, ki je bilo v Nemčiji pred 16. aprilom naročeno in plačano, v svrho posredovanja dovoljenja uvoza brezpiačauja polovičnega fakturnega zneska. Prijavam je predJožiti tudi izjava interesentov, da so pripravljeni sorazmerno kriti stroške Zveze. + Monopolna ta^sa na sladkorne produkte. »Narodne Novlne« prinašajo nared« bo, po kateri se Ima plačati za vse od ali s sladkorjem Izdelane predmete ibotnftont, čokoiada, sladkorno sadje, marmelada Itd.J. uvožene iz inozemstva, monopolna taksa, Ta taksa se računa po množini primešanega sladkorja in bodo carinarnice — n* zahtevo uvoznikov — izročale te predmet« v konstatiranje množine prlmešancgi sUd< korja, posebnim laboratorijem. P:sebna dat očlla t* takse se nahajajo v čl, J02 trpla« rlnskrjfa »Pravilnika«, Kraljevo zdravstveno stanje. Uradni buletin vlade: Nj. Vel. kralj je zbolel dne 4, t. m. za lobularno pljučnico, to je z a vnetjem levega pljučnega krila. Vnetje je potem preži o drugi dan na del desnega krila pljuč, potem pa na gornji del gornjega krila levili pljuč. Od 7. t. m. so se začeli posamezni deli pljuč čistiti. Dne 9. t. m. so bili na bazah še znaki vnetja. Srce deluje malo boljše. Zila je po kakovosti boljša, dihanje hitrejše in pojavila se je cia-norza sluznic. — Dne 10. t. m.: Stanje v pljnčah nespremenjeno. Od včeraj deluje srce slabeie. Zila 84, dihanje 52, ustnice in jezik so bolj modri. Pojavlja se lahka oteklina nog. Temperatura 37. Splošno stanje resno. — Dne 11. t. m.: Na desni osnovnici se je perkusija zvoka razjasnila, dihanje je še ostro z malim vlažnim šumom. Na levi osnovnici zadaj je še malo suhih Suni a v. Ostali deli pljuč so se že očistili. Temperatura 37.2. Žila 84, precej močna. Dihanje 45. Ustnice In jezik bolj rdeče barve. Na nogah Je še nekoliko oteklin. Splošno stanje bolje. ».futrova« netočnost. Nedeljsko »Jutro* prinaša pod naslovom »O. Pesek in Jugoslavija« vest, da je k. Pesek odložil izdajateljstvo in odgovorno uredništvo »Jugoslavije«. Zlobno na pristavlja, »da obdrži še nadalje sam glavno uredništvo »Jugoslavije«. To ni res! Tov. župan Pesek je odložil izdajateljstvo ter odgovorno in vsako drugo uredništvo. Odgovorno uredništvo je prevzel kot že javljeno tov. Čebin glavno uredništvo pa tovariš Fakin. !z prometnega ministrstva. V prometnem ministrstvu je dovršena uredba, po kateri se bodo železniškemu osobju plačevale plače v dinarjih. To velja za vse železniško osobje. Ista uredba jo znatno zvišala železniškemu osobju plače in dravinjske doklade. V ministrstvu za socialno politiko je bila konferenca, na kateri so pretresali regulacijo delavskega zavarovanja za bolezen in smrt. Izdelala se bo uredba, s katero se bo zakon o delavskem zavarovanju, ki velja za Srbijo, razširil na vso državo. — Grof Begonen v Zagrebu. Znani francoski grof Begonen je prispel včeraj v Zagreb, kjer bo držal v torek, 15. t m. v dvorani vseučilišča predavanje »O zadnjih predzgodovinskih odkritjih v Franciji«. — Osebne vesti. Načelnik v kmetijskem ministrstvu Miloš Štibler Je imenovan za Inšpektorja pri poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani. Glavni ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pirc je odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Profesor hi bivši šolski nadzornik Albin Belar je za stalno vpokojen. — Za župana v Velenju je Izvoljen strojevodja Valentin Glažer, ne Blažek ali Blažer, kakor je bilo v našem listu pomotama tiskano. — Na Bizeljskem je izvoljen za župana gostilničar Sikni. — Dva samomora llnaM organov. V Fali nad Mariborom sta se finančni pod-preglednSc Fr. Mavčič in posestnik Mart. Grobelnik sprla zaradi nekega sodnega pričevanja. Finančni pripravnik Dominik Bovba je baje hotel miriti, pri tem pa se mu je poaesreči sprožil revolver ter je krogla zadela Grobelnika v vrat Bovba se je vsled tega doma ustrelil. — Pri Sv. Ani nad Cmurekom pa se je ustrelil finančni organ Fr. Grabner. — Spreie«« v kočevsko gimnazijo. Prijave za sprejemni izpit v I. razred se sprejemajo 29. in 30. junija od 9.—12. ure, Izpiti pa so 1. Julija ob 9. uri. — V jesenskem roku je 11. in 12. sept. čas za prijave, sprejemni izpiti pa so 13. septembra. — Ono dMne In gospode, ki se zanima:; o za tcenis, opozarjamo, da Ima »Zensko telovadno društvo« v Ljubljani v torek, 14. t. m., od polu 6. do 8. zvečer vpisovanje na »Mladiki«, Vstop je dovoljen tudi nečlanom. — Prijatelj z dežele, ki se ne peča s politiko, pač pa z astrologijo, nam piše o ljubljanskih županskih volitvah: »Volitve ljubljanskega župana so padle na sredo. Sreda — Mercuril dies — Merkurjev dan ie pa za llberomladine slab nebesni datum.« (Vzbuja ie nam sum, da se g. obč. svetnik Jeglič peča z astrologijo. Op. ur.) — Slatina Radiuci. Ker se o tvor' s t. m. promet na Ljutomerski progi, se opozarja občinstvo na Radlnske mineralne vrelce, ki so prebogati na ogl>'kov: kisHn* !n naiiačii vseh poznatih natron-lition vrelcev ter nadkriljujejo celo francoski Vichy In Bil en. Radinci imajo edino naravne ojrlj'-čevokisle kopeli v Jugoslaviji. Izvestja dale Tourist-Office, Ljubljana. — Nesreča pri vožnji sena. Ivan Zupan, rudar v Hrastniku je nakosil nekaj trave In jo peljal s kenjam domov. Konj pa se Je nečesa ustrašil in zdirjat z vozom naprej. Zupan ie padel pod raz in konj ga je vlekel približno 100 m naprej. Pri tem mu ie zdrobilo desno nogo in ga po hrbtu močno opraskalo. Prepeljati so ga morali v ljub-Uscisko bolnico. — Poljudni zdravstveni točaj v Trbov-*iali. Zadnje predavanje se vrši v nedeljo kine 19. Junija t. 1. ob 10. ari v delavskem i vesti. domu. Prodava g. primarij dr. Bogdan Derč o »zaščiti mater in dojencev«. g — išče se Rudolf Videnšek, Setovodia 87. regimenta, vjet na ruskem bojišču avgusta 1914. leta. Ker ni od njoga že poldrugo leto nobenega glasu, se prosi do-tične, ki prihajajo iz ruskega vjetništva In jim je o njem kaj znano, da to na naslov Franc Videnšek, vodja Trg. zadruge »Sloga«, v Celju blagovolijo poročati. Stroški se hvaležno povrnejo. — Ilustriran list »Plamen«. Izšla Je 11. številka »Plamena«, id jo priporočamo našim čitateljem. Naroča se ,v upravi, Ljubljana, Kongresni trg 19. Ljubljana. — Prestolonaslednikov povratek. Na povratku iz Pariza v Beograd so se peljali včeraj skozi Ljubljano prestolonaslednik regent Aleksander princezinja Jelena ter princa Arzen in Pavle ta spremstvo. Na kolodvoru so se poklonili regentu In njegovemu spremstvu predsednik deželne -vlade, dr. Baltlč, zastopstvo komande dravske divizije in policijski ravnatelj. Predsednik deželne vlade dr. Bal tič je spremil regenta v dvornem vlaku do Zagreba, nakar se je zopet vrnil v Ljubljano. — Dramsko gledališče ljubljansko v slovenskih rokah. Deželna vlada za Slovento je razpustila društvo »Deutscher Theater-vereln«, katero Je bilo formelnl lastnik ljubljanskega dramskega gledališča. V smislu pravil tega društva je celo društveno premoženje pripadlo Kranjski hranilnici v Ljubljani. S tem je zgradba, katera je bila zamišljena kot »Eln Bollwerk deutscher Kultur« definitivno prešla v slovenske roke. — Predavanje proL J. Vaupotiča »Stara Praga«. Konsulat Ceškoslov.-ške republike v Ljubljani naznanja, da se omenjeno predavanje vrši v petek dne 17. Jun''Ja T>21 ob 20. url v Me3tnenn d>mu in ne v sredo, ker je prof. Vaupotič ob tem času rapos-len. Opozarjamo torej javnost an to spremembo. — Umetniška turneja gdč. Lklfjo Vht-jakove In g. Vlčka, ki se Je vršila pretekli mesec po Južnem delu naše domovine, ie prav dobro uspela. Mlada umetaika sta nastopa v Subotici. Vukovaru, Osijeku. Novem Sadu In Beogradu. Vse kritike tamoš-njih listov so i»lne pohvale in prlznirT.a. Posebno simpatično jih ie dolžnost. V zadnjem času se zaporedoma ponavljajo slučaji, da vojaštvo na samotnih krajih napada ženske, kjer iih posiljuje ali jih skuša zlorabiti. Taki slučaji so so v zadnjih dneh pripetili v studenškem gozdu, kjer je neki vojak žensko, ki je prišla nabirat dračje, kljub njenemu obupnemu odporu posilil, dasiravno je bila noseča. Drugi slučaj se je pripetil v istem gozdu 2 dni kasneje in se je le s skrajnim naporom posrečilo ženski. da se je rešila nasilneža. Ravno-take pritožbe prihajajo glede betnav-skega tfozda. Pristojna vojaška oblast je bila sicer ponovno opozorjena na te dogodke, vendar pa so se gospodje odrezali, nai se napravi ovadba in navedejo konkretni podatki kakor tudi točen poipis vojaka. To ie seveda nemogoče in mi moramo vstrajati pri zahtevi, da mora vojaška oblast napeti vse sile. da prepreči taka živinska nasilstva. ki Ktoze še boli razširiti več ali manj že ilak obstoječi prepad med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. Če ne gre drugače, pa naj se za vojaštvo ustanove javne hiše. Toda prebivalstvo mora imeti mir! Dečj! dan v Mariboru izkaz.uje okrog 60 tisoč kron dobička. Hvaležni soban. Strojni tehnik Gjuro Horvaitlč Iz Broda ob Savi je bil 9 mesecev na hrami in stanovanju pri Elizabeti Sver v Vetrinjski ulici, a nele, da Ji je ostal vse dolžan, je svojo gospodinjo šena debelo okradel. Med drugim je vzel 2 briljantni verižici, 2 potni torbici, srebrne žlice, blago za o>Meke, preproge, čevlje itd. Najbrž je pobegnil Nem. Avstrijo. Zaradi tatvine so zaprli bivšega doktorja juriš in avskiritanta Foihna. Zaradi tajne prostitucije so bile aretirane Marija Javornik, Marija Pongračtč in Ela Rosenfekl. Celje. Izpred celjske porote. Leopold Bricman je v neki gostilni v Konjicah ukradel denarnico z večjo svo-to denarja. Obsojen je bil na 1 leto ječe. — Zaradi posilstva neke 25-letne ženske v Šmartnem pri Celju ie bil obsojen na 1 leto ječe Alojz Gorečan. — Vladislav Knez in Lenart Svetina sta ukradla orl pos. Ivanu Kramariu v Sloveniuradcu par konj ter jih odgnala v Avstrijo, kjer so jih pa prijeli orožniki In izročili našim oblastem. Obsojena sta bila vsak na 18 mesecev težke ječe. Kot zadnji se bo v tem porotnem zasedanju zagovarjal v torek 14. t. m. Albert Vegel radi zločina po §§ 140, 192 in 194. Tedenski izkaz Icužnih bolezni v celjskem pol. okraju. V tednu od 30. maja do 5. fun. ste na novo oboleli dve osebi za Ieeariem v občini Celje - okolica. Za difterijo je obolela ena oseba v Trbovljah. Parno kopališče v Cellu je odprto Je odprto samo ob sredah, četrtkih, petkih ,n sobotah. Poročil se je v soboto 11. t. m. v Prije-doru v Bosni g. Fr. Logar, ravnatelj policijskih uradov v Celju z gospo Drago Kva-lcvič, notarjevo vdovo iz Prijedora. Lekarno »Pri Mariji Pomagaj«, ki je bila dosedaj .ast Nemca Gassarja, je Kupil g. magister pbarnu Aadro Posavec. — Ker je omenjeni sedanji lastnik zaveden Jugoslovan, rodom Hrvat in bivši jugoslovanski dobrovoljec, je priSSa lekarna v narodne rake. Kmetijsko predavanje v Celju bo v ne-deljv dne 19. junija t, 1. ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne celjskega Narodnega doma. Predaval bo dipl. agr. A. Jamn* o razvoju rastlin, njih hranitvi in o sredstvih za dosego večje produktivnosti. Kmetovalci, udeležite se tega p od učnega predavanja. Primorje. Cerkev na Sv. Višarlah. ki so jo leta 1915. zažgale sovražne bombe, se bo popravila ter so tozadevni načrti že izdelani. Cerkveni ron. V Podmelcu so tatovi odnesli iz tabernakelna rao-štranco in kelih, hostije pa raztresli po tleh. Rodbinska žalolgra. Vdova Aotoniia Lisjak je vzela k sebi pomorskega kuharja Antona Kočiča, ki je bil malopriden pijanec in nasilnež, ki je neprestano grozil vdoviuemu 181etnemu sinu z bodaiuiu. Ko ie dne 9. t. m. zopet sinu grozil, Je ta potegnil revolver, in ga ustrelil, nato pa šel sam javit policiji. Nesreča In samomor. V Miljah Je 141etnj Crisioforo pontsteči ustrelil svuje-ga prijatelja 131etnega Stefana Juriševlča, kar je neprevldneža tako pretreslo, da se Je tudi sam ustrelil. a. ijjt-tk te'*Jac iok nr»iii" ■■ l POROTNE OBRAVNAVE. Poueverbe v konzumnem društvu v Litiji. (Nadaljevanje.) Pričevanje je pokazalo mod drugim, da o primanjkljaju pri prvem obračunu res n'-so obvestili obtoženca do drugega obračuna, ker radi prevelikega primanjkljaja niso bili uverjenl o pravilnosti računa. Po drugem obračunu pa so ga takoj ovadili. Blaga se ie y resnici veliko pokvarilo In veliko tudi žc pokvarjetMSga prišlo od centra le, tako med drugim cel sod masti, katere so prodali samo polovico in še to za znižane cene. Pokvarjene pomaranče in limona pa so darovali svojim odjemalcem ta otrokom. Kako se Je to obračunalo priče ne vodo, možno pa je, da je moral prevzeti obtoženec kot poslovodja to na svefie rame in bi moral na drug način »notri prinesti«. Olavna priča Fr. Košič, ki nastopa v obtožnici kot tožftelj, je svoje izpovedi omilil in priznal mnogo, kar je bilo obt,>-ženou v prid. Priznal je tudi, da Je Polantk mnogo napravil za kanzum, če pa Je to zaračunavat, ne ve. Tudi on prizma, d* m uničili vdlko pokvarjenega blaga. Na kredit je dajal satmo v kreditni knjigi navedenim osebam z dovoljenjem obtoženca. Kar je rabil obtoženec za domačo rabo, Je večkrat zapisal, največkrat pa ne. Pilo se Je v koHzumu večkrat in on ve iz lastne izkušnje, da je že tako, da so odborniki po kon-zumih navajeni, da pijejo zastonj. Pradajalo se je tudi nečlanom in pristašem drugih strank. Vobče Je podala obravnava sliko jiiko površnega poslovaarja, katerega pa poslovodja ni sam zakrivil. Zagovor se je opiral na dejstvo, da se je smatral obtoženec kot samostojen trgovec, kar pa je zakrivila centrala. Poneverbo izključuje, za primanjkljaj ni odgovoren vsaj ne kazensko, morda civilno. Porotniki so edino vprašanje glede krivde z 8 glasovi zanikali !n ie bil obtoženi Karel Polanek oproščen. Zakonski prepir — uboj soproga. Pri včerajšnji porotni obravnavi se Ie zagovarjala Emiliia Vrh nočeva radi uboja svojega soproga. Vprašanje radi krivde uboja so porotniki z osmimi glasovi zanikali, nakar je bila obtoženka oproščena. Natančen potek obravnave priobčimo jutri. Sokolstvo. II. pokrajinski Sokolski zlet Jug oslov. Sokol, Saveza v Osijeku, Na Vidov dan priredi Jugoslov. Sokol. Savez II. pokrajinski zlet v Osijeku. Na tem zletu sodelujejo župe Zagreb, Bjelovar, Banjaluka, Tuzla, Beograd, Novi Sad, Maribor in Osijek, ostale župe se udeleže zleta po možnosti. Prijave za zlet so velike, pridejo bratje od Drine in Morave, Iz ponosne Bosne in Hercegovine, fc Vojvodine, ▼ velikem števč!« pridejo iz Dalmacije, Hrvatske in Slavonije in iz Slovenije. Zleta se udeleži po veliki deputacijl češko Sokolstvo, ki nastopi z vrsto zmagovalcev v LHln z Istimi vajami, kakor pri tekmah v Lllliu V Osijeku se vrši tudi I. tekma Jugoslov. Sokol. Savesa in sicer tekma posameznikov, tekma iz prostih vaj In še razne posebne tekme. Javna telovadba se vrši 28. in 29. pop. ter nastopi do 2000 telovadcev ta telovadk. Vožnja po železnici Je polovična ter stane iz Ljubljane v Osijek In nazaj 226 K. Odhod iz Ljubljane Je določen za 26. t m. Vsako društvo dobi od *vo]e župe potom zletne kancelarije v Osijeku železniške legitimacije poleg katere mora bnetl še vsak brat In sestra Save*no legitimacijo. Na podlagi železniške legitimacije se kupi pri odhodni postaji cel vozni listek, Id velja tudi za povratek. Posebne vlake instradira Savez, vozni red bo pravočasno javljen. Odhod vseli vlakov bo pa določen tako, da pridejo udeležnik! dne 26. t. m. v Osijek. Načelniki 2up In društev se kaaio pri prihodu v Osijek takoj Javiti v zidni kance-lariji. Nastanitev v Osijeku je skupna. Načelniki društev odgovorni za red v dodeljenih jim prt,»torih In mora vsak gledati pri svojem društvu na red. Bratje In sestre, ki želijo privatno stanovanje, se morajo javiti pri svojem druStvn, vendar pa opozarjamo, da Je takih stanovanj Jako malo na razpolago in da se ne bo moglo vsem ustreči. Zletno legitimacijo ie Izdelal brat Kerdič v Zagrebu ter stane 40 K. Zletno legitimacijo mora Imeti vsak udeležnlc zleta ter mu nudi sledeče ugodnosti: a) pravico do skupnega prenočišča, b) pravico d«o skupne prehrane, c) prost vstop na telovadišče za vse dni in za vse prireditve, d) prost vstop k vsem ljudskim zabavam In za vse druge prireditve gotov popust pri vstopnini. Legitimacije morajo župe naročiti pri zletnl kancelariJI v Osjcku naintanl do 15. t. m. Po tem roku se rfetne legti-macije ne bodo več pošiljale naročnikom, temveč se Jih dobi po možnosti samo še v zletni kancelariJI v Osijeku. Načelniki dobe glede prehrane pr! prihoda v Osijek točne informacije, zaradi česar je nujno potrebno, da se zglasijo takoj v zletni kancelariii. Celodnevna prehrana stane 40 K ter se mora plačati vnaprej. Odhod Iz Osijeka je določen za 29. t. m. zvočer. Sokol v Trebnjem priredi dne 19. t m. na Veliki Loki javno telovadbo in gledališko predstavo. Začetek ob pol 3 j.-oip. K obilni udeležbi vabi odbor. Pokrajina. Mežica pri Prevaljah. Po naših ulicah vidiš večkrat na dan šetajočega mladega fanta, ki se da nasloviti »gozdar grofov Thum«, čeravno nima v to svrho predpisane izobrazbe in Igra že en par mesecev prav Jvomijivo vlogo v mežiškem javnem življenju, Ze meseca aprila je bil ta človek izgnan, ker je tujec In zagrizen Nemec. Kljub temu se še danes nahaja na našem slovenskem ozemlju. Baje še vedno misli, da pride Mežiška dolina danes ali jutri pod Avstrijo. Pred in med vojno Je ta človek strastno rad nosil znake »Su-dmarkac in »Svhulverelna«, ko so pa dne 28. maja 1919 vkorakale naže čete na Koroško, je pobegnil v gornjo Dravsko dolino. VsJed tako hrabre** obnašanja je tudi bil pred kratkim odlikovan z »KSrntner Kreuzom«. Da pa »Karmtner Kreuz« močno diši po »Karntncr Helmatsdienstu«, ve vsak Slovenec. Za danes še zamolčimo ime tega pre-drrnoža, vendar mu pa istočasno javno svetujemo, naj si gre svoj kruh služit tja, kjer so tako radodarno darovali »Kaminer Kreuz«, Žalec. Vsi gasHnei v kroju, ki se udel©< žijo povodom občnega zbora JGZ 40 letnic* gasilnega društva v Žalcu dne 9. In 10. jifr lija t. 1., se vozijo za polovično ceno pošt« nega vlaka III. razreda na vseh progah J, in drž. železnice v Sloveniji in Hrvatskl, Za legitimacijo mu služi poverilni list do« mačega društva, da se res pelje na zvez« ni občni zbor v Žalec. Vozni listek celi vo» Ija tudi za povratek iz Žalca. Za državnff železnico je treba še na legitimaciji pov«< rila od zveznega predsedstva, da se je do-tlčnl gasilec resnično udeležil občne®* zbora »Jugoslovanske gasilsko zveze t Žalcu«. Karte južne železnice so veljava« za čas od 9. do 11. julija, one od državne pa celo do 13. Julija zaključno. Vozni listek je treba takoj shraniti, za vožnjo domovi Mali oglasi. t^r©dsobi na desno. Tu je ključ — stopite gori — takoj pridem za varni.« »Ubogal me je; gledala sem za njim po stopnicah in čakala, da naju ne bi kdo videl skupaj. Gostje so me spet obkrožili, jaz pa sem si s šalami in smehom napravila pot ter hitela za Molesworthom. Došla sem ga baš. ko je stopil iz sobe. Ni je tu. je vzkliknil z jeznim razburjenjem; ko pa mi je pogledal v obraz, je umolknil ter mi sledil v sobo nazaj. Zaklenila sem vrata za nama.« »Doktor Moles\vorth. sem zastokala vsa iz sebe. rešite me!« '»Zastrmel je vame. Kje je Genovefa? je vprašal iznova. »Trepetala sem, kakor bi bila sama njena morilka. To vprašajte sebe. sem vzkliknila. — Vi. vi ste jo umorili. Zaupala je vaši ljubezni in —« »Prijel me je za komolec, kakor bi me stisnil z železnimi kleščami. Kje je? Pokažite mi jo! Ali ste mari sami — mari ste vi Genovefa? je ponovil srdito, izkušale razbrati črte mojega obraza. V nevestni obleki vas vidim — morda ste že soproga doktorja Kamerona — toda. če ste vi tista, ki je obljubila postati moja — « »Jaz ne. Jaz ljubim doktorja Kamerona. Genovefa, ki je ljubila vas — leži tukaj.« »Peljala sem ga v alkov ter mu pokazala truplo. Njegovo grozo si lehko mislite sami.« »Izbrala sl je smrt. da mi ne bi ugrabila sreče. Vrnila se ie sicer z namenom, poročiti doktorja Kamerona, toda ko me je zagledala v nevestnem lišpu in tako polno veselih nad. jo je pograbil obup. in v dušku je izpila stekleničlco strupa, ki jo ie imela spravljeno v svoji skrinjici za dragulje.« »Jedva je bil Izrekel zadnje besede in spravil usodno stekleničico v žep. sva začula mojega soproga, ki je potrkal na vrata.« • »Doktor se je bil sklonil k truplu, potipal mu žilo, izvil stekleničico iz otrple roke in jo poduhal. Pruska kislina, je dejal: njegov obraz, ko me je spet potrleda’ ie bil opusto-šen in krčevitega nasilja nad čuv-stvi, ki so morala divjati v njegovem srcu.« »Umrla je malo trenotkov nato, sem vzkliknila naglo. Vsaka pomoč bi bila prepozna, pa tudi ona mi ni dala klicati ljudi. Hotela je, da naj uživam sad njene žrtve. češ. ena izmed naju dveh mora postati srečna! Nje zadnje besede so bile: Reci doktorju MoIesworthu, naj ne moti tvoje sreče in naj ti pomaga!« »Ozrl se je vame s pogledom, ki ga nisem razumela takrat, niti ga ne razumem sedaj. Ali mi ni zaupal? Ali se je nemara zbudila v njem podobna sumnja. kakor jo je gojila kesneje policija? Tega ne verjamem. Ako je zdvojil o meni — in po vsem. kar mi je povedal soprog o njegovem poznejšem vedenju. smatram to za mogoče — se je zbudila njegova sumnja šele potem, ko je že utegnil premisliti vso stvar. Težko da bi se bil drugače tako požrtvovalno zavzel za mene nesrečnico ter mi obljubil svojo pomoč.« »Zakaj že v naslednjem trenot-ku je obvladal svoje razburjenje ter se obrnil k meni z vprašanjem, ali je moja skrivnost še varna pred odkritjem. ko sem pritrdila, je nadaljeval: # »Izgubiti ne smeva niti minute. Doktor Kameron mora priti vsak hip. ker vas gotovo pogreša. Ako najdejo truplo, se prevara ne da nadaljevati. in vaša igra je izgubljena. Samo dve poti sta vam na izbiro: ali se izpoveste odkrito in odvežete doktorja vseh njegovih dolžnosti — kar bi vam nujno svetoval — ali pa se zatečete k moji pomoči in prepustite meni. da spravim truplo iz hiše.« njih stopnicah. S tem sem hotela hkrati namigniti doktorju Moles-worthu. ki je bil v hiši tujec, kako pride on sam najlaglje na cesto. Zadnje stopnice so bile prazne, služinčad zaposlena v sprednjem delu hiše. in Petru sem ukazala, naj me čaka pri vozu; tako sem upala, da najde doktor prosto pot. Kaj se je godilo nadalje, nisem zvedela nikoli.« »Moje upanje, da je doktor Mo-^ les\vorth srečno izvršil svojo nalo-i go. ne da bi bil zbudil kako sumnjo, je splavalo kmalu po vodi. Najkri-vičnejša sumnja se je vzdignila proti niernu.. Nato je sledilo odkritje za odkritjem. Celo mene ste jeli sumiti in dolžiti. Moj strah je narastel brezmejno; zatekla sem se k nere-t snicl in pretvari. da bi obvarovala skrivnost, na kateri je visela moja čast in sreča. Toda mreža, v katero sem bila zašla, se je zadrgnila kmalu še tesneje okrog mene. Policijskemu nadzorniku, ki je hotel vedeti ime moje šivilje, sent rekla, da sem si napravila vso obleko sama; seveda sem morala potem nalagati doktorja Kamerona z damskim krojačem. ker mu je bilo dobro znano, kako rada se je Genovefa ogibala ročnih del.« »Tako sem se opotekala iz prevare v prevaro, dokler nisem spoznala z grozo, da je takšna dvojezičnost najboljša pot. ako hočem iz-i gubiti ljubezen in spoštovanje svojega soproga. V svojem mučnem kesanju sem prisegla, da se nikoli več ne izneverim resnici, in tako je prišlo nazadnje vse na dan. Nič več mi ni žal. da je padla krinka z mojih lic. Strast do Iaži-Genovefe je vsled tega sicer ugasnila v srcu mojega moža, toda ostalo mi je upanje. da se vzdigne iz pepela tega čuvstva liubezen do Mildrede Ka-meronove. ki naj postane sčasoma vsa sreča mojega življenja.« »Izkazati se vredno tega dragocenega zaklada bodi poslej moj naj-višj! cilj.« Naznanilo. Kupujem stare obleke, čevlje, pohlStvo itd. — Plačam po najvišjih cenah. Martin Dram« Sv. Jakoba nabr. 39. Priina angleški Kristal Zahvala Vsem, ki so ob priliki izgube najine nepozabne edine hčerke za ozkotirno lokomotivo. — Ponudbe z navedbo referenc na »Splošno stavbeno družbo", Maribor, Aleksandrova cesta 12. Branke ▼saka množina se dobi po K 31 franeo skladišče. — Naročila na Parna žaga Fran Ravnikar mestni tesarski mojster LJUBLJANA, Limfo atova ulica £tev. 25 kupuje po naj višjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. z nama sočustvovali, izrekava tem potom najprisrč-nejšo zahvalo. Posebno zahvalo sva pa dolina, darovalcem cvetk ter sorodnikom, g. tovarišu županu s soprogo, prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti. Se enkrat srčna hvala I V Ljubljani, dne 13. junija 1921. Joslpina šn Franjo Rupnik. PROMET krojač Ljubljana, Gledališka 7. Priporoča se za izdelovanje oblek. tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Obiantv. konces. Trgovec s postnimi znamkami LJubljlna, Stritarjev« u. 7/III Spričevala na razpolago. se nahaja SfifflO V sred© 15. tega mes&ca w LfuhlSani in kupuge vsakovrstne Povodom smrti našega ljubljenega, nepozabljenega soproga oziroma očeta, gospoda j' Antona KSiiek ant. Černe LJUBLJANA j gostilničarja in mesarja se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo pa izrekamo pevskemu dru&tvu BZarja*, kakor tudi vsem gostilničarjem in mesarjem za podarjene vence ter zadnje spremstvo na poti. V Ptuju, dne 11. junija 1921. Žalujoča Josipln*, soproga. Anton, Mici, FraHC, Tili, Ivan, Helena, otroci. z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. Avtogaraža Popravila \„eh strojev Šušteršič & drug. s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16 Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. io, Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Woliova ulica 6, Slike za legitimacije Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 7i naspr. Križ. cerkve. Šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15 Kleparstvo Teodor Kom, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. z železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 23 Pihalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Crnkarjevo nabr. 5 z delikatesami in prekajevalnica J, Chalupnik, Stari trg 19. s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. Tiska »Učiteljska tiskarna« v. LJubljajil, Izdala konzorcij tlueynika »Jugoslavlja«i Odgovorni urednik: Dominik Čebin.