VESTNIK

mMMUMHHUHH:	+
Poštni urad 9020 Celovec E	Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt	š
š	izhaja v Celovcu	=
Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod 3 šitinge § mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov š
P. b. b.
nmumnmimuuiinu!uu)imiunnuinmnuminmunnmi"m'^
LETNiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 13. FEBRUAR 1981
ŠTEV. 7 (2006)
OB POGOVORU NA DEŽELN! RAVNi:
MiNULO NEDELJO V SVEČAH:
Napredek bo dosežen
ko bodo besedam stedita tudi ustrezna dejanja
Na povabiio dežeinega giavarja je prišio prejšnji teden, v petek 6- februarja 1981, na sedežu koroške dežeine viade v Ceiovcu do dve-""lega pogovora med predsedniki treh v koroškem dežeinem zboru zastopanih strank (za SPO dežeini giavar Leopoid Wagner, za OVP namestnik dežeinega giavarja Stefan Knafi, za FPO dežeini svetnik Mario Ferrari-Brunnenfeid) ter predsednikoma obeh osrednjih sioven-skih organizacij (dr. Franci Zwitter za Zvezo siovenskih organizacij "a Koroškem, dr. Matevž Griic za Narodni svet koroških Siovencev).
ko siljenja v sosvete, marveč da bo napredek mogoče doseči samo
vanjem konkretnih vprašanj.
V tej luči je tudi treba gledati uvodoma omenjeno soglasje vseh udeležencev prvega srečanja, da je
Udeleženci pogovora so v svo-jih izjavah za tisk poudarili, da je 9iavni uspeh tega srečanja v tem, da so se dogovorili o nadaljnjih po-Sovorih na tej ravni, kjer pa bo za ^zliko od prvega dialoga, kjer so bila v ospredju načelna vprašanja,
v bistvu za konkretne proble- bil to odprt dialog, ki je ustvaril Tokrat se je pokazalo, da so možnosti za nadaljnja srečanja in stališča načelno še zelo različna:	konkretne pogovore na tej ravni.
* Na strani strankarske trojice Torej sedanji situaciji nikakor ne s<ej ko prej ostajajo pri stališču, da odgovarja vhs, k, so ga s svojtrn, -- -	'j--	poročili o razgovoru skusali napra-
viti posamezni oblikovalci javnega mnenja, češ, kakor da bi se bili predstavniki koroških Slovencev končno spametovali, da razmislijo o priznanju zakona o narodnih sku-
ni strani priznati, da problem še ni rešen in so zato potrebni pogovori o reševanju odprtih vprašanj; da manjšinskih vprašanj ni mogoče reševati mimo prizadete manjšine; da ni nobenega dvoma o lojalnosti koroških Slovencev niti dvoma o legitimnosti njihovega predstavništva - obeh osrednjih organizacij.
Tako je prvo srečanje brez dvoma prispevalo po eni strani k razjasnitvi stališč in po drugi strani tudi k počasnemu izboljševanju ozračja, ki je prvi in osnovni pogoj, da se polagoma le doseže medsebojno zaupanje, v katerem bo potem gotovo lažje skupno iskati sprejemljive rešitve tistih vprašanj, ki so ravno zaradi dolgoletnega nereševanja bremenila in še bremenijo odnose med obema narodoma v deželi, preko njih pa tudi med sosednjima deželama in državama.
Eno pa je seveda gotovo: ostati ne sme pri lepih besedah, kajti
s skupnim obravnavanjem in reše- splošnih obljub je bilo že dovolj!
je člen 7 vsaj za Koroško že izpolnjen, medtem ko takoimenovani operativni koledar po njihovem *Poenju ni v skladu z državno po-9odbo; pač pa so morali priznati,
"P je manjšina, upravičeno drugač- ...	.	,
^ga mnenja in da je predvsem še	^t' o sodelovanju v so-
"sta nerešenih vprašanj, zato so s^' V resnic, so moral, na urad-^**azili pripravljenost za nadaljnje konkretne pogovore.
H Predstavnika obeh slovenskih organizacij sta nedvoumno pove-da takcimenovana sedmoju-'iska zakonodaja nikakor ne pred-e avlja izpolnitve člena 7 in jo ko-[°§ki Slovenci zato tudi slej ko prej ^klanjajo. Prav tako jasno pa sta POhovila tudi nespremenjeno stali-o glede sodelovanja v manjšin-
Zaradi izkušenj, ki smo jih nabrali koroški Slovenci v vseh dolgih letih in desetletjih boja za naše pravice, moremo naše zaupanje graditi le še na dejanja. To velja tako za bodoče pogovore na deželni ravni kakor tudi za nadaljnji dialog na zvezni ravni, kjer bo nedavnim pogovorom o šolskih vprašanjih prihodnji teden sledil pogovor o radiu in televiziji, medtem ko je razgovor s kanclerjem menda predviden za konec februarja ali začetek marca. Pri tem pa bodo šele ..otipljivi" rezultati upravičili ugotovitev, da je bii dosežen napredek.
skih
sosvetih, kjer morajo biti naj-
ustvarjeni ustrezni pogoji in z . sivijo nekaterih bistvenih vpra-3^1 doseženo ozračje zaupanja.
Na podlagi izjav, ki so jih dali sieženci pogovora, je moč skleci' da so tudi na deželni ravni tJ^ravljeni prispevati k ustvarjanju *^sga ozračja zaupanja. Enotno Udarjanje predsednikov treh ank, da vidijo v obstoju manjšine ^stransko obogatitev za deželo in . ^v°' je morda v tem oziru po-bno zanimivo, saj tako priznavali^ vključuje vendar tudi obvez-b da je treba ustrezno poskr-'' za obstoj in nadaljnji razvoj snjšine. Pri tem pa se na mero-laem mestu očitno le začenjajo ^dati, da pet naprej ne vodi pre-
ZSO o razgovorih na deželni ravni
Upravni odbor Zveze siovenskih organizacij na Koroškem je na svoji seji 9. februarja 1981 med drugim obravnavat tudi poročiio o nedavnem razgovoru predsednikov obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev s predstavniki treh v koroškem dežeinem zboru zastopanih strank.
V izjavi, ki jo je sprejet odbor, Zveza siovenskih organizacij na Koroškem pozdravija dejstvo, da so se koroške stranke odzvaie pobudi po enakopravnem diaiogu na dežeini ravni, ki je bita izražena v ietošnji novoietni izjavi ZSO. Obenem pa je biio v zvezi s poročanjem v koroškem tisku in radiu, ki je v središče poroči) o razgovoru postavijai predvsem vprašanje vstopa Siovencev v manjšinske sosvete, na seji ZSO ugotovijeno, da osrednja tema pogovora gotovo ni biio vprašanje sosvetov, temveč možnosti in obiike nadaijnjega diaioga na dežeini ravni.
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem ugotavija, da sioven-sko narodno skupnost na Koroškem teži še ceia vrsta nerešenih vprašanj, kot so med drugim dvojezična predšoiska vzgoja v javnih občinskih vrtcih, močnejše gospodarsko pospeševanje manj razvitih predeiov Koroške, odprto vprašanje siovenskih radijskih in teievizij-skih oddaj, probiemi šoistva in drugo. Tem vprašanjem, ki so pomembna za nemoten razvoj siovenske narodne skupnosti na Koroškem, bodo moraii veijati tudi bodoči razgovori na dežeini, pa tudi na zvezni ravni.
Spominska svečanost
Minulo nedeljo dopoidne je bila na pokopališču v Svečah :pet tradicio-naina spominska svečano:!, ki jo vsako leto priredi Zveza koroških partizanov ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in drugih padlih partizanov, iti počivajo na sveškem pokopališču: Aleša Einspielerja, Tomaža Križnarja, Valentina Schwarza, bratov Čero ter dveh nepoznanih borcev.
Mnjim in preko njih vsem številnim junakom, ki so darovali življenje v boju proti natitašističnemu terorju in ležijo pokopani na 40 pokopališčih širom koroške zemlje, je veljala spominska svečanost, katere se je tudi tokrat udeležilo več sto ljudi. Prišli so svojci padlih junakov ter njihovi nekdanji soborci z obeh strani meje, med udeleženci so bili številni bivši partizani in aktivisti ter žrtve nacističnega nasilja iz vseh predelov južne Koroške prav tako pa so bili navzoči tudi jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Maberžnik, predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter zastopniki borčevskih združenj.
Svečanost je bila letos: prvič brez dolgoletnega predsednika Zveze koroških partizanov Karla Prušnika-Gašperja, ki je umrl pred enim letom. Ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev je spregovoril novi predsednik ZKP Janez Wutte-Luc, ki se je spomnil težkih let protifašistične narodnoosvobodilne borbe, v kateri smo tudi koroški Slovenci aktivno prispevati k osvoboditvi domovine: zavzet pa je stališče tudi k aktuainemu položaju ter pozval ziasii k budnosti zoper množeče se pojave zopetnega oživljanja nacistične miselnosti. Za njim je povzel besedo predsednik občinske konference ZSMS na Jesenicah Danilo Kiinar, ki je v imenu udeležencev z Gorenjske, ki so tudi ieto: prišii na grob svojega jeseniškega rojaka Verdnika, prav tako obudil spomin na čas, ko se je slovenski narod junaško bojeval proti smrtni obsodbi, ki jo je nad njim izrekel fašistični okupator (glavne misli iz obeh govorov objavijamo na 2. strani — op. ured.).
Mamesto pevskega zbora, ki je v zadnjem trenutku odpovedal sodelovanje, je svečanost obogatit Marjan Srienc, ki je z globokim občutkom recitirat Bogomila Faturja ..Minuto tišine" in Ceneta Vipotnika ..Pesem svitanico", kateri obe govorita o veiičini protifašističnega boja za svobodo. Z venci, ki so jih na grob padlih borcev položili predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Zveze koroških partizanov ter borčevskih združenj z Jesenic, iz Kranja in Radovljice, pa je bi) tudi vidno manifestiran hvaležen spomin na vse tiste, ki so v tem junaškem boju žrtvovali najvišje, kar je človeku dano — svoja živijenja. njihova žrtev nas obvezuje, 3a zvesto gojimo in čuvamo tradicije tega boja.
Btokovska potitika
zaostruje odnose med državami
V trenutku, ko se je v indijski prestolnici Dew Delhi začela ministrska konferenca neuvrščenih držav, je začetek zadnje etape madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi pokazal na nevarno zaostritev, ki je značilna za trenutni položaj v svetu. Medtem ko neuvrščeni poudarjajo svojo privrženost načelom miru, neodvisnosti in enakopravnega sodelovanja med narodi in državami, v Madridu vedno bolj silijo v ospredje interesi, ki so značilni za blokovsko politiko.
Že na prvih sejah zaključnega dela madridske konference, ko gre za vsebino in obliko sklepnega dokumenta in s tem tudi za nadaljnjo usodo helsinškega duha, je prišlo do hudih medblokovskih spopadov, celo hujših, kot je bilo pričakovati. Predvsem nastop ameriške delegacije zelo jasno kaže, da je zamenjava v Beli hiši povzročila delikatne spremembe v zunanji politiki ZDA, in sicer spremembe, ki za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju nikakor niso ugodne. Vodja ameriške delegacije Kampellman je na Sovjetsko zvezo že naslovil celo poplavo „trdih besed", zlasti o ..okupaciji Afganistana" (kakor da ne bi imela Amerika sama dovolj masla na glavi predvsem zaradi očitnega podpiranja protiljudskih in deloma odkrito fašističnih režimov v Latinski Ameriki) in o ..teptanju helsinškega duha". Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Leonid Iljičev,
ki je na čelu sovjetske delegacije, pa avtorjem teh in podobnih obtožb seveda ni ostal dolžan in je njihove izpade postavil na pravo mesto — da gre za „psiho!oško vojno".
Vse kaže, da bo zaključni del madridske konference pod krepkim pritiskom dvoboja med obema blokoma — to je med Ameriko in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki. Pri tem pa je le opaziti, da se kljub govorniškim dvobojem nobena stran ne odreka pogajanjem, vendar je v nastopu obeh velesil čutiti določeno razliko: Američani si prizadevajo, da bi se pogajali s pozicije sile — predstavniki Sovjetske zveze pa skušajo narediti vtis, da je njihova „jeklena pest v rokavicah".
Spričo dejstva, da se velesili trudita, da bi tudi evropski konferenci vsilili metode blokovske politike, je seveda razumljivo, da pripade toliko večja in pomembnejša vloga neuvrščenim in nevtralnim državam. Zavedajoč se te odgovornosti, so na konferenci neuvrščenih v New Delhiju dali glavni poudarek prav prizadevanjem, da znotraj gibanja okrepijo enotnost in s tem tudi svojo moč navzven. To je predsednica indijske vlade Indira Gandhi zelo jasno orisala že v otvoritvenem govoru, ko je poudarila: Zbrali se nismo zato, da bi se igrali z besedami, marveč zato, da najdemo pot do okrepitve avtoritete in učinkovitosti gibanja neuvrščenih.
SPOMiNSKA SVEČANOST V SVEČAH:
cPpCZMŽZB ZMZ	E
cfcf	v #?cyM zet c&sžc/ Met pct^cdfcvctni zezai/i
„Tovariši, ki se jih danes spominjamo, so biii trdno prepričani v zmago nad fašizmom, ki je takrat tiačii siovenski narod in ostale svobodoljubne narode v Evropi in na svetu. To so biii fantje, ki so brezpogojno verovati v ideaie, za katere so šii v boj. Svojo borbo so voditi z vso požrtvovatnostjo in biti pripravtjeni, za osvoboditev svojega naroda žrtvovati tudi najdražje, kar je čtoveku dano — namreč svoje živtjenje."
Klub slovenskih študentov iz Gradca pri ZSO
Prejšnji četrtek so biti zastopniki Kiuba siovenskih študentov v Gradcu na obisku pri Zvezi stovenskih organizacij, ki sta jo zastopata predsednik dr. Franci Zwitter in čian upravnenga odbora dipt. inž. Franci Einspieter. KSŠ v Gradcu so zastopati predsednik Roman Ver-dei, podpredsednik Toni Čertov, tajnica Nada tnzko in btagajničarka Ani Reichmann. Novi odbor, ki je bit izvotjen meseca novembra, je predstavit detovanje v zadnjih mesecih ter svoje prihodnje načrte. Z pevskima zboroma načrtujejo nastopati posebno v narodnostno gte-dano obrobnih krajih Koroške, nadatje bodo informirati Graško javnost o narodnostni probiematiki na Koroškem, znotraj Ktuba pa bodo z rednimi sestanki in informacijskim tistom ter s petimi detovnimi krožki osveščati in aktivirati stovensko študirajočo mtadino. Dobre zveze imajo tudi z mtadino matičnega naroda ter z organizacijami patestin-skega tjudstva, Črncev, tndijancev, Bretoncev itd.
Predsednik Zveze stovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter je pozdravit iniciativnost graških študentov ter pozdravit čim tesnejše sode-tovanje med študenti in stovenskimi organizacijami. Detegacjo je seznanit z aktuainim potitičnim potožajem stovenske narodne manjšine na Koroškem ter jim obtjubit nadatjnjo pomoč ZSO pri njihovem deiu.
DOBRLA VAS
Podjetju v Dobrovi bi gotovo siediia še druga
Tako je dejal predsednik Zveze koroških partizanov Janez W u 11 e -Luc, ko je minulo nedeljo govoril na spominski svečanosti na pokopališču v Svečah (o svečanosti poročamo tudi na 1. strani — op. ured.). Spomnil se je narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža ter ostalih padlih partizanov, ki počivar jo na sveškem pokopališču: Aleša Einspielerja, Tomaža Križnarja, Valentina Schwarza, bratov Čero in dveh nepoznanih borcev, prav tako pa tudi vseh padlih borcev, ki so pokopani na 40 pokopališčih širom koroške zemlje in so dali svoja
boj proti nacifašističnemu nasilju. Tu ni igralo nobene vloge, kakšnega ideološkega ali verskega prepričanja je nekdo, tudi ni nihče spraševal po narodnosti — važno je bilo, da je bil vnet pristaš svobode in demokracije."
Potem je govornik dejal, da se koroškim partizanom še danes očita, da so se menda borili za Jugoslavijo in za komunizem. „Noče-jo priznati, da so bili partizani povsod tam, kamor je stopil zločinski nacifašistični škorenj in to je bila skoraj cela Evropa. Spričo tega dejstva se moramo vprašati, ali so se
Jesenic Danilo Klinar. Dejal je, da jih je želja za boljši jutri gnala v neenak boj s številčno in materialno mnogo močnejšim sovražnikom. Prvi, ki so šli v boj, so začeli brez pušk, oboroženi samo z znanjem in prepričanjem, da bo slovenski narod resnično srečen samo takrat, ko bo osvobojen tujega okupatorja in domačih zatiralcev. Mnogo rodoljubov je padlo v narodnoosvobodilni vojni in nikdar niso občutili radost svobode — med njimi tudi narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž.
Govornik je kratko orisal revolucionarno pot Matije Verdnika in njegov prihod na Koroško leta 1942, ko je začel tudi po koroških vaseh širiti misel protifašističnega upora. „Začel je na zahodnem delu Koroške, kjer je v vaseh pod Karavankami našel dobre in zavedne ljudi, ki so se biti pripravljeni boriti za osvoboditev slovenskega naroda. Ideje, ki jih je Matija prinesel na Koroško, so se začele hitro širiti tako med zavednimi Slovenci kot tudi med antifašisti nemškega jezika, ki so v nacifašizmu prav tako videli svojega tirana."
Dne 2. februarja 1944 je Matija Verdnik-Tomaž umrl na. posledicah težkih poškodb, ki jih je utrpel med nacističnim napadom. Toda narodnoosvobodilno gibanje z njegovo smrtjo ni zamrlo, je naglasil tovariš Klinar, marveč se je neustavljivo širilo do končne zmage nad fašizmom maja 1945. „Čeprav se Slovenci na Koroškem še vedno borijo za pravice, ki jim kot narodnosti po mednarodnem pravu tudi pripadajo, žrtve borcev niso bile zaman. Slovenci smo še enkrat dokazali, da smo narod, čeprav majhen po številu, pa vendar trden, ki ga tudi državna meja ne more razdeliti."
Ob koncu je govornik dejal, da je zgodovina boja Slovencev za narodnostno osvoboditev bogata, zato je važno, da tradicije tega boja ohranimo in prenašamo iz roda v rod. Pri tem razvijanju in ohranjanju revolucionarnih tradicij pa ima pomembno vlogo predvsem tudi mladina, ki s spoznavanjem zgodovinskega boja svojega naroda prispeva k temu, da se herojska dejanja padlih tovarišev ne bi pozabila.
Diskuzjija o napravi za pridobivanje drobirja v Dobrovi se nadaijuje. Konec junuarja je občinski svet preloži) odločitev, da se izvrši prena-memba površine v področje za lahko industrijo, vendar s tem ni rečeno, da zastopniki večinskih strank odklanjajo takšno podjetje, ki bi onesnaževalo okolico, škodilo turizmu in s hrupom motilo prebivalstvo. (Ob tej priliki moramo popraviti, da pri napravi ne gre tudi za napravo za pridobivanje asfalta, kakor smo zadnjič pomotoma poročali).
Medtem je k temu perečemu vprašanju povedal svoje mnenje tudi okrajni glavar dvorni svetnik dr. Schei-ber, ki je v prvi vrsti svaril pred podjetjem zaradi tega, ker bi mu sledila gotovo še druga podjetja. Podjetje bi podprl te, če bi javni interesi prevla-
dovali. K trenutni situaciji je dejal, da je nedotaknjena narava Dobrove bila dosedaj velik kapital tega področja.
Dejstvo je, da bi občinski svet nadaljnjih podjetij ne bi mogel odklanjati, če bi gospodu Kostmannu dovolil obratovanje. Vsi bi se sklicevali na že obstoječe podjetje. Vrhu tega pa je bilo mogoče zvedeti, da je de! Kostmannove gozdne površine že kupil neki drugi podjetnik, ki že preži na pozitivno odločitev občinskega sveta, da bi potem sam zaprosil tudi za obratno dovoljenje.
Dosedaj se je s podpisi izreklo proti naselitvi podjetja že 140 dobrolskih občanov, ki še nadalje upajo, da bo občinski svet z županom Hafnerjem na čelu upošteval interese svojih občanov ne pa interese bogatih posameznikov.
CBČfNSKASEJAVŠKOCtJANU:
Sogtasno sprejeti proračun
Iz škocijanske občine je bilo ob začetku slišati o določenih neusklajenostih glede finančnega poslovanja. Kontrolni odbor, v katerem deluje občinski mandatar Gospodarske liste dipl. inž. Franci Koncilija, je odkril; da ni vse odgovarjalo proračunskim sklepom. Pri delih, pri katerih gre za urejevanje javnega kopališča ob obali Zablaškega jezera, je dotično podjetje prekoračilo proračunsko vsoto 100 tisoč šilingov za skoraj 80.000, kar m bilo po sklepih občinskega sveta. Vse to je bilo še v okviru dopolnilnega proračuna za zadnje leto.
Zadnji petek pa so v škocijanski občinski hiši obravnavati proračun za leto 1981. Po dolgih letih so vse stranke soglasno sklenile proračun, kaf je novost. Predsednik finančnega odbora direktor Klemun je predlaga! redni in izredni proračun za teto 1981 v višini 58,3 milijona šilingov, ki je glede izdatkov in dohodkov izravnan. Na rednega odpade 38,5 milijona, občina pa lahko prosto razpolagi z vsoto 1,3 milijona. Zupan Holzer je v diskuziji poudaril, da bodo stroškj za upravo tokrat znesli verjetno man) kot 25 "/o proračuna, kar si šteje obči' na v dobro.
V prihodnji številki Slovenskega vestnika bomo še obširneje poročali o zadnji občinski seji.
življenja za osvoboditev Avstrije in Jugoslavije izpod nacističnega jarma.
Vendar pa naši nasprotniki in zapeljanci še danes ne morejo oziroma nočejo verjeti, da je partizanska borba veljala tudi njim, je menil predsednik ZKP in naglasil, da brez partizanske borbe proti zločinskemu fašizmu danes ne bi bilo samostojne in demokratične Avstrije. Opozoril je na nacistične načrte, po katerih bi Koroško spremenili v kraj oddiha za nacistične veljake in v kraj šolanja krvoločnih ubijalcev in janičarjev; koroško prebivalstvo pa bi brez razlike narodnosti preselili v že predvideno „Novo Koroško" nekje v Sovjetski zvezi.
„To so bili pravi nameni in to je treba spet enkrat jasno povedati," je dejal tovariš Luc, „kajti to so dejstva, ki jih ne smemo nikdar pozabiti. Po vsej Evropi so se uprli svobodoljubni, demokratično nastrojeni ljudje in šli v neizprosen
Antifašistični komite proti oprostitvi Rainerjevih
Proti izzivalnemu :odnemu škandalu v Celovcu, kjer je porotno :odižie opro:!iio :ina in hčerko bivšega koroškega gau-ieiterja Rainerja, ne utihne pro-!e:t in ogorčenje. Porotno :odišie ni videlo vzrokov za obsodbo zaradi nezakonite dejavnosti v neonacističnem smis!u. Kakor smo že poročati v zadnji Številki je Zveza koroSkih partizanov ogorčeno protestirata proti sodbi, ki jo označuje ..simptomatično za koroSke razmere". Proti oprostitni sodbi, ki so jo pokticni sodniki progtasiti za ..pravno zmoto", je zadnje dni protestirat tudi Antifašistični komite osebnosti z Dunaja. V svoji izjavi poudarja, da je sodba afront mitijonom tistih, ki so zaredi barbarskega fašističnega režima izgubiti svoje živtjenje. Antifašistični komite opozarja v svoji izjavi, da mora Avstrija svojih zakonov strogodržati, kar pomeni, da bo morala sodbo prekticati.
rec vsa ta partizanska gibanja širom Evrope borila samo za Jugoslavijo in komunizem? Ali pa so se vsepovsod borili za osvoboditev vsak na svojem ozemlju za svobodo svojega naroda! Pač pa s ponosom lahko povemo, da so bili jugoslovanski partizani pod vodstvom legendarnega heroja Tita zgled vsem ostalim svobodoljubnim in protifašističnim gibanjem po svetu."
Govornik je omenil tudi nedavno oprostilno sodbo proti sinu in hčerki nacističnega gauleiterja Rainerja in poudaril, da so koroški partizani ogorčeni nad izidom tega procesa. Tukaj se je spet enkrat pokazalo, je dejal predsednik ZKP, da je na Koroškem in v Avstriji možno nekaznovano oživljati nacistično miselnost. Današnje zanikanje pokolov milijonov Židov, zastrupljanje in druge oblike uničevanja ljudi, ki nacističnim oblastnikom niso bili po volji — vse to pomeni udarec v obraz tistim, ki so se uprli zločinskemu nacističnemu režimu. Zato je naša dolžnost, da od merodajnih dejavnikov v državi zahtevamo odločno ukrepanje proti poveličevanju zloglasnega tiranskega režima, kajti povrnitev le-tega bi bila katastrofa. Podcenjevanje pojavov neo-fašizma pa lahko obrodi hude sadove, kar smo že enkrat občutili na lastni koži in moramo zato biti budni.
„Vsak narod spoštuje svoje žrtve za svobodo," je ob koncu dejal govornik. „Tudi koroški Slovenci spoštujemo in cenimo naše mlade junake, ki so darovali svoja življenja. Spomin na te velike sinove slovenske zemlje pa nam in tudi bodočim rodovom daje pobudo in nalaga dolžnost, da vztrajamo v pravičnem boju za obstoj in enakopravnost na svoji podedovani zemlji"
Junaških borcev, ki so žrtvovali svoja življenja v boju proti fašističnemu okupatorju, proti nasilju in zatiranju, se je spomnil tudi predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije z
Posvet o študijskem usmerjanju
V sredo minulega tedna je gospodarski odbor Zveze slovenskih organizacij v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva priredil posvet z dijaki sedmega in osmega letnika Zvezne gimnazije za Slovence. Člana gospodarskega odbora dipl. inž. Franci Einspieler fn dipl. inž. Feliks VVieser sta dijakom govorila o načrtih na gospodarskem področju, obenem pa sta podala tudi nazore Zveze slovenskih organizacij na druga vprašanja narodnostnega razvoja koroških Slovencev. Dijakom sta nakazala nekatere možnosti bolj načrtnega študijskega usmerjanja in zaposlovanja srednješolske in študentske mladine, predvsem na področju lesarstva, turizma, tehničnih poklicev, bančništva in drugih panogah. Absolventi slovenske gimnazije se doslej skorajda niso odločali za tovrstne poklice, temveč so se usmerjali bolj v humanistične in učiteljske vrste, glede na prizadevanja za policentrični razvoj, za odprto mejo in s tem povezano ustvarjanje novih delovnih mest pa vsekakor nastajajo potrebe tudi po gospodarskih in tehničnih poklicnih profilih. Dijaki so z zanimanjem sledili referatom in se s pridom vključili v razpravo.
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Prešernova prostava v Cetovcu...
V obhajanje stovenskega kutturnega praznika smo se koroški Sto-venci tudi [etos aktivno vkijučiii in s tem manifestirati, da smo živ dei stovenskega naroda in da dejavno prispevamo v skupno vsenarodno kutturno zakiadnico. Osrednja prireditev v tem okviru je bita spet tradicionatna Prešernova prostava v Cetovcu, ki jo je v četrtek prejšnji teden priredita Stovenska prosvetna zveza v dvorani „Auta stovenica". Odvijata se je res v primernem okoiju, saj so poteg Prešernove podobe višete na stenah tudi stike našega domačega tikovnega umetnika Vatentina Omana, dobitnika ene izmed tetošnjih nagrad Prešernovega skiada v Ljubijani.
Uvodoma je pozdravne besede 'zreket predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek, ki te posebej izrekel dobrodošlico generalnemu konzulu SFRJ v Celovcu Milanu Samcu in konzulu Alfonzu Naberžniku, predsednikoma obeh osrednjih slovenskih organizacij dr. Franciju Zvvittru in dr. Ma-evžu Grilcu ter vsem sodelujočim
opozoril tudi na letošnjo 150-letni-co rojstva velikega slovenskega kulturnega ustvarjalca Frana Levstika ter naglasil duhovno vez med Prešernovo svobodoljubnostjo in Levstikovim mladoslovenskim delovanjem.
Prav Levstiku in njegovemu vodilnemu mestu v slovenski kulturi in književnosti pa je bil namenjen zla-
caietnikom in prosvetašem, ki so s Pestrim sporedom obogatili praznični večer. Med udeleženci pri-reditve je bilo tudi lepo število 'Piadih, ki so s tem pokazali svoje zanimanje in svojo povezanost s slovenskim kulturno-umetniškim Ustvarjanjem.
Predsednik SPZ je v pozdravnem nagovoru poudaril namen in pomen teh tradicionalnih srečanj ob kulturnem prazniku slovenskega na-r°da, ko vsako leto ponavljamo Prešernove besede in jih potem skušamo uresničevati v težnji, da °i tudi v deželi ob Dravi končno Prišlo do resničnega sožitja in medsebojnega razumevanja v duhu sprave, enakopravnega sodelovanja m iskrenega sosedstva. Pri tem je
sti slavnostni govor ljubljanskega univerzitetnega profesorja dr. Jožeta Koruze. Z izbranimi besedami je orisal tik pesnika, pripovednika in dramatika, kulturnega kritika in političnega publicista Frana Levstika, ki ga je slovenski narod poleg Prešerna in Cankarja postavil v središče svojega kulturnega panteona. Posebej je še poudaril Levstikovo vodilno vlogo v mladoslo-venskem gibanju in ga uvrstil med može, ki so z vso možato odločnostjo stali na braniku narodnih pravic in so s svojimi deli in mislimi oblikovali slovenski narod, da je lahko v dvajsetem stoletju nastopil tudi kot politični dejavnik. (Izvajanja prof. Koruze objavljamo na posebnem mestu v celoti — op. ured.)
Slavnostnemu govoru je sledil psster kulturni spored, ki je obsegal pevskc-glasbene in recitacijske prispevke. Baritonist Tone Kozlevčar je ob spremljavi pianistke Nataše Kerševan zapel najprej Prešernovega Mornarja v glasbeni priredbi Miroslava Vilharja, potem pa dedal še Hrabroslava Volariča pesem Oj rožmarin ter Zorka Prelov-ca pesem Moja kosa je križavna. Tone Kozlevčar, ki ga poznamo kot dolgoletnega člana Slovenskega okteta iz Ljubljane in se je še posebej vtisnil v spomin kot izvrstni Ribenčan Urban, je navdušil tudi kot solist in žel za svoj nastop viharen aplavz. Recitacijska skupina Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Sonje Ban, ki je napovedovala in povezovala tudi celotni spored prireditve (poleg nje so sodelovali še Marjan Srienc, Magdalena VVieser in Franci Sadolšek), se je predstavila z izbranimi besedili Frana Levstika. Za zaključek pa so nastopili še mladi glasbeni solisti: Andrej Feinig iz Sveč je na klavirju izvajal Chopinovo etudo in preludij, Marija in Lucija Feinig sta na flavto in kitaro zaigrali skladbo Johanna Fischerja in dve slovenski narodni (Kaj ti je deklica, Kje so tiste stezice), krog mladih glasbenih izvajalcev pa je zaključil Hanzi Kožar mlajši iz Šentvida v Podjuni, ki je kljub svoji mladosti že kar virtuozno podal na klavirju del Beethovnove sonate.
Nastcp mladih glasbenih interpretov je pokazal, da imamo koroški Slovenci tudi na tem področju dober in obetaven naraščaj. Tokrat so se predstavili solisti, ki so bolj ali manj družinsko „obreme-njeni"; od naše Glasbene šole pa lahko pričakujemo, da bo oblikovala in izobrazila še dosti širši krog mladih izvajalcev, ki se bodo prej ali slej lahko prav tako uspešno predstavili javnosti in obogatili sporede naših kulturno-umetniških prireditev. Tudi v tem vidimo prispevek koroških Slovencev k izpolnjevanju naloge, ki nam jo nalagata namen in vsebina kulturnega praznika slovenskega naroda.
... in v Ljubijani
Osrednja prostava ob stovenskem kutturnem prazniku je bita minuti petek — prvič v srednji dvorani novega Cankarjevega doma — v Ljubijani. Na njej so sedmim stovenskim kutturnim detavcem podetiti Prešernovo nagrado, šestnajstim pa nagrade Prešernovega sktada. Prostave so se udetežiti števitni zastopniki potitičnega in kutturnega živtjenja iz Stovenije in zamejstva.
Prešernovo nagrado so prejeti: Jože Babič iz Trsta za živtjenjsko c!eto na področju gtedatiške, fitmske in teievizijske režije, Janez Bernik za tikovne stvaritve v zadnjih tetih, Mite Korun za režijo v stovenskih gtedatiščih, Fitip Kumbatovič-Katan za živtjenjsko deto s področja tepostovja, esejistike in teatrotogije, Majda Potokar za igratske stvaritve v Drami stovenskega narodnega gtedatišča v Ljubtjani, Gabrijet Stupica za živtjenjsko deto na področju tikovnega ustvarjanja in Dane Zajc za pesniško in dramsko deto. Med nagrajenci Prešernovega sktada sta tudi tržaški Siovenec Marko Kravos, ki je nagrado prejet za pesniško zbirko „Tretje oko", in koroški Stovenec Vaientin Oman, ki jo je dobit za razstave v zadnjih dveh tetih na Koroškem.
Stavnostni govornik na prostavi je bit predsednik društva stovenskih tikevnih umetnikov akademski stikar Jože Ciuha, nagrade pa je podetit predsednik upravnega odbora Prešernovega sktada Bogdan Osotnik. Simfonični orkester stovenske fitharmonije je pod taktirko Antona Nanuta gtasbeno popestrit prostavo.
V utemetjitvi nagrade iz Prešernovega sktada koroškemu stikarju Vatentinu Omanu je rečeno, da mu je vir umetniških iskanj in izpovedi čiovek sredi množične kutture in razčtovečene tehnike, posebno še kot simbot usodnih živijenjskih preizkušenj v izgubtjanju čtoveške identitete. Oman se je na Koroškem uvetjavit z monumentatnimi stenskimi stikarijami in retiefnimi kompozicijami ter z nanizankami intimnih izpovedi v grafičnih tehnikah. Kot pomemben tikovni umetnik se uspešno uvetjavtja na stovenskem Koroškem v Avstriji, s predstavitvami v Sioveniji pa se vrašča tudi v naš kutturni prostor. (Pogovor s Prešernovim nagrajencem Vatentinom Omanom objavtjamo na 7. strani.)
Tako je uvodoma dejat na Prešer-prostavi v Cetovcu univ. prof.
Koruza, ki je potem v svo-^ slavnostnem govoru takote orisat ° tn pomen stovenskega kulturne-^ Vetikana Frana Levstika:
Stovenski narod je postavit v sre-jic^ Mojega kutturnega panteona troje ' Prešeren-Levstik-Cankar. Pre-J"a stavi kot prvega in še vedno Preseženega umetnika stovenske ve-besede, kot pesnika, ki je dvig-ttie P^iiški poktic na najugtednejše sta ^ SR povezat z orfejskim po-astvom v stužbi naroda, kot kute ki je ktjub iskrenemu narod-Štv^ čustvovanju stavit ideat čtove-^tv	ideal naroda, vendar člove-
^ katerem ne bo mesta za naj-
terf^ nasprotstva in podcenjevanje
sy . narodi. Cankar si je pridobit tiŠL° "esporno stavo kot prvi umet-ske ° neoporečni obtikovatec stoven-kot Pm^.e 'n dramatike, prav tako pa ^av	si°venski pisatelj, ki se je
[)o ^ .at. da je še tako visoka umet-Os. *\fatova, če v svojem učinkovanju tar^ v krogih kutturnih izbrancev °da, v krogih narodnih prvakov
Z njihovim! deii in iz njihovih misii se je obiikova! siovenski norod
V izjemno čast si štejem, da tahko ob praznovanju stovenskega kutturnega praznika spregovorim pred vami. Vedno sem gojit posebno spoštovanje do tjudi, ki v tujenacionaini državi ne taje svojega rodu, jezika in narodne kuiture, še več, svoje živijenje in detova-nje usmerjajo v to, da bi narodu neprijazni viharji ne mogti izruvati njihovih korenin iz zemtje, ki so jo stoietja nasčijevaii, tjubiti in pojiii s svojim potom njih dedje in pradedje.
Vaš poiožaj, vaše uvetjavijanje narodne enakopravnosti in vaše čuvanje narodnega ponosa me siii v primerjavo z možmi, ki so v pretektih časih, ko je še ves stovenski narod živet v podrejenem potožaju v
tuji državi, staii z vso možato odtočnostjo na braniku narodnih pravic in ki so vse svoje živtjenjsko deto staviti v stužbo dvigu stovenske kutture na evropsko raven. Z njihovimi deii in iz njihovih misii se je obiikova) stovenski narod, da je iahko v 20. sto-ietju nastopi) tudi kot potitični dejavnik.
Med temi možmi je gotovo najvidnejši France Prešeren, prvi stovenski besedni umetnik v evropskem meritu, katerega smrtni dan je postat stovenski kutturni praznik. Med njimi pa je tudi vsestranski kuiturni deiavec Fran Levstik, čigar stopetdeset-tetnico rojstva praznujemo v ietošnjem ietu in ji je posvečena tudi današnja prosiava.
in intetigence, dokler torej ne seže do zadnjega pripadnika skupnosti, dokter ne zabtesti kot beta krizantema v gumbnici poslednjega siromaka. In katere so zdstuge, ki so dvignite Levstika med najbotj zastužne može stovenske kutture, ki so mu zagotovite v
stovenskem kutturnem panteonu mesto med Prešernom in Cankarjem? Temu vprašanju je posvečeno naše osrednje razmištjanje.
Kot besedno umetnostni ustvarjalec se je Levstik najprej uvetjavit kot pesnik, in to še v dijaških tetih. Po re-
voluciji teta 1848 je stovenski kutturni prostor polnita izrazno nabuhla, patetično prigodniška in domotjubna tirika Jovana Veseta-Koseskega, ki si je skušata pridobiti primat že v predrevolucijskih letih ob intimni in doživeti Prešernovi liriki. Mtadi verzifi-
katorji so navdušeno ubirati stopinje za Koseškim. Prešernova v klasično dognane verze pretita tjubezenska bolečina in njegova gtoboko doživeta ter trezno mistečim nastovtjena življenjska modrost se nista več čuti iz trušča visoko, a prazno donečih besednih parad domoljubnih zanesenjakov.
Tu je bita Levstikova zgodovinska zastuga, da je z jedko satiro razvrednotit to nepoetično verzificirano retoriko, s pristnimi lirskimi toni pa povrnit stovensko pesništvo na tisto pot, ki jo je utrt Prešeren in z njo zadolžit svoje nastednike. Ko je teta 1854 izšta Levstikova zbirka Pesmi, je pesnik doživet vsestransko pozornost. 2at pa je podta spletka nestrpnih moratistov iz vrst tedanje stovenske duhovščine zaradi mladostno prešernih tonov Levstikove poezije po eni strani ustavita prodajo knjige, po drugi pa Levstiku onemogočita študij. Posledica tega je bila, da se je Levstik poslej te mato pojavtjat v javnosti kot pesnik in še to pretežno pod raztičnimi psevdonimi. Tako njegova vse bolj realistično oblikovana lirika (Da/je na 6. strani)

Dogodki iz Piiberka in okoiice
Danes se zopet ogiašamo iz naših krajev z nekaj novicami, ki pri-čajo, da kijub hudi zimi ne „spimo", da se v naših krajih dogaja vedno kaj, čeravno navidezno viada včasih boij zatišje, kar pa ie ni tako.
PLiBERK
Pred nedavnim je Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku vabilo na Prešernovo proslavo v Schwarzlovo dvorano, da počastimo največji kulturni praznik slovenskega naroda.
Uvodne besede o Prešernu je spregovoril predsednik SPD Pliberk Joško Hudi. Nato pa so nastopili moški pevski zbor našega društva pod vodstvom Foltija Hartmana, Obirski ženski oktet z Obirskega, ki ga vodi predsednik SPZ Valentin Polanšek in Oder 73 z recita-iom, ki ga je pripravila Anita Hudi. Vsi nastopajoči so s svojim izvrstnim programom želi mnogo aplavza. Škoda je !e, da se te proslave velikega praznika slovenskega naroda ni udeležilo več tjudi, kar jim je res lahko žal. Seveda je temu kriva huda zima, ko se človek na večer pač raje zadržuje v toplih prostorih svoje hiše. Kljub temu pa so prišli številni gledalci pa čeravno ni bilo za nagrado pokalov iz .pleha" in podobnih vab za pritegnitev občinstva. Lepo je bilo in že danes se veselimo Prešernove proslave v prihodnjem letu. Vračali smo se na svoje domove, s polnimi bokali kulturnih dobrin.
$
Posojilnica Pliberk je letos v svoje prostore že dvakrat vabila svoje člane in prijatelje.
Prva prireditev je bila odkritje razstave našega domačega umetnika Ernesta Arbeitsteina. Vabilu se je odzva-!o mnogo ljudi, tako da je zmanjkalo prostora za vse obiskovalce.
Med častnimi gosti smo lahko pozdravili konzula SFRJ v Celovcu Zaro-la Sandorja, župana mestne občine Pliberk Mikuša Franca, kulturnega referenta občine Pliberk Stankota Vav-tija, podžupana Frica Kumra, odbornike občinske liste in socialistične stranke ter ravnatelje šol — Cvelfa, Vavtija, Konciljo in Miklina. Otvoritvene svečanosti so se udeležili tudi pri-jatelji-umetniki Arbeitsteina iz Slovenije. Umetnika je občinstvu predstavil prof. Janez Zwitter-Tehovnik iz Celovca. Zanimanje za razstavo je bilo veliko, kar priča veliko prodanih razstavljenih slik.
Prejšnjo soboto zvečer pa smo imeli drugo prireditev v kletnenm prostoru posojilnice in si ogledali film .Potovanje po Sovjetski zvezi", katerega je ob priložnosti obiska Sovjetske zveze posnel Vanč Hanin. Izlet, ki ga je organizirala Zveza koroških partizanov, nam bo ostal v neizbrisnem spominu. Lepote ruskih mest smo hoteli posredovati tudi drugim, kar je naletelo na ugoden sprejem. Obe prireditvi sta dobro uspeli in prepričani smo, da bodo sledile še druge.
Tudi igralska skupina SPD .Edinost" Oder 73 nastopa že dalj časa s svojo Igro .Poročil se bom s svojo ženo" širom Koroške in pa tudi v zamejstvu. To dobro podano igro, ki je zelo zabavne vsebine, sprejemajo ljudje povsod z velikim navdušenjem, kar je se-
veda v veliko zadoščenje igralcem za njihov trud in žrtvovani čas. Upamo, da bo tudi ta igralska skupina še naprej tako pridno nastopala in razveseljevala našega človeka, ki je poln drugih skrbi ter da se bo še predstavila s kako drugo igro. Igralcem in režiserki najlepša hvala.
BREG PR! DOBU
Pred nedavnim — samo pičla dva tedna je bilo vmes — smo se na non-čavaškem pokopališču za vedno poslovili od sester Katarine Zarja in Tine Račnik, pd. Radarjevih z Brega pri Dobu. Obe sta dosegli lepo starost. Njuno življenje je bilo polno dela za dom in za skupnost. Pa še po nečem sta se odlikovali — bili sta vse svoje življenje zavedni pripadnici naše narodne skupnosti. Od mladih let pa do smrti sta aktivno sodelovali v našem prosvetnem društvu v Pliberku. Bili sta vse življenje skromni, vendar veliki po svojih prizadevanjih za skupnost in narodov blagor. Za vse storjeno delo in zvestobo tisočkratna hvala, domača zemlja naj jima bo lahka.
ŠMARJETA NAD PUBERKOM
Tudi iz Šmarjete poročamo nekaj razveseljivih dogodkov. Po večletnih pripravah in delu je bila lani v juniju dograjena asfaltna cesta v našo hribovito vas. Kaj za nas pomeni moderna cesta, vemo šele sedaj ko jo imamo. Težko je bilo včasih voziti po tej slabi
OKRAJNA PiSARNA PUBERK posluje
vsak torek od 9. do 12. ure
V pisarni bo:
17. februarja 1981 Mečina Jozej
gorski poti in se tu preživljati. Danes je lažje priti v dolino, kar je seveda velika olajšava za šolarje, delavce in kmete. Udobnosti napredka prihajajo počasi tudi v hribovite kraje in prav je tako, saj se je že marsikateri odselil iz naših krajev, ker so bite razmere tako slabe.
Prav tako pa se v Smarjeti lahko ponašamo z ljudmi, ki so dosegli lepo starost in to kljub femu, da so morali vse svoje življenje trdo delati na svojih hribovitih kmetijah. Tako je že lan-
sko leto praznoval še čil in zdrav svojo 75-letnico Dobnikov oče, Franc Šliser. Vsa svoja leta je ostal zvest svojemu narodu in še danes vedno rad pride, če se je treba postaviti za našo skupno stvar.
Tudi Kajžrova mati Marija Krajnc je te dni praznovala svojo 80-letnico. V teh 80 letih je mnogo doživela in tudi prestala, saj je svojega moža že zgodaj zgubila — leta 1941 kot vojaka ne daleč od nas. Težko je bilo, a z močno voljo je premagovala vse udarce, ki so se ji stavili v življenju. Obema jubilantoma iskreno čestitamo in želimo, da bi ostala zdrava in srečna še mnogo let na sončni Smarjeti.
DOB PR! PUBERKU
Požarna bramba je 25. januarja vabila na 4. smučarsko tekmo, tako da to smučarsko prireditev lahko že smatramo za tradicionalno. Tekme se je udeležilo kar 260 tekmovalcev in pa seveda tudi mnogo gledalcev od blizu in daleč. Tekmovanje je bilo organizirano po starostnih skupinah in se je razvijalo brezhibno in načrtno.
Za tekmovalce je bilo pripravljenih kar 60 lepih pokalov in zato je tudi razumljivo, da je bilo zanimanje za to tekmo zelo veliko. Med pokali, ki so bili namenjeni najboljšim tekmovalcem, je bil tudi pokal Posojilnice Pliberk, Narodnega sveta — športnega referenta Kordeža, žage Trampuž, Posojilnice Šmihel . . .
Najprej so nastopili najmlajši do 4 let starosti. Zmagala je Mlakarjeva — Sabina Buchwald iz Nonče vasi, ki se je peljala neverjetno korajžno zmagi naproti, za kar ji iskreno čestitamo. Prepričani smo, da bo mlada Sabina postala izvrstna smučarka. Najboljši tekmovalec dneva pa je bil Fridrih Go-lavčnik iz Šmihela, ki si je priboril prehodni pokal.
Tekmovanje je bilo brez zapletov in nesreč. Občinstvo je bilo mešano, to se pravi slovensko in nemško, kar pa ni motilo nobenega — saj ga tudi ne sme, če je pravi športnik. Morda bi bilo v bodoče dobro, da bi napovedovali dvojezično. Tekmovanju je med drugim prisostvoval tudi jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik s soprogo.
L!BUČE
Tudi mladi pevski zbor .Kralj Matjaž" iz Libuč, pod vodstvom marljivega Hanesa Košutnika, pridno nastopa in poje ter širi naše lepe stare slovenske pesmi med hvaležne poslušalce. V zadnjem času je že večkrat uspešno nastopil tu pri nas in tudi že v zamejstvu. Tako je prepeval pri Brezniku ob priložnosti srečanja hranilnega društva Posojilnice Pliberk, ob otvoritvi razstave Ernesta Arbeitsteina, pred nedavnim pa je gostoval v Libeličah. Veselimo se mladega zbora in želimo, da bi čim več nastopal in prepeval v veselje nas vseh.
IKEJ
Opozorilo
Spoštovane bralce moje publikacije „Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918" prosim, naj ne zar merijo, če jih opozorim, naj poprar vijo nekaj napak, ki so se žal vrinile v tekst.
Na strani 14 je treba med imeni ..Strojna" in „Tune!" vključiti ime ..Črneče" in besedilo „8 nemških šo! (5 k Italiji..." popraviti v „9 nemških šol (6 k Italiji..." in pred imenom ..Naborjet" na isti strani vključiti „Rute (pri Trbižu)".
Isto velja za stran 54. Na tej strani je treba med imeni ..Stroina" in ..Tunnel" vključiti ..Tscherberg" in besedilo „8 deutsche Volksschulen (5 an Italien ..." popraviti v „9 deutsche Volksschulen (6 an Italien ..." ter pred ime ..Malborghet" dati ime „Greuth-Grunwald."
Ime za šolski okoliš ..Annabichl-Anapihl" na straneh 33 in 74 je treba pojasniti odnosno dopolniti z dvema imenoma. Prvotno se je ..Annabichl" imenoval te dotični grad. šolski okoliš pa, v katerega sta spadali tudi naselji Zgornja Goričica (tudi Zgornje Goriče) in Spodnje Goriče (nemško Ober- und Untergoritschitzen), je nosil, kakor povzamem iz Mira z dne 20. 5. 1894, ime Goričica; danes je to vse samo ..Anapihl".
R.Vouk
t un ! je dr. Jože Voibank
Ve/Z^cg<!	nriŠt' s/ovens^c
Aoroš^e gZmnnz/js^f ?n/%JZng n/ wč. A//nn/o HfJe/jo OHO g% /?0^0/?čJ/ V Xr%n;s^Z gor;, ^)fr je M Jesct/et;# JrožrruornJfn /n 7?r//;n/?/;en zJrrrvn/^ — p n! zn' /jnJs^Z zJr*<3vn/^. Ogromnn množica g% je s/?rew/;r:/n z% zaJnj/ pon. OJ poAojnegc yo se pos/ovJ; zgsfopn;'^ ^o/egov — zJrazoH&ov Jr. 7%'r^, preJseJn;'^ ^rrtjevnnc s&Mpnosn Afranjs^d gora, preJseJm^ ZJrnženja srarsev na Zvezn; gZmngz/jZ za 5/o-vence v Ce/ovea J;p/. trg. /nn^o č/ran^ ter ravnate/j te gZmnnzZ;? Jr. RegntajJ Vospern;^.
Dr. Vo//?%n^ se je roJJ 29. sep-tew^ra 7#97 v /Janji vasi po J P/az-nico pri Zitari vasi. A/ati n:a je ^wa-/% H7Hr/a, ta^o Ja je ni pozna/. A/a-Jarjenega janfa so po poporocJa žap-ni^a pos/a/i v ginznazijo 3entpave/ v Z-aAots^i Jo/ini, Zrjer je štajira/ v izreJno fež^/Z? pogoji/?. P/o se je po prvi svetovni vojni vrni/ iz ajetnistva v /ta/iji, se je Z:ot stnJent fa^oj v^/jn-či/ v i?oj za s/ovens^o Pforos&o, raJi cesar je ^ot tnJi stevi/ni Jrngi ^oros-A?i .S/ovcnc? ?nora/ po p/e/?iscitK zapustiti svojo roJno Jomovino Koroško. V Zagre/n< je nato Jo^torira/ za
zJravni^a, opravi/ priprav/ja/no prakso v Z.ja/J/ani in /?// nato asistent v MfHo/?o/nici Po/je pri Z.jn/?/jani. /(o je ZJ/o /eta 792# mesto zJrnvn/^r! v .Kranjski gori prosto, ni/?ce ni i?ote/ v ta teJanji gorski i?raj. Dr. Vo/Z?anA pa je ^ot prijate/j gora in narave /e še/ tja in /n/, ne /e zJravni^, ampai? taJi svetova/ec in prijate/j Jražin, preJvsem a/?ogi/?, ^i teJaj po večini niso ime/e nobenega socia/nega zavarovanja. V ZOanjs^i gori je bistveno soJe/ova/ pri razvoja tega ^raja v največje zimsko športno sreJišče S/o-venije. V zvezi s tem razvojem je /?i/ taJi pionir športni/? zJravni^ov.
Pčoroš^i rojaki, preJvsem pa naša gimnazijska m/aJina ža/ajemo za njim. Oi?rani/i ga komo v častnem spomina.
/Vaj še zapišemo, Ja se je oj pokojnika v prisrčni/? v srce segajoči/? kescJa/? pos/ovi/ preJseJnik ZV na s/ovenski gimnaziji v Ce/ovca Jip/. trg. Drank. /zreke/ ma je zaZ?va/o za njegovo mecenstvo in ok/ja/?i/, Ja ko izpo/njena njegova že/ja, Ja se m/a-Jino vzgoji v Jaka /jakezni Jo svojega naroJa.
ZVEZNA GiMNAZtJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Cetovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1981/82 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega !eta, v času od 9. do 27. Z. 1981, ravnatetjstvu Zvezne gimnazije za S!o-vence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ijudske šole, rojstni iist in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1980/81 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole [ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi morati delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobno! učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1981. Sprejemni izpiti bodo v sredo 8. ju-!ija 1981.
4.	Konec maja 1981 bo vodstvo tjudske šote javito gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnatetjstvo gimnazije pravočasno obvestito starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovotjenjem Dežetnega šotskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnatetjem.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šotski pisarni
ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Stovence,
Ebentaler S!raf)e 14, 9020 Klagenfurt/Cetovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginald Vospernik t. r.
Udeležili smo se 7. trnovskega maratona
Komaj dober mesec je minil odkar smo se s Slovensko športno zvezo udeležili 6. trnovskega smučarskega maratona. V nedeljo 8. februarja pa je vabil že 7. maraton in ojunačeni od lanskega, se nas je Ločanov odzvalo tokrat res lepo število. Kot „gosta" v naši skupini tekačev smo pozdravili le še neumornega športnika Reže-ja iz Bekštanja ter hudomušnega prijatelja, športnika, pevca in igralca Čarlija Kraucerja iz Šentjakoba. In prav on se je s tekači iz Loč tudi ojunačil za progo 42 km. Mogočna kulisa na Črnem Vrhu pri Idriji je spočetka marsikomu od naših tekačev „vzela sapo" ali prav kmalu smo se uživeli in tisočera množica navdušenih ..maratoncev" nas je sprejela v svoje vrste. Točno ob pol desetih je zagrmel štartni strel. Takrat je zašu-melo po snegu in mogočna reka ljudi — različnih narodnosti, staro in mlado, moški in ženske — se je razlila po beli planoti. Boj, ne toliko s časom kot s samim seboj, se je začel.
Šest nas je bilo, ki smo se lotili velikega maratona (42 km), ostali so tekli mali maraton, ki znaša vseeno še respektno daljavo 15 km.
Močne vzpetine in nenazadnje toplo sonce so zahtevali od človeka vse. Okrepčevalnice na progi so sicer s čajem, sokom in raznim sadjem postregle tekačem, ali teči je moral vsak sam. Samo ob strani si občudoval lepoto pokrajine in se za kak hip zamisli) v čase, ko se je ob puškinih strelih po teh gozdovih pisala slavna stran zgodovine naše matične domovine. Končno pa na cilju — kakšna radost! Pozabljene so vse muke, pozabljena utrujenost, zopet je človek premagal samega sebe. Pri tem ni važen čas, niti ni merodajno priznanje, niso odločilni pokali, kolajne, marveč važno je to kar občutiš v sebi po končanem teku. Jožko, naš tehnični svetovalec je prišel od nas koroš-
Razstava v Betjaku
V okviru kutturne izmenjave s sosednjimi dežeiami bo v času od 17. februarja do 7. marca v Gateriji ob mestnem obzidju v Betjaku prva osebna razstava stovenskega stikarja. Do sedaj je bito v Betjaku ob sodetova-nju Kutturnega urada z Gorenjskim muzejem v Kranju že vež uspešnih skupinskih razstav. S poveianjem razstavnih prostorov, pa so sedaj omogočene tudi osebne razstave, kot na primer trenutna razstava Piera Mancinija, ki je žeto dobro obiskana.
Nastednji razstavtjatec v Gateriji ob mestnem obzidju bo Henrik Marchet iz Stovenije, o katerem je znano, da je že mnogo razstavtjat v domovini in v inozemstvu ter da je eden najpomembnejših jugostovanskih siikarjev.
Pri otvoritvi razstave v torek 17. februarja ob 19. uri bo on osebno navzoč. Ljubitetji siikarske umetnosti prisrčno vabtjeni!
kih ..maratoncev" prvi na cilj — jezil se je nad „krablerji" (njegov izraz za počasnejše tekače!) češ, da so ga ovirali pri teku — morda bi celo zmagal?! Na poti domov je padla marsikatera pikra opazka na račun enega ali drugega. Naš Čarli je bil resda glavna tarča takih zbadljivk a tudi na moj račun je bilo dovolj smeha, saj sem skorajda „povozil" nekega tekača.
Preden smo se razšli pa smo si bih vsi edini — nasvidenje na 8. trnovskem maratonu prihodnje leto!
F. Černut
Občni zbor KZ ZSM Piiberk
Minulo soboto je bil v prostorih posojilnice Pliberk občni zbor Krajevnega združenja ZSM Pliberk. Zbora se je udeležilo preko 30 mladincev.
Soglasno je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo naslednji mladinci: Marija Koletnik, Pečnik Marjan, Partl Jože, Konrad Blajs, Jani Trehtar, Marko Krištof, Marta Bo-ročnik, Sonja Kolenik, Albert Messner, Silvija Leitgeb, Rosenzopf Johan, Kaiser Franc.
Sprejet je bil tudi nov akcijski program za naslednje tri mesece. Prva večja prireditev bo dne 27. 2. 1981 (dia predavanje).
Nadalje je bilo sprejetih 15 točk, ki se tičejo sprememb v sedanjem delovanju in sestavu ZSM Pliberk. V teh 15 točkah je navedeno, da si bo KZ ZSM Pliberk prizadeval, da bo pri sestavitvi kratkoročnega programa še posebej upoštevat želje in interese mladih v tem krajo, ter da bo iskal stike in skupne točke z vsemi naprednimi in demokratičnimi gibanji, ne glede na narodnostno poreklo.
Na zaključku občnega zbora so spregovorili tudi gostje občnega zbora Lipej Kolenik in Domej Teodor ter zaželeli Krajevnemu združenju Pliberk mnogo uspeha ph realizaciji tako idealistično pripravljenem programu.
Slovensko prosvetno društvo Radiše
vabi na
5. RADtŠKt PLES v soboto 14. februarja 1981
Igrajo
„Fantje it Podjune"
Prisrčno vabljeni!
'Z SPOMiNOV KARLA PRUŠNIKA-GAŠPERJA:
Aretacije
v okolici Škocijana

Letos 7. februarja 1981 bi tovariš Kare) Prušnik-Gašper obhajat 71. živijenjski jubiiej. Nekaj tednov po njegovi sedemdesetietnici je nenadna smrt prekinita deiavno in borbeno živijenje našega tova-*1sa Gašperja, ki je zapustita boiečo vrzei. Za časa svojega živijenja je med drugim marijivo zapisovat spomine, pripovedovanja raznih soborcev in prijateijev ter na ta način ohranii javnosti dragocene informacije in izkušnje. Tudi s tovarišico Miieno Grobiacher, ki te dni obhaja 60-)etnico, se je pogovarja) in si zapisovat njeno pričevanje.
^ teh zapiskov objavljamo nekaj izvlečkov, ki govorijo npr. o aretacijah maja 1944:
..Aretirani so bili Mohar Janez, mati Helena in hči Marija, ki so bili ^si trije ubiti v Dachauu. Pred sodišče jih niso postavili. Mohar Ja-hez je bil predsednik Slovenskega 'Zcbraževalnenga društva v Škoci-janu. Nadalje je bila aretirana cela Ročičjakova družina iz Male vasi. Oče Jože Ročičjak, hčerki Lizika (34 let) in Pepca (poročena Trobej) m še dve, ki sta bili pozneje izpuščeni, Marica Krasnik in Fanika Ročičjak. V tej zvezi sta bili are-brani tudi Mičejeva mati in hčerka,
ota biti obe pozneje obglavljeni. Rrav tako sta bila obglavljena Ro-cičjakov oče in hči Liza. Liza je hotela vso družino rešiti in je vse ^zela nase (Milena, ki jih je obiska-3 v ječi, je to zvedela). Vendar trditve Lize niso pomagale. 12. jaguarja 1945 je v Gradcu poleg Li-like šel v smrt tudi Ročičjakov oče.
Pepca je bila obsojena za več let ječe. Po zlomu fašizma je prišla s kostno tuberkulozo iz ječe."
Iz pogovora z Mileno je Gašper tudi zapisal sledeči dogodek, ki se je pripetil 3 mesece po neki partizanski akciji v tem kraju. „Po tej akciji je bila racija. Nato pa je bil nekaj časa mir. 29. 6. 1944 je prišel po mene Srečko. Vojko Eržen je bil prejšnjo noč ranjen, zato so rabili obvezo in antisepso. Ustrašila sem se, ker je Srečko prišel v nemški uniformi. Bilo je zjutraj. Srečka nisem spoznala. Priskrbela sem stvari in jih nesla ranjenemu, ki je ležal v gozdu med Nagelčami in Pokrčami. Na desni roki, nad komolcem je imel grdo mesno rano. Ko je ob nekem oknu hotel klicati so ga iz zasede ranili. Še z ranjeno roko je izstrelil nekaj nabojev, nato mu je pištola odpadla. Obvezali smo ga, nato so ga spravili v bolnico, z njim pa je šel tudi Srečko, ki je bil na dopustu iz nemške vojske."
+++++++<
Milena Grobiacher praznuje
60-ietnico
Danes praznuje svoj 60. živijenjski jubiiej tovarišica Miiena Grobiacher iz Škocijana ob Kiopinjskem jezeru. Vsi jo poznamo kot inicia-tivno in marijivo aktivistko v prid siovenski manjšini na Koroškem in kot predsednico Zveze siovenskih žena ter čianico odbora Zveze sio-venskih organizacij na Koroškem. Ob pritiki njenega jubiieja smo se pogovarjati z njo, da bi našim bratcem predstaviti njeno živijenje in njene izkušnje.
Doraščala je na mali kmetiji njenega očeta, ki je bii zidarski mojster. Kmetija je obsegala 1,5 ba — doma so ji pravili „vpeta bajta" — in razmere so zahtevale, da je bila doraščajoča mladina v prvi vrsti delovna sila. Za vzgojo ni ostalo veliko časa. Obiskovala je 4-razredno ljudsko šolo, pouka slovenščine v njenem življenju praktično ni imela. Starši so jo vzgajali v duhu slovenske narodne zavesti, sodelovala pa je od zgodnje mladosti v domačem slovenskem prosvetnem društvu, pri katerem je bil njen oče ustanovni član.
V prvih morečih tednih Hitlerjeve zasedbe je 17-letna Milena obiskovala ravno slovenski kuharski tečaj, ki ga je vodila Milka Hartmann. Na nekem povratku s tega kuharskega tečaja je prišlo tudi do njene prve odprte konfrontacije s pristaši hitlerjan-skega režima, ki so ozmerjali obiskovalke tečaja. Gospodarski pritisk, ki je obstajal že vsa leta prej se je stopnjeval, povečal pa se je tudi narodnostni pritisk. Slovensko mladino, posebno tisto, ki je aktivno sodelovala v prosvetnem društvu, so se nekaj časa trudili „z lepim" pridobiti za sodelovanje v nemških organizacijah, vendar so vsi vztrajno odklonili.
Škocijan je bila prva občina, ki je morala občutiti kruto usodo pod fašističnim režimom, ki naj bi jo doživel po načrtih fašistov ves slovenski narod. 25. avgusta 1938 je kot prvi koroški Slovenec umrl na posledicah krutega zapora domači župnik Vinko Poljanec. „Vsak je vedel, da ga je uničil Hitler, ta primer nam je povedal, da nas čaka nekaj nasilnega, čutili smo se izpostavljene neki kruti sili," je povedala Milena Grobiacher.
Do zasedbe Jugoslavije v letu 1941 so fašisti trpeli v določenih merah še slovensko kulturno delovanje. Po napadu na Jugoslavijo pa je bilo tudi tega konec; v zadnji igri na škocijan-skem odru pred prepovedjo je sodelovala tudi Milena. Z ogromno bolečino je morala v naslednjih dneh s solzami v očeh gledati kako so hit-lerjanci blizu njene domačije zažigali slovenske knjige iz društvene knjižnice. Tako je ljubila knjige, da se ji je zdelo, da se celo platnice branijo goreti.
Jeseni leta 1943 so bili vzpostavljeni prvi kontakti s partizani, začela tetni material kot so obveze, medika-menti, seveda s podporo nekaterih zdravnikov. V duhu internacionalama so navezali tudi stike z nem-škogovorečimi antifašisti in komunisti npr. v Ettendorfu v Labotski dolini. Te stike so prekinili fašisti, ko so maja 1944 zajeli severno od Drave partizane in v tej zvezi na nek način izvedeli o obstoječi mladinski skupini Osvobodilne fronte ter o nekaterih njihovih članih. Sledile so aretacije in 12. januarja 1945 so v Gradcu usmrtili nad 10 članov odporniške skupi-
Tovarišici Miieni Grobiacher iskreno čestitamo ob njenem iivijenjskem jubiieju
ne. „Da smo preživeli, se moramo zahvaliti tistim, ki so vzdržali v fašističnih zaporih brez izdaje", pravi Milena Grobiacher, ki je imela tesne stike s tistimi, ki so bili ujeti severno od Drave.
V tistih dneh se je občinska uprava preselila v staro šolo, ki je stala poleg Groblacherjeve domačije. Iskali so snažilko in po posvetu z antifašističnimi krogi v občini se je Milena odločila, da zaprosi za delo kot snažilka. Na ta način je izvedela mnogo koristnega o nasprotniku, tako, da so partizani na terenu varneje živeli in se je graditi mladinska organizacija,
ki je v začetku v prvi vrsti skrbela za obveščevanje o položaju in načrtih Nemcev, zbirala pa je tudi sani-pripravljali svoje akcije. V tej zvezi je Miiena Grobiacher izrazila, da je bilo vse antifašistično in narodnoosvobodilno delo timsko delo: „Niče-sar ne morem označiti kot svojo zaslugo, prispevala sem le en šiv v kroju celotne obleke, ki smo jo krojili."
Po zlomu fašizma je Milena Grobiacher nadaljevala svoje delovanje v okviru Osvobodilne fronte in mladinske organizacije, ki se je vključevala v splošne akcije slovenske narodnosti za dosego svojih narodnostnih pravic, proti terorju zasedbenih in nem-škonacionalnih nacističnih sil. Približno eno leto je delovala kot sekretarka OF v beljaškem okraju in prehodila peš skoraj celo južno Koroško. Pri tem so jo napadli tudi fašistični pretepači, ki so tudi po končani drugi svetovni vojni stremeli za iztrebljenjem Slovencev na Koroškem. Leta 1948 je bila izvoljena v odbor Zveze antifašističnih žena, odkar deluje v tej organizaciji in njeni naslednici Zvezi slovenskih žena. Hud udarec zanjo je bil tudi konflikt v zvezi s Kominformo, ki je hudo prizadel napredne sile v slovenskih vrstah. V 50-ih letih je postala sekretarka Zveze slovenskih žena; po odstopu Olipic Lenije iz Roža pa predsednica te organizacije, ki se tudi danes vključuje v splošno narodnostno delovanje in posebno še v vzgojno delovanje slovenske mladine.
Dolga leta deluje že v Slovenskem šolskem društvu, ki mu je v zadnjih letih uspelo z ustanovitvijo otroškega vrtca v Šentprimožu realizirati staro željo slovenskega prebivalstva na vzgojnem področju. Deluje pa tudi kot odbornica domačega slovenskega prosvetnega društva, ki je poimenovano po prvi žrtvi nemškega fašizma med koroškimi Slovenci, po domačem župniku „Vinko Poljanec".
Na vprašanje kako ocenjuje položaj na vzgojnem področju, je odgovorila:	„Dobra splošna izobrazba
mladine in ohranitev slovenščine so cilji za katere se potegujemo. Slovenščina pa je, kljub boljšim okoliščinam kot v prejšnjih časih, bolj ogrožena, ker je preživelo ljudstvo ogromno dobo fizičnega genocida. Vzgojne inštitucije kot dvojezični otroški vrtec v naši občini so vzpodbudna dejstva, ker ustvarjajo lastno zavest v domačem kraju. Kljub temu pa je obremenitev v nacionalnem oziru danes hujša, a manj vidna kot prej." Zato se Mileni Grobiacher zdi vzgojno delo, ki skrbi za ljubezen do materinščine in se postavlja proti ponižanju slovenskega jezika, kot eden najvažnejših faktorjev v prihodnjem narodnem delu.
ii.de)
Tako se je sedaj udomačilo, da je mladi Meddoljčan Zoranovih večkrat skušal pritiskati na gumbe Matev-harmonike. Večkrat pa je bil Matevž doma pri star-'T ko se je pojavil fante.
- Bova zagodla?" ga je vabil z veselimi očmi Matevž. . Seveda je čutil, kako mrzlično je spreletavalo smr-^ ^a, pa je prinesel harmoniko pred hišo, se vsede) na sJ-k '9^. da je bila vsa zgornja grapa polna basov-, 'h bunda-bunda-bunda taktov in vreščeče mehke medije. Smrkavec bi poslušal kdove kako dolgo.
^ Na Lenartovem vrhu je bil krščanski nauk. Zbralo se naroda na prijazni gozdni jasi visoko gori nad med-Jsko Katrčno kmetijo. Vse so povrh obrali, ko je bilo )j Miganja na pretek, pa še ljudskega petja, pa žebranja in ^ dHj in še in še. Ker pa je tudi tega moralo biti enkrat '"cij. je bil enkrat pač konec.
sk Ajdnik je hotel pokazati svojo vedno prisotno krščan-o posestniško ljubezen, pa je vabil pevce na svoj dom, 3 hh pogosti.
qj, "Seveda pridemo, pridemo, če ne vsi danes, pa dru-t je dejal Korej, ki je bil zopet nazaj iz Karlaua. Kajti hok	je rešila Schuschniggova amnestija, ne samo
j^enkrajclarje i" socialdemokrate, tudi njega, razvpitega raškega slovenskega komunista.
Ajdnik se ni spoznal na politiko, zato mu je bilo edino pravilo, kar bo slišal v cerkvi, tega se bo držal, pa je vozaril kar uspešno skozi kolobocijo tistih let. Samo tedaj pa je ukrepal po svoje, brez nauka s prižnice, ko se mu je zahotelo Prekvačkove kmetije, ki je prišla na dražbo. Pa taka posest! In toliko gozda! .Kmečka smrt' ga je dobila v pesti, pa je bilo po možakarju, ki je samcat imel toliko, da ni vedet koliko.
Ajdnik se spravi kratkomalo k velikemu lesnemu podjetniku in mu razloži svoje namene: Da bo prilicitiral Pre-kvačkovo kmetijo, zato potrebuje večje posojilo, ki ga bo kril s toliko in toliko stoječega lesa na svoji širni posesti. Nevarni trgovec je takoj spregledal nepismenega hribovskega kmetavzarja in pristal, da bo dobil posojilo. Medtem pa je lisjaški dedec računal kar na dve muhi na en mah: Sam se udeleži dražbe in lahko navije ceno tako, da ji nepismenec ne bo kos. Ali pa če bo še sodeloval, mu spodleti in še Ajdnikova kmetija bo zdrknila v Poljančevo vrečo srečolova. .Kmečka smrt', to je bil Kapelčan, ki se je tudi ukvarjal z nakupovanjem lesa, je dobila nalog, kako ukrepati.
Menda je samo po posredovanju kapelškega župnika šla nevarnost mimo kmetavzarja. Svojo posest je sicer obdržal, vendar izgubil pri dražbi lepe denarce. Zaželjena Prekvačkova domačija pa je zdrknila v bogataševo vrečo.
Tega dogodka so se spomnili pevci, ko jih je Ajdnik vabil na svoj dom. Vsak zase si je morda mislil: Štedi naj s svojo baharijo, da bo pocelil Prekvačkovo polomijo!
Korej je celo zašepetal Lenartu na uho:
„Bomo pa spet žebrali. Naj se kar sam križa, ko še namesto podpisa načečka le svoje okorne tri križe!"
V tistih letih je šlo nekaj lepih domačij na boben. Večkrat po krivici posestnikov samih. Preveč so se poigravati s svojo podedovano posestjo. Ravnali so s prevzetim
premoženjem kakor z loncem, ki nima dna! Naslinili so grmade ctrck, grunt pa zapufali. Torej so nekje ogoljufali svoje otroke za prevzeto posest.
Zaplazničan je dobit preko dražbe v roke imenitno betonsko kmetijo. Zaplaznikova hčerka pa je bila tista, ki je vznemirjala Lenartovo srce. Ko se drugače nikamor ni zgledovat.
Zato je Sončarjev Domen podražil prvega basista po pevski vaji, ko se je izvedelo za Zaplaznikov uspeh:
..Lenart, kaj bo? V Beli ne boš tako blizu dirigenta Koreja kot tukaj."
Nagovorjeni se je potajil:
„Kadar dirigira, je vedno v isti razdalji od mene. Če dcbro pojem, se oddalji, da me bolj pokaže občinstvu; če pa me vleče s pol tonom kje malo vstran, se nevarno približuje, kakor da mi hoče..."
Spet se je zasmejal Domen:
„... očitati: Dragi moj prvi basist, malo prej od vasovanja domov, da se boš še nadremuckat, kajti nenaspan zgubljaš posluh!"
Drugi pevci so se pridružili in se prijateljsko zabavali. Tokrat so imeli Lenarta in veliko Skalnikovo posest v delu.
Korej je bi! velik praktik in realist, kljub vsem idealističnim prizadevanjem na vseh kulturno-političnih in stran-karsko-ideoloških ravneh, pa si je delal kar prijetne utvare: Tako, tako, prav, prav, fantje! Vsi pevci naj bi se poženili na trdne slovenske napredne kmetije. Madona pevski zbor mora biti izhodiščna celica novega človeka v tem zanikrnem kapelskem kraju!
Visoko gor na višavju, kjer se za Košom odpre prvi pogled na mogočnega orjaka Obir, je tropa ljudi iz kapel-ških doli, tako bi se reklo v obvrhškem narečju, naletela na človeka in mulca.
Z njihovimi deii in iz njihovih misii se je obiikovai siovenski narod
s 3. strgaj)
ni mogla vidneje vplivati na razvoj slovenskega pesništva. S prekinitvijo študija pa se je začela tudi trnjeva življenjska pot človeka, ki mu nerazvite kulturne razmere niso dopuščale, da bi postal poklicni literat; trajna gmotna stiska ga je gnala od poklica do poklica, od začasne zaposlitve do drugega priložnostnega dela, kar mu je onemogočilo, da bi polno razvil svoje ustvarjalne zmožnosti. Tako ga je kot pesnika kmalu prerasel nesporni lirski talent iz nekoliko mlajše generacije „vajevcev" Simon Jenko.
Drugo literarno oblikovalno področje je Levstiku odprl Anton Janežič, ko je začel leta 1858 izdajati Slovenski glasnik in že v oglasu pozival slovenske pisatelje predvsem k pisanju pripovedne proze, dotlej na Slovenskem še ne razvite literarne zvrsti. Levstik, ki je bil že nekaj let kot domači učitelj na dolenjski graščini opazoval življenje slovenskega podeželja in takrat preživljal brezposelne mesece v rodni vasi Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah, je neposredno odkrival še neizkoriščeni vrelec ustvarjalnega navdiha — ljudsko pripovedno tradicijo v čistem in klenem jeziku. Na to šolo umetnostne pripovedi ga je verjetno opozoril že tri leta poprej na Dunaju Vuk Stefanovič Karadžič, pa tudi različni pripovedni poskusi drugih slovenskih pisateljev tistega časa so snovno črpali iz nje.
Toda Levstikov poseg v slovensko pripovedno prozo leta 1858 je bistveno izstopal iz konteksta podobnih prizadevanj drugih. Ni mu šlo niti za rekonstrukcijo starega eposa niti za snovno pestrost niti za značilne pripovedne oblike. Levstik je v neposrednih stikih z nadarjenimi in bistrimi ljudmi iz rodnega okolja znova doživel ljudsko tradicijo, v kateri je doraščal kot otrok, spoznal je psihološke posebnosti in objektivne potrebe kmečkega človeka in preučeval pristno slovensko govorico. Iz teh komponent je nastala njegova vizija o slovenski pripovedni prozi, ki naj se uči pri ljudstvu in naj se vrača med ljudstvo. Svoje misli o tem je razvil v okviru potopisa Iz Litije do Čateža, poskušal pa jih je tudi praktično uresničiti s povestjo Martin Krpan. Pripoved kmečkega očanca Mo-čilarja o tihotapcu Martinu Krpanu z Vrha, ki je z izredno fizično močjo in tudi značilno kmečko zvitostjo premagal silaka Brdavsa na Dunaju, je nesporno klasično delo slovenske pripovedne proze. Toda tudi ta dosežek Levstikovih oblikovalnih sposobnosti sam po sebi ni tisto, zaradi česar si je Levstik pridobil mesto med najbolj znamenitimi Slovenci; primat v slovenski pripovedni prozi je že nekaj let pozneje prevzel Josip Jurčič.
Vse kaže, da je bila prava domena Levstikovih literarno ustvarjalnih sposobnosti dramatika. Nagnjenje do te zvrsti literarnega oblikovanja je Levstik pokazal že z zgodnjimi poskusi v dijaških letih. V prvem neprostovoljnem azilu v rodnih Retjah leta 1855 pa je Levstik tvegal v velikolaški gostilni nenavaden in izredno uspel gledališki poskus. V nekaj dneh je napisal besedilo enodejanke Juntez, ki se dogaja v gostilni kot pogovor med postaranim in svojeglavim kmetom Juntezom in tremi pretendenti za roko njegove hčerke iz različnih stanov — komisarjem, študentom in kmetom. Uprizoritev je imela velik odmev in so jo morali ponoviti. V slovenski
gledališki zgodovini pomeni ta dogodek pomemben vezni člen med verskimi obhodnimi igrami baročne dobe in modernimi gledališkimi poskusi. Besedilo samo pa je zgleden primer dosledne realistične zasnove, ki se kaže tudi v jezikovni večplastnosti; drugače namreč govori kmet, drugače izobraženec, študent pa vnaša spet svoje jezikovne posebnosti.
Ta poskus je nesporno dokaz Levstikovih dramaturških sposobnosti. Da pa pisatelj ni nadaljeval v tej smeri, so bile najbrž bolj krive objektivne kot subjektivne silnice. Pristni dramatik, kar je Levstik nedvomno bil, ne more ustvarjati brez gledališča, v katerem lahko polno uresniči svoje zamisli. Kadar je Levstik našel ljudi, s katerimi je lahko izvedel gledališko igro, je tudi dobil potrebno pobudo za
dramatično pisanje. Zato pa si je tudi organizacijsko prizadeval za stalno slovensko gledališče. Sodeloval je pri ustanovitvi Dramatičnenga društva v Ljubljani in mu bil tudi eno sezono zgledni predsednik; toda takrat mu druge zaposlitve in ustvarjalna izčrpanost niso več dopuščale, da bi ustvaril veliko delo. Da pa bi bil tega sposoben, kaže tragedija Tugomer, ki jo je po Jurčičevi, prvotno povsem drugače zasnovani drami, v izredno kratkem času preoblikoval v tekočih blankverzih. V njej je preko zgodovinske snovi izrazil globoko razočaranje nad slovenskimi razmerami in nacionalno bolečino. Tudi če je ta končna predelava skupno delo njega in Jurčiča, je Levstikov delež tolikšen, da je z njim izpričana izredna dramaturška kreativnost. Tragedija velja za najpomembnejše slovensko dramsko delo med Linhartom in Cankarjem.
Toda tudi za Levstikovo dramat-sko delo ne moremo trditi, da se je prav z njim Levstik uvrstil med največje slovenske slovstvene ustvarjalce, saj je Tugomer izšel leta 1876 pod Jurčičevim imenom in še do danes ni nesporno dokazano, da je končna oblika tragedije Levstikovo delo. Levstikov pojav v slovenski literaturi se po posameznih zvrsteh in posameznih delih nekako razblini, presojan v celoti pa se od svojega časa do danes vseskozi kaže v enkratni moči in sugestivni sili. K temu prispeva bolj od umetniške dognanosti njegova idejna premišljenost in prepričljivost, inovativnost in, ne nazadnje, jezikovna sočnost in zglednost.
Prava veličina Levstikovega pojava v slovenski kulturi pa se kaže šele v širših razsežnostih, kot je leposlovno ustvarjanje. V Levstikovi pisateljski dejavnosti polleposlovnega in zunaj-teposlovnega značaja je treba poudariti zlasti njegovo literarno kritiko in politično publicistiko. Levstik je bil prvi slovenski literarni kritik v pravem pomenu besede. Ni bil sicer široko razgledan po sodobni literaturi niti po estetski misli. Toda imel je trdna estetska izhodišča in nesporen literarni okus. To ga je v povezavi z značajsko brezkompromisnostjo usposabljalo za literarnega presojevalca. Zal tudi te svoje sposobnosti zaradi objektivnih razmer oziroma omejenih publikacijskih možnosti ni mogel polno in neovirano razviti (tudi Janežič, ki mu je bil vedno naklonjen, mu je iz ozirov na naročnike v kritičnem trenutku odrekel objavo).
Levstikova politična publicistika je nastajala v treh etapah. Leta 1863, ko mu je dal Miroslav Vilhar urejati oziroma pisati časnik Naprej, je bila njegova angažiranost naravnana proti zunanjim sovražnikom slovenstva, proti oblastvenemu zatiranju Sloven-
AULA SLOVEN!CA
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5 — 7
Vljudno Vas vabimo na otvoritev razstave siikarskih del
GVtDONA B!ROLLE
(1881-1963)
ki bo v ponedeljek 16. februarja 1981 ob 19. uri.
Razstava bo odprta do 7. marca 1981, od ponedeljka do petka od13. do17. ure.
Prisrčno vabljeni!
cev in proti nemčurjem. Po letu 1867, ko se je dokončno izvršila politična diferenciacija znotraj slovenskega političnega tabora na „staroslovence" in ..mladoslovence" in so drugi, to je slovenski liberalci, začeli izdajati svoj časnik Slovenski narod, se je Levstik znašel na čelu liberalnega tabora kot najbolj ozaveščen in dosleden zagovornik brezkompromisne politike tako proti Nemcem in nemčurjem, kakor tudi proti omahljivi in kompromisarski politiki „staroslovencev". Kmalu pa je Levstik ostal sam s svojim brezkompromisnim stališčem, gluhim za vsakršen političen prakticizem. Ko so se staro- in mladoslovenci združili za skupen političen nastop, je Levstik leta 1870 v svojem kratkotrajnem satiričnem listu Pavliha z jedko satiro posegel tudi v liberalni politični tabor. S tem pa je izzval splošno ogorčenje in insinuacije, da je podkupljen od nemške vladne stranke. Takrat se je Levstik, globoko človeško prizadet, umaknit iz slovenske politične arene. Potem, ko je dobil službo uradnika Licejske biblioteke v Ljubljani, je živel vse bolj v zasebnosti, bolan in izčrpan, vse do smrti leta 1887.
V Levstikovem značaju in delovanju dominirata dve lastnosti, ki tudi z današnjega stališča terjata vse priznanje in občudovanje. To je najprej njegova dosledna nacionalna zavest, nje-
gova brezkompromisna borba za enakopravnost Slovencev v javnem življenju večnacionalne države, posebej za neoviran in vsestranski narodnt razvoj na slovenskem narodnem ozemlju, ki ga je pojmoval v smislu „zedi-njene Slovenije", idealnega slovenskega narodno političnega programa. Ta komponenta je ostala enako trdna tudi v letih, ko se Levstik ni več ukvarjal s politiko, in je dobila strnjen izraz v večkrat citiranih besedah iz Tugomera:
Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen,
kadar braniti je časti in pravde
jeziku in narodu svojemu.
Druga Levstikova občudovanja in posnemanja vredna lastnost pa je njegova etična trdnost in doslednost, ki se ni pustila ukleniti v strankarske tendence, marveč se je postavljala po robu vsakršnemu kompromisarstvu, vsakršnemu taktiziranju in vsakršnt hipokriziji, bodisi pri političnih nasprotnikih ali pri somišljenikih. Podrediti osebne želje in nagnjenja potrebam skupnosti, ki ji pripadaš; postaviti se ves, z vsem svojim mišljenjem in dejanjem v službo ideji, o kateri st prepričan, da je pravična; vztrajati neizbrani poti, dasi ostanes na njej osamljen — s takšnim življenjskim vodilom in ravnanjem se je Levstik dvignil nad svoje rojake, postal in ostal je eden največjih slovenskih mož-
Korej je bil, ki je nosil pijačo in hrano na planinsko kočo Rainerschutzhaus. Težaško delo, a nekaj se je dalo zaslužiti. Odkar je prišel Iz zapora, je imel dodatne težave pri dosegu kakega primernega dobrega posla.
Med izletniki sta bila tudi Domen in Matevž.
..Povedal bi nam pevcem, pa bi vsak nabasal nahrbtnik in bi nesli, da bi bilo kaj! To bi naredili tebi za uslugo. Dosti se trudiš z nami pri vaji in petju!"
„Madona, res, zakaj nisi kdaj o tem zinil?" se je odkrito spraševal tudi Matevž in pritrjeval bratovemu predlogu.
In še Lonka se je oglasila:
„Kadar pa pridete na Peco, vas bom jaz pogostila z divjačino, z gamsom ali srnjakom. Matevžev bratranec Anzk bo ustrelil, kar boste želeli. To vabilo velja v prvi vrsti za Korijev moški zbor!"
Hehetajo se so posedli, se odpočili in se okrepčali.
„Saj se še dobimo, vi ste hitrejši kot midva z mulcem!"
Korej je kalkulirat s časom. Moral je naprej. Zanj ni bilo praznika.
čim se je dirigent oddaljil, je Matevž začel pripovedovati :
„Ko se je Voglarjev Konrad priženil tu doli na Obvrhje, smo bili povečini tudi pevci na svatbi. Dirigenta Koreja še nismo imeli v sredi. Koliko smo takrat prepevali z Obvrh-čani! Jernejevci imajo glasove. Mi se lahko skrijemo. Oni pojo po posluhu, a s srcem. Njihova pesem zveni, te vsega presune, da te mravlje spreletavajo!"
Tudi bodoči ženin Lenart je bil v Izletniški tropi. On je Obvrhčane še bolje poznat, ker je bil večkrat tam naokoli. Imel je posla z merjenjem mleka, pa je tako prišel na vse kraje širne belanske občine.
Ljudje iz kapelških doli so bili polni hvale za krajane, ki so živeli svoje življenje spodaj pod silakom Obirjem.
Zato je tudi Lonka dodala svojo željo:
..Nikdar še nisem bila na obvrhškem žegnanju, enkrat pa moram tu gor!"
Bližala se je pomlad devetnajststoosemintridesetega leta. Zgodnja bo in zopet polna nad in čvrstega novega življenja. Tudi politično se je bližala nova pomlad. Nova za avstrijske in koroške in kapelške hokenkrajclarje, ki so jih sedaj vsi imenovali samo še nacionalsocialiste. Le v zaupnih krogih je pri naprednih posameznikih ostala oznaka fašist — nacist.
Trinajsti marec devetnajststoosemtrideset: Adolf Hitler anektira republiko Avstrijo!
Kako je bila dežela krhka in nacionalistično velenem-ško okužena, se je izkazalo že v noči od dvanajstega na trinajsti marec: Kot na povelje dobro pripravljene tajne organizacije so zaplapolale po mestih in vaseh hitlerjan-ske zastave s kljukastim križem, pojavile so se skupine uniformirancev, ki so nosili na rokavu isti hitlerjanski kljukasti križ.
Nepoučenemu očividcu bi tedaj moral nastati vtis, da je vsa Avstrija navdušena za Hitlerja!
Med politično razgledanimi ljudmi so se ponavljale zadnje besede avstrijskega zveznega kanclerja doktorja Kurta Schuschnigga, ki jih je še poslal po radijskih valovih avstrijskemu ljudstvu, ki ga je tako nepriljubljeno držal vsa leta od DolIfuBove smrti štiriintridesetega leta sem in tako pripravljal pot Adolfu Hitlerju:
„Bog varuj Avstrijo!"
„Ce bo njegov faterlendiš-frontovski bog Avstrijo tako obvaroval naslednja leta, kot je storil prekleti Schuschnigg z našimi strankinimi kolegi, ki jih je vtaknil v zapore, tedaj, uboga Avstrija, kar veruj v svojega nemškega boga in crkavaj po zaporih!"
Tako se je razjaril Spodnji Voglar, ki se je s Strnovih Francem štel za najstarejše organizirane socialdemokra-tične strankine člane vsega Meddolja. Strnov Franc mu j^ kazal, naj ne bo tako glasen. Opazil je namreč pri sosedni Kušejevi miz učitelja Gutterja, ki se je smolil okoli natakarice Micije in nosil kričečo naci-uniformo. Natakarica pa je bila sestra rudarja, trdnega socialca.
Ko se je gostilna napolnila s takimi ljudmi, ki niso bili nevarni, si pri proletarski mizi lažje govoril bolj zaupno in prostodušno. Vsaka miza je imela svojo pogovorno tematiko. Največ je bilo takega gobezdanja, ki je tako nevtralizirano, da bi ga lahko prevedel tudi v hitlerjevsko nemščino ali bi ga uporabljal celo v zmernih krogih oko!' .farških miši', kar naj bi označilo ljudi, ki se vsaj delajo silno pobožne, a so v bistvu pobožnjaški. Dovtipi in piv-niške šale, to je marenj, ki plehko zabava vsakega gosta-Seveda najbolj, če je pomešan z nemščino, ali je podan v lokalnem žargonu kapelščine.
Nihče se ni brigal za .delavčevski kot', to je bila miza v Kušejevi gostilni, kjer so nedogovorjeno posedati zgo!) proletarski ljudje. Zdaj pa je doživel ta kot neko spre* membo. Prej so se tukaj dobivali in kljub strankarskih razprtijam kompromisno diskutirali socialci in komunisti-Izhajali so drug z drugim. In to največkrat po posredovanj^ pijače. Kdor je imel kak groš več, je plačal tistemu kaj, ^ je sedel na suhem in se tresel, ali mu bo dala natakaric^ še eno žganje na dodatno kredo ali ne. Sprememba je bih tokrat zaradi tega, ker se je pridružil v poznani krog bivši krščanski socialist, pozneje pristaš Schuschniggove fatef' lendiše fronte. Zdaj je bil zaradi novega političnega pC' ložaja ob Hitlerjevem prihodu prav tako razbit na tleh kot vsi drugi strankarji te ali druge barve.
Oman: ..Vedno sem se zanima! za čioveka"
Ob podelitvi nagrade iz Prešernovega sktada koroškemu slikarju Valentinu Omanu smo nagrajenca povprašali o njegovih vtisih, njegovem delu in nadaljnjih načrtih. Z nagrajencem se je pogovarjal naš sodelavec Peter Wieser
SV: Najprej is^rerre čestitke ^ ?M-gradi iz Prešernovega s^/ada. Xaj za ponteni ta počastitev o^ sioven-t^ent ^aitHrnetn praznika?
OiTtan: Zelo sem vesel, da sem jo Qobd. Mislim, da je zame važna tu-w zato, nekako presega avstrijski okvir. Posebno pomembno je za-TRe, da s tem moje delo seže tudi v Slovenijo. Že na sami podelitvi na- ^ grade sem npr. lahko spoznal nekaj slovenskih kolegov. Če imam lahko yedno spet stike s kolegi v Ljubljani,
Je to ze malo bolj zanimivo, kot ved-
no sedeti samo na Koroškem. Doslej	„.	..	.	< . g:
RRarn bolj intenzivne kontakte samo ^ naein. e \em ,	^
^ Dunajem, s to nagrado pa se bodo uspelo, na vsa ^ nacm pa j	)
z Ljubljano lahko poglobili.	""1^°- ^ ^as na razpolago 150 do
^	^ ^	200 kvadratnih metrov m se lahko
SV: rl/; že ^ditj rrrzstitvijitii v
D^p/juni in nii z% bližnjo pri/todnost ^ct pripruv/jitte ^rz^o r^zstftvoč
Oman: Ja, pred nekako desetimi sem imel prvo razstavo v Mali ga-^rijt, pozneje sem skupaj s tržaškim "vencem Klavdijem Palčičem raz-stavlj^) y Mestni galeriji, nekajkrat PR sem sodeloval tudi pri mednarod-nern grafičnem bienalu v Ljubljani.
*-ytos pa bo 4. aprila v Mestni gale-r*J' otvoritev samostojne razstave.
SV:	giedirte n% fržf osebni
^RRetniš^; rirzvojf 7ndi z ozirom m: sfi^%rs^f te^ni^e, 3te jo npr.
Predstavi z v^šo zadnjo razstavo.
Oman: Pri meni je bilo že vedno ^Rko, da sem se zanimal za položaj človeka. V začetku je bil ta človek Predstavljen še zelo konkretno, po-tetn se je to vedno bolj spreminjalo, v ^adnjem času pa je človek prisoten ^ se kot fragment, kot struktura. V Zadnjih delih, ki so razstavljena v *jvli slovenici, ostajajo samo še re-hkti tega, kar je imel človek na sebi, yuplo pa je že zginilo. Videti je le ^ fragmente oblačil. Vedno sem od-Vtsen tudi od tega, kakšen material Robim v roke. Platno na zadnjih sli-^ah npr. sem dobil v celovški hiši imetnikov, in bilo je že vse rjaste arve. Najprej sem ga kolažiral, poz-^je pa sem ga uporabljal bolj pastoz-plastično, tako da se zdi, da je
pol leta posvetiš takemu delu. Take prilike sicer za zdaj nimam, imam pa naročilo iz Šentvida ob Glini za oblikovanje prostora pred pošto, kjer bom postavil studenec, oblikovan kot aluminijski relief. S to tehniko v zadnjem času delam malo več, ker je to možnost zame, da fosilske strukture, ki sem jih prej slikal, oblikujem z materialom, ki bo držal dlje. Te strukture lahko v reliefu konkretno odtisneš. Po odpadnih deponijah poiščem razne elemente motorjev in drugih stvari in jih odtisnenm o trd pesek, v to negativno strukturo pa lahko vliješ aluminij. To je poleg slik še ena možnost dela. Slike kažejo človeške fosilske strukture, z aluminijskim reliefom pa lahko pokažem fosilske strukture današnje tehnike. Mišljeno je enako kot na slikah, da namreč čas zbriše vsa znamenja, tudi človek mine, ostanejo pa fosilske strukture. Šentviški studenec bo prav tako ponazarjal misel, da vse zgine in mine; relief bo napol v vodi, tako bo nastal vtis, kot da je to današnji Atlantis, ki se potaplja.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 15. 2.: 14.10 Koroški obzornik — Kar po domače.
SOSOTA, 14. 2.: 9.45 Od pesmi do pesmi
NEDEUA, 15. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDEUEK, 16. 2.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — !gor Dekieva: Mati pianist — 4. oddaja, poje Janez Kampuš.
TOREK, 17. 2.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, postušajte! — M!ada grta.
SREDA, 18. 2.: 14.10 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo: Kotmirški fantje — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 19. 2.: 14.10 Koroški obzornik — Mtadinska oddaja.
18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kopeniški stotnik — 21.45
ČETRTEK, 19. 2.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
—	10.00 Metode raziskovanja zgodovine —
10.30	Niagara — 11.55 Nebeško razvedrito —
12.15	Beta hiša, zadnji vhod — 13.00 Redakcija — 17.00 Za predšotske otroke —
17.30	Marco — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Zadnja ovira —
21.15	Potovanje sanj z MS Lindbtad Exptorer
—	22.00 Poročita — 22.50 Poročita.

H)		AVSTRIJA 1
H		PETEK, 15. 2.: 9.00 Poročiia — 9.05 Za predšoiske otroke
""'in Oman: AVTOPORTRET
so°^ dejansko zgubil svoje truplo in je	te še strukture oblačil, ki jih
Rosil. Kako bo šlo naprej, še ne trn*" meni so to vedno cikli. Če ^ /R občutek, da sem z nekim ma-p '^tom delal dovolj, spet iščem dru-spe^	dvema tednoma npr. sem
siv' ?^ct slikati z barvami, in sicer tne$^' belimi. Te akrilne barve Rieš^ ^ asfaltnim lakom. Asfalt je ?R s terpentinom, barve z vodo, ^skupaj P** ustvarja čisto dolo-lio ^inek, kar zame predstavlja spet
^ animacije.
so fdsi Hdčrf; zd v MdČrfK ^d^O
rfefo ^of v s/offMS^i gfw-
Če bi dobil zopet kako ta-R^ocilo, bi gotovo spet delal tudi
— 9.SO Ruščina — 10.00 Gost pri Carry Hauserju — 10.50 Kako globoko sem se pogrezni) — 12.20 Siikanica — 12.50 Kiub seniorjev — 15.00 Redakcija — 17.00 Za predšolske otroke — 17.50 Otroška komedija — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Ponoptikum — 18.25 Pregted sporedd
—	18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čes v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Operetni koktajl — 22.20 Reklama in šport — 22.50 Avstrijski veliki sinovi — 25.50 Poročila.
SOBOTA, 14. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščino — 10.55 Miadi umetniki muzicirajo — 11.25 Avstrijski veiiki sinovi — 12.50 Poj z nami — 15.00 Redakcija — 15.10 tjudje v hotelu — 17.00 športna abeceda — 17.50 Na-
nade — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Stavimo, da . . . —
22.00	šport — 22.50 Bob Hope in Bing Crosby: on the road — 25.15 Poročita.
NEDELJA, 15. 2.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Bur-lijeve divje noči — 14.45 Borka, doživetja divje gosi — 17.05 Gradnja stolpa — 17.15 Pinocchio — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 14.50 Srečanje s človekom in živalmi
—	19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Nage oblačiti — 22.05 Poročila.
PONEDEUEK, 14. 2.: 9 00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Prosim k mizi
—	10.00 Velika iluzija — 10.50 tjudje v hotelu — 12.25 Bali Agung ali drugi čas — 15.C0 Redakcija — 17.00 Za predšolske otroke — 17.50 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Svet živali — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
___ 1?30 čas v sliki — 20.15 Ponedeljski
šport — 21.05 Lisice — 21.55 šport — 22.25 Poročila.
TOREK. 17. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšoiske otroke — 9.50 Angleščina — 10.C0 Razjasnitev struktur organskih spojin
___ 10.50 študent berač — 12.10 Edgar iz Ta-
maracko ali novi čas — 15.00 Redakcija —
17.00	Za predšolske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Caričin kurir — 18.25 Pregled sporeda
—	18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v siiki — 20.15 Odpor in beg — 21.00 Novo od včeraj — 21.45 Hočem živeti —
25.20	Poročila.
SREDA, 18. 2.: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.55 Francoščina — 10.05 Snov [n prostor — 10.55 ta Habonera — 12.05 ša'e in veselje — 12.15 Odpor in beg —
15.00	Redakcija — 17.00 Nova zvezda —
17.50	Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Robinovo gnezdo —
AVSTRIJA 2
PETEK, 15. 2.: 17.25 Pregted sporeda — 17.30 Veiika iiuzi-ja — 18.00 Zapeijevanje — 18.30 Vi ieiite — mi zaigramo — 19.00 Vestem od včeraj — 19.30 Čas v siiki —
20.15	Živi stroji — 21.00 Skrivni profesiona-iisti — 21.20 Potitika v petek deset pred deseto — 22.20 Amigos — 23.45 Poročita. SOBOTA, 14. 2.: 17.00 Draga družina —
18.00	Dva krat sedem — 18.25 šport — 19.00 Traiier — 19.30 Čas v siiki — 19.50 Primer za ijudskega odvetnika? — 20.15 Beto mesto — 22.00 Pojdi k vragu, ijubček — 23.35 Poročita.
NEDEUA, IS. 2.: 12.00 Prenos giedaiiške matineje Leonarda Bernsteina „Mass" —
16.50	Pregted sporeda — 16.55 Lepa dekiica kot ti — 18.30 Okay — 19.30 čas v siiki —
19.50	Tedenski pregied — 20.15 Niagara — 21.40 Šport — 22.10 Dama, kraij, as, vohun — 23.00 Poročiia.
PONEDEUEK. 16. 2.: 17.55 Pregied sporeda
—	18.00 Perspektive — 18.30 Orientacija —
19.00	Kremenčkovi — 19.30 čas v siiki —
20.15	Edgar iz Tamaracka aii novi čas — 21.05 Posti Armanda Hammerja — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dama, kraij, as, vohun — 23.10 Cher — 23.55 Poročiia.
TOREK, 17. 2.: 17.55 Pregied sporeda —
18.	C0 Arheoiogija svetega pisma — 18.30 Gaierija — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Kviz v rdeče-beio-rdečem — 21.00 Rekiama — 21.03 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Kiub 2.
SREDA, 18. 2.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Dežeia in ijudje — 18.30 Po Avstriji —
19.	C0 Kremenčkovi — 19.30 Čas v siiki —
20.15	Cafe Centra) — 21.05 šok moderne —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Dama, kraij, as, vohun — 23.10 Mitzi Gaynor —
23.55	Poročiia.
ČETRTEK, 19. 2.: 17.55 Pregied sporeda —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Kremenčkovi
—	19.30 čas v siiki — 20.15 Daiii, daiii —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Kiub 2.
Nastop pevskih zborov na XtV. pevskem srečanju
„0d Piiberka dolraberka"
Kotlje — :obota, 14. 2. 1981 ob 19. uri
Zenski pevski zbor Radlje — moški pevski zbor Sentanelski pavri — Koroški vokalni kvintet Poljana — MPZ .Srce" Dobrla vas — moški pevski zbor SPD .Trta" Zitara vas — mešani pevski zbor DU Prevalje — moški pevski zbor .Fužinar" Ravne.
Prevalje — sobota, 21. 2. 1981 ob 19. uri
moški pevski zbor .Vres" Prevalje — moški pevski zbor .Mežiški knapi" Mežica — ženski pevski zbor Radlje — mešani pevski zbor SPD .Danica" Šentvid — oktet TRO Prevalje — moški pevski zbor SPD .Vinko Poljanec" Škocijan — mešani pevski zbor .J. P. Gallus* Celovec.
Črna na Koroškem — sobota, 21. 2. 1981 ob 19. uri
moški pevski zbor DU Prevalje — mešani pevski zbor DU Prevalje — moški pevski zbor DPD .Svoboda" Črna — mešani pevski zbor SPD .Zarja" Železna Kapla — komorni dekliški zbor DPD .Svoboda" Dravograd — mešani pevski zbor .Prežihov Voranc" Ravne — koroški oktet .Prežihov Voranc" Ravne — mešani pevski zbor SPD .Rož" Šentjakob v Rožu — mešani pevski zbor SPD .Radiše".
Piiberk — sobota, 21. 2. 1981 ob 20. uri
oktet Holmec — mešani pevski zbor slovenske gimnazije Celovec — moški pevski zbor .Kočna" Sveče — moški pevski zbor .Fužinar* Ravne — moški pevski zbor .Janko Vincenc-Harkov" Radlje.
Radiše — nedeija, 22. 2. 1981 ob 14.30 uri
moški pevski zbor Sentanelski pavri — moški pevski zbor .Vres" Prevalje — moški pevski zbor .Kralj Matjaž" Libuče — moški pevski zbor SPD .Edinost" Pliberk — moški pevski zbor .Fužinar" Ravne — mešani pevski zbor SPD .Gorjanci" Kotmara vas.
Mežica — nedeija, 22. 2. 1981 cb 19. uri
ženski pevski zbor Ribnica na Pohorju — mešani pevski zbor .Podjuna - Pliberk" — moški pevski zbor .Svoboda" Mislinja — upokojenski ženski pevski zbor .Jelka" Slovenj Gradec— moški pevski zbor .Svoboda" Muta — mešani pevski zbor .Peca" Globasnica — moški pevski zbor .Franc Leder-Lesičjak" Steben.
Dravograd — nedeija, 22. 2. 1981 ob 19. uri
moški pevski zbor .Kograd" Dravograd — moški pevski zbor .Fran Bernekar" Stari trg pri Slovenj Gradcu — moški pevski zbor .Gozdar" Črna — moški pevski zbor .Svoboda" Črna — komorni dekliški zbor DPD .Svoboda" Dravograd — mešani pevski zbor .Bilka" Bilčovs — mešani pevski zbor SPD .Gorjanci" Kotmara vas.
Aare: Slalom za moške, prenos 1. teka —
11.10	Mali svet, otroška kontaktna serija — 11.40 Po sledeh napredka — 12.10 Od re-tieksa do iogike: Prve izkušnje — 12.40 Ligabue, itatijanska nadaijevanka — 13.45 Poročila — 13.00 Risanka — 13.55 Aare: sla-iom za moške, prenos 2. teka — 15.40 Mr. Bug gre v mesto, ameriški miadinski fiim —
17.10	Poročild — 17.15 Košarka Iskra Olimpija : Partizan, prenos — 18.55 Naš kraj —
19.10	Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Sobotna TV križanka — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Bingovo dolgo potovanje, ameriški film — 23.15 TV Kažipot — 23.35 Poročiia.
NEDELJA, 15. !.: 8.30 Poročila — 8.35 Petrov dojenček, švedska otroška serija — 9.25
OBVESTILO
Pisarna Zveze koroških partizanov v Celovcu se je preselita iz Spitalgasse 12 v Gasometergasse 10/i Pisarna bo začasno odprta vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 12. ure.
Od^or
Zveze	pgrTizaMov
ELA/V
TOVARNA SMUČi BRNCA, KARNTNERSTR. 48
razpisuje naslednja delovna mesta:
#	2 strojna ključavničarja, po možnosti specializirana na gradnjo smučarskih modelov (modelarja)
#	1 obratni električar
Interesenti naj se takoj osebno oglasijo v obratu. Od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 ure.
Tel. 0 42 57-2315
H" "-'''-J		} JUGOSLAV! JA	
8		PETEK, 13. !.: 8.45 TV v šoii	Maček pod čelado, nadaljevanka — 10.25 — 10 00 Zimski šolski spored	Aare: siaiom za moške, prenos 1. teka —	
— 14.55 TV v šoii — ponovitev — 17.20 Poročiia — 17.25 Otimpiada smeha, ameriška risana serija — 17.50 Rock koncert — 18.20 Obzornik — 18.30 čustva, iz-cbraževaina serija — 19.00 Ne prezrite —
19.15	Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Naša krajevna skupnost: Disco — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Jazz na ekranu — 21.00 Srečno, tujka —
21.55	V znamenju — 22.10 Nočni kino: Stai-ker, sovjetski fiim.
SOBOTA, 14. 2.: 8.45 Poročiia — 8.50 Mi-nigodci v giasbeni dežeti — 9.00 Loiek in Bo!ek, poijska risana serija — 9.10 Z besedo in siiko — V. T. Arhar: Letni časi — 9.25 Tovarišija, mtadinska nadaijevanka — 9.55
11.30 Pihaini ansambe! Francija Puharja —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 TV Kažipot
—	13.25 Aare: siaiom za moške, prenos 2. teka — 17.35 Športna poročiia — 17.45 Praznik, ameriški fiim — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Veiiko mesto, nadaijevanka — 21.15 Propagandna oddaja — 21.20 Patroini čoin 22 „Stre!jko", dokumentarna oddaja — 22.00 V znamenju — 22.10 Športni pregted.
PONEDEUEK. 16. 2.: 8.45 TV v šoii — 17.15 Poročiia — 17.20 Vrtec na obisku — 17.35 čiovekovi prijatetji — 18.00 Narava in čio-vek — 18.30 Obzornik — 18.40 Mozaik — 18.45 Pop-kord, mtadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.55	Vreme — 20.00 Debitanti v jugostovan-ski študijih — 21.15 Propagandna oddaja —
21.20	Kuiturne diagonaie — 22.00 V znamenju.
TOREK, 17. 2.: 9.00 TV v šoii — 17.20 Poročiia — 17.25 Loiek in Boiek, poijska risana serija — 17.35 Ptuj 80, 2. oddaja — 18.05 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Mosto-vi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.00 Knjiga — 19.15 Risanka
—	19.20 Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Ne mimo živijenja, aktuaina oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Zgodba o vitezu des Grieuxu in o Manon Lescaut, francoska nadaijevanka — 21.50 V znamenju — 22.05 !z koncertnih dvoran — J. Brahms.
SREDA, 18. 2.: 9.20 TV v šoii — 17.30 Poročiia — 17.35 Z besedo in siiko — Stori-kovo popoidne: Hiša s peteiinom — 17.50 Veiike razstave, kuiturno dokumentarna se r!ja — 18.20 Okrogii svet — 18.30 Obzornik
—	18.45 Prijatetji giasbe — 19.15 Risanka —
19.20	Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Fiim tedna: Bravo, maestro!, jugosio-vanski fiim — 22.00 V znamenju.
ČETRTEK, 19. 2.: 9.00 TV v šoii — 17.25 Poročiia — 17.30 Tovarišija, miadiniska nadaijevanka — 18.00 Mozaik kratkega fii-ma: Grad in prestoinica, škotski fiim; S konjem čez Boigarijo, boigarski fiim — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju.
V sredo 18. februarja 1981 ob 20. uri bere v Mati dvorani Rotovža v Ceiovcu JANKO MESSNER iz svoje knjige „Karntner Heimafbuch"
izdajateij, zaiožnik in iastnik: Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem; gtavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Cetovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, te). 32 5 50 - Tiska: Zaiožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Ceiovec - Borovije
-ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK-
12. smučarske tekme SPD ,,Zarja"
Slovensko prosvetno društvo „Zar-ja" iz Žeiezne Kapie je zadnjo nedeijo priredita 12. smučarske tekme. Prireditev športne sekcije prosvetnega društva je bita vetik dogodek za mtadino, pa četo za starejše letnike. Tekem se je udetežito kar 135 smučarjev, ki so se boriti v 9 skupinah za pokate. Ob krasnenm sončnem vremenu so se smučarji pomeriti na 1700 m dotgi progi v smuku. Privlačnost tekme pa postaja vsako teto večja, pravijo v kapet-ških grapah, saj prihaja vedno več smučarjev ne samo iz najbtižje oko-
lice temveč tudi iz Set, Šmiheta, Go-setne vasi, Dobrte vasi, Pliberka in celo iz Št. Vida na Glini in Celovca.
Organizatorji niso biti zadovoljni samo zaradi tepega vremena in lepe udeležbe, najbolj jih je veselilo, da se ni zgodila nobena nesreča in prostovoljcem gorske reševalne službe ni bilo treba stopiti v akcijo. Proga je bila odlično pripravljena in je držala kljub toplemu soncu do zadnjega tekmovalca. Najbolj zaslužna sta za to Tomaschitz Ludwig in Fridi Podgoršek, ki sta v neštetih urah s teptal-
nim strojem obdelovala strmine Koprivne. Štart je bil blizu grebena, na katerem je državna meja, cilj pa blizu Mozganove domačije, ki je v vseh dneh priprave in tekem bila v pomoč organizatorjem.
Tekma se je brezhibno odvijala in tajnik Slovenskega prosvetnega društva Zarja Miha Traunik je v obeh deželnih jezikih napovedoval smučarje ter njihove rezultate. Ob cilju so mu pomagali med drugim Janko Kolich, ki je pridno računal, Hribar Joži,
PRODAM PONIJE (majhni konjički)
Krawanja Johann, 9584 Bek-štanj, Auf der Heide 2
te!efon 0 42 54 -20 16
Wutte Anica idr. Za brezhiben potek tekme pa so tudi skrbeli Franc Štern in Wutte Herbert, ki sta bila na štartu, ter številni drugi, ki so bili ob progi.
V strmem bregu pa se niso merili samo smučarji, člani prosvetnega društva so v strmem bregu postavili kuhinjo — skoraj pravo gostilno — da so skrbeli tudi za gledalce, ki jih je bilo nekaj sto.
Zaključek prireditve je bil popoldne v gostilni pri Rastočniku, ker je SPD Zarja razglasila rezultate ter razdelila diplome in pokale.
Občni zbor društva „Naš otrok" v Celovcu
Lastna iniciativa staršev je prinesla priznanja vredne rezultate. To potrjujejo poročila, ki jih je podal odbor društva na občnem zboru v sredo 21. januarja 1981 v Mohorjevem dijaškem domu v Celovcu.
Po enem letu slovenskega pouka za šoloobvezne otroke na prostovoljni baza z učiteljema Jankom Urankom in Reziko Iskro, je bilo jeseni 1977 ustanovljeno društvo .Naš otrok", ki si je postavilo cilj, da pomaga utrditi slovensko besedo in kulturo ter z dvojezično vzgojo tudi položiti temelj za razumevanje med narodoma v deželi in to že v otroških letih. Ker šolske oblasti niso dale prostora udeležencem slovenskega pouka ne na slovenski gimnaziji in ne na kakšni drugi šoli v Celovcu in ker je celovška občina odklonita zamisel, da bi se v enem od mestnih vrtcev ustanovila dvojezična skupina, je društvo .Naš otrok" realiziralo idejo lastnega otroškega vrtca. Po društvu poimenovani vrtec je odprl vrata 7 otrokom 11. oktobra 1978,
SLOVENSKi ATLETSKI KLUB vabi na
SAK ptes
v soboto 14. februarja 1981 ob 20. ur! pri Šoštarju v Gio-basnic.
Prisrčno vabijeni!
toda že po nekaj mesecih je bilo vseh 25 mest zasedenih. Predsednica Marija Šikoronja in tajnik Janko Merkač sta povedala, da je javnost — posebno časopisje, radio in televizija — ustanovitev in delo vrtca zelo pozitivno sprejela. Vrtec vodi od ustanovitve naprej dvojezično kvalificirana vrtnarica Marija Moser. Prejšnjo pomočnico Anico Zablatnik je pred letom nasledila Zalka Mandelc. Po informacijah upravnega odbora obiskuje .slovensko šolo", za katero sta zadolžena učitelja Rezika Iskra in Danilo Prušnik, v povprečju 25
otrok iz Celovca in okolice. Po povečanju prostorov je v vrtcu zdaj 35 otrok. Jeseni 1980 je bil ustanovljen še otroški zborček, ki ga vodi Lenčka Kup-per.
V počitnicah imajo vrtnarice možnost, da izpopolnjujejo svoje znanje in izkušnje s hospitacijami v ljubljanskih vrtcih. S problemi dvojezične vzgoje v otroških vrtcih se na znanstveni podlagi bavi posebna skupina raziskovalcev okoli dr. Saxerja. Društvo .Naš. otrok" ta projekt zelo podpira in želi (predlog člana odbora dr. Pavla Apovnika), da bi pri tem sodelovalo tudi Slovensko šolsko društvo, ki upravlja otroški vrtec v Sentprimožu. Sploh bi bili potrebni pogostejši razgovori in stiki med obema društvoma.
Da je dejavnost otroškega vrtca povezana z velikimi stroški, ki jih ni mogoče kriti s prispevki staršev in s članarino, je jasno. Kljub temu je društvo do sedaj vse finančne težave dobro prebrodilo. Seveda ne brez pomoči drugih, n. pr. osrednjih organizacij koroških Slovencev, zvezne in deželne vlade, mesta Celovec, Mohorjeve družbe in Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji, ki je podaril društvu delno opremo vrtca. Ker stroški stalno naraščajo je društvo moralo zvišati mesečni prispevek staršev, ki sedaj znaša za celodnevni obisk 750 za poldnevni pa 470 šilingov. Občinski vrtci v Celovcu zahtevajo malo manj, zasebni pa znatno več; toliko v primerjavo.
Najvažnejši zaključek živahne diskusije je bil, da bo treba staršem redno in večkrat dati možnost razgovora z vodstvom vrtca in da bo treba misliti na primerno nadaljevanje dvojezične vzgoje in izobrazbe v ljudski šoli, če drugače ne gre, pač na zasebni bazi.
Z majhnimi izjemami je občni zbor v glavnem potrdil stari odbor: predsednica Marija Šikoronja, podpredsednica Rezika Iskra, tajnik mag. Janko Merkač, blagajničarka Magda Wedenig, dr. Pavel Apovnik, dr. Jožica Pušnik, mag. Stefan Pinfer, Ivan P. Lukan in Franc Wedenig. V nadzornem odboru so: Jože Wakounig, mag. Ana Sienč-nik in Vida Neufeld. Člani razsodišča ostanejo: Brigita Prušnik, dr. Janko Zer-zer in mag. Ivica Kampuš.
Maturanti Zvezne gimnazije za Siovence vabijo na
Gimnazijski pies
ki bo v petek 20. februarja 1981, ob 20. uri v Deiavski zbornici
v Ceiovcu
igrata bosta ansambia
„Pepei in kri" ter „Fantje iz Podjune" (Orig. fideien Unteriandier)
Veselimo se Vašega obiska!
Rezultati:
Miadina/gostje: 1. Plieschounig Erich, Goselna vas 52,64; 2. Nachbar Josef, Pliberk 53,57; 3. PirJscher Wolfgang, Lovanke 54,74
Ženske/gosfje: 1. Oraže Lydija, Sele 59,82; 2. Dovjak Draga, Sele 1.01,90; 3. Leitgeb Johanna, Sinča vas 1.05,08
Splošni razred moški/gostje: 1. Plieschounig Manfred, Goselna vas 53,38;
2.	Golautschnig Fritz, Dobrla vas 53,80;
3.	Hribernik Florian, Sele 54,04
Solarji: 1. Lopar Rainer 59,22; 2. Tomaschitz Wilhelm 1.01,75; 3. Wolcher Franc 1.03,09
Miadina: 1. Jenschatz Herman 53,96; 2. Poderschnig Rupert 55,04; 3. Sporn Josef 55,65
Ženske: 1. Dreier Sylvia 1.08,47; 2. Uneg Florentina 1.10,15; 3. Dreier Ros-witha 1.13,73
Ženske !i: 1. Knafl Andrea 1.01,81; 2. Dreier Angelika 1.06,15; 3. Dobeitz Helga 1.08,19
Seniorji: I.Sfrasser Adolf 56,44; 2. Oši-na Michael 1,04,91; 3. Petschnig Valentin 1.07,84
Spiošni razred moški: 1. in najboljši dneva Knafl Albin 52,08; 2. Haller Emil 53,44; 3. Maloverschnig Manfred 53,48
Obis^r z Nizozemske
Pred dnevi se je skupina Nizozemcev (v giavnem juristi) mudiia na Koroškem in ob tej priiožnosti obiskaia sekretariat Zveze sioven-skih organizacij v Ceiovcu, kjer jih je tajnik ZSO dipi. inž. Feiiks Wie-ser seznani) s poiožajem naše narodne skupnosti na Koroškem. Čia-ni skupine so pokazati veiiko zanimanje in razumevanje za naš pro-biem in obijubiii, da bodo v domovini toimačiii situacijo koroških Sio-vencev, ki se borijo za svoj nacionalni in sociaini obstoj.
Siovensko prosvetno društvo „ Edinost" Škofiče vabi na
KULTURNO PRiREDiTEV S PLESOM
v soboto 14. februarja 1981 ob 19.30 uri pri Schutzu v Škofičah.
Nastopajo domači mešani pevski zbor, oktet, otroški pevski zbor ijudske šote, dramska skupina ter tamburaši iz Hodiš Za pies bo igra) znani „Dobrač kvintet"
Prisrčno vabljeni!
Siovensko športna zveza Celovec Siovensko pianinsko društvo Ceiovec Slovensko prosvetno društvo Šentjakob v Rožu
vabijo na
!!). zimski pohod ..Arihova peč"
v spomin na padie borce pod Arihovo pečjo februarja 1945 ki bo v nedeljo 22. februarja 1981 s pričetkom ob 10. uri na Hodnini pri Poiancu nad Šentjakobom v Rožu.
1.	SPORED
a)	smučarski tek — 6 km [1 krog):
otroci do 10 iet (ietniki 1971 in mlajši) dekleta in fantje do 16 iet [letniki 1965 do 1970) zenske do 30 iet [ietniki 1951 do 1964) ženske nad 30 iet [ietniki 1950 in starejše)
b)	smučarski tek — 12 km [2 kroga)
moški do 30 iet [letniki 1951 do 1964) moški do 40 iet [letniki 1940 do 1950) moški nad 40 iet [ietniki 1939 in starejši)
c)	pohod za pešce od „Poianca" preko partizanskega bunkerja do planinske postojanke „Koče nad Arihovo pečjo" in nazaj [mimo Resmanove iovske koče).
2.	POGOJ) ZA UDELEŽENCE, START
Na iii. zimskem pohodu .Arihova peč" iahko sodeiujejo vsi. Udeie-ženci pohoda [pešci) morajo biti zimsko in pianinsko opremijeni. Pohodniki se morajo držati proge, ki je za pohod označena. Pohodniki se vzpnejo na pianino Bieščečo — „Koča nad Arihovo pečjo" [kon-troini žig) in se preko Resmanove iovske koče [kontroini žig) vrnejo po označeni poti nazaj do ciija pri Polancu. Štart za pohodnike je od 10.30 ure naprej, na ciij pa je treba priti najkasneje do 17. ure. Masovni štart za tekače na 6 km je ob 10.30 uri, 15 minut kasneje pa za tek na 12 km.
3.	PRtJAVE iN ŠTARTNtNA
Udeieženci it), zimskega pohoda .Arihova peč* se prijavijo do 18. februarja 1981 na vseh Posojiinicah; na uredništvu Siovenskega vestnika, St. Ruprechter Strahe 19, 9020 Ceiovec [tei. 84 9 24); na sedežu SŠZ, Spitaigasse 12, Ceiovec; na sedežu Siovenskega pianinskega društva Ceiovec, Gasometergasse 10 [tei. 32 5 50), pri SPD „Rož" [Posojiinica Šentjakob v R.). Naknadne prijave sprejemamo na dan prireditve med 9.30 in 10. uro. Startnina znaša 30 šii. ze odrasie in 20 šii. za otroke in miadince. Startnina se piača ob prijavi.
Pohodniki prejmejo na štartu kontroini kartonček, tekači pa štartno števiiko. Po pohodu je treba na ciiju prediožiti kontroini kartonček. Vsak udeieženec dobi nato dipiomo za udeiežbo in značko )t). zimskega pohoda „Arihova peč". Uvrščeni tekači dobijo pokaie, piakete, praktične nagrade, najboljši dneva pa spominsko piaketo ..Siovenskega vestnika".
4.	OKREPČiLA, ZDRAVSTVENA SLUŽBA, SERViSNA SLUŽBA
Vsak udeleženec bo ob prihodu na ciij in v pianinski postojanki preje) topio pijačo. Za zdravstveno siužbo je poskrbijeno. Vsak udeieženec sodeiuje na iastno odgovornost. Organizator bo za udeiežence pripravi) servisno siužbo ELAN in TOPSPORT, kjer se bo dobiio nasvete za mazanje smuči in kjer se bo iahko izposodiio tekaške smuči.
5.	PODELiTEV NAGRAD
Razgiasitev rezuitatov in podeiitev nagrad bo ob 12 uri na ciiju.
6.	iti. ZiMSKi POHOD „ARiHOVA PEČ" bo izveden ob vsakem vremenu. V siučaju pomanjkanja snega bo samo pohod [pešcev).
7.	DOVOZ iN PARKiRNi PROSTOR
iz Šentjakoba v R. vodi proti Podroščici/Rosenbach, preko vasi Leše/ Lessach, Svatne/Schiatten in Hodnina/Kanin asfaitirana cesta, ki bo označena s kažipoti ..Arihova peč". Parkirišča so na razpoiago.
8.	ZLATA ZNAČKA
Kdor se bo 5 krat udeiežii Zimskega pohoda ..Arihova peč", bo preje) posebno ziato značko. Petkratno udeiežbo mora dokazati s petimi zbranimi kartončki.
PRtREDHVE
Siovensko prosvetno društvo „Biika" v Bitčovsu in Siovensko pianinsko društvo Ceiovec vabita na
DiA PREDAVANJE ,V hribih se deia dan" v četrtek 19. februarja 1981 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu.
Predavateij: pianinski fotograf Franci Kropivnik
Prisrčno vabijeni!
KONCERT
Prirediteij: SPD „Srce" v Dobrii vas) Kraj: pri iigu [Krainz) v Kazazah Čas: nedetja 15. 2. 1981, ob 10. uri Nastopata: MPZ „Srce" iz Dobrie vasi in .Trio Korotan" iz Šentvida v P.
Mešani pevski zbor .Podjuna" vabi na VELESLALOM
v soboto 14. februarja 1981 ob 14. uri na Lebiču pri Nonči vasi.
iGRA OD ZGUBLANiGA SiNA
v petek 13. februarja 1981 ob 18. uri v Šentjakobskem giedaiišču v Ljubijani.
Nastopa dramska skupina SPD .Drabosnjak" s Kostanj.
Športno društvo Zahomec vabi na iV. OJSTERNiKOV LJUDSKi TEK
v nedeljo 15. februarja 1981 ob 9.30 uri na Ziijski Bistrici.
Prijave tekmovaicev so še možne na dan prireditve od 8. do 9. ure v gostiini Kaiser.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 12. februarja 19S1
Za 100	din dobite	40,00	šil-
Za 100	din plačate	45,00	ši*-
Za 100	iir dobite	1,41
Za 100	iir plačate	1,50	Sil-
Za 100	mark dobite	698,50
Za 100	mark plačate	714,80	šil-
Siovenski športni kiub Obir vabi na
3. mednarodno tekmo v smučarskih skokih
v nedeijo 15. februarja 1981 s pričetkom ob 13. uri na Podršnikovi ska-kainici na Obirskem pri Zeiezni Kapii.
Pred tekmo je od 9. do 10.30 ure trening in ob 11. uri v gostiini Kovač žrebanje štartnih števiik.
Tekmujejo iahko: otroci i (ietniki 1973—1974); otroci ii [ietniki 1971— 1972); šoiarji i [ietniki 1969—1970); šoiarji ii (ietniki 1967—1968); miadinci i [ietniki 1965—1966)
Prijave sprejema do 15. februarja dr. Avgust Brumnik, 9135 Zeiezna Kapia 257. Razgiasitev rezuitatov v gostiini .Kovač".