Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur želimo vesele velikonočne r---- nuòva banca di credito di trìeste nova tržaška kreditna banka edilvalli ARREDI DI DORGNACH R. & D. snc A ug urai 3 u ori ai Paisicjuai Via Nazionale. 31 PRADAMANQ - Tel. 0432-671681 CEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predai / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 14 (904) Čedad, Četrtek, 9. aprila 1998 Želimo vam srečne a n Velikonočne praznike Telefon 0432/731190 Srečanja v dvojezični šoli in s predstavniki kulturnih organizacij Seminario di slavisti Obisk ministra v Špetru Senator Mitia Volčič na obisku v Benečiji Senator Mitja Volčič je bil minulo soboto na obisku v Benečiji. Najprej je v Spetru obiskal dvojezični šolski center, kjer sta mu položaj in delovanje šole orisala ravnateljica Živa Gruden in predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Pavel Petričič. Pozneje se je na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu sestal s številnimi predstavniki slovenskih organizacij, ki so zastopali ves obmejni teritorij videmske pokrajine, od Kanalske doline do Rezije, Terskih, Kamajskih in Nadiških dolin. Srečanje s slovenskim senatorjem je bilo delovnega značaja in ga je uvedla predsednica SKGZ videmske pokrajine Jole Namor. Volčiču je v imenu prisotnih izrekla dobrodošlico in podala sliko organiziranih dejavnosti, ki so v naši po- krajini kljub preteklim oviram doživele spodbuden razvoj. Cas je, da država izpolni svoje dolgoletne obveze do naše skupnosti in še zlasti je to pomembno v dobi, ko po vsej Evropi padajo mejne pregrade in se krepi potreba po ovre- dnotenju manjšinskih skupnosti. Senator Volčič je prisotnim obrazložil potek parlamentarnega postopka za sprejem zaščitnega zakona za našo skupnost. Povedal je, da je vzdušje za odobritev zakona ugodno, kot še Volčič na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko nikoli poprej, poudaril je prizadevanja pristojnega poročevalca v parlamentu Domenica Masellija, ki je do manjšinskega vprašanja še posebej občutljiv. Osnutek zakona naj bi bil gotov v teku aprila. (D.U.) beri na strani 4 V ponedeljek je prišel na dvodnevni obisk v Furlanijo Julijsko krajino slovenski minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj s skupino sodelavcev. Prvi dan je posvetil stvarnosti Slovencev na kmetijskem področju v vseh treh pokrajinah. V torek 7. aprila pa je imel vec pogovorov s predstavniki institucionalne ravni, v prvi vrsti z deželnim odbornikom za kinetjistvo Isido-rom Gottardom. beri na strani 4 Slovenski minister za kmetjistvo na obisku v Spetru novi tednik Slovencev videmske pokrajine Grande successo di partecipazione e per lo spessore degli interventi del 9U ciclo dei Primorski slovenistični dnevi che hanno avuto luogo il 2 e 3 aprile nella sede della Comunità montana Valli del Natisone che ha dato il suo patrocinio all’iniziativa. Più di 50 i slavisti partecipanti, 26 le relazioni presentate. Con una serata culturale e l’escursione finale gli ospiti hanno approfondito la conoscenza della Slavia. beri na strani 3 Un momento dell’inaugurazione: da sinistra Beppino Crisetig, Živa Gruden e Majda Kaučič Baša četrtek, 9. aprila 1998 2 Nuovo rappresentante della maggioranza a S. Leonardo Sostituzione in consiglio Al dimissionario Podrecca succede Bucovaz - La rinuncia motivata dai mancati lavori di sfalcio della strada che porta a Castelmonte Adriano Bucovaz, 33 anni, carrozziere residente a Merso di Sotto, è il nuovo consigliere comunale di S. Leonardo. Prende il posto di Severino Podrecca, di Iainich, che ha rassegnato le dimissioni. Il cambio di guardia è avvenuto durante l’assemblea comunale di venerdì scorso. Podrecca nella sua lettera di dimissioni ha spiegato di a-ver constatato che “non e-siste più il presupposto per una collaborazione con l'amministrazione”, motivando questa novità con il fatto che, pur se considerato una priorità, si è sempre rimandato lo sfalcio della strada che da S. Leonardo porta a Castelmonte. 11 sindaco Lorenzo Za- nutto si è detto dispiaciuto per la rinuncia di Podrecca. Il suo posto doveva essere preso da Elio Terlicher, primo dei non eletti, che a sua volta ha rinunciato per motivi personali. E’ toccato quindi a Bucovaz. Dall’opposizione Giuseppe Chiuch ha colto la palla al balzo per rilevare che “le dimissioni hanno u-na valenza politica” e che “all’interno della maggioranza ci sono difficoltà”. Chiuch ha anche deviato dall’argomento parlando del progetto della passerella di Scrutto, secondo il consigliere troppo costoso. Zanutto ha risposto che “le dimissioni sono state date su un fatto specifico, non si può dame una valenza po- I I litica” e che “la passerella verrà fatta perché tanta gente lo ha chiesto”. L’assemblea ha quindi approvato il progetto preliminare per i lavori di adeguamento dell’ex scuola di Cosizza, che ospiterà una scuola di mosaico. Il circolo Val Cosizza, che aveva sede nell’ex scuola, verrà trasferito a Dolegna. Il consiglio ha poi approvato una serie di ordini del giorno su argomenti forse già superati (pretura di Civida-le, sede Inps, linea ferroviaria) ed il documento con cui i Comuni del distretto sanitario del Cividalese chiedono il mantenimento dell’ospedale di Cividale ed il suo collegamento con Udine. La proposta, che comprende anche la riapertura dei reparti di Medicina e Chirurgia, secondo Chiuch “ora è attuabile, perché il problema di salvare l’ospedale di S. Daniele, a cui era aggregata Cividale, non esiste più”, (m.o.) Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC V Gorici je Prodi ponovil, da je vzdušje za sprejem zaščitnega zakona kar se da ugodno. O tem ne dvomim. Gorje, Ce bi ne bilo tako. Navsezadnje, zakaj smo to vlado volili in podprli? Ker pa nas je izkušnja dolgih desetletij nekaj izučila, se nam kljub tem zagotovilom frdamano mudi. Cesa se bojim? Tega, Čemur v žargonu pravimo “parlamentarna gne-Ca”. Za lažje razumevanje, naj povem, za kaj gre. Poslanska zbornica dela tri tedne na mesec, Četrtega poslanci prebijejo v volilnih okrožjih, na strankarskih zasedanjih ali potujejo na tuje, v okviru parlamentarnih delegacij. V tednu zbornica dela od torka do petka dopolne, skupaj tri cele dneve. Na mesec je to devetdeset dni. Polovico tega Casa posveCa ustavnim reformam, kar pomeni, da za vse ostalo zakonodajno delo ostane pet dni na mesec. Sedaj poglejmo “tehnične roke” sprejemanja našega zaščitnega zakona. Poročevalec Maselli pravi, da bo besedilo osnutka dokončal po veliko- ------------------ noCnih praznikih. V drugi polovici M m aprila. Tedaj bo ™ predmet obravnave v ožjem odbo-ru pristojne usta-vne komisije. C e m bo levosredinska večina dovolj odločna in bo zavrnila "filibustering” tajnika komisje, tržaškega fašista Me-nie, bo osnutek romal na sejo komisije v maju, ko bi komisija opravila tudi avdicije. Junija bodo pri nas deželne volitve, zbornica bo za teden dni prekinila svoje delo. Osebno mo-Cno dvomim, da bodo stranke dopustile obravnavo tako delikatnega zakona hkrati z volilno kampanjo. Recimo, torej, da bo delo v komisiji zaključeno konec junija, na kar bi se ga morala lotiti zbornica na svoji plenarni seji. Do konca leta bo zakonodajnemu delu posvetila 5 dni v juliju, na kar bodo parlamentarne počitnice ves avgust in pol septembra. Sledi proračunsko zasedanje, posvečeno finančnemu zakonu. Običajno traja do “vahtov”, novembrskih dni, posvečenih mrtvim. V novembru bodo za zakonodajno delo na razpolago 4 dnevi, v decembru prav toliko, saj mora zbornica tedaj potrditi proračun, ki ga vrne senat, počitnice pa se pricno pred božičem. Koliko dni smo sešteli? Trinajst. V teh dnev mora zbornica odobriti še cel kup vladnik dekretov, pomembne zakone o vstopu v EMU in o telekomunikacijah. In tu sta še osnutka o zaščiti Ladincev ter okvirni zakon o pravicah jezikovnih skupnosti v Italiji. za katera je bilo itak receno, da prideta na varsto še pred našim. Vsakomur bo jasno, da lahko zbornica nameni razpravi glasovanja našega zakona kvečjemu en sam dan, nic veC. Ker bo dejanski konec zakonodajne dobe z letom 1999, ko zapade mandat predsednika republike Scalfa-ra in bo razpisan referendum o novi ustavi, mora senat potrditi “slovenski zakon” po naglem postopku, brez razprave, do prihodnje pomladi. Skratka, Casa je zelo malo. Filibustering desnice mora leva sredina zlomiti s svojo strnjenostjo, discipliniranim glasovalnim strojem, po potrebi tudi z zaupnico. Sicer iz te moke ne bo kruha. Poskusi iskanja kompromisov z desnico bi namreč dali povod za zavlačevanje, ki je v tem primeru usodno. Slej kot prej so nase pravice izključno stvar politične volje. Ce me kdo vpraša, ali sem optimist, mu povem zgodbo o človeku, ki je padel s terase sto nadstropij visokega nebotičnika. Ko je preletel devetdeset nadstropij, je sam sebi šepnil: “Doslej se mi ni zgodilo nic hudega...” Slovenija je med prvimi šestimi za EZ Za Slovenijo se je zaCe-lo obdobje streznitve po evforiji, ki jo je sprožila uvrstitev med najresnejšimi kandidatkami za vstop v Evropsko zvezo. Tako je zapisal osrednji slovenski dnevnik, ljubljansko Delo, po bruseljskem srečanju vseh kandidatk za vstop v EU s komisarjem Hansom van den Broekom. Poti nazaj ni več. Daleč so Casi, Čeravno gre za obdobje izpred treh let, ko so bili v Ljubljani še v dvomu, Ce bodo sploh sprejeti med kandidati. Spomnimo se na takratni veto italijanske Berlusconijeve vlade, na različne pristope ostalih “evropskih” držav in nasploh na problematiko, ki jo je vstopanje v EU sprožila notranjepolitična dialektika. Vse to je Ze za nami in Slovenija je vključena v prvo šesterico držav, ki imajo najboljše adute, da kot prve postanejo nove Članice Evropske zveze. Ob njej so še Poljska, Madžarska, Estonija. Češka in Ciper, v drugi krog pa sodijo Slovaška, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija- Po nekaterih vesteh iz evropskih sredin, naj bi se Slovenija lahko polnopravno vključila v Unijo med letoma 2002 in 2005. V tem Casu pa bo morala opraviti veliko dela, predvsem na področju zakonodaje, saj bo morala svoje notranje zakone prilagoditi evropskih normativom tudi v tistih primerih, ko bo to zahtevalo kakšno Žrtev za državo na sončni strani Alp. Povedano v številkah, Slovenija se bo morala na poti v Evropo seznaniti z vec kot 50.000 podzakonskimi akti Evropske zveze. Kot smo povedali, pred dnevi se je v Bruslju odvijalo prvo srečanje vseh enajstih konkurentk za vstop v EU. Na njem so predstavniki pogajalskih ekip enajstih kandidatk pregledali in ocenili zakonodajo Evropske unije. Srečanje je vodil komisar Hans van den Broek, vodja slovenske pogajalske skupine pa je bil dr. Janez Potočnik. SreCanje je bilo pretežno informativnega znaCa-ja, saj so se kandidatke seznanile z delovnim sporedom, ki jih Čaka v naslednjih mesecih in letih. V drugi fazi bodo kandidatke loCene po skupinah oziroma evropski funkcionarji se bodo sestajali z vsako državo posebej, da bi se sooCali s specifičnimi problematikami posamezne države. Šesterici prvokategornic, med katerimi je tudi Slovenija, bodo zakonodajo pojasnjevali člani posebne skupine za pogajanja pod vodstvom Nikolausa van den Pasa ob sodelovanju izvedencev iz različnih direkcij evropske komisije. Na teh srečanjih bodo prišla na dan tudi neskladja, kar zadeva notranjo zakonodajo in zakonodajo Evropske unije. In prav okoli teh vprašanj bo verjetno treba pokazati maksimalne diplomatske in pogajalske sposobnosti, saj je znano, da sprejem novih Članic v EU bo povzročila izredno povečanje kmetijskih pridelkov, povečalo se bo število ljudi, ki se bodo zaradi dela premikali i/, ene države v drugo in nazadnje bruseljske blagajne se bodo praznile zaradi pomoči, ki jo bo treba nuditi novim Članicam. Na Sloveniji pa stoji zdaj odgovornost, da se bo znala na najboljši način prilagajati novinr zahtevam. To - Ce Zeli biti uspešna - bo morala storiti kar se da složno in brez odvečnih medstrankarskih polemik, saj vstop v Evropo bo zadeval prav vse, brez nikakršne izjeme, (r.p.) N£ PIHAT, PIHAT., PIHAT F Nella vignetta del quotidiano Deio la visita del paziente Slovenia da parte del commissario europeo Van den Broek che continua a ripetere: «Non respirare,.,, non respirare....» D governo ha scelto i negoziatori Il gruppo dei dieci É Janez Potočnik il responsabile del gruppo dei dieci esperti, nominati dal governo sloveno con il compito di condurre i negoziati con Bruxelles per l'ingresso della vicina repubblica nell’Unione europea. Si tratta di esigerti dei settori economico, agricolo, ecologico, giuridico, monetario e macroeconomico. Su quello politico ha prevalso nella scelta dunque il criterio della professionalità. Già venerdì scorso gli espelli sloveni assieme a quelli degli altri dieci paesi, candidati all'in- gresso nell’UE, hanno avuto un incontro preparatorio con il commissario Van den Broek. Strade più sicure 11 parlamento sloveno ha approvato regole nuove e più severe per il traffico stradale. La maggiore severità si e-sprime nelle multe, salatissime, per chi supera i limiti di velocità o guida in stato di ebbrezza. A chi viene riscontrato 1.5 grammi dì alcool nel sangue viene immediatamente sospesa la patente. Uhi guida senza aver allacciato la cintura di sicurezza paga 10 mila talleri di multa. Attenzione, dunque, anche agli automobilisti italiani. Amicizia francese Nella sua visita di due giorni a Lubiana il presidente del senato francese René Monroy ha assicurato il sostegno di Parigi alla Slovenia nel suo processo di integrazione europea e riguardo l’ingresso nella NATO. Monroy ha rilevato tuttavia come siano modesti gli scambi commerciali tra i due paesi, a cui si porrà rimedio con un'iniziativa promozionale rivolta agli operatori e-conomici. — Kultura ------------------------- Na dvodnevnem zasedanju v Spetru vrsta strokovnih razprav Lep uspeh “beneških” slovenističnih dnevov _______novi mata jur Četrtek, 9. aprila 1998 Prikaz naše dejavnosti v Brdih V prelepih grajskih prostorih na Dobrovem je bil v petek 3. aprila kulturni večer posvečen utripu Beneških Slovencev, ki so se letos drugič predstavili prijateljem iz Goriških Brd. Pobuda za srečanje je lani prišla s strani kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada in Občine Brda, obisku na Dobrovem pa je sledilo kulturno srečanje v Spetru. Tudi letos nam bodo prijatelji iz Brd vrnili obisk v Nadi-skih dolinah. Petkov veCer na gradu v Dobrovem je uvedel podp-župan Bruno PodversiC, ki je prijateljem iz Benečije izrekel toplo dobrodošlico. Nato je pod vodstvom prof. Nina Specogne nastopil mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, ki je začel svoj program s Trinkovo pesmijo “Beneška družina”, nato pa je predstavil izbor beneških ljudskih pesmi. V drugem delu programa je tekla beseda o kulturnem ustvarjanju med Slovenci v videmski pokrajini s posebnim poudarkom na izdajateljski dejavnosti. Najprej je spregovoril Marino Verto-vec in izrazil misel, da se s takimi srečanji pripravljamo na trenutek, ko bodo med nami izginile vse meje. Predsednik kulturnega društva Ivan Trinko je nato predstavil Trinkov koledar, živi današnji beneški govor pa so številni prisotni Brici poslušal iz ust Vladimirja Predana, Brune Baloch in Rema Chiabudinija. Nato je Iole Namor naredila kratek oris kulturnega delovanja Slovencev v Benečiji od nastanka kulturnega društva Ivan Trinko leta 1955 do današnjih dni. Gre za mlado gibanje, je poudarila, ki pa je v omejenem Časovnem obdobju zelo veliko ustvarilo, kot potrjuje bogata in kvalitetna izdajateljska dejavnost. Spregovorila je o tedniku Novi Matajur in o knjigi Piše Pelar Matajurac, ki predstavlja izbor tekstov iz priljubljene Doričeve rubrike. Župnik Božo Zuanella je nato predstavil Časopis Dom, Številne izdaje istoimenske zadruge, predvsem pa se je zavstavil ob knjigi Gli anni bui della Slavia, ki je pravi best-seller in bo v kratkem izšla tudi v slovenskem prevodu. Gre za študijo o tajnih organizacijah v vzhodni Furlaniji iz katere vsak lahko razume, je podčrtal Zuanella, kako so bili Slovenci v Benečiji ustrahovani in v kakšnih razmerah so delovali kulturni delavci. Na koncu je Iole Namor predstavila zelo na kratko Se zadnje izdaje Spetrsice zadruge Lipa in še posebej knjigo Pavla PetričiCa Pod senco Trikolore. Izkazalo se je, da je slavistično društvo Trst-Gorica-Videm naredilo dobro potezo, ker je letošnje 9. primorske slovenistične dneve organiziralo v Benečiji. Na dvodnevno zasedanje, ki je bilo v dvorani občinskega sveta v Spetru, je prišlo kakih 50 slavistov, ne samo iz Primorske, temveC tudi iz drugih krajev Slovenije in naSe dežele. Za uspeh imajo zaslugo zelo zanimiv program, ki je bil v veliki meri posvečen Slovencem videmske pokrajine in seveda organizatorji, predvsem Živa Gruden, ki je kot odgovorna društva slavistov v videmski pokrajini nosila največ bremena. Zdi se nam važno poudariti, da je bilo letošnje srečanje uspešno ne le zaradi mnogih zanimivih strokovnih prispevkov, ampak tudi zaradi uspešnega prikaza kulturnih in jezikovnih značilnosti Slovencev videmske pokrajine, ki bo marsikateremu udeležencu ostal zasidran v spominu. V dveh dneh zasedanja je bilo na programu 27 referatov z različno tematiko, plodna pa je bila ne glede na veliko število referatov tudi razprava. Mnogi referenti so obravnavali jezikovne, antropološke, zgodovinske in kulturne značilnosti iz Benečije in Rezije, sodelovalo pa je tudi veC domačih predavateljev. Tako so o posameznih jezikovnih aspektih v Reziji spregovorili Liliana Spinozzi Monai, Herta Maurer- Lausegger in Roberto Dapit. Jole Namor je predavala o periodičnem tisku kot izrazu beneškega kulturnega preporoda, Anita Bergnach pa je prikazala pesniško ustvarjanje mlajših generacij v Nadi-Skih dolinah, medtem ko je Giorgio BankiC prikazal zanimive slovenske pridige, ki jih je našel v landarskem arhivu. Marko Jesenšek je vzbudil zanimanje s prikazom jezikovnih značilnosti Katekizma za Slovence videmske škofije. Nekatere aspekte Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac je poglobil Silvo Fatur, medtem ko je dr. Breda Pogorelec govorila o doprinosu Ivana Trinka k slovenskemu knjižnemu jeziku. Na seminarju so vzbudile zanimanje tudi bolj teoretične teme, med ka- Silvo Fatur, pobudnik Primorskih slovenističnih dnevov z gospo Zorko objavljamo na drugem mestu). Razveseljivo je dejstvo, da se je seminarja aktivno udeležilo precej mlajših pod pokroviteljstvom deželnega zavoda IRSSAE, ki sta ga predstavljala Clanica vodstva Nadja Debenjak in tajnik Marino Predonzani. V imenu gostiteljev je sreCanje pozdravil odbornik za kulturo Gorske skupnosti NadiSkih dolin Beppino KrizetiC, zavod za šolstvo iz Nove Gorice pa je predstavljal njegov predstojnik Milan Cotar. Na večerji v restavraciji pri Škofu so gostje doživeli tudi prijeten kulturni veCer, na katerem so nastopili Marina Cerne-tic, Luciano Chiabudini, Bruna Chiuch, David KlodiC, Loredana Dreco-gna, Miha Obit in Tereza Trušnjak. Gotovo pa jim bo ostala v lepem spominu tudi ekskurzija v Landar, Laze in TrCmun, ki bi sicer bila terirni gre opozoriti na razmišljanje Edelmana Ju-rincica o meji, ki združuje in ločuje. Prisotna je bila tudi tematika slovenske Istre, dr. Zinka Zorko iz Maribora pa je celo opravila zanimivo primerjavo med časopisom Porabje in Novim Matajurjem (Pogovor ljudi, tudi iz videmske pokrajine, kar pomeni da se študij slovenistike utrjuje. Predsednica slavističnega društva Majda KauCiC-Baša je Se zlasti podčrtala pomen dejstva, da so slovenistični dnevi prava in povsem uradna Čezmejna manifestacija, kajti letos so potekali tudi Del občinstva sledi predavanjem v dvorani občinskega sveta v Spetru lepša brez dežja in nizkih oblakov. Oba dni seminarja so imeli udeleženci priložnost, da si ogledajo razstavo publikacij, ki je bila v prostorih Beneške galerije, precej pa je bilo tudi povpraševanja za izdelke zadruge Lipa. Dušan Udovič Ugledna slavistka iz Maribora o primerjavi med ‘Porabjem’ in ‘Novim Matajurjem’ Dr. Zinka Zorko:6‘Občudujem rast narodne zavesti v Benečiji” Letošnjih slovenističnih dnevov v Spetru se je udeležila tudi dr. Zinka Zorko, dialektologinja na pedagoški fakulteti univerze v Mariboru. Analizirala je besedila osnovnošolskih otrok iz Porabja in skušala ugotoviti, kako se prepletajo slovenski knjižni jezik, slovensko porabsko narečje in madžarski knjižni jezik. Obenem je dr. Zorkova opravila zanimivo analizo funkcije Časopisa Porabje in njegove uredniške politike, v primerjavi z našim tednikom. Vprašali smo jo, kako je prišla do te zamisli. "O slovenskem narečju predavam na univerzi v Mariboru, pred tem pa sem ta predmet 10 let predavala na ljubljanski univerzi. Ta vprašanja so mi prinašali študentje, ki so prihajali iz različnih krajev Slovenije”. Ampak med Porabjem in Beneško Slovenijo obstajajo najbrž precejšnje razlike. "Razlike seveda obstajajo, je pa tudi marsikatera skupna značilnost. Sama sicer dobro poznam slovensko Porabje, ki ga raziskujem ze 25 let. obenem pa opravljam zvezo med univerzo v Mariboru in višjo učiteljsko Solo v Szombathelyju. Najprej imata Benečija in Porabje skupno to, da sta dve narečni območji na dveh geografskih skrajnostih slovenskega prostora, obe daleč od osrednjega”. Kakšne skupne značilnosti pa imata? "Bolj kot za skupne narečne značilnosti gre za to, da sta tako Porabje kot Benečija živela osamljeno. Skupni problem sta tudi emigracija in maloštevil-nost. V obeh narečjih se je zaradi odmaknjenosti ohranilo mnogo starih izrazov”. Kakšen vtis ste si ustvarili ob primerjavi Novega Matajurja in glasila "Porabje"? 'Točno se vidi, da sta funkciji glasil različni. Glasilo Slovencev v Porabju se obrača na preprosto, kmecko-delavsko prebivalstvo, večinoma v narečju. Knjižnega jezika je manj. Časopis izhaja 8 let in prihaja v vsako hiso. Ljudje ga dobro razumejo, ker ob- vladajo narečje, berejo pa tudi to, kar je napisano v knjižnem jeziku, da se kaj novega naučijo. Pri Novem Matajurju je knjižni jezik pogostejši, prisotna pa sta tudi narečje in italijanščina”. Kako ocenjujete ta koncept? "Mislim, da je Novi Matajur naredil zelo posrečeno izbiro, ki je bodoča pot tudi za Porabje. Tako se Časopis obrača na mnogo širši krog ljudi in ga tu- di doseže. Berejo ga tudi v dvojezičnih družinah, pa tudi Italijani ga lahko vzamejo v roko. S tem se tudi pri večinskem narodu siri informacija o manjšini, veC je možnosti, da je manjšina dobro sprejeta”. Kako ste doživeli Benečijo in kakšne so razlike s Porabjem? "Razlika je v narodni ozaveščenosti. Zal je v Porabju malo intelektualcev in gre iz tega vidika zelo počasi. V Benečiji pa je stvar drugačna. Tukaj sta dosti višja narodna zavest in občutek pripadnosti skupnosti. Občudujem ta razvoj in občutek imam, da je med Slovenci videmske pokrajine zavest v porastu”. (D. U.) Četrtek, 9. aprila 1998 4 Srečal je predstavnike vseh kulturnih društev Senator Volčič na našem Obisk ministra za kmetjistvo Ciril Smrkolj je bil na obisku tudi v Spetru ELLE immobiliare di IUSSIG LUCIO VENDITE AFFITTANZE Si eseguono stime gratuite S. PIETRO AL NATISONE (UD) Via Azzida, 82 - Tel. 0432/727819 Izmenjava daril med ministrom Smrkoljem in Mariničem s prve strani Senator VolCiC je predstavnikom naSih organizacij povedal, da je dolgi parlamentarni postopek odvisen od vec dejavnikov. Po eni strani je parlament mo-Cno obremenjen z delom glede ustavnih reform, ki se oblikujejo v okviru razprave dvodomne parlamentarne komisije. Po drugi strani ustvarja določeno zmedo tudi istočasna parlamentarna razprava o drugem zakonskem osnutku, tistem o okvirni zaščiti jezikovnih skupnosti po vsej Italiji. V Rimu pac ni preprosto Trieste - e con essa tutta la nostra regione - continua sempre più ad affermarsi come centro fonda-mentale sull’asse est-ovest che si sta consolidando grazie all’Ostopolitik del governo Prodi. Nei prossimi giorni e precisamente il 23 aprile ospiterà infatti un vertice trilaterale tra i presidenti del consiglio di Italia, Slovenia ed Ungheria. Prodi, Drnovšek e Horn discuteranno in primo luogo di Unione Europea in quanto sia Slovenia razumeti, da je med tem osnutkom in tistim za Slovence v Italiji bistvena razlika. Zamude so nadalje tudi zaradi visokega števila predloženih popravkov. Tržaški poslanec Nacionalnega Zavezništva Menia, ki zakonu ostro nasprotuje, jih je naprimer za obstrukcijo vložil kar nekaj sto. Senator je vsekakor napovedal, naj bi Maselli še ta mesec konCal s sestavljanjem besedila celotnega osnutka, ki bo popravljen in v marsičem popolnejši od tistega, ki je krožil pred kratkim. Potem bo osnutek takoj predstavljen che Ungheria hanno iniziato il negoziato con Bruxelles. Al centro dell’attenzione ci sarà certamente anche la questione della Nato. Per quanto riguarda più direttamente i rispettivi paesi i tre presidenti affronteranno, entrando anche nel concreto, la questione del corridoio n. 5 che collegherà Trieste - Lubiana - Budapest - Kiev. L’incontro offrirà inoltre l’occasione per “inaugurare” la neonata brigata militare trilaterale. ožji parlamentami delovni skupini, v oceno ga bo nato dobila manjšina, sledile pa bodo avdicije in parlamentami postopek. VolCiC je dejal, da je možno v teku postopka zakon tudi spreminjati in izboljšati. Predstavniki slovenskih organizacij iz naše pokrajine so senatorju na srečanju iznesli vrsto vprašanj in predlogov, dogovorili pa so se tudi za ponovno srečanje takoj potem, ko bo osnutek izdelan in bodo predstavniki manjšine seznanjeni z njegovo vsebino. Slovenski minister za kmetjistvo, gozdove in prehrano Ciril Smrkolj je bil v ponedeljek in torek na obisku v deželi Furlani-ji-Juljiski krajini. V tem okviru se je v Spetru sreCal tudi z upravitelji Nadiških dolin. Na sedežu Gorske skupnosti so slovenskega ministra in njegove sodelavce pričakali predsednik Giuseppe Firmino Marinig, Bonini, Bordon, Ciccone iz vodstva GS, pokrajinski predsednik in podpredsednik deželnega vodstva Coldiretti Rigonat in Bergamasco, nov Cedajski komisar Pigani ter predstavniki slovenskega življa v Ciril Smrkolj in Peter Vrisk Benečiji Viljem Cerno, Božo Zuaneila in Iole Na-mor. Uvodoma je predsednik Marinig predstavil specifiko Nadiških dolin in v tem okviru dejavnosti na kmetijskem področju. Zav-stavil pa se je ob projektih Interreg 2 na italijanski strani in Phare na slovenski strani, pri Čemer pa je izpostavil Zeljo po resničnem dialogu in konkretnem sodelovanju med sosedi. Minister Smrkolj je nato orisal značilnosti slovenskega kmetjistva ter naCel vprašanja, s katerimi se bo zaCela sooCati Slovenija na svoji poti v Evropsko zvezo. Za njim je državni svetnik in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk podrobno orisal sektor zadružništva. Povedal je med drugim, da v okvir Zadružne zveze sodi Zadružna kmetjiska banka. Zveza hranilnih služb, Zadružna kmetijska družba in skoraj stoodstotno tudi Zavarovalnica Slovenica. Vse to pa sodi v prizadevanja ustvariti moCan sistem, ki bi ohranil večino agroživil-ske industrije v slovenskih rokah. Beneški sogovorniki so slovenskega ministra informirali, da je bila prav z namenom da pride do sodelovanja s sosedi ustanovljena mešana delovna skupina v kateri so upravitelji Nadiških ni Terskih dolin ter Posočja. Smrkolj se je obvezal, da bo poskrbel zato, da pride v zelo k-ratkem Casu do srečanja med vsemi sogovorniki, ki so zainteresirani za Čezmejno sodelovanje in da v tem okviru bodo podrobno ocenili konkretne predloge sodelovanja. Vertice trilaterale tra Italia, Slovenia e Ungheria a Trieste Quanto “spendono” le 4 Provincie della regione? Negli ultimi cinque anni sono stati investiti 1439 miliardi Quando spendono le amministrazioni provinciali del Friuli-Venezia Giulia? Negli ultimi cinque anni le quattro Province di Pordenone, Udine, Gorizia e Trieste hanno investito 1439 miliardi circa, pari a circa 788 milioni al giorno. Confrontato con il numero degli a-bitanti questo dato determina una spesa media di 240 mila lire annue per cittadino. Un dato significativo se rapportato alla media nazionale che nella nostra regione viene superata del 13,1%. Andando ancora più nel dettaglio di questi dati si scopre che oltre la metà, e precisamente il 55,4% di questo importo viene assorbito dalle spese correnti, cioè collegate al funzionamento delle amministrazioni provinciali stesse anche in relazione ai servizi che offrono. La fetta più consistente comunque è quella destinata alle spese per il personale che sono pari al 38,2%. L’acquisto di beni e servizi invece assorbe il 26,8% delle spese correnti. Un altro dato interessante è quello che riguarda i prestiti accesi che hanno subito negli ultimi anni una significati-ca contrazione. Se infatti negli anni 1991 - 1993 l’ammontare dei prestiti salì da 20 a 25 miliardi, nel periodo 1994-95 l’importo si è contratto fino ad arrivare a circa 17 miliardi. UVOD - IZVOD IMPORT - EXPORT ■ RAPPRESENTANZE S.P.A. TRST GORICA VIDEM Sedei: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 Četrtek, 9. aprila 1998 nii il ni Beneška palača v Naborjetu je vse bolj živahno kulturno središče za vso Kanalsko dolino Srečanje glasbenih Sol v Kanalski dolini V petek 17. aprila, ob 17.30 uri bo v Beneški palaci v Naborjetu (Kanalska dolina) 24. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Srečanja se bodo udeležile glasbene šole Celovec, Tržič, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka in seveda organiza- Uprizorili so jo učenci v Tabljah Otroška komedija o kamenitem lovcu Pripoveduje o šegah in navadah v Kanalski dolini V torek 3 1. marca 1998 se je vršila v kulturni dvorani “Teatro Italia” na Tabljah / Pontebba lepa komedija, ki sojo uprizorili dijaki osnovne sole iz 2a-bnic / Camporosso. Naslov te komedije se glasi “Il cacciatore di pietra” (“Kameniti lovec”) in je Cisto originalna zgodba, ki so jo sestavili prav v tej šoli s pomočjo mentorjev. Najbolj zanimivo pa je to, da poleg uradnega italijanskega jezika, se uporabljajo jeziki tu živečih narodnosti: to je slovenski, nemški in furlanski. Zgodba pripoveduje o šegah in navadah v Kanalski dolini in je razvrščena v vse letne Case. Med najbolj zabavnimi naj omenimo tradicijo “maje”, to je navada, ki jo imajo v Za-bnicah, da pripeljejo in postavijo pred cerkvijo velikansko drevo, večkrat višjo od 30 metrov. To delo opravljajo naborniki, ki morajo stražiti celo noC, da jim kdo ne zareže drevo. Treba je tudi poudariti, da otroci iz predstave v predstavo znatno izboljšujejo njihovo odrsko mojstrovino, in ni reCeno, da kdo izmed njih ne bo nadaljeval po tej poti. TV COLOR/ HI-FI / ELETTRODOMESTICI Sì enperi PIÙ’ ASSORTIMENTO PIÙ’ CONVENIENZA PIÙ1 ASSISTENZA yry r.LLI CHICCHIO CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Via P, d’Aquileia, 24 - Tel. 0432/731166 Via Europe Tel. 0432/731456 torica srečanja, glasbena šola Tomaž Holmar iz Kanalske doline, ki deluje že celih 20 let pod okriljem Glasbene Matice iz Trsta. Gre za izredno pomemben glasbeni in pedagoški dogodek za slovensko zamejstvo. Šola Tomaž Holmar, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega središCa Planika si zelo prizadeva ohranjati in širiti slovensko kulturo v Kanalski dolini. ZELENI i LISTI rJf A c e Mennolja Primer Di Bella in znanost Bralci Novega Matajurja nedvomno z zanimanjem sledijo primeru Di Bella. Ne gre tu za neko specifično manjšinsko vprašanje, ali za problem naše društvene in kulturne dejavnosti. Nedvomno pa je vprašanje tudi naše, saj odpira zelo intimne razpoke. Primer Di Bella so sprožili časopisi in televizija. Droben, sivolas zdravnik, ki v majhnem laboratorju odkrije alternativno zdravilo proti rakastim obolenjem, ki je učinkovitejše od tradicionalnih, je nedvomno senzacija. V njej se ponovi mit o Davidu in Goli jatu. Droben znanstvenik odkrije s skromnimi sredstvi to, kar ni uspelo ogromnim znanstvenim centrom, ki razpolagajo z nepregledno količino denarja. Gre za zmago majhnega, anonimnega človeka, ki prekosi svetovnega znanstvenega in tehnološkega Golijata. Zgodba je nujno uspešna. Omogoča nam upanja in sanje, obenem pa daje zadoščenje na preprostim, največkrat politikov, nogometašev, igralcev, novinarjev, menedžerjev, manekenk, itd. Gospodstvo informacije (si, če te vidijo po televiziji), uniformacija množic (v-si postajamo drug drugemu bolj podobni) ter vsakodnevno življenje brez velikih upanj krepijo potrebo po veri v nekaj, kar presega strogi razum in družbeno disciplino, ter po mitu o zmagi najmanjših nad mogotci. Neglede na veljavnost terapije lahko Di Bella zadošča obem potrebam. Novinarji in nato nekateri politiki so dobro ra- zumeli učinkovitost primera ter so ga uporabili- Česar novinarji, politiki in celo sodniki niso razumeli, ali niso hoteli razumeti, je, da so s primerom Di Bella sprožili proti-znanstveno kampanijo. Na zatožno klop so postavili znanstvene metode, ki ne bi bile znanstvene, ko ne bi delovale z jasnimi in strogo dogovorjenimi metodami. Znanost ne more v naprej reči, da je Di Bellova metoda dobra ali slaba. Lahko jo le preveri. Ze dejstvo, da bo znanost preverjala metodo neposredno na ljudeh (torej ne v laboratoriju), dokazuje, kako je klonila pod pritiskom medijev in čustev. Če je metoda učinkovita, bodo imeli ljudje, ki so jih uvrstili v eksperimentacijo, srečo. Če ne bo učinkovita, bodo zamudili načine zdravljenja, ki so preverjeni in v določenih odstotkih uspešni (rak ne pomeni več gotove smrti). Se bolj nevarno je, da bi negativne izide raziskave na trgu proglasili kot laž. Ko bi se to zgodilo, bi znanost postala to, kar ne more biti: talec vere in politike. V tem položaju se je znanost znašla med Galilejevem procesom... Pittura e poesia tzigana Olimpio Cari, cantautore, musicista, pittore zingaro del gruppo Sinti (l’altra grande famiglia zingara i-taliana è quella dei Rom) sarà nei prossimi giorni o-spite della Beneška galerija a San Pietro al Natiso-ne. Sabato 18 aprile alle ore 19 ci sarà la vernice della sua mostra in cui espone dipinti su vetro in una personalissima versione di pittura naif. Alla vernice che si preannuncia come un interessante appuntamento con la cultura tzigana l’artista presenterà anche alcuni canti della tradizione zingara. Miloš Volarič v Čedadu Na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada in Beneške galerije iz Spetra, Goriškega muzeja in Občine Kobarid bo v Ce-dajskem večnamenskem središCu razstavljal Miloš Volarič. Na ogled bo izbor retrospektivne razstave slikarja. Otvoritev razstave bo v torek 21. aprila ob 19. uri. Na odprtju bodo sodelovali moški pevski zbor Matajur iz Klenja pod vodstvom Davida Klodica in komorna skupina Glasbene šole iz Spetra pod vodstvom prof. Fabia Devetaka. Razstava bo odprta do 6. maja vsak dan od 16. do 19. ure. Minoranze in pentola a Stregn La studiosa Traudì de Concini è conosciuta anche nel Cividalese e nelle Valli del Natisone dove nell’autunno dell’anno scorso ha presentato la mostra “Gli altri delle Alpi”, dedicata alle minoranze dell’arco alpino italiano. Ora torna sul tema con un libro in cui approfondisce il tema culinario. II titolo del lavoro è “Le minoranze in pentola” e verrà presentato il 14 maggio prossimo a Stregna. Presso la trattoria “Sale e pepe”, che con la “briža” compare nel libro, ci sarà anche una degustazione. Cividale incontra la poesia Nell’ambito della mostra di Miloš VolariC che verrà inaugurata al Centro civico in Borgo di Ponte a Cividale il prossimo 21 a-prile e rimarrà aperta al pubblico fino al 6 maggio, ci saranno due serate dedicate alla poesia. Nel corso della prima, che avrà luogo mercoledì 29 aprile alle o-re 19, verrà presentata la nuova produzione poetica in sloveno nelle Valli del Natisone, di cui si è occupata nella sua tesi di laurea Anita Bergnach. Il 6 maggio invece si presenteranno i poeti del Tolminese che verranno introdotti dal prof. Jožek Štucin. DOMENIŠ Ogni grappa e un piccolo mondo CRUCIL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726085 Premiata Distilleria Agricola cav. Domeniš E. & Figli 33043 dividalo dui Friuli (Ud) • Tol. 0432/731023 Fax 701153 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento impermeabilizzazione Z TJ Od parvega aprila na mestu Enrica Maiove Pigani novi komisar policije v Cedade Stefano Pigani je od parvega aprila novi komisar policije v Cedade. Za resnico poviedat, je na Celu telega komisarjata že tri mie-sce, odkar prejšnji komisar Enrico Maiova je pustu ta mest za iti na letališču (aeroporto) v Ronkah. Pigani se je rodiu v Vidme an je doktor prava (giurisprudenza). Priet, ko je paršu v Čedad je imeu odgovorna mesta v Padovi an v drugih kraju Italije. Lieta 1993 se je spet varnu v Videm, kjer je imeu pod sabo razne urade na ku-esturi. Od tu v Čedad, kjer je na čelu kakih trideset uslužbencev (dipendenti) an je odgovoren na teritorju dvajsetih občin, kjer živi parbli-Zno 60.000 ljudi. 6 no vi mata j ur________________________________________ četrtek, 9. aprila 1998 A Cividaie prende corpo la candidatura di Guglielmo Pelizzo Un figlio d’arte per l’Ulivo II giovane avvocato prende tempo ma tutto si deciderà nelle prossime ore Intanto a sinistra si sta lavorando per una lista civica staccata dai partiti Aktualno co più quotato è al momento Mauro Pascolini, in passato consigliere comunale per quattro anni, particolarmente attivo all’interno della Società operaia civi-dalese. Alle difficoltà del cen- tro-sinistra il Polo ha da tempo risposto con la candidatura dell’ex sindaco Giuseppe Pascolini. Sono in via di definizione le liste di Alleanza nazionale, Cdu e Forza Italia che lo candideranno. Poche le indiscrezione, anche se si sono di recente fatti i nomi di Bruno Mollicone, Romano Blasig, Gianni Cortiula e Magda Sdraulig come possibili assessori. I tempi per la definizione delle liste sono comunque stretti. Entro il 14 maggio andranno infatti presentate, e per quella data dovranno essere raccolte le firme che convalideranno le proposte. Si vota, come è noto, il 14 giugno, in concomitanza con le regionali, mentre il 28 dello stesso mese si terrà il probabile ballottaggio. Michele Obit A poco più di due mesi dal voto a Cividaie il quadro della situazione non appare ancora del tutto chiaro. Se Polo e Lega Nord hanno già deciso il proprio candidato sindaco (rispettivamente Giuseppe Pascolini e Silvano Domeniš) e stanno lavorando su liste e programmi, nel centro-sinistra la situazione è in fermento. L’Ulivo chiede ancora tempo per svelare le sue intenzioni. Il silenzio stampa è ferreo, da parte della coalizione, dopo la riunione di lunedì sera, ma si fa spazio la possibile candidatura di Gugliemo Pelizzo, popolare, figlio del presidente della Provincia. Sul nome, che circolava da alcuni giorni a Cividaie, si è discusso a lungo lunedì durante l’incontro tra il coordinamento, guidato da Giuseppe Missio, ed i rappresentanti del Ppi, dei Democratici di sinistra e dei laburisti. Sulla candidatura sembra non siano mancate alcune perplessità (comunque non legate alla persona), tanto che alla fine non c’è stata l’investitura per acclamazione che qualcuno forse si attendeva. In queste ore Pelizzo è chiamato a sciogliere la riserva. Lui tace, lascia solo capire che è un momento delicato. L’alternativa sarebbe abbastanza clamorosa: il distacco, paventato già in passa- na serie di incontri mirati con le categorie sociali ed economiche e con la popolazione, la possibilità di dare vita ad una lista civica”. Una proposta che “nasce dall’esigenza di superare l’incertezza che contraddistingue la situazione attuale, fornendo un reale punto di riferimento a chi crede che è ancora possibile amministrare una città con competenza, entusiasmo e ricchezza di idee”. Il gruppo ha anche individuato alcuni temi del programma, ma la riunione che si è tenuta lunedì è stata interlocutoria. Rimane in bilico la posizione degli e-sponenti di Rifondazione comunista, che però difficilmente collaboreranno alla lista. Il candidato sinda- Mauro Pascolini, tra i possibili candidati della lista civica. A destra una veduta di Cividaie to, tra Democratici di sinistra e Partito popolare, con i primi pronti a rimettere sul piatto la candidatura di Maria Cristina Novelli, presidente della Casa di riposo di Cividaie. Un nome che non dispiacerebbe alla lista civica che si sta formando parallelamente all’Ulivo. Il gruppo, coordinato da Renato Dandone, Emanuela Gorgone e Mauro Pascolini, in una nota la scorsa settimana ha fatto sapere che “intende verificare concretamente, mediante u- Torna il “trac”, giochi Torna a Cividaie il "truc”, il tradizionale gioco pasquale cividalese che consiste nel far rotolare le uova, sode e colo- rate in modo personalizzato, all’interno di una pista di sabbia appositamente preparata. L’iniziativa è organiz- zata dalla Libera accademia “Città di Cividaie”, dall’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici, dalla parroc- Mesnica Meskotesa Kobarid pri muzeju - Tel 00386-65-85070 Vabimo vas v mesnico in delikateso z bogato ponudbo: ♦ Mesa mladih-domaeih živali Carne genuina e nostrana Pri nakupu nad 60.000 lir dobite darilo Bovec DIESA ♦ Mesa za žar - Carne per grigliate Čevapčiči, ražniči, hamburgeri, domače klobase ♦ Meso je dobre kvalitete in dobro očiščeno ♦ Velikonočna ponudba - Offerta di Pasqua Domaci kozliCi, jancki, mladi zajci * Ugodne cene * Dobra postrežba * Odprto vsak dan, tudi nedelja! ^Vljudno vabljeni PETROL A Kobarid PETROL I 1 Robič Wm 1 ITALIA iègno originale idaiese e concorsi per Pasqua chia, dalla Pro loco, dall’Acat, dalla Società o-peraia di mutuo soccorso ed istruzione e dall’associazione “Antis di Grupi-gnan” con il patrocinio dell’amministrazione comunale di Cividaie. Il “Truc" si svolgerà domenica 12 e lunedì 13 aprile in piazza Diacono, piazza Foro Giulio Cesare, piazzetta S. Biagio e nella frazione di Grupi- deì pittore •ÙigfBront, datato 1924 ~ gnano. Oltre al gioco vengono riproposti i concorsi delle uova e dei disegni dei bambini e dei ragazzi delle scuole. Al 6" concorso “L'uf dal truc” sono ammesse solo uova di gallina sode e tinte secondo la tradizione cividalese (con fiori ed erbe). Al 4° concorso “L’ùf e-stros” sono ammesse solo uova di gallina, gallinella, struzzo, sia sode che svuotate, tinte in modi diversi. La manifestazione si svolgerà il giorno di Pa-squetta presso la loggia S. Marco. Le uova singole e le composizioni possono essere consegnate dalle 10 alle 12 e dalle 14 alle 16. Il concorso quest’anno presenta anche delle novità. E’ stato infatti proposto il tema “Pasqua senza confini”, viene previsto un premio speciale all'opera più significativa, che potrà diventare il logo per la manifestazione del 1999, i-noltre assieme agli esperti voterà anche una giuria popolare. 1 disegni dei bambini e dei ragazzi saranno poi e-sposti nelle vetrine dei negozi eividalesi fino al 19 aprile. Četrtek, 9. aprila 1998 Schengen ha fatto cadere le frontiere Un altro passo è stato compiuto sulla via del superamento delle barriere e dell’integrazione europea. Dal primo aprile sono entrate in vigore le norme del trattato di Schengen che aprono anche le frontiere terrestri dopo che quelle aeree erano state e-liminate già nell’ottobre dell’anno scorso. Una giornata storica, dunque. Tra Italia, Austria e Francia sono sparite le sbarre confinarie e si è avviata concretamente la libera circolazione delle persone. Gli esponenti del Friuli-Venezia Giulia e della Ca-rinzia si sono incontrati per salutare l’avvenimento a Coccau, il ministro dell’interno Giorgio Napolitano ed il collega d’oltralpe Karl Schloegel si sono stretti la mano al valico del Brennero. Il trattato di Schengen è destinato a trasformare il volto di questo che è senz’altro u-no dei più importanti confini europei. A dimostrarlo stanno i dati. Qui infatti si registra (per ferrovia, autostrada o strada statale) un transito di oltre 20 milioni di persone e di 8 milioni di automezzi all'anno. La caduta delle frontiere è stata naturalmente vissuta in modo più intenso ed emotivo in Alto A-dige dove l’ora fatidica è stata attesa con una grande festa popolare nella “terra di nessuno”. É venuto infatti a cadere quello che è stato considerato da mol- tissimi un confine ingiusto in quanto divideva la popolazione tedesca della provincia di Bolzano da quella austriaca. Ora nello spirito europeo le possibilità di collaborazione ed incontro tra Innsbruck e Bolzano sono aumentate ulteriormente. Il presidente della Giunta regionale Giancarlo Cruder ed il collega ca-rinziano Christof Zernatto hanno sottolineato con gli stessi toni il nascere dell’Europa delle regioni. Entrambi hanno ricordato con orgoglio la pluride-cennale esperienza di collaborazione che dalla comunità di lavoro Alpe-A-dria si è via via allargata ma anche arricchita nei programmi, se è vero come è vero, che ora i due paesi contermini assieme alla Slovenia si stanno a-doperando per dare vita alle olimpiadi invernali senza confini. Il presidente Cruder ha ricordato anche i secolari rapporti di collaborazione ed amicizia, fondati sulla comune matrice aquileie-se. Ora con il trattato di Schengen si aprono nuove prospettive. E chiaro tuttavia, per quanto riguarda la nostra regione, che respireremo davvero a pieni polmoni nel momento in cui cadranno anche le barriere che ancora per qualche anno permarranno con la Slovenia che ha appena iniziato il suo percorso di ingresso nell’Unione Europea. 7 Prirodoslovno društvo Slovenije nasprotuje prvotnemu načrtu Ali je v dvomu gradnja ceste Volče - Solarje? Večkrat smo že pisali o načrtovani gradnji ceste, ki bi iz Vole na tolminski strani peljala do mejnega prehoda Solarji in bi tako predstavljala novo povezavo med Benečijo, oziroma občino Dreka in gornjo Soško dolino. Za to cesto je Evropska Unija namenila denar iz programa Phare že leta 1994, vendar se je začetek del precej zavlekel zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja soglasja lastnikov zemljišč. Sedaj je napočil Cas za začetek gradnje, kajti naCrt je odobren, denar obstaja in prav tako je bil izbran tudi graditelj, podjetje Primorje Ajdovščina. A v zadnjem trenutku se je nekaj zataknilo. Konec marca je namreč Prirodoslovno društvo Slo- •3 VOLČE Na zemljevidu, objavljenem v Primorskih novicah je začrtana trasa predvidene nove ceste in južneje alternativna cesta, ki jo predlagajo naravovarstveniki venije sklicalo v Ljubljani tiskovno konferenco in povedalo, da ima velike Na predlog Dvodomne komisije parlamenta Avtonomija ostane Poslanska zbornica je konec prejšnjega tedna izglasovala predlog dvodomne komisije, po katerem bo Italija tako kot doslej razdeljena na 20 dežel. Zavrnili so vse predloge o nastanku novih dežel, kot naprimer ločitev Emilie od Romagne, pa tudi Furlanije od Julijske krajine, ki naj bi postala dežela z dvema avtonomnima pokrajinama, tako kot Tri-dentinska-Južna Tirolska. Prav tako bo dosedanjih pet dežel ohranilo avtonomijo, med njimi tudi naša. Predsednik Dežele Giancarlo Cruder je sklep o avtonomiji pozdravil kot odgovorno dejanje, odločno pa se je tudi zavzel za ohranitev enotnosti dežele FJK. pomisleke nad gradnjo ceste po predvideni trasi doline Kamence. Gradnja ceste bi po oceni Članov društva povzročila veliko naravno škodo, ker bi se s tem posegom prizadelo okolje najjužnejše ledeniške doline v Sloveniji, obenem pa bi ovirali medvede in rise, ki imajo baje ravno tam naravni prehod na alpsko območje. Poleg tega naj bi se z izkopavanjem trase za cesto popolnoma spremenilo okolje, z avtomobilskim prometom pa bi se dokončno poslovili tudi od miru. Prirodoslovno društvo je k akciji proti cesti pritegnilo še druge pomem- bne ustanove in društva, tako v Sloveniji kot na mednarodni ravni. Kot alternativa se predlaga popravilo že obstoječe gozdne ceste na relaciji Ušnik - VolCanski Ruti -Solarji, ob kateri so med drugim mali zaselki, kjer še živijo ljudje. Vse kaže, da so Volčani in Tolminci nad tem novim predlogom dokaj začudeni. Predvsem si ne vedo razlagati, zakaj se ni Prirodoslovno društvo oglasilo že prej, saj je imelo kar nekaj let na razpolago. Zakaj taka opozicija prav zdaj, trenutek preden naj bi se zaCelo z deli? Med drugim mora biti evropski denarni prispevek porabljen še letos, drugače ga bo pristojni urad vzel nazaj. Za nov predlog ceste pa ni načrtov. To skratka pomeni, Ce bi evropski denar zaradi spora o cesti zmanjkal, ne bi bilo veC možnosti za gradnjo ne ene ne druge ceste in naCrti domačinov za pospeševanje turističnega obiska gornjega Posočja bi opešali. Predsednik krajevne skupnosti VolCe Zdravko Konec izraža bojazen, da se ne bi denar za cesto preusmeril kam drugam v Sloveniji, prepričan pa je tudi, da načrtovana cesta ne bi ogrožala okolja, celo nasprotno, omogočila bi obisk izredno lepe in zanimive doline Kamence, ki je danes zaraščena in nedostopna. (D.U.) Fino al 15 maggio aperte le iscrizioni al concorso “Nadison-Nadiža” Tema, i giochi tradizionali Una trentina di classi inviano ogni anno i propri lavori al Comune di Marnano C’è tempo fino al 15 maggio per inviare al Comune di Manzano i lavori per l’ottava edizione del concorso “Nadison-Na-diza”. Il tema scelto quest’anno è “Dal gioco tradizionale al gioco inventato oppure al gioco di invenzioni”. AI concorso possono partecipare tutti i bambini e ragazzi delle scuole materne, elementari e medie dei comuni friulani e sloveni lambiti dal fiume Natisone, con lavori individuali o che costituiscano il frutto dell’opera collettiva di una classe o di un gruppo di lavoro. Negli anni scorsi - l'anno sapere dal Comune di Manzano - la partecipazio- ne è stata di una trentina di classi all’anno, oltre ai privati, in gran parte provenienti dal Manzanese ma anche da Premariacco, Ci-vidale e S. Pietro al Natisone. Quest'anno hanno di- mostrato interesse per l’iniziativa anche alcune scuole della vicina Slovenia, che fino ad ora non hanno partecipato. 11 materiale raccolto nei sette anni passati si trova per la maggior par- te nel municipio di Manzano. L’oggetto del concorso per l’anno 1998 è lo sviluppo di una ricerca sui giochi tradizionali che sono in via di sparizione o che ormai sono scomparsi definitivamente e la creazione di nuovi giochi. Il compito degli allievi è quello di descrivere le fonti di informazione, l’epoca di riferimento, i materiali eventualmente usati, l’età dei giocatori, le regole e le ulteriori note, di rappresentare grafica-mente (o con diapositive o in video) la sequenza del gioco, di inscenare eventualmente, al momento della premiazione, la realizzazione del gioco stesso. CONFEZIONI KONFEKCIJE [frfxjssr * abbigliamento ^ tessuti * arredamento * pellicceria * sport CIVIDALE - CEDAD Piazza Picco Tel. 0432/730051 četrtek, 9. aprile 1998 Svet Sinžilih V nedeljo 19. aprila izlet na »vet Martin Pohod je organizirala Planinska družina Benečije Planinska družina Benečije organizira v nedeljo 19. aprila izlet na Svet Martin v občini Grmak. Pohod, ki hoče krepiti prijateljstvo med ljudmi, ki Živijo v Beneških dolinah in sosedi iz bližnjih krajev, bo marsikomu odkril lepote te deZele. Začetek izleta ho v sončni vasi Hlasta (Clastra) 400 metru n.m., ki lezi na odprti položni terasi grebena, ki se počasi dviguje proti Sv. Martinu. Do vasi, kjer bomo parkirali avtomobile, se pride po Široki asfaltirani cesti. Pohod se bo od tu odvijal po lahki stezi, ki se bo vlekla mimo cerkvice Sv. Lucije iz 15. stoletja (582 m.) in razvalin cerkvice Sv. Egidija (Sinžilih - 683 m.) do vrha Sv. Martina, kjer stoji cerkvica posvečena Sv. Martinu iz 13. stoletja. Tu bo ob 12. uri slovenska sveta masa. Po masi bo za vsakega udeleženca pasta. Zbirališče v Hlasti ob 8. uri. Pohod traja 3 ure in pol. KrajSa varianta traja 45’ iz Prevala, do koder se pride z avtomobilom iz vasi Liesa mimo Platea in Kanalca. Junija v organizaciji SD Sokol iz Nabrežine Spet zamejske športne igre Športno društvo Sokol iz Nabrežine na tržaškem Krasu je letos pobudnik zanimive množične manifestacije, s katero Zeli pritegniti k sodelovanju društva in posameznike iz vseh treh pokrajin, kjer prebivamo Slovenci. Od 25. junija do 3. julija letos bo namreč SD Sokol po mnogih letih spet organiziralo športne igre z nazivom “ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98”. S tem Zeli društvo obuditi množično tekmovalno manifestacijo, ki je bila prvič organizirana pred 40 leti in se je nato redno ponavljala vse do leta 1976. Značilno za to vsakoletno "zamejsko olimpia-do“ je bilo veliko navdušenje, zelo pa je tudi pripomogla k nastanku in razvoju našega množičnega in organiziranega športnega življenja. Društvo se je odločilo, da bo to manifestacijo organiziralo vsaki dve leti v začetku poletja, ko mnogo mladih športnikov ni obremenjenih s prvenstvi. Igre pa imajo namen predvsem združevati mlade in manj mlade, aktivne in rekreativne športnike iz vsega zamejstva. Za posameznike so predvidene naslednje panoge: mountain bike, tek, plavanje, šah, namizni tenis, jadranje in jahanje. Ekipno pa so na programu iger ženska odbojka, moška odbojka, moška košarka, moški nogomet, lov na zaklad in balinanje. Igre se bodo odvijale v nabrežinski občini, ob njih pa je predviden tudi družabni in ra-zvedilni program. Ker bo takrat na sporedu tudi svetovno prvenstvo v nogometu, organizatorji zagotavljajo, da si bo mogoče tekme ogledati na velikem ekranu na športnem igrišču SD Sokol. Rok za vpis zapade 5. maja, k sodelovanju pa so vabljeni tudi posamezniki in društva videmske pokrajine. Kdor Zeli sodelovati, lahko prijavnico izpolni tudi na uredništvu Novega Matajurja. Una tradizione culinaria della valle che si ripete nelle festività pasquali Resia, il pane della vigilia Una ricetta semplice che presenta varianti che ogni massaia ha elaborato nel tempo Naši Živi vesel in srečen rojstni dan!!! Ne bomo povedali, koliko jih ima, ker to 2e itak vsi vedo. Vsi, ki jo imamo radi in cenimo njeno dragoceno delo v korist naših ljudi, ji želimo da bi jih doživela še najmanj enkrat toliko. Srečno Živa! In passato una festività importante come quella pasquale offriva l’occasione alle donne per preparare pranzi un po’ più elaborati e ricchi rispetto alla solita minestra di patate e fagioli o la polenta che si serviva sulle tavole della quasi totalità della popolazione. Non erano grandi cose, per come le intendiamo ora noi, ma un bel brodo di gallina e un profumato spezzatino erano allora dei veri e propri banchetti. Anche la cucina contribuiva ad elevare il valore delle festività religiose anche perchè in quelle occasioni la famiglia si riuniva e non era più divisa dall’emigrazione e dai faticosi lavori giornalieri. Sempre in occasione di festività era tradizione e lo è ancora oggi in alcune famiglie di cuocere il pane la vigilia del giorno festivo. La ricetta base è molto semplice e presenta lievi varianti che o-gni massaia ha nel tempo elaborato. Gli ingredienti di questo pane dolce che viene detto semplice-mente kroli sono i seguenti: 1 kg di farina di frumento (den kile muke te učanicane), 3 uova (tri jajca), quasi mezzo litro di latte (skore pul litrina mlika), 50 g di lievito di birra sciolto in poca acqua tiepida (50 g kuasa tuw nu mojo wadè te mlocne), mezzo bicchiere di olio di oliva (pul mut>ula oja), 8 cucchiai di zuc- chero (osem žluc cukarija), un po’ di sale (nu mojo solè). Si lavorano gli ingredienti in una terrina fino a che la pasta diventa solida. Poi si dispone la pasta sulla spianatoia e la si lavora per 10-15 minuti. Quando l’impasto diventa liscio, si ritorna a metterlo nella terrina e qui, coperto da un canovaccio, viene lasciato lievitare per circa 5 ore. Li si ritorna a lavorare con le mani per altri dieci minuti. E’ molto importante la lavorazione con le mani e, si dice, che più viene lavorato meglio è. Infine si dispone la pasta in una pentola di alluminio rotonda unta e cosparsa con un po’ di farina affinchè il pane non si attacchi. Nel forno, che deve essere possibilmente a legna, il fuoco deve essere all'inizio abbastanza forte, poi un po’ meno. Il pane impiega circa un’ora e mezza a cuocersi. Sarà pronto per essere mangiato quando si sarà raffreddato. Un tempo veniva mangiato con il caffelatte, dopo la funzione religiosa della vigilia di Pasqua che si concludeva a notte i-noltrata raccogliendo in casa tutti i membri della famiglia. La tradizione di preparare questo pane è rimasta ancora in numerose famiglie e viene ripetuta anche in occasione di altre festività come il Natale ed il Capodanno. L.N. Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 fi Ili piccoli augura Buona Pasqua FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018