Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje države 0 K). — Posamezno Številke bo prodajajo ■ po 10 vinarjev. - S prilogami: Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Spisi in dopisi se poSiljajo i Uredništvu „DomoUuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-seratt pa: UpravniStvu „l)omoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— Štev. 12. V Ljubljani, dne 23. marca 1911. Leto XXIV. Skrb za izseljence. iZa varstvo izseljencev je ustanovljena Rafaelova družba, ki ima na Dunaju svoj glavni odbor, v katerem zastopa Slovence kot podpredsednik dr. Krek. V Ljubljani je podružnica te ^družbe, ki ji predseduje dr. Pegan; v hiši Zadružne zveze ima svojo pisarno in svojega tajnika. Zadnji čas so liberalci, ki pač ne morejo pustiti nobene dobre reči pri miru, začeli grizti tudi Rafaelovo družbo in lagati čez njo brez | sramu. Tiho in požrtvovalno delo te i družbe jc sicer splošno znano in mnogo | naših izseljencev ji je hvaležnih za nje-| no posredovanje. Zdi se nam pa ven-Idarle potrebno, da par besedi zapišemo [ o nji. V Galiciji je bila te dni pravda, i v katero jc Itfo zapleteno društvo, ki I se imenuje družba sv. Rafaela. Očitalo [ se je predsedniku tega društva, da iz dobičkaželjnosti spravlja gališke ro-S jako v Ameriko. Morda bi kdo, ki je o tem bral ali slišal, utegnil vsaj su-t miti, da je imenovano gališko društvo [v kaki zvezi z Rafaelovo družbo. Najprej povemo, da to ni res. Ga-I jliško društvo sv. Rafaela nima nobenega stika z dunajsko Rafaelovo družbo in ravno tako ne z našo njeno ljub-Ujansko podružnico. Rafaelova družba tfii hotela gališkega društva sprejeti med svoje članice in je bila vedno proti njemu ter ga je imela za škodljivega zato, ker je gališko društvo prodajalo izseljencem tudi vozne karte, in je od |e prodaje vleklo toliko procentov provizije, kolikor drugi agentje. Taka reč Jc nevarna, namesto ljudstvu koristnega dela se začne lahko lov za do-pičkom. » Naša Rafaelova družba jc imela že f&ečkrat ugodne ponudbe od parobrod-Siih družb, naj bi prodajala njihove vozne listke, vedno je pa to zavrnila, in sicer zavoljo tega, ker neče in ne sme imeti niti videza, da podpira izseljevanje. Samo tak, ki je sam zatrdno sklenil, da odpotuje, in ki se sploh pregovoriti ne d&, dobi pri Rafaelovi družbi varstvo na potu. Rafaelova družba še ni nikoli prodala nobene karte in je tudi ne bo, pač pa daje izseljencem pojasnila o kartah, da jih kak malove-sten agent ne goljufa. Svoje delo opravlja družba popolnoma zastonj. Navezana je samo na prispevke, svojih udov in na podpore dobrih ljudi; izseljencem pa ne zaračuna za svoje delo nobenega vinarja. Dela pa to-le: Vsa pojasnila, ki morejo varovati izseljenca pred goljufijami raznih sleparjev, daje po časopisih, kjer razglaša razne važne reči. Kadar kaže v kakem kraju slabo, brž naznani to javnosti, opozarja na sleparske agente in svari ljudi pred brezvestnimi vabili in agitacijami za izseljevanje. Posamnik se lahko obrne nanjo s pismom ali osebno; vedno se mu zanesljivo pojasni, kar želi. Karto si kupi lahko izseljenec, kjer hoče, progo si na podlagi pojasnil izbere sam. Za na pot mu da družba priporočilni listek, da si ga dene za klobuk, ali pripne na kakem vidnem kraju. Tam, kjer ima izseljenec stopiti na ladijo, ima družba svoje zaupnike, ki jih plačuje iz svojega, in ki poskrbe za izseljence brezplačno, kar je treba. Pomagajo jim, da brez izgube menjajo denar, da dobe čedno prenočišče, pa tudi, da morejo opraviti, preden se podajo na morje, svojo pobožnost. V obmorskih krajih, odkoder se vožnja prične, so duhovniki, ki znajo več jezikov, da izseljenci lahko opravijo spoved. V Trstu je na primer škedenjska cerkev za to določena. Zaupniki spoznajo varovance Rafaelove družbe po njenem priporočilnem listku. Tudi na ladji jim ta listek pomaga. Parobrodne družbe vedo, da bi družba zvedela, ko bi se z izseljenci na ladjah grdo delalo in bi se brž pritožila. Tega se boje, ker bi zavoljo tega mogle izgubiti pravico, prevažati izseljence. Preden se je Rafaelova družba ustanovila, so delali ž njimi kakor z živino; ona je pa kmalu naredila red. Neprecenljivo dobroto jim je že s tem izkazala. Naši izseljenci stopijo na suho pred Njujorkom na otoku Elis Ajsland. Tam jih amerikanska gosposka preišče in šele, če je vse po postavah, jih spuste v mesto; drugače pa morajo nazaj. Zelo važno je, da imajo izseljenci, ki seveda nc znajo angleščine, kakega človeka, ki jim na tuji zemlji, zlasti ko izstopijo, pomaga in se zanje potegne. Za Nemce in še za nekatere drugena-rodnosti je poskrbljeno s tem, da imajo svoje domove v Njujorku. Zaupniki njihovih domov pridejo na Elis Ajsland, tam poskrbe za svoje ljudi in jih potem peljejo v mesto, kjer dobe v domu poceni prenočišče in poduk za nadaljnjo vožnjo; v domu jim tudi, če nimajo nič gotovega, preskrbe delo ali službo. Slovenci in Hrvatje še nimamo lastnega doma. Pred nekaj leti so ustanovili nekateri avstrijski Judje v Njujorku društvo z imenom »avstrijska družba«, ki naj bi za vse avstrijske izseljence skrbela. Dobivali so od države po 20.000 Iv na leto podpore. Avstrijski dom ie bil pa premajhen; nepripraven je bil tudi za to, ker je bil za vse: jude, Poljake, Čehe, Slovence, Hrvate. Zraven pa notri ni bilo reda in snage. Na te napake je najprej opozoril frančiškanski pater Kazimir, ki je samo zato šel v Ameriko, da bi tam poskrbel za naše izseljence. Pred dvema letoma jc prišel v Evropo, da bi tuli kaj vžgal nekaj več ognja za naše rojake onstran morja. Posvetoval se je s slovensko podružnico Rafaelove družite, šel je na Dunaj k glavni družbi in k ministrstvu ter povsod v živo dokazoval, da tako ne more več dalje. Na podlagi skupnega posvetovanja je za hteval od vlade, naj ne da več nobene podpore avstrijski družbi, marveč naj to podporo razdeli na družbe posamnih narodnosti, češ, da se da za izseljence na tujem skrbeti samo, če se jih loči po narodnosti in veri. Odgovora od vlade na te zahtevo pa ni hotelo biti. Lani meseca maja je prišla novica iz Njujoriva, da je gosposka prepovedala zaupniku avstrijsko družbe pristop na Elis Ajsland, ker je našla »avstrijski dom« v silnem neredu. To priložnost so porabili naši poslanci, da so na Dunaju zahtevali od vlade, naj to reč pojasni, in naj naniesfu avstrijske dru žbe podpira posanme narodnosti, da si morejo napraviti lastne domove, kjer sc bo gledalo tudi na versko plat. Sa mu P'i sebi se razume, da bi moral slo venski ii. hrvaški dom voditi kak duhovnik. Vlada je res jela poizvedovati in preti kratkim je minister Vajskirh-ner odgovoril, da imajo naši poslanci prav. Ustregel je popolnoma njihovi zahtevi, ki je samo ponovila to, kar je že pred dobrim letom prej zahtevala Rafaelova družba po nasvetu p. Kazimira. Naši poslanci so torej dosegli neko sila dobro in potrebno reč za naše izseljence. Namesto v nemškem, judovskem domu. kjer je bila vsa mešanica skupaj, bodo kakor smemo upati, kmalu v lastnem domu v Njujorku našli varno zavetje. Liberalci so pa ob tej priliki po svojih časopisih pisali, cla je dr. Krek, ki je izmed naših poslancev to zadevo vodil, zaupnik avstrijske družbe, da se je zanjo potegoval - gotovo za mastno plačo, da ga je pa minister zavrnil in ga tako osmešil. Pri ti priložnosti so dodali liberalci tudi še navadne litanije. kako »klerikalci« sleparijo in tudi pri Rafaelovi družbi odirajo ljudstvo in so to spravili tudi v nemške liste. Tako pa liberalci skr-be za izseljence! Kdor je tako neumen, da jim Se kaj verjame, zanj ni nobene pomoči. Političen pregled ,D__ ^□□□aananannaaa •do AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZHOR. Razmerje vlade do »nemškonacio-nalne zveze« se je zadnje čase sem močno razrahljalo. Začetkom preteklega tedna je imel ministrski svet dolga vsenf zf?Akr g,r-e vla,li sodai P1'01'" moljubu«. K.r » ,0 s, ' ,, " -*asobl zelo velikega ,,,!„,„'";„ vplivajo na ves notranjepolitični strankarski položaj, najbrž doživimo že prav v kratkem izpremembe položaja, ker tesna zveza vlado z nemškonacio-nalno zvezo postaja čimdalje ohlapnej-ša. Poročali smo že v »Domoljubu«, kako so se obotavljali nemški naro-dovci glasovati v avstrijski delegaciji za od vlade zahtevano visoke vojaške kredite, a s o morali glasovati pod vtisom odločnega in spretnega nastopa našega delegata dr. Š u s t e r š i č a brezpogojno za nje, dasi so prej računali na vse različne umazane pogoje, s katerimi so mislili od vlade izsiliti najrazličnejših koristi za svoje volivce! Sedaj so pa ti nemški narodovci že zopet slabšega, drugačnega duha in se obotavljajo, dovoliti vladi posojilo, ki ga zahteva vlada v začasnem proračunu, cla pokrije vojaške kredite. To pa delajo nemški narodovci zgolj radi malo tolažljive zavesti, da njih m o č vpliv i n s j) 1 o h tla med volivci vedno bolj gin e j o, kar so zlasti pokazale neke dopolnilne? dr-žavnozborske volitve na Severnem Čc škem, kjer so ob ožjih volitvah spravili svojega kandidata skozi le s pomočjo kršč. socialcev. Da bi si vsaj trenutno pomagali, sc silno branijo vladi dovoliti novih davkov, ako bi obenem si od vlade ne izmoledovali kakega daru in milosti za »potolaženje« svojih nezaupljivih volivcev, ki vedno bolj prestopajo na socialnodemokraško ali pa na vsenemško stran. Vlada je torej v zadregi, večina ji ne služi, mora se ozirati po drugih rešiteljih. Cula so se domnevanja, da se misli baron Biencrth obrniti do »Slovanske Enote«, da bi mu ta pomagala iz zagate, da bi sc sklenila finančna reforma in rešil brambni zakon. Ni siccr verjetno, cla bi »Slovanska Enota« kar tako na lep način delala usluge Binertu, cla bi mogla vlada dobiti novih davkov in povišanje števila vojaških novincev, ki jc v zvozi z reformo brambnega zakona, saj naloga in namen »Slovanske Enote« kot opo-zicionalne stranke ne obstoji ravno v tem, da bi potegovala vlado, ki je Slovanom vse prej kot pravična ali sploh vsaj neškodljiva, iz njenih raznih zagat in zadreg, ki si jih je sama zakrivila v prvi vrsti s tem, da j e svojo »st r o g o objekti v n ost« (n c p r i-st ran ost), s katero je Binertova sedanja vlada št. III tako zelo prepričevalno skušala si pridobiti v stvarno sodelovanje v korist državnemu blagru vse stranke, tudi opozicija, z a m e -n j a I a s s t r o g o p r i s t r a n o s t j o, posebej nasproti nam Slo. vencem v vseh slovenskih deželah! Opozicija je že opetovano v raznih zadevah, zlasti onih, ki se tičejo velike državne koristi, rešila z vso resnično domoljubno p o ž r t v o v a 1n o s t j o in nesebičnostjo ugled državi m po zaslugah naših poslancev v zbornici s Doslovnikovo izpremembo spra- vila iz zbornico obstrukcijo s pomočjo nujnih predlogov I V proračunskem odseku je preteklo sredo nastopil poslanec G o s t i n. č a r z vso odločnostjo proti zavlačevanju državnih podpor in proti zamudnemu in sploh čudnemu načinu poizvedovanja o nesrečah, ki so bile prizadel,} po uimah. Celo leto se ne rešijo dotično prošnje in predlogi! Sedaj je čas setve in sadenja, pa ljudje nimajo semena in vlada nič ne stori. Tudi je poslanec Gostinčar ugovarjal proti temu, da zaračunava zavarovalnica proti nezgodam v Gradcu, ki ima v svojem delokrogu nad pol milijona štajerskih Slovencev, prestave slovenskih vlog zavarovancem. Saj se dobe vendar tudi slovenski uradniki! Glede ljudskega štetja izjavi poslanec Gostinčar, da ms pridružuje predlogu dr. Korošca, da se postavka v znesku 590.000 K črtaj, k c r p o t v a r (sleparij) se ne plačuje! In ljudsko štetje je potvora i:t naravnost sleparija, ki so jo podpirali na vso moč tudi organi vlade. V Kočevju je izgini > ob takem sleparskem štetju kar 700 rudarjev. Kaj se je ob ljudskem šteli t vršilo drugod, jc nepopisno, n. pr. n t, Koroškem, kjer je prepovedala vlad i zborovanje, na katerem se je pred, -valo o kugi alkoholizma, radi bolez i živinske kuge na gobcih in na parkljiii, ki je bila nevarna le slovenskim zbor -valeem! Glede hitro rešitve podpor stavil končno predlog na vlado. Finančni odsek je imel tudi preteklo sredo sejo. Finančni minister je zahteval, naj se kmalu reši predloga > povišanju osebne dohodnine in davka na žganje. Davek na dedščino naj bi se izvedel, ko se rešita obe prejšni predlogi. Izjavlja, da bi odpadlo na dežele 40 milijonov, če sp poviša davek na žganje na 150 K davka pri hekt o. litru. Bančni odsek je istolako zboro\ 1 preteklo sredo. Poslanec d r. š u s t e •-šič je izjavil, da bi bolj koristila avstrijskim koristim avstrijska držav: i banka, ker sc skupna banka v dejan i vedno v prvi vrsti ozira na ogrske n -rodnogospodarske koristi. Zato izja\i, da bo glasoval za proračun propovčt, > (razmerno, po razmerju) zastopstvo v glavnem svetu skupne banke. Proračunski odsek je pretekli č -trtek končal razpravo o proračunu notranjega ministrstva in tudi sprejel ;:i odobril predloženo predlogo. Odklonil je seveda predlog dr. Korošca, naj se črta postavka v svoti 590.000 K za ljudsko štetje. Sprejela so je z 26 glasovi proti 16 resolucija, ki terja, da se mora pri prihodnjem ljudskem štetju v do-tične rubrike (razpivdelke) vstavili tudi narodnost. Odsek se je začel pečati z razpravo o domobranskem ministrstvu. V zbornici so se potem, ko je poročal poslance Povše, rešile vse agrarne resolucije in tudi sprejele. Nato se je začelo v zbornici prvo branje o vojaških novincih. Prvi je govo- ril poslanec »Slovenskega kluba« Ev-gen Jarc. — Da spoznajo bravci »Domoljuba«, kako velik ugled si je s svojo pametno, resno in trezno politiko v celi javnosti pridobil naš »Slovenski klub«, omenjamo kot dokaz to, da vse časopisje posveča in obrača veliko pozornost nastopom naših poslancev v zbornici, medtem ko včasih nisi niti imena bral v njih o Slovencih! Tudi govor poslanca Jarca vsi listi obširno objavljajo, govore drugih govornikov drugih strank pa le površno. Poslanec Jarc je govoril o sledečem: Najprej je povedal, da ima »Slovenski ki u b« n a v a d o, d a p r e-s o j a vojaška vprašanja s strogo stvarnega stališča, tako tudi to pot. Avstrija mora biti močna. To stvarno stališče pa je . Slovencem otežkočeno, ker se jc izrabljalo vprašanje o laški pravni fakulteti v zunanje politične namene. Kulturne zahteve avstrijskih narodov ne smejo bili nikdar odvisne od zunanjih vplivov. Romanje nemških »svobodnjakov« v Rim sc mu zdi smešni vmesni dogodek. Sploh dobro okrtači vest tem bahatim kričačem! Vladi izprašuje vest, ker se ni brigala za naše izseljeniško vprašanje in je s tem silno škodila našemu gospodarskemu razvoju. Glede vojaštva vpraša domobranskega ministra, kako sc jc obnesel kmetijski pouk pri vojakih, ki naj sc ga pospešuje po vzgledu drugih držav, da ohrani kmečki fant 'smisel in veselje za domačijo. Z dopusti ob setvi je ljudstvo zadovoljno, le glavarstva naj ne delajo sitnosti! Jezik polkovnega moštva mora znati vsak častnik. — Glede vlade in g o -sj) o d ar sle i h vprašanj govornik dobro potipljc vlado in ji pove v brk, da nima — vsaj v dejanju se kaže — smisla za razvoj gospodarskega življenja, nima o tem važnem vprašanju finančnega načrta, neče se lotiti sanacije deželnih financ. Delavnih deželnih zborov nc podpira osrednja vlada. Zakoni čakajo na leta, prodno, se o njih izjavi vlada. Pri pošti ni reda. In akcija v odpomoč ljudske bede sc zavlačuje na ncoclpustcn način! Nekatera glavarstva še sedaj niso poslala vladi poročil, dasi je že zadnji čas, da se pomaga. .V vladi ni mož dejanja! Ob sklepu povdarja govornik željo, naj prodere na dan prepričanje, da je bodočnost države odvisna od zaupanja v s e h ti r ž a v 1 j a n o v do nje. Pravo domoljubje pomenja prepričanje, da je Avstrija zmožna, da se razvija gospodarsko in kulturno! Slovenci so žrtvovali vselej za državo, kar je zahtevala njena korist! Naj jim tudi država d d, k. ar jim gre! HRVAŠKI SABOR 'je bil IG. t. m. s kraljevim pismom kot dclonezmožen o d g o d e n za nedoločeno d o b o. Vzrok jc pa bil, ker jc združena opozicija proti banu, ki je •imela večino, glasovala proti proraču- nu. Domneva se, da se skliče sabor znova meseca junija. Če pa še tedaj ne bo »delozmožen«, ga pa razpuste in ban skliče nove volitve. B anovo stališče je tudi omajano, saj ni mogel razmer v deželi prav nič spraviti v red. Morda jih bo nov ban! BOSENSKI SABOR baje konča zasedanje približno v enem mesecu. Razpravljal bo o proračunu, potem o kmečki odvezi (obligatni), bo najbrž obvezna, o predlogih, prošnjah in o splošnem gozdarskem zakonu, ki ga mislijo rešiti še v tem zasedanju, ki je trajalo z božičnimi počitnicami vred skoro pet mesecev. Romarica. Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Veselico Kovač. (Dalje.) XIII. Čez dva dni težavne hoje je stopila Micika na Koroško. Tesno je bilo samotni romarici pri srcu, ko jc stopala vedno globlje v tujo, popolnoma neznano deželo. In vendar je bila reka, šumeča ob cesti, njena domačinka, le da sc je polagoma razširila v mogočno vodno cesto, po kateri so se zibali čolni in plavi. In tudi zeleni z grmičevjem porastli hribi na obeh straneh — kako zelo so bili podobni domačim! Toda samo hribi in vode še ne. narede domovine. In v resnici, ljudstvo, živeče v teh krajih, je dokaj različno od tirolskega; a blagodušno je, ima mehkejše srce in govori mehkejši jezik kakor Tirolci. Naj je romarica potrkala na katerakoli vrata, povsod so jo prijazno sprejeli. Na molčečo nezaupnost ni naletela nikjer. In ravno okoliščina, da roma na Sv. Višarje, to celo najnevednejšemu Korošcu tako drago Marijino svetišče, je bila ključ, ki ji je odprl sleherno srce. »Kaj, na Sv. Višarje romate?« so jo z začudenjem vprašali vsi vprek. »O, tam gori je lepo, tam gori se lahko moli.« In priporočevali so se ji v molitev. Pri odhodu je dobivala kruha, sira in mesa in povsod so ji naročevali, naj se na povratku gotovo zopet oglasi. Kako dobro je pač dela taka odkritosrčna prijaznost zapuščenemu dekletu! Nikjer je ni nihče zasmehoval ali dvomil nad njeno poštenostjo, kar se ji je doma le prepogosto pripetilo. Tem dobrim ljudem se je zdelo popolnoma naravno, da je dekle v svoji veliki stiski iskalo pomoči pri Materi božji. In Miciko je srčno veselilo, da so ji ljudje vedno dejali: »Je že prav, da romaš tja gor« in da na Koroškem tistih neprijaznih ti- rolskih »če« in »ampak« ni bilo več slišati. Tako se je tuje dežele prej in bolj ; privadila, kakor jc sama mislila. K temu jc pripomoglo tudi to, ker se bolezen, ki jo je zadnje mesece tako pogosto, od očetove smrti sem pa skoro vsak dan napadala, na tem romanju ni več oglasila. Od onega oblačnega in mrzlega jutra, ko je z bolečino v glavi in onemoglostjo v kolenih zapustila svoj roj-sini dom, je pretrpela pač mnogo mraza in utrujenosti, a lotila se jc ni niti najmanjša omedlevica. Večkrat jo je obšla čudovita zado-voljnost. Pogumno in dobre volje, četudi z velikim naporom, jc korakala po veliki cesti. Izpod otožnega, sivega neba jc pa lilo dan na dan kakor iz škafa. Izprva je Micika stopala prav potrpežljivo pod varstvom svojega rdečega dežnika; bil jc tako velik,: da. bi imele pod njim lahko tri osebe prostora. A kmalu je pod težo ogromnega dežnika tako opešala, da ga jc rajši zaprla in se izročila dežju na milost in nemilost. I)o kože premočena jc poiskala zvečer kako prenočišče; drugo jutro jc pa zopet navsezgodaj oblekla svojo vlažno obleko ter tresočih se udov nadaljevala svojo težavno pot. Nekega večera, ko je bila posebno hudo spehana in so jo noge lc še komaj držale pokonci, ji jc za nekim ovinkom naenkrat kakor na čarovnikovo besedo vzrastel iz doline prijazen liolmič s svetlobelo cerkvico na, ,yrhiW. Liki krotke ovčice so stale raztreseno po holmu ravnotako lične, • svetlobele kmetiške hiše. In skoro iz slehernega dimnika sc jc že vzdigal dim, znaneč, da skrbna gospodinja pripravlja družini večerjo. Micika jc stopila takoj v eno izmed prvih hiš. V kuhinji je stala ob ognjišču priletna ženska. »Hvaljen bodi Jezus Kristus,« jo je pozdravila trudna romarica, v veseli, trdni nadi, da jo bodo tudi tu prijazno sprejeli kakor doslej povsod na Koroškem. »Prosim vas v imenu božjem za prenočišče!« Žena oh ognjišču sc:,jc' 4akoj obrnila, ogledala vstopivšo neznanko od nog do glave in oko ji je slednjič vprašujoče obstalo na velikem jeruzalemskem molku, ki ga je Micika držala v roki. »Kajpada, mati, romarica sem,« je odgovorila Micika na molčeče vprašanje ter veselo povzdignila roko. Seveda je pričakovala, da jo gospodinja popraša, kam roma ali sploh kaj enakega in ji slednjič poreče, kakor je doslej povsod slišala: Le ostanite pri nas! — Toda žena je kratko in suhoparno odgovorila: »Nimam prostora!« in obrnila hrbet. Romarico je hudo zabolelo v srce*. Sicer ni slišala ravno hude besede a odgovor je bil vendar tako mrzel, tako oduren, skoroda zaničljiv! Zdavnaj se je že privadila trkati na tuja vrata in prositi prenočišča s ponižnimi besedami: »V božiem imenu...« In povsod 31 BO jo l«ko prijazno sprejeli in račun je bil vedno poravnan s kratkim, pa prisrčnim: »Bog povrni, Bog plačaj!« Na Tirolskem se je to razumelo samo po sebi in tu na Koroškem tudi. Nikdar ji ni prišlo na misel, da se taka gostoljubnost od navadne miloščine prav nične razlikuje - šele sedaj je to začutila v srcu, sedaj, ko je morala čez hišni prag kakor navadna beračica. Kri ji je šinila v glavo, okoli srca pa jo je zazeblo in težka misel ji jc legla na čelo. Nikdor več ne spravi besed: »Prosim v imenu božjem ...« tako prostodušno, tako veselo in neprisiljeno iz ust kakor dosedaj. Molče in omahovajc jc zapustila negostoljubno streho. V dveh bližnjih se ni oglasila. Na pragu prve je stala stara ženica, pred drugo pa se jc igralo par otrok: toda nikjer se ni upala ponoviti svoje prošnje. Zdelo se ji jo, da je vsak človek, ki ga je srečala, vpil nad njo: Nimam prostora. Povsod, koder je šla mimo vežnih vrat, se ji je zdelo, da jo slišala mrzle besede: Nimam prostora! Ali bo sploh še kdaj slišala drugačen odgovor kakor li trpki besedi. Ozrla so jo proti cerkvici, ki jc tako prijazno gledala z višine, ter krenila proti nji. Ko je prišla bližje, jo opazila ob strani šo drugo poslopje, ravno tako čedno in svetlobelo kakor ccrkev. Svetilo se jo iz gostega drevja, ki je bilo v lepih vrstah nasajeno po griču. Čedna enonadstropna hiša jc brez dvoma žup-nišče. Prod hišo je bil skrbno obdelan vrlič. Po stezicah, ki so bile posute s snežnobolim peskom, se je sprehajal z na hrbtu prokrižanimi rokama prileten gospod, oblečen v dolgo, črno suknjo. Ko je trudna romarica zagledala toga gospoda, so ji je srce nekoliko olajšalo. Četudi so jo vsi drugi pognali čez prag, duhovnik toga gotovo ne bode storil. Vendar ni hotela nameriti svojega koraka v njegovo hišo, marveč s trudnim, pa vendar zopet jasnim licem je stopila proti cerkvi. Bilo je (o jako čedno, a nič manj priproslo poslojijo. Svetlopobeljeno pročelje je bilo brez vsakega okraska pa tudi brez vsakega okna. Velika vrata so imela lc eno, rjavo pobarvano krilo s svetlo, priprosto kljuko. Micika jo pritisnila na kljuko, a zaman: vrata se niso hotela odpreti. Poskusila je drugič, tretjič in še večkrat. Vsled napora ji je šinila kri v lioo, a vse zaman. Z bridko prevaro v srcu se jc romarica obrnila od cerkve. Tedaj jo zagledala duhovnika, ki ji je šel nasproti. Opazil je namreč njeno prizadevanje, da bi prišla v cerkev, in zato P jc šel z dobrohotnim nasmehom na pomoč. kvi?!D!a8° dctc' kai Pa lji i'ado v cerkvi?« jo jo vprašal prijazno. ie šo nftnL1?- ael)Cl°. Predala. Nihče je se m tako nagovoril in ji stavil tako čudnega vprašanja. ° »Naša cerkev je le ob nedeljah odprta,« jo je poučil častitljivi stari go- spod. »Če vam jc pa mnogo na tem, da si ogledate njeno notranjščino, naj pa bo.« To rekši jo pol ognil iz žepa ključ in poskusil, če je pravi. »O, kajpada, prav lopo vas prosim, prečastiti; dovolite mi vstopiti za tre-notek,« jo vzkliknila Micika. »Sem žc tako navajena. Kamor pridem, stopim najprej v cerkev in se pred Bogom nekoliko razjokam.« Blagohotno obličje in sivi lasje starega gospoda so v Micikinj duši vzbudili tako zaupanje, da mu je začela praviti o svoji bolezni in kam je namenjena iskat zdravja in pomoči. Duhovnik je medtem vtaknil ključ v vrata. Toda preden je odklenil, so je obrnil in rekel s čudnim nasmehom: »Če jo temu tako, potem te pa, drago dote, čaka majhno presenečenje: ta hiša božja ni katoliška.« Micika se je stresla. Zdelo se ji jc, da ni prav razumela njegovih besedi. »To jo luteranska župnija,« jo ponovil stari gospod. Dekle jo sklenilo roki in vzkliknilo: »Moj Bog, kam pa sem zašla?« Nekoliko nevoljcn in vendar tudi nekoliko vesel njene odkritosrčno osuplosti, je zmajeval pastor z glavo ter rekel: »No. mod razbojnike in ubijalce vendar nisi zašla. Saj smo lutorani tudi kristjani.« Dekle se jc na to besede nemo in boječe okrenilo. Sedaj so ji ni več čudno zdelo, zakaj jo je ravnokar vprašal, kaj bi rada v cerkvi. Saj ros ni imela ničesar iskati v tej cerkvi, kjer ni gorela večna luč, v tej vasi, kjer sc nihče ni zmenil za oltar Matere milosti. Naglo, kolikor so jo pač nesle noge, je hitela navzdol in potem po blatni cesti naprej, dokler so ni popolnoma onemogla iu brez sapo zgrudila ob poti na tla. Šole sedaj se jo ozrla nazaj. Lično, bole vasi ni bilo več videti, le cerkvica z župniščeni je šo lesketala z griča, ki je glodal izmed drugih s temnim grmičevjem porastlih hribov. Kakor začarano so zrle Micikine oči na te dve svotloboli točki. Vse so ji jo zdelo kakor sanjo. V šoli je sicer slišala o drugo-vercih in v cerkvi je molila zanje. Toda od mladih nog med popolnoma katoliškimi ljudmi, kamor ni zašel noben drugovercc, je o takih ljudeh imela le prav megleno pojme, kakor na primer o prebivalcih daljnih, tujih delov sveta. Šc na misel ji ni prišlo, da utegnejo biti na Koroškem posamezne prote-stantovske občine in ker je zašla v tako, sc ji jc namah zdelo, da jc v pregnanstvu, pognana v brezčutno tujino. Nepremično je imela oči uprte na idilično sliko tam v daljavi, na cerkvico med visokimi, mračno zelenimi hribi, ko so ji naposled udrlc solze po bledih licih in ji kapalc na zagorele, sklonjene roke. Bridko je jokala! Toda ne na.i svojo hudo boleznijo, ampak nad svoj i zapuščenostjo v litji deželi, kjer je bila brez strehe in lačna. Še nikdar ni tak ) hudo občutila, tla so na svetu še druj. ' nadlogo, veliko večjo, kakor je njena. In tako jo sedela in jokala nad vasju, ki jo navidez tako mirno počivala v okrilju zelenili gričev. Ko so jo razjokala, so je vzdignila in prav gorečo poljubila veliki križec na svojem molku. Imela je le še eno željo: proč odtod, proč, da pride zopet ( med ljudi, ki verujejo in molijo kakor ona . . . Naslednjo noč jo Micika prebila v napol razpadli drvarnici ob cesti. Iu ko je ob prvem svitu zopet nadaljevala svojo pot, jc bila šo premočena iu lačna. šla jo zopet mimo več kmetiškili hiš, a nikjer si ni upala potrkati. N:i-mesto prejšnjega zaupanja do ljudi >o je naselilo sedaj v njeno srce čuvsi\ > skrajno negotovosti. Vsakega človeka, ki ga jo srečala, jo smatrala sovražnikom svoje vere in čudila so je, tla jc ni nihče zasmehoval zaradi velikega mol. ka, ki ga je imela v roki. Njena telesna onemoglost se ■> večala z vsakim korakom. Večkrat >•<. ji jo zdelo, da so zdajzdaj zgrudi na cesto. Napol mrtva od gladu in slabosti je prišla proti večeru do vel:ke vasi. , Dež, doslej njen zvesti spremljevalce, je ponehal. Lahko bi bila tudi nasleil-njo noč prebila v kakem skrivnem količku na prostem. Toda glad, glad! Od včeraj zjutraj, ko so jo poslovila od prijaznega prenočišča, jc zavžila le nekaj kruha in sira, ki ga ji je milosrčna gospodinja dala na pot. Sedaj j>a jo bila njena zaloga prazna in moči ->j ji tudi pošlo. ("Daljo prihodnjič.) OD naslonu vlsdikovonjo novega waw M dr. Andreja Ksrlina. Otožno vdova z olročiči gleda, Ko se od njih preskrlmi oče loči, Brez njega je ostala brez pomoči, Proti vsem dušna in telesna beda. » Na ladiji nastane grozna zmeda, Ako zgubi načelnika brodarja, Ako zgubi poveljnika vladarja, V pogin jo lahko pahne zlost soseda. Vdova, ladija v sred' viharja Tržaška bila si vladikovina; , A danes? — oj raduj so, solz ne točil Dobila spet očeta si krmarja, Pozdravi z nami ga v ljubezni vroči: Andreja škofa — živi Bog Karlinal RHZGLED FO DOmOUlNI Sijajno je zmagal Vehovec pri de- želnozborski volitvi. Podrobnosti prihodnjič. Sprejem novega škofa dr. Andreja Karlina v Trstu dne 16. t. m. je bil zelo veličasten, na kolodvor so prihiteli zastopniki vseh oblasti, začenši z dežel-I 3\ im namestnikom Ilohcnlohe ter veli-; Jio množico ljudstva. — V nedeljo je bi-I lo vstoličenje v stolnici sv. J usta sijaj-v no ob ogromni udeležbi ljudstva. Bog blagoslovi pota vladikovanja novega tržaško - koprskega škofa! Občni zbor Ljudske posojilnice v Ljubljani. Dne 13. t. m. se je vršil v lastnem domu občni zbor Ljudske posojilnice v Ljubljani pod predsedstvom načelnika, d r ž a v n c g a in dežel-h ega poslanca d r. I v a n a Š u -| k t c r š i č a. Bil je v gotovem smislu ln-sede jubilejni občni zbor, kajti sklepal je o uspehih petnajstega upravnega leta zavoda. To petnajsto leto bilo je najboljše leto Ljudske posojilnice. Čisti dobiček tega leta je dosegel in celo presegel svoto sto-tisoč kron. Hranilne vloge pa, kakor prao že nedavno poročali, so prekoračile jedenindvajseii milijon! Samo po • sebi se razume, da se je izvršil občni zbor v najlepšem soglasju in da so bili 1 udi soglasno na novo voljeni star. Plani načelstva, ki so po preteku triletne poslovne dobe imeli izstopiti. — 'S posebnim zadovoljstvom je vzel nbčni zbor na znanje revizijsko poročilo, katero jc podala ljubljanska Zadružna zveza na podlagi ravnokar izvršene večdnevne natančne revizije. To poročilo poudarja, da L j u d s k a posojilnica v L j u b 1 j a ni ni samo največji zavod te vrste, temuč da ijc tudi uzorno peljan. — Po pravici se trdi, da je postala ljubljanska Ljudska posojilnica denarna velesila na doina-; 'čem trgu. Čestitamo zavodu na kras-Jiih uspehih in mu želimo še daljnega napredka v isti meri. Ljudska posojilnica ima svoj lastni krasni dom v Ljub-Jjani, tik za frančiškansko i- c r k v i j o in nasproti hotela Union v Miklošičevi cesti š t. 6. Hranilne vloge obrestuje vedno enako po * Vsi % (štiri in pol) brez kakega odbitka, ker plačuje ves dotični davek eama iz svojega. Ljubljanska Zadružna zveza je izpolnila vse pogoje, katere je stavil de-Kelni zbor; s tem je postala oficijelna I' zadružna organizacija v deželi, za katero stoji dežela s svojim ugledom In s svojo davčno močjo. Te dni izroči ; deželni odbor vsled sklepa deželnega ' zbora Zadružni zvezi v Ljubljani svoto sedemstotisoč kron, t. j. takozvani ■ »vseučiliški zaklad«, kot brezobrestno posojilo. — Razume se, da liberalcem to ni všeč, a to nas nič ne briga. Pri nas smo k sreči tako daleč, da se ljudstvo prav nič ne zmeni za to, je li liberalcem kaj prav ali ne in so li liberalni gospodje dobre ali slabe volje! — Da sc liberalci pri tej priliki zopet debelo lažejo v Zadružni zvezi in drugih naših zavodih, je samo po sebi umevno. Saj liberalci brez laži živeti ne morejo. Sedaj še manj kot popred, ko njihovi zavodi pokajo eden za drugim. Svetujemo jim pa, naj se rajše brigajo za svojo falitno »Glavno posojil-n i c o « in za svoj falitni » A g r o -Merkur «. Tam imajo zadosti posla, zlasti da pomagajo revežem, ki so brez lastne krivde po teh liberalnih zavodih prišli v nesrečo. Umazano časopisje. V zadnjih zdihljcjili je že glasilo liberalcev-mla-dinov »Jutro«. Pretekli teden ga je tožila »Učiteljska tiskarna« za 23.000 K, ki bo težko prišla do pokritja. Zadnje dneve svojega obstoja hoče »Jutro« porabiti, da tem besneje blati naše pristale z najpodlejšimi obrekovanji. Tako nesramnih in lažnjivili napadov nismo zlepa brali v najliberalncjših glasilih. Dolžnost vsakega je, da se bori proti takemu časopisju; hišam in zlasti gostilnam, kjer se »Jutro« vzdržuje, je edino primerno, obrniti hrbet. Liberalci za Italijane. Italijani niso i bili šc nikdar prijazni Slovanom. Letos obhajajo v Rimu jubilej, odkar so Rim Italijani papežu ugrabili. Vse sovraštvo Italijanov do Slovencev naših liberalcev ne ovira, da bi se za spomin ropa ne ogrevali in ga v svojih listih proslavljajo. Zopet nov dokaz, da so liberalci tam, kjer se gre za sovraštvo proti Cerkvi, edini z največjimi lopovi, pa naj bodo še lako zagrizeni sovražniki Slovanov. Občinske volitve v mestni zastop ljubljanski sc bodo vršile, kakor sc poroča, v nedeljo, dne 23. aprila. Da bi se liberalci mogli vzdržati se poslužujejo obrekovanj proti pristašem S. L. S. Tako orožje pač liberalcem ne bode pridobilo stalne zmage in se bode preje ali sleje udala tudi liberalna Ljubljana moči Slovenske Ljudske Stranke, kar bode edina rešitev za njo. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Imenovani so: Nadučitelj v Kranjskigori Fran Flerš, učiteljica Nežica Detela, nadučitelj v Studcnem Jož. Dolgnn, v Hotedršici Karol Štraus, učiteljica na Premu Alojzija Baša, na Raki Friderik Trošt in Terezija Peršič, v Stopičali Marija Zakrajšek, v Hinjah Valentina Vidic, v Žužemberku Marija Jugovic, v Gornjem Jezeru Anton Ur- bančič, v Grahovem Marija Zagorjan, v Bukovju Julija Majer, v Podkraju Viktorija Uršič, v Dolenji vasi Viktor Volk, v Postojni Fr. Kopač, na Gočah Marija Boštjančič, v Poljanah Florijan Gostič, v Vel. Pocllogu Ana Jak, v Radečah Karol Sovre, v Koritnicah Antonija Stamcar, (Bohinjska Bela se še enkrat razpiše, istotako Zali log in Erzelj), v Igavasi Viljem Mazi. — Razširi se ljudska šola v Žabnici v dvoraz-rednico, istotako šoli v Velesovem in na Homcu. Ustanovi se ekskurendna šola v Vel. Bukovici in poseben oddelek za oddaljene otroke na Ijttdski šoli v Sv. Križu pri Litiji: — Vpokoji se nadučitelj Miha Kos. Prestavi se J. Kete iz Notr. Goric v Borovnico. Dalje je nastavljen v Krškem J. Levstek in Frančiška Grošelj v Nevljah. — Za vpeljavo nerazdeljenega pouka za oddaljene kmečke otroke na ljudski šoli v Trebnjem se uvedejo uradne poizvedbe. Pevski zbori S. K. S. Z. Kolikor jih še ni vposlalo izpolnjenih vprašal-nili pol, tičočih se pevske zveze, se v lastnem interesu nujno prosijo, da se nemudoma odzovejo in pospešijo delo, ki bo pomenilo blagodejen preporod v naši glasbi. S 15. marcem t.T. se žaklju-čijo informacijska poizvedovanja, na katerih bo temeljilo začetno delo zveze. »Jutro« v kasarnah. Kmečki fant, bivši vojak, ki se je povrnil minulo jesen na dopust, je prišel domov kot naročnik »Jutra« Na vprašanja, kje je naredil znanje s tem listom, je odgovoril: »O, v kasarnah jo bilo takega berila dosti!« Predrznost »Jutrašev« presega v resnici vse meje! Na kolodvor hodijo »živio« klicat kralju Petru, a isti čas razpregajo svoje mreže celo med cesarskimi fanti. In vlada? In vojaška oblast, ki mora gledati na to, da se protiafstrijSki duh v vojašnicah ne širi? Kreditna banka jc kupila od mestne občine ljubljanske ob vogalu Dunajske in Franca Jožefa ceste ležeči dve parceli starega vojaškega oskrbovali-šča, na ko j i namerava zgraditi trinad-stropno hišo. Parcelo (1), ležečo ob Franca Jožefa cesti, namerava kupiti ocl banke lekarnar gosp. G. Piccoli za zgradbo trinadsiropne hiše. Živinski promet v Ljubljano je zopet prost, ker je kuga na gobcu in parkljih prenehala in se torej vrši redni živinski semenj vsako sredo v Ljubljani. Sladkor bo dražji. Odbor sladkornih tovarn je sklenil podražiti s prihodnjo M>boio sladkorne cene za 2 K. Opravičuje to s podraženjem surovin. Presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič bodo od 24. t. m. do Velike noči vsak Jan zjutraj in zvečer spovedovali v ljubljanski stolni cerkvi. Kanonična vizitacija in birmovanje v letu 1911. V d e k a n i j i Litija: 1. Dole v nedeljo 11. junija. 2. Sava v ponedeljek 12. junija. 3. HotiČ v sredo 34. junija, i. Zagorje v nedeljo 18. junija. 5. Dobovec v ponedeljek 19. junija. 6. Konjiča v torek 20. junija. 7. Polšnik v sredo 21. junija. 8. Št. Jurij v petek 23. junija. 9. Svibno v nedeljo 25. junija. — V d e k a n i j i Vrhnika: 10. Vrhnika v četrtek 29. junija. 11. Zaplana v petek 30. junija. 12. Gorenji Logatec v nedeljo 2. julija. 13. Bevke v torek 4. julija. 14. Polhov Gradec v četrtek 6. julija. 15. Črni Vrh v petek 7. julija. 16. Horjulj v nedeljo 9. julija. 17. Št. Jošt v ponedeljek 10. julija. i^. Podlipa v torek 11. julija. 19. Rakitna v četrtek 13. julija, i . Prc-serje v petek 14. julija. 21. Borovnica v nedeljo 16. julija. 22. Dolenji Logatec v nedeljo 23. julija. 23. Rovte v torek 25. julija. 24. Vrh v sredo 26. julija. -V d e k a n i j i Semič: 25. Suhor v četrtek 24. avgusta. 26. Radovica v soboto 26. avgusta. 27. Metlika v nedeljo 27. avgusta. 28. Stockendorf Planina; v torek 29. avgusta. 29. Semič v sredo 30 avgusta. 30. Podzemelj v četrtek 31. avgusta. 31. Preloka v petek 1. septembra. 32. Adlešiči v soboto 2. septembra. 33. Črnomelj v nedeljo 3. septembra. 31. Dragatuš v ponedeljek 4. septembra. 35. Vinica v torek 5. septembra. 36. Vrh v sredo 6. septembra. 37. Stari trg v petek 8. septembra. — V d e k a -ni j i Kočevje: 38. Altlag (Stari I op j v nedeljo 30. julija. 39. Mitterdorf (Stara cerkev) v torek 1. avgusta. 40. Mosel v soboto 9. septembra. 41. Got-tschr e (Kočevje; v nedeljo 10. septembra. 42. Hieg (K. Reka) v torek 12. septembra. 43. Gottenitz (Gotenica) v sredo 13. septembra. 44. Morobitz (Borovec) v Četrtek 14. septembra. 45. Oberskrill (Zdihovo) v petek 15. septembra. 46. Banjaloka v soboto 16. septembra. 47. Fara v nedeljo 17. septembra. 48. Osilnica v torek 19. septembra. — V dekan ij i Šmarije: 49. šma-rije v nedeljo 13. avgusta. 50. Sen t Vid v torek 15. avgusta. 51. Veliki Gaber v sredo 16. avgusta. 52. Višnja cora v nedeljo 8. oktobra. 53. Polica v' ponedeljek 9. oktobra. 54. Javor v torek 10. oktobra. 55. Lipoglav v sredo 11 oktobra. 56. St. Jurij v četrtek 12. oktobra 57. Kopanj v petek 13. oktobra. 58. Ža-Jma v soboto 14. oktobra. 59. Zatičina v nedeljo 15. oktobra. — 60. Šmartno pri Litiji v nedeljo 22. oktobra. 61 št I.ambert v torek 21. oktobra. 135 kg težkega medveda ustrelil je v nedeljo dne 12. t. m. zvečer ob 7. mi A *™"ti(< T'ri Ribnici princ Adolf ieleznllkl volov! »0vi dr. Glombinski si jfoS^f^8^ Bkcm kolodvoru loko^o hfdv-™" lezniška vagona novega sistema. Lokomotiva je razvila pri poizkusili vožnji 70 km brzine na uro. Novi vagoni imajo zlasti velika okna, kar je gotovo hvalevredno. Kljub temu. da so vagoni precej dolgi, imajo samo po dve osi ter tehta posamezni voz le 26.000 kg. Notranja oprava novih vagonov je jako okusna, kakor tudi praktična. Prostori I. in 11. razreda so razdeljeni v oddelke za dve osebi ter so posamezni oddelki ločeni po durih, ki se jih more zakleniti, ki pa se jih tudi more odstraniti. ako to želi kaka večja družba. Sedeži so jako pripravni in široki ter ; okusno izdelani. Sedeži III. razreda so I izdelani po zgledu prejšnjih, le da ni hodnik v tem razredu proti sedežem zaprt. Nekaj novega je tudi razsvetljava teh vagonov, ki je električna. Elektrika se rroizvaja potoni ve-gor.> vv.-j kolesja s silo 3o konjskih sil. Da pa s-: električni tok r.e prekine. kao..-.r v'..-.k stoji, je zelo duhovito urejeno, da se t;shira n.-d vožnjo tok. ki ga je piv-| več. v posebnih akumulatorjih, ki začno delovati na postajah sami avtoma-1 tično ter tako oskrbujejo razsvetljavo. Nakladališče za živino v Ljubljani. Zdravstvena oblast v Ljubljani je ukrenila, da se zgradi na južnem kolodvoru moderno in vsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajoče nakladališče za živino, na drugih ljubljanskih kolodvorih pa se od tedaj vsako izkladanje živine zabrani. To pa vsled vcdnili kužnih bolezni, da bo možno potem ukreniti v se potrebno in preprečiti mulalj-no razširjanje istih. Od vlaka obglavljen. V petek, 17. t. m., po polnoči sc je dogodila v Prva-čini grozna nesreča. Neki železniški uslužbenec jio imenu K i k e 1 j, ki ni bil v službi, je čakal pred postajo vlak, da se odpelje. Medtem ko jo Kikelj prekoračil progo, je pridrdral. poštni vlak iz Trsta, ki ga je zajel in mu odnesel glavo. Sodno-zdravniška komisija se je podala na lice mesta, katere poizvedovanja so ugotovila, da jo samoumor izključen. Kikelj jc bil ože-njen in jc imel več otrok. Zdi se, da je stanoval v Trstu. V nedeljo so ga pokopali na pokopališču v Prvačini. Nesreča na dolenjskem koledvoru. Ko so premikali na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani tovorni vlak, je zašel pod njega 1. apr. leta 1836 v Spodnji Slivnici rojeni, vdoveli Marko Vider, kateremu jc vlak pri stegnu odtrgal levo nogo in ga tudi na spodnjem delu tako poškodoval, da ni upanja, da okreva. Karol šabec, odvetniški kandidat iz Selc pri Št. Petru na Krasu, starešina »Danice«, si dovoljuje naznaniti, da se vrši v sredo 22. marca 1911, ob % 10. uro dopoldne v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča njegova promocija za doktorja prava. Iz Trsta, Slovenskim dekletom, ki prihajajo trumoma v to veliko mesto za kruhom, posvečuje posebno pažnjo in skrb zveza »Marijin dom«. Zveza »Marijin dom« pripravlja 800 članicam Marijine družbe svetišče, shodnico in zavetišče v slučaju brezposelnosti, bolezni in starosti. Nakupila je v to svrlio zemljišče s hišo za 40.000 kron. Polovica tc svote jc šc na dolgu. A kje šo denar za zidanje svetišča in shodnice ■' Zveza »Marijin dom; jc ustanovila, letos v ulici S. Francesco št. 15, I. nadstropje, »Zavod sv. Cite«, zavetišče /a, brezposelna dekleta. Mnogo se je v to potrošilo. Toda stvar je bila nujna, krije naš nekdanji zavod sv. Nikolaja zašel v liberalno strujo. Zveza, ki zasleduje tako svete in plemenite cilje, gotovo zasluži, da jo uvažujete in pod- t pirate. Živimo v dobi, ko se toliko pozornosti obrača na slabotnega okroka, v dobi. ko smo začeli zavzemati se za svoje na tujem živeče rojake, da se ; nam ne poizgube. Taki otroci so na.-:i mlada, neizkušena dekleta, katere ;« potreba in mnogokrat žalibog tudi lahkomiselnost odtrgala skrbnem i materinemu varstvu ter je pognala v velikomestno življenje, kjer brc* nadzorstva in prepuščena sama sebi, k j lahko izgube vero, poštenje in narodnost. — Rojaki! Trkamo na Vaša krščanska in rodoljubna srca. Z malhi darom in s priporočilno besedo pomagajte nam pri rešilnem delu. Mari i Milostljiva naj Vam najmanjši dar stotero povrne! — Odbor zveze »Mariji i dom«. —- V slučaju potrebe sprejema zavod dekleta na kolodvoru. Vinogradniki, ki želijo dobii škropilnice (sestave: Avstrija, Hidic-lina, Avtomata itd.) tvrdke F. Nechvilo na Dunaju po najmanj 20 % nižji ceni, zglasijo naj so čim preje potom županstva ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Hudol-fovem. Ameriške trte se bodo delile v državnih trtnicah na Dolenjskem tokom tega meseca, in sicer v Kostanjevici v četrtek, dne 23. t. ni. ob 9. uri zjutraj, v Bršlinu pri Rudolfovem v ponedeljek dne 27. t. m., od 8. tire zjutraj naprej in v Črnomlju v četrtek, dne 30. t. ni. od 10. ure dalje. Ker letos trte preostaja jo, dobijo jih lahko tudi še oni vinogradniki, ki jih dosedaj šc niso naročili, po znižani ccni 1 K 80 vin. za sto sajenk. Zglasiti se jc čim prej pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem ali pa najpozneje na dan oddaje trt na kraju oddaje. Mlekarski tečaj priredi deželni odbor v času od 20. aprila do 15. septembra t. 1. na zadružni mlekarni na Vrhniki. V tečaj bo deželni odbor sprejel 14 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za ves čas tečaja po 150 K, izv< i>-kranjski učenci pa po 250 kron. Šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor popolnoma prosto mesto. Prošnje za sprejem je vlagati na deželni odbor do 5. aprila t. 1. Prošnjam sc morajo pridejati dokaaila <> dovršeni starosti 16 let, o domovinski, pravici, o primernem zdravju in o lepem vedenju. Učenci, ki se bodo učili popolnoma na svoje stroške, mo- rajo priložiti tudi obvezno pismo star-.šev ali varuhov, da bodo plačevali zanje oskrbnino. Slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi je izvolilo na IV. rednem občnem /boru 14. t. m. sledeči odbor za letni tečaj 1910/11.: Predsednik Josip Dular, stud iur.; podpredsednik Pavel Cven-kel, stud. iur.; tajnik Anton Rebol, s I ud. iur.; blagajnik Franc Strižič, si ud. iur.; knjižničar Anton Leskovec, slud. iur.; gospodar Ljudevit Koser, Ktud. iur. Slov. katol. akadem. tehn. društvo »Zarja« si jc izvolilo za letni tečaj 1911 sledeči odbor: iur. Anton Ogrizek, predsednik; iur. Anton Kodre, podpredsednik; iur. Joško Šenk, tajnik; iur. Jakob flodžar, blagajnik; phil. Josip Gom-jiotz, knjižničar; iur. Vekoslav Remec, gospodar; iur. Pavel Rupnik, odbomi-ski namestnik. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/2% brez kakega odbitka. Me ure oH 8.Milo 1.popoldne. le! inserat! ggDaaapcJPnaannaan | Gorenjske mulce nnaaaapapaaaaaa"n g Predoslje. Parkrat smo imeli že priliko pečati se v naših dopisih z nekim čudnim možem, ki živi med nami samo zato, da dela zdražbe. Ta mož so znani Pavovčev oče. Co ta mo-y.ič od hiše do hiše pošte prenaša, če zabavlja zahrbtno čez tiste, katerim se iv obraz dobrika, če se pusti od raznih liberalcev po Kranju vleči kot kak pajac — nimamo mi nič proti temu. K •temu pa, kar ta človek v zadnjem času počenja, pa ne moremo molčali. Kakor iznano, je pristopila naša občina k hranilnici kmečkih občin kot član. Možje v odboru so sc jasno zavedali velikega pomena take hranilnice in so navdušeno glasovali za pristop. Pavovčev oče, ki slučajno ni občinski mož in upamo, da tudi nikoli ne bode, pa hodi od hiše do hiše in pripoveduje ljudem, na so napravili pri nas možje veliko neumnost, ker je občina pristopila k hranilnici, ki bo falirala in bodo mo- rali ljudje plačevati s svojimi grunti. To so dejstva. Upamo, da bo našel Pa-vovec malo ljudi, ki mu bodo verjeli. Ob priliki se bo že pojasnil ljudstvu pomen kmečke hranilnice. Pavov cu pa svetujemo to-le: za liberalnega agenta je že prestar. Ta posel tudi malo nese, kakor vidimo na njem samem. Naj zato lepo molči, ker drugače bomo primo-rani poklicati oblasti, da mu bodo pri-strigle dolgi jezik. Zato pamet, oče Pavovec! Odkar nosite dolge hlače, ste se lahko že prepričali, da je pamet boljša kot žamet! Če pa mislite, da s tem delate za prihodnje občinske volitve, bodete uvideli, da ste vi zadnji, ki ima pri volitvah kaj besede. g Z Ježice. Preteklo nedeljo so uprizorili naši fantje krasno igro »Znamenje v gozdu«, katera je nepričakovano dobro uspela. Igralci so bili vsak svoji sicer težki vlogi kos. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno, ko je zapustilo dvorano, z željo, da bi kaj kmalu moglo zopet videti naše čvrste fante na odru. Sploh gre predvsem zahvala g. nadučitelju, da je stvar dobro uspela. Na tem mestu mu izrekamo najsrčnejšo zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost napram Orlom. Ker je splošna želja, da bi ponovili igro, se še enkrat uprizori dne 26. marca. Na z d ar! g Peče. Zadnji dopisnik je prav lopo pohvalil moravško »frajlico«, ki je novega in svobodnega duha prinesla v peško župnijo. V svoji agitntorični gorečnosti trdno upa, da se utegne v kratkem po njenem vplivu začeti ži-vahneje življenje zlasti v Krokodilovi ulici, koder se rada izprehaja z razvitim »Domom« in »Jutrom«. Kaj pa če bi zopet zapihal drug veter in bi »fraj-lica« sfrčala še dalje proti Štajerski. Treba bode še drugam nekoliko posvetiti. Kaj je pa z našim g. županom? Ali bode vedno spal spanje pravičnega? Koliko mesecev bodemo še čakali, da pridemo konečno vendar do ene občinske soje po novih volitvah, ki so bile žc davno v preteklem letu? Samo enkrat je povabil polovico odbornikov, a našli so župana zopet ncvzdramljivo spečega in sc ni ničesar zgodilo. Gosp. Franc, ali ne znate več občinskih zakonov? Kje so računi, proračun, kako je gospodarstvo? Vzdramite se vendar, naše potrpežljivosti je konec, sicer se bomo drugače pogovorili. Vsaj mi odborniki hočemo znati za vaše delovanje v občini. Liberalci sc nam smejejo in na vas s prstom kažejo. g Z Bleda. Novi poštar g. Boc je došel ta mesec na Bled iz Postojne, kjer je dosedaj služboval. — Ker smo ravno pri pošti, je prav, da omenimo. Naša pošta ima na popolnoma slovenskem Bledu samonemški napis — domala čez pol hiše. Skromen slovenski na-pisek se nahaja samo na vratih. Že radi Cehov, ki v tako obilnem številu prihajajo na Bled, bi bilo prav, da se preskrbi tudi slovenski napis. Čehi, ki so precej narodnega mišljenja, gotovo 7. velikim čudom gledajo na to narodno pravičnost. G. Valtriny, ki ima sam« na svojem hotelu tudi slovenski napis, bo gotovo rada privolila, da se na njeno dependanso dene tudi slovenski napis c. kr. poštnega urada. V interesu slovanskih tujcev, ki jih toliko prihaja na Bled. bi bilo prav, da morda zdraviliški odbor stori v tem oziru primerne korake. g Iz Gorij. Dne 25. t. m., na praznik Matere božje, bo po litanijah v dvorani pi'edaval o sadjarstvu g. deželni sadjarski inštruktor Martin Humck. Možje in mladeniči, pridite v obilnem številu, saj je sadjarstvo važna kmetijska panoga, ki donaša mnogo dohodkov. — Isti dan ob pol 6. zvečer predstavljale bodo naša vrla dekleta zgodovinsko igro: »Devica Orleanska«. Ker jc predstava v Gorjah nova, upati je obilno udeležbe. — Občni zbor »Živinorejske zadruge« vršil se je 5. t. m. Načelnik župan g. Jakob Jan je otvoril zborovanje ter pojasnil delovanje zadruge v minulem letu. Zanimanje za isto raste v prebivalstvu vedno bolj, isto spričujejo udje, ki pristopajo in prosijo vsprejema. Zadruga ima svojo pašo na planini Jakoba Jana. Vsi živinorejci se pohvalijo, češ, da živina v jeseni pride zdrava in utriena proti vremenskim nezgodam in boleznim domu. — »Kmetijskega društva« občni zbor dne 12. t. m. pokazal je še posebno, kako naši gospodarji umejo skupne koristi v zadružništvu. Tudi letos se društvo ponaša z lepim dobičkom. Društvu predseduje g. Janez Poklukar odkar se je ustanovilo. g Podbrezje. Dne 12. marca t. 1. je razlagal g. dr. Mirko Božič v društvenih prostorih nov volivni občinski red. Udeležba je bila dobra. Poslušavci so se zahvalili g. predavatelju in burno klicali »Živio« S. L. S. in dr. Šuster-šiču. g Iz Žabnice. Na praznik Marijine-ge Oznanjenja popoldne ob pol tretji uri priredi naše izobraževalno društvo gledališko predstvo: »Fabiola in Neža«, igra s petjem v štirih dejanjih. Vstopnina: sedeži po 50 v, stojišča po 30 v. Zaradi skrajno nizke društvene letne članarine in vsakokratne vstopnine sc ozir slednje ne more delati razločka med člani in nečlani. Člani imajo za svojo letnino na razpolago bogato knjižnico, časnike in predavanja. Le otroci plačajo 10 v manj vstopnine. K obilni udeležbi vabi odbor. — Ponavljanje sv. misijona se je dobro obneslo. Pridige, ki jih je imel č. p. J. Kunstelj iz D. J., suporior v Ljubljani, so bile dobro obiskane in so vrlo ugajale; sv. zakramente so razun par izjem vsi župljani prejeli. Bog povrni g. misijonarju in vsem gospodom spovednikom, ki so pomagali. — Vsled sklepa c. kr. dež. šol. sveta se tukajšna enorazrednica razširi s prihodnjim letom v dvoraz-rednico. — Za Vel. noč dobimo krasno novo župno bandero. Le denarja šo precej primanjkuje. g Tržiške novice. Ženski odsek društva sv. Jožefa ie priredil na praznik 7t sv. Jožefa v svojih prostorih dobro obiskano predstavo s petjem, igro »Cvetina Borograjska«. — Da se bo dala priložnost tudi drugim n. pr. Lomljanom in Šentancem in okoličanom udeležiti se te podučile predstave zato se ista ponavlja v nedeljo ob pol 5. uri popoldne. — Sv. oče so imenovali velikega dobrotnika raznih dobrodelnih naprav g. Andreja Gassnerja za viteza reda sv. Silvestra in mu podelili zlati viteški križ. To zasluženo odlikovanje najbolj bode razne soe. demokrate v predilnici, ki se na eni strani silno dobrikajo g. tovarnarju na drugi ga pa grdo napadajo v »Napreju«. Rudečkarje silno bode v oči naš list »Domoljub«,, ki je zelo priljubljen pri nas, saj prihaja v več nego 100 številkah vsak teden, zato se ga spomnijo v vsaki številki umazanega »Napreja«. V odgovor na razne napade svetujemo, naj se »Domoljub« še bolj razširi, tla ga bodo brali prav v vsaki hiši. g Sv. Duh pri Stari Loki. Poročalo se je svoj čas v »Domoljubu«, da je na novega lota dan neznan tat odnesel ]> Vrbenčku 717 K in drugi dan prinesel 1300 K nazaj ter dal na okno. V tako skrivnostno meglo šc ni bila kmalu zavila kaka zadeva kot ta. Tri mesece jc že tega, pa se ne ve še prav nič več kot prvi dan in to po vspešnem prizadevanju javnih organov pravice. Teden za tednom so ljudje klicani k sodniji, kajti sedaj se ljudje sami prav živahno tožijo, vzrok temu je, ker jc padal sum enkrat na enega, drugič na drugega. Sedaj skoraj vsako nedeljo sluga kak preklic bere;.tudi doktorjem se nc godi preslabo, ker ljudje imftjo za to denar. Tatu ne morejo izslediti. Koliko sovraštva, jeze, potov in stroškov jo napravil ljudem, ki nimajo nič pri tem. Pravijo, da se mora napravili tudi za ljudi kontumac, drugač se tožbo le na-daljujej o. Dot čilemu, ki je vzrok vsemu temu, pa bi pristojala prava natezalnica. da bi se predolgi prsti še nekoliko potegnili, morda bi se potem kje vjel zanje. — Deležni smo tudi pasjega kontumaca, cele tri mesece bodo morali kužki nositi neprijetne torbe. V Loki je baje stekel neki pes. — Živinski semenj na sv. Jožefa dan je bil v Škofji Loki. Bolezni na gobcu in parkljih torej pri nas ni. g Vabilo v Železnike. V soboto dne 25. t. m. na praznik Marijinega ozna-nenja in v nedeljo dne 26. marca priredi železniška Marijina družba veselico. Pela se bo pesem »Na materinem grobu«, ki jo je zložil naš nepozabni pesnik Anton Medved in jo je vglasbil domači organist Anton Stazinski. Prirojena je za alt in sopran s spremljeva-njem harmonija. Na sporedu pa jc tudi lepa igra s petjem »Fabiola in Neža«. ^aCetek je vsakikrat ob pol 4. uri po- •II pa v nedciCii^pfo^C0.10 g Vič - Glince. Na praznik sv. Jožefa obhajali smo v naši župni cerkvi enodnevni misijon. Za abstinentno gibanje vneti gospod župnik Kalan jc imel ta dan kar štiri govore, v katerih nam je jasno opisal grdobijo in žalostne posledice nesrečnega žganjepitja in goreče priporočal prepotrebno družbo treznosti. Bog daj, da bi njegove navdušene besede v srcih vseh župljanov trajno ostale in pognale obilen sad — mnogo abstinentov. Led je prebit v naši župniji tudi v tem oziru. Saj jc bil pa tudi skrajni čas, da smo se zdramili in krepko zastavili svoje moči razdira-jočemu kralju alkoholu. Bazno žrtve, ki so padle vsled nesrečnega žganjepitja so odprle oči, cla smo se lotili važnega ljudoljubnega dela — družbe trez nosti. Gospod govornik je vsejal med nas mnogo zdravega semena prepričevalnih besedi, nadaljevalo se bo zapo četo delo v društvu, tretjem redu, Ma rijini družbi in po vseh dobromislečih župljanih, ki so se že zglasili za prepotrebno in koristno družbo treznosti. Eden naših društvenikov je sestavil lepo iz življenja vzeto igro: »Brez žrtev ni zmage«. Vsebina igre je, kam pripelje človeka strastno vživanjc alkohola in blagodejno delovanje družbe treznosti. Vprizorila se bo v tukajšnjem Društvenem domu na Cvetno nedeljo. Pri tej priložnosti bo pred igro absti-nenčni misijonar g. župnik Kalan zopet nastopil in izpopolnil česar nam na praznik sv. Jožefa vsled pomanjkanja časa ni mogel povedati. □□□□□□□□nnnanaann "I ©©tafs&te novice 1° u1--------------------In oananananciaannnng d Skocijan pri Turjaku. Duhovne vaje pod spretnim vodstvom g. Krum-pestarja so bile dobro obiskane. K sklepu se sprejme ob sviranju domače godbe v Marijino družbo, reci 54 mladeničev. d Loški potok. Po zadnjih občinskih volitvah je pri nas za en čas bila utihnila politična struna. Le tupatam je včasih zabrenčala pri kozarcu »čez grozno klerikalno gospodarstvo, nasilnega kaplana i. dr.« Zdaj pa se zopet bližajo obč. volitve; pa so dobili naši politikom kolofonijc in namazali strune na svojih političnih goslih in udarili zopet, oj in kako milo brenče te nanovo zbujene citrcc. Drugi v tem času odmora rojeni politikom pa lovijo milo doneče komade na novo urejeno lajno — pa hodijo okrog in že izvežba-m in višji citrajo, mlajši in novi pa vrtijo. Hodijo po krajih, kjer je zbrana večja množica ljudi, zlasti po gostilnah v nedeljo popoldne in še bolj ljubijo lepe večere. Pa obkolijo m0ža — ženskam še prizanašajo, ker še nimajo volivno pravice, če pa katera voli, se tudi k njej prismučejo — pa najprvo nazenejo vajenci lajno, če ta ne izda, potem pridejo pa citrce. In prešmen- tane citrce, če te pa te nc premotijo, no potem se pa razjezi umetniško srce pa vržejo golido nate in psovke padajo: čuk, klerikalec i. dr. že obrabljene rožce. In kako prelepo poje lajna kako proseče sc pa drži lajnar sani' prešmentano zapeljivo pa brenče citre' oj kako nadvse ginljivo pa se šele drži citraš sam. Da ne manjka prosilca s talerčkom«, to je umljivo. Kajne, kako živo je v naši občini v postu, pa t o IX muzike. No, kaj pa šele, če Va»i povemo za lepe pesmice in lajnarj" ter citraša ... d Iz temeniške doline. Roko jc odrezala slamoreznica 17. t. ni. 17 letnemu Pavletu Zupančiču, hlapcu posestnika Franc Kutnarja iz Šahmanjdolu pri Temenici. Bezal jc slamo s konjem na gepel in jc po neprevidnosti levo roko porinil skozi valjarje, tako daleč, da mu je za pesljo na male kosce roko proč zrezalo. Ubogi fant je moral iti precej v bolnišnico. Pazite pri teh sli -jih, ker se je že tolikokrat pri njih kakšna nesreča zgodila! d Na Savi ob južni železnici je dne 10. t. m. umrla Marija Strniša, žena Martina Strniša. Globoko užaljeni soprog se prisrčno zahvaljuje vsooi, ki so ob dolgi, mučni bolezni kakorkoli skušali lajšati bolest dragi ranjki in njemu, in ki so jo v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku. Počivaj v miru! d Iz Škocijana pri Dobravi.. 1 j b c -r al n a farba. Dopisnik »Slovanskega Doma« je jezen, že bljuje. Dobro znamenje. Kar cel »ringelšpil« se mu vrti po glavi. Šolske otroke nagovarja, naj gredo po gnjezdih jajca iskat, d ti bodo imeli za »ringelšpil«, sam pa pobožno zavija oči proti nebu in kliče: Odpustite jim, čukom, ker se na »rin-gelšpilu« vozijo. Liberalna far bal Dopisnik pogreva poglavje o novoletnih prešičih, dasi bi ugledu fare bolj koristil z molkom o takih kontračuškili škandalih, ki so se že pred sodiRSeni dne 7. marca dovolj pojasnili in obsodili. Liberalna farba! — Nedavno ji! dopisnik »Slov. Doma« pisal, da je gospod župnik doživel blamažo pri obrnem zboru kmetijske podružnice. Res pa jc, da jc znani Peter Drojac pre-dla-gal za načelnika občinskega briča, menda zato, ker je liberalec. Tomu je gospod župnik odločno oporekal in Durjava sc je blamiral. Občni zbor se je preložil. Liberalci so se iztrezoili in čez tri dni predlagali načelnikom moža brez barve. Ko je gospod župnik za to izvedel, se občnega zbora niti udeležil ni. Torej spet liberalna farba! Govori se, da je gospod nadučitelj Bene-chčič baje rekel: Le nobenega klerikalca vmes! Kakor so pri glavnem obenem zboru v Ljubljani naredili, tako tudi mi! — Dopisnik piše v zadrgi številki »Slov. Doma«, da je gospod župnik spet bogatejši za eno blamažo, češ, da ni prodrl s svojim predlogom za pravično razdelitev odbornikov v odboru farne srenje in cla hoče na vsak način dobiti v roko oskrbništvo farne srenje. Res pa je, da je gospod župnik javno izrekel, da on niti ne sprejme oskrbništva, tudi ko bi ga mu ponujali. Res je, da jc ves občinski odbor izjavil razen par podrepnikov, da občinski odbor ni nikoli izvolil Petra in Pavla v odbor farne srenje. Pač pa jih je župan Činkole sam izvolil, obvestil menda o tem ostala dva odbornika in to končno na interpelacijo gospoda župnika tudi sam priznal. Zapisnika izvolitve tudi ni mogel pokazati, ker ga ni bilo. Torej spet liberalna farbarija! Pač pa je res, da se je pri dotični seji 1 blamiral in propal gospod nadučitelj Benedičič s svojim predlogom, da bi občinski odbor naklonil letni preostanek za olepšavo šolskega vrta. In spet oglasi se jih sto: Liberalna farba držala nc bo! Dopisniku je kolovodja liberalcev rekel, da ni za nič za agitirati. Mi pa pristavimo, da tudi ni za nič za pisali. .— V Škocjanu, ob obletnici uradne zlorabe šolskega pečata. — Resnica brez večine. ni Hrenovice. V nekaterih krajih naše župnije je zlasti med mladino, in to v gotovih letnih časih, vdoinačeno popivanje, večkrat združeno s plesom in ponočevanjem. Malo gostilničarjev v je bilo toliko vestnih, da niso pripustili nerodnosti v svojih prostorih. In tem vsa čast. Pri nekaterih jc pa ta za Kupnijo pogubna razvada kar v navadi. Ali gre to skupaj z namenom, ki bi ga morale imeti dobre gostilne? Gostil-| ne niso za to, da bi se z raznimi nrav-; no pogubnimi sredstvi izžemal iz ljucl-S stva denar, kar se navadno zgodi z ne-| razsodno mladino. Šc slabše pa je, ker se to navadno vrši brez vednosti in doji voljenja poklicane oblasti, občine, ki I bi morala skrbeti tudi za nravni pro-I speh občine. Radi bi znali, koliko ; krone jc prišlo v občinsko blagajno radi zadnjih prestopkov. Če pa oblast k i temu molči, pa obenem isto odobrava in s tem prezira postavo. — V bukov-' Bki občini, kojc del tudi spada k naši župniji, sc pa mladina kar vabi na ples, kakor razvidimo iz vabil, ki so nam prišla v roke, in to od take strani, ki je prva poklicana delovati za zmernost in varčevanje. — Kako dolgo bo to še trajalo? Takim razmeram mora biti enkrat konec! Odkod potem vedne tožbe o pomanjkanju in revi?! n Pozor živinorejci! Živinorejska zadruga v Vipavi otvori v nedeljo, dne 26. t. m., ob 1. uri popoldne enketo, pri kateri se bodo obravnavala pravila za snujočo se živinsko zavarovalnico za vipavski sodni okraj. Vstop imajo le povabljenci. — Ob treh popoldne istega dne se pa bo vršilo v telovadnici poučno predavanje o umni živinoreji s posebnim ozirom na vipavske razmere in živinsko zavarovalnico. Predaval bo živinorejski nadzornik g. R. Legvart. Radi važnosti je želeti, da se udeležijo predavanja vsi živinorejci! n Razne novice iz Idrije. Tudi Idrijčanom je bila dana priložnost, pokušati argentinsko meso. 3000 kg so ga pripeljali v petek, 3. marca, v Idrijo ter začeli razprodajati na drobno. A razprodaja ni šla tako gladko od rok, kakor je poročala »Laibacherica« 8. marca, kajti šc 16. marca si lahko dobil v Idriji argentinsko meso, ako si ga želel kupiti in — jesti. Cene so sc menjavale od 1 K 28 h do 1 K 44 h za 1 kg. Čudno, da so bile višje, nego v Ljubljani. Meso je ljudstvu različno ugajalo, eni so ga grajali, drugi hvalili, splošno pa ni dopadla preobilna tolšča na mesu. — Javen shod je napravil poslanec E. Gangl v pivarni v nedeljo, 5. marca. O shodu se previdno molči, kar je dobro znamenje, da se ni nič posebno modrega govorilo. Lahko si pa tudi mislimo, da je na shodu grmelo proti deželnozborski večini, ki poslancu Ganglu ne pusti priti do sape. Sicer pa se za zabavljice nasprotnih strank nobeden pristaš S. L. S. prav nič nc zmeni. Če se je kaj povedalo o falirani liberalni Glavni posojilnici, nc moremo poročati. — Občni zbor kršč. gospod, društva v Idriji popoldne istega dne se je imenitno izvršil. Toliko zadružnikov še ni bilo na nobenem občnem zboru. Zastopanih jc bilo 558 članov po 148 zadružnikih. Poročilo o računskem sklepu za leto 1910 se je z zahvalo sprejelo na znanje in nadomestne volitve v razne odbore so se gladko izvršile. Denarnega prometa je imelo društvo leta 1910 skupaj 264.764 K. Čistega dobička je bilo 7810 K, od katerega sc jc svota 6679 K razdelila kot 6odstotna dividen-da med člane. Rezervnega zaklada ima društvo koncem leta 1910 že 17.370 K. Na zboru je vladalo najlepše soglasje in najboljše razpoloženje. Društvo je v dobrih rokah, jc gmotno utrjeno ter mu želimo tudi v prihodnje najboljšega napredka. Z Bogom za ljudstvo! — Občinska seja 14. marca je razpravljala o računskem zaključku za leto 1910 ter sc jc obenem vršila v znamenju zabavljanja proti katehetu Os-vvaldu. Posebno galerija je kazala svojo rdečo omiko. Povemo, da vse kričanje idrijskih in izvenidrijskih mokra-čev ne bo prav nič oplašilo kateheta Oswalda in razsodnih idrijskih davkoplačevalcev, da ne bi si zavarovali svojih žepov proti svojeglavni razsipnosti raznih občinskih magnatov. Pri denarju jenja vsak »špas«! — Pogorela je idrijska liberalnordečkasta koalicija v zadevi tožbe za kapelico sv. Janeza proti tozadevnem sklepu deželnega odbora. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo ter sklenilo, • da pripada omenjena kapelica k lastnini cerkvene občine v Idriji, kakor je bil ukrenil deželni odbor. No, ali je bilo treba tolikih stroškov, da se je liberalcem zopet enkrat posvetilo, da s svojimi terorističnimi tožbami nimajo nikjer zaslombe. Pa-, metno bi bilo, naj tožbine stroške plača iz svojega žepa tisti, ki je tožbo vložil. Nikakor pa nc gre, da bi se poravnali iz občinskega sklada. — Začetkom marca je umrla v hiralnici na Ma-rofu ženska, za katero je tri dni občina v zavodu plačevala. Reva si je dolgih 40 let odtrgavala, da je splačala pri pogrebnem društvu 80 K za dostojen in. po društvenih pravilih določen pogreb. A kaj stori mestna občina, oziroma tajnik? Da zapreti njeno stanovanje in vzame pogrebno knjižico, a revi pa določi le pra.v beraški pogreb. Sorodniki se pritožujejo, župan bi se še vdal, a boji se stranke svoje, ki niti pred smrtjo nimajo nobenega spoštovanja. Ali jim ni znan § 3. postave z dne 21. apr. 1882, ki pravi, da čc uradnik tako zadolžen umrje, da se sme del dohodkov, po eksekuciii zapleniti, sc no sme zapleniti nikoli podpora, ki jo plača država ob njegovi smrti, tako imenovani Sterbequartal. Tako skrbi država za dostojen pogreb uslužbencev, le idrijska občina brez pijetete jemlje pri-stradane krajcarje domačinov. Socialni demokratje, ali se ne boste nič potegnili za proletarce? Ali je zveza z liberalci zadušila vaše nazore? In pogrebno društvo se ne bo uprlo, ako se tako teptajo društvena pravila iu manjša število udov? n Begunje. V nedeljo, 12. sušca', popoldne se je vžgala »Bezovska žaga«, ki je bila ravno lansko leto precej prenovljena. Ogenj se je opazil, ko je bilo že prepozno. Pogorela je do tal. n Cerknica. Novo trgovino s špecerijskim blagom je otvoril prvi načelnik cerkniškega Orla, domačin Josip Udovič, v hiši zidarskega mojstra Jožefa Ronko. % n Z Blok. Dekliška zveza na Blokah priredi ob desetletnici Marijine družbe igro »Mater Dolorosa«, ki se bo predstavljala na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca, popoldne ob 3. uri. Na to opozarjamo sosedne Marijine družbe in dekliške zveze in jih naj-uljudneje vabimo k udeležbi. n S Slapa. Dekliški odsek katoliškega slovenskega izobraževaln. društva skupno z Marijino družbo priredi v nedeljo, dne 26. marca, popoldne ob 4. uri v prostorih g. Karola Bona Silvin Sardenkovo dramatično igro »Mater Dolorosa«. Bratska društva ter Marijine družbe se uljudno vabijo, da se predstave udeležijo v obilnem številu, kajti igra je jako lepa in za sedanji postni čas prav primerna. Vstopnina za osebo je: sedež 1 K, stojišče 40 vin. čisti dohodek je namenjen za napravo Marijinega kipa in se v ta namen pre-plačila hvaležno sprejemajo. — Naše izobraževalno društvo je sklenilo že lansko leto, da si kupi harmonij za podučevanje društvenega petja ter tudi cerkvenega, a manjkalo nam je za to potrebnega denarja ter se je moralo čakati, da se še kaj nabere v društveno blagajno. Na letošnjem občnem zboru se jc ta misel zopet sprožila ter se tudi 82 nepričakovano hitro uresničila. Harmonij je kupil sedanji gospod župnik A. Tabor, ki je društvu pristopil kot ustanovni član z zneskom 50 K; toliko ako nc še več je pa dodal iz svojega za harmonij, ki stane okoli 250 K, za kar mu bodi na tem mestu izrečena v imenu društva najtoplejša zahvala. Harmonij je izdelal Ivan Kacin v Polhovem gradcu. Delo je domačega mojstra jako solidno in priporočila vredno. rtr—>r-ir irjuaDDtJl. Jg3C3tr3g3C3n D D □ D I DETr^C3C3C3C3C3DC3C3C3C3C3C3C3D Dobre knfige Silv'n Sardenko, Mater Dolorosa (Žalostna Mati božja). V sedmih dra-matskih slikali. Ljubljana 1910. Cena I K. Sardenkova Dolorosa« je najprimernejša igra z a Marijine in sploh dekliške družbe; ta igra je še povsod, kjer so jo pred.-tavljali, dosegla največji uspeh. Take igre so za naše verno ljudstvo, pri iaki igri človek res kaj pridobi. »Dolorosa« je ludi primerna :'.a vzpodbudno berilo; zlasti v postnem času naj bi se prebirala ta krasna poljudna knjiga. Naroča se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani. »Valerija« ali zmagoslavni izhod iz Ka akomb. Spisal Anton de Waal. Cena 1 K 50 v. Katoliško Bukvama. — Ta krasna povest najboljšega poznava-telja Katakomb in stare rimske zgodovine .jejgač ena najlepših iz one smrt in muk<»-p&Mrajoge dobe krščanstva. Konča pa se povest z zmago Konstantina velikega nad Maksencijem, ko zašije Kristusovi cerkvi zlata svoboda, so zdrobijo v prah stari rimski bogovi iti ko zavlada mir in pravica po širnem cesarstvu. Povest je za vsako knjižnico neprecenljive vrednosti. »Somen«. Narodna igra s petjem v pet h dejanjih. Po Jos. Jurčiču priredil Ivan Cesnik. I. zvezek nove dramatične zbirke z mešanimi vlogami za »Ljudski oder«. Cena 80 v; založila Ka-loliška Bukvama v Ljubljani. — Zelo srečna je bila misel Jurčičevega »Dom-na« dramatizirati in tako vsposobiti za naše ljudsko odre. Igra je v resnici narodna s krepkimi pristnimi kmečkimi značaji, domačim in časih izvirno dovlipnim jezikom, dejanje sc tudi plete velezanimivo, tako, da si bo la ljudska igra gotovo namah vse naše odre osvojila in postavila ena najbolj priljubljenih. Vsaka uprizoritev te igro je navezana na malo tantijemo. Podrobnosti so označene na drugi strani naslovnega lista. IDi in i —-Q Gostje, ne gospodjel no gostilno v LiuMtanl (v frančiškansko cerkvijo). Povedali smo, kaj se v gostilni vse lahko dobi; povedali pa tudi, da ne delamo nič razločka med kmetom in gospodo, da je vsak enako povabljen: gospod ali kmet ali delavec, moški ali ženska. Tako smo pisali. Na koncu nam jo pa tiskarski škrat vendar pokvaril naše pisanje, da bi utegnilo koga odvrniti in oplašiti, češ, torej zame ta reč vendar ni! Škrat je namreč rekel takole: »Torej dobrodošli vsi gospodje brez razločka!« Zdaj si jo pa najbrž kdo mislil: Zgoraj govori sicer o kmetih, a na koncu pa samo gospode vabi. Kar je pa na koncu, to pa vendar nazadnje obvelja; torej je ta reč vendar samo gospodi namenjena, meni kmelu pa nc! To je pa prav škrateljnova zvijača. Zakaj brati se ne smo: Torej dobrodošli vsi gospodje, —- ampak dobrodošli vsi gostje brez razločka! Res je brezalkoholna gostilna tako lepa, da se je že par jiroprostih kmeti-čev, ki so hoteli to reč poskusiti, ko so vrata odprli prestrašilo in nazaj obrnilo, češ, (o je pa prenobel, to ni zame. A dopovodali so jim domači ljudje, da naj lo pogumno vstopijo in k mizi pri-sedejo, cla sme tudi kmet kaj lepega imeti, in da pri nas no delamo nobenega razločka med kmetom in gospodo, da imamo vse enako radi. Torej, da boš vedel, ti škratolj. ti nam ne boš gostov odganjal; ne »gospodje« ampak »gostjo« so mora brati! — Vi pa, ki sto potrebni kosila ali okropčila, le proč ves strah in pogumno vstopite! Zdaj pa še nekaj. V »Zlati Dobi« jiišo nekdo (ako-lc: Zanimanja vredno novico je prinesla prva številka letošnje »Zlate Dobe« pod naslovom: Brezalkoholna goslilna v Ljubljani. No! čo sedaj zaide Can, karjev Kurent »v to staroslavno ljubljansko mesto, v lo prestolnico veselega pijančevanja«, potem bo pač uvidel, da se med drugimi postavami skuša omajati tudi ona nečastna, »da bodi Ljubljančan v krčmi, no na cesti, kadar se nagne solncc za hrib«. Zares trpka jc in najbrž več ali manj resnična in tudi zaslužena jc satira, s katero biča pisatelj Cankar tiste rodoljube, ki se zbirajo v glavnem mestu, kakor tudi po deželi na narodnih slavnostih, godovinah in praznovanjih, »da se napijejo, zapojo in kvantajo« in ki sc ravnajo po načelu: »Nocoj bomo slavili Prešerna; prosimo torej vso tisto, ki bi morda rajši Jurčiča slavili, cla naj odlože to svojo namero. Pijan je človek danes kakor jutri, saj je vseeno.« A nič manj ostro kot gospodo obsoja tudi zastopnike preprostega ljudstva — romarje: »Ali namesto da bi •stopil pred Marijo globoko upognjen, proseč in vzdihujoč, je skoraj zaplesal do oltarja, prekrižal se tako malomarno da je bilo komaj križu podobno, pomolil svojo molitvico tako urno in viharno, da je izpustil najmanj polovico besed, m ko ]C godrnjal češčenomarijo, ni mislil ne na Mater božjo in nc na svojo žalost, temveč na krčmo.« pocj Marijo pa je slonel angelj, tiščal je ]j. ca v pesti in je mežikal: »Bratec, saj te poznam! Nisi prišel, cla bi molil in pokoro delal, ampak prišel si, da bi so brez skrbi napil in da bi zraven še odpustkov bil deležen.« Če sc tuintam gode celo na božjih potih nerodnosti, je edino krivo dejstvo, da so po božjih potih gostilne samo z alkoholnimi pijačami. Ali je morda tovarniški delavec ali pa kmečko deklo samo krivo, če si naroči piva ali vina, ko bi morda veliko raje poštenega mleka ali pa kave? Najbrž ne; če bi krčmarji po božjih potih z isto vnemo prilepljali na zid napise: Na raz-jiolago je mleko, kava, limonada .... sploh brezalkoholne pijače, kakor pi-šojo: Takoj plačati! potem bi se orne-jile tudi one nerodnosti, ki jih na bož« jih potih opažamo. Prav zato bi bila morda po večjih božjih potih (Brezje) ravno tako umestna abstinončna gostilna, kot v Ljubljani. Da, morda še bolj. Tu bi so ljudje tudi najprej seznanili z mislijo, da se da iti na pot, ne da bi bilo treba seboj jemati žganje. Ali če že ni mogoče z gostilno, potem naj bi imeli go-sfilničarji javne napise, cla se dobijo lake in take antialkoholne pijače in je* dila. Ravnotako jo pa tudi dolžnost duhovnika, da tuintam okrtači stare grde navade, n. pr. da se jemlje na božjo pot v poletni vročini cela steklenica brinovca, da se prepogosto vozijo fant-jo in dekleta skupno in pridejo domov vsled pijačo tudi grešniki, čeprav so opravili božjo pol. Veste moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala! Pri II pralnem eks1raktu„Žensfca hvala sem se pa sama prepričala, daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako Mlenje perila. S pralnim ekstraktom »Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto. ž Razne stvari. Župnik Kneipp o zdravljenju živinske kuge na gobcu in parkljih. O živinski kugi na gobcu in parkljih, ki se je pojavila v nekaterih krajih ter se grozno razširila, je pisal pokojni mno-gozaslužlii župnik Kneipp sledeče: »Živali, ki so bile v prvem štadiju te bolezni sem pustil zdraviti na ta način z vodo: Določil sem dva hlapca ali dekli, ki sta se morala postaviti eden na desno in drugi na levo stran živali. Oba sta imela škaf mrzle vode in primeroma precej trdi krtači. Celo žival se potem umije in skrtači. Začne se pri glavi ter krtači potem hrbet ter strani na desno in levo. Krtačo se mora hitro in pogosto zmočiti v mrzli vodi, tako da je v teku štirih do pet minut, največ pa v desetih minutah cela žival umita in okrtačena. Potem sc žival dobro pokrije s suhim, debelim suknom (konjsko odejo), ki je dvakrat ali trikrat skupaj zgrnjena, in v kratkem času začno živali tako hlapeti, da vstajajo hlapovi kakor dim kvišku. Tako sc postopa z vsemi živalmi. Živali se navadno tudi začnejo tako potiti, da jim kar pot stoji na koži. Ako je vročina zelo velika in žival suha, mrzlica pa precejšnja, potem se umivanje ponovi. Žival se sme umivati dvakrat ali trikrat na dan. 'Ako so vse živali umite, potem kmalu nastane v hlevu velika para, ki razširja grozen smrad. Ce so živali postale suhe, potem naj sc v hlevu odpre vsa vrata in okna, da sc pokvarjeni zrak odpravi. Vsled takega ravnanja pojenja kmalu vročina in v dveh ali treh dneh izginejo mehurčki, ki so nastali vsled izločevanja raznih bolezenskih snovi ter so v šestih do sedmih dneh živali zopet popolnoma zdrave. Plaz zasul veliko ljudi. V artvin-skem okraju (Rusija) jc zasul plaz veliko kamenito poslopje. Ubitih je bilo 19, ranjenih 16 nevarno, lahko pa 70 oseb. DE=iC3E3C3C3C3C3D6ZIC3C3dC3EZaC3a Za kratek čas Dobro rešeno uganka. Karol Veliki (nem-Ski cesar) jo slišal praviti, da so menihi nekega samostana zelo šaljivi. Da bi sc o tem prepričal, jim sporoči, da bo v štirinajstih dneh prišel tje ter da hoče imeti odgovor na te le vprašanja: Kako globoko je morje, — koliko je vreden cesar in kaj bo cesar mislil, ko bo prišel v samostan. — Ko je pozneje ce->snr res došel, mu odgovori opat na stavljena :vprašanja takole: »Morje je povsocl tako glo-'boko, da pade kamen na dno. — Cesar je vreden 29 srebrnikov, ker dražji gotovo noče biti, kakor Kristus, ki je bil prodan za 30 srebrnikov, — Cesar zdajle misli, da govori s sa-fmostanskim opatom, kar pa ni res. Jaz sem namreč le samostanski mesar v opatovi oble-lld.« —■■ Cesarju so bili ti odgovori prav všeč in : je mesarja bogato obdaril. V prenočišču. Gospodar: »Kako ste spali?« — Tujec: »Slabo; drugikrat dajte bolham nagobčnike!« Trdne hlače. Žmahtnov Francelj pride v štacuno, da bi si kupil nove hlače. Ko jih izbere, bi rad vedel, če so zakaj. Prodajalec mu reče: »Glej, pred dvema tednoma je tvoj sosed ravno tako kupil. Nosi jih že dve 1 e t i, pa so še zmeraj kakor nove!« — Francelj ni nič glihal, ampak hlače plačal in vzel. Uganke ali zastavice. Dopolnilna uganka s kriptogamom. mesto na Francoskem, gora v Aziji, duhovski kruh. očitnost. moško rusko ime. dunajski okraj, divjak v Ameriki, nadomestilo. Kadar čitaš črke, ki so zaznamovane s križcem, od zgoraj navzdol, dobiš ime slovitega moža. Posebna zastavica. Katera je tista slovenska beseda, ki jo lahko napraviš iz štirih črk, ki gredo zaporedoma v abecedi? Zastavici. I. Neki oče jc zdaj štirikrat tako star kakor njegov sin, po 4 letih po bo tisti oče lc trikrat tako star, kakor sin. Koliko let imata zdaj ? II. Tonček in Franček sta primerjala svojo gotovino. »Ako ml daš krono — pravi Tonček Frančku, potem imama enako«. — Franček pa reče Tončku: »Ako mi daš pa ti krono, potem imam dvakrat toliko, kakor ti.« Koliko ima vsak ? Rešitev zastavic. Rešitev združenih rogatih zastavic. + e • -j- • r • + v • s • + a • + • b • + a • -1- • s • + 1 • + • e • + e • + • n • n • -j- • a • + a • + • d • P I o 0 k 0 v 1« s 0 t 0 k o j r 0 s 6 m j e k 0 r e ' c Rešitev zastavice s številkami. 1. Slovan. 2. lov. 3. ol. 4. val. B. aloa. 0. naslov. Slovan. Itešitev Aiitmogrifa. 1. Svojmir. 2. Janežič. 3. Pavlina. 5. Svečnik. G. Maribor. 7. Nemčija. Jelačič. jQaxigm. ^"idealno ndoaSalno srerfsfoo v obliki sadežnlh tablet, zanesljivo milega učinka. Izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-3J. Dobivajo se v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brad;, Dunaj 1., rlcischmarkt 2. 2977 "Ročne ____ftsct, V" Milmifri-',!,,,, ! ■ ' <-mf »I.i: jiiuU , 'A-r, '"'iVinrTjn, /«; Teleta (ežkn . . .j llil Teleta mala ... I 110 Prašiči......; '-O KoStruni.....104 !l Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 2(10 — do . | 2?0 Maslo surovo od K 2(1" — do Slanina sveža (Speh)..... Slanina preka-lena Mast svinjska . Loj........ Jajca 100 kom Pitanci ... . Golobi...... Raca....... Gos........ . 280 Koionljalno blago na debelo Rlž Rangon od K Co- do . . 86 — Kava Snntot od K «64 - do . . 2S4 — 78 Petrolej..... | 2H 60 Im^t® II iSOl©©fn©? Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsl-d pre hlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller jev fluid s z. „E1safluid". Ta je res d^ber! To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici Elsatrg št. 16 (Hrvatsko). 24S9 62 =TA OGLAS = jo koristen za vsncega izobraženega človeka in tudi Vi morate vedeti ako vam je mar zdravje vašega telesa, da je potreba v vaši hiši zanesljivega razkuževalnega sredstva. Holezni (vratica, tifus, kolera, koze, ošpice itd.), poškodbe, nalezljive bolezni, opekline se večkrat pojavijo; za razkuževanje ob bolniški postelji za antiseptične obveze ran, oteklin, za poSkropljenje za dame in za odvrnitev nalezljivosti. za stalno vpo-mbo pri vsakem načinu razkuževanja in za odpravo slabega duha, jo najbolj pripravno znanstveno mnogokrat preizkušeno in po celem svetu znano, kot najboljše razkuževalno sredstvo sedanjosti priznano YS0F0Rm ker hitro in zanesljivo učinkuje, in gn skoraj vsak lahko rabi brez škode, prijetno aromatiško diši, kože ne draži (kakor druga razkužc-valua sredstva) in ker je tudi zelo poceni, jc mnogi zdravniki priporočaj o in je v v sakem gospodinjstvu vedno v rabi. V izvirnih steklenicah (zeleno steklo) z vporabnitn navodilom, se dobi za 80 vin. ■steklenica po 100 gramov v vseh lekarnah in drogerijah monarhije. Napravite poskus! Pomnite, da odstrani Lvsofonn hitro in gotovo neprijeten duli in pot! MOMO! sredstvo za vsak- 1 zborno ustno razkuževalno danjo nego ust in zob je aroinatiška _ in fino dišeča v steklenicah po K 160. Ohranjuje zobe, da ustni duplini prijeten okus in odstrani hitro in zanesljivo neprijeten duh iz ust. 1'odučljivc, od najbolj slovečega zdravnika sestavljeno brošuro k »Zdravju in razkuževanju« dobite pri kemiku Hubmann Dunaj XX., Petraschgasse 4, znanstveni referent izdelka I.vsoform, takoj zastonj in franko, ako pišete po nje. 457 Gg. zdravnikom vzorec in literatura vsak čas zastonj in franko. Bolje mu je v peklu. Neki vdovi se je prikazal v spanju njen mož. Vprašala pa je: > Kako ti je. Janez, na onem svetu?« — >Do.sli dobro,« je odgovoril, mnogo bolje, kakor onih deset let, ki sem jih preživel s teboj.« — »Torej si ti v raju?« — »O ne! V peklu sem!« je rekel duh in izginil. Ustredni banka českych sporltelen podružnica v Trstu, izkazuje za minulo leto dobička 1,824.212 kron 54 vin., za 724.441 kron 96 vin. več kot leta 1909; dividenda bo znašala 5 odstotkov, t. j. 20 K na delnico. Občni zbor delničarjev je dne 25. marca t. 1. v veliki dvorani Žofinskega otoka v Pragi. pred nakupom vporabmli piedmetov in daril vseh vrst zahtevali moj uiavm cenik s .4o>1-likovano na razstavi v Novem mestu z drugim darilom. Ducat stane 4 K brez zavoja. Prodaja Ludovik devar na Rakeku. Ml Zajamčeno pristen med v pločevinatih škatljali po 5 kg pošilja 110 povzetju za K 8-40 Jakob Ferenc v Turjanclh pošta Radenci, Štajersko. 853 20 do 50 kron na dan lahko vsakdo zasluži z razpečavanjom novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj nnslov. Josip Batič, Idrija, Kranjsko. !>32 Razglas! Velki semenj bode zanaprej na Vinici pri Kolpi vsako leto v pondeljek po tihi nedelji namesto v ponedeljek po sv. Frančišku Ser.; letos bode 3. aprila. Županstvo na Vinici dne 2. marca 1911. 693 France Mihelič, župan- Mesto vsakega drugega obvestila. Antonija Schuller, roj. Mulleij, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov da je Vsemogočni poklical k Sebi njeno ljubljeno sestro, preblagorodno gospo Josipino Hotschevar roj. Mulley imejiteljico Elizabctinega reda, zlatega križca s krono, papeževega odlikovanja pro eccl. et pont., častno občanko krško, radovljiško, kostanjeviško in mnogih drugih občin i. dr., i. dr. katera je danes ob '/,8. uro zjutraj v svojem 87. letu starosti po prejemu sv. zakramentov za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki znane blage pokojnice se bodo v soboto dne 18. marca dopoldne ob pol 11. uri najprej prenesli v tukajšno mestno cerkev in po končanih cerkvenih obredih prepeljali v lastni mavzolej v Krškem k večnemu počitku. Krško, dne 16. marca 1911. Prodam posestvo darskim poslopjem, do 10 oralov zemlje: travnikov, njiv ln gozda; dam tudi nekaj goveje živine in pra-ičev, kolikor si kupec izvoli. Več osebno ali lsmeno. Ignacij Zidar, Tihaboj, p. Sv. Križ pri tšji. 762 2 007 , __ ^^ spreten za "-1™ jermenarici follgatter) se takoj sprejme. Ponudbe ia tvrdko Zabret & Huter v Kranju. 'osteljne in namizne garniture v n.ijsolidnejšl in najmodernejši izpeljavi. St. 2081. Bourettegarnitura(2posi. odeji ca. 140X100 in namizna preproga ca. 138X138 cm. z lepo vtkanim cvetličnim robom na bordo - rdečem ali olivnem temelju, prav cena, konkurenčna kakovost K 10'—. Posamezne posteljne odeje K 3'65, posamezne namizne preproge K 2-70. — St. 2082. Ista v boljši kakovosti K I2'50, posamezne posteljne odeje K 4*50, posamezne namizne preprogo K 3-50. — Oarniture v finejši izvršitvi z bogatimi vzorci K 15, 18, 20, | višje. Volnene garniture (2 posteljni odeji in 1 namizna) po K 2, 26, 30, 34*50 In višje. Nikak rlzlkol Zamena dovoljena ali *nar nazaj 1 Največja Izbira v mojem glavnem eenlku z ved kot D00 slikami, ki se pošlje na zahtovo zastonj in franko. Pošilja po povzetju in kr. dvor. založ. JAN KONRAD BazpoSiljalnica v Brtixu St. 1595. nova in masivno narejena, z opeko krita, tik glavne ceste, pol uro od Maribora se proda takoj ))od ugodnimi pogoji iz proste roke. Leži v lepi ravnini, ima 4 sobe, 3 kuhinje s štedilniki, klet, svinjake, drvarnice, perilnico in lep vrt. Prav pripravna za vsakega rokodelca ali penzijonista. Najemnine donaSa na leto 432 K in jo 10 let davka oproščena. Cena je 7400 K, pri kupnini je potrebno le 3000 K, drugo ostane vknjiženo proti 5 DttNAj xix «, Ka g^ * '' ^ HallljnsIMteritru. 81 je. iPaszbno skladišče sina in modnega ksmgorna zrn antike ®&9el ima občno znana tvrdka — R. MIKLHUC = Ljubljana, Stritarjeva (Spilalska) ulica 5 B 590 Cene zelo ugodne I 1 ' " _ * " i želesmato J840 a K. Gospodinja srednje starosti, izvežbana v kuhanju in gospodinjstvu, se išče za graščino s kmetijstvom. Kje, pove upravništvo „Domoljuba." 81G 6 belih rjuh zeio debela po 2 m K 14, po 2>;,ra K 16, Iz domačega lanenega platna po a m K 18, po 2'/. m K 20 dobite franko Iz Iggoslov. rnptilljalaloe HSlemeni ir"" ia lumlirlk zs isn&ka ob-iBkt do<e na|c8B8]8 lz1 B. mmi cena. Vzorci zonton|. Semenska trgovina odlikovana in edina na Kranjskem strokovno urejena, na debelo in na drobno. Naznanjam častitemu občinstvu. da je ilustrovanl cenik že 37. leto izšel in se dobi brezplačno. Največja zaloga mnogovrstnega poljskega, zelenjadnega in cvetličnega semena, vsa preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva, kakor tudi mnogovrstne cvetlice cvetoče in palme v loncih. Izdelujejo se tudi sveži kot suhi venci in šopki po znatno znižanih cenah in razni drugi predmeti. Spoštovanjem se priporoča LJubljana, Bleiwelsova cesta 1 vinarja obratnih stroš-uro in Hi* z mojim pat. motorjem z močnim pritiskom in za surouo oife od 10 HP naprej; 4 do S vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dalje 2—3 HP tudi stoječe motorje Tvorntca motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj III., Paulusgasse I. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji. 315 3E U Daje po 4V*> sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 3 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - P" " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Ren tu i davek plačuje društvo samo. Daje ludi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v eden s k i h, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. DolSak I. r., Prelat A. Kalan I. r., Kanonik I. SuSnlk 1. r., zdravnik v LJubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. SES 3£ 2£ 3E3ES £ DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Herbabnij-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup Ta je že 41 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sir tip. Odstranjuje sle/, ponuljuje l>a*"j * ^ % Suknn, volne, svilo, cefirja in še raznovrstno drugo perilno blago za spomladansko in poletno sezono. Svetuje se, da si vsakdo ogleda to veliko zalogo, kakovost blaga in čudovito nizke cene tvrdke: Hedžet H Kssrilnih Naročite vzorce, ki se Vara jih pošlje zastonj ln franko! 4 ledne na poskuSnjo ali na ogled razpošiljam po povzetju svoja kolesa. Dell koles in popravila po ceni. Fr. DuSek, tovarna koles, Opočno ob drž. žel. St. 175. CeSko. - Ilustrovanl ceniki zastonj. 506 1911 Modni cefiri 1911 :..:\m m bo:-:h . nsti kanafa^, inleti, rjuho. damasli, bri-r b c i 7.! poletno sezono, baiisti. atlasi, deleni, svilo, v u c v a tkai:': a. bi«go za damske in mošKe obleke ku-p te najceneje pri izdelovalcu Jaroslav Marek. tkalnica in razpošiljalnica v Bistri št 45 pri Novem mestu ob M. Češko. Vzorci se poiiljrvo zaston in poštnine prosto. Dopisuje se sh vensko. V enem letu nad 3O0 priznalnic iz Slovenije. 619 Na prodaj je 2 minuti od Ljubljane oddaljena priJL hiša v lepem krnjn pri glavni cesti. Cena 11.000 "K. Več izve se: Novi Vodmat 61. 692 \J d lAnr!) sprejme takoj za vrtnarsko V tlJKUVd c.l.it Anion Bajec, Ljubljana, cvetlični salon Pod Trančo. — Havnotntn se spre j me tudi vrtnarski pomočnik Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K 7'— naprej. Naročajte le pri moji domači Ivrdki ker boste tu res ceno In dobro postrežem. Fr«, Čuden u LJubljani, samo nasproti FranttSkanske cerkue Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trgu, samo nasproti Frančiškanske cerkve 3149 I Tovarniška znamka .SUTTNER Največja zaloga zlatnine in srebrnine. Tovarniška znamka Zahtevajte novi cenik kateri je ravno sedaj izSel 404 zastonj in poštnine prosto.