naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Januarja bo v Mozirju zaživei mednarodni center za osebe s posebnimi potrebami S ponosom prosJaviii 130-Jetnico Športnega društva Mozirje STRAN 16 BENCINSKI SERVIS Oglasi ■ » 2 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Iz vsebine: Tema tedna: Pokojninska reforma začne veljati s 1. januarjem 2013.....................4 Center za socialno delo Mozirje: Vloge za varstveni dodatek je treba oddati do konca meseca.....................5 Občina Gornji Grad: Predvideni prihodki za leto 2014 kar za dva milijona višji od letošnjih................5 Občina Nazarje: Sprejem ob mednarodnem dnevu prostovoljstva.............................................6 Ljubno v Ljubljani: Možnost promocije v prestolnici še vedno obstaja.............................7 GZ Zgornje Savinjske doline: Del dohodnine lahko gre gasilcem.................8 Zavod za gozdove Slovenije: Bo odmera drevja za posek plačljiva?...........9 Hotel Plesnik: Tradicionalno srečanje poslovnih partnerjev...........................................13 Ljubljana: Športnik leta med invalidi je Nani Tiršek.......16 Tretja stran Narejeno, kar bi že moralo biti narejeno Ko je državni zbor pred dnevi s 76 glasovi za in nobenim proti sprejel novo pokojninsko zakonodajo, ki bo začela veljati 1. januarja, se je iz poslanskih klopi razlegel aplavz. Narejeno je bilo tisto, kar bi moralo biti narejeno že pred leti, vsekakor pa lani, ko je pokojninsko reformo pripravila bivša vlada. Še danes ni povsem jasno, ali se je v parlamentu zataknilo zaradi načelnega nasprotovanja SDS ali zaradi pogajalske nesposobnosti takratnega ministra Svetlika in njegove ekipe. Na strankarskih nesoglasjih so nato sindikati zasnovali referendumsko pobudo in v končni fazi dosegli padec Pahorjeve vlade. Sedanji minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je bil v pogajanjih veliko bolj dovzeten za predloge opozicije kot njegov predhodnik, saj se je dobro zavedal, da je veliko boljša milejša reforma kot nobena reforma. Sprejetje nove pokojninske zakonodaje naj bi bilo tudi znak tako domači kot tuji javnosti, da smo v Sloveniji kljub politični razklanosti naroda vendarle še sposobni doseči konsenz glede ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja. Medtem se nadaljujejo pogajanja o reformi delovnopravne zakonodaje, kjer pa se je vlada bolj kot ne postavila ob stran in čaka na izid dvoboja med delodajalci in delojemalci. Glede na to, da je oblastna struktura pod močnim javnim pritiskom uličnih demonstracij, seveda ni pričakovati, da bi odločneje podprla pogajalska izhodišča delodajalcev, čeprav se le-ti zavzemajo za evropsko uveljavljene rešitve. Če najboljša slovenska podjetja tekmujejo s konkurenco na evropskih in svetovnih trgih, je razumljivo, da si želijo tudi primerljive pogoje poslovanja kot njihovi konkurenti. Predolgo je bila politika gluha za pozive k treznosti, razumnosti in pravičnosti. Zdaj je ljudstvu dovolj, potrpljenja ni več. Nezaupanje je doseglo skrajno točko, ko se kmalu ne bo verjelo nikomur več, to pa je žal osnova za nastajanje novih krivic. Še nikoli in nikjer niso bili vsi samo slabi ali vsi samo dobri. Treba je ločiti zrnje od plevela, kot pravi pregovor. Ampak dokler ne bo (spet) delovala pravna država, tako dolgo ne moremo računati na umiritev razmer in tehten, argumentiran dialog. Pravijo, da bo odločilen dan za Slovenijo 21. december. Takrat je napovedana splošna ljudska vstaja. Dr. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta, pravi, da bo smiselna samo v primeru, če bo poleg pritožb in kritik ponudila tudi rešitve. Bomo videli. ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 50, 14. december 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . ., , -r Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 3 Tema tedna, Aktualno POKOJNINSKA REFORMA ZAČNE VELJATI S 1. JANUARJEM 2013 Sprejeta prva reforma, z njo zadovoljna vecina Pokojninska reforma je bila v začetku decembra soglasno sprejeta, tik pred zadnjim glasovanjem pa tudi usklajena z večjim delom socialnih partnerjev. Prinaša ostrejše pogoje za upokojitev, osebni informativni izračun, poslanci pa so prepričani, da nova pokojninska zakonodaja prinaša tudi spodbudo za zaposlovanje mladih. Splošna ocena poznavalcev je, da je ta reforma nekoliko milejša od predloga prejšnje vlade Boruta Pahorja. ZA UPOKOJITEV BO TREBA DELATI 40 LET Reforma s prehodnimi obdobji zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, s tem, da dopušča možnost upokojitve tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Dokončno je določeno tudi, da se starostna pokojnina za moške, ki imajo 15 let delovne dobe, odmeri v višini 26 odstotkov od pokojninske osnove, ženskam pa v višini 29 odstotkov. Vsako nadaljnje leto Vojko Korošec, sekretar Območne organizacije ZSSS Savinjska: »Pokojninske reforme na pogajanjih nismo mogli preprečiti. Smo pa dosegli, da bodo upokojitveni pogoji ugodnejši od sprva predlaganih. Uspeli smo zvišati olajšave na upokojitveni starosti 60 in 65 let. Med drugim smo dosegli tudi, da se bodo tisoči brezposelnih na zavodu za zaposlovanje prijavljenih na dan 31. 12. 2012, ki bodo upokojitvene pogoje po ZPIZ-1 dopolnili v času trajanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, na podlagi naših pogajalskih zahtev mogli upokojiti po ZPIZ-1 tudi po začetku veljave ZPIZ-2. Največ klicev na pomoč smo namreč med pogajanji prejeli prav od njih. Pogajali smo se tudi za boljše usklajevanje pokojnin. Dosegli smo, da se uskladijo z najmanj 50 odstotki inflacije, da bo uskladitev v obsegu 50 milijonov evrov že v letu 2013 in da bo izredna uskladitev pokojnin vsako leto s pozitivno rastjo BDP ali če bo rast pokojnin dve leti zapored nižja od inflacije. Zaradi proračunskega varčevanja nam ni uspelo več.« delovne dobe k temu prišteje 1,25 odstotka. Končni izračun tako pokaže, da se pokojnina za moške s 40 leti delovne dobe odmeri v višini 57,25 odstotka, za ženske pa 60, 25 odstotka. Za ženske so uvedena tudi tri prehodna obdobja, od leta 2013 do konca leta 2020, takrat jim bo zakonodaja odmero nekoliko omilila. V konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki dogovora o pokojninski reformi ni podpisala, v tem delu opozarjajo, da bodo pokojnine po reformi za moške za več kot tri odstotke nižje, kot bi bile po predlogu iz leta 2010, ki je bil na referendumu zavrnjen. Sicer pa je Inštitut za ekonomska raziskovanja izračunal, da se bo do leta 2020 povprečna upokojitvena starost za ženske povečala za okoli dve leti in pol, za moške pa za slabo leto. STAROSTNO MEJO ZA STAROSTNO POKOJNINO BO MOGOČE ZNIŽATI Nova zakonodaja predvideva tudi nekaj možnosti za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ena izmed možnosti je skrb za otroka, vendar bodo to ugodnost lahko uveljavljale skoraj izključno ženske. Starostna meja se lahko zniža tudi za dve tretjini dejanskega trajanja vojaškega roka ter za ves čas trajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri tistih, ki so začeli delati pred 18. letom. Sindikati so izpogajali tudi popust za odkup dveh let študija. V naslednjih treh letih bodo lahko moški, ki imajo dopolnjenih 38 let delovne dobe (in ženske s 35 dopolnjenimi leti), manjkajoči dve leti kupili. Pri tem bodo dveletne prispevke poravnali le v 70 odstotkih, vendar v enkratnem znesku. DO PREGLEDNE ZAKONODAJE Z OSEBNO EVIDENCO Med novosti nove pokojninske zakonodaje spada tudi informativni osebni izračun oziroma informativna osebna evidenca, kot se omenjeni račun imenuje po novem. Iz nje bo razvidno, koliko prispevkov ima posameznik plačanih in kolikšna je njegova delovna doba. S tem naj bi bilo poskrbljeno, da bo nov sistem bolj pregleden in transparenten od sedanjega. DELODAJALCI DOSEGLI OSNOVNI CILJ, NA VRSTI JE DELOVNA ZAKONODAJA Medtem ko vsi sindikati niso zadovoljni z novo pokojninsko zakonodajo, so v Združenju delodajalcev Slovenije povedali, da je bil njihov osnovni cilj dosežen. Stroški delodajalcev se s pokojninsko reformo ne višajo, kar je bila njihova glavna skrb. Naslednja na političnem »meniju« je delovna zakonodaja, kjer pa po prepričanju poznavalcev cilji vlade, sindikatov in delodajalcev ne bodo tako hitro in gladko usklajeni, kot so bili v primeru pokojninske reforme. Tatiana Golob OBČINSKI SVET MOZIRJE V proračunu kar nekaj investicij Proračun Občine Mozirje za leto 2013, ki znaša dobre štiri milijone evrov, so pred obravnavo na občinskem svetu dodobra prevetrili vsi odbori in na podlagi njihovih predlogov so se izvedli določeni popravki in spremembe. Pred pripravo je občinska uprava opravila razgovore z uporabniki sredstev iz proračuna, tako predstav- niki zavodov in društev, saj gre največji del sredstev iz proračuna za njihovo delovanje. Svetniki so v prvi obravnavi proračun sprejeli soglasno. Med večjimi investicijami, ki so predvidene v proračunu leta 2013, so projekt GOŠO in dokončanje dvokilometrskega odseka ceste Šmihel-Golte. Ta dva projekta se bosta financirala iz sredstev prejetih od države po 21. členu zakona o financiranju občin. Lastna sredstva bodo namenili za nakup novega gasilskega vozila za prevoz moštva in pripravo investicijske dokumentacije za vodovodni sistem Le-tošč. Zaradi varčevanja se sredstva namenjena društvom in tekoči po- rabi občinske uprave in zavodov zmanjšajo za tri odstotke. Predsednik nadzornega sveta občine Peter Širko je opozoril na stroške poslovanja nekaterih proračunskih uporabnikov. Dejal je, da bo nadzorni svet v bodoče bolj nadziral predvsem racionalno porabo prejetih sredstev. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 ■ Aktualno CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Vloge za varstveni dodatek je treba oddati do konca meseca Vsem osebam, ki so upravičene do varstvenega dodatka, po novi zakonodaji konec leta poteče pravica do prejemanja le-tega. Kot je povedala direktorica Centra za socialno delo (CSD) Mozirje Marjana Veršnik Fale, so vsem upravičencem na dom poslali obvestilo, saj morajo tisti, ki želijo varstveni dodatek prejemati tudi v prihodnje in brez prekinitve, vlogo za uveljavljanje pravice na tukajšnjem centru vložiti najkasneje do 31. decembra tega leta. »Obrazce je mogoče dobiti v papirnici ali na spletu,« je še dodala. Za upravičenost do varstvenega dodatka je potrebno poleg nizkega prihodka izpolnjevati še nekatere druge pogoje. Faletova: »Predvsem želimo opozoriti na določbo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v 124. členu določa, da so polnoletni otroci po svojih zmožnostih dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.« O načinu preživnine se polnoletni otroci in starši dogovorijo in sklenejo sporazum, ki ga mora potrditi notar. Sporazum je potrebno priložiti vlogi za varstveni dodatek. Pri tem gre za lastno aktivnost, ki jo od strank zahtevata zakon o i '¿p* " 7' ■v' a Marjana Veršnik Fale: »Predvsem želimo opozoriti na določbo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v 124. členu določa, da so polnoletni otroci po svojih zmožnostih dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.« (Foto: ML) uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialnovarstvenih prejemkih. To pomeni, da se mora stranka sama dejavno vključiti v zagota- vljanje pogojev za lastno preživljanje, kar mora pri uveljavljanju pravice na centru tudi dokazovati. Če otroci izpolnjujejo pogoje za preživljanje starša, pa to odklonijo, je naslednji korak tožba za določitev preživnine. V primeru, da bo ugotovljeno, da je vlagatelj neutemeljeno opustil uveljavljanje pravice do dohodkov, ki so mu jih dolžni zagotavljati njegovi odrasli otroci, v skladu z zakonom ne bo upravičen do pravic iz javnih sredstev. Z 1. januarjem letošnjega leta je varstveni dodatek postal socialni transfer, o upravičenosti do varstvenega dodatka so pričeli odločati centri za socialno delo. O težavah z delovanjem računalniškega sistema je bila javnost obveščena, zato se je o tej pravici, kot tudi o ostalih, odločalo z zamudo. Iz pokojninskega zavarovanja je bilo na CSD Mozirje na dan 1.1.2012 prenesenih 508 upravičencev do varstvenega dodatka in 127 upravičencev do državnih pokojnin. Ob preračunu po novi zakonodaji in ob tem, da so se nekateri še v teku postopka odločili odstopiti od te pravice, je ostalo 241 upravičencev do varstvenega dodatka. Marija Lebar PRORAČUN OBČINE GORNJI GRAD Predvideni prihodki za leto 2014 kar za dva milijona evrov višji od letošnjih Svetniki gornjegrajske občine so na zadnji seji v prvi obravnavi sprejeli proračun za leti 2013 in 2014. Priprava proračuna za dve leti omogoča uveljavitev dolgoročnejšega planiranja proračunskih prejemkov in izdatkov, kar je še zlasti pomembno pri načrtovanju investicij, ki jih ni mogoče realizirati v enem proračunskem letu. Medtem ko so planirani prihodki za leto 2013 manjši kot letošnji, kar za 650 tisoč evrov, so predvideni prihodki za leto 2014 kar za dva milijona evrov višji od letošnjih. V tem letu občina namreč računa na sredstva iz razpisa za gradnjo vrtca in šole. Župan Stanko Ogradi je povedal, da je delež proračunskih sredstev za investicije okrog 35 odstotkov proračuna. Iz letošnjega proračuna je bilo investicijam namenjeno dobra dva milijona evrov, v letu 2013 planirajo za 1,3 milijona evrov investicij, za leto kasneje pa bo zaradi rekonstrukcije šole, v kolikor bo država zagotovila sredstva, ta znesek poskočil na dobre štiri milijone evrov. Zaradi sprejemanja pravilnikov o sofinanciranju turističnih društev in njihovih programov, humanitarnih in invalidskih organizacij in drugih interesnih skupin ter pokroviteljstvu občine in dodelitvi sredstev za izvedbo občinskega praznika so se vrednostno spremenile nekatere postavke proračuna. Odslej bodo lahko vsi prejemniki za ta sredstva kandidirali na razpisih in bo o tem odločala komisija. Kot je omenil župan Ogradi, nekatera društva doslej niso spadala med dejavnosti, ki so se financirale preko razpisov in so zato posamič pošiljala prošnje za finančno pomoč. Ogradi je prebral tudi pobude, pripombe in predloge občanov glede proračuna. Kot narekuje zakon, mora biti občinski proračun dan v javno razpravo, občinska uprava ga je objavila na spletni strani. Vprašanja so se dotikala posameznih proračunskih postavk, bil pa je podan tudi predlog za znižanje cene vrtca zaradi neustreznih prostorskih pogojev v njem. Župan je na vsa vprašanja podal odgovore na seji, bodo pa zapisani tudi v zapisniku s seje, kjer jih bodo občani lahko prebrali. Svetnik Tomaž Žerovnik je pogrešal razvojne programe v občini. Menil je, da se občina ne bo razvijala, v kolikor se za to ne bo nič naredilo. Hkrati je izrazil zadovoljstvo, da je za ti dve leti planirano tudi nekaj projektov v Novi Štifti, kar je pogrešal v prejšnjem proračunskem obdobju. Štefka Sem RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Podpisali pogodbe o štipendiranju V Celju so v petek, 7. decembra, pripravili slavnostni podpis pogodbe o štipendiranju. Dogodek je pripravila Razvojna agencija Savinjske regije ob zaključku razpisnih aktivnosti za sklenitev kadrovskih štipendij v okviru projekta Regijske štipendijske sheme. Za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 so sklenili okoli 90 štipendijskih pogodb. Kot je povedal direktor Janez Jazbec, so v izvajanju tega projekta najuspešnejša regija v državi. Gre za štipendiranje deficitarnih poklicev, pri katerih delodajalec prispeva polovico sredstev, ostalo polovico pa se krije iz evropskega sklada za kadre. Višina povprečne dijaške štipendije znaša nekaj več kot 211 evrov, povprečna štipendija za študente pa je okoli 375 evrov. ML Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 5 Gospodarstvo, Iz občin JURIJ MALEŠEVIC, INVESTITOR IN ARHITEKT PROJEKTA MOZIRSKE TRATE Januarja bo zaživel mednarodni center za osebe s posebnimi potrebami zaključen. Dokončanje prvega objekta se bliža koncu, saj trenutno prostore opremljajo. Center bo zaživel v januarju, ko se bodo vselili prvi uporabniki. Za vodenje objekta bo skrbelo posebno podjetje, je povedal Maleševic, ki je arhitekt in investitor projekta. V objektu je tudi bivalna enota s petnajstimi sodobno opremljenimi garsonjerami z nadstandardno opremo, v katerih se bodo varovanci lahko počutili dobro. Poleg njih bodo v stavbi našle prostor razne institucije, tudi mednarodne, ena od njih je mednarodni inštitut za avtizem, druga pa mednarodno integrativno socialno središče. Delo bo na začetku dobilo štirinajst oseb, zdravstvena služba, ki bo delovala v centru, bo iz Ljubljane, za preostala delovna mesta želijo čim več usposobljenih ljudi iz Zgornje Savinjske doline. MODERNE METODE IZOBRAŽEVANJA V oddelku za otroke z razvojnimi motnjami bodo delovale institucije s področja psihologije, psihiatrije in izobraževanja. V dnevno bivanjskem prostoru bodo prostor našli tudi starši, ki bodo tam na raznih srečanjih in izobraževanjih. »Otroke bomo izobraževali in spodbujali z novimi programi. To jim bomo omogočili s svojim delom in sredstvi,« je omenil Maleševic. OBČINA NAZARJE Sprejem ob mednarodnem dnevu prostovoljstva Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, 5. decembru, je županja Majda Podkrižnik s pod-županjo Ireno Vačovnik pripravila sprejem za prostovoljce iz nazarske občine. Sprejema se je udeležilo enajst prostovoljcev iz Društva upokojencev Nazarje in trije člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti. Županja je v pozdravnem nagovoru poudarila vlogo prostovoljstva tako na lokalni kot na regionalni in nacionalni ravni. Spomnila je še na različne organizacije in civilne skupine, ki s svojo dejavnostjo lajšajo stisko bližnjega. To so člani Rdečega križa, Karitas, gasilskih društev, krvodajalci ... »Vi in našteti ste ljudje, ki ne gledate na denar in osebne koristi. S svojimi dejanji in nesebičnim delom prispevate h kakovostnejšemu življenju v občini. Dan prostovoljstva je posvečen vam, da se javnosti še bolj približa vaše humano poslanstvo,« je med drugim dejala županja, in pristavila, da bi bilo treba prostovolj-stvo v občini še nadgraditi in razširiti. Prisotne je pozdravila tudi podžupanja Vačovnikova. Besedo so nato povzeli prostovoljci sami. Spregovorili so o projektu Starejši za starejše, ki Jurij Maleševic iz ljubljanskega podjetja Interdesign počasi uresničuje prvi del projekta Mozirske trate. Čeprav v njem ne bo klasičnega varstveno delavnega centra (VDC), kot je bilo načrtovano, bo objekt še vedno namenjen osebam s posebnimi potrebami. V Mozirju bo zaživel center s psihosocialni-mi terapevtskimi programi za ranljive skupine in osebe z razvojno motnjo. Le-ti so bili do sedaj razkropljeni po raznih VDC-jih, od januarja prihodnje leto pa bodo lahko bivali, se izobraževali, družili in delali v najsodobnejšem centru daleč naokoli. Maleševic namreč meni, da si bodoči uporabniki »mednarodnega centra za osebe s posebnimi potrebami« zaslužijo vse to, kar jih v objektu čaka, od velikih in urejenih bivalnih prostorov, do kinodvorane in kvalitetnih izobraževalnih in delovnih vsebin. OSEM OBJEKTOV Maleševic je v Sloveniji pionir na področju gradnje integrativnih socialnih naselij, kjer naj bi z roko v roki živeli in sodelovali mlajši, starejši, zdravi in bolniki. Na dobrih 20.000 kvadratnih metrih površin, ki jih je kupil v Mozirju, naj bi po njegovih besedah stalo osem objektov, zaposlitev pa bi dobilo okrog 150 ljudi, ko bo projekt Jurij Maleševic: »Napovedovati, kdaj bo komplet socialni kompleks zaključen, ni mogoče, je pa res, da nas ne bo ustavilo ničesar, niti slaba država, in se bomo držali svojih načrtov vse do cilja.« (Foto: Benjamin Kanjir) je v Nazarjah zelo dobro zaživel. Kako so reše- Poleg njega sta v reševanju sodelovala še Blaž vali družino s traktorja, ki je bila med nedavnimi Bric in Tomaž Farkaš, vse tri je regijski poveljnik poplavami ogrožena, pa je povedal eden od pri- predlagal za državno odlikovanje. sotnih gasilcev PGD Šmartno ob Dreti Aleš Bric. Marija Lebar Prostovoljci iz nazarske občine z županjo Majda Podkrižnik (stoji šesta z leve) in podžupanjo Ireno Vačovnik (stoji tretja z leve) (Fotodokumentacija Občine Nazarje) 6 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Gospodarstvo, Iz občin Poseben program za mlade bo stanovalcem omogočal, da bodo sami soustvarjali poseben interni televizijski in radijski program. To je del izobraževalnega programa, za katerega menijo, da je zelo zdravilen, saj bodo varovanci povezani in bodo sodelovali drug z drugim. »Izobraževanje in delo otrok z razvojno motnjo je mnogo več, kot le izdelovanje zobotrebcev ali izdelkov iz gline, kar delajo sedaj. To so nadarjeni otroci, ki potrebujejo posebno pozornost in aktivnosti, v katerih lahko pokažejo svojo nadarjenost, kajti vsak otrok je edinstven in tako ga moramo tudi jemati.« ZAPOSLOVANJE DOMAČINOV V prostorih centra se veselijo še katere od socialnih dejavnosti ali programov alternativne medicine. Investitor pravi, da so odprti za vse, prav tako bo sčasoma pri njih priložnost dobilo še veliko ljudi, ki bodo delali v okviru centra. Med drugim bo v preostalih stavbah, ki se bodo še gradile, dom za starejše občane, bivalni atelje za starejše umetnike, rehabilitacijski center, stavba za mlade družine, ki bodo zaposlene v naselju ... Prednost pri zaposlovanju in bivanju bodo imele osebe iz Zgornje Savinjske doline, saj je namen projekta tudi obdržati mlade v dolini. Naslednji projekt je ureditev stare občine, v kateri bo poslovno stanovanjski objekt visoke kategorije. »Napovedovati, kdaj bo komplet socialni kompleks zaključen, ni mogoče, je pa res, da nas ne bo ustavilo ničesar, niti slaba država, in se bomo držali svojih načrtov vse do cilja,« je dodal Maleševic. V MOZIRJU PO NAKLJUČJU Do sedaj so v projekt vložili tri milijone evrov. Maleševic meni, da bo odslej lažje, saj je toplovod, vodovod, elektrika, telefonija in podobno že napeljano in teh stroškov pri naslednjih stavbah ne bo več. Da je bilo pametno pripraviti tudi hidrološki elaborat in stavbo dvigniti nekoliko višje, se je pokazalo ob zadnjih poplavah, saj je bil center edi- na nepoplavljena stavba v okolici. »Res je bila gradnja zaradi tega 20 odstotkov dražja, a se je ta odločitev že izkazala za pametno.« Najprej smo bili dogovorjeni za dobrih dva tisoč kvadratov površin, ki bi jih najeli. Vse načrte smo prilagodili temu in na koncu vse po- Prvi od osmih objektov bo vrata odprl v januarju. (Foto: Benjamin Kanjir) »Socialni segment je v Zgornji Savinjski dolini zelo zapostavljen. Upamo, da bo s tem projektom zaživel,« je dejal Škofjeločan, ki živi in dela v Ljubljani, z Zgornjo Savinjsko dolino pa prej ni bil povezan. Povsem po naključju je bil na mozirski občini z gospo, ki je omenjala, da se takšen objekt potrebuje. Imel je vizijo, ki jo je pričel uresničevati, kajti meni, da kraj in dolina to potrebujeta. »Čutil sem se dolžnega, da to naredim, saj zmorem,« je omenil Maleševic, ki je tudi predstavnik UN-Habitat programov Združenih narodov za razvoj naselij. POMANJKANJE SOCIALNEGA ČUTA? Na začetku projekta so se pojavljali nasprotniki le-tega, češ takšni »posebni ljudje« naj ne bi sodili v to okolje, a le-te je očitno prepričal investitor s svojim čutom za soljudi. Nasprotnikov sedaj več ni, le vse več interesentov za službo se pojavlja. »Žal mi je, da je zadeva VDC spodletela. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve je zatajilo in nas pustilo na cedilu. Mi smo jim šli zelo naproti, jim ponudili minimalno ceno najema, a je očitno zaposlitev 18-tih ljudi, ki bi delali v VDC-ju in bivalni enoti, prevelik strošek za državo ta trenutek. ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com pravljali. Od začetne velikosti prostorov smo na koncu prišli na 280 kvadratnih metrov, pa še za te niso vedeli, če bodo imeli denar. Ministrstvo je z nami sodelovalo vse od začetka, vse je bilo fino do takrat, LJUBNO V LJUBLJANI ko se je pričelo govoriti o denarju. Ne vem, ali res ni denarja za osebe s posebnimi potrebami ali pa nekaterim manjka socialnega čuta,« Maleševic komentira zaključeno zgodbo z VDC-jem v tem poslopju. PRIMER DOBRE PRAKSE »Pomembno je, da bo prostor služil namenu in da je to regionalni center, ne le stvar Mozirja. Izzveneti mora tako močno, da bo v tej zgodbi vsak našel nekaj zase. Zgodba je prelepa, da bi jo kdorkoli uničil,« je zaključil investitor. Da zgodba ni le prelepa, ampak tudi dokaj edinstvena, kažejo obiskovalci iz mnogih dežel, ki se želijo lotiti podobnih projektov. Center so si doslej ogledali Kanadčani, Grki in Izraelci. Žal pa je v vsej zgodbi grenak priokus za starše varovancev mozirskega VDC-ja, ki se počutijo opeharjeni in izigrani s strani države, izgubili so svoje prostore, poleg tega pa svoje otroke sedaj dnevno vozijo v Velenje. Štefka Sem Možnost promocije v prestolnici še vedno obstaja Na zadnji seji v občini Ljubno je svetnica Ana Kladnik povedala, da so jo občani informirali, da obveščanje o udeležbi na prireditvi Ljubno v Ljubljani ni bilo najbolj uspešno in da nekateri ponudniki storitev, ki bi se lahko v Ljubljani predstavili, o tem niso bili ustrezno obveščeni. Župan Franjo Na-raločnik je povedal, da je prav v tej zadevi želel občinskemu svetu predstaviti svoje mnenje tudi lastnik Šport centra Prodnik Edi Jur-jevec, zato ga je tudi povabil k besedi. Jurjevec je dejal, da je o možnosti predstavitve zvedel šele nekaj ur pred tem, ko bi se moral prijaviti. Takrat so ga namreč poklicali iz ljubenskega TIC-a. Po njegovem mnenju obveščanje ni bilo za vse enako in predvsem ni bilo zanj pravočasno. Dodal je, da gostinsko delo pri njih opravljajo s srcem in so to dokazali že na mnogih dogodkih, med drugim tudi pri spremljevalnem dogajanju na smučarskih skokih za ženske na Ljubnem. Poudaril je še, da so redno plačevali turistično takso in tudi sicer dobro sodelovali z občino. Nekateri svetniki so bili mnenja, da bi se moral Šport center Prodnik tudi sam pozanimati o omenjenih možnostih. Župan Naraloč-nik je nato predstavil točen rokovnik poteka dogodkov, ki so se odvijali od predloga BTC-ja, da organizira promocijo Ljubno 2013 v Ljubljani. Predstavitev se zaradi sofinanciranja izvaja preko Regionalne destinacijske organizacije SAŠA. Dodal je, da možnost promocije še vedno obstaja vse do sredine januarja. Dogovor z BTC-jem je, da v primeru potreb poskrbi za dodatne kapacitete za promocijo. Glede TIC-a in izvajanja storitev glede na dosedanje potrebe na občini razmišljajo o zaposlitvi kompe-tentnega sodelavca, ki bi pokrival to področje. V okviru kakšne organiziranosti bi to bilo, pa se ponuja več rešitev. Marija Lebar Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 7 Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki VELENJE LJUBNO OB SAVINJI Velejapark podaril 5.000 evrov pomoči potrebnim družinam Nakupovalni center Velejapark se zaveda, kako pomembna je pomoč osebam v stiski. Prav zato je družinam potrebnim pomoči poskusil polepšati predbožični čas, čas upanja. Novembra je Velejapark v sodelovanju s CSD Velenje poskrbel za humanitarno noto in izbral 20 družin potrebnih pomoči iz Velenja, okolice oziroma iz Savinjske in Šaleške doli- V Velejaparku so v sodelovanju s CSD Velenje poskrbeli za humanitarno noto in izbrali 20 družin potrebnih pomoči iz Savinjske in Šaleške doline ter jim podarili 5.000 evrov. GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Del dohodnine lahko gre gasilcem Nedavne povodnji v Sloveniji so še enkrat več pokazale, kako zelo je delo in pomoč prostovoljnih gasilcev potrebna v vsakršni nesreči. Gasilske strokovne in organizirane intervencije so nepogrešljive zlasti pri reševanju življenj in premoženja ob večjih naravnih in drugih nesrečah. Njihovo delovanje je prostovoljno, zato za svoje delo ne zahtevajo plačila. Lahko pa se jim občani oddolžimo tako, da jim namenimo del dohodnine, ki sicer ostaja državi, če se ne odločimo, komu jo bomo namenili. Po zakonu o dohodnini ima namreč vsak zavezanec možnost, da pol odstotka svo- Pestrejša trgovska ponudba v kraju ne ter jim podaril 5.000 evrov. Z darilnimi boni nakupovalnega centra je osrečil 19 družin in jim na obraze priklical nasmešek. V Velejaparku so prepričani, da jim je s to dobrodelno gesto uspelo pričarati družinam lepši božič in da so jim vsaj za kratek čas pomagali pozabiti na vsakodnevne težave in skrbi. VP Natalija Peternel je pozdravila prisotne ob otvoritvi trgovine na Ljubnem. (Foto: Štefka Sem) Prvi torek v decembru je na Ljub- slovnih enot pa je ljubenska poslo- nem ob Savinji odprla vrata trgovina Peternel. Otvoritve se je udeležilo kar nekaj domačinov, ki so pozdravili pestrejšo ponudbo v kraju. Obiskovalce je pozdravila direktorica podjetja Natalija Peternel, ki je poudarila, da se po dolgih letih ponovno vračajo na Ljubno. Tukaj so namreč pred 47-timi leti odprli svojo prvo pekarno. Podjetje se je v skoraj petih desetletjih močno razširilo, zadnja v vrsti številnih po- valnica. Trgovina, ki je v prostorih nekdanje mesnice ob vhodu na Ljubno, je bila ob otvoritvi bogato založena predvsem s pekovskimi in slaščičarskimi izdelki iz domače pekarne. Le-te so lahko obiskovalci tudi po-kusili na pogostitvi. Ko so se odprla vrata, je bila trgovina kar premajhna za vse, ki so izrazili zadovoljstvo nad pestrejšo ponudbo v kraju. Štefka Sem je dohodnine nameni kateremu od društev ali organizacij. To možnost je doslej izrabila le približno tretjina upravičencev. Iz Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so sporočili: »Gasilci bodo ob letošnjem rednem obisku gospodinjstev poleg koledarjev imeli s seboj tudi obrazce za name-nitev omenjenega dela dohodnine njihovemu društvu. Če jim želite dodatno pomagati pri zbiranju sredstev za izobraževanje in nakup zaščitne opreme, jim izpolnite obrazec s svojimi podatki in ga podpišite. Gasilci bodo zbrane obrazce sami odnesli na davčno upravo.« Marija Lebar Matevž Lenarčič nominiran za Delovo osebnost leta V uredništvu Dela že štirinajsto leto zapored iščejo osebe, ki so s svojim delom in osebnostjo zaznamovale iztekajoče se leto. Med ljudmi, ki so drugim navdih in spremi- Matevž Lenarčič (Foto: Marija Šukalo) njajo svet na bolje, se je letos v deseterici znašel tudi Zgornjesavinj-čan Matevž Lenarčič. Ekstremni pilot se je v začetku leta podal z ultra lahkim letalom okrog sveta. Preletel je sedem celin, 120 nacionalnih parkov, tri oceane, šestkrat ekvator. Ob tem je zbiral podatke o koncentraciji črnega ogljika v ozračju in tako prispeval k dodatnim raziskavam o omenjenem pojavu, ki je zanimiv za širšo znanstveno javnost. Ljudje bodo svoje kandidate izbirali s spletnim glasovanjem in preko javnomnenjske raziskave. Zmagovalca bodo razglasili prvi delovni dan naslednjega leta v Mestnem muzeju Ljubljana. Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Kultura, Organizacije KULTURNO DRUŠTVO SLAP Je trinajstica srečna ali nesrečna številka? V prostorih Centra razvoja podeželja na Ljubnem ob Savinji je potekala predstavitev letošnje bere literarnega ustvarjanja piscev združenih v kulturno društvo Slap, svojo samostojno knjigo pa je predstavil njihov član Božidar Šimic. Kljub maloštevilni udeležbi je prireditev minila v odličnem razpoloženju, ki ga je še popestril harmonikar Robi Weiss. Predsednik društva Stanko Ga-šparič je uvodoma povedal, da sedanji časi literaturi niso naklonjeni, niti v vsebinskem niti v finančnem smislu, a kljub temu jim je uspelo tudi to leto pripraviti zbornik, ta pa nosi število 13. V njej se predstavlja nekoliko manj avtorjev kot v predhodnih letnih zbornikih, a to ni ovira, da ne bi načrtovali izdaje zbornika tudi za prihodnje leto. Društvu je doslej uspelo vse od ustanovitve vsako leto izdati pregled besedne- ga snovanja članov, razen enkrat. Zbrane je pozdravila podžupa-nja občine Ljubno Anka Rakun, tudi sama članica Slapa. Menila je, da si društvo zasluži vse čestitke ne samo zaradi ustvarjalnosti, pač pa tudi zaradi tega, da vsako leto ugleda luč sveta njihova publikacija, kar je za tako majhno društvo res velik uspeh. S svojevrstnim pozdravom je prireditev pospremila direktorica Zavoda Savinja Terezija Mavrič, saj je v uvodu povedala zanimive verze neznanega avtorja o trenutkih življenja in s tem še doprinesla h kulturnemu razpoloženju. Sledila je predstavitev pesmi vseh avtorjev, ki jih je prebrala Albina Rajter. Rajterjeva je tudi opravičila odsotnost urednice in lektorice Slapa 13 Polonce Kolenc Ozi-mic. Ta je omenila, da v letošnjem zborniku objavlja štirinajst avtorjev, nobeden od njih pa se ni odločil za prozo. Pesmi so raznolike v tematiki in motiviki, razbrati je tudi kakovostno rast v izpovedih posameznih avtorjev. Posebej so se posvetili novi knjigi Božidarja Šimica z Ljubnega ob Savinji. Avtor je knjigo naslovil Tudi to je življenje, sestavljajo pa jo črtice. Velik del k prijetnemu vzdušju na predstavitvi je dodal Robi Weiss z izbrano harmonikarsko glasbo. Marija Lebar Albina Rajter je prebirala pesmi iz zbornika Slap 13. (Foto: Marija Lebar) Slušni aparat je pomembna vez za komuniciranje V organizaciji velenjskega medobčinskega društva, ki združuje gluhe in naglušne osebe in v sodelovanju s slovensko zvezo društev so konec minulega meseca v Fa-šunovi hiši na Ljubnem ob Savinji pripravili predstavitev slušnih aparatov in najnovejših pripomočkov za neslišeče. V društvu so svoje člane o dogodku obvestili pisno, je povedala sekretarka Urška Jakop. Poleg nje sta bila na prezentaciji prisotna še podpredsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje Franc Forštner in strokovni sodelavec Centra možnosti pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije Adem Jahjefendic. Slednji je sicer tudi urednik glasila Iz sveta tišine, ki ga za svoje člane izdaja nacionalna zveza. Poskrbeli so tudi za tolmačko, ki je za gluhe s kreta-njem prevajala govor. Jahjefendic je pojasnil, da so predavanja o slušnih aparatih in pripomočkih potrebna, saj v Sloveniji ni specializirane trgovine. Letos so na zvezi pripravili nov pravilnik o tehničnih pripomočkih, vendar se je ustavil na ministrstvu. Med ostalim je prikazal tudi delovanje tako imenovane zvočne zanke, ki je priporočljiva pri spremljanju predavanj, seminarjev ali pri gledanju televizije. Prednost uporabe te zanke, ki si jo uporabnik obesi okoli vratu, je brezžični prenos glasu v slušni aparat. Medobčinsko društvo iz Vele- nja ima sicer okoli 420 članov iz obeh dolin, v sami Zgornji Savinjski dolini je članov okoli 115. To pa niso vsi, ki sploh ne ali pa slabo slišijo, saj niso vsi povezani v društvu. Društvena pisarna deluje tudi v Mozirju, in sicer v prostorih Rdečega križa vsak prvi torek v mesecu. Več o pravicah do tehničnih pripomočkov so naši bralci lahko prebrali v Savinjskih novicah št. 42. Marija Lebar MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Podpredsednik Franc Forštner (levo) v družbi sekretarke Urške Jakop in Adema Jahjefendiča. (Foto: Marija Lebar) ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Bo odmera drevja za posek plačljiva? Lastniki gozdov naj bi po novem plačevali stroške postopka izbire drevja za posek, je v noveli zakona o gozdovih predlagalo kmetijsko ministrstvo. Predvideni stroški izdaje dovolilnic za lastnike gozdov za posek drevja bodo od deset do petdeset evrov. Če bodo predlagane spremembe sprejete, bo Zavod za gozdove Slove- nije na ta račun zbral 1,2 milijona evrov, v nasprotnem primeru jim grozi znižanje plač ali odpuščanje. Medtem ko na zavodu pravijo, da naj bi bila to uvedba omenjenih plačil le premostitvena, so zasebni lastniki gozdov prepričani, da si zaslužijo brezplačne gozdarske storitve. ŠS Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 9 Organizacije CAR LESA Z DUŠICO KUNAVER O lesu, Slovencih in šegah v pesmi in besedi Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je v goste povabila priznano predavateljico Dušico Kunaver, da bi spregovorila o čaru lesa. Predavanje je kaj hitro preraslo v druženje, saj so vsi obiskovalci s predavateljico, med bogato vsebino, ki jo je predstavila, tudi prepevali pesmi o barčici, lisički, lipi, o vsem, kar se dotika lesa, gozda in tudi domovine. Kunaverjeva je spregovorila o lesu kot materialu, ki nas spremlja od zibelke do groba, gozdovih, o drevesih, kot je lipa, simbol slovenstva in nekdaj center krajev. Omenila je slovenske posebnosti iz lesa, kot so kozolec in panjske končnice. Dotaknila se je tudi številnih Kunaverjeva je spregovorila o lesu kot materialu, ki nas spremlja od zibelke do groba. (Foto: Štefka Sem) legend in šeg, ki jih Slovenci prena- to, o čemer je prej govorila. šamo iz roda v rod, predvsem pa Kunaverjeva je samostojna kul-ponarodelih pesmi, ki opisujejo vse turna publicistka, profesorica an- gleščine in ruščine v pokoju, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izda-jateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov. Je predavateljica, ki vedno navduši z doživetim pripovedovanjem in vključevanjem poslušalcev v teme, o katerih spregovori. Pozdravne in zahvalne besede je Kunaverjevi namenil Marijan Denša, za uvod pa so zaigrale in zapele ljudske pevke Pušeljc. Lete so po besedah Kunaverjeve bile zadosten razlog, da se je odzvala povabilu in prišla v Nazarje, saj s prepevanjem prenašajo njej tako ljubo ljudsko izročilo. Štefka Sem ZIMSKE SVETOVALNE URICE Z BETKO REMIC B |*V | «V | V V« | Zadišalo po prazničnih slašcicah V okviru brezplačnih zimskih svetovalnih uric, ki jih organizira Občina Nazarje v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje, se je v Osnovni šoli Nazarje odvila tretja od osmih delavnic, ki se sicer v PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE domu kulture vrstijo od sredine novembra do začetka februarja. Zimske urice so tokrat potekale v znamenju priprave Miklavževih in drugih prazničnih slaščic. Domačinka, slaščičarka Betka Remic je Po Patagoniji z Dušičem in Grudnikom Na drugem planinskem večeru PD Nazarje sta se zbranim predstavila domačina, alpinista Matjaž Dušič in Matic Grudnik. V svojem predavanju sta ljubiteljem planin sprehodila skozi lepote Patagonije in natančneje predstavila njuno plezalno odpravo na steno Fitz Roy z namenom plezanja smeri El Corazon. V Patagonijo sta se mlada plezalca odpravila v začetku letošnjega februarja, kjer je bil njun cilj na steni Fitz Roy v alpskem slogu in prosto splezati smer El Corazon s kombinacijo drugih smeri. Zaradi slabih vremenskih razmer jima je zadani cilj sicer ostal neosvojen, kljub temu pa sta plezalca povedala, da sta z odpravo zadovoljna, saj jima je dala nova znanja in izkušnje. V čakanju na izboljšanje vremenskih razmer sta prosti čas preživljala v raziskovanju mesta El Chalten, kjer sta bivala, in v plezanju na okoliške vrhove in balvane. Plezat smer El Corazon v Fitz Roy sta se odpravila šele 20. februarja in čeprav je kazalo, da bo plezanje uspešno, sta ju sneg in led v nadaljevanju smeri močno upočasnila, zato sta se vrnila nazaj v svoje zatočišče. Naslednji dan sta uspešno preplezala hrib Poincenot po smeri Whillans-Cocharne. Sledilo je nadaljnje spoznavanje Patagonije, njenih prebivalcev ter njihovih običajev, o čemer so pričale njune slikovite fotografije, katere so si zbrani ogledovali z velikim navdušenjem. TG Betka Remic je z veseljem odgovorila na vprašanja in dileme, ki se pogosto pojavljajo pri peki slaščic. (Foto: Mateja Goltnik) udeleženke seznanila s kuharskimi nasveti za pripravo in peko drobnega peciva, medenjakov, medenega peciva, tartufov in ostalih prazničnih dobrot. Prostor, ki je dišal po cimetu, vaniliji in drugih začimbah, so zapolnile pridne roke udeleženk delavnic, ki so Remičevi z zanimanjem prisluhnile. Slaščičar-ka je poleg receptov za peciva in piškote z veseljem podelila svoje kuharske in slaščičarske skrivnosti, ki bodo v prihajajočih dneh gospodinjam pomagale do še bolj polnih in vabljivih prazničnih miz. Dobrote, nastale v tem večeru, so otroci OŠ Nazarje prodajali na Miklavževem sejmu za brezplačno šolo. Kuharski delavnici, ki se lahko pohvali z zelo dobro udeležbo, se je pridružila tudi županja Majda Podkrižnik, ki ni skrivala navdušenja nad idejo, ki jo je uresničila skupaj z nazarskim centrom za samostojno učenje in s katero jim je uspelo popestriti dolge zimske večere, obenem pa pridobiti informacije o tem, kaj občane zanima in kaj jim je v veselje, da bi jim v obliki podobnih druženj in tečajev to lahko nudili v prihodnje. Kuharska delavnica se je vsekakor izkazala za eno izmed takšnih, poleg priložnosti za učenje in ustvarjanje pa so jo udeleženke izkoristile tudi za izmenjavo receptov, prijeten klepet in druženje. Mateja Goltnik 10 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Kultura, Organizacije, Informacije VEČER SLOVENSKE BESEDE Z LEVOM DETELO NARAVOVARSTVENA ZVEZA SMREKOVEC V knjigah razkriva osebno tragedijo, prepleteno s humorjem Rečiško Kulturno-umetniško društvo Utrip je predzadnji petek v novembru pripravilo Večer slovenske besede. Na njem se je v avli osnovne šole predstavil pisatelj, pesnik in prevajalec Lev Detela. Pogovor Lev Detela je v pogovoru z Mojco Gatz predstavil svoje plodno ustvarjanje in urejanje revije Log. (Foto: Marija Šuaklo) z njim je vodila Dunajčanka Mojca Gatz, turistična vodnica, ki se je s člani društva organizatorja srečala ob njihovem ogledu Dunaja. Literat na svoje razgibano otroštvo, ki je sovpadlo z drugo svetovno vojno (Detela se je namreč rodil leta 1939 v Mariboru), nima najlepših spominov. Starša sta se ločila in večji del otroštva je preživel razpet med materjo in očetom ter pri babici v Središču ob Dravi. Leta 1960 je emigriral v Avstrijo. Kmalu je objavil prve eksperimentalne knjige, za katere je prejel številne nagrade. »To me je gnalo naprej in kar naenkrat so moji prijatelji postali av- Matična kronika za mesec november 2012 ROJSTVA: Rodilo se je šest deklic in dvanajst dečkov. SMRTI: Emilijan Glušič s Prihove, Ivan Goltnik iz Brezja, Albin Kopušar z Rečice ob Savinji. Naša geološka dediščina privabila evropske strokovnjake strijski književniki. Istočasno pa sem pisal tudi za slovenske zdomce v Trstu, na Koroškem, ustanovil s Tržačani revijo Mos. Poskušal sem vzpostaviti tudi stike z domovino, a to žal ni šlo,« je povedal Konec novembra je v Mežici potekala mednarodna geo-konferen-ca z naslovom »Emerging new ge-oparks in Europe - Sharing knowledge & good examples«, ki je bila prva tovrstna konferenca pri nas. Namenjena je bila predvsem predstavitvi dobre prakse in izmenjavi izkušenj na področju evropskih geoparkov. Geo-konference so se udeležili tudi člani Naravovarstvene zveze Smrekovec in s tem izkoristili priložnost za izobraževanje in pridobivanje novih idej. V konferenčnem delu so primere dobre prakse predstavili strokovnjaki iz geoparkov po Evropi. Predstavili so geopark Magma iz Norveške, geopark Aruca iz Portugalske, geopark Karnijske Alpe iz Avstrije, projekt ustanavljanja Emilia Ro- teka pod budnim očesom strokovnjakov s področja geologije, varstva narave in pod okriljem UNE-SCA, namenjeni pa so ohranjanju, trajnostnemu razvoju in prepoznavnosti izjemne geološke dediščine določenega območja s pomočjo geoturizma. V praktičnem delu geo-konferen-ce so si udeleženci ogledali nekaj znamenitosti iz geoparka Karavanke na obeh straneh meje. Obiskali so Podzemlje Pece, Krajinski park Topla, rudarsko vas Leše, razstavo Mati fabrika na Ravnah na Koroškem, na avstrijski strani pa so si ogledali Obirske jame in mineralni vrelec v Železni Kapli. Tudi Smrekovško pogorje je zaradi svoje geološke posebnosti vključeno v geopark Karavanke. Detela. V knjigah razkriva osebno tragedijo, prepleteno s humorjem. Svoje članke je objavljal tako v nemških kot v slovenskih revijah. Od leta 1978 izdaja revijo za mednarodno literaturo LOG, v kateri pogosto objavljajo tudi slovenski literarni ustvarjalci. Glede svoje prve domovine pa je povedal: »Založbe tiskajo moja dela, a slovenske državne nagrade nisem nikoli prejel, ker se mi zdi, da je to politična nagrada. A jaz političnega lobija nimam za sabo in ga tudi nočem imeti.« Detela je do sedaj izdal skoraj petdeset različnih literarnih del. Marija Šukalo Udeleženci geo-konference na ogledu Podzemlja Pece magna Apenine geoparka v Italiji. Predstavljena sta bila tudi geopark Karavanke, ki je nastal s čezmej-nim sodelovanjem z Avstrijo, geo-park Idrija in projekt ustanavljanja geoparka Kras-Carso, ki prav tako nastaja s čezmejnim sodelovanjem, in sicer z Italijo. Nastajanje novih geoparkov po- Pri nastajanju tega geoparka je posredno sodelovala tudi Naravovarstvena zveza Smrekovec. V okviru geoparka je v neposredni bližini Doma na Smrekovcu postavljena tudi info točka, katere uradno odprtje je predvideno v pomladanskem času. Janja Kotnik OPRAVIČILO V 49. številki Savinjskih novic je na strani 16, v članku Glasbeni utrinek na Rečici ob Savinji pomotoma imenovan Tomaž Podlesnik. Pod-lesniku, ki je sodeloval na okrogli mizi, je ime Boštjan. Obema se za napako iskreno opravičujem. Marija Šukalo Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 11 Zgodovina in narodopisje naši posebneži (4) Piše: Aleksander Videčnik PRIPOVEDI O PAVLU IN URŠKI V Ameriki igrali o Pavlu Naši izseljenci so napisali igro o Pavlu in Urški. Za to je poskrbel Mihael Kramer, ki je odraščal kot nezakonski sin dekle na kmetiji Jeraje-vih na Pobrežjah. Bil je avstrijski vojak, ki se je po vojni izselil v Ameriko. Na kmetiji so ga imeli zelo radi, ker je bil izredno zvedav in ukaželjen. Vemo, da je napisal pesem o potovanju avstrijskega 2. bataljona 87. pehotnega polka v Celju. Ta je ohranjena pri Jerajevih in pokojni Alojz Je-raj mi je dal priliko, da sem pesem tudi kopiral. O Mihaelu bomo objavili še kaj več. Kot rečeno, vprašali so Pavla, če dovoli, da igrajo o njem, on pa je rekel: »Če me ne boste žaljivo prikazovali ...« Pavel rešuje potovca Bilo je pri Goličniku nad Dolom. Tam sta se zadrževala Pavel in Urška, ko je prišel k hiši neznan potovec. Domači so vse skupaj povabili na večerjo. Potovec je tako naglo in veliko jedel, da mu je postalo slabo. Pavel je to opazil in ga hitro odpeljal na plano. Potem je pripovedoval, »da je iz njega šlo kar iz vseh lukenj«. Seveda, svojo pripoved je še oplemenitil s svojimi domislicami, da so se ja ljudje smejali. Ali je Pavel sploh bil cigan? Žena pokojnega Pavlovega sina Jožeta, je pripovedovala, da sta se Urška in Pavle spoznala v Braslovčah. Ta trditev je v nasprotju z ljudskim glasom. Žena je trdila, da je vzdevek cigan dobil po Urški in potem, ker sta z Urško dolgo zahajala k Rojevim, ki pa so bili cigani. Pavel in žrebec Nekoč je Pavel imel kratek čas žrebca. Nižje Letuša je bilo, ko je žrebec zavohal kobilo in jo jadrno ucvrl za njo skozi veliko koruzo. Voz je nosilo kar po zraku, tako je dirjal. K sreči ni nihče od otrok, ki so bili na vozu, padel z njega. Vse se je umirilo, le koruza je bila hudo pomendrana. Kmet lastnik, je hitro prišel gledat, kaj se dogaja v njegovi koruzi. Pavla je glasno karal, pa tudi grozil mu je zaradi škode, ki je nastala. Pavel je v svoj zagovor mirno dejal: »Saj veš, da žrebcu nisem mogel dopovedati, da naj pusti kobilo pri miru.« Kmet se je ob tej duhovitosti pomiril. Mleko z madežem Pavel je rad pil mleko. Povsod je prosil zanj. Nekatere gospodinje pa mi niso ustregle. Ker je redno čikal, je imel polna usta žlindre. Ko je go- spodinja morala v kuhinjo, je pljunil v mleko. Takega mleka z madežem gospodinja seveda ni mogla ponuditi družini. Potarnala je: »Le komu ga naj ponudim? Takega, kot je, ne bo nihče maral.« Pavel pa je ponižno dejal: »Gospodinja, ga bom pa jaz popil.« Pa je mleko le dobil. Lajtra ga Alojz Mavrič iz Gornjega Grada se dobro spominja obeh ciganov. Dodatno je opisal Urško, ki da je imela na glavi ruto, nazaj zavezano. Čikala sta tako, da sta si včasih »špuk« podajala iz ust v usta. Ko sta nekega večera pri Strnadu obilno jedla, je Pavel moral hitro na stranišče, da ne bi bilo prepozno. Urška je med tem mirno naprej jedla in dejala: »Pavla lajtra.« To je pomenilo, da ima drisko. Pavel in lajna Imel je lajno na nekem čudnem stojalu. Občasno jo je vrtel, da je padlo kaj denarcev. Nekoč jo je pustil pri Nabožetu. Bilo je ravno okoli pusta, pa sta z Mavričem sklenila kreniti v sprevod kot Pavel in Urška. Baje sta bila zelo prepričljiva. Ko je Pavel izvedel za to, je bil silno užaljen, češ da sta si delala norce iz obeh ciganov. Čeprav je Pavel marsikaj razumel, pa je bil občutljiv na to, da bi bil videti neumen. No, to res ni bil. Mavrič je trdil, da tudi v pustnem sprevodu ni bil nedostojno predstavljen. Le po ta večem ... Pavel in Urška sta se z otroci zadrževala na neki kmetiji pri Gornjem Gradu. Zaradi nečesa sta se na hitro odpravila. Otroci so stali okoli staršev, pa jih je Pavel pogledal in rekel Urški: »Le po ta večem jih vzemi s seboj!« Res so bili ljudje do njiju dobri in njune otroke za krajši čas marsikje sprejeli v varstvo. Poroka mora biti Ker Pavel in Urška še nista bila poročena, je Pavel prišel v braslovško župnišče in prosil župnika, da ju poroči. Župnik je opozarjal na to, da nimata stalnega prebivališča in tudi ne denarja, da bi skrbela za družino. Potolažil je Pavla in rekel: »Pavel pridi ob letu, morda bo tedaj za vaju lažje. Pavel pa je že prej prišel k župniku in ga vprašal, kako je s poroko. Spet je župnik prepričeval bodočega ženina, da to pač ne gre, saj se nimata na kaj poročiti. Pavlu pa je bilo dovolj odlašanja in je rekel: »Če naju ne boste poročili, bom pač začel zakonsko življenje, pa naj bo tako ali drugače.« Pavel v Mozirju Tam, kjer je sedaj Klemenakova hiša (ob strugi), so v tridesetih letih stale tri visoke jelše. Kadar sta Pavel in Urška prišla v Mozirje, sta tam taborila. Pozimi sta se večkrat zatekla v Kočarjev marof (sedaj Matjaževa lončarija). Ko sta bila pod tremi jelšami, sta imela cizo, k njej pa privezano kozo. Kocjančkovi so se ju takole spominjali: Pavel je nosil klobuk s širokimi krajci, bil je kar visoke postave. Urška je bila drobna in je imela kričeč glas. Po trgu sta prosila za zabel in za moko. Ljudje so bili do obeh dokaj strpni in radodarni, saj sta veljala za poštena cigana. Redoljubni Pavel Čokanovi nad Mozirjem so se obeh ciganov prav tako dobro spominjali. Baje sta veliko potovala brez otrok. Te sta pustila pri kateri kmetiji. Posebno pozimi je bilo tako. Kadar sta se oglasila pri Čokanovih, sta si iz otepa (snop slame za kritino) naredila ležišče. Odeje sta nosila s seboj. Spala sta vedno gola. Ko sta zjutraj odhajala, je Pavle slamo lepo pospravil in jo povezal v otep. Medtem ko se je Pavel zjutraj pri vodnjaku redno umil, tega Urška ni storila. Opazili so še to, da si je Pavel redno urejal brado z glavnikom. To fotografijo so naši izseljenci poslali Pavlu iz Amerike. Prizor je zelo zanimiv in je podoben resničnemu dogajanju. Sliko hrani A.V. v Mozirju. 12 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Gospodarstvo, Oglasi TRADICIONALNO SREČANJE POSLOVNIH PARTNERJEV HOTELA PLESNIK Le z roko v roki do uspehov Na prvo decembrsko soboto so se v hotelu Plesnik v Logarski dolini zbrali številni poslovni partnerji in prijatelji z lastnico hotela Martino Plesnik in direktorico Marjano Cvetko ter sodelavci na vsakoletno prednovoletno srečanje. Direktorica se je ob slovesnem nagovoru spomnila vseh, ki sodelujejo s kolektivom hotela, tako s svojimi kontakte (v sodelovanju s Kompasom ter francoskimi turisti), na nekaterih segmentih so izboljšali svojo ponudbo do gostov, organizirali so romantične poroke v naravi, različna strokovna izobraževanja in družabna srečanja, Bridge klubu Plesnik so ponudili dobre pogoje delovanja za nove člane, opravili pa so tudi Gostje v hotelu Plesnik so se odlično zabavali. (Foto: Jože Miklavc) storitvami, izdelki, pijačo in živili, ter tistih, ki jim na različne načine zagotavljajo večji obisk in poslovne priložnosti. V prijetnem vzdušju, ob priložnostnem kultur-no-umetniškem programu so se gostje spoznavali tudi med seboj, nemalo pa je bilo takšnih, ki so izkoristili obisk Logarske doline kot vikend paket in gostoljubje hotela. Po uverturi citrarja Karlija Gradišnika in predstavitvi novih solčavskih zgodb iz starih časov, v filcane »cote« oblečenega moderatorja Francija Podbrežnika - Solčavskega, je Cvetkova ocenila poslovno leto hotela kot težko, vendar ob prizadevanjih in odrekanju kljub temu uspešno. Kot je povedala, so sklenili nove poslovne Sašo Hribar je goste zabaval s pronicljivo satiro, imitiranjem in petjem. (Foto: Jože Miklavc) nekaj nujnih vzdrževalnih del na objektu hotela. Ponovno pa bodo prevzeli osrednjo organizacijo za izvedbo božično-novoletnega Belega koncerta koncem decembra. V nadaljevanju večera so gostom ponudili odlično večerjo, predvsem pa imenitno zabavo z ansamblom Happy band in osrednjim gostom večera Sašem Hribarjem. Le-ta je v unikatnem nastopu s svojo pronicljivo satiro, kitaro in petjem ter talentom za imitacijo dodobra zapolnil pričakovanja gostov in za zaključek organiziral plesni šov, v katerem so nastopili naključno izbrani gostje. Smeha, zabave in dobrega razpoloženja zares ni manjkalo. Jože Miklavc Franci Podbrežnik, velik poznavalec Solčavskega in umetnik iskrivega duha, je požlahtnil srečanje. (Foto: Jože Miklavc) I Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 13 Ljudje in dogodki MIKLAVZEVANJE PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Za pridnost igrica in darilo Otroke je že obiskal prvi od treh dobrih mož, ki bodo do konca leta razveseljevali z darili. Miklavž, ki goduje 6. decembra, je imel veliko dela. Da bi uspel priti do vseh pridnih otrok v naši dolini, se je obdarovanja lotil kar na prvi decembrski dan. Pričel je v Radmirju ob pomoči prostovoljnega gasilskega društva. Tam so si otroci ogledali igrico rečiških osmošolcev. Poučna zgodba je bila le dodatno darilo vsem, ki so želeli govoriti z dobrotnikom in od njega prejeti darilo. Še isti dan se je odpravil v Gornji Grad. Tu je otroke v kulturnem domu pričakala igrica družinskega gledališča Kolenc. Bratec in sestrica sta razmišljala o tem, kako moraš biti priden, da dobiš darilo od Miklavža. V spremstvu članov turističnega društva so se odpravili v gornjegraj-sko katedralo, kjer jih je obdaril. Solčavani so ob deklici Zlatolaski, ki se je izgubila ob nabiranju cvetja v gozdu, darila od Mi- pri farni cerkvi. Kot vsa leta staršev ni finančno obremenjeval in je denar za darila poiskal pri sponzorjih. Otroke je Miklavž obiskal tudi v Lokah. Obiskali in obdarili so jih člani ŠD Loke. Miklavževega obiska so bili deležni tudi otroci v Ljubiji. Tudi tam so vse skupaj lepo organizirali domači športniki. V Lučah in Podvolovljeku so ga dočakali v cerkvah. V Nazarjah in na Rečici ob Savinji, kjer so mu pri polnjenju vreče pomagali člani turi- Miklavž s svojo druščino v Lokah pri Mozirju (Foto: BK) V zahvalo za darilo je Miklavž v Solčavi dobil poljub. (Foto: MŠ) klavža prejeli naslednji dan. Tu so mu jih »pomagali zaviti« člani društva Panorama, Center Rin-ka, občina in tamkajšnja župnija. Druge kraje v dolini je dobri mož obiskal na predvečer svojega goda. S pomočjo članov KD Jurij Mozirje je Miklavž v Mozirju otroke obiskal stičnih društev, so ga ob kulturnem programu osnovnošolcev pričakali na prostem - v Nazarjah pred gradom Vrbovec, na Rečici na trgu. Tudi letos so organizatorjem pomagali vreče napolniti različni donatorji in starši. Marija Šukalo, Benjamin Kanjir V Radmirju so otroci so z navdušenjem pozdravljali prvega decembrskega dobrotnika. (Foto: MŠ) V cerkvi svetega Lovrenca v Lučah so otroci Miklavžu zmolili svojo najljubšo molitev. (Foto: MŠ) 14 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Ljudje in dogodki, Organizacije V Nazarjah so otroci Miklavža, ki jim je prinesel lepa darilca, kljub nizkim temperaturam pričakali z iskricam v očeh. (Foto: TG) Na Rečici je dobrotnik delil darila in palice. (Foto: MŠ) V Gornjem Gradu je otroke obiskal v katedrali. (Foto: MŠ) Navdušenja nad darili tudi v Mozirju ni manjkalo. (Foto: BK) V Podvolovljeku je delil darila pred cerkvijo. (Foto: MŠ) CENTER RINKA SOLČAVA Priprave na praznike - izdelava adventnih venčkov V organizaciji Centra za samostojno učenje (CSU) Nazarje je v solčavski Rinki potekala delavnica izdelovanja adventih venčkov in aranžmajev. Zanimanje je bilo veliko, delavnice se je udeležilo okoli 25 žena in deklet, marsikatera pa je prišla v družbi svojih otrok, ki so se izdelavi z veseljem pridružili. Delavnica sodi v okvir projekta Most do znanja, ki se odvija preko društva LAS Zgornje Savinjske doline. Uvodoma je zbrane nagovorila sodelavka CSU Mateja Moravec in predstavila projekt, nato pa besedo predala voditeljici Nataši Kal-čič, ki ima v aranžiranju že dolgoletne izkušnje. Ta je poskrbela za praznični priokus, saj je najprej prebrala prijazen sestavek o po- V sproščenem vzdušju so nastajale prave male mojstrovine. (Foto: Marija Lebar) menu božičnih praznikov in pripra- več na medsebojnih odnosih in naj vi nanje. Po njenem je namreč po- ne bo praznovanje božiča le v ma-membno, da v tem času naredimo terialih stvareh. Ze pri sami pripravi potrebnih materialov, kot so različne vejice, storži in mah, lahko družina doživi nepozabne trenutke in se posveti lepoti majhnih stvari v naravi. Tudi izdelava venčka ali aranžmaja je lahko lepa priložnost za druženje družinskih članov. Pomemben vidik pa je tudi možnost izražanja ustvarjalnih sposobnosti. Praznični okrasi, ki so jih naredile Kalčičeva in ostale udeleženke, so unikatni. Z njimi se kupljeni ali celo plastični izdelki ne morejo kosati. Doma izdelani imajo še to prednost, da so okolju in ljudem prijazni. Narejeni so iz naravnih materialov in povsem razgradljivi potem, ko jih ne potrebujemo več. Marija Lebar Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 15 Šport, Organizacije, Čestitke PROSLAVA OB VISOKEM JUBILEJU ŠPORTNEGA DRUŠTVA MOZIRJE 130 let gibalnih aktivnosti, udarniškega dela in druženja Športno društvo Mozirje je 8. septembra praznovalo 130. rojstni dan, ki pa so ga člani društva obeležili tri mesece kasneje, v soboto, 8. decembra. Druženje skozi gibanje, prostovoljno delo na društvenih objektih, vzgajanje društvenega podmladka in razvijanje novih športnih dejavnosti je zaznamovalo več kot stoletje dejavnosti ŠD Mozirje, sicer ustanovljenega kot Savinjski Sokol v letu 1882. Gre za eno najbolj in najdaljše obdobje aktivnih športnih društev v Sloveniji, kar so člani društva in občani Mozirja s ponosom proslavili na slavnosti prireditvi v kulturnem domu. Bogata zgodovina društva, skozi katero je zbrane popeljal Luka Paulič, je navdušila tudi tiste na slovesnosti, ki delovanje društva sicer poznajo že od prej. MOZIRJE DIHA S ŠPORTOM Pester fotografski material, ki so ga prikazovali na platnu v ozadju odra, je lepo dopolnil nagovor predsednika društva Roberta Kle-menaka. Kot je povedal, Mozirja-ni lahko s ponosom pokažejo svoj dom Partizan, ki so ga skozi desetletja redno obnavljali, obiskovalca lahko popeljejo po vzorno ure- Častna članica Pavla Trogar in predsednik ŠD Mozirje Robert Klemenak (desno) sta s strani članov prejela zahvalo za uspešno delo v društvu. (Foto: Tatiana Golob) PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE INVALIDE V LETU 2012 Slovenski športnik leta med invalidi je Nani Tiršek Na tradicionalni zaključni prireditvi Zveze za šport invalidov Slovenije in Paraolimpijskega komiteja so v Kristalni palači v BTC Cityju podelili letošnja najprestižnejša priznanja za športne dosežke invalidov. V olimpijskem letu sta se z najvišjim nazivom športnice in športnika leta okitila atletinja Tatjana Majcen Ljubič in zgornjesa-vinjski strelski as Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada. Komisija za izbiro naj športnika tokrat ni imela težkega dela, saj je Nani dominiral skozi vso sezono, piko na i pa je postavil s srebrno medaljo na paraolimpijskih igrah v Londonu. Iz rok ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žige Turka je poleg skulpture Naj športnik invalid leta 2012 prejel še zlati znak Paraolimpijskega komiteja za izredne športne dosežke in posebno priznanje za osvojitev absolutnega svetovnega rekorda z zračno puško. Franček Gorazd Tiršek: »Naziv športnik invalid leta mi veliko pomeni, kajti v tem paraolim-pijskem oziroma olimpijskem letu je bilo res veliko priprav in vloženega dela v športne aktivnosti tako na treningih kot na tekmovanjih. Športniki smo se optimalno pripravljali, trudili in tekmovali po svojih najboljših močeh in da mi je v tako močni konkurenci uspelo osvojiti ta laskavi naziv, je to res velik uspeh. V tem letu se mi je zgodilo marsikaj. Najprej sem maja v Turčiji postavil absolutni svetovni rekord, najvišji rezultat vseh časov z zračno puško, potem se mi je na prvi tekmi v Londonu pokvarila puška, nakar sem z drugo puško osvojil paraolim-pijsko medaljo, nato me je doletela čast, da sem bil nosilec slovenske zastave na zaključni prireditvi iger in sedaj še ta naziv naj športnik invalid Slovenije. To je res nekaj nepopisnega in sem zelo vesel in ponosen.« Franjo Pukart 5reino in blagoslovljeno nova leta 1&13 ielim družinam Remic, Stiglic in Planovšek. Je posebna pa mojim ilalim Irem pravnukinjam. Nani Tiršek z zbirko najvišjih priznanj za športne dosežke v letu 2012 (Foto: Franjo Pukart) Slara mama Mima 16 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Šport, Organizacije I jenih igriščih in nenazadnje športni pečat kraju daje tudi športna dvorana. Tako telovadnica v Partizanu kot športna dvorana sta skozi teden polno zasedeni, gibanje v različnih športnih oblikah je po prepričanju Klemenaka velik in pomemben del Mozirja in njegovih prebivalcev. Društvo s krajem sodeluje tudi preko različnih delovnih akcij, z velikimi športnimi prireditvami, kot sta Mali maraton Mozirja, največji slovenski turnir v odbojki na mivki, vsakoletni finale Slovenian beach tour oaza Mozirje open, pa v Mozirje vsako leto privabijo številne obiskovalce iz vse Slovenije in tujine. Vse sekcije društva, torej sekci- je za košarko, nogomet, odbojko, tekaška sekcija in sekcija članic, ki neprekinjeno deluje že od leta 1977, danes uspešno delujejo. Vse so se na slovesnosti predstavile s svojim programom in dokazale, da so njihove aktivnosti bogate in privlačne za vse ljubitelje rekreacije. ZAHVALA ŽUPANA S pohvalnimi besedami je zbrane nagovoril tudi župan Ivan Suho-veršnik, ki je poudaril velik pomen neprestane rasti in krepitve društva, ki je tako dolgo obdobje ugodno vplivalo tako na telo kot duha Mozirjanov. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so mozirsko športno društvo vodili ali kako druga- če pripomogli k uspešnemu delovanju. Posebej se je sedanjemu predsedniku Klemenaku za njegovo uspešno delo zahvalil predsednik nadzornega odbora društva Matija Blagojevič. Govornica na odru je bila tudi Pavla Trogar, častna članica društva in ena izmed najzaslužnejših, da društvena dejavnost po drugi svetovni vojni ni zamrla. Na mladih svet stoji, so bile njene besede, s katerimi je opozorila, da bo le dobro vzgojen društveni podmladek lahko skrbel za nadaljnji razvoj in obstoj društva. Športnikom ob bok so na slovesnosti stopili tudi mozirski kulturniki, ki so pripravili spremljevalni pro- gam. Na odru so se z izbranimi venčki slovenskih pesmi predstavili Mozirski koledniki in nato še mladi plesalci, ki v plesni skupini Mi-gajmo z Mojco delujejo pod mentorstvom Mojce Štancar. Tatiana Golob V prihodnji številki Savinjskih novic bomo objavili portret Pavle Trogar, prejemnice priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja, Bloudkove nagrajenke, častne občanke občine Mozirje ob njeni 90-letnici in 130-letnici mozirske-ga športnega društva, katerega častna članica je. OD ZUMBE, ŠIVANJA DO PEKE V Nazarjah so petki rezervirani za zimske urice PREDAVANJE DR. ZDENKE ZALOKAR DIVJAK Družina ni v krizi, v krizi so posamezniki Predavateljica dr. Zdenka Zalokar Divjak je v predavanje vključila tudi obiskovalce. (Foto: Štefka Sem) Občina Nazarje in Ljudska univerza Velenje sta na pobudo županje Majde Podkrižnik organizirali vrsto delavnic, imenovanih Zimske urice. Delavnice so brezplačne in so namenjene vsem, ki želijo petke posvetiti druženju, ustvarjanju in zabavi. Prva urica je bila športno obarvana, občanke so se razmigale in spoznale novodobno rekreacijo zumbo. Naslednje petkovo druženje so udeleženke preživele bolj mirno, in sicer so se učile šivati. Delavnico je vodila Vilma Slapnik: »Pokazala sem, kaj se da poceni sešiti iz blaga, odgovorila sem na marsikatero vprašanje o tem, kako oblačila skrajšati, podaljšati ali iz njih narediti nekaj novega.« Zimskih uric bo sedem in bodo zajemale veščine peke, ličenja, javnega nastopanja in zdravega življenja. Udeleženke urice šivanja so bile navdušene nad izdelovanjem kapic, ki jih bodo posredovale Miklavžu, da bo z njimi obdaril njihove najbližje. »Super je, da vidimo, kaj vse lahko pripravimo iz blaga za obdarovanje v prazničnem decembru in dobimo še kakšno novo idejo. Vse, česar smo se naučile, nam bo prišlo še kako prav,« so bile v en glas zadovoljne udeleženke. Najsi bo šivanje, peka piškotov, ličenje ali zumba, občanke so zadovoljne, da se lahko en popoldan v tednu sprostijo in posvetijo samo sebi, zato so delavnice z navdušenjem sprejele in se že veselijo naslednje. Katja Remic Novak V okviru 9. tradicionalnih Miklavževih dni, se je na prvi decembrski večer v Centru Rinka v Solčavi odvijalo predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak Pomen družine in medsebojnih odnosov v današnjem času. Dogodek so organizirali društvo Panorama, Center Rinka, občina in tamkajšnja župnija. Uvodne in zahvalne besede je spregovoril direktor Centra Rinka Marko Slapnik. Zalokar Divjakova je v predavanju povzela razmišljanje o družini v današnjem času. Dejala je, da je družina osnovna celica vsakega posameznika. Besede, da je družina v krizi, niso prave, v krizi smo posamezniki, je omenila. Velik poudarek je dala vlogi matere in očeta v družini ter vrednotam. Kot zelo pomem- ben dejavnik zadovoljne družine je omenila pogovor, saj odnos umre, če se ljudje ne pogovarjajo. Hkrati pa je opozorila, da lahko besede zelo bolijo in so izrečene za vedno. Le-te lahko odpustimo, ne moremo pa jih pozabiti. Kot zaključno misel je dodala, da se moramo v krogu družine truditi obvladovati stres, saj le-ta povzroča veliko bolezni. Zalokar Divjakova je logotera-pevtka, profesorica in predavateljica. Je avtorica številnih knjig o medsebojnih odnosih, vzgoji in družini. Za sabo ima številna leta praktičnega dela, zlasti s področja psihologije osebnosti, medoseb-nih odnosov, pomena komunikacije, in to v izobraževalnem, svetovalnem in terapevtskem delu. Štefka Sem Udeleženke urice šivanja so z veseljem prisluhnile izkušeni šivilji Vilmi Slapnik. (Foto: Katja Remic Novak) Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 17 Nasveti, Oglasi Podzavest - shramba cepiv za vse »novodobne« viruse MOJCA DEBELAK, terapevtka celostne bioterapije, intuitivna svetovalka, analitik podzavesti Brezposelnost in z njo povezana slaba volja razsaja. Zdi se kot virus, za katerega zaenkrat še nismo našli ustreznega »zdravila«. Po uradnih podatkih Statističnega urada RS stopnja brezposelnosti na območju Savinjske doline ostaja v zgornjem delu razpredelnice. Ni čudno, da blage simptome depresije občuti 27 odstotkov starejših in da se delež takih veča vztrajno veča tudi med mladimi. Dejstvo, da marsikateri Savinj-čan najde rešitev v delu na severni strani državne meje, ne omeji širjenja ostalih »virusov«, kot so pesimizem, apatičnost, depresija, razvre- dnotenje medsebojnih odnosov ..., katerih prenašalec so vsem znane, že kar dolgo trajajoče neugodne gospodarske razmere. Pa je to pravi izgovor, da na tem mestu obupamo? Mar ni možno zdravila najti tudi doma? Morda pri sebi. V sebi. Med nami je kar nekaj takih, ki jim je to uspelo. To spoznanje me je kot ustanoviteljico Energijskega centra MojChi v Kranju navdalo z upanjem, da svoja prizadevanja fizično približam Savinjski regiji. Od nedavnega sem prisotna tudi v Celju. Motor mojega delovanja je delo z intuicijo in proučevanje podzavesti - podzavestnih vzorcev in njihove transformacije. In kaj imata skupnega podzavest in iskanje prej omenjenega »zdravila« v nas? Do obeh se je potrebno dokopati. Za to ni potrebna zgolj vztrajnost, temveč tudi dobršna mera želje po raziskovanju, ki nas do njiju pripelje. »ZDRAVILO« JE POZNAVANJE PODZAVESTI Pravzaprav govorimo o enem in istem pojmu. Poznavanje podzavesti za nas lahko predstavlja »zdravilo«. Toda ne takšno, ki povzroči placebo, torej »namišljeni učinek«. Takšno, ki deluje na dolgi rok s tem, da vzpostavi steber prave moči v nas. Naša podzavest, ki v nas predstavlja jedro, iz katerega izvirajo vse naše misli, reakcije, občutki, namreč ne bo kaj prida služila obrambi našega organizma, dokler svojemu delovanju nismo sposobni pogledati v oči in poiskati vzrokov za nastale posledice. Vse, kar se nam dogaja, ima izvor v nas samih. K tej ugotovitvi najbrž ni potrebno navajati dodatnih argumentov. Vprašanje, ki ostaja, je, če smo pripravljeni odgovornost vzeti v svoje roke. PRVI KORAK: SPREMINJANJE MISELNOSTI Prvi korak je spreminjanje naše miselnosti. Sliši se enostavno, pa je res? Čar naših možganov ostaja nekoliko skrivnosten, saj velja, da to, kar nosiš v sebi, to, kar si, tudi doživljaš v zunanjem svetu. Kdor začne analitično opazovati sebe, hitro spozna, da gre za nek notranji človekov red, ki stremi k očiščenju nepredelanega, neozaveščenega. PODZAVEST JE DEŽELA PRILOŽNOSTI Vedno več ljudi skuša raziskati svojo podzavest, najbolj uspešni posamezniki se z njo veliko ukvarjajo. Intuitivno vedo, da to ni zgolj način osvobajanja, temveč da iz človeka pokliče najboljše, kar nosi v sebi. Pri podzavesti gre torej za naš notranji svet, ki kliče po tem, da ga pogledamo. Šele svoboden človek namreč v sebi najde neko moč, da življenje pogleda s širšim razumevanjem. Tak človek dojame, da je tudi zanj nekje priložnost, da je posebno bitje, ki si zasluži najboljše. PESIMIZEM IN OBUP NE VODITA NIKAMOR Človekova naloga je lasten dvom o sebi, ki se zrcali v zunanjem svetu (ko npr. izgubimo službo, ko nas drugi zasmehujejo), preobraziti skozi globlja stanja zavesti v globoko samospoštovanje, ki ne seva iz njegove glave, temveč iz vsake njegove celice. To je človekova rast, je samozaupanje, ki ga v teh časih primanjkuje. Pesimizem in obup ne vodita nikamor, ničesar ne spremenita in ne najdeta rešitev. »Zapacan« človek, brez trohice energije, težko najde rešitev. Zato je bistveno, da se zave svoje celosti, lastnega bitja: uma, srca, duše. Naj nam bo že danes vprašanje, kaj si o vsem skupaj v resnici »misli« naša podzavest, vzpodbuda, da začnemo iskati notranje kvalitete in opuščati težka čustva ter prepričanja, ki nas omejujejo. jfiuim mi-lm j mm ponujajo Jesenski čas je čas, ki je lahko ravno pravšnji za vašo odločitev o spremembi zunanjega videza. Vrubriki Stilski izziv, vam burno vsakili 14 dni predstavili nekoga, ki si je to upal Pod pokroviteljstvom Savinjskih novic bodo za vas skrbeli, se trudili in vam podarili: -frizerka Urška Zarin iz Studia HG Mozirje brezplačno frizuro, - vizažistka Natalija Pionkl brezplačni make up, -trgovina BnzarR bon v vrednosti 30 EUR in možnost koriščenja 10 % popusta na oblačila, v katerih se kot model predstavite, -trgovina Ju rček možnost koriščenja 50% popusta na obutev, v kateri se kot model predstavite, ■ fotograf injo Urška Hrastnik brezplačne fotografije, ki bodo objavljene tudi v Savinjskih novicah. Prijazno vabljenj da izrežete kuponček, se prijavite in mogoče boste že vi naslednja izžrebana srečnica ali srečnež predstavljen v rubriki Stilski izziv. Izpolnite prijavnica prikrite svojo foiog rotijo in vsa skupaj poSljlla na naslov. Savnjsko novico. .Savnjskn cesin 4.3331 Ngzgrja Na preobrazbo se lahko prijavila tnal v Trgovini Bazar i? ali v Irtzensvem salonu HG. I/V1 'NI Spodaj podpisani si Želim novega videza, zato se prijavljam za soaeiovanje v stilskem izzivu. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: NASLOV: POSTA IN KRAJ: DATUM ROJSTVA: TEL,: PODPIS: Priloga: barvna fotografija aalotna postava. 18 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Šolstvo, Organizacije CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA Sprehod po olimpijskem Londonu Zgornjesavinjska predstavnika na paraolimpijskih igrah v Londonu, srebrni Franček Gorazd Tiršek (levo) in Erik Rosenstein sta povedala tudi marsikatero zabavno zgodbo. (Foto: Štefka Sem) Predzadnji petek v novembru sta za športni večer v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji poskrbela člana paraolimpijske ekipe na letošnjih igrah v Londonu srebrni strelec Franček Gorazd Tiršek - Nani in kolesarski trener Erik Rosenstein. Rosenstein je pripravil slikovno predstavitev dogajanja v Londonu, medtem je Tiršek dopolnjeval njegovo pripoved z dogodivščinami in vtisi. Seveda sta največ časa namenila dnevu, ko je Tiršek prejel srebrno medaljo v streljanju. Pripoved o prvi tekmi, ko je zaradi pokvarjene puške šlo vse narobe in hitri rešitvi, ko so mu sestavili zmagovalno puško iz dveh, je obiskovalce prevzela. Še posebej zaupanje vase, ki ga Tiršek kljub neuspehu na prvi tekmi ni izgubil. Dotaknila sta se nepozabnega večera proslavljanja osvojene medalje in zaključne prireditve, ki je bila nepozaben šov za vse udeležence. Rosenstein je spregovoril še o dosežkih svojega varovanca, ko- lesarja Romana Pongraca. Pripoved Tirška o njegovem življenju od dneva njegove nesreče dalje pa je prisotne zelo ganila. Neverjeten pogum, želja in vztrajnost so ga pri- peljale do cilja, do tega, da je postal eden najboljših strelcev z zračno puško na svetu. »Po nesreči so mi dejali, da najbrž ne bom več hodil, uporaba ene roke je bila vprašljiva. Po devetih letih sem se iz Londona vrnil na svojih nogah, s svojimi rokami sem si pristreljal medaljo. To pove vse o meni, mojem trdem delu in vztrajnosti,« je dejal Tiršek, ki veliko časa posveča osveščanju o športu invalidov, saj je z osvojeno medaljo dobil veliko priložnosti, da javnost seznanja z dosežki invalidnih športnikov. Za prijetno obujanje spominov se je športnikoma zahvalila direktorica zavoda Savinja Cvetka Ma-vrič, medtem ko ju je v uvodu pozdravila podžupanja občine Ljubno Anka Rakun. Štefka Sem OSNOVNA SOLA RECICA OB SAVINJI Ustvarjalne delavnice za nadarjene učence V soboto, 24. novembra, so v Osnovni šoli Rečica ob Savinji potekale druge ustvarjalne delavnice za učence od 6. do 9. razreda, ki so prepoznani kot nadarjeni na podlagi koncepta odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli, sprejetega pri Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje leta 1999. Delavnic se je udeležilo 87 učencev osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Učenci so ustvarjali in se veliko novega naučili v šestih delavnicah, in sicer v delavnici spretni prsti, kjer so učenci izdelovali figure iz modelirne mase, bolj znane DRUSTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE Po praznično vzdušje na božični bazar V času pred božičnimi prazniki, od 21. do 23. decembra, bo na Trgu osamosvojitve v Mozirju potekal božični bazar. Sejemsko prireditev organizira Društvo prijateljev mladine Mozirje, s svojimi raznolikimi izdelki pa se bodo poleg nekaterih društev in zavodov predstavile tudi nadarjene ustvarjalke iz Mozirja. Poleg ustvarjalk, ki se želijo predstaviti z unikatnim nakitom, polstenimi izdelki in drugimi prisrčnimi darilci, bodo na bazarju sodelovali še VDC SAŠA, zavod RUJ, društvo Lučka Mozirje ter Kulturno-umetniška skupina (KUS) Potovke. Sejemsko dogajanje bo vsak Delavnic se je udeležilo 87 učencev osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. dan popestreno z dodatnim zabavnim programom. V petek bodo ljubitelji zgodbic prisluhnili božični pravljici, ki jo zanje pripravlja Osrednja knjižnica Mozirje, v soboto si bodo lahko ogledali plesno predstavo Migaj z Mojco, v nedeljo pa bodo za prijetno vzdušje poskrbela KUS Potovke. V času bazarja bodo potekale ustvarjalne delavnice za otroke, izdelovanje okraskov in kra-sitev jelke. In kdo ne sme manjkati na takšni božični prireditvi? Božiček seveda! Ta bo otroke na bazarju obiskal čisto vsak dan, mogoče s sabo pripelje celo svoje jelene ... TG kot fimo masa. Izdelali so obeske za ključe angry birds in spoznali osnove tehnik izdelovanja nakita. V delavnici kaligrafija so se učenci seznanili z lepopisjem, spoznali kaligrafsko pisavo gotico ter rokovali z različnimi pisali in tintami. Delavnica logika in lingvistika je bila namenjena razvijanju logičnega, matematičnega algoritmič-nega in hkrati jezikoslovnega razmišljanja. V dramski delavnici so učenci pripravili uprizoritev pravljice Sne-guljčica, ki so jo posodobile štiri devetošolke OŠ Blaža Arniča Luče. S pomočjo mentoric in računalnika so učenci v delavnici tujega jezika ustvarjali animirane filme v angleščini in nemščini. V delavnici mladi in folklora so učenci spoznali različne slovenske narodne noše, poslušali ljudsko glasbo in si ogledali različna glasbila. Ogledali so si nekaj folklornih plesov in se v njih tudi preizkusili. Ob koncu delavnic so učenci zadovoljni odhajali na svoje domove z besedami, da je bilo poučno in zabavno. Menili so, da je bilo zelo zanimivo, ker delo v delavnicah ni bilo podobno šolskemu pouku in da je bilo »fajn«, ker so svoje izdelke oziroma dejavnost lahko predstavili. Helena Naglič Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 19 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 12. KROG Druga domača zmaga »graščakov« Dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva v 1. slovenski futsal ligi so Nazarčani na domačem parketu premagali primorsko ekipo Bronxov. Čeprav so slednji nastopili s precej pomlajeno ekipo, so se morali domačini za komplet točk kar lepo potruditi. Zelo pomembno je, da se je v ekipo vrnil kapetan Metulj, saj je realizacija z njim veliko boljša, kar se je pokazalo tudi na tej tekmi. Po ostalih rezultatih tega kroga in razpredelnici sodeč se »grašča-kom« dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva obeta sedmo mesto, kar pomeni, da so se rešili neposrednega izpada, čakajo pa jih kvalifikacije. Nova pravila oziroma sistem končnice pravi, da se prvih šest ekip pomeri za prvaka (1-6, 2-5, 3-4), sedmouvrščena ekipa igra kvalifikacije za obstanek oziroma napredovanje v prvo ligo z drugouvrščeno ekipo druge lige, osmouvrščeni, se pravi zadnji, pa avtomatsko pade rang nižje. Seveda obstaja tudi možnost, da se bodo Pezičevi varovanci še borili za prvaka, vendar morajo še vsaj eno tekmo zmagati; ali z Dobovcem v gosteh ali Puntar-jem doma, ob tem pa se jim morajo poklopiti še ostali rezultati, kar seveda ne bo lahko. Sledi novoletni premor, krajši počitek in po novem letu osredotoče- nje na končnico, ki bo za »grašča-ke« še kako težka in naporna. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KMN Bronx Škofije 4:2 (3:2) Strelci: 0:1 Zajc (6), 1:1 Metulj (8), 2:1 Goltnik (14), 3:1 Metulj (15), 3:2 Zajc (16), 4:2 Banovšek (24). Rezultati 12. kroga: Nazarje Glin : Bronx Škofije 4:2, Slovenske Gorice : Vuko Ljubljana 3:3, Puntar : Dobovec Trgovine Jager 2:1, Predilnica Litija : Oplast Kobarid 5:0. Lestvica po 12. krogih: 1. Predilnica Litija 31, 2. Dobovec Trgovine Jager 24, 3. Puntar 24, 4. Oplast Kobarid 19, 5. Bronx Škofije 13, 6. Vuko Ljubljana 11, 7. Nazarje Glin 10, 8. Slovenske Gorice 4. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga nad drugouvrščeno ekipo Po porazu v 10. krogu vzhodnega dela 3. DOL za ženske v Črni na Koroškem pred dobrim tednom dni, sta se v 11. krogu že med tednom pomerili ekipi KLS Ljubno in ekipa Celja. Na domačem parketu na Ljubnem ob Savinji je po prvem setu kazalo, da bo drugouvrščena ekipa Celja opravičila vlogo favorita, saj so Celjanke v vseh elementih prekašale ekipo KLS. Gostiteljice so delale preveč napak pri servisu in v napadu, tako da so gostujoče igralke z lahkoto in ru-tinirano dobile prvi set. V preostalih setih pa so domače igralke vseskozi kontrolirale rezultat, gostujočim odbojkaricam niso pustile, da se razigrajo in se tako na koncu zasluženo veselile zmage in treh no- vih točk. Končni rezultat torej 3:1 (14:25; 25:19; 25:23; 25:20) za OK KLS Ljubno. V naslednjem krogu bo ekipa KLS Ljubno gostovala v Lim-bušu pri tamkajšnji tretjeuvrščeni ekipi prvenstvene lestvice. V soboto so prvič na parket stopile tudi najmlajše igralke KLS Ljubno (letnik 2000 in mlajše) v mali odbojki. V prvi tekmi so morale priznati premoč ekipe iz Mozirja, ki je zmagala z 2:1, v drugi tekmi pa premagale ekipo Mislinje z rezultatom 2:0. Kadetinje pa so v nedeljo nastopile na turnirju v Mariboru, kjer so v prvi tekmi premagale ekipo Lenarta z 2:0, z ekipo NKB Maribor pa izgubile z enakim izidom. Franjo Atelšek ZGORNJESAVINJSKA VETERANSKA LIGA V MALEM NOGOMETU ŠD Solčava veterani jesenski prvak Na igrišču Športnega društva Vrbovec v Nazarjah se je končal jesenski del veteranske lige 2012/2013 v malem nogometu. Prvi del sezone je odlično odigrala ekipa ŠD Solčava veterani, ki še ne pozna poraza, zbrala je 16 točk. Sledita ji ekipi Males na drugem mestu z desetimi točkami in ekipa SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Zaključek odlične poletne sezone za ljubenske skakalce Končala se je poletna skakalna sezona za mlade skakalce. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in pokalov je bila zadnji petek v novembru v Novi Cerkvi v bližini Vojnika. Med najboljše v pokalu Cockta sta bila tudi dva člana ljubenskega kluba. Na tretje mesto sta se uvrstila Tanja Fricelj pri deklicah do 15 let in Jernej Presečnik v kategoriji dečkov do 11 let. Slednji je bil tudi zmagovalec regijskega pokala Cockta, mesto za njim se je uvrstil Karlo Vodušek. Na drugo mesto med deklicami do 13 let se je v regijskem pokalu uvrstila Petja Brglez, Žak Mogel pa je pristal na tretjem mestu med dečki do 12 let. Podelitve so se udeležili tekmovalci in njihovi starši, trenerji in ljubitelji skakalnega športa. Da se v domačem klubu z mladimi zelo dobro dela, sta zaslužna trenerja Janez Debelak in Marjan Prelovšek in celotno vodstvo kluba. SSK Ljubno BTC ima letos kar 15 mladih skakalcev, kar je v zadnjih letih svojevrsten rekord. Štefka Sem Kokarje-Dreta z devetimi točkami. Vodilni strelec lige Mujkanovic Ne-džad (18 zadetkov) prihaja iz ekipe Zidarji. Lestvica po jesenskem delu: 1. ŠD Solčava veterani (16), 2. Males (10), 3. Kokarje-Dreta (9), 4. Glin (9), 5. Polda's (7), 6. Zidarji (7), 7. Zgornje Nazarje (3). Edo Golob Najboljšim mladim ljubenskim skakalcem je čestital tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga. (Fotodokumentacija SSK Ljubno BTC) 20 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Šport, Kronika KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Prvi domači poraz in odstop trenerja Nazarski košarkarji so v soboto odigrali 7. krog 3. SKL - vzhod pred domačimi gledalci. Na vrsti je bil obračun s sosedi z Vranskega. Če je doslej veljalo, da Nazar-čani izgubljajo v gosteh in zmagujejo doma, tokrat ni bilo tako. Vrani z Vranskega so prepričljivo zmagali, trener Nazarij Veljko Petrano-vič pa je odstopil. Domači košarkarji so se uspešno kosali s Spodnjesavinjčani samo v prvi četrtini. V nadaljevanju tekme so gostujoči košarkarji z agresivno igro na robu prekrška prisili domačine v številne napake. S hitrim prenosom žoge v napadal- Nazarje : Vrani Vransko 64:88 (13:14, 16:28, 23:23, 12:23) 7. krog: Nazarje : Vrani Vransko 64:88, Komenda Hram Gorjan : Tinex Medvode 69:72, Krka mladi : Calcit Basketball 92:65, Bistrica : Posavje Krško 80:64, Primafoto : Konjice 82:86, Luxuris Celje : Janče Prit 86:76. Lestvica po 7. krogu: 1. Bistrica 14, 2. Luxuris Celje 14, 3. Krka mladi 14, 4. Posavje Krško 11, 5. Vrani Vransko 11, 6. Janče Prit 10, 7. Primafoto 9, 8. Konjice 9, 9. Nazarje 9, 10. Tinex Medvode 9, 11. Calcit Basketball 9, 12. Komenda Hram Gorjan 6. ROKOMETNI KLUB NAZARJE Poraz proti močni B ekipi Krima Veljko Petranovič, ki je ocenil, da je bila zmaga gostov popolnoma zaslužena, saj so se njegovi košarkarji dneve pred srečanjem ukvarjali z drugimi stvarni in niso bili skoncentrirani na tekmo. V isti sapi je oznanil, da je odstopil kot trener nazarske ekipe. Po turbulentni domači tekmi v 8. krogu prvenstva Nazarčani gostujejo v Krškem pri Posavju. Roman Mežnar Gostujoči košarkarji so v obrambi igrali na robu prekrška. (Foto: Roman Mežnar) V soboto je bil na sporedu 11. krog v 1. B državni rokometni ligi za ženske. V Nazarjah so gostovale tekmice iz B ekipe Rokometnega kluba Krim Mercator. Ljubljančanke so popolnoma upravičile vlogo favoritinj in prepričljivo zmagale z rezultatom 23:39. Že v začetku tekme je bilo videti, da Nazarčanke spoštujejo tekmice iz Ljubljane, saj so igrale premalo agresivno v obrambi. Na drugi strani so rokometašice Krima s tesnim pokrivanjem odrezale od igre najboljšo strelko Nazarij Sandro Me-lavc. Igra Nazarčank v napadu nikakor ni stekla, veliko je bilo tudi izgubljenih žog. Ljubljančanke so to izkoristile za hitre protinapade in lahke gole. Domače rokometašice so vzpostavile rezultatsko ravnotežje pri petih golih zaostanka, ven- no polovico so pridno polnili koš in si do konca priigrali visoko zmago. Največ razburjenja na igrišču in na tribuni so povzročale sodniške odločitve, ki pa niso vplivale na razplet tekme. Tokrat ni bilo prave kemije v na-zarski ekipi, kar je potrdil tudi trener GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje dar so v izdihljajih polčasa dovolile gostjam, da so ga dobile s 11:17. V nadaljevanju se je nadaljeval prikaz sodobne rokometne igre gostij, ki so z agresivno obrambo in hitro igro v napadu višale razliko. S tem so priložnost za igro in nabiranje izkušenj dobile mlajše igralke članske ekipe Nazarij, saj ni bilo dvoma o zmagovalkah. Sobotno srečanje je bil dober trening za nazarske rokometašice, ki jutri ponovno igrajo pred domačimi gledalci. Tokrat v goste prihajajo rokometašice ŽRK Brežice, ki so v prvem krogu prvenstva zadale prvi poraz Nazarčankam v letošnjem prvenstvu. Tekmo so dobile v zadnjih minutah in zato bi bil morebiten uspeh gostiteljic pravo zadoščenje za takratno razočaranje. Roman Mežnar IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POLICISTI NAŠLI TATICA Mozirje: 4. decembra med 13.30 in 16.00 uro je neznani storilec iz parkiranega vozila v Ljubiji z vozila ukradel registrski tablici. Policisti so naslednji dan ustavili voznika, ki je imel na vozilu nameščeni ukradeni registrski tablici, katere so zasegli, zoper voznika pa podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. • NEŠPORTNI PODVIG Golte: Neznani storilec je 7. decembra okoli 13. ure v hotelu Golte ukradel novo športno torbo s športnimi copati in z dejanjem oškodovancu povzročil materialno škodo v višini 300 evrov. O neznanem storilcu policisti še zbirajo obvestila. • NASILJE V DRUŽINI Nazarje: 9. decembra so na Operativno-komunikacijskem centru PU Celje prejeli obvestilo občanke iz Nazarij, da njen sin doma razgraja in ji grozi s ubojem. Policisti PP Mozirje so ob interveniranju ugotovili, da sta tako prijaviteljica kot njen sin pod vplivom alkohola. Sin je v preteklosti že izvajal fizično in psihično nasilje nad mamo, zato bodo policisti zoper njega podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. • POŽAR OB SKAKALNICI Ljubno ob Savinji: 10. decembra okoli 22. ure je zagorel pomožni objekt ob skakalnici na Ljubnem ob Savinji. V objektu je bila oprema za umetno zasneževanje. Požar so pogasili gasilci PGD Ljubno, Radmirje in Okonina. Po prvih podatkih naj bi požar, v katerem je nastalo za najmanj 30.000 evrov škode, izbruhnil v okolici elektro omarice. • PRIDRŽALI VOZNIKA V preteklem tednu smo zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali enega voznika. Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 21 Pisma bralcev, Kronika, Oglasi VDC in bivalna enota Bodi zvezda, ne meči petard Policisti ob bližajočih se božič-no-novoletnih praznikih opozarjajo na pravilno in varno uporabo pirotehnike. Opozorila in nasveti zadevajo še posebej otroke, ki so glede uporabe pirotehnike najbolj rizična skupina. V tem času so že opravili preventivne razgovore z učenci petih in šestih razredov osnovnih šol. Predstavili so jim pravilno uporabo pirotehnike in jih seznanili s pogoji za nakup. Pirotehnični izdelki so razvrščeni v štiri kategorije. V prvi so ognje-metni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo za- nemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. V drugi kategoriji so ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem. V tretjo kategorijo spadajo ognjemetni izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. V zadnjo kategorijo pa spadajo ognje- metni izdelki, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno usposobljenim osebam. Zakon določa tudi starostne omejitve za prodajo posameznih kategorij pirotehničnih izdelkov. Tako teh izdelkov prve kategorije ni dovoljeno prodajati mlajšim od štirinajstih, izdelkov druge kategorije pa mlajšim od šestnajst let. Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1 je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (petarde) je prepovedana. Kupci in uporabniki naj pirotehnične izdelke kategorije 1 in 2, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato policisti apelirajo na starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice. Benjamin Kanjir Bliža se konec leta, ko delamo obračune za celo leto. Odločila sem se, da napišem, kar me teži. Počakala sem, če bo kdo odgovoril na vsa ta pisanja o VDC Mozirje in o bivalni enoti. Zelo me je prizadelo, ko sem brala, kaj vse se dogaja. Ne morem verjeti, da je to vse res, kajti pred letom dni sem bila tudi jaz povabljena na predstavitev projekta, ki se je gradil za VDC SAŠA in bivalno enoto. Bil je tudi položen temeljni kamen za ta projekt. Pisalo se je tudi v SN št. 47 25. 11. 2011. Kaj vse se je dogajalo potem, pa vedo samo odgovorni za ta projekt. Društvo Sožitje Mozirje si je zelo prizadevalo, da bi bilo vse tako, kot bi moralo biti. Več kot desetletje so si prizadevali starši, da bi kdo slišal njihov glas za pomoč. Kot, da ni zadosti že trpljenja v življenju, jim še nekateri dodatno napravijo. Res so lahko razočarani, kako se poigravajo z njimi in njihovim otrokom. Žalostno je, da niso vedeli ničesar o selitvi VDC Mozirje v Velenje. Verjetno se niti ne zavedamo, kakšno breme nosijo starši ali skrbniki teh otrok. Ne gre mi misel iz glave, kakšne odgovore daje nekdo, ki je na takšnem odgovornem položaju. Želim, da si ne zatiskamo oči pred dejstvom, da so starši teh otrok velikokrat nemočni in v hudi stiski, ko ne vedo kako naprej in kdo bo poskrbel za njihove otroke, ko bodo sami onemogli. Zato se sprašujem, kaj imajo odgovorni namesto srca. Sedaj bom napisala, kaj mi je povedala Micka Fužir, ko sem bila zadnjikrat na obisku pri njej. Najprej se je zahvalila, kako sta pomagala in prizadevala gospoda Darko Repenšek in Jakob Preseč-nik. Lepo je napisal g. Franci Kotnik v SN št. 40 5. 10. 2012. Kot Društvo Sožitje Mozirje, si je Micka veliko prizadevala, da bi VDC Mozirje dobilo bivalno enoto. Bila je zelo močna, dejala mi je tudi, da se je zahvalila Bogu, da je bila tako dolgo zdrava in je lahko skrbela za svojo Janico in da ni pustila bremena na svoje svojce. Nazadnje pa je rekla, da se boji, da ne bo prej bivalne enote v naši lepi dolini, dokler ne bo imel nekdo od vodilnih prizadetega otroka. Upam, da se ne bo to uresničilo. Dajmo jim možnost, da bi se lahko na jesen življenja odpočili od skrbi, ki jih je življenje prineslo. Naj upanje nikoli ne umre, zato tisto malo poskušajmo dodati vsi. Koliko let bo se spet čakalo, da bo ta problem rešen pa sprašujem župane vseh občin? Kajti to, kar se je zgodilo je velika sramota. Na koncu pa vam staršem ali skrbnikom želim malo manj skrbi, veliko dobre volje in kmalu kakšno boljšo rešitev. Moram pa tudi povedati članicam društva kmetic Zgornje Savinjske doline, da tisti denar, ki smo ga zbrale z dobrodelnima koncertoma s sodelovanjem Ljudskih pevk Pušeljc za bivalno enoto, je na računu društva Sožitje Mozirje. Ob tej priliki bi se zahvalila tudi pevkam Pušeljc in čestitala ob 13. obletnici delovanja. Kajti izkazale so mi spoštovanje do mene. Želim jim veliko nastopov in koncertov tudi v tujini, da poneso lepo Slovensko pesem. Enako bi se ob tej priliki rada zahvalila Občini Gornji Grad za podelitev zlati grb občine Gornji Grad. Zahvala tudi predlagatelju Krajevna skupnost Bočna. Res kako malo je potrebno, da človeka osrečiš in pa, da je svet lepši. Silva Mlinar Bočna 28 Gornji Grad ZAHVALA Ob minulih poplavah se zahvaljujemo županu, gasilcem, sosedom, sorodnikom skratka vsem, ki ste nam priskočili na pomoč v kakršnikoli obliki. Hvala še enkrat vsem. Družina Zager iz Ljubnega ZAHVALA Iz srca se zahvaljujem dežurni službi iz Mozirja, šoferjema rešilca Davidu in Robiju ter zdravnici Podlesnikovi za hitro pomoč. 17. novembra so mi s hitrim in profesionalnim ukrepanjem rešili življenje, za kar jim bom vedno zelo hvaležna. Ana Naraločnik iz Primoža nad Ljubnim 22 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Odgovor na članek Glasbeni utrinek na Rečici ob Savinji (Savinjske novice št. 49, 7.12.2012) kor velik zagovornik takšnega pristopa. Glede tematike samega glasbenega izobraževanja je bilo pravzaprav na okrogli mizi bolj malo povedanega, še manj pa bi lahko iz tega potegnili kakršenkoli zaključek, saj končno za to niti nismo dovolj kom-petentni. Sicer so nekateri ugotovlja-li, da je sodobna tehnologija res prinesla veliko alternativnih oblik učenja posameznih inštrumentov, ampak smo se hkrati strinjali, da to le na amaterski ravni samoučenja. Nikakor pa to ne more predstavljati nikakršne ekvivalence ustaljenim izobraževalnim programom. Poleg vsega bi rad opozoril tudi na napačno poimenovanje enega od sogovornikov, in sicer Boštjana Podlesnika, ki je bil preimenovan v Tomaža Podlesnika. To je lahko precej konfuzno, še posebej v zgor-njesavinjskem področju, ki premore kar nekaj Podlesnikov, med njimi tudi priznanega akademskega glasbenika Tomaža Podlesnika. Marko Atelšek Poljane 44 Rečica ob Savinji Spoštovani, Pišem v svojem imenu in v imenu sodelujočih na okrogli mizi Glasbeni utrinek na Rečici ob Savinji. Med branjem članka o okrogli mizi smo z ogorčenjem naleteli na očitno popolnoma napačno interpretacijo novinarke glede mnenj oz. stališč sogovornikov glede glasbenega izobraževanja. Nikakor se ne strinjamo s trditvijo, da je glasbeno izobraževanje nepomembno, kaj šele nepotrebno. Nasprotno, sogovorniki smo celo podali izredno pozitivno mnenje glede glasbene izobrazbe. Sicer smo res ugotovili, da smo vsi udeleženci okrogle mize vstopili v svet glasbe v začetku kot samouki, ampak to še ne pomeni, da zavračamo glasbenošolsko izobraževanje, saj smo slej kot prej začutili pomanjkanje glasbenega znanja in se naknadno vključili v glasbenošolske programe. Eden izmed njih sem tudi sam, saj sem v zadnjih letih vpisan v GŠ Nazarje, kjer aktivno izpopolnjujem svoje tako praktično, kot teoretično glasbeno znanje in sem vseka- Dvajset let je že kar dolga doba. In tudi to kar hitro mine. Posebno če obujamo spomine na mater, ki že dvajset let v grobu spi. V SPOMIN Elizabeti ZAJC po domače Rajšterjevi mami iz Ljubije Vsem, ki ob njenem grobu postojite, prižigate sveče, o njej lepo mislite in govorite, se lepo zahvaljujemo. Vsi njeni Tiho si živel v mukah in trpljenju zemeljskega življenja, a zdaj odšel si k bogu upanja večnega veselja! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega ata Milana NOVAKA 16.9.1938 - 4.12.2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, nam nudili pomoč, izkazali pozornost, darovali sveče, cvetje in svete maše ter se s pesmijo in lepimi besedami poslovili od njega. Žena Ana ter hčerki Milena in Bernarda z družino Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Roman ATELSEK 1961 -2011 Franček ATELSEK 1965 - 1992 V SPOMIN 10. decembra 2012 je minilo eno leto, od kar smo se poslovili od sina Romana. 24. septembra 2012 pa je minilo 20 let, od kar nas je zapustil sin Franček. Odšla sta mnogo prezgodaj k Bogu. Kruta usoda je hotela, nama oba sinova je vzela, na stara leta sama sva ostala, ko vaju najbolj bi potrebovala. Žaluj'oča starša in vnukinj'a Barbara Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 23 Za razvedrilo Cvetke KRVAVA OBLETNICA Petra Marovt, amaterska igralka (levo): »A veš, kaj je Jože naredil, ko je prišel s flosa? Zaklal je prašiča. Je rekel, da zato, ker imava obletnico.« Tatjana Bezovšek, amaterska igralka: »In kaj je zdaj prašič kriv?« (Foto: ŠS) JE POLETELA KOT ČEBELA Na eni prednovoletni zabavi, ko je podpredsednik državnega zbora Jakob Presečnik »po naključju« srečal ženko Nevenko, sta se oba prešerno nasmejala, ko jo je menda Jakob povabil na plesišče. »Ja, če pa ne greš, se lahko zgodi, da te ne bom povabil spet naslednjih deset let,« se je čudil Jakob. A, še dobro se ni okoli obrnil, že je bilo plesišče vse polno razpoložene »Nene«. Z zalim mladcem je poletela kot čebela. (Foto: JM) DVA Z EVROPSKE SCENE Martina Plesnik, lastnica hotela Plesnik, je na srečanju poslovnih partnerjev v Logarski dolini prisluhnila Rudiju Gabrovcu, visokemu predstavniku Republike Slovenije za sukcesijo po razpadli Jugi iz Nazarij. Ta je izkoristil priložnost in svetoval: »V tem času je res najboljše, da je človek sicer doma iz Slovenije, a da ga ni nikoli doma, da ima račune na Cipru, stanovanje v Avstriji, Bruslju ali Švici, za vikend pa pride malo okoli. Sploh sem. V Logarski dolini je pa res lepo.« 24 Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 Križanka, Informacije snov, ki povzroča. pospešuje nastanek emulzije LASTNOST. ZNAČILNOST NEJASNEGA ATA. OČE (Ijubk.) PROSTOR ZA MEJNO ČRTO IGRI-5ÛA, ■'•'.'T sestavil' peter udir kdor igra sah Škatli podoben del v kosu pohištva. ki se da izvleci odobritev. pritrditev potomka osla in kobile SOVRAŠTVO. NEJEVOLJA SL.TENISAČ jKAVClCl NAClN. POSTOPEK PTICA ROPARrCA SL. PATER. ZELlSCAR [SIMONI sl. pevka [godec! prekrivanje z lakom gregor strniša slovenska pisateljica (kaklin) hrib nad kranjem RUSKA tenisaCica (kurnikova) mongolski poglavar vietnamsko gverilsko gibanje PRIPRAVA NA VHODNIH VRATIH. TOLKALO kdor se poklicno ukvarjaz montiranjem GORA V SRBIJI žena perzijskega kralja kserksa PLOSKEV. KI V DEBELINI STENE OMEJUJE 00PR-TTNO OKEN. VRAT VODJA USTAŠEV (PAVELlC) MURlC. EDO eoen od naowgelcv CESTNO KROilSCE OTlSOANEC SPORA LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI SPANSKA ZNAMKA AVTOMOBILOV ZVRST GLASBE IN PLESA Z JAMAJKE virusna bolezen 1 izpuščaji na koži ali sluznici reeskonti-ranje dan na polovici meseca po st. rim. koledarju SL. SLIKAR (MIRE) it. plemiški naziv za grofa schumann, robert slovenski dirigent (hlibad) slovenski pevec (mežek) DOLGO, Črno VRHNJE OBLAČILO DUHOVNIKOV visoka vzpetina KNJIŽNICA MOZIRJE - DRUŽINSKA KNJIGA MESECA Moni Pfaff-Kern: Najlepši čas -ustvarjanje, okraševanje, uživanje Knjiga, namenjena vsej družini, prinaša obilo zamisli za v božičnem duhu okrašen dom. Knjiga ponuja možnosti okrasitve doma na številne načine in skozi številne barvne sloge. Z njeno pomočjo bodo darila res praznično zavita, okraski za smre-kico bodo originalni, v hiši pa bo dišalo po božičnih dobrotah. Slovarček: ARGES - levi pritok Donave v Romuniji; CETIN - si, slikar (Mire); IDE - dan na polovici meseca po st. rim koledarju; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): POSPEŠEK, ESKAPADA, REAL, REČ, MIKLAVŽ NA, ORK, ANTE, SMEH, BEAT, KIRKA, KOLITIS, IRAK, SP, ALA, ESTERA, ALEl, LISJAK, LAZEČINA, PETA, URANOS, PIN, ERIKA, INKRECIJA, LENIN, ODA, JODAT H vu o Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 25 Napovednik dogodkov Petek, 14. december ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Najlepše božične jaslice na svetu ob 17.00. Mozirsko strelišče Strelska liga z zračno puško (ekipe in posamezniki) ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zimske svetovalne urice: Naučimo se otvoritveni valček ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Tradicionalni novoletni koncert Sobota, 15. december ob 9.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v mali odbojki (KLS Ljubno, Mozirje, Prevalje, Mežica) ob 10.00. Zadružni dom Solčava Miklavževa delavnica ob 17.00. Logarska dolina Zimski pohod z baklami po Logarski dolini ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Veplas Velenje Nedelja, 16. december ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Večer v pesmi in besedi Ponedeljek, 17. december ob 14.00. Center Rinka Solčava Brezplačne urice računalništva ob 17.00. Galerija Mozirje Sekcije Društva upokojencev Mozirje se predstavijo Torek, 18. december ob 10.00. Galerija Mozirje Predstavitev zelišč in degustacija čajev ob 16.00. Galerija Mozirje Okrogla miza: Sprememba pokojninske zakonodaje ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Kužkov prvi božič ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Božični nagajivčki Sreda, 19. december ob 10.00. Galerija Mozirje Likovna delavnica in delavnica vezenja od 12.00 do 16.00. Center za samostojno učenje Nazarje Računalniški program Picassa (obdelava fotografij in filmov) ob 16.00. Galerija Mozirje Pogovor z igralkama Ivanko Mežan in Štefko Drolc ob 16.30. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Kužkov prvi božič ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Nenavadno darilo ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Božičkov zaljubljeni palček Četrtek, 20. december ob 9.00. Pred pošto v Mozirju Začetek pohoda po okolici Mozirja ob 16.30. Športna dvorana Mozirje Dobrodelna prireditev Od dobrih besed do dobrih dejanj ŽIVALI - PRODAM Prodam bika sivo rjave pasme, starega 10 dni, mesni tip; gsm 041/716-210. Prodam bikca čb, starega teden dni; gsm 041/230-067. Prodam 2 telici pasme ls/rh in rh/ls/rh, breji 7 mesecev; gsm 051/353-369 Prodam telico simentalko, staro 20 me- secev, za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 031/845-875. Prodam teličko, lisasto, staro 3 mesece, ter suha metrska drva; gsm 070/744-487. Prodam prašiče, 25 - 250 kg, in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/354-568. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ VODENJE RAČUNOVODSTVA in davčno svetovanje po konkurenčnih cenah, gsm 031/303-930. TR Aktiva, Anica Rajter s.p., Novo naselje 35, 3342 Gornji Grad. ◊ KOMBI PREVOZI - TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk - klip-snov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. ◊ STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale),prodaja masivnih vhodnih vrat... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI - KUPIM Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO - PRODAM Prodam bukova drva v paleti; gsm 040/551211. Prodam sončnice za ptice; gsm 031/509251. Ugodno prodam strešno opeko vinkovci; gsm 041/818-350. Podarim dobro ohranjeno kotno sedežno garnituro 270x 230 cm; gsm 041/322106. Prodam cepilec za drva na traktorski pogon 269.000 km, 1.8 bencinski motor, klima, gretje sedežev, barva črna metalik. Dobro ohranjen; gsm 031/523-023. Dvoosno (750 kg) avtomobilsko prikolico 4 x 1,8 x 2,0 m, s cerado, prodam; gsm 041/783-630. NEPREMIČNINE Enosobno stanovanje v hiši v Mozirju oddamo mlademu paru ali družini; klic ali sms na tel. 040/419-882. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Kupim kmetijsko površino do 3.000 m2 ob vodi v Mozirju; gsm 051/816-111. Prodam Volvo S40, l. 1998, prevoženih OSEBNI STIKI Dinamičen mlajši moški rabi žensko, ki si že-i ljubiti in biti ljubljena; gsm 041/510-457. mm spomb imm v zçomesfivmia wlm tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 26 Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi KULTURNO DRUŠTVO LOJZE SAVINSEK NOVA ŠTIFTA V adventni čas z doma izdelanimi venčki NARAVA PRESENEČA Adventni venčki na vratih in domačih mizah kažejo, da se je pričel adventni čas, čas priprave na praznovanje božiča. V Kulturnem društvu Lojze Savinšek v Novi Štifti so pripravili delavnico izdelovanja venčkov, katere se je udeležilo veliko število domačink, ki so si lahko izdelale venčke iz naravnih materialov. S pomočjo domačinke, upokojene cvetličarke Minke Suhovršnik so iz zelenih vejic in maha ter z dodatki storžev, lešnikov, orehov, bršlja-na in drugih naravnih okraskov izdelovale eno vrsto venčkov. Drugi zanimiv način je prikazala Marta Tesovnik, ki je iz testa naučila udeleženke izdelati dolgotrajni venček z različnimi okraski, prav tako izdelanimi iz testa, ki so ga obarvale z začimbami ali tempera barvami ter okrasile s svečkami. Štefka Sem Tudi pozimi rastejo gobe Vsak izdelan adventni venček je bil edinstven. (Foto: Štefka Sem) Franci Obojnik je marelo na sliki pred Franci Obojnik iz Radmirja je tik pred obilnim sneženjem pretekli torek na sprehodu skozi gozd našel lepotico na fotografiji. Marela je bila le del presenečenja pod drevesom, blizu so namreč rasle še lisičke. Ker so bile le-te slabše kvalitete, dnevi našel pod snegom. (Foto: ŠS) je Obojnik s sabo vzel le marelo, za katero se še niso odločili, ali bo za kosilo ali večerjo. Glede na najdbo ne bo nič čudnega, če bodo zagrizeni gobarji pričeli hoditi v gozd tudi sedaj, seveda z lopato za sneg. ŠS Hovi ŠKODA Rgpid, že 23 TL999E. PSC PRAPROTNiK d,o.o., Saïe^ka 15, Ve-nie, 03 BÔ8 3^ 20 Kombinirana poraba goriva in izpusii CO,: 4,4-5,9 trtOD km In 114-137 qikrr~ Savinjske novice št. 50, 14. december 2012 27 IT^tk-rr [iMdiT.hSKIl k prvih treh krogov smo i vašo po m ulj o »stavili kdiididdLrio Jiito. Od sedaj h j prej lahko glas ujeto objavljeno kandidate: Občina Mozirje: Alfam Lampret. diihnvni pn^rtčriik; Bo.in Naputnik, dirpkitn' ■>o!ti Smučanja; Ančka Hebic, mentorja j-ljč r: i hi del; Juri; RepenSel^ predsednik K D Jur j; Pavkt Trcfior, z asi-iz na občanka na področju spor:a in rekreacije Obilna iMazarje: Ane j Birier, ¿lar.ica aktiva kmečkih žena in Karitas ter Rcečr^a ki i J u; Mm p Brezami k, predsednik PGD imai tno oL> Dret) in nhčini,ki i-^ftiiHk: var.j.i Hofbauer, prfdi^ifnica turist iirie^fli društva. Andreja Pod'jre£.ar Mar i, idravriita Majda Podknžn.k. i upanja; Sonja Robnik, patronažna sestra; kena Vafovtflk, t arnca KO SK Martina Marija hjzaret. Obiirrs Hečica nb 5avrn|i: Jožu Grudnk, govom k; Vinko Jeraj, župan, jozl- ^kontr-.i\, prodih dni k K'J D Utrip: An j ŠimrnL, predsednica KO ftf;nicbjii krii a. Občino Ljubno: joic Mtfrnal, predsednik upravi &TC ...lublj-anj. Jože Oreinik. nbfinki ¿.vprniJi; Hajko Pinfar, fcenpralr.i ipkrsv.tr SflK i j i sjt r-Bogomir Terbovšek, po volivk občinskega gasilskega povL-hstva. □bilna iijip: Cr. Kare i ijrij.1^, predavatelj; C-nl Rcst. au:iar.; Aloji Se.unc; predsednik i Hi št™ Luč. Občina Sol tava; Marko Lenarili, direktor lnj]a?slif> doline, ri.n.o., Renata .a kop Koban, pflčdavaielfica; M čeoelar; Branko Stcnšak. predsednik PGD Nova Šipto, Gora ¿(i Frimcek "iršek, paraolimpijski pertprval: VhJ» I rj Ll-L-PL LiOPMU l/irtliil.'! i.Tl rjLi (J(J>lhiHdjd KupbIM, M (jO pF '.'J' ■ i 2 karti JJI kapsiije v Termah Topa i.; k n m.i ■ -.-..- ; ;.:i.m ■ -:.i:-.- .. vse DO/ane fliasoui-« bsdo iiiili ton j ¡e pri H -2 tjsnju £i s ur. i: ruiredg ob; j t iHu L si*,je, špJUje VHJ ¿d-.nhni Hflllntno. ir fi-rn' ih Topdllto| V vrtdnl: t■ iJT Et -1 :L . "■■-1- rs- i.-.'..- ■'■i-1 ■ ■ pi[Jj hnji '■J:- ■ i- jDL^inftr: ]J ".I '* _ .¡L j j-",.-, " L -i:. idVlf ■■kjl.-.U i, ]]]! 'iJi.l'. Pek r O Vit sli akcije »p I -forme /opoteka Za osebnost leta 5012 v občini glasujem za Mor raslo v: zpomicn fiuponcek nalepite na Sopus.nico m ga oosi.ite na naslov Sawn ^kc novie. Savinjsko: cesta i, 333' Nazare rjt AL- lil I Jft. K Vfl, L 11 L I A lHAJHU^I HLAK tlLfFJ, I.p. pfirtjii 16 h 3337 SrtUim» it Rltj Tshda&S« ^SiS 607 337 FiU.03SB1 LirtJ. b*tqkUWftHMHl irnvi «KViti-Oiiit.ii NIKOLI UGODNEJE! Strešniki POLAK E barvni {svetlo sivi) 5r94EUR/m3 BOŽIČNA AKCIJA dO 25.12.2012 OMEJENE ZALOGE! Strešniki POLAK E (barvni) že od 6,12 EUR/m3 Strešniki sivi (cementni} 5,04 EUR/ms, PLAČATE LETOS, VOZITE DRUGO LETO = GRATIS SKLADIŠČENJE! PRVIH PET STREH PREVOZ GRATIS! Želimo, da se vam v novem letu izpolni čim več skritih želja