0 c. kr. poštnej hranilnlci. Okoli 100 let je, kar so aa Aagleakem sprožili miael, aaj bi se po posamezaih poštaa uataaovile braailaice. To pa zavoljo tega, aaj bi ljudatvo dobilo priložaoat za varčevaaje, ker ae je drugih braailaic bilo skoro toliko, kakor aič. Sprožeaa misel se je izvraila leta 1861; takrat so Aagleži dobili zavod, ki ao ga kratili z imeanm poštaa braailaica. Nova vataaova je dobro prospevala, V8led tega so aa iato začeli mialiti človekoljubi tudi po drugih državah. Na pr. aa Taljaaakem je poštaa hraailaica začela poalovati leta 1876, aa Fraacoakem 1882. . . Pri aaa v Avstriji bile ao v tem obziru podobae razmere: prvo hraailaico 80 aa Daaaji oaaovali leta 1819, drugo 1820 v Ljubljaai, tret.jo 1822 v Iasbruka aa Tirolakem, potem 1825 vGradci in v Pragi ia leta 1854 je vseh hranilaic bilo še aamo 11. Do 1882 je številp iatib aaraatlo do 345. Od teb. bilojihje aa Štajarakem 47, aa aloveaskem delu samo 14, ia sicer po aledeeib krajib: Brežice (od leta 1870), Celje (1865), Cmerek (1859), Koajice (1872), Kozje(1874), Sv. Leaart (1873), Ljutomer (1874), Maribor (1862), Ormož (1879), Ptuj (1862}, Radgoaa (1862), Rogatec (1875), Slov. Biatrica (1868), Slov. Gradec (1869). Razvea teb zavodovvao takozvaae poaojilaice dobili kraji: Ljutomer, Soataaje, Mozirje, Ormož. Celje. Žalec, Maribor. Sevaica, Ptuj, Koajice, Pišece. Slatiaa, Makolje. Tudi Laaki trg ima svoj denaratveai zavod. Hraailaice ia posojilaice so pa večiai ljudstva z dežele precej težko priatopae. Iste se aamreč aaliajajo dozdaj praviloma še aarao po raeatih ia trgih, za deželaaa dokaj oddaljeaih, a za male zaeake, ki bi se lahko za aekoliko čaaa založili v hraailaici, za to ae ae aplača hoditi daleč. Tem aedoatatkom se je v okom prišlo s c. kr. poštao hraailaico. Dotično poatavo, ki so jo gospodje poslaaci bili v dr žavaem zboru skleaili, ao svetli cesar odobrili z lastnoročaim podpisom dae 28. maja 1882. Ia aedaj hraailaico imajo akoro v vaakej večej fari, če je le tam pošta. Daadaaea se aatareo deaar za varčevaaje pobira po ceaaratvu pri vsakej pošti. Kar se po poaamezaih poštahaabiralaicah akupi, to ae vselej sledečega dae o aabraaem zaeaku račua pošlje na Duaaj, kjer ae aahaja vodatvo ali c. kr. poštaohranilaičai urad, ki vso zadevo vodi, a apada pod oblaat miaistra za trgoviao. Poštaa hraailaica je zaeela delovati dae 12. jaauvarija 1883. Nedavao je toraj aaatopila šesto leto svojega poslovaaja. Vsaki vložaik, t. j. človek, kateri deaar vloži, dobi pri prvokrataem vlagaaji poaebao kajižico, ia aicer brezplačao. Do decembra miaolega leta je poatava zahtevala, da ai amel ¦vlagati le takšae zaeake, ki so ae dali deliti s 50, aa pr. 50 kr., 1 gld. 50 kr., 2 gld., 2 gld. 50 kr. ia podobao aaprej. V tem obziru je državai zbor laai poatavo preaaredil tako, da ae sme vložiti vsaki 50 krajcarjev preaegajoči zaesek, poatavim: 56 kr., ali 2 gld. 18 kr. itd. Tako predelaao poatavo 80 cesar potrdili dne 19. aovembra 1887. — Lahko se vlagajo tudi majhai zaeaki po 5 kr., ali v ta aamea ae rabijo takozvaae poštao-liranilaičae karte. Tote prav toplo priporočamo vzlasti za rabo otrokom, aolarjem, rokodelakim ia razaim drugim učeacem. (Koaec prih.)