II a a s e , Richard, Die keilschriftlichen Rechtssammlungen in deut­
scher Übersetzung, 8°, 123 str. Wiesbaden (O. Harrassowitz) 1963. 
Pisatelj, ki je okrajni sodnik v Leonbergu na Würtemberskem, je objavil 
že precejšnje število člankov o posameznih problemih hetitskega prava; tudi 
njegova inavguralna disertacija, s katero si je 1. 1961 pridobil doktorat na 
pravni fakulteti univerze v Tubingenu, obravnava hetitske zakone. (Der pri­
vatrechtliche Schutz der Person und der einzelnen Vermögensrechte in der 
hethitischen Rechtsammlung.) 
V gornji zbirki je zbral vse pozitivnopravne predpise, ki so ohranjeni v 
klinopisni pisavi in jih podaja v nemškem prevodu. Pod črto navaja pri posa­
meznih določbah najvažnejše razlike med posameznimi prevajalci. Pri tem 
upošteva in prevaja tudi ruske, poljske, češke in slovenske prevode in njihove 
variante. Pomen knjige je v pregledni, lahko uporabni spojitvi pravnih pred­
pisov, katerih prevodi so razpršeni po raznih publikacijah in pogosto težko 
dostopni. 
V svoji zbirki je R. Haase skrbno združil 12 pravnih zbirk. Najstarejši so 
odlomki iz zakonika, ki ga je objavil Ur-Namnru, ustanovitelj III. dinastije 
iz Ura (ca. 2050). Splošno znani so zakoni iz mesta Ešnunne, zakonik kralja 
Lipit-Ištarja iz mesta Isina, Hammurabijev zakonik, hetitska pravna zbirka ter 
srednjeasirska pravna knjiga, časovno zadnji je novobabilonski zakonski odlo­
mek. Poleg tega podaja Haasejev prevod še druge manjše odlomke postavlje­
nega prava, kakor: Ammizadukov edikt; odlomek iz Suz; devet odločb, ki jih 
je objavil A. J. Clay (morda so bile iz prava mesta Uruka); dve določbi, ki 
jih je v Kišu (El-'Akhymer) izkopal H. De Genouillac (1881—1940), kot zakonske 
določbe pa jih je prepoznal in obenem prevedel Jean Nougayrol ter končno 
15 t. i. sumerskih zakonov, ohranjenih v sumerskem in akadijskem besedilu 
v zbirki pravnih obrazcev, imenovani ana ittišu. 
Podobno zbirko je 1. 1929 objavil v italijanskem jeziku prof. Giuseppe 
F u r 1 a n i (Leggi dell' Asia anteriora antica, Roma, Istituto per Oriente). Fur-
lani podaja pred posamezno zbirko o njej kratek strokovni uvod in pregled, 
kdaj in kje je bila posamezna zbirka objavljena. — Haase uvršča namesto 
uvoda le kratko dispozicijo vsebine določb, kakor tudi najvažnejše bibliografske 
podatke o posamezni pravni zbirki. Če pomislimo, da so bile po objavi Furla-
nijeve zbirke najdene kar štiri pravne zbirke, je jasno, da je Haasejeva zbirka 
bila zares korist. Iz nje bo lahko pravni zgodovinar povzel vobče zanesljiv 
prevod posameznih klinopisnopravnih določb, kolikor mu ne gre za njihovo 
proučevanje po izvirnem besedilu. 
Pohvalno naj omenim še pregledno stvarno tabelo, ki na štirih straneh 
(120—123) pod posameznimi gesli (npr. obtožba, zdravnik, ženitev) navaja, v 
kateri pravni zbirki in v kateri določbi je tisti predmet obravnavan. Haasejeva 
zbirka klinopisnopravnih virov ne bi smela manjkati v nobeni pravniški ali 
zgodovinski knjižnici. 
V. Korošec 
310