številka 24 / letnik 57 / Ljubljana, 26. junij 1998 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Konferenca Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije Kar velika enotnost o povečanju članarine Strani 3 Se v zaposlovanju premika na boljše? V Posavju da, na Gorenjskem ne. Še najbolj prepričljivi so načrti Republiškega zavoda za zaposlovanje. Več na straneh 4 in 5 Državni zbor ta teden nadaljuje drugo branje sprememb zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti. Zaenkrat kaže brezposelnim boljše, kot je sprva predlagalo ministrstvo za delo. V predloge sprememb je vlada namreč vključila kar 16 od 40 predlogov ZSSS. Slabše se godi predlogom, ki jih skušajo uveljaviti opozicijske stranke. Rezultat bomo razgrnili v prihodnji številki. Po besedah Rajka Lesjaka bomo za vsako od sprejetih ali zavrnjenih dopolnil ugotavljali, kako so glasovali poslanci in njihove stranke. Pogajanja o socialnem sporazumu Nič še ni dogovorjeno Pogajanja o socialnem sporazumu so popolnoma na zamiku, saj ni usklajeno še nič, Jc za začetek povedal Gregor Miklič. Dosedaj so se pogo-varjali le o treh zadevah: usklajevanju plač z rastjo življenjskih stroškov, blažitvi posledic uvedbe davka na dodano vrednost in reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov imajo socialni partnerji zelo različne poglede, ki izvirajo zlasti iz predvidene previsoke inflacije. Sindikati si enako kot delodajalci prizadevajo za č'm nižjo inflacijo - manjšo . ih /• Gregor Miklič °d petih odstotkov, vlada pa za prihodnje leto napoveduje 6,5-odstotno, nižja naj ne bi bila realna. Inflacija je namreč povezana z visokimi prenosi rasti cen iz leta v leto. Vlada pa hkrati Zagotavlja, da ni več nobenih razlogov za na-daljnjo visoko rast cen, ki so pod njenim nad-z°rom. O usklajevanju plač z rastjo življenjskih stroškov je zato v igri več predlogov. ZSSS bi Pr* Mikličevem mnenju lahko podprla predlog, rkt bi plače usklajevali le enkrat letno. Če bi bil vnaprej določen prag inllacije presežen, pa naj b> se vsa presežena rast življenjskih stroškov takoj vgradila v povečanje plač. O preprečevanju posledic uvedbe davka na dodano vrednost se pogovarjajo zlasti zato, ker b°do zaradi skoka cen živil prizadeti najslabše Pečani. Če bodo proizvajalci in trgovci skušali b°vi davek izkoristiti za povečevanje cen, pa m lahko bile na slabšem tudi druge kategorije Prebivalstva. Najboljša rešitev bi bila sprememba dohodninske lestvice tako, da bi naj slabše Plačani dohodnine ne plačevali.Ta možnost pa do začetka prihodnjega leta (dohodnina mora bainreč vse leto biti urejena z nespremenjeno st°pnjo) ni uresničljiva. Za leto2(XX) pa vlada napoveduje nov zakon o dohodnini, ki naj bi Po napovedih bolj obdavčil srednje sloje. Po-Kujalci so skupaj razmišljali tudi o posebnem dodatku, ki bi ga zaposleni prejeli v enakem zdesku, po varianti pa bi bili do tega dodatka bpravičeni le slabo in povprečno plačani. Ta odatek bi lahko začeli izplačevati oktobra 1999. r°blem je le v tem, da bi z uveljavitvijo tega odatka vse breme blažitve posledic uvedbe avka na dodano vrednost vlada prevalila na dlodajalce. Pogajalci so se že pogovarjali tudi 0 ZaSčiti delovno intenzivnih dejavnosti, kjer bi novi davek lahko povzročil nove hude težave v poslovanju. Miklič nam je še povedal, da se bo minimalna plača v prihodnjem letu lahko povečala na skoraj 75.000 tolaijev bmto. Do tolikšnega povečanja bo prišlo zaradi sedanje metodologije, ki upošteva rast bruto domačega proizvoda in rast življenjskih stroškov. Tolikšna minimalna plača pa bi lahko povzročila težave pri kolektivnih pogodbah. V prvih štirih tarif nih razredih bi namreč prišlo do velike uravnilovke. Glede reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja so partnerji v eko-nomsko-socialnem svetu le izmenjali mnenja in sc dogovorili, da mora biti besedilo razumljivejše. Na predlagano besedilo socialnega sporazuma bodo dali pisne pripombe in predloge. Pri tej reformi so bili delodajalci dozdaj povsem neaktivni. Ker bo ta del socialnega sporazuma tudi podlaga za nov pokojninski zakon (slišati je, da bo že prihodnji teden v državnem zboru), bo razprava o njem zelo zahtevna, meni Gregor Miklič. F. K. Resnice gospoda Ropa Anton Rop je v odgovoru Rajku Lesjaku v dokaz svoje teze o politični povezanosti Svobodnih sindikatov z Združeno listo in njihovi odvisnosti od nje navedel tudi, da sta Dušan Semolič in Rajko Lesjak kandidirala na njeni listi. Lahko mu povem, kar verjetno tudi sam dobro ve, ali pa bi vsaj moral vedeti, daje bilo takih kar nekaj. No, kandidirali so tudi pri drugih strankah, med katerimi je bil edini izvoljen predsednik sindikata delavcev v državni upravi Josip Bajc, vendar kot kandidat koalicijske partnerice LDS. Pa menda ja ni udbomafiji uspelo svoje agente vriniti tudi v SLS, kljub množici strokovnjakov za odkrivanje njenih zahrbtnih namenov v tej stranki. Seveda se gospod Rop zavestno spreneveda, ko trdi, kako zvesto Svobodni sindikati sledijo političnim navodilom ZLSD. Na žalost so sindikati s to stranko akcijsko še premalo povezani in je tudi pluralizem v celotni ZSSS narobe razumljen, kar se kaže predvsem v parlamentarnih nastopih in še zlasti ob glasovanju poslanca Bajca, ki dosledno glasuje s strankinimi navodili in skoraj vedno proti načelnim usmeritvam lastnega sindikata. Seveda se gospod Rop nad takšnim ravnanjem niti najmanj ne razburja, ker sveta koalicija vse požegna. Mimogrede, ko Rop naklada o volilni kosti ZLSD leta 1992 o sto tisoč (pravzaprav 120.000) novih delovnih mestih, kar je bila sicer neumnost, hkrati previdno zamolči, daje tudi LDS obljubljala nekaj podobnega - pravzaprav 96.000 delovnih mest v štirih letih. In je obljubo tudi držala, samo da so to bila izgubljena delovna mesta. Sicer pa se Rop na debelo spreneveda tudi glede dvomih piscev. Lahko mu povem, da so to vsi tisti, ki so odšli na “študijsko” potovanje v Švico v režiji njegovega ministrstva. Pri Delu izstopa predvsem Grega Repovž, pri Dnevniku Stanislav Kovač in Miha Kovač, čeprav slednji predvsem v funkciji strankinega človeka. Bo kar držalo, daje vseh takih črnih ovc slovenskega novinarstva kakšnih petnajst do dvajset, ki neprestano nakladajo o vseh blagodatih pokojninske reforme in predvsem drugega stebra. To je morda z njihovega in Ropovega stališča čisto iskreno mišljeno, čeprav o tem sam malce dvomim, vendar pa je treba tudi povedati, da tak sindikat in takšen sindikalist, ki na take predloge pristane, ni vreden svojega imena. Resje pokojninska reforma potrebna. Zaradi neumnosti Peterletove vlade in zlahka danih obljub še bolj, toda zasluge za to ima tudi sedanja vlada. Če bi brezposelnost s predčasnim upokojevanjem reševali samo kot začasni ukrep, bi še šlo, toda kriza je dolgotrajna in posledice tranzicije povsem drugačne, kot so naivnežem svetovali nekateri njeni žrebci tipa Sachs ali Pleskovič. Tudi drži, da bo potrebna reforma zaradi demografskih gibanj, toda prejšnja in sedanja vlada tudi z drugo zakonodajo uničujeta ekonomske temelje države in ji nalagata ogromne materialne obveznosti, kar bodo plačevale še mnoge generacije. Zakon o popravi krivic, ZDEN še zlasti, zakon o privatizaciji in deljenje certifikatov tudi argentinskim junakom z levo roko, stanovanjski zakon, s katerim je država prav tako zapravila ogromen stanovanjski sklad, vse to je nekatere osrečilo, druge pa osiromašilo za dolgoletne prispevke, hkrati pa mlade generacije postavilo v nemogoč položaj, da o najemnikih v denacionaliziranih stanovanjih ne govorimo. Ko vse skupaj seštejemo, vidimo, kje smo. Samo potem ne krivite sindikatov in tistih redkih strank, ki so opozarjale, kaj se bo zgodilo. Tisti, ki so takšne ukrepe predlagali in jih v parlamentu potrjevali, se seveda ne bodo upokojevali po redni poti, niti se jim ne bo v pokoj preveč mudilo, tako kot premnogim zgaranim delavcem, med katerimi marsikdo pokojnine sploh ne bo dočakal. Sicer pa, če bi hotel naštevati, kje Rop in vlada ljudi zavajata in zakaj so vladi najbolj napoti Svobodni sindikati, bi bil sestavek še dosti daljši. Pa ne pišem tega, ker bi hotel biti morda Lesjakov advokat, ampak zato, ker prav Svobodni sindikati z nasprotovanjem takšni pokojninski reformi, kakršno predlagata vlada in minister za delo, izražajo najvitalnejši interes večine delavcev. P. s.: Mimogrede naj še Rop in (ne)odvisni novinarji povedo, kolikšni so stroški upravljanja drugega stebra v Švici, v Čilu ali kje drugje, pa bo jasno, kdo bo imel največ koristi od njegove (ne)uvedbe!. Tugomer Kušlan Konferenca Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije Slovenije (Sindikata KŽI) Konferenca Sindikata KŽI Slovenije je ta torek izglasovala sklep o prehodu na enoodstotno članarino. Prehod bo opravljen šele potem, ko bo sindikat sprejel prav vse finančne listine. Konferenca je podprla pobudo za oblikovanje sindikalne koalicije, kot je jo predlagal svet ZSSS. Kongres Sindikata KŽI bo 20. novembra v Laškem, na njem bo sodelovalo 70 delegatov. Kot je za uvod v razpravo povedal predsednik sindikata Srečko Cater, je za Sindikata KZl kar burno obdobje. Najtežje bitke so bile tiste za kolektivno pogodbo in plačno politiko. O povečanju članarine so v sindikatu večkrat razpravljali, nikoli pa odločili. Že leta 1993 seje republiški odbor opredelil proti temu, da bi večja članarina omogočila več zaposlenih v sindikatu. Bil je tudi proti nenamenski porabi denarja tako v podjetjih kot na območjih in na državni ravni. Republiški odbor pa je bil za več strokovnosti, boljšo pravno pomoč, krepitev solidarnostnih skladov in finančno Minister Tone Rop, zagotovo imate prav. To namreč potrjuje vaš zadnji odgovor na moj prispevek, pa tudi prejšnji se niso kaj bistveno razlikovali, da v politiki res ni politične higiene. In če se dan po jutru pozna, je še nekaj časa ne bo. To po svoje pravzaprav niti ni tako zaskrbljujoče, je že skoraj nekakšna zakonitost odraščanja in zorenja ljudi, kakršni pač smo, v demokraciji. Ko pa povežeš ta spoznanja in življenje, ugotoviš, da je politika v najširšem smislu pravzaprav življenje in da je življenje politika in vsakdo od nas je člen tega bojevitega dogajanja kot subjekt ali objekt - česa tretjega ni. No, in gledanje skozi to pa je lahko strah zbujajoče; da se ne more dobro končati, če ljudje jemljejo stvari tako, kot jih jemljete vi, minister. Zadrugo, minister, kar omenjate v vašem prispevku, niso potrebne besede, ker govore dejanja sama po sebi. Morda le še to, da tisto, kdaj kdo zastopa stranko in sindikat, vleče malce na otročje. Za vse drugo, kar se vam je zapisalo, pa sem prepričan, da lestev naslanjate na napačno steno in vas vsak korak vodi dlje od spoznanja, da človek odmeva v človeku. Sploh pa, minister, ni dobro osebno obračunavati z ljudmi in jim lepiti takšne in drugačne nalepke. In nobena zaprisega proti nekomu, pa naj bo človek še tak grdi raček, pač ni dobra in ne more in ne sme biti lastna ljudem, ki so v politiki in odločajo o usodi ljudi in države na tak ali drugačen način. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Priznanje vajenske dobe in vojaškega roka - drugič Od časa do časa se v NDE pojavi kakšen članek od “navadnega ” (či-talca) bralca. Toda. če dopisnik v drugih časopisih lahko pričakuje nasprotno mnenje oziroma mnenje strokovnjaka, so doslej mnenja čitalcev NDE izzvenela v prazno. Teden dni pred objavo pisma g. Križanca v NDE št. 9 smo iz izvlečka zapisnika OOS poslali g. Vodovniku kot zastopniku delojemalcev v državnem svetu skoraj identično zahtevo, naj preko DS sproži postopek za priznanje vajenske dobe in vojnega roka v celoti ali deloma v delovno dobo. Ni mi jasno, ali je nemoč voljenih predstavnikov delojenudcev ali kakšno drugo kupčkanje krivo, da smo iz zakonov, ki veljajo v večini Evrope, za upokojitev in upokojence prepisali le najslabše. Prav tako bi sindikat moral vztrajati, da se delavsko zavarovanje ločit od kmečkega in obrtniškega. Saj imata slednja dva sloja večjo socialno varnost. Ce pa država m sposobna obremeniti vseh njihovih dohodkov, potem pač naj iz proračuna krije izgubo, ne pa da nam prodaja meglo. Socialno ogroženi obrtniki,sl gradijo hotele in fabrike. Po kmetijski mehanizaciji smo tako najbogatejši na ha obdelovalne površine v Evropi-Kmetje pa pokrivajo približno 12-D % svojih pokojninskih prejemkov. Na koncu bi pripisal samo še to, da na medobčinske odbore ne moremo dobiti od nas plačanih strokovnjakov, da bi nam kdo obrazložil belo knjigo-Ko bo ta zakon sprejet, ne bomo potrebovali govorov kirurgov in njihovih asistentov od odprtem groba neuspelo operiranega pacienta. Jože Kričej, Radlje ob Dravi I iTI RTrrrrr''1 k* ie t>ila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije izdaja Svet ZSSS, Dalma-14 v V lv 14 I INI 11'Kl1 tinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-16-163, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina 13-10-033, int. 272 » Posamezna številka stane 200 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 6,5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 pomoč ogroženim članom. Odločno so bili tudi za oblikovanje stavkovnih skladov, ki naj bi sindikatu omogočili večjo učinkovitost in solidarnost. Po treh letih lahko ugotovimo, da se nismo zbirokratizirali nikjer, število v sindikatu KŽI zaposlenih se je celo zmanjšalo. Kolektivna Pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo je veljavna in je ena redkih, ki niso bile odpovedane. To pogodbo uresničuje kar 94 odstotkov podjetij. Po kolektivni pogodbi dejavnosti delavci prejemajo za 7,6 odstotka večje plače, kot 80 določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Solidarnostna pomoč članom je bila kljub skromnim sredstvom dokaj velika, marsikomu Je pomagala iz težav. V stavkovnem skladu je več deset milijonov tolarjev. Inflacija pa je plače vseeno manjšala in za-radi tega je slabša tudi finančna moč sindikata Naraščali so stroški pravne pomoči, protestnih shodov, vedno več članov zahteva pomoč. Delegati so večinoma menili, da je sindikat s povečanjem članarine zamujal Kar enotno za enoodstotno članarino Ker je večina drugih sindikatov že prešla na enoodstotno članarino, bi zaradi tega lahko 'ned sindikati v Zvezi prišlo do razlik v možnosti nudenja pomoči in v strokovnosti. Zaradi vsega tega republiški odbor sindika-ta predlaga povečanje članarine na odstotek od bruto plače. S povečanjem bi lahko povečali solidarnostno Pomoč članstvu, zagotovili večjo varnost sindikalnim zaupnikom v podjetjih, okrepili stavkovni sklad. Povečana članarina bo namenjena le članom in sindikalnim zaupnikom, in ne sindikalnim organom za redno delovanje. Prav vsa Povečana članarina naj bi torej šla v stavkovni •n solidarnostni sklad. Čater je svoj uvod sklenil z besedami: ”Sku-Puj smo močnejši, v solidarnosti je naša moč.” .0 predlogu prehoda na povečano članarino n' bilo razprave, saj so to opravili v območnih odborih, kjer so predlog tudi podprli. Za pove-canje je glasovalo 34 delegatov, proti dva, šti-rJe pa so se vzdržali. Uvod k predlogu finančnega pravilnika je imel J°vo Labanac, sekretar Sindikata KŽI. Povedal je, da ga vejika večina organizacij iz sestave sindikata KŽI sprejema, nasprotujeta le dve °rganizaciji. Predlagatelji so skušali upoštevati Predlagana dopolnila. Kljub dobri volji ni izpolnjen dogovor, da bi hkrati s pravilnikom sprejeli Se pravilnika o delu obeh skladov, stavkovne-in solidarnostnega. Sekretarji območnih °dborov so se dogovorili le o kriterijih za upo-rabo sredstev skladov. Labanac je omenil tudi Nezmožnost sindikata (razlog je pomanjkanje ■nstrumentarija) pomagati članom in aktivistom v stiski. Brez dela sta ostala kar dva zaslužna aktivista sindikata, eden v Pomurju, drugi na Go-renjskem. "Shodi veliko stanejo, vendar dajejo tudi rezul-tate- Drugi steber pokojninskega zavarovanja je Zrušen, tudi drugi predlogi in zahteve ZSSS bodo Večinoma uresničeni. To je naj večji uspeh ZSSS P° ustanovitvi. Temelj novega pravilnika je sindikalna solidarnost, nasprotje tega je sindikalni egoizem. *a se pojavlja povsod, običajno v povezavi s subjektivnimi interesi. Nova delitev članarine je zasnovana na načelu, da naj bi vsi prilivi vseh uporabnikov ostali nespremenjeni. Vsa povečana članarina pa naj bi šla v dva nova sklada, solidarnostnega in stavkovnega. Republiški odbor ne bi smel denarja iz teh dveh skladov preusmerjati za svoje delovanje.” Tako Labanac, kije tudi menil, da bodo sindikati podjetij in članstvo z novim pravilnikom pridobili največ, vendar le z uporabo načela solidarnosti, ne pa z egoizmom. Boris Franjkovič, predstavnik območnega odbora Ptuj, je opozoril, da predlog pravilnika ne upošteva njihovih pripomb in predlogov. Oskar Komac, predstavnik območnega odbora za kraško-notranjsko območje, je predlagal, naj se 35 odstotkov, kolikor bi po novem pravilniku pripadlo sindikatu dejavnosti, območjem in Zvezi, deli v razmerju 30:60:10. Jani Kovač je v imenu območnega odbora za Pomurje predlagal, naj delitev med sindikati podjetij in drugimi uporabniki članarine ostane nespremenjena, torej 45:55. Predlagal je tudi, naj obračun članarine še naprej poteka prek Srečko Čater: Z danajšnjo sejo smo opravili prvi del našega kongresa območnih organizacij sindikata. Sestavni del pravilnika naj bi bili tudi kriteriji delitve sredstev posebnih skladov. Če konferenca vseh teh predlogov ne bo upoštevala, bodo v Pomurju razmislili o alternativni organiziranosti. Predlog delitve 35-odstotnega deleža članarine v razmerju 60:30:10 je podprl tudi Dušan Detiček iz ob-močnega odbora za Podravje. Prihodnost slehernega sindikata je v skladih, je povedal Forto Ttirk, predstavnik območnega odbora Celje. S tem se zdaj lahko ponašata zlasti KNG in Sinles. Turk je menil daje Sindikat KŽI ravnal napak, ko se za povečanje članarine ni odločil sočasno z drugimi sindikati. V sindikatu zaradi članarine ne bi smeli zaostrovati odnosov in se deliti, je zaključil Turk. Za nespremenjeno delitev 45:55 seje zavzela tudi Majda Marolt iz območne organizacije za Dolenjsko. Milena Sitar je dejala, da območni odbor za Gorenjsko podpira novi pravilnik, ki je potreben zaradi,krepitve moči sindikata. Dušan Čater, predsednik območnega odbora za Gorenjsko, je razložil svojo osebno izkušnjo. V sindikalni blagajni podjetja so imeli prek šest milijonov tolarjev. Čeprav ga je delodajalec pretental za zaposlitev, iz blagajne ni dobil niti tolarja, ker je po njegovem odhodu predsednik sindikata denar razdelil vsem enako. Dušan Čater pa je poldrugo leto brezposeln. Menil je tudi, da sindikati podjetij potrebujejo nadgradnjo v območnih odborih. Ta je potrebna zlasti zaradi tega, ker kapital z delavci ne pozna milosti. Če sindikalni denar leži v blagajnah tovarniških sindikatov, je povsem brezkoristen, saj ga za financiranje stavk ni mogoče uporabiti. Sprejem finančnega pravilnika sta podprla tudi Maja Kavec, območni odbor za Ljubljano, in Marjan Bari, območni odbor za Koroško. Zdenka Cerkvenik, predsednica sindikata Fructala, se je zavzela za transparentno solidarnost. Sindikalna organizacija v tem podjetju tudi sama deli solidarnostne pomoči. “Plače v Fructalu pa so neskladne z medijskim ugledom našega podjetja. Ljudje pa hočejo vsak dan več. Mogoče znamo z manj denarja narediti več,” je končala Cerkvenikova. Po razpravi je konferenca najprej glasovala o predlogu, da bi delitev ostala nespremenjena, torej 45:55.Ta amandma ni dobil dovolj podpore. Zatem so se z glasovanjem izrekli za predlagani pravilnik, v katerem je upoštevana formula 30:60:10, le dva delegata sta se vzdržala. Konferenca je podprla pobudo sveta ZSSS za oblikovanje sindikalne koalicije. Sindikat KŽI bo v zvezi s tem krepil sodelovanje z drugimi sindikati in jim predlagal sodelovanje v koaliciji. Franček Kavčič Delodajalci imajo nove predloge, kako zmanjšati stroške dela, tokrat v zvezi z nadomestili za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezenskih vzrokov. Na primer: za tridnevno bolniško naj delavec ne bi več dobil nadomestila; na račun delodajalca naj bi šlo le prvih deset dni bolniške, preostalo pa naj bi plačal zavod za zdravstveno zavarovanje; v osnovo za izračun nadomestila naj bi se štela samo plača delavca za pretekli mesec, brez nadur, dodatkov za uspešnost poslovanja, iz dobička ter brez bonitet; država naj bi delodajalcem ukinila vsaj obveznost plačevanja prispevka za socialno varnost od zneska, ki ga namenjajo preventivni skrbi za zdravje zaposlenih; tem pa naj bi omogočila vsaj obročno plačevanje dohodnine na takšne ugodnosti (obisk zdravilišča na račun delodajalca itd.). Ustrezno tem predlogom naj bi se popravili nekateri zakoni, denimo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o dohodnini ter zakon o prispevkih za socialno varnost. Prevent (na sliki obrat Radlje ob Dravi) je eno redkih podjetij, ki zgledno skrbijo za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Odsotnost z dela v Sloveniji največja v Evropi Odsotnost z dela je postala družbeni problem zaradi svoje obsežnosti in stroškov. Potrebna bo zelo kvalificirana razprava in širok program ukrepov za zmanjšanje na evropsko raven. Združenje delodajalcev in zveza društev za kadrovsko dejavnost Slovenije sta konec aprila organizirala okroglo mizo o začasni zadržanosti od dela zaradi bolezenskih razlogov. V njenih izsledkih so delodajalci našli oporo za predlagane spremembe prej omenjenih zakonov in za pobudo, naj o tem vprašanju razpravlja tudi eko-nomsko-socialni svet. Taje prejšnji teden problematiko absentizma od dela zaradi bolezenskih vzrokov uvrstil na dnevni red hkrati z drugimi zdravstvenimi temami. O sklepu smo že poročali: ekonomsko-socialni svet bo septembra organiziral strokovno razpravo o tem vprašanju, ki postaja, s tem so se strinjali vsi razpravljale! na ekonomsko socialnem svetu, velik družbeni problem. Delodajalci pravijo, da so dvignili glas zato, ker postajajo stroški odsotnosti z dela zaradi bolezni nevzdržni, in je zato treba zakonodajo in normative posodobiti. Nekateri normativi veljajo že več kot 50 let, novejši pa več kot 30. Začasna zadržanost od dela zaradi bolezenskih vzrokov postaja po letu 1992 vse večja in lani je bilo zaradi nje izgubljenih skoraj I 1,5 milijona delovnih dni ali 4,9 odstotka vseh delovnih dni v letu. To je toliko kot če vse leto ne bi delalo 35.700 zaposlenih ali kot če bi vsak zaposleni lani bil 15 dni na bolniški. Za denarna nadomestila delavcem na bolniški je bilo lani porabljenih 43 milijard tolarjev, k čemur so delodajalci prispevali 24 milijard, zavod za zdravstveno zavarovanje pa 19 milijard tolarjev. Ta izdatek je po izračunih delodajalcev enak 1,5- do 1,7-odstotnemu deležu bruto doma- čega proizvoda. Po teh izdatkih naj bi Slovenija bila v samem evropskem vrhu. Na odsotnost z dela zaradi bolniških vpliva kakih 30 vzrokov v delovnem, naravnem, socialnem in bivalnem okolju. Družbeni vidik odsotnosti z dela zaradi bolezni zahteva večstranski zelo strokoven način razreševanja in celovit program ukrepov, menijo delodajalci. A v isti sapi, ne da bi počakali na stroko, že predlagajo nekatere ukrepe, ki naj bi posegli kar v zakone. Drago Bahun, podpredsednik zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije, je članom ekonomsko-socialnega sveta predstavil predloge združenja delodajalcev. Poudaril je, naj zakonodaja ljudi tudi v materialnem smislu spodbuja k delu in ne k odsotnosti z dela. Zato je po prepričanju delodajalcev potrebno zmanjšati pravice do nadomestila za čas zadržanosti od dela, še posebej za krajše odsotnosti. Za odsotnost do treh dni delavec naj ne bi več dobil nadomestila, prav tako pa za odsotnost z dela do treh dni ne bi več mogel vzeti izrednega dopusta. Osnova za izračun nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni naj bi bila poslej le plača delavca v preteklem mescu za polni delovni čas. Zdaj gredo v osnovo za izračun nadomestila vsa izplačila, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje in zaradi tega je nadomestilo lahko bistveno višje kot plača. Ob tem se nadomestila mesečno valorizirajo v skladu z rastjo povprečnih plač v Sloveniji in tudi rastejo, čeprav se denimo plače v podjetju več mesecev ne valorizirajo. Delodajalce moti, da zavarovanec prejema nadomestilo za plačo v času, ko je v obravnavi na invalidski komisiji, čeprav odločba še ni pravnomočna. To velja tudi v primeru negativne odločbe in pritožbe zavarovanca, če ta zahteva od zdravnika, naj v času pritožbe ne dela. Natančni delodajalci so izračunali, daje odsotnost z dela zaradi te “podrobnosti” večja za dva milijona delovnih dni. O pravici do nadomestila v času obravnave na invalidski komisiji naj bi v bodoče odločala zavarovančev osebni zdravnik ali zdravniška komisija. Delodajalci tudi predlagajo, naj bi zdravniška komisija o delavcu, ki leto dni nepretrgoma ne dela ali dela s skrajšanim časom, odločila, ali je nemara pričakovati izboljšanje zdravja ali ne. V prvem primeru bi še naprej dobival nadomestilo plače, v drugem pa bi ga napotili na invalidsko komisijo. Zavzemajo se tudi za ponovno vrnitev veljave obratnim ambulantam (!), saj so po njihovem prepričanju obratni zdravniki bolj usposobljeni presoditi, ali je delavec upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in do nadomestila. Zelo pajih bode, ker so stroški, ki jih namenjajo skrbi za zdravje in kvalitetnejše življenje delavcev v zakonu o dohodnini še vedno v rubriki “drugi prejemki iz delovnega razmerja”, na katere mora delodajalec plačati 25-odstotni davek in od letos še 22,1 -odstotni prispevek za socialno varnost. Delavec, prejemnik take ugodnosti, denimo desetdnevnega letovanja v zdravilišču, pa mora od tega plačati tudi akontacijo dohodnine, ki je lahko tako visoka, da se zaposleni takih ugodnosti otepajo. Delodajalci menijo, da bi zakonodajalec moral stroške za termalno zdravljenje, preventivno zdravstveno rekreacijo, športno rekreacijo in regresiranje oskrbnih dni letovanja glede na socialno stanje delavcev izločiti iz seznama “drugih prejemkov”. Najmanj pa bi zakonodajalec moral omogočiti delavcem plačevati to dohodnino obročno, delodajalce pa oprostiti plačevanja vsaj prispevka za socialno varnost. Podpirajo pa tudi predlog za spremembe zakona o delovnih razmerjih, kjer je predvideno, naj bi delodajalci zagotavljali nadomestilo za prvih deset dni delavčeve odsotnosti z dela, za preostale dni pa zavod za zdravstveno zavarovanje. Odzivi na njihove predloge na eko-nomsko-socialnem svetu so bili različni. Minister za delo Anton Rop. se je z večino predlogov delodajalcev strinjal. Gostja ESS Dunja Piškur-Kosmač, državna sekretarka v ministrstvu za zdravstvo, in član sveta Boris Mazalin, Konfederacija sindikatov 90, sta menila, da študija in predlogi kažejo težnjo delodajalcev za prevalitev večine bremena na druge, malo pa je v njej govora o tem, kaj bodo sami prispevali k zmanjšanju bolniških odsotnosti. Gregor Miklič, ZSSS, in Dušan Rebolj, Per-gam, sta menila, da so ključni razlog velike odsotnosti z dela zaradi bolezni pogoji dela, ki da so ponekod (v papirni in tiskarski dejavnosti na primer) katastrofalni. Gregor Miklič je navrgel, da delodajalci zdaj predlagajo tiste olajšave, ki sojih med pogajanji o kolektivni pogodbi zavračali... Vsi pa so se strinjali, daje treba odpreti zelo kvalificirano strokovno razpravo in da naj o tem vprašanju razpravlja tudi ekonomsko-socialni svet. Razprave naj dajo odgovor, kaj so normalni pogoji dela, v ekonomsko socialnem svetu pa naj bi se denimo dogovorili, kakšen naj bo delovni čas. Rezultat vsega pa naj bi bil program ukrepov, s katerimi bi se lotili zmanjševanja odsotnosti zdela. B. R. Delavci Prevoza še stavkajo Kot nam je povedal Lado Rožič, sekretar območnega odbora sindikata prometa in zvez za Posavje, je stavkovni odbor prejšnji teden blokiral delo oddelka tehničnih pregledov. Za to zaostritev stavkovnega boja so se zaposleni odločili zaradi tega, ker direktor podjetja ni izpolnil obljube. da bo sodišču poslal predlog uvedbe stečaja Prevoza. Direktorje zaradi blokade zahteval od policije, naj zoper stavkajoče ukrepa, vendar je Policija to odklonila in mu svetovala, naj se pogovori s stavkovnim odborom. Direktor je začel tudi postopek za ugotavljanje legitimnosti stavke, vendar zaenkrat brez uspeha. Po tem neuspehu je direktor 18. junija le oddal predlog Lado Rožič, sekretar območnega odbora sindikata prometa in zvez za Posavje noje tudi, da bi prodali del nepotrebnega premoženja Prevoza, ki je še vedno kar veliko. Začasni nadzorni svet je ta ponedeljek še enkrat glasoval za uvedbo stečaja, s čimer sta se strinjala tudi oba sindikata, Svobodni in Samostojni sindikat delavcev tehničnih pregledov. Lado Rožič nam je še povedal, da člani sindikata prometa in zvez vsak dan dobijo malico, ki jo naroča in plačuje republiški odbor njhovega sindikata. Stavkajoči so se pogovarjali tudi z brežiškim županom Jožetom Avšičem, ki jim je dejal, da jim razen njihovega sindikata ne more pomagati nihče. Republiški odbor SKEI je ta torek opravil konstitutivno sejo, na kateri je izvolil nov izvršni odbor. Oblikoval je tudi pododbore za posamezne dejavnosti, ki jih bodo vodili podpredsedniki SKEI. Republiški odbor je opravil tudi volitve sekretarja. Daleč največ glasov je prejel Vladimir Bizovičar, dosedanji sekretar, ki bo torej še naprej sekretar največjega sindikata iz sestave ZSSS. Za uvedbo stečaja. Da delavcev ne bi znova izigral, ga je eden od stavkajočih pri tem spremljal. Po oddaji predloga za uvedbo stečaja pa je stavkovni odbor oddelku tehničnih pregledov Zr|ova omogočil delo. Tako so se člani stavkovnega odbora odločili zaradi tega, ker niso hoteli več delati težav lastnikom vozil, ki so mo-rali tehnične preglede opravljati tudi v oddalje-tem Novem mestu. Stavkajoči delavci so se po Rožičevih besedah sestali tudi s predstavniki Primorskih skladov, ti imajo 21-odstotni lastniški delež, ki so stečaju nasprotovali. Skupaj so ugotovili, da denarni vložek v Prevoz ni uresničljiv. Prepoz- Vinagovim vinom nagrade, delavcem plače po kolektivni pogodbi V Mariborskem Vinagu so pred dnevi predstavili svoja na letošnjih mednarodnih ocenjevanjih nagrajena vina in dosežene poslovne rezultate v lanskem letu. To podjetje s 236 delavci obdeluje prek 300 hektarjev vinogradov in 350 hektarjev intenzivnih sadovnjakov. Letno proizvedejo skoraj tri milijone litrov svojih vrhunskih vin, še enkrat toliko vina pa uvozijo iz Makedonije. Vinagje lani Vlada nas je ta teden razveselila vsaj s tem, da ni prišlo do napovedanih cestnih zapor, s katerimi so grozili avtoprevozniki. Skupni jezik s protestniki je na pogajanjih našla zlasti zaradi xe8a, ker je lahko pritisnila na podjetja, ki trošijo denar davkoplačevalcev, tudi tuja posojila, eePrav niso plačevala tistih, ki zanje opravljajo prevozne storitve. Fotografijo protestnih za-P°r. ki so Ljubljano ohromile pred tremi tedni, objavljamo zgolj v opomin oblastnikom, ki so nam in sebi ta teden omogočili slavnostno praznovanje dneva državnosti. So pa dosežki cestnih prevoznikov vseeno dokaz, da se oblast, ki na pogajanjih o socialnem sporazumu kaže sindikalistom zobe, boji le sile. Nadaljnje razmišljanje v tej smeri vodi v smer revo-Ue'onamega nasilja (kljub teinu, da niso protestirali brezpravni delavci) in družbenih prevratov. Smo o tem razmišljali le mi? F. K. ustvaril okoli dve milijardi tolarjev celotnega prihodka, od tega 80 odstotkov s prodajo vina, 20 odstotkov pa s sadjarsko proizvodnjo. Ker je pred leti Vinag zabredel v težave, je število zaposlenih v zadnjih nekaj zmanjšal za polovico. Vsem trajno presežnim delavcem je podjetje zagotovilo vse pravice, ki jim pripadajo po zakonu in kolektivni pogodbi. Danes prejemajo delavci v Vinagu plače in vse druge prejemke po kolektivni pogodbi. Vinag uspešno posluje zlasti zaradi tega, ker znajo njegovi vinogradniki, kletarji, vinarji in enologi znajo pridelovati vrhunska vina. Po besedah vodje komercialnega sektorja Janeza Ver-botna bo letošnje leto ostalo v Vinagovi zgodovini zapisano z zlatimi črkami, saj soVinagova vina na mednarodnih ocenjevanjih pobrala veliko najvišjih priznanj. Na Vinoviti v Zagrebu sta bili Vinagovi vini nagrajeni z zlato in srebrno medaljo, na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani pa so Vinagova vina prejela pet zlatih in eno srebrno odličje, kar je največ od vseh slovenskih pridelovalcev vin. V Vinagu so pred nedavnim končali tudi lastninjenje. Delavci, bivši zaposleni in upokojenci imajo blizu 13 odstotkov delnic, zadruge 16 odstotkov, odškodniski sklad nekaj več kot 6 odstotkov, sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa okoli 8,5 odstotka delnic. Nekaj več kot 56 odstotkov delnic je v lasti Slovenske razvojne družbe, ki jih bo namenila za notranji odkup, za prenos na pooblaščene investicijske družbe in za prodajo. V Vinagu nameravajo povečati izvoz svojih vrhunskih vin, ki je bil v zadnjih letih neznaten. Poleg tega pa namerava Vinag popestriti tudi turistično ponudbo mesta. V najstrožjem centru mesta ima namreč ogromno vinsko klet, ki se razteza na dveh hektarjih in sodi med naj večje vinske kleti v Evropi. To klet bodo delno odprli za turiste, ki bodo lahko na sprehodu med sodi poskušali vrhunska Vinagova vina. T. K. Kakšen je trg dela v letošnjem letu Kakšne načrte pa ima zavod za leto 1998? V državnem proračunu je za dejavnost Republiškega zavoda za zaposlovanje rezerviranih 50.137 milijonov. Od tega bo 3.437 milijonov porabljenih za zavod sam (822 zaposlenih). (Iz programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 1998, ki gaje minister za delo v maju predstavil ekonomsko-social-nemu svetu, pa vemo, da bo proračun za ukrepe aktivne politike zaposlovanja namenil 17 milijard tolarjev.) Direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer je za novinarje pripravil naslednje poudarke programa dela zavoda za leto 1998. Cilj zavoda je znižati število brezposelnih za 8 % v primerjavi z decembrom 1997. V letu 1998 načrtuje zavod, da bo do zaposlitve pomagal 62.000 brezposelnim osebam. Zavod bo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja usmerjal brezposelne osebe, ki bodo izpolnjevale vsaj dva od naslednjih kriterijev: - brezposelni dlje od 1 leta, - starejši od 40 let, - manj izobraženi, - mlajši od 26 let, - invalidi, - prejemniki denarnega nadomestila, - prejemniki denarne pomoči, - prejemniki denarnega dodatka pri centrih za socialno delo. Lani je Republiški zavod za zaposlovanje 50.000-krat pomagal slovenskim delodajalcem poiskati delavce. Anketa je pokazala, da so delodajalci zadovoljni z delavci, ki jim jih je posredoval zavod. Ista anketa je pokazala, da delodajalci še vedno iščejo delavce pretežno zgolj glede na izobrazbo in delovne izkušnje. Le dobra četrtina delodajalcev ocenjuje primernost posredovanih kandidatov tudi glede na njihove osebne lastnosti in dodatna znanja. Februarja je Revoz iz Novega mesta zavod za zaposlovanje obvestil, da želi zaposliti 500 novih delavcev, samih moških, mlajših od 35 let. Delali naj bi izključno v nočni izmeni. Ponujene niso bile visoke plače. RZZ se je z Revozom najprej izpogajal za višje plače in za dvig meje za iskane delavce nad 35 let. Bilo je jasno, da bo treba delavce iskati tudi v širši okolici Novega mesta. V Novem mestu namreč zadnje čase mladim delavcem ni težko najti službo. RZZ je zato poiskal delavce še v Posavju in v južnem delu ljubljanske območne enote. O ponudbi so obvestili 1.970 iskalcev zaposlitve. Od teh jih je Revoz 750 ocenil kot primerne in jih poslal na zdravniške preglede. Realiziranih je bilo 365 zaposlitev. Nekateri pa so se za delo na Revozu oglašali tudi samostojno. Od 12. junija dalje je v Revozovi nočni izmeni zaposlenih 532 delavcev. Med njimi je tudi nekaj starih Revozovih delavcev, ki so se prostovoljno javili za premestitev iz dnevne v nočno izmeno. Zavod bo v letu 1998 v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije za male delodajalce začel organizirati mrežo organizacij, ki bodo le-tem nudile kadrovski servis. Mali delodajalci si namreč praviloma le težko organizirajo lastno kadrovsko službo. V letu 1998 je v Sloveniji predvidenih 30.000 presežnih delavcev. Posebnega pomena V letu 1997 je Republiški zavod za zaposlovanje posredoval službo 56.000 brezposelnim, v programe zaposlovanja vključil 32.000 brezposelnih in 8.000 presežnih delavcev, 50.000 delodajalcem je pomagal poiskati delavce, 41.000 brezposelnim je nakazoval denarna nadomestila in denarne pomoči ter 55.000 dijakom in študentom nakazoval štipendije. Cilj za leto 1998 je znižanje števila brezposelnih za osem odstotkov. je tako imenovani projekt P11, ki nudi kadrovsko pomoč 43 podjetjem, ki so vključena v Slovensko razvojno družbo. Zavod bo skrbel za kadrovsko svetovanje tem podjetjem. Prav gotovo bomo v zvezi s tem v bodoče spoznavali vlogo skladov dela, kijih kot ukrep aktivne politike zaposlovanja prinaša predlagana novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zavod bo pri vseh projektih upošteval lokalno iniciativo, to je povezovanje partnerjev v lokalnem okolju. Javna dela postajajo eden najpomembnejših ukrepov boja proti dolgotrajni brezposelnosti. V letu 1998 bo v javna dela vključenih doslej največ ljudi. Cilj javnih del je aktiviranje dolgotrajno brezposelnih oseb, dvig njihove motivacije ter ravni znanj in izkušenj ter prehod programov javnih del v trajnejše oblike in s tem v zaposlitve udeležencev. V sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije je nastal izjemno uspešen program javnih del na področju turizma: usposabljanje za trženje v turizmu. Od 25 udeležencev projekta iz maja 1997 jih je 90 % že zaposlenih ali samozaposlenih, preostali pa bodo to postali do konca letošnjega leta. Projekt je potekal v Kamniško-Savinjskih alpah. Usposabljanje obsega predavanja, turistične delavnice, praktično izvajanje nalog s področja turizma, terensko delo s turističnimi ponudniki, obdelava in računalniška priprava zbranih informacij, usposabljanje za delo, vodenje s turisti, delo v turističnih pisarnah, izdelava promocijskih gradiv, usposabljanje za turistične sejme,... Uspešni program se bo v letu 1998 razširil na Zasavje, Pomurje, Dravsko dolino, Haloze, in Notranjsko. Zavod bo letos 7.800 brezposelnih vključil v delavnice za odkrivanje poklicnega cilja, delavnice za pridobitev veščin iskanja zaposlitve in klube za iskanje zaposlitve z namenom povečati učinkovitost posredovanja zaposlitve in kot spodbudo za aktivnejše iskanje. Zavod bo organiziral tudi različne oblike poklicnega svetovanja za 10.000 brezposelnih. Na zavodu je prijavljenih 35.000 brezposelnih oseb, ki so mlajše od 26 let. Kar 43 % med njimi nima poklicne izobrazbe!?! Mnogi imajo poklic, ki ga slovenski delodajalci ne iščejo. Ministrstvi za delo in šolstvo sta zato izdelali program izobraževanja v gradbeništvu, gostinstvu itd. za 5.000 brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve. Njihove zaposlitvene možnosti bi se s poklicno izopbrazbo precej povečale. Programi bodo realizirani po oktobru letos. Kar 20.000 brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve je že bilo povabljenih, naj se vključijo. Odziv je različen. šolajočim se in brezposelnim. Zavod napoveduje, da bodo kmalu za tem enake informacije na voljo tudi na vseh uradih za delo. Republiški zavod za zaposlovanje torej napoveduje 62.000 delovnih mest za brezposelne v letu 1998 in 8-odstotno znižanje števila brezposelnih. Minister Anton Rop pa j e pred kratkim za leto 1998 uveljavil program ukrepov aktivne politike zaposlovanja, po katerem naj bi se zaposlilo 42.051 brezposelnih oseb in bilo ohranjeno 50.666 delovnih mest presežnih delavcev. Naloge ministrstva in zavoda se seveda prepletajo. Zavodu bo pri posredovanju dela brezposelnim in servisiranju delodajalcev, ki iščejo primerne delavce, priskočilo na pomoč tudi 24 privatnih agencij s koncesijo. V glavnem jih poznajo v Mariboru in Ljubljani, sčasoma pa naj bi se razširile tudi drugod po Sloveniji, kjer zavod ve za črne lise pri posredovanju dela. Take agencije bodo vse pomembnejši sodelavci zavoda tudi v primeru stečajev. Lučka Boh m Ali takšna gibanja pomenijo ugo-j*no napoved tudi za konec letošnjega eta? Zaposlovanje je predvsem odvisno od gospodarske rasti, tu pa so napovedi podobne lanskim. Vprašanje Je le, ali se bodo pričakovanja gospodarstvenikov uresničila ali pa delno izjalovila, kot so se lani. Na repub-hškem zavodu za zaposlovanje pa menijo, da bi lahko letos z učinko-v't'm izvajanjem aktivne politike zaposlovanja število nezaposlenih zmanjšali za osem odstotkov. V programe aktivne politike zapo-slovanja naj bi vključili 58.(X)() nezaposlenih, predvsem dolgotrajno nezaposlenih, starejših in slabo izobraženih in mladih nezaposlenih, rednost pri zaposlitvi naj bi imeli ■'sti, ki bodo izpolnjevali vsaj dva od naslednjih pogojev: da so dolgo časa nezaposleni, starejši od 40 let ali mlajši od 26 let, invalidi in prejemniki denarnega nadomestila. Zavod bo odprl tudi poseben informacijski center, kjer bodo iskalci zaposlitve dobili vse potrebne informacije. Precej pričakuje tudi od pro-§rama javnih del, v katera je zdaj ^učenih več kot 4000 nezaposlena Gorenjskem pa napovedi za 'etošnje leto niso rožnate. Po anke-L ki jo je med delodajalci izpeljala kranjska enota Republiškega zavo-aa za zaposlovanje, se bo povprečna zaposlenost v regiji letos zmanjšala Za 1,9 odstotka, število zaposlenih ob Čeprav se nezaposlenost v Slovenji zmanjšuje, je na Gorenjskem slabše Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo v Sloveniji konec maja registriranih 124.552 brezposelnih oseb: še vedno skoraj dva odstotka več kot maja lani, vendar je letos nezaposlenost do maja upadala že četrti mesec zapored. Maja se je republiškemu zavodu za zaposlovanje prijavilo novih 4964 brezposelnih, večino tistih, ki se jim je izteklo delo za določen čas. Zaposlilo pa se jih je 4613 ali 244 več kot aprila letos. koncu leta pa za 1,3 odstotka, precej bolj kot v povprečju v državi. Po novi standardni klasifikaciji dejavnosti so na Gorenjskem najmanjše možnosti za zaposlovanje v kmetijstvu, kjer naj bi se zaposlenost do konca leta zmanjšala za 5 odstotkov. V predelovalnih dejavnostih, ki pa zaposlujejo 85 odstotkov vseh zaposlenih v nekmetijskem sektorju, naj bi bilo ob koncu leta 775 delavcev ali 3,2 odstotka manj. V storitveni dejavnosti pa naj bi zaposlenost upadla za en odstotek. Na Gorenjskem je 15 dejavnosti in zaposlenost naj bi se, po napovedih iz ankete sodeč, znižala v desetih bolj od povprečja. Naj večje znižanje načrtujejo v rudarstvu, kmetijstvu, drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih, in sicer od 4,8- do 7,3-odstotno. Vendar te dejavnosti za zaposlenost niso zelo pomembne, saj je v njih zaposlenih le 4,3 odstotke na Gorenjskem zaposlenih ljudi. Zaposlenost se bo najbolj povečala v javni upravi in obrambi, v obveznem socialnem zavarovanju, poslovanju z nepremičninami, finančnem posredništvu ter v gradbeništvu. V celoti naj bi na Gorenjskem letos bili 1002 delovni mesti manj kot lani. Zniževanje števila zaposlenih so napovedala podjetja iz vseh območij Gorenjske. Najbolj naj bi se število zaposlenih znižalo na področju upravne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Jesenice inTržič. Ugodnejša gibanja so napovedali le v enoti Kranj. Na Gorenjskem predvidevajo, da se bo letos nanovo zaposlilo 1858 delavcev in pripravnikov, kar naj bi pomenilo za 9,3 odstotkov več zaposlitev kot lani. Dve tretjini teh zaposlitev naj bi bile za določen čas. Relativno največ zaposlitev predvidevajo podjetja z območja Radovljice (glede na število že zaposlenih in število predvidenih zaposlitev), največ sploh pajih bodo zaposlila kranjska podjetja. Najmanj pa tržiška. Največje potrebe po novih delavcih kažejo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, glede na izobrazbo pa po delavcih prve in četrte izobrazbene stopnje. Kar 58 odstotkov vseh iskanih novih delavcev naj bi imelo do četrte izobrazbene stopnje, 24 odstotkov pa visoko izobrazbo. Med poklici so letos najbolj iskani lesarji, gradbeniki, ekonomisti, poklici za gostinstvo in turizem, mehaniki in strojniki, mehaniki, strojniki, elektrikarji, učitelji, trgovci, tekstilci. Na Gorenjskem je najteže pridobiti pravnike. Gorenjska podjetja naj bi preko poletja zaposlila tudi 1287 sezonskih delavcev, največ kranjska, najmanj pa tržiška. _ . Uidi v Posaim manjša nezaposlenost V letošnjem letu bo v Ljubljani začel delovati poklicno-informacijski center, v katerem bo mogoče na enem mestu dobiti vse informacije o trgu dela. Center bo namenjen Kot nam je povedala Irena Pirc, vodja sektorja zaposlovanja in poklicnega svetovanja pri območni enoti zavoda za zaposlovanje v Sevnici, se nezaposlenost na tem območju letos nekoliko zmanjšuje. Mogoče je k temu prispeval tudi novomeški Revoz, saj je v njegovi nočni ekipi našlo delo kar 287 brezposelnih delavcev iz Posavja. S Pirčevo smo se najprej pogovarjali o javnih delih, v katera je bilo v Posavju v prvih štirih mesecih vključenih 241 prijavljenih brezposelnih oseb. Največ je bilo takšnih, ki delo iščejo ali nanj čakajo že dalj časa. Vključevali so tudi veliko starejših, saj prav ti najtežje pridejo do nove zaposlitve. Ce je dose-daj veljalo, daje treba med starejše iskalce zaposlitve šteti starejše od 50 let, se zdaj ta meja premika že na 40 let. Maja seje število vključenih v javna dela še precej povečalo, saj so delavce potrebovali tudi za obiranje jagod. Pirčeva meni, da ta oblika organizirane skrbi za zmanjšanje pereče brezposelnosti (še) ne daje dovolj velikih sadov. Od vseh v javna dela vključenih brezposelnih oseb, se jih na ta način tako ali drugače zaposli le 10 odstotkov. Pirčeva upa, da bodo spremembe zakona omogočile več reda na tem področju. Po njenem mnenju je med razpisanimi javnimi deli pre- takšnih, ki objektivno ne sodijo med ta a?la. Nove zakonske določbe pa naj bi po Njenem mnenju namesto zgolj usmeritve za 'ttožno zaposlitev omogočale dejansko zaposlitev. Na vprašanje, kakšni profdi kadrov so do-6lV delo v Revozu, pa je sogovornica pojava, da zelo različni. Tako bodo iz Posavja v Revozu do novega leta, za kolikor so zaenkrat členili pogodbe, delali tako starejši kot iskalci Pfve zaposlitve, izkušeni in izobraženi, pov-Se'n neizobraženi in neizkušeni. Po uradnih Podatkih so v Revozovi nočni ekipi takoj za 'skalci dela iz Novega mesta najštevilčnejši rezposelni iz Krškega in Brežic. Zelo različno UsPosobljeni pa so v Revozu lahko dobili delo z asti zaradi tega, ker je podjetje za vse novo ZaPoslene organiziralo usposabljanje v učnih Ravnicah. Delavci, ki že montirajo nove ^ibstrirano brezposelne osebe v aprilu 1998 v Območni enoti Sevnica modele cliev, torej ne potrebujejo predhodnih strokovnih znanj. Pirčeva nam je povedala še za eno posebnost iz prakse njihove enote zavoda za zaposlovanje. Zasebni podjetniki so v času, ko je Revoz iskal delavce in ko jih je zavod za zaposlovanje skušal napotiti v Novo mesto, zaposlili kar precej delavcev, ki so delali pri njih, prijavljeni pa so bili na zavodu. Povabljeni so namreč svojim delodajalcem lahko rekli: zdaj me vabijo v Novo mesto - če me ne zaposlite, se bom odzval. Upati je treba, da bo pri tem tudi ostalo, da jih ne bodo, potem ko nevarnosti iz Novega mesta ne bo več, znova poslali na zavod, Po uradnih podatkih je sevniška enota zavoda za zaposlovanje v letošnjih prvih štirih mesecih vključila v usposabljanje z rednim delovnim razmerjem 138 oseb. Največ teh Upravna Stanje konec meseca Mesečno Indeksi rasti enota Tekoči povprečje Trk. rnr.srr Tek, mesec December 1$97, mesec leta 1998 dec 97 isti mes 1997 1 2 3 4 5 6 1 78 J 1.625 1.759 91.2 99.7 Krško 2.346 2.185 2.295 93.1 98.3 Semica 1.056 998 1.034 94.5 98.6 Skupaj 5.183 4 808 5.087 92.8 98.8 brezposelnih je našlo delo v trgovini, administraciji, šiviljstvu, lesarstvu, kovinarstvu prometu, gradbeništvu in osebnih storitvah. V delavnici Če hočem, sem lahko aktiven je sodelovalo 53 oseb, seminar Občasna dela v kmetijstvu pa je obiskovalo 68 oseb. Sevniška enota zavoda za zaposlovanje je v prvih štirih mesecih letos v različne programe usposabljanja in izobraževanja vključila 216 oseb, od teh se jih je petina vključila v zaposlitev. V sevniški enoti zavoda za zaposlovanje se ukvarjajo tudi z drugimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, skušajo pospešiti tudi samozaposlovanje. Možnost svetovanja za samozaposlitev je izkoristilo 197 oseb. Svetujejo tudi tistim, ki so se že samozaposlili. Posameznik lahko iz naslova svetovanja za samozaposlitev dobi šest zajamčenih bruto plač, toliko pa lahko zavod porabi tudi za svetovanje posamezni osebi. Možnost enoletnega povračila prispevkov za socialno zavarovanje, kijih plačujejo delodajalci,je v letošnjih prvih štirih mesecih izkoristilo 21 delodajalcev. Ti so zaposlili prejemnike denarnega nadomestila in pomoči, iskalce prve zaposlitve in dalj časa brezposelne osebe. Sicer pa se v sevniški enoti zavoda za zaposlovanje ukvarjajo tudi s črtanjem iz evidence. Pirčeva pravi, da so letos črtali 356 oseb, več kot polovico od tega zaradi nejavljanja in neodzivnosti na pozive. Črtani so le tisti, ki se neupravičeno ne odzovejo dvakrat zapored. S spremljanjem brezposelnih pa je po besedah Pirčeve zelo veliko dela. Vsega kar j e povezano z delom na črno strokovnjaki zavoda, še posebej inšpektorji za delo, ne zmorejo. F. K. Kako so delavce pretentali Delavci podjetja Logo so si skoraj desetletje prizadevali, da bi postali vsaj omembe vredni solastniki podjetja, ki so ga sami zgradili, vendar jim to ni uspelo. Zaradi tega se počutijo ogoljufane. Uspešnejši so bili pri zavzemanju za delavske pravice, saj podjetje spoštuje kolektivno pogodbo. O prizadevanjih sindikata kovinske in elektroindustrije v Logu smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Jožetom Loncem. Logo iz Lendave, ki proizvaja skladiščno in dvižno opremo (jeklene palete, viličarje in drugo opremo za skladišča), seje razvil iz nekdanjega Primatovega obrata, ke je najprej proizvajal pralno tehniko. Kasneje pa so to proizvodnjo prenesli v Maribor, v lendavskem obratu pa so začeli proizvajati skladiščno opremo. Programirani stečaj ni uspel Leta 1985 seje Primatov obrat, ki je imel takrat status tozda, izločil iz matičnega podjetja. Tako je nastala Tovarna logistične opreme, v kateri je bilo na začetku zaposlenih okoli 420 delavcev. Zlasti zaradi razpada bivšega jugoslovanskega tržišča seje tovarna ob koncu osemdesetih let znašla v resnih težavah, novembra leta 1990 pa je morala v stečaj. “Naša tovarna je morala v stečaj prva v Lendavi. Odgovorni so takrat govorili o tako imenovanem programiranem stečaju. Sliši se neverjetno, pa je vendarle res: pri “programiranju” stečaja so tedanjemu vodstvu podjetja pomagali strokovnjaki iz Maribora, kijih je podjetje za to, da so ga pomagali spraviti v stečaj, drago plačalo. Naj razume, kdor more! Dejansko pa so vodilni podjetje pahnili v stečaj samo za to, da so se rešili delavcev,” pravi Jože Lonec. Po stečaju Tovarne logistične opreme so se vsi delavci znašli na zavodu za zaposlovanje. Čez nekaj mesecev so na ruševinah starega podjetja začeli ustanavljati novo. Iz zdravega jedra je nastalo podjetje Logo, ki je prešlo v last Gradbenika iz Lendave. Novo podjetje z 90 zaposlenimi je začelo poslovati konec leta 1991. Kmalu po tem, ko je Logo začel poslovati, se je med delavci podjetja in Gradbenikom razvila polemika o tem, kdo in v kakšnem deležu je dejanski lastnik podjetja. Polemika pa ni bila nikoli končana, saj sta tako Logo kot njegov lastnik Gradbenik prešla v last Sklada Republike Slovenije za razvoj. Delavci Loga niso zadovoljni z načinom lastninjenja “Ob pomoči predsednika SKE1 Alberta Vodovnika smo v tovarni organizirali pogovor z novim lastnikom. Takrat so predstavniki sklada predlagali, naj bi Gradbenik in Logo lastninili skupaj. SKEI v Logu je takšnemu predlogu sicer nasprotoval, vendar brez uspeha. Gradbenik in Logo sta bila tako olastninjena skupaj, delavci smo 38-odstotni lastniki obeh podjetij skupaj. Delavci podjetja Logo imamo samo 4 odstotke delnic skupnega premoženja, ki smo jih dobili v glavnem v zameno za premalo izplačane plače in druge prejemke. Ob tem pa moram povedati še to, da so borzno posredniške hiše od delavcev takoj začele odkupovati delnice,” pojasnjuje Jože Lonec. “Delavci s potekom lastninjenja nismo zadovoljni, pač pa se počutimo izigrane. Sindikat sije prizadeval, da bi zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci postali lastniki podjetja Logo, vendar so bila vsa naša prizadevanja zaman. Delavci so tako razočarani, da so mnogi svoje delnice že prodali.” Plače in druge pravice po kolektivni pogodbi Po besedah Jožeta Lonca pa je bil sindikat bolj uspešen v prizadevanjih za spoštovanje delavskih pravic. “Plače prejemamo po kolektivni pogodbi. Mesečna plača povprečnega kvalificiranega delavca s 15 do 20 leti delovne dobe znaša okoli 60.000 tolarjev neto. Po dogovoru s sindikatom podjetje izplačuje regres za letni dopust v dveh delih. Vsi delavci dobimo med delom toplo malico, podjetje pa zaposlenim vrača 80 odstotkov stroškov mesečne vo- zovnice za prevoz na delo. Na predlog sindikata podjetje delavcem v stiski pomaga tudi z izplačilom solidarnostne pomoči. Podjetje je imelo svoj čas tudi lastne počitniške zmogljivosti, ki pa jih je ob prisilni poravnavi izgubilo.” “Kljub temu, da podjetje spoštuje kolektivno pogodbo, pa med dela- Pogovor s predsednikom SKEI v podjetju Logo iz Lendave Jože Lonec: Kljub prizadevanjem sindikata delavci nismo uspeli postati vsaj omembe vredni lastniki našega podjetja vci ni posebnega optimizma,” pravi Lonec. “Za spoštovanje delavskih pravic smo se morali sindikati pošteno boriti, vendar pa je še vedno nekaj odprtih in nerešenih vprašanj. Eno takšnih je denimo plačevanje nadur. Po drugi strani pa podjetje že tretje leto posluje z izgubo, k čemur prispevajo tudi stari dolgovi. Podjetje ima težave tudi zaradi finančne nediscipline, saj mu dolžniki ne plačujejo redno. Resje sicer, da ima Logo dober proizvodni program, vendar pa smo delavci zaradi pogojev gospodarjenja in odnosov v podjetju za njegovo usodo zaskrbljeni.” Delavci so zaskrbljeni Delavci pa so zaskrbljeni tudi zaradi tega, ker je tehnologija v Logu čedalje bolj zastarela, delovni kolektiv pa se stara. “V zadnjih desetih letih zaradi konfliktov v zvezi z lastninjenjem podjetje ni bilo v stanju dovolj investirati v nove tehnologije in programe. Ker ni bilo ustreznega razvoja, podjetje ni odpiralo dovolj novih delovnih mest in zaposlovalo mladih strokovnjakov in delavcev. To pa za razvoj ni dobro,” opozarja Jože Lonec, ki ga skrbi tudi dejstvo, da v podjetju kar tretjina zaposlenih dela v upravi. Skrbi ga tudi, da vodilni nimajo ustreznega odnosa do delavcev. “Če bodo skladi, ki so sedaj večinski lastniki podjetja, želeli podjetju zagotoviti obstanek in hitrejši razvoj, bodo morali pošteno poprijeti za delo in postaviti prave ljudi na prava mesta. Za sindikat pa lahko rečem, da se bo boril zlasti za ohranjanje delovnih mest. Za delavci Loga je deset let težkega življenja. Zaslužili bi si, da bi nam šlo v bodočnosti bolje.” ^ Če vprašate mene PERVERZNOST Če vprašate mene, nikoli ne bi bil dober politik. in znova se zalotim v prepričanju, da je črno črno, da b&j kaj velja, da obstajajo tudi dobri nameni... In znova in mi življenje dokazuje nasprotno. Ko pa razočaranji pusti, se znova in znova vračam v zmoto in optini* Nepoboljšljiv cepec. Naj samo z golimi dejstvi obnovim eno od SV°J zablod v zadnjem času. . Sindikat kulture Slovenije, ki sem mu po duši in poklicno zaprisežen, J, preteklih letih razvil zelo obsežno in plodno sodelovanje tudi z RTV Slovenj Sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev na RTV je postal naš pridrU kolektivni član. Ustanovili smo dejavno konferenco samostojnih filmskih ustvarjalcev, sodelujemo s sindikatom novinarjev in sindikatom tehnike na ". t Ugotovili smo, da je mogoče kaj koristnega postoriti tudi preko sveta RN Piše: Doro Hvalica nam je izdatno pomagal naš član v Svetu kolega Milan Utroša. Ocena ■dt glavnega odbora: smo na najboljši poti, da postanemo v elektronskih m*aiu prevladujoči in najuspešnejši. Ker smo vedeli, da se mandat Svetu RTV id v letošnjem juniju, in da kolega Milan Utroša ne želi kandidirati tudi zuPrl ,(. dnjega, smo bili mnenja, da bi se zanj lahko potegoval Sindikat kulture SN' nije. .. Naša utemeljitev: v tem okolju imamo največ izkušenj, preverjen vplivi P namo medij in obvladamo raven in svojstvenost komuniciranja. Predlog smo na posebnem pogovoru že marca posredovali (član glav" odbora Stane Sumrak) predsedniku Dušanu Semoliču. Pobuda je bila z ra~ mevanjem sprejeta in opremljena z opozorilom na postopke. nr Potem sem pobudo aprila predstavil članu predsedstva Milanu Utroši-buda je bila sprejeta z opozorilom, da ne more biti v Svetu RTV kot Pre^s,‘fii nik delojemalcev nekdo, ki je na RTV tudi zaposlen. In še, da je kandidal a Sindikalna lista Junij 1998 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje gospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.500,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.218,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 61.307,00 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu. ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano - po SKPGD (na delovni dan) 517,00 517,00 Drugi del L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 50.532,00 42.958,00 - za 20 let 75.798,00 64.437,00 - za 30 let 101.064,00 85.916,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 306.538,00 459.807,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči -poSKPD - ob smrti delavca 91.961,00 85.961,00 - ob smrti v ožji družini 45.981,00 - 4. Minimalna plača 62.299,00 62.299,00 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust 37.045,00 37.045,00 - najmanj 102.000,00 84.800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97 v višini 51.098.00 SIT). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon. Za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS rebu uskladiti z ostalimi sindikalnimi centralami. ‘n nato sem v maju kar dvakrat (da se je to zgodilo 20. maja, je tudi doku-en,irano) dal pobudo, da bi Sindikat kulture Slovenije predlagal kandidata ‘>vet RTV, na rednih delovnih pogovorih s predsedniki in sekretarji sindika-^ dejavnosti. ' °buda je bila sprejeta z razlago (glej prejšnji odstavek!), ki jo je tokrat dal ' Rednik Semolič. Ker sem potreboval odgovor za sejo glavnega odbora (16. junija), kjer bi fr!?čili ime kandidata in, ker sem dan prej v časopisu prebral, da se je Svet i. J' konstituiral brez predstavnika delojemalcev, sem med sejo kolegija ZSSS ti !jjUnVa) poprosil kolega Utmšo, naj inter\’enira, kar je (to mi je po seji povedal) I a‘ Moril. Dodal pa je tudi, da so ostale tri sindikalne centrale že posredova-tsvetu RTV predlog svojega kandidata (kaže, da se z njimi ni nihče pogajal p- P-). di!'1 potem ,n' Je v m^e Pr‘šel dopis predsedstva ZSSS, naslovljen Svetu RTV z n e d. junija, v katerem sporočajo, da je predsedstvo Sveta ZSSS že I. marca 1 seje kasneje izkazalo za napako namesto I. junija) sprejelo sklep, da bo prids, 6, 'M.t, tavnik delojemalcev v Svetu RTV sekretar Rajko Lesjak. °S mi grehe odpusti za grde misli in besede v tistem trenutku. In članom eHa glavnega odbora tudi, ko so na seji to prebirali, si,.P Predsedstva je torej imel že brado, ko smo se mi še vedno trudili, da bi Pobudo uresničili. Vse pogovore in pobude s tem v zvezi je vodstvo Sveta torej sprejemalo s figo v žepu. . ‘'"idikat kulture Slovenije ni imel pravice niti zvedeli za sklep - ali pa nihče (/ ",,el dovolj jajc, da bi nam to povedal. Ker so pravice in med njimi tudi pravica v "^ eščenosti ustanoviteljev Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zapisane en>eljnih dokumentih, gre, če vprašate mene, najbrž za genitalije, torej za n '",a'tjkljivo erotiko. Če pa je le-ta morda politično obarvana, gre torej za čisto ritdno perverznost. R'r\ S" Malo prej mi je kolega iz Sindikata kulturno umetniških ustvarjalcev l i sPoročil, da se bodo v torek odločali o kolektivnem izstopu iz Sindikata Slovenije. rivalu, predsedstvo. O D N E PRAKSE Piše: mag. Aleksej Cvetko Pravica do starostne pokojnine Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja pri slovenskem nosilcu socialnega zavarovanja je kot osnovno načelo treba upoštevati načelo zadnjega zavarovanja. (Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Vlil Ips 196/97 z dne 10. 3. 1998) .. yr41 Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za priznanje pravice do starostne pokojnine, ker je ugotovilo, da je bila nazadnje zavarovana pri tujem nosilcu socialnega zavarovanja v Beogradu kot zaposlena pri zasebni delodajalki (od 1. 5. 1992 do 3. 6. 1992) in zato te pravice ne more uveljavljati pri toženi stranki. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je odločitev sodišča napačna in protiustavna. V nasprotju z ustavo naj bi bila določba, ki zahteva državljanstvo Slovenije kot pogoj za priznanje pokojnine. Taka odločitev je v nasprotju z 8., 49., 50. in 63. členom Ustave Republike Slovenije, saj spodbuja k narodni neenakopravnosti. Pravica do pokojnine je pravica iz dela, ki jo je treba priznati vsem, ki izpolnijo pogoje. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo in sodbo obrazložilo: “Revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljeno. Pri tem revizijsko sodišče ugotavlja, da je vprašanje državljanstva glede priznanja pravic iz pokojninskega zavarovanja treba obravnavati povsem drugače, kot ga skuša obravnavati tožeča stranka. Pomembno je samo zato, ker lahko slovenski državljani uživajo določeno boniteto, kije zakon drugim pač ne omogoča. Vendar je v zavarovanju in pri uveljavljanju pravic kot osnovno uveljavljeno načelo zadnjega zavarovanja, in samo to je tisto načelo, ki tožnici ne omogoča, da bi pri toženi stranki lahko uveljavila pravice iz pokojninskega zavarovanja, ne pa njeno državljanstvo. To pomeni, da bi tožnica lahko, ne glede na svoje državljanstvo in ne glede na to, kje je (bi) prebila pretežni del svoje zavarovalne dobe, če bi bila na-zadne zavarovana v Sloveniji, pravice iz pokojninskega zavarovanja uveljavljala pri toženi stranki. To pa tudi pomeni, da navajanje protiustavnosti 254. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ -Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96) ni in ne more biti utemeljeno, saj zakon določa osnovne pogoje za pridobitev pravic iz socialne varnosti (pa čeprav jih 50. člen Ustave izrecno zgotavlja le državljanom Republike Slovenije) za vse enako. Drugostopenjsko sodišče je zato svojo odločitev pravilno oprlo na do- ločbe 254. člena ZPIZ. Ta v prvem odstavku (kot pravilo) določa, da lahko pri toženi stranki uveljavi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana, in to tudi tedaj, če gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, daje bila tožnica nazadnje zavarovana pri tujem nosilcu zavarovanja v Beogradu, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, tudi nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta zaključili, da ne izpolnjuje pogojev, določenih v citiranem zakonskem določilu, za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki. Ker zakon na splošno veže možnost uveljavljati pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja samo na zadnje zavarovanje, ne pa tudi na morebiten obstoj kakšnih drugih relacij, tožničinemu zahtevku ni bilo mogoče ugoditi. Je pa res, kot v reviziji navaja tudi vlagateljica, da drugi odstavek 254. člena ZPIZ priznava določeno boniteto državljanom Republike Slovenije, za katere je določeno, da lahko uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki tudi, če pri njej niso bili nazadnje zavarovani, so pa na območju zavoda prebili pretežen del svoje zavarovalne dobe. Ta boniteta se ne priznava vsem (to je tako imenovana pozitivna diskriminacija, kije glede na veljavne predpise izjemoma dovoljena - enak je primer s pravicami manjšin, ki se jim daje več pravic kot drugim državljanom), ampak samo tistim, ki izpolnjujejo tudi pogoj državljanstva. Zato reviden-tka, ki ni slovenska državljanka, tovrstne pravice sicer res ne more koristiti, vendar to ne pomeni, daje v sistemu socialne varnosti obravnavana neenakopravno. Državljanom Republike Slovenije je taka pravica zagotovljena v skladu z določbo 50. člena Ustave in zato ker mora država glede socialne varnosti poskrbeti za svoje državljane. Vendar pa to ne pomeni, da mora Republika Slovenija tudi za ostale - nedržavljane Republike Slovenije, in njihovo socialno varnost skrbeti na enak način. Tem drugim so sicer zagotovljene z zakonom določene enake pravice iz dela, ki jih lahko koristijo pod določenimi pogoji. Samo če jih izpolnijo, jim pravice gredo, drugače ne. In tak je tudi primer vlagateljice revizije, ki ne izpol-nuje zakonsko zahtevanega pogoja zadnjega zavarovanja za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki.” Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije 1 Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi dejavnosti - junij 1998 (v SIT): Zahtev.skup. Relativno Nekovine Kemija in gumarstvo tarifni razred razmerje I II III I. enostavna dela 1.00 50,532.0 51,038.0 54,069.0 58.112 0 II. mani zahtevna dela 1.10 55,585.0 56,142.0 59,476.0 63,923.0 III. srednje zahtevna dela 1.23 62.154.0 62,777.0 66,505.0 71,478.0 IV. zahtevna dela 1.37 69.229.0 69.922.0 74.075.0 79,613.0 V. boli zahtevna dela 1.55 78.325.0 79.109.0 83,8070 90,974.0 VI. zelo zahtevna dela 1.85 93.484.0 94.420.0 100,028.0 107,507.0 Vil visoko zahtevna dela 2.10 106.117.0 107.180.0 113,545.0 122.035.0 Vlil najbolj zahtevna dela 2.50 126.3300 127.595.0 135.173.0 145.280,0 IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela 3.00 151.596.0 153.114.0 162.207.0 174.336.0 Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Ur list RS št. 40/97, 3/98) določa usklajevanje plače, ko bo v obdobju od 1.1.1998 dalje presežena 6.5% rast cen življenjskih potrebščin. Po zadnjih znanih podatkih Statističnega urada RS rast življenjskih potrebščin januar - april 1998 znaša 4.0 %. 2 Regres za letni dopust - najmanj SIT 102.000.0 102,000.0 3. Pov račila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano - na dan SIT 517.0 517.0 - dnevnice v SIT: cela 3,500.0 3,500.0 polovična 1,750.0 1,750.0 znižana 1,218.0 1,218.0 - kilometrina (od 27.3.1998 dalje) v SIT za 1 km 35.9 35.9 4. Jubilejne nagrade pri zadnjem delodajalcu v SIT; - za 10 let 50.532.0 51.038.0 54,069.0 58,112.0 - za 20 let 75,798.0 76.557.0 81,103.5 87,168.0 - za 30 let 101.064.0 102,076.0 108,138.0 116.224.0 5. Odpravnina ob upokojitvi v SIT - najmanj 307.912.0 461.868.0 6 Solidarnostne pomoči: - smrt delavca 153,956.0 153,956.0 - ostalo - na predlog socialne službe ali sindikata 30% pov.plače 30 do 60% pov plače 7. Nadomestilo za ločeno življenje 61.582.0 61.582.0 8 Drugo - najnižja plača (Ur.list RS št 3/98) 62.299.0 62,299.0 - zajamčena plača od 1 1.1998 (Ur l 3/98) 37,045.0 37.045.0 - po\prečna mesečna bruto plača (II.-IV.98) 153.956.0 153.956.0 POJASNILA: 1. Izhodiščne plače: Vir: Tarifna priloga h KP za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin (nekovine), objavljena v Ur. listu RS št. 44/98, terTarifna priloga h KP za kemično in gumarsko industrijo Slovenije (kemija), Ur. list RS št. 9/98. 2. Regres za letni dopust: - najmanju 102.000 SIT, največ do višine povprečne plače zaposlenih v RS (v aprilu 98 znaša 155.145 SIT), s tem, da se nad zneskom 108.601 SIT plačajo prispevki in razlika se šteje tudi v dohodnino. Vir: KPD, SKPgd. 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: Vir: KP, Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot dohodek. 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: -jubilejne nagrade: KPD; - odpravnina ob upokojitvi: KPD (osnova povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece); - solidarnostne pomoči: osnova povprečna bruto plača v RS za pretekle tri mesece; - ločeno življenje: najmanj 40 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece. SLOVENCI na HRVAŠKEM Dr. Danko Plevnik Območna organizacija ZSSS za Belo krajino je skupaj s poverjeništvom Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške za županijo Kar-lovac izdalo knjigo Danka Plevnika Slovenci na Hrvaškem. Avtorje ugleden novinar, po narodnosti Slovenec, ki je o tej tematiki veliko pisal za Sobotno prilogo Dela. Knjiga je, kot je v uvodu zapisal Jožef Kočevar, sekretar belokranjske ZSSS, plod večletnega sodelovanja obeh sindikalnih organizacij, ki naj bi v prihodnje pomagalo okrepiti prijateljstvo ljudi na istem prostoru. Vsi, kijih knjiga zanimajo lahko naročijo pri območni organizaciji ZSSS za Belo krajino (telefon 068/51-710), cena za izvod je 2000 tolarjev. Prisilna poravnava v TVT je uspela Na okrožnem sodišču v Mariboru je bil pred dnevi narok, na katerem je 97 odstotkov upnikov mariborskega koncerna TVT pristalo na predlog prisilne poravnave. Upniki so sodišču prijavili 955 milijonov tolarjev terjatev. Po programu prisilne poravnave bo koncem TVT upnikom poravnal 20 odstotkov dolgov v letu dni po obrestni meri DEM plus štiri odstotke. Slovenski razvojni družbi in ministrstvu za finance pa bo koncern TVT terjatve poplačal v petih letih po obrestni meri DEM plus šest odstotkov. Z prisilno poravnavo so v koncernu TVT, ki ima dve hčerinski podjetji (Družbo za proizvodnjo in remont tirnih vozil in Družbo za storitve in prehrano), začeli reševati stare obveznosti iz naslova neplačanih davkov in prispevkov. Danes dela v koncernuTVT skupaj nekaj več kot 500 delavcev, ki morajo odplačati neplačane davke in prispevke iz časov, ko je bilo v podjetju zaposlenih še okoli 2700 delavcev, česar brez prisilne poravnave seveda ne bi zmogli. Prisilna poravnava bo omogočila dokončno sanacijo Družbe za proizvodnjo in remont tirnih vozil, ki bo s Siemensom sodelovala pri proizvodnji tirnih vozil v skladu s sprejetim nacionalnim programom posodobitve Slovenskih železnic. T. K. SEDEM DNI V SINDIKATIH__________________«.»/ 26.juniji V Podravju in Pomurju nameravajo z razvojem sadjarstva zmanjšati socialne probleme in brezposelnost Med vsemi slovenskimi pokrajinami je največ brezposelnih v Podravju in Pomurju. Po drugi strani pa imajo ravno v omenjenih regijah naravnost idealne pogoje za razvoj sadjarstva. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi lahko s hitrejšim razvojem sadjarstva v severovzhodni Sloveniji ubili tri muhe na en mah: v pridelavi sadja bi povečali število delovnih mest in tako zmanjšali probleme brezposelnosti; delavsko-kmečkim gospodinjstvom bi zagotovili stabilen dodaten vir zaslužka in tako zmanjšali socialne probleme na podeželju; industriji predelave sadja pa bi zagotovili zadostne količine domačih surovin za normalno proizvodnjo in izvoz. Hitrejši razvoj sadjarstva pa je mogoče zagotoviti samo, če bodo stopili skupaj vsi zainteresirani: pridelovalci sadja, predelovalna industrija, pospeševalne službe, občine in država. Tega se zavedajo tudi v podjetju Mercator Slosad v Bohovi, ki je največji predelovalec sadja v sadne koncentrate. Direktor Mercatorja Slosada iz Bohove Franc Rovere je pred kratkim z zainteresiranimi iz teh dveh regij in ministrom za kmetstvo, gozdarstvo in prehrano Cirilom Smrkoljem podpisal Pismo o dobrih namerah in pogodbo o skupnem razvijanju sadjarstva. Pridelovalcem sadja Mercator Slosad jamči odkup dogovorjenih količin sadja za obdobje 15 let po tržnih cenah oziroma najmanj po zajamčenih Cenah, kijih izračuna neodvisna strokovna institucija. V Lenartu bodo v ta namen ustanovili poseben sklad sadjarjev, v katerega bodo vlagali sredstva Mercator Mosad, pridelovalci sadja in lokalna skupnost. Sredstva iz sklada bodo namenjena pridelovalcem za čase, ko tržne cene ne bodo pokrivale zajamčene cene. Od sodelovanja bodo imeli koristi vsi. Mercator Slosad si bo dolgoročno zagotovil sadje za Predelavo. Pridelovalci sadja si bodo zagotovili trg in s tem zanesljiv vir dohodka. Kmetijska zadruga v Lenartu se bo še tesneje Povezala s pridelovalci in razširila možnosti svojega strokovnega svetovanja, poleg tega pa bo ustvarila dohodek tudi ob vsakoletni predelavi sadja v sadne koncentrate. Sodelovanje je tudi v interesu uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, saj bo lažje izvedla aktivnosti, ki so povezane s prilagajanjem sadjarstva pogojem poslovanja v Evropski uniji. Model sodelovanja zato podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Čeprav za sodelovanje še nima ustrezne zakonske osnove, si bo ministrstvo prizadevalo, da bi se v bodoče vključevalo v sklade za pospeševanje posameznih kmetijskih panog. Mercator Slosad seje obvezal, da bo vsako leto odkupil 3.000 ton višenj, 12.000 ton industrijskih in kmečkih jabolk in 1.000 ton bezga. Z zainteresiranimi sadjarji bo sklenil dolgoročne pogodbe o odkupu vseh pridelanih količin. Podpisniki pogodbe so se dogovorili, da bodo za delovanje celotnega modela oblikovali tudi projektni svet in svet pridelovalcev. Sodelovanje naj bi steklo v prihodnjem letu, vanj pa se bodo predvidoma vključili tudi sadjarji in kmetijske zadruge iz Goričkega in drugih sadjarskih okolišev v Sloveniji. Po besedah magistra Aleksandra Kravosa so v severovzhodni Sloveniji naravnost idealni pogoji za razvoj sadjarstva. Samo na Štajerskem je bilo denimo na začetku stoletja več sadovnjakov, kakor jih je sedaj v vsej državi. Pred prvo svetovno vojno je Slovenija vsako leto izvozila 60.000 ton jabolk, danes pa le še 10.000 ton. Franc Kotar meni, da bi lahko v Sloveniji obnovili 36.000 hektarjev sadovnjakov. Na ta način bi zagotovili delo za 30.000 do 50.(XX) delavcev. Obnova nein-tenzivnih sadovnjakov, ki so tako značilni za podobo slovenskega podeželja, pa bi številnim pol delavcem - pol kmetom zagotavljala pomemben dodaten vir dohodkov. T. K. ftbovski knapi zmagali v žogobrcu V Lendavi je bil v soboto 4. Mednarodni pokal črnih in belih rudarjev, na katerem je sodelovalo šest ekip, po tri iz Slo-Venije in Madžarske, z več kot 250 udeleženci. V skupnem seštevku so bili najboljši Velenjčani, v “najbolj števnem” žogobrcu pa Trboveljčani. Ker so Se rudarji o tekmovanju dogo-y°rili prej kot gradbinci, so 'Melj slednji kar nekaj težav z oddaljenimi in raztresenimi tekmovališči. Rudarjem se je posrečilo tudi več družabnih iger, tako so žen-ske izbirale naj lepšega športnika (stroga žirija, ki si je pod vod-stvom Iztoka Cilenška najprej dolgo ogledovala in izbirala, je Ogradila golmana velenjske nogometne ekipe). Ocenjevalci ^ensk pa so se odločili za črno-Msko iz Mola na Madžarskem, Ocenjevalna ekipa se pogovarja o kriterijih, ki naj bi jih imeli najlepši moški čeprav bi po mnenju nekaterih sa in ključnih oblin oblekla tudi morali dati prednost domačinki, v kopalke. ki se je za dokaz kakovosti tele- F- K- Rezultati: Mali nogomet: I. RTH Trbovlje, 2. Ajka Madžarska, 3. Rudnik lignita Velenje; streljanje: I. RTH Trbovlje, 2. Nafta len-dava, 3. Mol Madžarska; kegljanje: 1. Mol Madžarska, 2. Nafta lendava, 3. RTH Trbovlje; šah: I. Gjonyios Madsžarska, 2. Ajka Madžarska, 3. Nafta Lendava; pikado: 1. Rudnik lignita Velenje, 2. Nafta lendava, 3. Mol Madžarska; ribolov: 1. Rudnik lignita Velenje, 2. Nafta Lendava, 3. RTH Trbovlje; streljanje: 1. RTH Trbolje, 2. Nafta lendava, 3. Mol Madžarska. V skupni uvrstitvi pa je vrstni red takle: I. Rudnik lignita Velenje, 2. RTH Trbovlje, 3. Nafta Lendava. 12 NHffiagrmrgr V Krškem je bilo konec minulega tedna 14. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije “Posavje 98”, na katerem je letos sodelovalo rekordnih skoraj 2200 udeležencev iz 59 podjetij. Letošnje srečanje so skupaj organizirali delavci Komunalnega stanovanjskega podjetja Brežice, Kostaka Krško, Javnega podjetje Komunala iz Sevnice in Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. Udeležence srečanja je pozdravila predsednica organizacijskega odbora Silvana Mozer. Zaradi drobitve lokalne samouprave in prilagajanja standardom EU je sodelovanje med komunalnimi podjetji nujnost. Udeležence so pozdravili tudi župan občine Brežice Jože Avšič, predsednik Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije Alojz Terbuc in predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je opozoril, da so pred delavci usodne reforme. Pri vseh reformah se bo sindikat dosledno Na letošnjem srečanju so razvili tudi prapor srečanja V Krškem je bilo XIV. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije Izjemna udeležba, veselo razpoloženje in odlična organizacija Tekmovanje v montaži vodovoda je terjalo spretne in hitre roke Nagrade za najboljše Tekmovanje v gradnji kanalizacije je strokovno zelo zahtevno Na srečanjih komunalcev je vedno ena od najbolj atraktivnih disciplin vlečenje vrvi. tbdi tokrat so zmagali Koprčani. V petek so organizatorji pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in prostor ter Združenja za varstvo okolja pri GZS pripravili strokovni posvet o Okolju na poti v Evropsko unijo. Obravnavali so zlasti usk-laditet zakonodaje s standardi EU, stroške varstva okolja, ki naj ne hi bremenili le cen komunalnih storitev. Govorili so tudi o potrebi po trdnejše! povezavi komunalnih podjetij. ŠPORT IN REKREACIJA zavzemal za interese delavcev. Po svečani otvoritvi so se udeleženci srečanja pomerili v delovnih in športnih disciplinah. Tekmovanja so potekala v pravi športni atmosferi, saj sojih spremljali številni navijači, ki so svoje ekipe bodrili z regijami, bobni, piščalkami in harmonikami. Najbolj hrupni so bili navijači iz Velenja, najbolj številčni pa domačini iz Krškega. Morda je tudi zaradi tega ekipa Kostaka iz Krškega zmagala v skupni razvrstitvi. Po bučni razglasitvi rezultatov so se udeleženci zbrali še na družabnem srečanju. Komunalce iz vse Slovenije so najprej dodobra razgrele mlade plesalke, nato pa so zaplesali še sami. Nekateri so se proti domu odpravili šele naslednjega dne. Povejmo še, da je bilo srečanje zares odlično organizirano, za kar si domačini zaslužijo vse priznanje. K dobremu razpoloženju pa je prispevalo tudi čudovito vreme. T. K. Rezultati - DELOVNA TEKMOVANJA: Vodovod: L Komunala Rogaška Slatina, 2. Kostak Krško, 3. Komunala Lendava; Kanalizacija: I. KP Ptuj, 2. Kostak Krško, 3. Komunala Trebnje; Odvoz odpadkov: L Kostak Krško; 2. KOP Brežice, 3. Komunala Koper; delovna tekmovanja - skupno: L Kostak Krško, 2. KP Ptuj, 3. KOP Brežice. ŠPORTNA TEKMOVANJA: Keglanje ženske: I. Kostak Krško, 2. KP Velenje, 3. Komunala Novo Mesto; Keglanje moški: 1. JP LPP Ljubljana, 2. Komunala Hrastnik, 3. JP Komunala Kranj: Mali nogomet: 1. Kostak Krško, 2. Mariborski vodovod, J KP Log-Prevalje; Namizni tenis: L Komunala Murska Sobota, 2. Mariborski vodovod, 3. KP Ptuj;Šah: I. KP Ptuj, 2. JP LPP Ljubljana, 3. Nigrad Maribor; Vlečenje vrvi: 1. Komunala Koper, 2. Komunalno podjetje Velenje, 3. Kostak Krško; Štraljanje z zračno puško ženske: 1. Mariborski vodovod, 2. Komunalno podjetje Velenje, 3. Javna razsvetljava Ljubljana; Streljanje z zračno puško moški: L Javne naprave Celje, 2. Komunalno podjetje Velenje, 3. Nigrad Maribor; Street hali: L Komunalno podjetje Velenje, 2. Kostak Krško, 3. JP LPP Ljubljana; Tenis moški: I. Nigrad Maribor, 2. JP Komunala Kranj, 3. JP Energetika Celje; Športna tek-movanja-skupno: I. J KP Velenje, 2. Kostak Krško, 3. JP Ljubljana potniški promet; SKUPNA RAZVRSTITEV: I. Kostak Krško, 2. KP Ptuj, 3. JKP Velenje. Pokrovitelji srečanja so bile občine: Brežice, Krško in Sevnica, sponzorji pa: AdidasAFP Dobova, samostojna podjetnika Stane Kocjan in Martin Žnideršič in Varnost Novo mesto. "Rjo Popovič, ki je podeljeval poka '® ženskam, je imel največ dela z Puhovkami. Na že 47. letnih igrah gradbincev, bile So v soboto v Lendavi, je sodelovalo več k°t 500 športnikov iz 28 ekip. Igre je organiziral območni odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije za Pomurje, organizacijo sta imela v rokah Mar jan Litrop 12 Varisa in Zdenka Bobovec, sekretarka območnega odbora. Igre gradbincev so Športne igre gradbincev V Lendavi je lepo -domačini brez kolajn sponzorsko podprla številna podjetja iz Pomurja, prednjačil je zlasti Variš, pa SGP Gradbenik, Pomgrad, Križevske opekarne, Radenska, Dvojezična osnovna šola Lendava, Mercator Lendava, občina Lendava in še številna druga. Športniki so tekmovali v osmih disciplinah, skupnega zmagovalca pa niso izbirali. Po aplavzih na slavnostni podelitvi kolajn in pokalov bi lahko sklepali, da so daleč največ uspeha imeli tekmovalci iz Anhovega, v osrednjem malem nogometu pa so se izkazali opekarji iz Ljubečne. V predtekmovanju je bilo videti, da bodo nogometaši iz Dravograda kot za šalo pometli s tekmeci. Kasneje so spoznali, da so po nepotrebnem porabili preveč moči, saj so zesedli šele tretje mesto. Družabno srečanje s podelitvijo pokalov in priznanj je potekalo v Termah Petišovci, kjer so dopoldne in pozno popoldne praznovali tudi upokojenci in invalidi iz Lendave. Dobro obveščeni so nam zaupali, daje za druženje gradbincev z upokojenkami (te so bile zelo živahne in vztrajne še zvečer) poskrbel Jernej Jeršan, saj je sekretar tako pri SDGD kot pri sindikatu upokojencev. F. K. Zdenka Bobovec, ki je razveseljevala najboljše med moškimi, je izročila pokal tudi balinarjem SGP Zasavja iz Trbovelj. Rezultati - Namizni tenis: 1. Tehnik Škofja loka, 2. Begrad Črnomelj, 3.1MP Montaža Maribor; balinanje: I. Salonit Anhovo, 2. Cementarna Trbovlje, 3. Gradis Ljubljana; odbojka, moški: 1. Salonit Anhovo, 2. GP Gradis Jesenice, PUV in Nivo Celje; odbojka, ženske: 1. Gradis Nova Maribor, 2. PUP in Nivo Celje, 3.1MP Montaža Maribor; šah: 1. Gradis Ljubljana, 2. Pomgrad Murska Sobota, 3. Gradbinec Kranj; streljanje, moški, ekipno: 1. Salonit Anhovo, 2. Segrap Ljutomer, 3. Gradis Nova Maribor; streljanje, ženske, ekipno: I. Salonit Anhovo, 2. Gradis Ljubljana, 3. Gradbinec Kranj; streljanje, moški, posamezno: I. Stanko Kapun, Segrap Ljutomer, 2. Miran Kodelja SalonitAnhovo, 3. Dušan Gradišnik Gradis Nova Maribor; streljanje, ženske, posamezno: Nives Jakopič Salonit Anhovo, 2. Seka Mehadžič Gradbinec Kranj, 3. Manja Bittner Gradis Ljubljana; nogomet: 1. Ljubečna Celje, 2. Gradbinec Kranj, 3. Igem Kograd Dravograd; kegljanje, moški: 1. Cementarna Trbovlje, 2. SGP Zasavje, 3. Kograd Igem Dravograd; kegljanje, ženske: 1. Pomgrad Murska Sobota, 2. CementarnaTrbovlje, 3. Gradbinec Kranj: tenis, moški do 45 let: 1 .Toni Možic, 2. Dominik Kužnik, 3. Dejan Kavka; tenis, moški do 55 let: 1. Mihael Hild, 2. Alojz Jesih, 3. Franc Tomažin; tenis, moški nad 55 let: 1. Jernej Jeršan, 2. Mitja Stritih, 3. Oto Lah; tenis, ženske do 45 let: I. Dani Rozina. 2. Milena Vrunč; tenis, ženske nad 45 let: 1. Anita Vovk, 2. Mili Prost Ekipa Gradisa iz Ljubljane pozira pred vrnitvijo domov. Na tekmovanju gradbincev v Lendavi je izven konkurence sodeloval tudi Forto Turk. Po kopanju v bazenu v Petišovcih nam je zaupno povedal, da ga je pod gladino vroče vode nenadoma nekaj oplazilo po trebuhu (iz vode se torej ni dvignil zaradi želje dokazati poznavanje metuljčkovega sloga). Že je pomislil na kakšnega morskega kužka, ko je ves zadovoljen začutil, da z nafto odišavljena voda deluje kot viagra. Janez Jakša, bivši kandidat za predsednika SKEI, na kongresu ni dvignil roke zaradi prijave k razpravi, le glasoval je nekako z zadržkom. i z wu f//' cmmtt “Oče, ali si že slišal, da je povprečni slovenski študent porabil aprila 31.000 tolarjev. Glede na to, da so se v zadnjih mesecih življenjski stroški povečali še za nekaj odstotkov, potrebuje povprečen študent za normalno življenje ta čas mesečno 32.200 tolarjev. Veliki večini študentov zagotavljajo omenjena sredstva za študij starši," mi je pred dnevi, ko sem prišel utrujen iz službe, dejal sin. “Prosim, povej mi, kako naj mesečno preživim z dvajsetimi tisočaki, ki mi jih daš vsak mesec.” Ker sem na takšne pogovore že navajen, sem mu odgovoril tako kakor vedno: “Dragi sin. Veš, da nisi iz bogate družine. Zato ti ne preostane nič drugega, kakor da malce zategneš pas." “Raziskave kažejo, da prejemajo študentje iz premožnih družin mesečno okoli 57.000 tolarjev. Ker vem, da naša družina ni bogata, želim imeti mesečno 32.200 tolarjev - tako kot vsak povprečen slovenski študent. Če mi ne moreš dati denarja, potem mi, prosim, povej recept, kako naj preživim z 20.000 tolarji,” je sin vztrajal naprej. “Nič drugega ti ne morem svetovati, kot da varčuješ pri vseh izdatkih.” “Za prevoz Z vlakom in avtobusom dam mesečno 10.000 tolarjev, za študentske bone za hrano dam 6.000 tolarjev, za študentsko sobico moram odšteti 14.000 tolarjev, za šolske potrebščine dam mesečno okoli 4.000 tolarjev, kje pa so še stroški za osebno higieno in podobno.” “Vse to dobro razumem, vendar ti ne preostane nič drugega, kakor da svojo potrošnjo prilagodiš razpoložljivim dohodkom! Tako ravnajo tudi v razvitih kapitalističnih državah, po katerih se mi zgledujemo,” sem dejal odločno. “Ali naj se neham briti ? Na ta način bi prihranil 400 tolarjev za britvice in še 300tolarjev za kremo za britje. Ali naj na fakulteti neham delati zapiske? Na ta način bi mesečno prihranil še 300 tolarjev. Če še tako varčujem, mi nične pomaga. Svojih najnujnejših stroškov ne morem zmanjšati pod 30.000 tolarjev," me je še naprej rotil sin. “Vidim, da si resnično v stiski," sem v pogajanjih malce popustil. “Zato ti bom vsak mesec poleg 20.000 tolarjev dal še 4.000 tolarjev v bonih gradbenega podjetja Finalist. Za bone boš lahko v tem podjetju brezplačno dobil opeko, stenske barve, žlebove, strešno kritino in drugi gradbeni material." “Kajpa bom s tem?” “Lahko si prebarvaš študentsko sobico, lahko si kupiš kakšno orodje, kar boš potreboval v življenju ali kaj podobnega. Sicer pa, znajdi se. Boni gradbenega podjetja Finalist zares niso isto kot denar, boljši pa so kot nič, ali ne?" sem mu pojasnil. “Oče, se je tebi že čisto zmešalo? "je vprašal sin rahlo ironično. “Presneti mulec, ti bom jaz že pokazal," sem se razjezil. “Prav nič se mi ni zmešalo. Na vsa vprašanja sem ti odgovoril natanko tako, kakor je prejšnji teden odgovarjal na delavske zahteve po višjih plačah direktor naše tovarne, ki je na ekonomsko-poslovni fakulteti končal magisterij in to celo na mednarodni smeri. Najprej je rekel, da naša tovarna še ni bogata, zato moramo zategniti pasove. Ko smo mu pojasnili, da s plačami ne moremo več preživljati družin, pa nam je svetoval, naj zmanjšamo stroške in jih prilagodimo dohodkom. Tako menda delajo v vseh razvitih državah. Ko smo vztrajali pri višjih plačah, pa nam je obljubil, da bomo dobili v 10 mesečnih obrokih izplačan regres za letni dopust v bonih gradbenega podjetja Finalist." “Če je tako, potem je zmešan tudi tisti tvoj direktor! "je vzkliknil sin. “Ti bom jaz že pokazal! Naš direktorje tako sposoben menedžer, da je že nekajkrat dobil priznanje gospodarske zbornice, pred nedavnim pa ga je pohvalil tudi sam resorni minister," sem povzdignil glas. “Očitno so v tej deželi že vsi čisto zmešani,” mi je zabrusil sin, preden je odšel iz sobe in za seboj zaloputnil vrata. Kakorkoli že, najina pogajanja so preložena za nedoločen čas. ODDIH št. 24 / 26. junij 1998 1 >13 FTiH 'MMit.T-i: 15 turistična agencija ■■mm borza sindikalnegaturizma a. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: - dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnev-| na soba, 3 spalnice, kopalnica -100 m od jezera K ~ cena 9.680 SIT na dan, vikend (od petka : do nedelje) 18.500 SIT, upokojenci imajo 10-$Š 0/° popust. POKLJUKA: - počitniški dom MK, dve in a štiriposteljni apartmaji, cena 7.600 oz. 9.000 'j SIT dnevno, turistična taksa ni vključena; I - brunarica MK, dva povezana apartmaja za skupno 8 oseb. Cena za najem celotne brunarice je 18500 SIT dnevno, turistična taksa ni vključena. PLANICA: - počitniški dom - sobe, etažniTVVC, polpenzion 3.600 SIT dnevno. ROGLA: - apartmajska hiša, apartmaji za 4 do 6 oseb, manjši za 2 do 4 osebe. KRANJSKA GORA: - počitniški dom, tri- in štiri posteljne sobe, TWC, polpenzion 4.000 SIT na dan, otroci do 7 let 30-% popust; K - garsonjera za 4 osebe - cena 6.800 SIT dnevno; r - počitniški dom v GALERŠAH, za 2 do 4 osebe, : polpenzion 4400 SIT. ČATEŽ: - hišice za 5 < STALNO BORZNO SPOROČILO I ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. ČATEŽ: - hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena od 7.800 SIT dnevno. PIRAN: - dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 6.800,0 oziroma 8 300 SIT dnevno. MEŽAKLA: - počitniški dom, apartmaji za 4 osebe, 4000 SIT na dan. Pokličite g. Miroslava I Birka na (061) 125-40-58. PONUDBA VELJA PREVILOMA ZATEKOČI MESEC. B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 3 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE: - Most na Soči, kosilo na rečni ladji, Kobarid - muzej 1. svetovne vojne na povratku ogled Vipavske kleti, pokušina vin in zabavni večer. IDRIJA: - enodnevni izlet v Antonijev rov rudnika živega srebra, Kobarid muzej 1. svetovne vojne, prelaz Vršič, Kranjska Gora - pojedina in zabava. VIPAVSKA DOLINA: - enodnevni izlet: Kostanjevica, Štanjel, Križ, Lipica, kosilo, Vipava, ogled Vipavske kleti, degustacija in večerja z zabavo. BELA KRAJINA: - ogled Metlike - pokrajinski muzej, muzej gasilstva na Slovenskem in vinska klet, obisk več domačij s prikazom domače obrti, popoldne obisk kmečkega turizma - pojedina in zabava. SLOVENSKO MORJE: - z obale, na in pod morjem - Strunjan, pomorski muzej v Piranu, ogled morskega življenja skozi stekleno dno posebne ladjice, picknic v Strunjanu - pojedina in zabavni orkester. C. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC D. POČITNICE IN DOPUSTI 1998 NOVIGRAD - KASTANJA: - bungalovi za 4 osebe z mini kuhinjo,dvema spalnicama inTVVC; hišice za 4 osebe, 7 ali 10 dni, cene - predsezona / do 20. 067 6.300 SIT, sezona 9.200 SIT. PORTOROŽ - SEČA: - sobe ali apartmaji za 2 do 4 osebe, polpenzion 4.600 SIT. SAVUDRIJA - RAVNA DOLINA: - počitniška hiša, opremljena za 7 oseb (kuhinja, kopalnica, 3 spalnice, ograjen vrt in parking), cena od 8. junija do 30. julija 9500 SIT na dan. Idealno za večjo družino ali dve manjši. KRANJSKA GORA: - počitniški dom z osmimi sobami za 3 do 4 osebe, etažne sanitarie. Cena polpenziona je 4350 SIT, otroci do 5 let 2750 SIT. CEROVEC pri SEMIČU: - Bela Krajina za miren dopust. Samostojna hiša z apartmajem za 2 do 4 osebe; kuhinja, kopalnica, jedilnica, spalnica in dnevna soba. ANKARAN: - bungalovi za 3 ali 4 osebe, nočitev 1910 SIT, polpenzion 4400 SIT na osebo, otroci 3200 SIT. PORTOROŽ - BELI KRIŽ: - štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 3800 SIT, otroci do 10 leta 2800 SIT - od 3 do 10 sob od 26. junija do 21. avgusta. FIESA: - sobe s kopalnico za 3 ali 4 osebe, polpenzion, odrasli 5500 SIT, otroci do 10 let imajo 30 % popusta. POREČ - hotel NEPTUN: - do 18. julija - akcija 7 = 6,14 = 12 dni, otroci do 7 let gratis, brezplačen prevoz na otok Sv. Nikola. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine: - stanovanje za 4 - 5 oseb. Termini praviloma vsako soboto, cena dnevnega najema od 20. junija do 4. julija in od 29. avgusta do 12. septembra 6.800 SIT, v sezoni pa 10.800 SIT. Idealne razmere za bivanje in kopanje. VELI LOŠINJ: - počitniški dom, dvo-, tri- in štiriposteljne sobe. Termini so desetdnevni - 5., 15. in 25. v mesecu. Cena polpenziona je 4950 SIT na osebo, otroci do 12 let 3800 SIT. POREČ - apartmaji LANTERNA: - dvosobni apartmaji z opremljeno kuhinjo, za 4 osebe, tedenski najem v sezoni 99.800 SIT. POREČ - hoteli: - polpenzion v dvoposteljni sobi, 7 dni. Cene na osebo:Tamaris 52.400 SIT, Pical 55.800 SIT, Fortuna 64.700 SIT, Diamant 49.200 SIT, Kristal 49.600 SIT, Rubin 48.400 SIT, Delfin 39.600 SIT, Zorna 54.900 SIT. ROVINJ - hotel Eden: - 7 dni, polpenzion v dvoposteljni sobi, cena 69.400 SIT na osebo (taksa je vključena v ceno). OTOK PAG - Stara Novalja: - privatno stanovanje, 7 dni. Cena najema: za 2 osebi 42.750 SIT, za 4 osebe 71.250 SIT, za 6 oseb 85.500 SIT. PULA - Premantura: - zelo kvaliteten počitniški dom, 3- ali 4-posteljne udobne sobe zTVVC. Polpenzion 5000, otroci do 12 let 3500 SIT. OTOK HVAR - Jelša: - apartmaji Pl NUS - za 4 osebe, cena najema za 7 dni je 96.900 SIT. SAVUDRIJA - Monteneto: - hišice za 4 osebe, TWC, polpenzion 3.900 SIT na osebo, otroci do 10 let imajo 30 % popusta. VELI LOŠINJ: - počitniški dom, desetdnevni termini. Cena polpenziona je 4500 SIT. Pokličite Aero, gospo Doro Rovere na št. (063) 411-411. OTOK BRAČ - POSTIRA: - paviljoni Tama-ris, dvoposteljne sobe - polpenzion 4.900 SIT na osebo. ČRNA GORA VABI: - BUDVA - Slovenska plaža: - apartmaji, cena 7-dnevnega najema in letalski prevoz 62.000 SIT; hotel Ale-ksandar, 7 dni, polpenzion in letalski prevoz 93.000 SIT na osebo. Atris sprejema naročila sindikalnih organizacij za organizacijo dopustov v Sloveniji in ob celotni jadranski obali. Pravočasni dogovor o zakupu: nižja cena in plačilo na več obrokov! Naročite katalog! Metod Zalar, direktor borze M h 132 % ;r". ,"!H ' - *> POREČ - Kristal, Rubin in Zorna, hoteli najvišjega udobja, neposredno na obali - posebne cene do 4. julija. Nova Delavska enotnost MAJHNA RISBA AVTOMOBILISTIČNA HITROSTNA DIRKA. RELI \T * * PREIZKUS VOZNIKOVE PIJANOSTI IGRALKA DAGOVER AZIJSKA DRŽAVA SMUČI (nordiisko) Avtor Marko Drešček FLOSAR ŽALOST. TRPLJENJE MUSLIMAN- SKI POSTNI MESEC PISATELJ DUUN JILL IRELAND OSKAR KOGOJ GLAVNI STEVNIK 2 ▼ KULTURNA RASTLINA MOŠKO SEME HOMERJEV EP O TROJANSKI VOJNI TIŠČANJE GLAVE NAPREJ IN NAVZDOL BRANE OBLAK ’esnik Vodnik POGOSTITEV 7 DAN PO POGREBU IGRALKA RINA LJUDSTVO NA JUGU KITAJAJSKE STOTINKA HOLAND- SKEGA GULDNA ŽIVALSKI IZRASTEK KRAJ PRI OPATIJI NAJETJE GVATEMALSKI PISATELJ (Miguel Angel) - PONEDELJEK -? -SPED A - ČETRTEK - PETEK -SOBOTA -NEDELJA NAPRAVA NAD ŠTEDILNI- KOM TIPKANJE RIMSKA LJUBLJANA OLGA GRACELJ REŽISER KUROSAVA PRITOK POLNJENI ČOKOLADNI BOMBONI KONJ MAJ-HNE RASTI MANJŠA HIŠA SIRSKI ČASNIK (Halezal) ITALEC JUŽNO- AMERIŠKA TOVORNA ŽIVAL RAST SPOL-Nl ORGAN KAREL OŠTIR ZNAK PRED EPI NAPAD DROBEN LAS TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI LISTI VZDEVEK MICHAELA JORDANA OVR RUTA MOŠKI. KI SE ZANIMA ZAKAJ PSIHOLOG IN PISATELJ PEČJAK VERONIKA ŠAREC SLOVENSKI PESNIK (Jože) GRENAK APERITIV DELNICE SORTA PRI PSIH PRISTANIŠČE V IZRAELU MATEMA- TIČNA KOTNA MERA ČLOVEK S POVEČANO SPOLNO SLO RIBIŠKA MREŽA DOLINA V JULIJCIH NORDIJSKA GOSPODA- RICA MORJA IGRALEC BALDWIN SPIKERKA SENICA KAREL ERBEN ZNAMKA J. MOTOCIKL RANOCELNIK RAZDELITEV LETA NA DNEVE. TEDNE IN MESECE Radio Salomon SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ MOČVIRSKI ALI JAMSKI PLIN JAPONSKI DELUJOČI OGNJENIK IGRALEC ŠVICARSKI DRAMATIK (Arnold) ZLATA ŽILA FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI Nagradna križanka TRINITRO- TOLUEN (kratica) LETALIŠČE PRI TOKIU OSEBNI ZAIMEK NARAVO- SLOVJE PISATELJICA PEROCI DEL SKELETA PLOŠČATA MORSKA RIBA TEŽA EMBALAŽE Nagradna križanka št. 24 GESLA NAGRADNE KRIŽANKE Sl. 24: 1:............................... 2:............................... 3:............................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljeno na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 500() tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 6. julija letos. Pravilna rešitev gesel iz 22. številke Nove Delavske enotnosti: I. Z DEVETIMI LETI 2. KAJ OBLEČI. Nagrado 5000 tolarjev prejme Darja G rahel, Koritno 5, 2322 Majšperk. Nagrado bomo poslali po pošti. IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!