DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto.	Malih oglasov, ki služijo y posredovanje in	socialne namene delavstva ter
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326.	nameščencev, stane vsaka beseda 50 para.	Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —	čaia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu	stane petitna enostolpna vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo.	Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. —	Naročnina za Jugoslavijo znaša
Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, t- Reklamacije se ne frankirajo.	mesečno Din 10.—, /.a Inozemstvo mesečno Din	15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 75	Maribor,	sobota,	dne	18.	septembra	1937	Leto	XII
Srbska združena opozicija se posvetuje
Na preokretu?
Sporazum o postopanju pri prehodu iz sedanjega stanja
Napredovanje Japoncev otetkofeno
■. j	*	<	*	♦	  ,	*
Kitajci so se v redu umaknili \ dru go obrambno črto.
Japonsko-kitaiska vojna postaja vedno bolj in bolj pozicijska vojna. Japonci, ki so sprva mislili, da bodo enostavno korakali in zavzeli določeno ozemlje, spoznavajo vedno bolj, da imajo pred seboj močno oboroženega nasprotnika.
Pred Šangajem so se Kitajci
u-
maknili na drugo obrambno črto, da bi bili manj izpostavljeni bombardiranju z morja, odkoder streljajo japonske vojne ladje,
Na severu, ob kitajskem zidu v pokraiini Čahar, se vodijo boji z menjajočim se uspehom.
Neka) pobollika za rudarje TPD
Pogreb Masaryka
bo v torek, dne 21. septembra. Pokopali ga bodo v parku grada Lany.
V vsej republiki vlada globoka žalost.
K pogrebu pridejo številne delegacije tudi iz inozemstva.
Prisega čehoslo-vaSkih Častnikov
ob smrtni postelji Masaryka.
Zveza čehoslovaškega zbora je izročila predsedniku republike dr. Benešu ob bolezni predsednika osvoboditelja izjavo z naslednjo vsebino:
Častniki vseh orožnih vrst so v ; duhu z Vami ob bolniški postelji ve-j likega predsednika osvoboditelja in ! se spominjajo vznemirjeni najslav-| neje osebe našega ljudstva. Masaryk ostane vedno za ves svet ustvaritelj moderne svetovne demokracije, Pri-sezamo, da ostanemo do zadnjega moža bojevniki za svetovno demokracijo. Obnavljamo to prisego v trenutku, ko demokratični svet trepetaje čaka, da izgubi svojega najboljšega učitelja!«
Ta prisega je najboljša proslava in fivaležnost velikemu pokojniku.
Prav iz tega razloga mora biti naš sedanji idel realizacija in okrepitev demokratičnih sil.
Pri tem pa mislimo seveda na ono lepo demokracijo* ki jo je učil veliki filozof pokojni dr. T. G. Masaryk.
Delegati opozicije zopet v Zagrebu.
Dr. Laza Markovič, dr. Milan Gavrilovič in Boško Vlajič so prišli v Zagreb in zagovarjali s SDK o svojih načrtih za sporazum. V Zagrebu govore, da gre za nov načrt srbske opozicije, ki bi eventuelno omogočil združenje opozicionalnih sil v državi. Upamo, da so pod tem mišljene samo demokratične sile, ki v« >> e
X » m (*«•►■•■•••«•	*
1 * * Konsolidacijo bo omogočila le ta, drugi eksperimenti so dvomljive vrednosti.
Socialisti ob Masarykovi krsti
Na vprašanje, kdo bi mogel biti predsednik združenih evropskih držav, je pred leti odgovoril Bernard Shaw: »Samo Masaryk.« S tem je ta bistroumni britanski mislec povedal, da je Masaryk od vseh državnikov v Evropi največji človek, največji demokrat, največji Evropejec, največji značaj. Ko je on postal predsednik Češkoslovaške republike, je v življenju izvajal nauke, ki jih je oznanjal poprej kot filozof, učitelj in politik.
Masarvk ije bil visoko nravstven človek, ki je vse življenje pobijal krivico in laž, sleparstvo in nasilje ter iskal in oznanjal resnico in pravico.
Zato je bil Masaryk socialist, čeprav ni bil marksist. Masarvk je bil za socializem iz človečanskih razlogov, kakor pravi v svoji knjigi »Ideali človečanstva«:
»Koncem 18. stoletja so bile proglašene človeške pravice. V imenu teh človeških pravic se je potem proklamirala in zahtevala in se še danes proklamira in zahteva svoboda, enakost, bratstvo. Te človečanske zahteve so temelj socializma.«
In Masaryk je branil delavske' zahteve že tedalj, ko je bil drugim socializem še strah in trepet. On je soustanovitelj češke socialistične prosvetne centrale »Delavska akademija«, on je kot revni profesor zbral tisoč goldinarjev za češki socialistični dnevnik »Pravo lidu«. Masaryk je vzbudil v čeških izobražencih zanimanje za socialna vprašanja in jih vzgojil celo vrsto v človečanskem nazoru, ki zahteva socialno pravičnost.
Dal je Čehom še več. Vzgojil jih je v novem svetovnem nazoru, v vzvišeni človečanski etiki.
Njegovo delo, njegova struja, njegova politika se označuje z besedo realizem. Kaj je realizem? Realizem odklanja in pobija prazno besedičenje, sentimentalno navduše-vanje, nekritično, sanjarsko precenjevanje svojega naroda, svojih sil in samega sebe; realizem poudarja stvarnost, resnično izobrazbo in pravi: politika mora biti gospodarsko-socialna, ljudska, demokratična.
Zato je prišel v najhujši spor s češkimi nacionalisti, ki so svoj čas počeli isto, kar počno še vedno tudi drugi nacionalisti, da so namreč v svoji nacionalistični prenapetosti frazanl. o narodu in hoteli ta narod pripraviti do oboževanja lažnih malikov. Ce‘ki nacionalisti so n. pr. odkrili neke »kralj e dvorske rokopise«, ki naj bi dokazovali visoko starost češke kulture. Verovati v pristnost teh rokopisov je bila narodna dolžnost! Masarvk je pa p0. gumno proti vsemu slavnemu javnemu mnenju trdil, da so tisti rokopisi navadna potvorba. Vsa češka narodna ,javnost' ga je zato proglasila za izdajalca češkega naroda in češki narodni študenti so mu za nekaj časa onemogočili predavanja na praški univerzi!
Ko je Masarvk pogu.mno nastopil tudi proti dematfoški protižidovski tfonji, SO' zagnali proti njemu največji hrur češki nacionalisti, napredriafu in klerkalci; zadnji so se spravili še na njegovo ime, češ da je Masaryk ® svojim imenom hotel zatajili svoj češki rod, ker bi se moral pod-
V soboto so imeli v Beogradu šefi združene srbske opozicije konferenco'. Konference so se udeležili Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Trifunovič, Milan Grol in dr. Lazar Markovič.
Na konferenci so poročali šefi o svojih obiskih in razgovorih z opozicijo v Zagerbu ter so ugotovili, da bo razmerje med srbsko in hrvaško o-pozicijo v najkrajšem času razčiščeno, O dejanskem stanu razmerja med srbsko in hrvaško opozicijo izda srbska združena opozicija posebno okrožnico.
Po najnovejših vesteh je sporazum med srbsko združeno opozicijo in dr. Mačkom že dosežen. Gre namreč za sporazum o postopanju pri prehodu iz sedanjega stanja. Predvsem so določili rok, v katerem bi morala svobodno izvoljena narodna
Dne 15. t. m. so se vršila pogajanja med zastopniki rudarjev in TPD v Ljubljani na podlagi od rudarskih organizacij potom Delavske zbornice predloženih zahtev.
V vseh vprašanjih se je v glavnem dosegel sporazum. TPD bo s 1, oktobrom t. 1. izplačala delavstvu v rudnikih, cementarni in apnenicah izreden draginjski prispevek, in sicer: delavstvu I. kategorije, oženjenim 300 Din, neoženijenim 250 Din, delavstvu druge kategorije 250 Din, oz. 200 Din, delavstvu III. kategorije 210 Din, oz. 180 Din, IV. in V. kategorije pa 150 Din.
Glede ostalih zahtev delavstva je družba pristala na delavski predlog
pisovati Masarik; on jim je potem s svojim, krstnim listom dokazal, da je Slovak, da se pravilno piše Masaryk, ker slovaščina ne pozna črke r.
Ko je nastopil za ločitev cerkve od države zato, da se obe posvetita res svojim nalogam, so klerikalci organizirali proti njemu najbrezvest- I nejšo gonjo in več sto katehetov je vložilo pri sodišču tožbo proti njemu radi motenja vere, proti njemu, ki je vse gradil na verstvu in nravnosti, P?. P^av zato ni bil slep za napake oticielne cerkvene hierarhije. Zma-Ža* )e tudi v tem procesu.
Kljub temu, da ga je zavrgla in obsodda vsa češka narodna, radikalna in klerikalna javnost, je vztrajno nadaljeval svoje vztfojno in poli' tično delo. Doma in na Dunaju je kot starček delal prave čudeže za osvo-bojenje Čehov in Slovakov med svetovno vojno in postal prvi prezident
skupščina, oz. ustavna komisija izdelati ustavni načrt. Ta rok je predviden sedaj na tri leta.
Na ta načrt, ki ga je izdelal dr. Gavrilovič in ki prvotno baš v vprašanju roka ni bil točen, je pristal tudi Davidovič, tako da sedaj pravzaprav ni nobenih ovir za nadaljnje konkretne akcije. Podpisan na bo sporazum ali v Zagrebu ali v Rogaški Slatini, kjer se dr. Maček zdravi.
Na podlagi tega sporazuma bo moralo Mačkovo gibanje prekiniti svoja pogajanja z JRZ. Postati bo moralo tudi demokratično, t.. li
Lojalni demokraciji bi se v državi pač nobeno gibanje ne moglo upirati več.	j
da se izvrši tudi revizija onih akordnih postavk, ki se smatrajo za ne odgovarjajoče. Razprave o tem se bodo z ozirom na različne razmere v posameznih obratih vršile prihodnji teden po revirjih.
Predlog na uvedbo stalne dra-ginjske doklade je družba odklonila. Podrobneje bomo poročali, ko bodo rudarji na zborovanjih zavzeli stališče.
Rudaril državnih rudnikov
in pogajanja v Sarajevu,
Pogajanja med predstavniki rudarjev in generalno direkcijo državnih rudnikov v Sarajevu so zaključena. Obširneje poročilo prinesemo , prihodnjič.
res svobodne in demokratične češko- J slovaške republike, ki je sploh ne bi j bilo brez njega in njegovih sodelav- i cev.
Ker je umrl na višku svoje slave, mu tudi vse naše meščansko časopisje posveča dolge članke in nekrologe, ob katerih bi se človek zjokal, Kajti brez ozira na to, da zamolčujejo ali zavijajo najvažnejša dejstva iz njegovega življenja in dela, je človeku bridko pri srcu, ko primerja z resmrinim Masarykom, njegovimi idejami in delom to svetohlinstvo in licemerstvo našega meščanskega časnikarstva in globoko zevajoče na* sprotstvo med temi papirnatimi himnami in dvajsetletnim dejanskim delom njihovih gospodarjev.
Zato je ob Masarvkovi smrti tem globlja in iskrenejša žalost vseh človečansko. demokratično, socialistično čutečih ljudi, ki se ne samo kla-
njajo veličini tega največjega demokratičnega državnika, temveč tudi hočejo uresničenje njegovih idej in njegovega dela v vsej Evropi.
Premnogim so danes vzor despoti, ki so s prevaro prišli na krmilo držav, da so uniformirali in zasužnjili svoje narode, premnogim je danes vzor, da se idejni in politični boj odloča s streljanjem, obešanjem in sekanjem glav političnih nasprotnikov, mi pa vidimo v Masaryku, ki je u-stvaril popolnoma novo državo in ji dal demokratične, etične temelje, poroštvo, da bo človeštvo le dvignila samo kultura in demokracija.. — Treba je samo, da v teh težkih časih vsakdo po svoji moči posnema njegove kreposti:
duševno in telesno čistost, resnicoljubnost, značajnost, treznost, pogum in železno vztrajnost.
Republikanski uspehipri Terruelu
Sicer brez posebnih dogodkov
V odseku Buena so vladine čete dosegle lepe uspehe. Prodrle so sovražnikove linije in se približale cesti, ki vodi iz Saragosse v Terruel. Nadaljnje napredovanje na tej liniji utegne biti velikega pomena za razvoj vojnih operacij pred Terruelom.
Na severni fronti
v Asturiji se vodijo boji z menjajočim se uspehom. Nacistični sunek proti Gijonu, pristanišču ob Biskay-skem zalivu, ni rodil uspeha, ki so si ga nacisti obetali.
Pred Madridom
ni bilo večjih dogodkov. Gotovo pa je, da se bodo baš ne tem delu fronte razvili prej ali slej boji odločilnega pomena.
Tudi na južni fronti ni pomembnih dogodkov.
Francove čete so še vedno vezane na severu in dokler bodo Asturci nudili kaj odpora, Franco ne bo mogel razpolagati s svojimi silami na drugih delih fronte.
Largo Caballero intervenira v Parizu za pomoi valencijski vladi
S. Largo Caballero se mudi v Parizu. Udeležil se je kongresa strokovnih organizacij ter izrekel željo, da bi Francija podprla valencijsko vlado, ker ves svet ve, da Nemčija in Italija podpirata Franca. Nevar-
nost ni le za demokratično Španijo, če bi zmagal fašizem. Štirinajst mesecev je legalna vlada sama odbijala sovražnike, sedaj je čas, da pomagata Francija in Anglija,
Nyonski sporazum Kar poglejmo, kdo je proti.
Na sredozemski konferenci je bil sporazum podpisan in se je takoj pričela izvajati patrolna kontrola v Sredozemskem morju.
Sklepe v Nyonu svetovni tisk pozdravlja, nemški in italijanski tisk pa pravi, da pomeni nyonski sporazum neprijateljski pakt.
Pomorske roparje treba iztrebili
40 angleških torpednih rušivlcev v Sredozemskem morju.
Proti ropanju in potapljanju ladij v Sredozemskem morju s strani generala Franca in nekih skrivnostnih podmornic sta Anglija in Francija začeli z izvajanjem protiukrepov. Anglija je doslej odposlala v Sredozemsko morje 40 torpednih rušilcev.
Angleški zunanji minister Eden je izjavil, da je pomorske roparje treba iztrebiti in zagotoviti varnost morja.
Splošno se smatra, da potapljata ladje le dve podmornici, ki križarita po 15 dni na visokem morju in se potem vračata v svoje oporišče, kjer je zasidrana, kot rezerva tretja podmornica.
Italija odklanja sodelovanje pri sredo zemski kontroli
Anglija in Francija sta povabili Italijo, da sodeluje pri sredozemski kontroli.
Nyonska konferenca je sklenila, da sme Italija izvajati kontrolo le v svojih tirenskih vodah. To pa je poniževanje za Italijo.
Nyonski sklepi so kategorični. — Očividno konferenca ni zaupala Italiji in je nje delokrog omejila čimbolj. Zaraditega se Italija nahaja v zadregi ter se dalje pogaja glede sodelovar nja,
—III—
Dama Uv svetu
Poglobitev ljubljanskega kolodvora. Na stenah in plotovih pozivajo letaki javnost, da se zavzame za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Razen tega piše časopisje, da je ta zahteva utemeljena, ker Slovenija daje največ dohodkov železnicam. Zadeva je gotovo perteča za Ljubljano, je pa še več perečih vprašanj, ki se tičejo izboljšanja železniškega prometa v vsej Sloveniji.
Na sreskega načelnika je streljal.
Odpuščeni občinski tajnik Potočnjak iz samoborskega sreza je v poslopju sreskega načelstva streljal na sre-skega načelnika Luko Valjaka in ga težko ranil.
Odkupna cena za domači bombaž,
V Južni Srbiji pridelujejo bombaž. Letos se je površina bombažnih nasadov raztegnila na preko 3000 ha. Vlada je določila odkupno ceno z Din 17.50 za kg. Od 15. oktobra bo na uvoz bombaža uvedena carina, da se zaščiti domača produkcija bombaža.
Most med Kladovim in Turn Severinom, ki bo vezal Jugoslavijo in Romunijo, že grade.
200 ton surovega in litega železa bo lahko izdelala železarna v Vare-šu v Bosni, ko bo spomladi prihodnje leto postavljen še en plavž,
500.000 vagonov koruze je znašal naš domači pridelek lansko leto in toliko tudi letos.
Državna tvornica prediva v Kne-ževcu je zgorela. Škode je 350.000 dinarjev. Štiriletka je napotila dr. Schach-
ta, da se je poslovil. Nemški gospodarski minister dr. Schacht je odstopil, ker je mnenja, da je gospodarska štriletka, kakor si jo je zamislil fašizem, blaznost. Listi pravijo: najbolj oretkana podgana je prva zapustila ladjo.
Alfred Rosenberg — pravi Nemec? V Nemčiji je Rosenberg priznan diplomat in nacionalni socialist, kar morejo biti le čistokrvni Nemci. Na niirnberškem kongresu je
bil celo odlikovan z literarno nagrado za zasluge za nemško čistokrvnost. Tudi govoril je tam proti Židom in za nacizem, Sedaj pa pojasnjuje »Kamtner Tagblatt«, da je bil Ro-senbergov ded Slovan — Letijc, njegova mati pa Francozinja. Eden njegovih pradedov je bil Mongolec in ena njegovih prababic pa celo Židinja. — Direktor estonskega državnega arhiva je nemškim veljakom poslal z nekim časnikarjem dokumentanč-ne dokaze. Rosenberg se torej opravičeno širokousti.
Crne zastave v znak žalovanja ob priliki smrti Osvoboditelja M,asaryka vise na vseh poslopjih delavskih organizacij, pa tudi na mnogih privatnih hišah.
Nekaj Masarykovih
Demokracija ima svoje nedostat-ke, ker imajo državljani nedostatke. * * *
Kakršen gospod, takšno vedenje,
* * *
Če ima naša demokracija nedostatke, moramo te, ne pa demokracijo premagati.
* * *
Demokracijo ustvarjajo demokrati, boljšo demokracijo bodo dali boljši demokrati.
* * *
Demokracija je politična organizacija družbe na etični podlagi hu-manitete ... Demokracija je organizacija napredka v vseh panogah človeškega udejstvovanja.
¥ * ¥	.	1	J
Če je demokracija ljudska vlada, tedaj ne gre za vladanje ali gospodovanje, ampak za ljudsko upravo.
Malarija v naših krajih
Poziv sanitetnim oblastim.
Malarija je bila pred vojno v Sloveniji neznana prikazen. Po vojni pa se je stanje temeljito preobrnilo. Ne samo, da so jo prinesli mnogi vojaki domov iz svetovne vojne, jo zanašajo sedaj tudi vojaki, ki služijo vojaški rok v okuženih krajih Južne Srbije. Malarija je nalezljiva bolezen. To imamo priliko opazovati zadnja leta med šolsko mladino, kjer je pričela ponekod razsajati kot prava epidemija, n. pr. v okolici Maribora.
Krivda je v tem, da se obolele vojake pošilja neozdravljene domov, tu pa, namesto, da bi se ukrenilo potrebno za njihovo zdravniško oskrbo, do popolnega ozdravljenja, ostanejo prepuščeni sami sebi.
Splošno prepričanje je, da se bolezen prenaša na ta način, da navaden komar ali muha sesa kri bolnika in piči potem, zdravega človeka ter ga okuži.
Kot lajiki se ne moremo spuščati v podrobna razglabljanja o tem problemu, mislimo pa, da so sanitetne oblasti pozvane, ukreniti potrebno, da preprečijo splošno okuženje Slovenije z malarijo.
Mednarodni kongres oblačilnih delavcev
je bil od 20. do 21, avgusta v Kopcn-hagenu.
Navzočih je bilo 30 delegatov iz 10 dežel. Število članstva mednarodni zvezi oblačilnih delavcev priključenih organizacij je od 1. januarja 1934 do 1, januarja 1937 poskočilo od 230.700 na 605.809. Povišanje števila članstva je pripisati dejstvu, da sta pristopili ameriška (s 150.000 člani) in transvalska (v Južni Afriki, s 700 člani). Število organiziranih krojačic v Zedinjenih državah je poskočilo od 100.000. na 200.000 in francoskih oblačilcev od 4.000 na 80 tisoč.
Iz fašističnih dežel je zbežalo zadnja leta silno veliko število oblačilcev v inozemstvo, kjer so našli pri ondotnih sodrugih podporo in zaščito, pa tudi delo1.
OUZD v Liubljani ima nad 100.000 Članov
V avgustu mesecu je naraslo število zavarovancev pri OUZD v Ljubljani na 102.402 člana.
Povprečna dnevna mezda se je dvignila pri moških za Din 1.22 na Din 26.71, pri ženskah za Din 0.99 na Din 19.07.
Od aprila mezda polagoma narašča in se je dvignila do avgusta od Din 23.02 na Din 24.05.
Izboljšalo se je neznatno tudi zdravstveno stanje za 0.36% in znaša konec avgusta odstotek bolnikov 2.56%.
A. M. de Jong:
54
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjela Geysena
Tega Mereyntje sam ni vedel, vendar ni hotel priznati svojemu prijatelju, ki se je včasih prav brezbožno posmehoval takim stvarem, zato je rekel:
»Menda vendar ne misliš, da ti bom to obesil na nos? Ne, dragi moj, raje ...«
Divji lovec je napravil skesan obraz, toda mali, strogi ministrant se ni dal omehčati. Vstal je, rekoč:
»Sedaj pa moram domov, sicer me bo še mati ozmerjala.«
»Ja, ministrant mora pač tako živeti, da ga ni treba zmerjati,« je svaril Vrč resnega obraza. »Dobro bo, ako se boš večkrat tega spomnil.«
»Tega mi nikar ne pravi, to že sam vem,« je odvrnil Mereyntje samozavestno. »Lahko noč, Vrč, še enkrat lepa hvala... na, ti že veš zakaj!...«
Nenadoma ga je obšel čut hvaležnosti, zgrabil je Goortovo roko, jo pritisnil na svoje lice in se radostil:
»Oh, Vrček, kako zelo sem vesel!«
Nekoliko ozlovoljen ga je divji lovec potisnil v stran in godel nevoljno:
»Da, da, že vem. Le pazi, da ne boš zopet prišel
v zadrego, vedno in povsod ti pač ne bom mogel pomagati, dragec. Lahko noč in dobro spi!«
»Dobro spi,« je vzkliknil Mereyntje stoječ pri vratih, upirajoč svoj zareči pogled na svojega dobrotnika. Potem pa je stekel po tihi, temni vaški cesti in zdelo se mu je, kot da ga nosijo peroti. Sedaj je nezmotljivo vedel, da je bil to njegov poslednji greh. Odslej naprej je hotel živeti z Bogom in svetniki v miru. Dosegel je vse, kar more človek od življenja pričakovati, in ko bo tako vsako jutro pred oltarjem udeležen pri sveti daritvi, potem mu tudi iz-kušnjava ne bo mogla več blizu. Potem more človek nehote delati samo to, kar je dobro, saj stoji pod posebnim varstvom svetnikov in samega Boga ... Kaj le bodo rekli ostali k temu, da bo ministrant....? Njegovi prijatelji in njegov učitelj? Gospod Valter in ljuba gospa? On, ministrant! To je vendar nekaj nenavadnega! ... Kakšna redka sreča ga je doletela!. .. In to kratko potem, ko je tako silno grešil! ... Pa se je tudi v resnici in odkritosrčno kesal, česar se pri vsem tem ne smel prezreti, in župnik je učil, da je Bog v takih slučajih še prav posebno milostljiv... Na, to je bilo sedaj jasno kot beli dan ...
Žareč od veselja, da je tako pravičen, je prišel Mereyntje domov.
Njegov oče, ki je jeseni, ko so pospravili poljske pridelke, delal krtače, je sedel v kotu pri oknu v svitu svetilke, pomakal prašičje ščetine v posodo z vrelo
smolo in jih hitro ter spretno vtikal v luknjice lesene krtačne osnove. Okoli njega je sedelo par sosedov, ki so kadili kot dimniki in bili zatopljeni v razburljive pogovore. Ko je vstopil Mereyntje, so se vsi vzrli vanj in stari sosed Boleut, ki so mu rekli Kri, znan kot neumoren šaljivec, je vzkliknil prisrčno:
»Haha!..., tu prihaja naš novi ministrant. Čestitam. Čestitam, Mereyntje!«
Vsak je še nekaj dostavil, mu želel srečo, ga hvalil, da se je malemu dečku zdelo, kot da je v sedmih nebesih. Temu je napravila konec njegova mati, ki je odločila:
»No, nehajte že vendar enkrat besedičiti. Vi boste z vašim hvalisanjem dosegli, da se bo fant še prevzel. Pojdi, Mereyntje, takoj v posteljo!«
Ne da bi samo z besedico oporekal, se je Me-reyntje, kot se za ministranta spodobi, slekel, opravil, kleče pred stolom, šepetaje svojo večerno molitev, voščil vsem lahko noč in zlezel v postelj k svojima dvema bratcema, ki sta vsa zaspana godrnjala, da jima je zopet vzel vso odejo. Seveda je bilo to grdo obrekovanje, kajti plemenit kot je bil, se je Mereyntje zadovoljil z majhnim koščkom odeje, ki nikakor ni zadostoval. Toda sveti Martin, njegov patron, je tudi iz usmiljenja dal polovico svojega plašča beraču ...
(Dalje prihodnjič.)
7s naših
Omejitev nočnega dela v pekovski obrti ostane!
Mojstri in njihovi zaščitniki jurišajo na vlado.
V sredo, dne 15. septembra se je vršila v Ljubljani anketa glede omejitve nočnega dela v pekovski obrti. Anketo je vodil banovinski svetnik dir. Rataj. Svoje delegate pa je poslala Zveza živilskih delavcev Jugoslavije in mojstri.
Mojstri so tudi to pot strastno napadali uredbo o omejitvi nočnega dela in so dokazovali na vse mogoče načine, kako škodljiva je za pekovske mojstre, samo s to razliko, da v Mariboru stokajo mali, v Ljubljani pa veliki.
Proti mojstrom so na anketi nastopili ss.: predsednik Zveze živilcev Jugoslavije Grubauer (Zagreb), Tome (Ljubljana) in Plohl (Maribor), ki so s stvarnimi navedbami zavrnili prigovore delodajalcev in predložili v izčrpni resoluciji svoje zahteve.
Za mojstre se je na anketi zavzel podžupan mariborski g. Žebot, ki je pripovedoval, kako kvarne posledice ima omejitev nočnega dela v Mariboru, ki je turistično mesto, kamor torej prihajajo tujci iz Avstrije, Nemčije in Francije. Ti tujci, da so se letos zelo hudovali radi pomanjkanja svežega peciva. Kupovali so star kruh, ki so ga pa potem metali po tleh. Zato je g. Žebot kot delegat mestne občine proti omejit-
vi nočnega dela. Mariborčani slišijo to storijo najbrž prvič.	-•	<■»	*	•	$	VitlJ
Mojster A. iz Ptuja se je hvalil, da ima zbrane podpise vseh pomočnikov iz Ptuja in Ormoža proti omejitvi močnega dela.
Temu je odgovoril s. Tome, ki ga je pozval, naj predloži podpise, ako jih ima, d!a se jih bo lahko primerjalo s podpisi, ki jih je zbrala med pomočniki organizacija, toda za odpravo nočnega dela. To je g. A, napotilo, da je vstal, pobral papirje in odšel.
Predsednik ankete je pojasnil, da se uredba o delovnem času v pekarnah ne more spremeniti, ker temelji na ministrski na-redbi, za katero pa pravita ministra za socialno politiko in trgovino, dh je ne bosta menjala.
Delegat pekovskih mojstrov D. je nato izjavil, da se pekovski mojstri ne bodo držali uredbe. Odgovoril mu je predsednik ankete, da bodb oblasti za to že poskrbele.
Anketa pravzaprav ni dala pravega rezultata, ampak je samo prepričala oblasti, da bodo morale odločno nastopiti proti sabotaži uredbe.
Ljubljana
Javno zborovanje
bo v nedeljo, dne 19. septembra 1937 ob 9. uri dopoldan v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Poročali bodo na zborovanju ss.: 1.) Stanko Likar: O bistvu in pomenu zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. 2.) Ivan Tome: O stališču delavskega gibanja do nove na-redbe in resoluciji o delavskih zahtev z ozi-ozirorn na naredbo. 3.) Ignacij Tratar: O izvajanju naredbe o minimalnih mezdah v stavbinski stroki in starostnem zavarovanju stavbincev. — Sodrugi, sodtužice! Udeležite se zborovanja v čim večjem številu, da podprete ,s tem dovolj jasno in odločno svoje zahteve!
Krajevni Medstrokovni odbor
Kcmemoracijo za Masarykom pripravlja delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« na torek, dne 21, t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na sporedu bo dr. Lončarjevo predavanje o Masaryku in primerne glasbene točke.
Žalna zastava ob smrti velikega Masa-ryka ss ]6 takoj razobesila nad prostori so-cialističnih organizacij v Del. zbornici.
Akcija za prepotrebno zgraditev moder-, nega kolodvora dejansko še ni niič dosegla.
Usoda cele stvari je v rokah tistih, ki lahko napravijo odločilno dejanje, pa doslej niti besede niso spregovorili.
206 stanovanjskih odpovedi je bilo vloženih pri okrajnem sodišču od avgusta do septembra. Največ je odpovedanih mali/h stanovanj. Da, vse je predrago, stanovanja tudi, plače se pa navkreber nikakor ne premaknejo.
Mestni muzej so odprli v bivšem Auerspergovem dvoru pri cerkvi nemškega viteškega reda.
Mrtvašnico dobimo. Te dni so tudi v zemljiški knjigi registrirali posojilno pogodbo med mestno občino in SUZOR-jem radi posojila dveh milijonov Din, ki jih bo mestna občina po svoji pismeni obljubi porabila za takojšnjo zgraditev mrtvašnice. — Tako bi morala biti mrtvašnica v surovem zgrajena še to jesen. Na ta način bi bilo za umrle deloma poskrbljeno, odprto pa ostane vprašanje vseh vprašanj — zgraditev bolnišnice, ki sprejema žive ljudi, ida jih, če le mogoče reši pred smrtjo.
Več vlomov smo imeli v zadnjem času. O nekaterih je dnevno časopisje poročalo. O vlomu v mestni dohodarstveni urad se še ni objavila nobena vest, i. i. i»
Maribor
Spominsko svečanost
za pokojnim predsednikom Češkoslovaške j * Masaryko(m priredi »Vzajemnost« v sredo, dne 22. septembra s pričetkom ob pol a. uri zvečer v dvorani Delavske zbor-nice. — o dr o,bne j š i spored objavimo v torkovi številki. Sodrugi in sodružice, pridite v čim večjem številu.
Črne zastave ,0b priliki Masarykove smrti so izobesile delavske ustanove na Svojih hišah:	»Delavski dom«, »Zadružni
dom«, »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev« in ostale samoupravne delavske institucije. Razen na javnih poslopjih vise črne zastave tudi raz mnogih hiš privatnikov.
Škandalozne higijenske razmere v Me-Iju. Na vogalu Kejžarjeve in Motherfeve ulice v Melju izpraznjuje mestna občina fekalije, ki jih pobira1 fekalijski voz po vsem okraju. So dnevi, ko pripelje ta voz po dvajsetkrat svojo vsebino na omenjeno mesto, kjer jo potem spušča v kanal, ki je dolg približno 200 m ter zvezan z Dravo. Vsakodnevno^ odkladanje fekalij na tem mestu povzroča daleč na okoli takšen smrad1, da bližnji stanovalci sploh ne morejo nikoli odpirati svojuh oken. §e hujše pa je, da so kanali bliznjn hiš zvezani s tem fekalijskim kanalom in pri aja smrad naravnost v kletne in stanovanjske prostore. Na ta način so prebivalci izpostavljeni hudi nadlogi in nevarnosti raznih bolezni. Pritožujejo se, da otroci bolehajo oid stalnega vdihavanja tega smrdljivega zraka ter, da $p se cei0 poedini stanovanjski predmeti nalezli tega smradu, Tuidi delavci tovarne Freund, ki navadno obedujejo v tovarni ter imajo svo-io jedilnico par metrov oddaljeno od feka-lijskega kanala, se pritožujejo, da v jedilnici sploh ni več obstanka. O teh hudih hi-gijenskih nedostatkih so bili že nekajkrat obveščeni merodajni gospodje^ na mestni občini, ki pa do danes še niso ničesar ukrenili, da se ta škandal spravi s sveta. Ali bo treba zares čakati, da bo v Kejžarjevi ulici izbruhnila kakšna epidemija? In ^ to samo vsled tega, da se prihrani na bencinu par litrov dnevno! Ob vseh prilikah razkazujemo tujcem naš štajerski Meran, prav posebno lepote našega otoka, v1 el' v ‘it '' V*	bi bilo, če bi go-
spodje, ki imajo nalogo pospeševati tujski promet, enkrat povedali tujcem tudi o higi-jenskih prilikah, ki vladajo v 3. mestnem okraju, in to v Kejžarjevi ulici?
Tomšičev drevored zazidan. Pod Kalvarijo so začeli te dni pod Tviklovo hišo
zidati novo vilo trgovca Biidefelda, ,S tem bo skoro vsa nižina pod Kalvarijo ob Tomšičevem drevoredu zazidana, kjer pred' par leti še ni bilo nobene hiše.
Zveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev Jugoslavije, Zagreb, podzveza v Mariboru
priredi v soboto, dne 2. oktobra t. 1. v dvorani pivovarne »Union« v Mariboru
VELIK KONCERT
pri katerem sodelujejo sledeča društva: Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužb. (dir. g, Maks Sohonherr), Glasbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev (dir. g. J. Bračko), Tamburaški odsek pevskega društva pekovskih pomočnikov (dir. s. S. Vihar), Delavsko pevsko društvo »Frohsinn« (pev. g. R. Globučnik), Žel. delavsko pevsko društvo »Krilato kolo« (pev. g. A, German), Pevsko društvo »Grafika« (pev. prof. g. U. Vrabec), Delavsko pevsko društvo »Enakost« (pev, g. M. Plevanč), Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (pev. g. A. Horvat). Skuipni zbor delavskih pevskih društev (pev. prof. g. U. Vrabec). — Na sporedu so umetniške in narodne pesmi. — Vstopnina: 10, 8, 5 in 3 Din, — Začetek ob 20. uri. —• Za udeležbo prosi odbor.
Naredba. Vaje v obrambi proti napadom iz zraka se bodo vršile v Mariboru v času od 15. do 20. septembra t. 1. — 1. Znaki ki se bodo pri teh vajah uporabljali, so sledeči: a) »Uzbuna« — piski siren, trajajoči 10 sekund s presledki 3 sek. za dobo 2 minut. Po 2 min. se isti znaki ponovijo zopet za dobo 2 minut. Plat zvona ter lokomotivski piski, b) »Konec nevarnosti« — nepretrgan pisk, trajajoč 1 minuto, 2 min. pavze* ter ponovitev nepretrganega piska, trajajočega 1 minuto. Zvonenje zvonov ter lokomotivski piski. 2. Na znak »Uzbuna« se mora ustaviti ves promet v mestu. Vozovi naj se podajo v stranske ulice, da bodo glavne u lce prazne za reševalna in gasilska vozila, ri nočni vaji morajo vozovi pogasiti luči.
»Uzbuna« mora prebivalstvo za-pus 11 ulice in se podhti v najbližja poslon-ja, kjer ostane dio konca napada. 4. Za casa nočne vaje morajo biti pri poslopjih vse zunanje luči pogašene, notranje lahko gorijo, samo okna morajo 'biti zastrta. Isto-tako bo vsa ulična razsvetljava pogašena. Vsakdo je dolžan, ravnati se točno po gornjih naredbah. Prekršitelji bodo strogo kaznovani.
Po 22-dnevni stavki mizarskih pomočnikov
prva pogajanja!
Št. Vid nad Ljubljano, 17. 9. 1937.
Meščansko časopisje, ki si je na zadnji velesejmski razstavi organiziralo tako hrupno reklamo in ki ,ve poročati o vsaki smrtni nesreči v Ameriki, molči o stavki mizarjev v Št. Vidu, ki jim je kot predmestje Ljubljane pred nosom. Tako »Jutro« kakor »Slovenec« lepo molčita. Zakaj? Ne marajo se zameriti mojstrom in ne marajo se zameriti pomočnikom, ki kljub slabim plačam rajši posegajo po meščanskih časopisih, kakor da bi se naročili na »Del. Politiko«. No, ta stavka bo menda vsakemu odprla oči, da spada v delavčevo stanovanje »Del. Politika«, in dh naj meščanske dnevnike plačujejo kar gospodje sami.
Saj radi zadnjega dopisa v »Del. Politiki« se je začel zanimati za njo še celo naš
g. župan. Če njega naš časopis razburja, naj' pa nas dviga in navdušuje.
Naši delodajalci so se ves ta čas trudili, da naberejo stavkokaze. Zato tudi ni bilo pogajanj, n. bt r A	- k'	t'	Ih
*" ■-	'	...	   inšpekcija	dela	in	raz-
pisala pogajanja na 22, dan stavke. Če bi delavci odklanjali sporazum, kako bi že rohnel »Slovenec« o rdečem terorju in nevarnosti, ko pa se delodajalci izogibajo pogajanjem in odrekajo delavcem tisto, kar sliši delavcem, je pa kar vse v redu!
Gospodje, ne boste nas! Naporen je naš boj, vendar se vam zahvaljujemo za vso izobrazbo, ki smo jo v svojem boju nehote dobili, kajti naučili smo se več, kakor bi se mogli iv deset prosvetnih tečajih.
Živela delavska solidarnost!
Celja
Narod pred Westnoviml vrati
Te dni so izprti zaupniki tvrdke Vesten d. d. ponovno izvršili intrvencijo, da bi tvrdka sprejela v delo odpuščene delavce, žrtve lanjskega klofutanja inozemskega mojstra Flecka in zlasti tudi zaupnike in njihove namestnike, ker je celo sodišče že v drugi instanci ponovno razsodilo, da traja zaupniški mandat neupravičeno odpuščenih zaupnikov naprej in je Westna tudi obsodilo, da mora tem zaupnikom plačevati mezdo do konca tega leta. Zaupniki pa so prišli samo do sluge tv. Westen, ki jim je sporočil, da pravni svetovalec tv. Westen sploh nikogar ne sprejme. Zaupniki, ki bi morali biti po jugoslovanskem zakonu o zaščiti delavstva v tovarni, da ščitijo delavstvo v smislu zakona in posredujejo medi delavci in podjetjem, torej niso smeli niti skozi vrata.
Pač pa so videli zaupniki pri tem pred istimi vratmi presunljivo žaloigro naših revežev, ki iščejo dela: Neprestano, dan na dan, čaka pred temi vratmi do 50 delavcev, da bi padla tudi za nje skromna drobtina z bogato obložene Westnove mize. In tako je
pred temi vratmi v novejšem času neprestano menjavanje, veliko rešeto za ljudi, de-lavce-trpine, ki menda še niso dovolj upognjeni. Gruča moledujočih za službo je stalno strašilo in opomin onim, ki so še pri delu.
Tak je narod pred Westnovimi vrati. Iz dneva v dan, ponižan, upognjen.
Ali pa se morda kdo izmed gospodov za železnimi vrati vsaj za hip spomni, kaj se poraja v dušah teh prosjakov in kam to pelje?
Morda pa imajo le tudi ti reveži še svojo dušo in iskrico človeškega ponosa, ki tli vkljub bedi in ponižanju?
»Vzajemnost« prične zopet z rednimi dramatičnimi vajami ter vabimo delavstvo obojega spola, da se čimprej prijavi za sodelovanje. Istotako prične tudi pevski odsek z redhimi pevskimi vajami, čim bo dovolj pevcev priglašenih. V obeh slučajih se je prijaviti pri trgovcu s. Božiču, Kralja Petra cesta ali pri s. Godniku Viktorju. — Družnost!
Kranj
Delavstvo se spominja Masaryka, Na
nedeljskem predavanju »Vzajemnosti« o delavski zaščiti ,bo s. dU Reisman uvodoma spregovoril tudi o umrlem češkoslovaškem prezidentu Masaryku, za katerim žaluje ves demokratični svet in zlasti češkoslovaško delavstvo. Tudi Masaryk je bil dlavec. Na Dunaju se je učil ključavničarstva, potem doma kovaške obrti in šele nato je prišel v šole. Tej svoji preteklosti je ostal Masa-ryk zvest po mišljenju tudi na svojm najvišjem položaju. Več bomo o tem velikem prijatelju delovnega ljudstva zvedeli v nedeljo na predavanju, ki bo ob 9. uri v dvo-
Shod stavbincev se je vršil ,v četrtek, dne 16. t. m. v unionski verandi. Na shodu so poročali govorniki o položaju stavbin-skega delavstva v zvezi z uredbo o minimalnih mezdah. Sprejeli so tudi resolucijo, ki zahteva večjo zaščito stavbincev in nalaga vodstvu organizacije, da ukrene potrebno.
rani. »Semen«. Naj že radi teda noben delavec in delavka ne zamudi predavanja.
Sodrug Ferlič Janez umrl. V noči od torka na sredo je po kratki bolezni umrl v ljubljanski bolnici 291etni s. Ferlič Janez, stanujoč v Stražišču, zaposlen pa kot delavec v »Jugočeški«. S. Ferlič je bil rojen v Poljanski dolini, kjer je bilo zlasti po vojni precej razvito socialistično gibanje. In kakor je večina delavcev, ki prihaja iz te doline za zaslužkom v kranjske tovarne, našla pot v prave delavske vrste, tako tudi pokojni Janez, ki je bil eden izmed naj-agilnejših borcev za delavske pravice. Bil je strokovno in kulturno organiziran ter naročnik našega časopisa. —> Molče se je poslovil od sodrulgov, kakor tudi od delavstva v »Jugočeški«, med1 katerim je bil zelo priljubljen, meneč, da se itak kmalu vrne. Toda usoda je hotela drugače. Vrzel, ki je z ugasnitvijo njegovega življenja nastala v delavskih vrstah, bomo gotovo težko izpopolnili. Čast njegovemu spominu. Preostalim pa izrekamo iskreno sožalje!
v.
Iz Španije
Med odmorom ta fronto pred Madridom
Prispela velika izbira jesenskega in zimskega blaga za plašče, obleke, kostume itd.
CESKI MAGAZIN
Po tovarniških cenah!	Krojaške	potrebščine!!!!
Maribor, Ul, 10, oktobra
Na drobno!
Na veliko
Trbovlje
Rudarsko zborovanje bo v nedeljo, dne 19, septembra t. 1, ob 9. uri dopoldne v »Delavskem domu«. Poročal bo načelnik II. skupine s. Pliberšek o poteku pogajanj s TPD, —• Rudarji, pridite!
Jesenice
Masarykova smrt je tudi na Jesenicah med delavstvom vzbudila veliko obžalovanje. Masaryk predstavlja našemu delavstvu poosebljeno demokracijo in služi kot simbol demokracije v današnji dobi fašističnih diktatur in avtokracije. Masaryk je znan tudi kot velik prijatelj češkoslovaškega delavstva, ki mu je pomagal, kjer je mogel in ki je sodeloval pri njegovih kulturnih ustanovah, zlasti pri ustanovitvi »Delavske akademije« v Praigi, vrhovne prosvetne centrale soc. dem. delavstva. Poleg državnih iposlopij so razobesili mnogi zasebniki — napredno misleči — prapore s svojih domov, a tudi na Delavskem domu visi črni prapor v počastitev spomina umrlega d)e-mokrata, prijatelja delavstva ter borca za resnico in pravico.
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Ces^r Kalifornije« z L. Trenkerjem v glavni vlogi. Med dodatki tudi lep kulturni film »Divje vode Drine« in Paramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Intermezzo*.
Litija
Zaostankarji, ki prejmete položnice, poravnajte do nedelje zaostalo naročnino (po položnici ali pa pri poverjeniku); kdor ne bo storil svoje dolžnosti, se mu bo brez nadaljnegk, list ustavil. Kdor je z*a razvoj delavskega časopisa, naj brez oklevanja stori svojo dolžnost! Poverjenik.
Sevnica
Vse naročnike »Delavske Politike«, ki so v zaostanku z naročnino, prosim, d'a ne zadržujejo z malomarnim plačevanjem tretje izdaje »Delavske Politike« na teden. Pokažimo, da tudi mi sodrugi iz Sevnice hočemo pomagati pri okrepitvi delavskega tiska, da bomo nekoč lahko zadovoljni z uspehi, ki jih bo rodilo izpolnjevanje dolžnosti do našega lista. Upam, da bo vsak izvršil svojo dlolžnost, da ne bo potreba ponovno prositi! Poverjenik,
Ruše
Izvleček iz kronike ruške tekstilne industrije. Ped tem naslovom priobčeni članek v štev. 73. »Delavske Politike« z dne 11. septembra t. 1. se ne nanaša na sedanjega ravnatelja ruške tekstilne tovarne, kar je v ostalem tudi iz same vsebine članka razvidno, ker je v njem govora o direktorju, ki je »odrajžal«.
V ogledalu
Naši kinematografi in »Slovenec«., »Slovenec«, ki je že dobro znan po tem, da dat nes pobija tisto, kar je še včeraj zagovarjal, ali da se mora vsaj štirikrat na teden ugrizniti v jezik radi svojih zgrešenih prerokovanj, je te dni napisal uvodnik proti predvajanju nemških nacističnih filmov in hitlerjevske propagande v naših kinematografih. To stališče je v redu. če pri »Slovencu« resno mislijo ali če se že spet niso trikrat premislili medtem, lahko s svojim vplivom takoj dosežejo, da se našim ljudem ne bo treba več zgražati nad nemško-nacistično propagando v kinematografu »Union« {ki ga »Slovenčarji« zelo dobro poznajo) in v drugih kinematografih. Treba je samo, da pri nemških filmih pokažejo isto odločnost, kakor so jo M pri ruskih. Torej bomo videli! |Že danes vam lahko zaupno povem, kaj bomo videli — da bo v tem slučaju ostalo pri uvodniku.)
Delavska predavanja
19. septembra v Kranju, restavracija Se-men ob 9. uri dopoldne.
26. septembra v Dolu pri Hrastniku.
Predavajo; dr. Reisman, Jelen in Eržen.
Tiskovni sklad
Celje: s. Bergles Jože Din 5. Črna: s. Sekaučnik Ivan. nabir. pola št. 55, Din 68 s. Sterže Franc, nab. pola št. 56, Din 47. Iskrena hvala! Posnemajte!
Ali sl že poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost 1
Delavski pravni svetovalec
Hita kupljena na dražbi (Dobravice) Vprašanje: Na javni dražbi sem kupil hišo, nisem pa doslej še plačal vseh obrokov kupnine, dasiravno so termini že potekli. Razen tega se je vknjižila na posestvo posojilnica, čeprav sem jo že plačal. Ali lahko dosežem, da se posojilnica zopet zbriše? Ali mi lahko hišo zopet prodajo, ker se nisem držal dražbenih pogojev?
Odgovor: Če niste izpolnili dražbenih pogojev in najvišjega ponudka pravočasno plačali, lahko zahtevajo prizadeti upniki, kakor tudi zavezanec ponovno dražbo, ki bi se vršila na Vašo nevarnost in stroške. Zato se sporazumite z upniki, da Vaim dražbe ne bodo predlagali. Če ste Posojilnico, ki je vknjižena, plačali, lahko zahtevate od nje izbrisno pobotnico in nato predlagati pri sodišču izbris vknjižene terjatve.
Plačevanje zgradarine (isti) Vprašanje:	Imam hišo na deželi. Ali
moram plačevati zgradarino, če stanujem v hiši sam? Ali moram javiti davčni upravi, če dam hišo, oziroma del prostorov v najem za trgovino ali gostilno?
Odgovor:	Plačevanja	zgradarine	so	o-
proščene samo stavbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za stanovanje po vaseh in selskih občinah, odnosno zunaj okoliša mest, trgov in. krajev proglašenih za javna zdravilišča. Če niste kmet, bodete morali od hiše plačevati zgradarino. Če date prostore v hiši v najem, morate to, kakor tudi višino najemnine javiti davčni upravi v vsakoletni zgradarinski prijavi.
Odpust zaupnika (Laško) Vprašanje: Bil. sem izvoljen za delavskega zaupnika, vkljub temu pa mi je podjetje odlpovedalo službo na 14 dni, češ, da
nima več dela. Podjetje mi je tudi plačevalo
mezdo, ki je nižja od mezde predpisane "“po kolektivni pogodbi. Ali sem upravičen iztožiti to razliko na mezdi in zahtevati od podjetja tudi, da mi plačuje mezdo še za naprej, ker me je neupravičeno odpustil kot zaupnika? V podjetju, kjer sem bil zaposlen prej, sem imel stalno službo in sem k novemu službodajalcu prestopil le, ker mi je bilo obljubljeno, da bom tudi tukaj stalen. Ali lahko zahtevam radi odpusta odškodnino?
Odgovor: Če ste bili izvoljeni za delavskega zaupnika za letošnjo leto, Vam delodajalec ni smel odpovedati službe pred koncem koledarskega leta. To tudi ne radi tega, ker nima za Vas več dela. Odpustiti bi Vas smel šele, če bi moral odpustiti tudi vse druge delavce, dokler pa je druge obdržal v službi, mora obdržati tudi Vas, tudi če Vam da drugo, morda manj plačano delo, katerega ste seveda dolžni sprejeti v primeru, da Vaš delodajalec res mirna za Vas več dela, ki sta ga opravljali doslej. Ker Vam je neupravičeno odpovedal, lahko zahtevate, da Vam plača mezdo do 31. 12. Opravičeni ste zahtevati tudi razliko med mezdo, ki ste jo prejemali in med ono, ki bi jo prejemali po kolektivni pogodbi, za 3 leta nazaj. Ne s/mete pa seveda podpisati nikakega obračuna, s katerim bi izjavili, da ste popolnoma plačani, ker bi se v tem primeru odpovedali vsem Vašim zahtevkom. Odškodnino z ozirom na to. ker so Vam obljubili stalno službo, bi lahko zahtevali le, če morete dokazati, da je bila ta stalnost mišljena tako, da Vas ne bodo nikdar odpustili, ali pa, da Vas bodta obdržali za določeno število let. Vendar izgleda, da bodete kaj takega težko dokazali.
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
PoStni predal štev. 3.	Poštni	čekovni	račun	12.048.
Telefon interurbaa štev. 5.	Brzojavi	Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centralno skladlite v Prevaljah.
Podrninice t
Prevalje, Lele, Mežica, Črna I, Črna II, St. Helena, Guitan|, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov ▼ Mežiški dolini.
Zadruga nudi ivojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge •prejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delei
znal« samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter siploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V slogi je moč, v delu rešitevl
==
T/MocUmUL vestnik
V skupnosti |e mo(!
Sodrugi in sodružice! Kako lepo pride do izraza ta izrek, nam kaže uspeh stavke v trboveljskih revirjih. Rudar, ki se drugo leto nadeja pokoja in ima za seboj že 29.275 dni službe, je bil reduciran. Vsak »šiht«, ki ga je opravil, mu je vzel del telesnih moči in zmanjšal njegov vid. Zdaj po 29tih letih naj bi bil vržen na cesto. Obratovodja g. Železnik ga je reduciral. Da dajo izraza nevolji, so pričeli rudarji v Trbovljah s protestno stavko dne 10. t. m., ki je bila končana drugi dan. Le skupnosti in solidarnosti naših rudarjev se je zahvaliti, da je obratovodja odnosno TPD preklicala ta svoj korak.
In mi mladi? Smo li tudi mi složni? Moramo biti! Preostaja nam le dvoje. Da strnjeni, s skupnimi močmi preprečimo, da bi ,kdo na sličen način z nami pometal. — Poedinci sami bodo slabo odrezali, premočen je nasprotnik, da bi se lahko .vsak posameznik z njim boril. Le strnjeni, solidarni« ramo ob rami, bomo izvojevali zmago sebi in vsemu delavskemu razredu!
Kako organizirati naše prireditve?
Sodrugi in sodružice! Veselice, -ples,
alkohol? Ne! Družabni večeri, izleti, poučna predavanja, da!
Žal mi je, da moram v tem članku nastopiti tudi kot kritik. Na neki veselici »Vzajemnosti« sem vidiel mladino, ki je o-motena od alkohola »švedrala« po plesišču in se obnašala, kot bi se ne smela. Nimam nič proti veselju in zaibavi, če ne presega mej! Mladi! Bodimo trezni. Alkoholu boj!
Zdaj, ko se začenja jesenska doba, bi bilo dobro nasvetovati voditeljem socialistične mladine, da prično tudi s kulturnim in izobraževalnim^ delom na polju mladinske vzgoje. Naj predavajo tudi člani in članice pod okriljem »Vzajemnosti« in drugih naših društev. Tudi družabni večeri za mlade sodruge in sodružice bi bili umestni. In tudi Vi, stari! Zanimajte se malo bolj za *z®kraz.bo in napredek naraščaja, skrb za mladino bodi prva! Naj ne velja za Vas oni izrek, ko pravite ob ženitvi sina ali . ,®re: »Kakor si boš postlal, tako boš ležal!« Družnost!
J. G., Trbovlje.
Ovaduštvo cvete
Radvanje, dne 15. septembra 1937.
Ob priliki pogreba pokojnega čevljarskega mojstra Ivana Hiubra je imel s. Eržen nagrobni govor, v katerem je orisal pokojnikovo življenjsko pot in veličal njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot eden izmed utemeljiteljev in prvoboriteljev socialističnega gibanja v Mariboru. Ta govor je strašno razburil radvanjske klerikalce, da so napravili zlobno izmišljeno ovadbo proti s. Eržen«, češ, da je imel na grobu hujskajoč govor in da je seveda treba proti njemu postopati. Kaj se bo iz te ovadbe izcimilo, še ne vemo, pa tudi ni važno. Nas zanima ovadlba sama na sebi, ker nam kaže, kako nizko je padla morala nekaterih ljudi,
da se poslužujejo tudi takih perfidnih sredstev m lazi, da bi jo zagodli svojemu političnemu nasprotniku. Te vrste ovaduštvo, kakor ga poznamo v naših krajih že izza časa svetovne vojne, je pač najgrše in naj-podlejše sredstvo, zlasti, ker potvarja dfej-stva in operira z lažjo in izmišljotino. Kdo je pisec te ovadbe, oz. njen diuševni oče, ne vemo, vemo le toliko, da se je tisti, ki je ovadbo podpisal, poslužil imena krajevne organizacije Jugoslovanske radikalne zajedli ic e v Radvanju. Ta ima sedaj besedo, da pove ali je o tej ovadbi kaj znano in ali z njo soglaša. —- Vsem pa velja naslednje o-pozorilo: Pozor pred ovaduhi!
-)(-
Kulturni pregled
Mariborski gledališki abonma za sezono 1937-38	1. Razpis abonmana.
Uprava »Narodnega gledališča« v Mariboru razpisuje abohjma za sezono 1937-38 ter vabi vse prijatelje našega gledališča, da se prijavijo za abonente. Abonma je veljaven za 22 predstav (14 dramskih, 7 operetnih, odnosno opernih) in 1 koncert ter pomeni velik popust proti večernim cenam. Abonma se plačuje letos v osmih (lani v sedmih) obrokih, ki so zato sorazmerno nižji napram lanskim. Obroke je treba plačevati vedno v prvih petih dneh meseca zaporedoma vsak mesec.
Cene za vsak mesečni obrok (plačati je treba torej osem takih obrokov) so: Ložni sedeži po 47, 33, 27, 17; za uradnike 39, 28, 24, 12. Parterni sedeži po 42, 23, 27; za uradnike 36, 28, 25. Balkonski sedeži po 42, 22, 25, 20; za uradnike 36, 28, 21, 16. Galerijski sedeži po 21, 17, 12; .za uradnike 17, 12, 8.
Do.be se tudi bloki, ki omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 14 dramskih in 7 glasbenih predstavah ter pri enem koncertu. (Izvzete se le one predstave, ki imajo označbo »izven« na lepakih.) Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadhiem abonmanu.
Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih od 10. do pol 13. ure) do sobote, dne 25. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do 18. septembra. Odi tega roka dalje bodo vsa mesta na razpolago novim abonentom. Abonma je neprenosljiv ter med sezono neodipovedljiv.
Splošna delavska zadruga »Železničarski dom« r. r. z o. z. v Ljubljani
obvešča vse svoje člane, da je Okrožno kot trgovsko sodišče razveljavilo veljavnost občnega zbora zadruge z dne 29, avgusta t. 1. Javljamo, da sklicujemo
IZREDNI OBČNI ZBOR
za nedeljo, 31. oktobra ob 8. uri v društvenih prostorih. Novi trg 2, z dnev. redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Volitev načelstva in nadzorstva.
3. Sprememba zadružnih pravil.
4. Razno.
Ako občtii zbor ob dtoločem: uri ne bi .bil skleočen, se bo vršil eno uro kasneje, ki je sklepčen ob vsakem’ številu navzočih. Čapelnik Pajer Makuc Zdouc
Okove za stavbe, apno. cement, beton-železo, traverze ter vso železnino In ves gradbeni materijaI, kupite ugodno In po zelo nizkih cenah v veletrgovini
A N D R A S I t — MARIBOR
Dogovor v slovenščini ni veljaven za Srbohrvate?
Okrajno sodišče v Mariboru je izdalo
.lu
Stroje, kovine, vsakovrstno železo, uporabljivo In neuporabljlvo plačam po najvlš/ih dnevnih cenalt
Justin Gustinili - Maribor
nakup in prodaja vsakovrstnih železnih predmet'
4. avg. t. 1.	.............
""	.	sodbo	glede	veljavnosti
sklepanja pogodb v enem državnem jezika za državljane, ki govore drug državni jezik v Jugoslaviji.
V neki tožbi za dobavo blaga se je namreč srbohrvatska tvrdka v Mostaru branila obveznosti iz pogodbe z izgovorom, da ni razumela sledečega slovenskega stavka v pogodbi: »Pridržimo si pravico dobavljati do 30% več ali manj«, češ, da lastnik ni vešč slovenskega jezika.
Sodišče je z razsodbo 1 P 596/37 tožbo dobavitelja res zavrnilo in v razlogih med drugim izreklo: »Tudi je verjetna navedba priče O., da sta s tožencem pozne-je> x°, ?ta v.l(iela ono klavzulo na kopiji narocilmce, jo razumela tako, da pomeni, da more biti etiketa po formatu toliko večja ali manjša, kajti klavzula je napisana v slovenskem jeziku, ki ga Srbohrvati ne razumejo vsi popolnoma.«	,
Višja instanca ?al v tej smeri ne bo mogla izreči svojega mnenja, ker je ta pravna zadeva »bagatelna«^ protj kateri priziv ni dopusten.
Zlasti delavstvo pa moramo opozoriti, aa se v takih ali podobnih zadevali kljub temu najbrž ne bo moglo izgovarjati, da ne razume srbohrvaškega jezika. Posebno bi svarili delavstvo, da bi se morda pri uradnih odlokih sklicevalo na razloge te sodbe, ker se bodo oblasti upravičeno sklicevali na popolno enakopravnost in enako veljavnost vseh državnih jezikov v državi na temelju Ustave kraljevine Jugoslavije.
za Cankarjevo dražbo. Za 20 Din dobt vsak član 4 lepe knjlKe. -
irai
Športna rubrika
■CK Svoboda (Ljubljana) : SK Mars. V
nadaljevanju prvenstva ljubljanskega I. razreda se srečata v nedeljo ob pol 11. uri na :grišču ob Tvrševi cesti delavski SK Svoboda in SK Mrrs.
Prvenstvena nogometna tekma SK Olimp : SK Amater. V nedeljo, dne 19. t. m. se bo vršila na iigrdšču SK Amater-ja prvenstvena nogometna tekma s SK 01im» pom iz Celja. Ker ?ta oba kluba delavska, se obeta res le.pa igra. Vabimo vso delavsko športno publiko, da si ogleda to prireditev. V predtekmi nastopita rezervi DASK in Amater.
Za gostilne: porcelan, emajlirana in lito-železna posoda, kozarce in steklenice ne kupite nikjer ceneje, kakor v oddelku za ku-hm/sko opremo J Irme
.»A N D R A S I £ — MARIBOR
Za konzorcij izdaja In urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.