^ST, četrtek 4> septembra 1959 *to ■ Št. 227 (4381) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trsi 94.638, 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo *• 31-338 « o it. C, II. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-631 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: Četrtletna 1300 tir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir letno 1000 lir - ^°v; 7, Podružnica GORICA: Ulica S. PelUco 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 to od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: i£alo2nisrr» wak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finanCno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70J3-JV5 upščina OZN bo ločeno obravnavala !L vprašanja, ki se tičejo razorožitve ^teuo afriško-azijske skupine bodo posebej obravnavali protest proti jedrskim poizkusom Fl ' Koča Popovič pozdravlja predlog Hruščeva • Pella je svoj govor prilagodil sedanje-°zfačju popuščanja napetosti - blede Južne Tirolske je poudarjat nepristojnost OZN t _ 114 bo ^neo3' ~~ Skupščina OZN je danes skle- Ul ■jn.ujisuiua eno obravnavala vsa vprašanja razoro-i “,nev^enl redu, in sicer med drugim Mrskih nr,-3slcih P°izkusov v Sahari ter vpra-1 Poizkusov na splošno, kakor je zahtevala ‘StS-sjf ,!ahteva‘iaenr USpeh' usih Za reso- Poiztn^u o ločeno V Sahari tem sm, VJe in Ma' <2 dele^fu -ie gla-A je 30 ’ .vzdrža- *• nihče’ Proti pa ni ielegatreSi°.’Ucii,i k,.»ata 2av!g,at iziavil, ien Potek, ? *°bs04a- Evropi drugo vprašanje, ki bi se lahko rešilo v neposredni prihodnosti. Poudaril je, da razredčeno področje ne bi bilo samo del razorožitve, temveč prav toliko tudi del poskusa, da se v Evropi, ki je sedaj razdeljena in skregana okrog razdeljene Nemčije, u-resniči čim bolj široko sodelovanje narodov z obeh strani meje, ki jih sedaj loči. 3. Izhajajoč s stališča, da danes ne more biti govora o dolgoročne poli- »ekp ter da ie 1 uresničenju *»di ste 'ofenziva, tike miru’ 6e se ne nažne učln' n.pr(?ti. {ran- nega vprašanja, je Koča Po- > PriPrD°?a> ie, da d !'»tej zan ?Jena raz' i 0 ra7neV-' v °kviru Pa j/^orozhvi. pri. takn P1 mnenja, ,’bi ga bii13110 vpraša- . 11 4n0 10 treba ob' ‘Ploi eeškoslo- (SskUiSter Vaclav' So ^zunanj, mini- < frster pln 4anski zu-to a- Prvi je l* re^fko milni Vh P» ie tl cP° t-oli-(0>dr P°udaril, da t,i«Pa lahknltl!V’ majh' v sPevain konstrukcij. z uglajeva- Hril :4®j* le med dru *a zu°Vanski dr-im, °Povič Vaanle zade- k°8 “ Lve pozdra- k*,ga je L°ln! raz-oro- >> sz T0!1-1 pred- 1 »led Gruščev. Ko 6« skui0.8.1?0 debato J1 d, “»“vič Priseine 0ZN. v \\ dej.al> da ni kiji °žaja medna-° 1)0 nek preteklem StUb1? ,nh P°zi- C, 2e‘e Dm«1 -Ph *abko S zn?-a! embne if&J ¥;A htnih ■ je v Vfi1**«- Razgovorov kJjl* pri ru nujno <,StranSkean'e pr,avil-ai*nm« privolitve ^*MPi-U«bekP°tPakŠČa' >de> razu* 0Zrabja v ,Ce ansk, ^evanju, pa C b°do t. ,Vi nape' " .tendence fePeliale > kurz i« r>ih r‘Ldo cele vr-^V.°r0v n^ov.°rov, pa ! '»hk^ega ki1Sjib pred' R” držav [K 6 ,eVan;, n°sih». Sftvič de^.°iega go- i ''Uk Se nin :‘V pri' k ht,, - ki s daljuje po- ^ Po vsem ^lP°skusP3eveda A;r‘’A: kSASi”. r h vla,‘i j^t i verem U' ker je kXvfia ^t,v'?asPodpret? ^ po' lW*!S? 5t0s~.ad*al: irV ?stalih ov tudi frSStf1 se pre- * ie den s p0l takega K 3*i p°- * dal" P4°- Wr°6‘r*bhoem^avil tbi >m? d staCaazpal uSiS S v' S S 8kušam Žnost zlasti kar se tiče vprašanj Srednjega vzhoda. O Alžiriji je izjavi1; «Zad-nje izjave de Gaulla so nas zelo potolažile. Menimo, da i-majo konstruktivno vrednost za zadovoljivo rešitev vprašanja v celoti.« Govoril je zatem o razorožitvi in izboljšanju položaja v nezadostno razvitih deželah. Glede razorožitve je izjavil, da italijanska vlada proučuje načrte, ki so bili predloženi zadnje dni. Dodal je, da je to najbolj primeren trenutek za skrajne napore, da bi se začela pogajanja o zmanjšanju razorožitve. Pri tem je poudaril naslednjih pet točk, ki bi morale po njegovem biti temelj vsakega načrta bodisi glede delne kakor celotne razorožitve; 1. Razorožitev se mora izvršiti postopoma. 2. Sleherni sporazum o razorožitvi v posameznih fazah bo moral določiti primerno nadzorstvo 3. Razorožitev glede običajnega orožja bo morala potekati vzporedno z atomsko razorožitvijo. 4. Vsako bistveno napredovanje pri razorožitvi bodo spremljali sporazumi o varnosti. 5. Vojaška razorožitev bo tem širša, nagla in trajna, kolikor bo prej prišlo do premirja in zatem do sporazuma, kar se tiče propagande. Peha je izjavil, da je italijanska vlada pripravljena storiti na podlagi teh petih točk vse mogoče in začeti sestanke v Ženevi v okviru odbora desetih in nato v razorožitvenem odboru OZN in kjer koli drugje. Italija želi. naj bi tudi na ženevski konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov dosegli sporazum ne samo «0 zmanjšanju nevarnosti atomskega spopada«, pač pa tudi sporazum o miroljubni uporabi jedrske energije. Glede nezadostno razvitih držav je izjavil, da italijanska vlada sedaj proučuje možnost povečati svoje prispevke za poseben sklad, za razširjeni program tehnične pomoči in za sklad za pomoč otrokom. V svojem govoru je Pella omenil tudi Somalijo in izjavil, da je zahteva somalske skupščine, naj bi se predčasno proglasila neodvisnost Somalije, povsem upravičena, ker ima ta dežela sedaj ustroj svobodne in suverene države. Dodal pa je, da je Italija pripravljena pomagati Somaliji še nekaj let in prevzeti nase glavno breme tehnične pomoči. Pred zaključkom svojega govora je Pella izjavil, da se mora ustaviti še pri zadnjih izjavah avstrijskega zunanjega ministra glede Južne Tirolske. Dejal je, da to vprašanje ne spada v pristojnost skupščine OZN in obsodil postopek avstrijske vlade, ki podaja izjave, medtem ko so v teku diplomatski razgovori, ki se tičejo celotnosti italijansko-av-strijskih odnosov in tako tudi nekaterih strani izvajanja sporazuma De Gasperi-Gruber. Dodal je, da bi z avstrijsko pobudo, da začne javno pole- miko, lahko postali razgovori nekoristni. «če hoče Avstrija to, je dodal Pella, bo morala prevzeti vso odgovornost.)) Poudaril je zatem, da nastop Avstrije v skupščini OZN ne spada v pristojnost te skupščine in da on s tem govorom ne misli odobriti tolmačenja določb listine OZN, kakor jo tolmači avstrijska vlada. Zatrjeval je, da je Italija ne samo izvajala sporazum De Gasperi-Gruber, pač pa da je o-mogočila manjšini v Južni Tirolski položaj, «ki ni bil po liberalnosti prekoračen v nobenem drugem delu sveta«. Nato je pripomnil: «Ne sme se sicer pozabiti, da so Jrugo-rodci Gornjega Poadižja že izvedli svoboden referendum, potem ko so leta 1939 povečini optirali za preselitev v nacistično Nemčijo ter so zatem zahtevali in dosegli ob koncu druge svetovne vojne povratek in italijansko državljanstvo. To je bila svobodna izbira, ki mora veljati za dokončno.« —-«»------ iški rudarji protestirajo proti politiki vlade BONN, 23. — Sindikat rudarjev Zahodne Nemčije je odredil, naj bo jutri v Bonnu pohod 50.000 rudarjev iz protesta proti politiki vlade, zlasti proti politiki ministra za gospodarstvo, kar se tiče rudarskih vprašanj. Sindikat o-čita vladi, da ni s primernimi sredstvi reševala krize v premogovni industriji. Rudat.i, ki sc bodo udeležili protesta, bodo prišli v Bonn z rečnimi parniki in z avtobusi. Stevenson zelo po današnjem optimist glede razorožitve razgovoru s Hruščevom Izredno živahni prizori med obiskom na posestvu Garsta - ..Prihajajo kozaki" - ,,Sužnji kapitalizma in sužnji komunizma živijo zelo dobro" Danes pride Hruščev v Pittsburgh DES MOINES, 23. — Hruščev je danes prišel v Conn Rapids, 120 km od Des Moinesa, kjer je veliko posestvo Rostvella Garsta. ki je strokovnjak za gojenje koruze in ki je obiskal Hruščeva med svojimi številnimi potovanji v Moskvo. Ko sta si Hruščev . in Garst ogledovala koruzna polja, je prišlo do pravih spopadov med skupino časnikarjev in fotografov ter ameriškimi in sovjetskimi agenti, ki skrbijo za varnost Hruščeva. Nekega časnikarja so ameriški stražarji dobesedno za gnali nekaj metrov vstran in padel je na filmske operaterje. Časnikarji in fotografi so bili kakor obsedeni in so se prerivali okoli Hruščeva in Garsta ter teptali koruzna polja Garst se je naveličal in se zelo razjezil ter je obrcal nekega fotografa in nekega časnikarja. Agenti in policijski stražarji nist uspeli zadržati množice časnikarjev, tako da so morali poklicati na pomoč nameščence na kmetiji, ki so prišli na konjih. Tedaj je neki časnikar zavpil: «Pii hajajo kozaki.« Med prerivanjem so se Ljdge, policijski organi in policijski stražarji prijeli za roke in napravili varnostni obroč okoli Hrusče-va in Garsta. Do prerivanja je prišlo tudi, ko so hoteli Hruščevu pokazati delovanje nekega kmetijskega stroja. Garst, ki je skušal sam zaščit ti Hru' 'eva pred navalom prave vojske časnikarjev in fotografov, je večkrat zavpil, da bo prenehal razkazovanje posestva, če ne bodo odšli. Končno pa je začel metati proti fotografom in filmskim operaterjem cele pesti koruze, kar je povzročilo obilo smeha, tako da je napetost popustila. Tudi žena Hruščeva. ki si je ogledala posestvo, se je prito- iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiitiiMiiiitiiiiitiiiiiiiHttiiiiiiiMiiiMiiniiiiitnniiiiiiinmiiiiiiiiMiiiiiiitiitiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii,,m,,m,),,,nnDinnuniiiinimiiiiiiii,im,mn Prvi komentarji Pellovega govora v New Yorku Zapoznela prilagoditev Segni in Malagodi se pogajata o centrizmu? Zakaj Italija ni bila obveščena o obisku Hruščeva v ZDA? Segni sprejel go riško delegacijo (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Glavni predmet današnjih političnih komentarjev je Pellov govor na zasedanju generalne skupščine OZN. Na splošno se ta govor ocenjuje kot zakasnelo prilagojevanje italijanske zunanje politike k splošni politiki pomiritve v svetu, ki se je začela z obiskom Hruščeva v ZDA. Kako zelo je v tem pogle- du Italija zaostala po krivdi sedanje desničarske vlade, dokazuje najbolje pisanje tiskovne agencije Fan-fanijevih nekdanjih ekspo nentov v palači Chigi «Mau Mau» — ki jih je Pel la odstranil in ki zaradi te ga zelo kritično presojajo njegovo početje Kljub Pet lovi servilni politiki do ZDA in NATO, Italija namreč ni bila obveščena o obisku Hru. ščeva v ZDA. Omenjena agen cija trdi, da nikakor ni res tisto, kar je trdil Pella, da noben zaveznik ni bil o tem obveščen. Agencija poudarja, da je ameriška vlada obvestila Veliko Britanijo, Francijo in celo Zahodno Nemčijo. In ko se je Adenauer sestal v Cadenabbii s Segnijem, je za cbisk že vedel, toda Segniju tega ni hotel povedati, ker_ so mu Američani tako naročili. Kljub temu pa je Segni vendarle nekaj slutil in naročil svojemu veleposlaniku Brosiu, naj povpraša v Beli hiši, ali so govorice o obisku Hrušče- ................... milim........... m Dekret argentinske vlade o postavitvi komunistov izven zakona Aretacije sindikalnih voditeljev zaradi stavke, v kateri sodeluje nad milijon delavcev - Bombni atentati A k?r ie da bi se °h8el Čim' y ioLlalikovptraa>ni'h, Ul>Ca ta hač|P°Uda' , -aaclr’ Pri- »V* ‘>1 ^stot,.,, v celoti > 6<čdpa‘odV„lah--V Cl bera,”L,01«8' l§K k nerazvtih 8dar: d>l. da tt>Čj ;^«z. v Srednji BUENOS AIRES, 23. — Nadaljnje se splošna stavka, ki se je začela opolnoči in ki je bila proglašena za 48 ur. Toda tik pred začetkom stavke je bila preklicana stavka 300 tisoč železničarjev, ker je bil zadnji hip dosežen sporazum med finančnim ministrom in sindikati glede zahtev železničarjev. Vendar pa je sedanja stavka, pri kateri sodeluje nad milijon delavcev, med največjimi, kar jih je bilo zadnja leta v Argentini. Vlaua je odreaila aretacijo glavnih sindikalnih voditeljev, ki so proglasili stavko iz protesta proti (inačitu revščine, gladu in brezposelnosti, ki ga je pripravila vlada«. Smotri stavkovnega gibanja so: borba proti višanju življenjskih stroškov, zvišanje pokojnin in izročitev zemlje tistim, ki jo obdelujejo, ali pa izvedba agrarne reforme. Policija je izvršila tudi številne preiskave. Med aretiranimi je tudi glavni argentinski komunistični voditelj advokat Rodolfo Araoz Alfraro. Polek tega je vlada sklenila, da bo zahtevala od sodišča, naj proglasi komunistično stranko izven zakona. To je sporočil minister za gospodarstvo in za delo Alsogaray po radiu nekaj ur pred začetkom splošne stavke. Izjavil je, da je vlada pripravila dekret, s katerim določa, naj državni pravdniki zahtevajo od sodišč odločitev, ki naj komunistično stranko postavi izven zakona in prepove njeno udeležbo na volitvah. «Vlada, je izjavil minister, je mnenja, da je komunistična stranka prekršila obveznosti, ki se jih morajo držati politične stranke, ker se ne drži demokratičnih načel države«. Minister je dalje izjavil, da ima stavka, ki jo je proglasilo 81 peronističnih in komunističnih sindikatov, političen značaj. »Stavka, je izjavil, ima jasne smotre in ne more prinesti koristi delavskemu razredu. Nahujskana je bila po komunistih in po najbolj ekstremističnem sek-torju peronizma*. Zatem je minister izrekel zaupanje v trdnost valute in gospodarstva in poudaril u-speh posojila, katerega podpisovanje je bilo zaključeno 21. septembra. Na koncu je minister izjavil, da je vlada mirna, toda odločena je porabiti vsa sredstva, «če bi stavkajoči skušali kaliti javni red«. Kar se tiče komunistične stranke je treba ugotoviti, da je delovanje stranke in njenih enajstih združenj prepovedano. Toda vlada hoče sedaj s pomočjo sodišča odvzeti pravno osebnost stranKi, zato da bo lahko aretirala njene voditelje zaradi protizakonitega združevanja. Medtem pa poročajo o raz-nih bombnih atentatih. V ^°r-dobi je eksplodirala bomba, ki je ranila dve osebi. V La Plati so aretirali dva moška, pri katerih so našli eksplozivne snovi. V pokrajini Buenos Aires so bile poškodovane nekatere železniške naprave. V Rosariu, ki je važno industrijsko središče 450 km od pre- Foreign Office o Laosu LONDON, 23. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je SEATO ((upravičeno zelo zainteresirana glede vsega, kar se dogaja v Laosu«. Potrdil je, da je zadeva na dnevnem redu zasedanja vojaškega odbora te organizacije, ki sedaj zaseda v Bangkoku. Pripomnil pa je, da je lao-ška zadeva sedaj pred Varnostnim svetom OZN, ki bo po prejemu poročila preiskovalnega pododbora lahko sprejel «vse praktične ukrepe, ki se mu bodo zdeli potrebni«. Predstavnik je dalje izjavil, da navzočnost Američanov v Laosu ni nobena intervencija, ker je njihova naloga samo vežbati laoške vojake pri uporabljanju orožja, ki so ga dobili od ZDA. V zvezi z noto, ki jo je britanska vlada izročila včeraj sovjetski vladi, je predstavnik izjavil da se po mnenju britanske vlade vmešavanje Severnega Vietnama v Laosu nadaljuje. Dodal je, da je naloga Varnostnega sveta proučiti sleherni predlog, ki se tiče Laosa in tudi sovjetski predlog za sklicanje nove mednarodne konference. Kakor poročajo iz laoške prestolnice, je minister za informacije izjavil, da je kolona kraljeve vojske prišla do reke Ma v pokrajini Sam Neua blizu severnovietnamske stolnice stavka tudi javno | meje. Uporniki pa so okrepili prevozništvo in večina ura- . svoje postojanke na levem dov je zapitih. ihregu reke. va točne, toua Odgovorili so mu, da ne vedo nič. To pomeni, da je vlada ZDA nalašč skrivala vest o obisku samo pred italijansko vlado. Vzrok za tako zadržanje je vsekakor obstajal in sedaj se govori, da so se v Washingtonu najbrž bali, da bi v Rimu na vest negativno reagirali Vsekakor pa je dogodek znak osamljenosti Italije v zboru zaveznikov. Prve ocene Pellovega govora se lahko zajamejo v naslednjih točkah: 1. Kljub splošnemu poskusu, da bi se izognil ponavljanju preživelih zatrjevanj o solidarnosti Zahoda itd., vsebuje Pellov govor nekatera stališča, ki še vedno niso v skladu z novim kurzem v mednarodni politiki. Tu je v prvi vrsti Pellovo stališče do de Gaul-lovega načrta glede Alžira, o čemer je Pella izrazil skoraj globoko zadovoljstvo. Taka izjava je vsekakoi zelo nerodna, zlasti ker prihaja v trenutku, ko voditelji alžirske osvobodilne fronte tako odločno zavračajo izzivalno delovanje francoskih nacionalistov. Po drugi strani pa izjava nikakor ni v skladu z italijanskimi interesi v Sredozemlju. 2. Pozitivno se ocenjuje Pellov predlog o postopni razorožitvi. 3. Tudi Pellovemu stališču glede vprašanj gospodarsko nerazvitih držav se ne more nič očitati, razen dejstva, da so metode, ki jih je predlagal, že precej preživele. 4. Glede južnotirolskega vprašanja se poudarja, da je Pella enostavno ponovil dosedanje stališče, češ da gre za notranje vprašanje Italije ter očital avstrijski vladi, da ne bi smela »internacionalizirati« tega spora, dokler trajajo med Italijo in Avstrijo pogajanja. Pri tem se upravičeno pripominja da so ta pogajanja kljub dolgotrajnosti ostala na taki Stopnji, ki je prisilila avstrijsko vlado, da spravi južnoti-rolsko vprašanje pred OZN. Predmet današnjih komentarjev je tudi odložitev Segni-jevega in Pellovega obiska v Kanadi. Sporočilo, da obiska ne bo, je prišlo precej nenadoma. Komentatorji poudarjajo, da je tak način odlaganja zelo čuden, ker je navada, da se obisk prekliče istočasno s pristankom vlade dotične države, v kateri je bil obisk napovedan. Glede razvoja notranje politike pa postaja iz dneva v dan vedno bolj splošno prepričanje, da bo po oktobrskem kongresu krščanske demokracije v Florenci prišlo do večje vladne spremembe. Po nedeljskem govoru Fanfanija v Arezzu, v katerem se je izrekel za obnovo centrizma, se zdi, da bj ga hotel v določenem smislu v tem pogledu predsednik vlade Segni prehiteti. To dokazuje tudi današnja vest, da se je sestal z liberalnim voditeljem Malagodijem. Baje sta se po vsem konkretno razgovarjala, kakšna bi bila podlaga za obnovo štiristranske koalicije. Segni bi pristal na obnovo centrizma v primeru, če bo v Florenci postalo jasno, da ne bo mogel nadalje vladati s sedanjo večino; Malagodi pa je postavil kot prvi pogoj za morebitno sodelovanje pristanek žila Garstovi ženi, da si ni mogla ogledati nekaterih del, ker so jo pri tem ovirali časnikarji in fotografi. Garstova žena je odgovorila: «To je res zelo nerodno, prav rada bi jih vseh oklofutala«. Med ogledovanjem posestev Garsta sta Hruščev in Garst živahno diskutirala o vrstah koruze. Nato so Hruščevu razkazali delovanje raznih kmetijskih strojev. Po ogledu posestva se je spet vnel razgovor med Hruščevom in Gar* stom. «Priznati moram, je dejal Hruščev, da ste inteligentni ljudje, toda bog vam je po-maeal«. Strinjam re, je odgovoril Garst, bog je na naši strani. «Bog je tudi na naši strani, je odgovoril Hruščev, in mi napredujemo hitreje od vas«. »Bog pomaga tistim, ki si pomagajo, je nadaljeval Garst. to je ameriški pregovor*. »Bog pomaga intel:gf'nt-nim ljudem«, je zaključil Hruščev. Hruščev se je tako zanimal za vse pri ogledovanju polj, da so mnr’'i «ačetek kosila odložiti za tri četrt ure. Kosilo so pripravili p ' vel'’-im šotorom. Povabljenci so bili pri-jatelii druž:’'f Garrt in znanci Hruščeva. Med temi je bil tudi demokratični kandidat za predsednika Stevenson. Med potjo proti šotoru, kjer I so pripravili kosilo, je Hru-I ščev izjavil, da je nanj na-' pravilo velik vtis vse, kat je videl, in ie čestital zaradi u-speha v kmetijstvu. Garst je v svojem odgovoru najprej vprašal Hruščeva, ali je opazil dober sprejem- ki ga je bil deležen med potjo, in ko je dobil pritrdilen odgovor, je dodal: »Veste, midva sva kmeta, se razum-va, lahko bi uredila probleme hitreje kakor diplomati.« Tedaj je Garst oPazil, da ga Cabot Lod-ge posluša. Prosil je za opro-ščenje in je predstavil Hruščevu večino navzočih kmetovalcev. Hruščev se je pri vseh zanimal, s čim so se spe. cializirali. ter o njihovih metodah kmetijstva in reje. Kosilo je potekalo brez slehernega protokola. Vsi povab ljenci so se sami poslužili in so si izbrali prostor, Wer se jim je bolje zdelo Hruščev je sedel poleg Stevensona in Garsta Davida, sina gospodarja. Med kosilom je pogovor potekal povečini o kmetijskih vprašanjih. Med kosilom je Hruscev rekel Stevensonu. ki ie o sebi govoril kot o ((politiku v po-koiu«, naj ne zgubi poguma zaradi svojega poraza pri predsedniških volitvah. Stevenson je odgovoril, da verjame, da se Hruščev še ne misli umaknili, in Hruščev je prikimal. «V primeru da se mislite umakniti v privatno življenje,« je nadaljeval Stevenson, ((pridite k meni v Illinois, kjer bova skupno preživela svojo starost.« Hruščev ga je vprašal, ali ima ribnik. Stevenson je odgovoril, da ga bo dal pripraviti. Stevenson je pozneje izjavil časnikarjem, da se je več časa razgovarjal s Hruščevom in dodal: ((Prvikrat sem se čutil opogumljenega, kar se tiče lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllliiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillMIIlHII Segnija na ((liberalni načrt«, drugi pogoj pa bi bil. da bi bili iz sodelovanja izključeni monarhisti. Seveda gre za račun brez krčmarja, ker je gotovo, da socialdemokrati in republikanci v taki centristični vladi ne bi sodelovali, razen če bi prevladale v obeh strankah desničarske struje, ki so sedaj v manjšini. Fanfanijeva tiskovna agencija pa odgovarja danes vodstvu krščanske demokracije, ki je napadlo njegov govor v Parmi. Fanfanijevci obtožujejo vodstvo, da se je tajno sporazumelo z desničarskimi strujami stranke. Ta trditev je vei^ jetno resnična, kajti danes so se člani vodstva sestali in ugotovili, da je sporazum s Fan-fanijem nemogoč in baje so naročili nekaterim svojim prvakom, in med njimi tudi Segniju, naj nadaljujejo v svojih govorih z napadi na Fanfanija. Prihodnja seja vlade bo prihodnji teden, čeprav je bilo prvotno sporočeno, da bo že pred prihodnjo nedeljo. Predsednik vlade Segni je sprejel danes zvečer na Vimi-nalu goriško delegacijo, ki jo je spremljal podtajnik pri predsedstvu vlade Russo. V delegaciji so bili: predsednik pokrajine, predsednik trgovin, ske zbornice, tržiški župan }n poslanec Marina. Segni je obljubil, da se bo osebno zanimal za vprašanja, ki mu jih je delegacija obrazložila. A. P. Družina Leonas in Hruščev DES MOINES, 23. — Hruščev je danes ukazal zunanjemu ministru Gromiku, naj se osebno zanima za primer dveh otrok dveh poročencev iz Chicaga, zato da bosta lahko zapustila Sovjetsko zvezo. Pau-lus Leonas i„ njegova žena, ki sta prišla v ZDA iz Sovjetske zveze leta 1944, stu danes med razgovorom s Hruščevom prosila, naj dovoli njuni 20-lelni hčerki in 17-letnemu sinu, da bi prišla v ZDA. Hruščev se je z omenjenima srečal v hotelu, preden je odpotoval v Coon Rapids in je pazljivo poslušal , njihov primer. Zatem je prijel gospo Leonas za roke in jo pogladil po licih v znak simpatije. Obljubil je. da bo stoi", -\se mogoče, da njuna hčerka in sin prideta v ZDA. Poklical je Groirika in izjavil: »Zanimaj se za to zadevo.« Gospa Leonas je začela jokati od ginjenosti in Hruščev ji je še enkrat ..tisnil roko. Mrzlično pričakovanje v na odgovor Alžircev de Parizu Gaullti Ameriška vsestranska diplomatska dejavnost s tem v zvezi Posvetovanje maroške vlade - Pismo Hruščeva de Uaullu Pinaj/eva zmaga glede proračuna PARIZ, 23. — Z veliko pozornostjo so danes v Parizu opazili obisk ameriškega poslanika pri de Gaullu. Ker je ameriški državni tajnik Her-ter včeraj podprl v skupščini OZN načrt de Gaulla o Alžiriji in ker posvečajo Američani te dni veliko diplomatsko dejavnost okoli alžirskega vprašanja, so politični opazovalci prepričani, da se je de Gaulle razgovarjal z ameriškim državnikom prav v tej zadevi. Napetost, ki jo povzroča pričakovanje odgovora alžirske vlade, je tako velika, da so današnji sklepi vlade šli mimo skoraj neopazno. Na seji vlade so razpravljali o proračunu za prihodnje leto. Primanjkljaj bo znašal približno 600 milijard frankov, kar pomeni uspeh za finančnega ministra Pinaya, ki je večkrat grozil, da bo odstopil, če bo primanjkljaj v prihodnjem ietu višji od letošnjega. Na seji so govorili tudi o pokojninah bivšim bojevnikom, ki so bile v celoti ukinjene leta 1957. V novem proračunu so deloma obnovili pokojnine za bivše bojevnike v vojni 1914-18. Tisk nima prostora za te ((postranske« dogodke in še dal.ie napoveduje, da alžirska vlada ne bo v svojem odgovoru »zaprla vrat« de Gaullu. Medtem ko se pristaši »liberalnih rešitev« veselijo nad možnostjo sporazuma, poudarja skrajna desnica, da ni mogoče začeti razgovorov med de Gaullom in alžirsko osvo- bodilno fronto, ter kričijo, da Alžirija ne bo v nobenem primeru prenehala biti francoska. Toda eni in drugi so zaskrbljeni, in sicer zaradi tega, ker se pač zavedajo, da so de Gaullovi načrti še tako nejasni in da vsebujejo toliko nesprejemljivih pogojev, da bodo Alžirci v svojem odgovoru postavili vsekakor svoje pogoje za začetek pogajanj Spričo tega spet nastaja bojazen, da se bo Francija odločila za nadaljevanje vojne. Vendar pa je sedaj vse v mrzličnem pričakovanju izjave alžirske vlade. Tudi v Alžiriji kolonisti molčijo. Opazovalci so vsi mnenja, da bo vojska sledila odločitvam de Gaulla. De Gaulle bo jutri odpotoval na obisk v severne departmaje Francije in prav med tem potovanjem bo morda zvedel za odgovor alžirske vlade. Ker bo med svojim potovanjem, kakor običajno, imel tudi nekaj govorov, se domneva, da bo takoj odgovoril na izjavo alžirske vlade. Po včerajšnji seji maroške vlade so objavili poročilo, ki pravi, da je maroška vlada poslušala poročilo predsednika vlade o alžirskem vprašanju v zvezi z izjavami generala de Gaulla. Poročilo dodaja, da je maroška vlada v stiku s tuniško in alžirsko vlado. Po današnji seji francoske vlade so sporočili tudi, da je Hruščev pred odhodom v ZDA poslal de Gaullu pismo, s katerim mu izreka svoje spoštovanje. Pismo je bilo izročeno francoskemu ministru za grad- nje med njegovim obiskom v SZ, kjer se je razgovarjal s Hruščevom. Zagoneten napad v San Franciscu SAN FRANCISCO, 23. — V parku Golden Gate v San Franciscu so našli nezavestnega 31-letnega Ferencza Isazka. Videlo se je, da je bil mož pretepen. Isazk je predsednik odbora madžarskih borcev za mesto San Francicco in je pred dnevi javno demonstriral proti obisku Hruščeva v ZDA. Po poklicu je inženir kemije ter je 1. 1956 zbežal iz domovine. Njegovo stanje ni hudo. Isazkova žena jj povedala, da je mož včeraj zvečer po skrivnostem telefonskem razgovoru odšel z doma zelo nervozen. DJAKARTA, 23. — Načelnik glavnega štaba indonezijske mornarice je prepovedal nizozemskim ladjam pristajanje v indonezijskih pristaniščih, razen v štirih pristaniščih. HANNOVER, 23. — Sodišče v Hannovru je obsodilo na 9 mesecev zapora trgovca Ar-thura Goetzeja zaradi žalitve Zidov v nekem delu, ki ga je on dal v tisk. razorožitve. Sedaj sem mnogo bolj optimističen glede položaja, ki izhaja po tem razgovoru, kakor sem bil, ko sem govoril z njim pred enim letom v Sovjetski zvezi. Na nadaljnja vprašanja je Stevenson odgovoril, da ne ve točno, kako je prišlo do spremembe v stališču sovjetskega voditeija, da pa je gotov, da je Hruščev iskren pri svojih predlogih o razorožitvi. Dodal je, da se predlog Hruščeva o popolni razorožitvi iahko izvede v posameznih fazah. »Prepričan sem, je dejal, da je mislil to, kar je govoril.« Stevenson je dalje izjavil, ca je Hruščev prepričan da a-meriško gospodarstvo lahko izvrši naglo spremembo iz o-brarnbnega gospodarstva v povsem miroljubno, in je dodal: »Stališče Hruščeva se je precej spremenilo glede tega. od kar je v tej dežeii.« Preden je zapustil Coon Rapids in odpotoval na univerzo države lowa. je Hruščev v šali izjavil: «V šali dovolite mi reči, da sužnji kapitalizma živijo zelo dobro. Dovolite mi tudi reči. da sužnji komunizma živijo zelo dobro. Živimo torej v prijateljstvu«. Na univerzi države lowa v Amesu so študentje zelo toplo pozdravili Hruščeva. ki si je ogledal dve največji kmetijski šoli v ZDA. Od tu je Hruščev spet odpotoval v Des Momts, a se pripravi na odhod v Pittsburgh. Dr. M. Zwi?ter o Južni Tirolski CELOVEC, 23. — »Koroški Slovenci smo bili vedno za to, da tudi druge evropske narodnostne manjšine dobe svoje pravice in smo v tem sm.slu podpirali tudi južne Tirolce,« je izjavil predstavnik koroških Slovencev dr. Mirt Zwit-ter v zvezi s sklepom avstrijske vlade, da spravi vprašanje Južne Tirolske pred OZN. «hesnlci na ljubo pa moram vsekakor poudariti, da mi take nodpore s strani južnih Tirolcev nismo vedno uživali. Glede govora našega zunanjega ministra v New Yorku (dr. Kreiskega — op. ur.) je treba reči, da bi Avstrija storila prav in pametno, če bi najprej pometla pred svojim pragom in uredila manjšinsko vprašanje v lastni državi ter se sete potem s tako ostrino lotila Južne Tirolske. Kot ie bilo s slovenske strani na Koroškem že večkrat rečeno, uživa nemška manjšina v Italiji neprimerno več pravic kot naša v Avstriji. V zadnjih dneh sc na Južnem Tirolskem dovoljeni celo enojezični, namreč nemški, napisi, na Koroškem pa so nam uničili še tistih nekaj dvojezičnih napisov. Pred južnotiroiskimi sodišči ima vsak nemško govoreči državljan pravico do tolmača in do razprave, ki jo lahko razume, medtem ko je to na Koroškem omejeno samo na 3 majhne sodne okoliše. Zunanji minister omenja kot tragično dejstvo, da je na Južnem Tirolskem samo 5 nemškin sodnikov. Prav gotovo mnogo boli tragično pa je dejstvo, da na Koroškem ni niti enega slovenskega sodnika in tudi takih ne, ki bi bili pripravljeni ali sposobni voditi razpravo v slovenskem jeziku. Kot smo že večkrat poudarili: Bilo bi izredno koristno in spodbudno, če bi na Dunaju enkrat priznali, da imajo Slovenci v Avstriji pravico do vsega tistega, kar Avstrija zahteva za svojo manjšino v Italiji.« ~•—«»----- KAIRO, 23. — Več tisoč študentov je davi demonstriralo v Kairu proti usmrtitvam v Bagdadu. VzKlikali so proti generalu Kasemu. Jordanski radio je danes že drugi dan napadal iraške voditelje jordanski tisk pa je začel kampanjo proti Iraku. BEOGRAD, 23. — Predsednik parlamenta Gane Augu-stus Molade Takivumi je prispel nocoj v Beograd na tridnevni obisk v Jugoslavijo, kjer bo gost predsednika zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča. BEOGRAD, 23. — Po uspešnem gostovanju po Japonski je jugoslovanski ansambel folklore in pesmi «Kolo» prispel davi v Sidney. Clarii ansambla bodo imeli prvo predstavo 25. septembra v Plisbajnu- Pri letalski nesreči 20 oseb mrtvih RIO DE JANEIRO, 23. — Dvomotorno letalo brazilske družbe VASP, namenjeno v Rio de Janeiro, je komaj odletelo z letališča Gongognhas in se nahajalo v višini 1000 m, ko je eden izmed motorjev eksplodiral. Letalo je v plamenih strmoglavilo. Vseh 20 oseb na letalu — 16 potnikov in 4 člani posadke — se je ubilo. * * # TOKIO, 23. — V Tokiu so zabeležili potres, ki je trajal 30 sekund. Vrem« včeraj: Najvišja tempe- ratura 21, najnižja 14,7, ob 17 uri 20,4, zračni tlak 1019,3 pada, veter vzhodnik 4 km, vlaga 70 odst., morje mirno, temperatura morja 20,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK^’4' Sonce vzide 0& JB. 'j 18.01. Dolžina dneva .j vzide ob 22.30 in v Jutri, PETEK.* Uradno sporočilo ministra za trgovinsko mornarico V ladjedelnicah CRDA bodo gradili eno 35.000 in dve 20.000-tonski ladji Zaključen je po zakonu predvideni postopek in jo treba čimprej podpisati pogodbe in pričeti z gradnjo ■ Pomen naročila za ublažitev krize ladjedelnic Minister za trgovinsko mornarico sen. Jervolino je včeraj telegrafsko sporočil tržaškemu županu, da so upoštevali položaj tržaške ladjedel-niške industrije in da so zaradi tega dodelili CRDA grad. njo ene 35.000-tonske prekooceanske potniške ladje in dveh drugih 20.000-tonskih ladij. Vladnemu generalnemu komisarju pa je minister uradno sporočil: «Ker je zaklju- čen postopek, ki ga predvidevajo veljavna zakonska določila, so uradno dodelili ladjedelnicam CRDA gradnjo treh prekooceanskih potniških ladij, od katerih ima ena 35.000 ton, dve pa po 20.000 ton.» Iz Rima istočasno sporočajo, da je minister odločil, da bodo v ladjedelnici ANSALDO v Genovi gradili eno 35.000-tonsko prekooceansko potniško ladjo. Dve ladji za pomorsko družbo «Tirrenia» pa bodo gradili v ladjedelnicah v Castellamare di Stabia in v Anconi. Ti dve ladji bosta vozili proti Sardiniji. Velika 35.000-tonska ladja bo skupno z enako ladjo, ki jo bodo gradili v Genovi, zamenjala Saturnio in Vulcanio, ki imata že več kot trideset let in nista zato več primerni za redno progo proti New Yor-ku. Ti dve ladji bosta zato u-dobno in najmoderneje oprem. Ijeni in ju bodo gradili za pomorsko družbo «Italia». Kot smo podrobno že poročali. so prvotno nameravali graditi obe ladji v ladjedelnicah CRDA in so to naročilo zagotovili najvidnejši predstavniki vlade. Vendar pa so po vsej verjetnosti igrali prestižni razlogi odločilno vlogo, tako da je Genovi uspelo, da i in so to naročilo nadomestili z gradnjo dveh ladij srednje tonaže, katerih skupna tonaža pa je večja kot ene velike. Iz istih razlogov tudi računajo, da bodo to ladjo gradili v ladjedelnici Sv. Marka CRDA v Trstu. Obe ladji srednje tonaže bo. do po vsej verjetnosti gradili v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Ti dve ladji bosta prav tako najmoderneje opremljeni in ju bodo gradili za pomorsko družbo Tržaški Lloyd, ki ju bo uporabila za okrepitev svoje redne pomorske proge z Avstralijo. Gradnja vseh teh ladij spada v okvir načrta FINMARE za obnovo ladjevja državnih pomorskih družb in bo v znatni meri olajšala — čeprav ne bo mogla v celoti odstraniti — krizo, v kateri se nahaja celotna italijanska ladjedelniška industrija in ki je še posebno občutno prizadela tržaška in tržiška ladjedelniška podjetja Gre za zelo pomembno naročilo, ki ga bodo prejela CRDA, saj znaša celotna vrednost vseh treh ladij preko 60 milijard lir (po nekaterih podatkih 62 milijard lir). Iz telegrama ministra za trgovinsko mornarico vladnemu generalnemu komisarju je razvidno, da so že opravili vse potrebne zakonske postopke, s čimer pa seveda še ni rečeno, H- imajo CRDA naročilo stvarno že v rokah. Sedaj je potrebno najprej zaključiti pogodbo med CRDA in prizadetima pomorskima družbama «Italio» in «Tržaškim Lloy-dom«. Sele potem bo točneje znana tonaža ladij, ki jo za sedaj uradni dokumenti samo okvirno označujejo. Pogodba bo tudi določila vse podrob- je odvzela Trstu eno naročilo | nosti: brzino, notranjo uredi- iiiiiHiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiif Srečko petdesetletnik Danes praznuje v krogu svoje družine v Sesljanu svoj 50. rojstni dan tovariš Srečko Colja. Slavljenec je zagledal luč sveta na današnji dan 1909. leta v Volčjem gradu pri Komnu kot sin delavske družine. Ko ni bil še niti leto dni star, se je družina preselila v Nabrežino, kjer je z večjimi ali manjšimi presledki preživel vse svoje življenje. Prvič ga je pot zanesla po svetu, ko je bil star komaj 7 let, in sicer v Borovnico, kamor so zbežali starši pred vihro prve svetovne vojne. Tu je posečal tudi prve razrede osnovne šole, ki jo je po vojni dokončal v Nabrežini. Oče Srečka Colje je bil kle. tar in jasno je, da je tudi sin ubral njegovo pot. Klesarstva se je izučil pri podjetju Ma-rangon v Nabrežini, kjer je bil zaposlen tri leta in med tem časom je obiskoval tudi obrtno šolo. Tu je prišel prvič v stik z antifašistično mladino in ideji, ki se mu je začela takrat porajati, je ostal zvest vse do danes. Ko je zajela kriza nabre-žinske kamnolome, je Srečko Colja zaman iskal delo in zato je moral v Istro, kjer je leta 1925 dobil delo v kamnolomu v Grižnjanu. Tam je o-stal eno leto, potem pa se je tpet vrnil domov, kjer je delal po raznih delavnicah vse do leta 1920, ko je bil poklican k vojakom. Čez eno leto se je vrnil domov in pot za kruhom ga je spet zanesla v Istro in spet v Nabrežino. Med ten. časom )e dozorel v moža in zaradi svoje napredne miselnosti, požrtvovalnosti, agilnosti in predanosti je leta 1932 postal član KPI ter je kot tak opravljal službo kurirja KP za kraški predel, Leto dni kasneje je že bil član furlanske federacije KPI, v kateri je zustopal ves kraški predel Leta 1934 so se začele prve aretacije članov KP v Miljah in ko so se te razširile na Tr-tič, je Srečko Colja opazil, da so mu na sledi, Z dovolje. njem federacije se je umaknil v Istro, in sicer v Zminj pri Pazinu, kar pa mu ni dosti pomagalo: 3. junija istega leta so ga aretirali, odpeljali najprej na tržaško kvesturo, od koder je romal v preiskovalni zapor, čez kake tri mesece pa smo ga že videli pred Posebnim sodiščem v Rimu, ki je takrat sodilo trem skupinam komunistov. V. skupini vodilnih članov KPI je bil tudi Srečko Colja in takrat je dobil 6 let zapora. Vse kazni ni presedel, kajti aprila 1937 so ga izpustili iz kaznilnice Castelfranco d’Emi-lia na osnovi amnestije in tako se je po skoraj treh letih spet vrnil domov. Tedanji režim mu je metal polena pod noge tn Srečko Colja se je prebijal skozi življenje s trdim delom svojih rok. Toda v tem času je posvetil tudi mnogo delu ponovni organizaciji stranke, ki je v prejšnjih letih izgubila svoje najboljše člane. Tako so se najprej povezali vsi bivši obsojenci in ta skupina se je nato povezala z organizacijo Pinka Tomažiča. Ko so se leta 1940 začele aretacije v Trstu, in ki so se potem razširile tudi na Kras, je bil Srečko Colja spet aretiran, in sicer 10. junija 1940. Zdelo se je, da je bil aretiran le iz «preventivnih» namenov, to je, da ga bodo poslali v internacijo, toda kaj kmalu je končal v preiskovalnem zaporu in bil poslan v koprsko jetnišnico. Od tu so ga junija 1941 poslali v Rim, potem so ga sptt odpeljali v Trst, kjer je 1. decembra 1941 stopil ponovno pfed sodišče in bil v tem znamenitem procesu .obsojen za protidržavno delovanje na 12 tet ječe In tako je po štirih letih zopet prišel v kaznilnico Ca-slelfranco, od koder pa so ga leta 1942 kazensko premestili Sangeminiano Ko je teta 1944 prišel iz zapora, se je Srečko Colja takoj povezal z NOB in 1. maja i-stega leta stopil v ilegalo ter opravljal razne funkcije na kraskem okrožju. Med drugim je bil tudi sekretar KPS za Srednje primorsko okrožje, in sicer do novembra 1944, ko je stopil v partizanske vrste in ostal,v njih do novembra 1945. Potem je opravljal razne politične funkcije v Ajdovščini, v Kopru in kasneje v Trstu, ko je bil sekretar KP za na-brežinski okraj. Sedaj je član glavnega odbora Zveze partizanov in od leta 1952 občinski svetovalec Neodvisne socialistične zveze. Prebivalci devinsko-nabrežin-ske občine vedo, da se je in da se tudi danes v občinskem svetu z odkrito in možato besedo bori za socialne in gospodarske koristi občanov in narodnostne pravice slovenskega prebivalstva. Ko smo ga včeraj obiskali v njegovi kamnoseški delavnici v Sesljanu. kamor se je pred dvema letoma preselil iz Nabrežine, smo ga našli vsega zaprašenega od prahu, ko je z majhno žago rezal trd nabrežinski kamen. Kot vse življenje, tako tudi danes trdo dela od zore do m.aka, da preživlja sebe in družino, a kljub temu tudi danes najde še vedno dovolj časa, da zastav i svojo besedo, ko je kdo potreben pomoči, da pusti '.udi delo in pomaga tam, kjer je pomoč potrebna. Tovarišu Srečku Colji, ki je tudi naš delovni tovariš, ob njegovem jubileju iskreno Čestitamo ter mu želimo, da bi ostal še mnogo mnogo let tako zvest in predan borec za pravice delovnega ljudstva, kot je bil vse svoje dosedanje življenje. tev itd., tako da bo Sele na njeni osnovi mogoče točneje izračunati, koliko bodo ladje stale. Zelo je važno, da pride do podpisa teh pogodb čimprej, saj sta ladjedelnica Sv. Marka v Trstu in ladjedelnica CRDA v Tržiču že sedaj v krizi, ki se bo občutno zaostrila v prihodnjih mesecih. Tehniki računajo, da bo poteklo od pod. pisa pogodbe pa do položitve gredlja najmanj šest mesecev, kar pomeni, da bodo ladje pričeli graditi v najugodnejšem primeru šele konec marca prihodnjega leta. Vsak mesec več pa pomeni za ladjedelnice velike težave in za tisoče tržaških in tržiških delavcev suspenzije, posedanje po zloglas. nih barakah, nižje prejemke itd. Naročilo je pomembna zmaga vsega tržaškega prebivalstva in vseh tistih krogov, ki so se pravočasno, iskreno in odločno zavzeli za to, da vlada intervenira in da prepreči stalno ostrejšo in vedno bolj nevarno krizo ladjedelniške industrije. Naročilo je prišlo prepozno, da bi lahko preprečilo najmanj polletno razdobje hude krize, vendar pa predstavlja pomembno perspektivo ne samo za prizadete ladjedelnice, temveč tudi za številna podjetja, ki v Trstu pripravljajo potrebne polizdelke, naprave, notranjo opremo in podobno. Upoštevati je namreč treba, da so prekooceanske ladje mnogo zahtevnejše kot na primer petrolejske ladje, ki v bistvu sestoje iz trupa in pogonskega stroja. Sprejeta delovna pogodba v ACEGAT Včeraj so se končala pogaja nja za obnovo delovne pogodbe uslužbencev Acegat. Sprejeli so novo pogodbo, ki ustreza zahtevam uslužbencev in podjetja, kot to ugotavlja u-radno zaključno sporočilo, ki sta ga izdali sindikalni organizaciji. Zlasti je pomembno, da so delovno pogodbo vključili v pogodbo, ki velja v vsedržavnem okviru za uslužbence električnih podjetij in da je obveljalo načelo enakega ravnanja za vse uslužbence brez izjeme. «» ------ Spremembe osnutka KPI za slovenske šole Od parlamentarnega urada avtonomne tržaške federacije KPI smo prejeli sporočilo o nekaterih spremembah zakonskega osnutka za juridično u-reditev slovenskih šol, ki ga je 6. februarja letos predložil v poslanski zbornici poslanec Vi-dali skupno s drugimi komunističnimi poslanci. Ta osnutek smo že v celoti objavili 20. februarja letos s komentarjem • sindikalista*, ki je navedel njegove pomanjkljivosti s stališča šolskega sindikata. Iz sedanjih sprememb vidimo, da je KPI upoštevala nekatere izmed pripomb omenjenega komentarja. Te spremembe določajo črtanje pfvega odstavka člena 2 osnutka. Stvar pa je tu nejasno formulirana in bi potemtakem odpadel ves člen 2, saj je sestavljen iz enega samega odstavka. Spremembe up oštevajo tudi zahtevo glede členov 3 in 4, saj vnašajo v njuno besedilo, ki govori o •sodelovanju z merodajnimi predstavniki šolnikov» besedo — «slovenskih» šolnikov. Iz člena 5 se izloči zadnji odstavek, ki pravi: »Učitelji, ki poučujejo italijanščino v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom, spadajo, kot ostali šolniki, v staleže in zbore učiteljev istih šol. K členu 6 je bil dodan dostavek: • vštevši tudi italijanski jezik«. Iz člena 7 se črta prui odstavek, ki se glasi: •Italijanščino in literaturo poučujejo u-sposobljeni šolniki istih šol, ki primerno obvladajo slovenščino, kot učni jezik šole, kar mora ugotoviti izpitna komisija«. Končno je bila v členu 8 spremenjena triletna doba, ki pride v poštev in se namesto triletja 1956-1958 postavi triletje 1954-56. Z novo formulacijo se ta odstavek člena 8 plaši: • Število stalnih mest se v vsaki šoli s slovenskim učnim je. zikom na Tržaškem ozemlju in v goriški pokrajini določi na podlagi števila vpisov v šolskih letih 1954-56». Tudi glede tega so upoštevali pripombe omenjenepa •sindikalista* v našem listu. O no- Pogajanja za obnovo delovne pogodbe v Javnih skladiščih Danes dopoldne ob 10. uri se prično pogajanja med predstavniki delavcev in vodstvom Javnih skladišč. Nadaljevali bodo z razpravo o sklenitvi nove delovne pogodbe. Do sedaj so že razpravljali o nagradah, medtem ko morajo še rešiti naslednja vprašanja: čas trajanja počitnic, menza in revidirati lestvice c raznih dodatkih. Pred odhodom tržaške delegacije v Rim Župan sprejel predstavnike odbora za obrambo gospodarstva Delegacija je zagotovila županu vso podporo sil, ki jih predstavlja ter izrekla voščila za dosego stvarnih rezultatov ■ CG1L zaprosita za sprejem pri županu Vest o odhodu tržaške delegacije v Rim je naletela med tržaškim javnim mnenjem na veliko zanimanje in tudi na komentarje glede rezultatov, ki se v zvezi s potovanjem te delegacije pričakujejo. Vsi pa se strinjajo v tem, da je že skrajni čas, da vlada ukrene kaj stvarnega in načrtnega za Trst. V zvezi s tem potovanjem sporoča tajništvo odbora za zaščito gospodarstva Trsta in ozemlja naslednje: Pred svojim odhodom na čelu tržaške delegacije v Rim, ki jo bo v petek sprejel predsednik vlade Segni, je župan dr. Franzil sprejel predstavništvo odbora za zaščito gospodarstva Trsta in ozemlja, ki je bilo sestavljeno iz tajništva in enega izmed tajnikov Nove delavske zbornice CGIL, in sicer na zahtevo odbora. 1 V prisrčnem razgovoru, ki se ga je udeležil tudi podžupan prof. Cumbat, je delegacija orisala program zahtev, ki ga je sestavil odbor, ter poudarila najbolj važne in nujne točke. Delegacija je zagotovila županu brezpogojno podporo sil, ki jih predstavlja, ter izrekla voščila za dosego stvarnih rezultatov. V nasprotnem primeru bi postala nujno potrebna reakcija prebivalstva v podporo življenskih potreb Trsta. Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL pa je včeraj pismeno zaprosilo tržaškega župana, da sprejme sindikalne predstavnike pred odhodom tržaške delegacije v Rim. Tajništvo sindikata kovinarjev FIOM - CGIL pa je poslalo pismo, v katerem dokumentirano opisuje sedanji kritični položaj ladjedelniške in druge •itmiMiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiuiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiii Kdaj se bo začelo jesensko zasedanje občinskega sveta? Tržaški občinski svetovalci so že dva meseca in pol na počitnicah - Na vrsti pa je mnogo nujnih vprašanj Tržaški občinski svet je že skoraj dva meseca in pol na počitnicah in še ni določeno, kdaj se bo začelo njegovo jesensko zasedanje. V tem času pa so se sestajale razne komisije in tudi občinski odbor je skoraj ves čas deloval ter sprejel razne važne sklepe. Prav tako so se sestali tudi načelniki skupin občinskih svetovalcev, ki so obravnavali vprašanje sestave delegacije, ki gre te dni v Rim, in ki so zavrnili zahtevo socialistov, Neodvisne socialistične zveze in KPI, da se glede tega vprašanja skliče izredna seja občinskega sveta. Občinski svet ima pred seboj mnogo nalog. Zdi se, da bo občiska uprava še to jesen pripravila proračun za leto 1960 ter ga dala pred koncem leta svetu v razpravljanje. Ta proračun naj bi bolj upošteval splošne potrebe občine ter naj bi bil tudi bolj • socialen«, kajti prejšnjega je v glavnem pripravil še pre-fekturni komisar dr. Mattuc-ci in ga je odbor le malce prilagodil in »opilil«. Kot pa smo videli, je pri tem postavil prenizke postavke pri izdatkih, saj je bilo pričakovati, da ga bo vladni komisariat precej ostrigel. Zato bi morali vsaj določiti večji primanjkljaj, da bi dobili večji državni prispevek za njegovo kritje. Morda pa bo občinske upravitelje letošnje rezanje prispevka vendarle izmodrilo. Vsekakor ps je prav, da se proračun pravočasno pripravi in da občinskemu svetu v pretres, saj se s tem spoštuje tudi zadevni zakonski predpis. Težkoča pa je v tem, da se obc.nski proračun ravna po sončnem letu, proračun vladnega komisariata pa po finančnem, to je od 1. julija do konca junija naslednjega leta. Zato se lahko komisariat izgovarja, da ne more določiti prispevka za kritje primanjkljaja občinskega proračuna, dokler mu ni znan lastni, to je pred koncem junija. V tem primeru bi čimprejšnja priprava in odobritev občinskega proračuna le malo koristila. Morda pa se bo le našel način, kako premostiti to formalnost. Občinski svet se bo moral ukvarjati tudi s pravilnikoma za ribji in zelenjadni trg na debelo, ki ju je pripravila občinska uprava in ki ga je zadevna komisija nekoliko popravila tudi v škodo potrošnikov, zlasti kar se tiče ribjega trga. Naloga občinskega sveta, ki bo imel pri tem zadnjo besedo, razen nadzornega organa seveda, je, da ta pravilnik izboljša in spopolni, tako da bo v večjo korist potrošnikov, kar je bil tudi na- vem popravljalnem osnutku naj se sedaj izrečejo šolniki. IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIfllilillMIIIIIIIMIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllltllllllllllUlinilllllllllllllllUlltllllllllMIIIIIII men zakona o liberalizaciji trgov na debelo. Druga važna naloga občinskega sveta bo razpravljanje o novem mestnem regulacijskem načrtu, ki je zelo daljnosežen in o katerem prav sedaj razpravlja zadevna komisija. Seveda pa ta načrt še ne bo prišel tako kmalu na vrsto, ker bo imela komisija z njim še mnogo dela. Končno čaka občinski svet tudi rešitev vprašanja novega pravilnika za službo avtotak-sijev, kar bo precej kočljivo, ker se glede tega interesi močno križajo. Na eni strani so skupine koncesionarjev in posamezni koncesionarji, ki ne marajo nič slišati o novih licencah, na drugi pa so vozači, ki zagovarjajo popolnoma nasprotno stališče ter tudi poudarjajo, da jih imetniki koncesij močno izkoriščajo. Poleg tega pa čaka občinski svet tudi mnogo rednega dela z razpravljanjem in potrjevanjem raznih upravnih sklepov, ki jih je v tem času sprejel občinski odbor. O Jutri ob 16 uri bo na sedežu v Ul. Zenone 8 skupščina upokojencev iz okraja Sv. Jakob. «»—— Danes sestanek izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL Danes se bo ponovno sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice - CGIL in bo razpravljaj o celotnem tržaškem gospodarskem položaju in o konkretnih akcijah, ki bi jih bilo treba napraviti za to, aa se odstranijo razlogi za krizo. Poleg tega bodo tudi razpravljali o organizacijskih vprašanjih v zvezi z bilanco vpisovanja v sindikalne organizacije v preteklem letu in z bližnjo novo izdajo izkaznic. Glede tega organizacijskega vprašanja so že na prejšnjih sestankih ugotovili, da je Nova delavska zbornica - CGIL v celoti presegla število vpisanih članov v primerjavi s preteklimi leti. To je razveseljivo dejstvo, zlasti ker sovpada s podobnim razvojem v Italiji, kjer se je CGIL letos posrečilo ustaviti postonno zr;-žanje članstva in povečati šte vilo aktivnih pristašev. Ta razvoj odraža in se spo-redno razvija s plošnim sindikalnim položajem v Italiji Predvsem so že lani in zlast; v prvi polovici letošnjega leta delavci izbojevali vrsto pomembnih sindikalnih zmag, kar se je logično odrazilo tudi na aktivnosti članstva in kar Razprava o »operaciji Koroneo« Sumljiva pozabljivost ki obtožuje jetnike in paznike Pretežni del včerajšnje razprave o «operaciji Koroneo« je kazensko sodišče porabilo za zasliševanje Devinarja. Ze na prejšnjih razpravah o tej zadevi je bila pojasnjena vloga, ki jo je imel Devinar. Najprej je Devinar pred sodiščem potrdil vse zapisnike in obtožbe na račun jetnikov in jetniških čuvajev. Nato je predsednik sodišča začel čita-ti odlomke iz teh zapisnikov, vmes pa ga je spraševal za pojasnila. Ze pri prvem odgovoru se Devinar ni znašel. Precej nerodno mu je tudi bilo, ko je obramba vprašala za pojasnila glede nekega brigadirja, ki ga je Devinar o-menil pri zasliševanju, češ da so ga obtoženci po tem brigadirju opozorili, naj molči. ((Kateri brigadir?« Devinar: tiV resnici, veste, ni bil to brigadir, ampak brivec iz zaporov.« In tako je v zapisniku brigadirja zamenjal brivec (smeh v dvorani), Se bolj nerodno je bilo De-vinarju, ko je hotela obramba točno vedeti, kje je bil tistega dne, ko je, po njegovih trditvah, videl La Rajo v razgovoru s Piccionijem v celici številka 127. Nekje je namreč v zapisniku Devinar izjavil, da je bil v svoji celici štev. 123, drugje pa, da je bil v ce. lici obtožencev štev. 127, kamor naj bi prišel La Raja. Na vprašanje sodnika, zakaj ni glede načrta za Deg iz zapora vprašal za pojasnila in zagotovila tudi Giorgettija in druge, je Devinar odgovoril: ((Ker nisem imel glede tega nobenega ukaza.« Razpravo, ki je trajala od 10. do 14. ure, so dvakrat prekinili in dvakrat je bila za nekaj časa za zaprtimi vrati. Devinar je potrdil vse svoje izjave v zapisnikih, kakor mu je bilo pač naročeno. V preiskavi je dejal, da je nekega dne bil sam v celici in da je jokal, pa da se mu je pribli- češ da ga bodo kmalu osvo-oodili in mu pomagali pri begu iz zaporov. Tak beg bi bil brez nevarnosti, ker da je bila v zaporu močna organizacija, kateri je načeloval La haja. Kar osemkrat so Devi-narju ponujali beg iz zaporov, pa ni pristal. Nekoč mu je Piccioni ponr.jal delavsko obleko, da bi lahko takoj zbežal iz zaporov kar pri belem dne. vu, pa Devinar ni rpreje:, ker ni imel časa. Pa kaj to! Piccioni mu je celo obljubljal, da bo lahko zapustil zapore z odpustnico, ki naj bi jo podpisala neki kanclist in sodnik. Po zasliševanju Devinarja je ostalo šc malo časa za zasliševanje prič Sodišče ie na kratko zaslišalo še paznika Cocconija, ki ie streljal, ko je iz zapora hotel zbežati Cetin, ter maršala Tosoneja, ki je napravil v zaporu preiskavo. Razprava se bo nadaljeva žal Piccioni in ga potolažil, | la v petek ob 10. uri, mora priti do izraza s statističnimi podatki. «»----------- Finalisti tekmovanja za «Novc glasove* V prostorih radijske postaje Trst I se pripravlja na finalni nastop sredi novembra trinajst mladih pevcev in pevk, ki so se najbolje odrezali v tekmovanju #Novi glasovi«, katero je organizirala omenjena radijska postaja, kot že lansko leto. Za finalno tekmovanje v novembru so bil’ izbrani naslednji: Nadia Aliani, rojena v Parmi, doma v 'Milanu, uradnica; Lucia Altieri Nasillo, rojena v Foggi, prebiva v Turinu, učiteljica: Mara Avallone, rojena in prebiva v Neaplju, sfara 22 let; Feliciana Bellini, rojena v Florenci, študirala pa je v Rimu; Milva Biolcati, rojena v Bologni in je s svojimi 20 leti najmlajša med tekmovalkami; Diana Dellarosa, rojena v Rimu, ima 23 let; Nina Grilloni, rojena v Genovi Ner-vi, 24 let; Liliana Percivati, rojena v Vogheri, stara 21 let, študirala je v Milanu; Ta-nia Raggi, iz Ternija, stara 22 let, po poklicu mesarica; Maria Pia Secchi, rojena v Genovi, ima 23 let; Salvatore Caravano, doma iz Salerna, študent prava, 22 let; Luciano Lualdi iz Neaplja, 25 let, njegovi starši so glasbeniki; in Romano Rizzati iz Roviga, 23 let, dela kot pomočnik v neki knjigarni v Bologni. industrije in poziva župana ter ostale člane delegacije, naj čimbolj energično zagovarjajo tržaške zahteve. V zvezi s potovanjem delegacije je dala svojo izjavo tudi tržaška federacija KPI, ki najprej ugotavlja, da je dala v občinskem svetu pobudo za sestavo širše delegacije, ki bi zastopala vse sloje prebivalstva. Nato ugotavlja, da se je delegacija obvezala, da bo v Rimu zagovarjala zahteve, glede katerih so se soglasno izrekli tržaški občinski svet in druge občine, stranke, sindikati itd. Zato se izvršni odbor federacije KPI strinja s programom delegacije, kakršnega so opredelili na sestanku načelnikov skupin občinskega sveta, ter poudarja, da mora delegacija z največjo odločnostjo vztrajati na uresniče-rju zahtev, vsebovanih v resolucijah, ki jih je delegacija vzela za podlago svojih razgovorov. Pri tem jo bo podprla večina prebivalstva. Izjava našteva nato omenjene zahteve in se zaključuje s pozivom k enotnosti za obrambo tržaških interesov. C KONCERTI Jutri bo v Avditoriju v Ulici del Teatro romano, drugi koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Otmarja Fe-dermutza s sodelovanjem pianista Giorgia Vianella. Spored: Bartok: Plesna suita (prva izvedba v Trotu); Re-spighi: Koncert za klavir in orkester (prva izvedba v Trstu); Čajkovski; Šesta simfonija (»Patetična«). Proda.' r vstopnic v centralni blagajni v Pasaži Protti 2 KINO «»---------------- Glasbeno tekmovanje v gledališču «Verdi» V dneh 26., 27. in 28 septembra bo v tržaškem «Verdijevem gledališču)) vsedržavno tekmovanje za nagrado «Ciita di Trieste». Tekmovali bodo mladi dirigenti v kon-certaciji in vodenju opernega orkestra. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem ima tržaška občina, organizira pa ga konservatorij. To bo drugi del razpisa ozL roma tekmovanja. Prvi del se je zaključil junija z nagraditvijo najboljših novih simfoničnih skladb. Letos so temu delu razpisa dodali še tekmovanje dirigentov, ki se bodo merili v tehnično-kritični disku, siji o dramatski in glasbeni vsebini izbrane skladbe, v koncertaciji dela na klavirju in v končni izvedbi, če se bodo tekmovalci obnesli v prvih dveh preizkušnjah. Uprava Verdijevega gledališča je dala za tekmovanje na razpolago Tržaški filharmonični orkester in za končni nastop tudi gledališče samo. Razsodišče sestavljajo dirigenti Giorgio Federico Ghedi-ni, Vincenzo Bellezza, Antoni, no Votto, Renato Fasano in Giuseppe Antonio Celli. Seja repentaborskega občinskega sveta V soboto 26. t. m. ob 18. uri bo redna seja repentaborske-ga občinskega sveta. Razpravljali bodo o navadnih upravnih vprašanjih. Na vrsti so tudi vprašanja svetovalcev. IIIIMIIlllllllllMIlinillllllllllllllllflllllllllltItIHIIIIIIlillMIIIHIIHIIIItItllllllllllIMmillllllHIMUlll Šolska obvestila Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 * ** Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vso tri razrede vsak ponedeljek, sredo m petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o- Čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. • * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje, za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Posebno opozarja, da za vpis v I. (prvi) razred So potrebne sledeče list ne; 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2, izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole » * • Ravnateljstvo Državnega Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko teto 1959-1960 do sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. * * * Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. # # * Ravnateljstvo državne lndu sirijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. vključno 25. septem- ure do bra. • • • Dvoletni trgovsko-strokovnt tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 samo še danes od 10. do 12. ure. I • • • Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 195B-19M do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. • # • Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča, da se vpisovanje vrši vsaki dan od 9. do 12. ure. Nadalje obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1939 z otvoritveno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana. *## Začetna sveta maša za učence učiteljišča in trgovske akademije v Trstu bo v četrtek, 1. oktobra ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. • ««------ VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče) pomaranč*; »ovalne« • • P • 189 318 259 limone . . • • • 59 142 112 smokve . ; jabolka; i i i 18 70 41 «l.» . . . . ; • t p b 71 118 94 «II.» 29 59 36 83 177 118 breskve I. , , 94 142 118 breskve II. • • •, 47 83 59 ilive % 29 100 41 grozdje . . . 1 • • . 41 130 83 pesa . v. . . . • 40 80 60 zelje . . . . 29 53 41 čebula . . ‘e • , 29 41 36 novi fižol . « ► 106 142 118 stročji ližol k 71 118 106 razna solata • • , 75 150 110 melancane . • • • 47 94 94 krompir • P k 24 39 25 oaradižnik • , . . • 55 142 65 paprika . . 0 • > 29 94 71 zeleni radič , # , 40 350 100 špinača . . . , . . , 90 130 110 bučice . . 106 223 189 Večina Maga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Excelsior 15.30 #Zimske počitnice«, A. Sordi, V. De Sica, M Morgan. Fenice 16.00 «Za en dolar časti«, John Wayne, Dean Martin, An-gie Dickinson. Technicolor. Arcobaleno 15.30 «Azurna obala«, A. Sordi, Rita Gam. Cinema-scope, technicolor. Supercinema 16.00 «Glejte, a ne dotikajte se jih«, U. Tognazzi, C Vianello. FUodrammatico 16.00 »Morilec po pogodbi«, V. Edvards, P. Pine, Grattacielo 16.00 «1 magliari«, R. Salvatori, B. Lee, A. Sordi. Cristallo 16.30 »Usmiljenje za meso«, J. Simmons, R. Fleming. Capitol 15.30 «Male ženske«, Elizabeth Taylor. J. Leigh, Peter Landford. Astra Roiano 16.30 »Rjoveči kip«, Anita Ekberg. Alabarda 16.30 «Kako se poroči hčerka«, R. Harison, S. Dee. Aldebaran 16.30 «Sedmi greh«, E. Parker, B. Travers. Ariston 16.00 «Skoraj zasebna tajnica«, S. Tracy, K. Hepburn. Aurora 17.00 «2ivljenje gangsterja«, S. Cochran, L. Milan. Garibaldi 16.00 »Morilci gredo v pekel«, M. Vlady, H. Vidal. Ideale 16.00 «Juriš štirih tisočev«, B. Johnson, J. Harrisom Impero 16.00 «Nebo lahko čaka«, G. Tierney, D. Ameche. Italija 16.30 «Newyorški pločniki«, A. Gardner. B. Stanwyck. Moderno 16.30, zadnja 20.45 «Uesct božjih zapovedi«. Cecil B. De Mille, Y. Brynner, C. Heston, Y. De Carlo, D. Paget. 250 lir. S. Marco 16.00 «Krik Komančev«, C. Walker, V. Mayo. Savona 16.00 «Davy Crockett in pirati«, F. Parker, B. Ebsen. Viale. 16.00 ((Maščevanje dr. K«, V. Priče. llllllllllllllllllllilllllllllllllHIIIIIIIItlllllllllllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: prodajalec Lucio Pittacco in pletilja Mara Rebec, kemik Sergio Galimberti in univ, študentka Lidia Bencl, kapetan Paolo Giunti in uradnica Vincenza Primavera, tesar Er-ir.anno Gobis in gospodinja Emi-lia Battistoni, železničar Romeo Belletti in prodajalka Rita Mor-dax, industrijski izvedenec Giorgio Richetti in gospodinja Maria Grazia Sandri, uradnik Carlo Montanari In gospodinja Vida Pertot, podoficir vojske Albino Barchetta in gospodinja Isoletta Rosmini, tesar Giuseppe Benzan in prodajalka Anna Ungaro, kuhar Giordano Cesini in gospodinja Ernestina Micheli, tesar Oscar Pecchiar in gospodinja Emilia Calzi, barist Salvatore Midolo in gospodinja Elisa Ponvinio, uradnik Claudio Fonda in gospodinja Bruna Geic, mehanik Bruno Tra-montin in uradnica Silvana Ukmar, električar Antonio Požar in gospodinja Vida Kocjan. UMRLI SO: 86-letnl Aido Fan-tuzzi, 1 mesec stari Lucio Ma-jello, 68-letni Alojz Umek, 64-letna Luigia Cabas, 61-1 etni Na-zario Majer, 80-letni Edoardo Manzoni, 85-letni Antonio Severi, 78-letni Gustavo Punzo, 56-letni Ernesto Deluechi. LJUDSKA PROSVETA Prosvetno društvo »Ivan Cankar« bo imelo odborovo sejo jutri, 25. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul, Settetontane 2; Marchio. Ul. Ginnastica 44; Rovis. Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19. Valute | Milan | Rim £latl funt 5875,— 6000.— Marerigo 4325,— '4425.— Dolar . . , , 617.— I 621.— Frank franc. 123.— 126.— Frank švic. , , 143.— 1 144.— Sterling 1725,— 11750 — Dinar , 74,— 76,— Šiling , 23.60 24.- Zlato .... 703,— 705.— Zah n. marka 147.— 1 148,— Vittorio Veneto Toto A1‘"JčpusU Marconi 16.00 STa. larconi 16.w T. Curtis J- te,!VioH“ Massimo 16.JU t Maksimu .-tu-it Montiel, R. VJ ^ Novo C!S% lier. P- V-ne», N-injvica Odeon 16.00 »D** Ingri?K ™ier«Cairt?‘«P' Radio 16.00 sio, N. ManWL l8« Secolo (Sv. IV5n,-riUer, sko dekle«, N ; datz. i lEtffl-J Stadio 19.45 «Ziata t ter. B. SOlhv^ + ^ Vaimaura 19-M lom Granger' mil* E uro pa «DvobJj v ČETRTEK, 24 7.00 Jutranja 8 A »nh 17. 7.00 jutranja * obvezno, ar atPk | 12.10 Za vsakoeir 'It svetu kulture; 12^1 J« 17.30 Plešite * : Beurj cert violista Alpiesso»f| r.isto Fabia Ki . I8.H.1 nista Fabia Glasbena fant«1^. lit ^ ». d a ■*» -v efi/i n P Glasbena tanu£j-|; ^ ske narodne P? , pesta ska univerza; is-1 z„,n( u 20.00 Spori; 2O30 t J’ 2100 Obletnica h - . w l.^n.npr vrg* to fonični koncert .jjd" L ške filharmonije. k glasba. 1 r«ST ^ 11.30 Simfonii"*, [id jfc Tretja stran: "SAt j* ■ ptica», suita iz . bal 'ca 0 Ir cerV violinista L^, # 'ftl in pianistke Elit« jj t(|, sian; 19.30 Kr?Vtl'S s' 19.45 Odgovori^ 0!iP(,| Znani valčki; -riete. .. 1U.UU LClvn- ^8. poldanska o0^a|r'e|ja^ ‘t in tretji; 16.00 Koncert operne s wiig|tB fortuna con 1 cf'e pe % dejanja EduardJ pii Armanda Curzi poročila v rorociii« - a« ji 17 15. 19-15 22'3}°10,.: tli, Poročiia • - 15.00 „ annc 5.00-6.15 Prenos RL, L’ ba . jutro; 7.40 Gla-a Ko tro; 11.00 CKr^ja b. Smetana, "^tab,____________ 12 00 Glasba po 40 KJgK. ba po željah, etna d a sveti; 13 45 Ooer« )5< % n i««, no ŽeljaO’rtU'2 M: P H za vas; 22.40 1 ypc ni Schnid7'b. Massenet, P-Jv : lani, N. Rim^ 1930-^d tji 327.1 m 2* ■ bf" Poročila: S’”go0. 10.00, 13.C >. *5’ 22 00. 22.55 . CK 8.05 Oddaja * a Nastopata N»<* »51» Slavonskega Br« . kester mladine - kester miau-« , po ■ plesnimi orkest rt,ii Pianist KlavdiJ ^ijl Castelnuova-i^orjfvt dije domačih »,ni«, j Jk je iz najbolj., oper; ritmu " j t (H 8t*s*s f n Lil m, d.‘ ‘L.7. 11«**». Indijska sll|ta’r|,0 IA gl -!£rJ33s$X no lunez h. žene; »..i instrumenta! Pojeta zbor s Pojeta ZDOI - VefT(V'1 i i oktet K‘uba ti^Jt % ”SV ssm.ftgr« pozdravu«^' p t do popevke: % Kofll V književnosti; ‘". (jije ,< , 1.1 ah; 17.10 J 18.00 Reportaža. zJ d ; Rajičič: Kodcep ^j^ orkesier; l8-45,- lAl/ ton orkester; is-43j0 8^ to« - Prof. Franjo p« železarna; _ -»v« ' ^ £cic£«u u«< . in n-jjll domačih pestn> ‘ t k Kratke skladbir^j!,^ k strom Alfred -L gl) i ( dove tožbe: £ 'g0«to^ij* S® Suita; 22.15 Z *j,)#[ % Armstronga ’ uot>c-tfd J4; Nočni komorni L skega godalneS . l lig 'K HTV JUO-pffij Od 20.50 dalJe »J postaje. TE„V ka glasba m PJ’ kmete; 20.30 ^ s$jj i|S ry Maso n: «50® t; JL. *>i, mitizirana 9 oj35 ' >C In pet glasov, ['niK*' levizijskega rcčlla .1 OSVEtl/JOtA ZDtfAVVj EUrAflTVEVA ZA F ZDRAVILKII VRELEC , NARAVNA MINERALNA ZASTOPSTVO in GLAVNA ZALOGA: TRST, Ul. Rismondo 9, Tel. 3jM IJlORSKl DNEVNIK 3 — 24. septembra 1959 ANTON cehov %i^episa Gai- name hud in videli Ki Ua bom padel*, je 'tm uradnik Jefim ^enarikov, bradat '0l5noS SttSLi?zaradi ma- tencu s nt Je Prisel k 16 in se tEu06®11™ pis‘ Qajr,r. nni' naprej, da ^ To°vSPPnrHejel njegovo ie ne gre... le ami ne : *bil tor*a",.ČIoyek. naj Pokorfi rirt ber in Ji - ”Jdu Dragi go- fosim nn?i mu dejal Je ni vrlakajte’ da Pritrdil in p°v,Tadai ,se Je name n\/IpdtIei se hudu-!8otju Ha j Jemu malemu Khu-Paje„cveke in „ - mene S^nekS? Vaem svetu- S ?Qsti|°c »mo Kuhti- I? okno hm pomolil ie r*al namP a no palic°. ‘ite g0a*e.ln vzkliknil: tu ie žigo- k -‘“«nKa!» - v“mjodi ^ ra,učitelj ^ » L^us Fendriko-in m, okrožne ■ Sip»« ,‘ornarno iemal p,n rno jemal fesi z raiPret0’ je sk0’ tl: rameni in ga po- [,*e phajte sei Ni 1, k£menr,1°. da bi pa-“Pravlja kakor Lu_ 1?Pit isasor fetel n^,° 5at0’ da bi i č Tu e anje v pjjainnlb Pac samo trii, '5?V se je nekoliko E 2ak«? ni traial° ?^n mi vstopil je Ntrano umož s tenko L^tnene Nosil šel ^.^rikova'020 P°gle’ in &°nad°?Pna2nanili, da Skovf^ifc vsak čas. let°val Je tresel srh: A S tishl. ari’ ki pri- l»7 5 tisH^ol,varl’ Pri-di sito doh? Grahom, ki ■»b ‘in izn?a?oznajo ob‘ 1 *»►- lzprasevanci. Ta- Jpbo vi® Pritekel skozi b Vnrl; vv,aci &K.UZI frav.za^.okrajne šo-ra 2imiPjlm pa vero- »L i tad n f°v' Ist0 pot jo nda d0„.°®tali učitelji, ^»l^rnika "t. spreJme’ C Se iP au — ime-Dolri hahov — je 4ial aaram11 navzoča- t ' v šokto prahu in fetnut lkam Poslopju. 1 »*pit Sneje se je Nprtj ' ,"dva nla P^la na j} boteia °Vska sinova, Uh vasi. p Pv°istatl učite- k riarili1 ie izdelal, P VPadel- T« C« 'Pa se je K, ramkifl.robec, tre- 5 i?‘5lSembStal in aVrst0 dva ki sta pri' «,,>zp.t 2aa kl..sta na' Z°: In ste Rf««sraj je »SSS!-sa Is3thi ‘‘“ozornik. Poadpik Pri tu-lov^aše bij. m uradu >!, Se 2vP0rodie*> je k tu’, fla bi « »nal in se ^ 2e tresein 1-Ji11- kako Pendrikov in pri tem poškilil na svojega sovražnika Galkina, «da sem geometrijo študiral po knjigi Dabidova; tudi me je poučeval nečak Barzopoj iz kijevskega samostana, študiral sem tudi planimetri-jo in stereometrijo». «V našem programu ni ničesar o stereometrijb. «Kako? In jaz sem se mučil z njo ves mesec... Ce bi bil vedel za tob «No, pustimo geometrijo Zdaj se bomo lotili vede, kateri ste kot poštni uradnik najbolje podkovani. Zemljepis je vendar znanost postiljonov». Vljudno smehljanje na obrazih učiteljev. Fendri-kov pa se ni strinjal s tem, da je zemljepis znanost postiljonov. (O tem ni bilo nič pisanega niti v poštnem pravilniku, niti v okrajnih predpisih). Iz gole vljudnosti je dejal: «Ta-ko je.b Nervozno je pokaš-Ijeval in v strahu pričakoval vprašanj. Njegov sovražnik Galkin se je udobno naslonil na stolu in ga ne da bi ga pogledal, počasi vprašal, kakšno vlado ima Turčija. «Da... hm... turško*. «Hm, turško... To je širok, preširok pojem. Turčija ima ustavno vlado. Sedaj... imenujte mi pritoke Gangesa*. «Zemljepis sem predelal po Smirnovu in, oprostite, ne prav natančno. Ganges, to je reka v Indiji, ki se izliva v morje...* Tega vas nisem vprašal. Vedel bi rad, kako se imenujejo pritoki te reke. Ne veste? In kje je Arekses? Tudi tega ne veste?... Čudno... Povejte, v kateri guberniji je žitomir?* čelo Fendrikova je pokril mrzel znoj. Mežikal je in požiral sline, kakor da je pogoltnil lastni jezik. «Za boga resničnega, vaše blagorodje*, je mrmral. Enaindvajset let že služim in zdaj pride nekaj takšnega, kar... Vse svoje življenje bom molil...* »Dobro, pustimo zemljepis. Na kaj ste se pripravili iz aritmetike?* «Tudi z aritmetiko je tako... Vse svoje življenje bom molil... Od praznika Marije Pomočnice dalje sem se učil... -r zaman. Prestar sem za tako učene stvari. Bodite milostni, vaše visoko blagorodje, vse življenje bom molil za vas...*. Na trepalnicah Fendrika so se zableščale solze. »■Pošteno in zvesto sem služil... Postim se... Celo oče diakon lahko potrdi. Bodite plemeniti, vaše blagorodje!* «Toda, ali se niste pripravili?* «Vse sem pripravil, a se ne morem ničesar spomniti... Kmalu jih bom šestdeset, kako naj se torej ukvarjam z znanostmi? j v,: eha1nrt,roke- *siu' let, zabiaj0 °d mene Slrat°rja zeagSkti ;SPP:avljati »j >d< ‘P. pričel" na- Vbto, -r, Jatl izpit* ^ J®' hainrpi iodvIVomio;LnaiPrei na-* »ta>, »jeti J2 sJ^ejo čis?Sedami, ki J C ^ova^? tak°, ka-Skath Pavzni J0' Vendar K* Asovim (jVn. H°doči ?n.Je Po- feStfafSajss PoVedati»Va?e bla?°-- Je pričel B — E, Jakec, ma u nedelo smo prej nastradali, ke smo šli gor h Piščancam. — Ma kej govoriš? Kej ni blo lepu? Kej ni blo lepo vreme? Jen lep krej, vse u zelenji? Jen program! Pej folkloristi, pej Dario jen Darko, pej tisti z njim. Jest rečem, de če be Garibaldi jen njegovi prjatli tabat znali, kaku bo pole, be bli pestili Rim ku... Jen danes be jemeli go-verno morbet u Firencah al pej Milani jen — verji meni — de be blo bulše. če, če! Če bo moja nona jemela... Doline, ke taku lepu gode na remoniko, Kar je, je, jen moremo potrpet. Zdej jen peuski zbor! Jen mule jemajo tudi videš, de se človek ne smej nikoli pre- forte lepe, taku de ani mladenči prou naglet. Nardiš nekej, ke misleš, de bo niso mogli jet proč. — Vse je blo, Jakec, ku praveš ti, ma kej pomaga, ke vina pej ni blo bulše, pej je še slabše ku prej. — Ku tisti zmotjeni Slovenci, ke dajejo svoje otroke u taljansko šulo nanka an kane. Jen če ni vina, ni jen mislejo, de so nardili strašno fur- nanka veselica. — Sei tisti fantje, ke so vse prprauli be blo poskrbeli tudi za vino, ma oblast basto jen pole bojo ostali dežokupadi vselih al pej j eh bojo prašali, če znajo slovensko, zatu ke je velek komerčio se z ne da permešo za točet vino na vese- Jugoslavjo jen pole bojo rekli: Ja, žna- 1- ni .. nivtl.n Artt o«1 oIaaI/TM t. sv nnvt Ji J o licah. — Pej zakej de ne? če žiher pijejo u oštarijah tisti strpen paštroč, ke me pravejo vino, zakej ne be smeli pet na veselicah? Jest rečem, de je tu diskriminacija. Tle be se mogli postavet gor šte, anka jest sm slovenska, ma šm bla u taljanška šula e kompanija e taku no pošo parlar. M a mi jo pare že de Gabrauca. — Znaš kej: pestmo tiste bužce pr miri. Te bom rajše povedau, kaku je jen reč, de taku ne gre. Zakej piješ blo na tisti večerji pr Ajzenhoverj povsod jen kolkor češ jen glih na veselici pej ne? Kej je tu za ana pravica? Tam so prnesli na mizo anga fejst purana. Jen Hruščevi se je dobro zdelo — Ma ja, jemaš prou. Jen se ke u jen je reku, cle je puran lep, ma de se nedelo je blo vkep tolko praznikov. Smo jemeli Madona de Fatima jen dvajsti me zdi namalo napihnen. Tabat se je postaula gor sjora Ajzenhover jen je setember. Tu je tisti dan, ke so pred rekla, de ta puran ni prou neč napih- tolkemi leti vzeli papeži Rim. Be se šilcalo, de be se bli namalo opili, če ne nen, ma de dol po mesti je pej forte dosti napihnenih puranov, ke delajo zastran naše veselice, pej zastran dvaj- politiko. Nikita se je na tu forte smejau sti setembra — Ma ga niso preveč praznovali nanka uani. Vse je blo nekam na tiho. Jest rečem, de zatu, ke je tudi Talja- jen je reku, de tudi u Moskvi je taku. — A, ma je nakazan, ta Hruščev! Ma kej misleš, de so samo u Vašingtoni jen u Moskvi tašni napihneni purani? nam zdej žou, de so ga tabat vzeli So tudi u Parizi; denmo reč de Gol. papeži. Sej vi deš, de usi nečko njurejo Al pej Pela. Manka napihnenih pura- jen šimfajo proti Rimi, zatu ke ne zna nov, kamer se obrneš! prou komendirat. če be ga tabat pestili, be nam danes ne blo treba se križat ž Ma u Trsti jeh pej ni. — A ne, u Trsti pej ga ni nanka anga. KAJ PRAVIJO URADNI STATISTIČNI PODATKI... Gospodinja suženj svojega poklica Celo Američanka, za katero upravičeno pravijo, da ima najbolje opremljen dom, porabi za svoje gospodinjsko delo 63 delovnih ur na teden Ze velikokrat smo pisali o tem, kako naporno je gospodinjsko delo; Velikokrat smo rekli, da opravi mož, ki dela v tovarni ali pisarni, svojih osem ali sedem ur in nato je več ali manj prost. Gospodinja pa po navadi vstane že pred njim in leže pozno zvečer, kajti v hiši je veliko de- la, Pri Organizaciji združenih narodov je poseben oddelek, ki se ukvarja s proučevanjem problematike, ki zadeva gospodarski moment gospodinjstva. Predmet tega odbora je proučevanje, koliko časa izgubi gospodinja pri opravljanju svojega dela. koliko se to splača in kako bi se dalo od- posebno če je družina šte- Pom°čii da bi ženska-gospodi- vilnejša in če gospodinja hoče, da bo vse v redu. Naša gospodinja, kot je znano, pa se rada ponaša s čednim in urejenim domom, zato bo ves dan našla kaj dela. V zadnjih letih, posebno po zadnji vojni, začenja gospodinjsko delo postajati nekoliko lažje, kajti na razpolago je vrsta pripomočkov, predvsem električnih naprav, ki gospodinji delo veliko olajšajo. Zdelo bi se, da gospodinja kmalu ne bo imela kaj početi, kajti električnemu štedilniku se je pridružil pralni aparat, hladilnik, sesalec za prah, aparat za loščenje parketa, razni mikserji in podobno. Toda to se zdi le na prvi videz, kajti podatki, ki jih bomo navedli, govorijo vse drugačč. NAKLJUČJA, KI SO NEKATERIM REŠILA ŽIVLJENJE Ko se padalo ni odprlo... Padal je z višine 6000 m, rešila ga je krošnja drevesa - V morju si je polomil noge, ostal pa je živ - Rajkica iz Zagreba je padla s petega nadstropja in se ni niti opraskala, ker «je padla kot mačkica» v začetku tega meseca, ali točneje 6. septembra, je prišla iz Sofije senzacionalna vest: Sovjetska padalka Nada Pri-jahin je skočila iz letala z višine 2000 metrov, toda njeno padalo se ni odprlo. Kljub temu je prispela na zemljo s — celimi kostmi. V Plovdivu so imeli mednarodno tekmovanje padalcev, na katerem je sodelovala tudi Nada Prijahi-nova, ki je znana kot sovjetska rekorderka v določeni kategoriji tega športa. Skočila je iz letala, ko je to bilo 2000 metrov visoko. Padalo bi morala odpreti šele na določeni višini, po njenih računih 20 sekund po skoku. Najprej bi se moralo odpreti malo padalo, ki služi za odpiranje veli kega, glavnega padala, toda s padalom nekaj ni bilo v redu Bodite usmiljeni!* »Naročil si je že čepico s kokardo*, je pripomnil diakon Zmježakov in se zasmejal. »Dobro, pojdite!* je dejal nadzornik. Uro pozneje je šel Fen-drikov z učitelji v Kuhti-novo krčmo na čaj. Slavil je zmago. Obraz mu je sijal, v očeh mu je žarela sreča, le to, da se je vsak trenutek popraskal po glavi, je pričalo, da ga muči reka misel. »škoda, škoda*, je mrmral. «Takšna neumnost, takšna neumnost!* «Kakšna neumnost!* ga je vprašal Pivomjodov. »čemu sem se učil ste-reometrije, če je ni v programu? Ves mesec sem se trapil s to zoprnijo. Skoda škoda!* padala, na zemljo pa je prispel s padalom. Kako je to možno? Kajetan je bil s svojim bombnikom v višini 5000 m. Bombnik je eksplodiral m njega je vrglo ven. Nad .eboj je videl zvezde, pod seboj pa zemljo v mraku. Bilo je že kasno zvečer. Računal je, da je že izgubljen. Ko je opravil že polovico poti do — smrti, je občutil, da ga je nekaj u-darilo. Bilo je to v višini nekaj nad 2000 metrov. To, kar ga je udarilo, je bil neki letalec, ki se je spuščal proti zemlji s padalom. Kapetan se je krepko oprijel pilota, ki je mimo njega padal s padalom. Bil je to mitraljezec iz njego. vega letala. Srečno sta prispela na zemljo, pa čeprav bombnem napadu na Japonsko moral rešiti iz zadetega letala, toda padalo se mu ni' odprlo. Letalo je letelo še nad morjem in padec iz velike višine v vodo je enako smrtonosen kot padec na zemljo. Toda Percy je sklenil, da hoče pasti tako, da bi bile posledice čipa manjše. Sklenil je pasti na noge in z rokami pri. žetimi ob telo. In uspelo mu je. Pri padcu si je sicer zlomil obe nogi v gležnju, toda volja do življenja je bila močnejša od trpljenja in uspelo mu je priplavati do obale in se rešiti. Možnost, da se reši človek, ki pade iz letala brez padala, oziroma s padalom, ki se ne odpre, je enaka malone ničli. Zrak more brzino le zavreti, padalom nekaj ni bilo v redu s^a nejc0liko trše udarila ob toda to je vse malo. Telo, ki in se ni odprlo. Zato je pj / njo kot bi sjcer. Bilo je to1 bi padalo v povsem svohod- skušala srečo z rezervmm pa dalom. Toda tudi to ni delo valo. Dekle si je skuš do pomagati na vse načine, toda vse zaman. Ko je bila že 300 metrov nad zemljo, je zgubila zavest. Ljudje, ki so opazovali tekme in drugi tekmovalci so ob treščenju dekle ta na tla obrnili pogled stran, le reševalna ekipa je prihitela «na kraj nesreče«. Toda tu je ugotovila, da je Nada Pri-jahinova sicer v nezavesti, vendar le malo oprask in i Dogodek ie zares edinstven. Varnostni organi so takoj uvedli preiskavo, kajti čudno se zdi, kako sta mogli odpovedati kar obe padali Toda to nas v tem primeru ne zanima, pač Pa bomo prikazali še nekaj podobnih primerov iz bližnje zgodovine. John Herman je bil povelj--nik nekega avstralskega letala z bazo na Angleškem. Njegov primer je še bol’ edinstven. Iz letala je padel brez ' ! »t tdnb«* w I pfedmPta SOvJeiske vlade Nina Hruščeva, ki Je z možem in družino na obisku v sPlO£n^ nr>7(tenn, M . M. M. Sp. 871; K „ jij ^ M. M. bp. M Lj s vd. Schillani, SV M-d 1096; Kavčič Zo:fU-a W ceschini, S. Marco w K *tkj van Justina, Sv. M- 7° Kerševan Viktor, C^J([ Moreri 203; ,jj; liji Giacomini, Lonjer Jj* in( Anton, Lon’"r ™ Franc A., Li Ivan, Lonjer Anton, Lonjer Stj, ..... Kobau Santa vd- inF i merciale 172; Ko jp. vs vd. Vecchiet, S-M,- glejaf &a Kobec Antonija vo- p it#ji M.M. Sp. 919; gS-V« S.M.M. Sp. 945L'’ vd. Velise, S.M-M- ^ , ciančič Ivan, S Kociančič Lazai Kocijan Ivan M- 0= Kocman Alojzija n !•*-• v Sv. Križ 130; d »j( St-ra istrska cesta Ladislav, S.M-M- SP- k8 drič Alojz, Stara št. 274. c tari Kodrič Dušan, . P cesta 280; K0lo.mb,]n;. ^ »,,■> vd. Vatovec, Lonjer^ VU. v atu vet, . jvrjlijl. Josipina vd. Vrem«*, 103; Konje Ivank* : Trebče 46; Koren »*’' ca 1306; Koritnik b 53; lf limilltllllllllHIIIIlillHIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIII Obvestilo komisije za dodeljevanje stanovanj Giorgio,_ Skedenj 103; De Pa- squale Pantaleone, Sv. M. M. Sp. 62. uepoli Spiridione, Kontovel 64; Deponte Nicold, Costalun- ga 159; De Vecchi Karel, Furlanska 475; Di Pinto Nikolaj, Sv. Sobota 2; Dovšak Friderik, Sv. Križ 323; Dugolin Alojzija vd. Emili, Prosek 133; Suimo-vich Marija vd. Busechian, Sv. M.M. Zg. 740; Dusizza Marija vd. Liendl, Vic. delle Rose 61; Emili Angel, Prosek 195; Emi-‘ li Ana, Alpinska 35; Emili Marija vd. Sossi, Opčine 418; Fa-breUi Anton, Franca 2-2; Fa-biančič Ana vd. Ostrouska, Campanelle 82; Ferluga Ana vd. Ferluga, Kolonja 509; Ferluga Antonija vd. Renzi, Furlanska 195; Ferluga Ivan, Kolonja 540; Ferluga Ivan M., Moreri 139; Ferluga Marija, Moreri 61; Ferluga Marija, Alpinska 95; Filippi Franc, Sv. M.M. Sp. 936. Filippj Josip, Sv. M. M. Sp. 935; Flego Antonija ved. Pru-ker, Sv. M. M. Sp. 725; Fonda Andrej, Bazovica 61; Fonda Karel, Ponticello 34; Fontanot Marija vd. Mogor, Sv. M. M. Sp. 492; Forno Edvard, Moreri 185; Franceschini Franc, Mo-lino a Vento 107; Frančeškin Stefan, Rocol 769; Fučka Viljem, Bonomea 263; Fuk Josip Matija, Vrdela 1770; Fuk Marija vd. Ferluga, Commerciale 144; Furlan Andrej, Sv. M. M. Sp. 562; Furlan Ana vd. Meu-la, Vrdela 1615; Furlan Anton, Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj ponovno opozarja, da prošnje za stanovanja, ki so bile vložene pred 12. julijem letos, ne veljajo več. Izjema so le prošnje ezulov, če so bile vložene po 1. januarju 1958. Komisija poziva zato vse tiste, ki bi radi dobili stanovanja, ki jih bodo zgradili na podlagi odloka vladnega generalnega komisarja št. 78 z dne 11. 12. 1956, naj vlož.jo novo prošnjo na posebnih obrazcih, in sicer najkasneje do 31. decembra 1959. V poštev pridejo le prošnje italijanskih državljanov, ki stalno živijo v tržaški občini Razen tega ne dobe teh stanovanj osebe, ki so bile obsojene na hude kazni, lastniki nepremičnin in osebe, ki razpolagajo z visokimi dohodki, ki jim omogočajo, da si sami preskrbijo stanovanje. Prav tako ne bodo upoštevali prošenj tistih prosilcev, ki so pri dosedanjih dodelitvah neupravičeno odklonili dodeljena jim stanovanja. 12. oktobra bo seja pokrajinskega sveta Pokrajinski odbor je sklenil, da bo prva seja jesenskega zasedanja pokrajinskega sveta 12. oktobra. Na dnevnem redu bosta poleg drugih vprašanj proučitev sklepa nadzornih organov glede proračuna pokrajine za leto 1959 ter odobritev obračuna za leto 1958 in proračuna za leto 1960. Kovačič, Pros^le 283;,'iflj, Franc, Campanem: na Andrej, na anarej, to-,. Košuta Egidij, =vvd Košuta Frančiška v j,#; Sv. Križ 89; Kosu'a,var Križ 218; Košuta cj;», ono. IZnšUta „ Križ 202:’ Košuta ^ Stefani, Sv. KO g, Jtk Manja vd. ireu u S+VIh tja k' 267; Košuta S" f ^. 44; Košuta Vikt°r' S(. j 197; Košuta K 174; Kovačič Vikt° ’ ^ ci 86; Kozina Iva 'ton«' ga 390; Kralj _ A . !»j H S Milkovič, Trebče ^ j|ii| Kralj Antonija Vnto^j Gropada 4; KracY. 'k Kraij, Trebče 6G i >i - • -1- 4 , .SU, lonija vd. H115 Kralj Karolina ni 51; Kralj Krali, Trebče 2. oaz0' 0 stina vd. Raseni,* Kralj Ivan, Sv. K Justina vd. (i Kralj Alojzija _ya;o vd. če 14; Kralj Vel iv«', Trebče 4; Kreva«9^, ni 35; Krišcjak V J , h '"»ti lunga’ 262; Križm^A O Bazovica 86; K ■/ ko .; 30,- (ffrj rel, Gropada Franc, Gropada jjl, čič Ivan, BazOViC“0v!£i mančič Josip, Križmančič N°. 'i Krivic Antonija vič. Bani 16; KJ 70 * mančič, Bazovica . čič Antonija v A*1* ie 70; Križman^*-jjc -« drej, Bazovica 'J' li-Križmančič A ^ zovica 5°: pKriž"13^ Bazovica 142, K k! cenc, Bazovica c> 5j: čič Vincenc, Baz ljec Marija vdL-likaI1'!t M.M. Sp. 862; K pr<;, ja vd. Nabergoj, g,,« Kuret Marija vd. col 382; Lachi Iva-^ fe Laurenti Josip, 802; Lavrenčič * ett> Lavrenčič, Marc cbe> 1 L.avrencic, '4 .«aici, jy vrenčič Josip,ape , Leban Ivan, Ca . Legiša Marija Križ 294; Legis«i L Schlussl, Conuo Loccardi Josip, čc. LI.' Loccardi Josip, "gv. rj Trenta Karolin«, “"n, U 1091; Logoi Stefa^j; V tina, D. Chiesafio Andrej, Lonjer * V S* \ s \ K Ki Sl stbi >«•1 v: K & »-»Cii «1.1 'til, 'li s ki* !.U v* jaiie na »k, C ud1: predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 1® ,j|iti 20. uri na prostem barvni cinemascope « Tereza Etienrf $ Cs' H H*; •>» C' film posnet po romanu Johna Knittel,^^B Igrajo: JAMES ROBERTSON JUSTICE, COMBLE, PAUL MERCEY, RITA LIECHTl 5 — 24. septembra 1959 za ^ JANiEIRo, septem- u Področju »r m*'ece divja * ‘»klin. K®rlbskega mor-l »je&im §* nar°dna kriza. *j #ov, r?zv°)em sta pre-VdJ*?m U30di dveh no- v«atzu»r*C^ na Kuti in ^ »krut«;k I dveh okore" ^aikan.t" dlktatur v Do- 11feHPUbl\ki in v !t|laiow valovi krize ' Cl. u V.dru^ *osed- ^‘rico T?"/*1' Honduras, * Ijudsli, nzo’ v kateri l;en» leta 1SJ30 z? predsedni-ka in kako je ob koncu fizično likvidiral vse nasprotnike in vsakršno oppzicijo. Mnogo bolj poučno ji videti v zvezi s sedanjimi boji proti njemu, kako je iz vse dežele napravil veliko kupčijo, v kateri sodelujejo poleg njega več ali manj naslednje osebnosti: njegova žena, njegov sin Renfis, ki je bil že s petimi leti imenovan za polkovnika in je z devetimi rt»ltcjonaVSt*^* PrePletajo j leti napredoval za brigadne- lrzavneg e’ se j( P* Podnov ®'av““ »**» na C*'",, posrečilo ob- zarotami, inva»H.~"’“ega Prevrata j*, te »**-ie N državni ie glavna siila na | «sedem nadlega. za sedaj ga generala ter njegovih sedem bratov in sester, ki jih ljudstvo navadno imenuje kiti« ' okviru >*'■ Kriz* , C® ln se nadalje V«, .!?* , enutek lahko * bruhne na dan. „ , — »ameriške riIa pa niti malo aitnem ‘o flovc ,r*PUblik; is «ovekrldinU SUude' VCK — Domimkan-a >n njen dikta- Mnogi poznavalci Dominikanske republike so izjavili, da je dejansko nemogoče presoditi, koliko zemlje ima Trujillo in njegova velika rodbina (opozicija trdi, da imata okoli 50% vse obdelovalne zemlje), toda precej so j neomrt “JCU u1*ih- I znane metode, ki jih je upo- b Uridj Sj Trniillo, in si- rabljal, da si jo je polastil. t£- dveh ««.1-------- y skrajnem primeru, ako kak njegov trmoglavi sosed ali zemljiški posestnik ni hotel odstopiti zemlje za majhen denar, jo je potem kupoval od njegove vdove. Edino imetje, ki ga Trujillo spoštuje, je premoženje ameri-Sfeima!-0 dati vsej zadevi I ških družb. Odkar pa je od E. ni videT I United Eruita odkupil plan- taže in sladkorne tovarne ima razen monopola za izvoz živine, prodaje mleka, skoro tudi monopol za izdelavo sladkorja (okoli 800.000 ton na leto). Njegova so skoro vsa manjša industrijska podjetja v deželi za predelavo tobaka, izdelavo obutve, stekla, vreč, sodov, vseh vrst fw dveh razlogov-1 Obliki* že D0°dminikan- Sii ok« . od )uni)a Maturi rožen boj proti Pjillov' ie dovedlo k, R in zunanje Vvo v, zainteresirane za Haitiju .leta 1950 ena izmed redkih liberalnih vlad v tej deželi, je Trujillo pripravljal zaroto proti ujej, kar so obravnavali tudi v org&ifca* ciji ameriških držav. Z|tem je leta 1954., pcmagil, k invaziji*^ Guatemalo in odstavitvi njene vlade, nato pa ie dobavi za boj j proti Skupaj z Nikarague- je podpiral pred komaj dvema mesecema poizkus državnega prevrata proti libe/alni vladi V Hondurasu, od 1. januarja letos pa ne preneha rovariti proti novi vladi na Kubi. Najprej je sprejel na svoje ozemlje Batisto in druge pobegle poglavarje propadlega režima, zatem pa je začel oborože-vati in organizirati invazijo na kubansko ozemlje. Ako je Trujillova družina nadlega Dominikanske republike, je on sam nadlega za vse Karibe. Doslej je bila med njegovo tridesetletno diktaturo njegova oblast dvakrat ogrožena. 'Tokrat, koli-korkoli je povzročil krizo v Karibi, pa gre v tej krizi tudi za njegovo glavo. t®v, do tega, I^izem Vldez ln sProž'i° ^ SL°r«aniza<*i« K j držav. Se se 3s Dominikan-10v»o v. tei novi fazi publika ________________ ■ti - taP7MVila kot glavni inskih ‘tlranje ojačenih |! k bete* en° izmed glav-(?kki zarote proti ku- le dane.ba-nJ‘ Ta rePubl>- J^ki ■ ^ Povo-V°^Uc'P in podob- I steMa' vrec' soaov> vsen vrsl ' b vSem 8nim stremljenjem olia' soli itd- Trujillo je glav- I h. . D(1 tl 1.a r1 ____________________ 1 J — 1 ! K« « «1 Z, n nn 1 ot O 1 C L— O proti ku- Dj bi Področju. ; L#iih h0;“mel1 poreklo jJ^Pliblikj7; V Dominikan-uiilloVe„*n z“nanjo vlo- no Prede.16 je po' lillovo j sem spoznati v 1,'r:0 dt zelo# d Nekaj podatkov o poliomielitisu V 8 mesecih 3106 obolelih Največ primerov bolezni pri otrocih do 6. leta, nato pa številčno zopet narašča med 16. in 21. letom Laburistični voditelj Hugh Gaitskell v svoji družini: z zeno ter hčerkama Cressido (levo, 17 let) ter Julio (20 let) RIM, 23. — V odgovoru na vprašanje nekega poslanca je minister za zdravstvo Giardina navedel nekaj zanimivih podatkov o poliomielitisu v državi v času od januarja do vključno avgusta. V teh osmih mesecih je bilo 3106 primerov obolelosti (1714 moških in 1392 žensk); največ primerov je bilo v vročih mesecih — junija, julija in avgusta — in sicer 1288, kar je več kot tretjina vseh primerov v osmih mesecih. Minister Giardina je obenem prvič navedel točne podatke o starosti obolelih. Malo manj kot 28 odst. obolelih zadeva novorojenčke do prvega leta starosti. Enoletnih otrok pa je obolelo 1033 ali 33,26 odst. od celotnega števila „„„.............................................................................. ■"■umni..............................mm......m Še vedno je človeška neumnost dober vir dohodkov kv; °bsega približno batnih ■Janško kilometrov * a»ia . ‘m sa-. — h»u5iai ^ *< fl0Veka i" n^- Postala posest M ‘ kot Tri’ 11?la pa nekaj J?v, ki o1 m^^one prebi- %"‘‘.»odanik?0*1,®11 njeg°vj O j18 neki aejji Ia5etkP zadnje bvs:«nik‘- Ako to ne bi resnica, bi se Piil, tVava .Pdfnlf ^na‘ P°gosto tu-gospodarjih te že v'"11 ameriški no- m delničar domače letalske cružbe in zavarovalne družbe. Trgovcem je poleg državnega davka vsilil tudi-svojo posebno doklado na blago, ki ga prodajajo, tako da ni pritisnil samo na kmetijske delavce in kmete brez zemlje, temveč tudi na trgovce, obrt-I nike, majhne industrijce, zemljiške posestnike, na ves I premožni in noslovni svet. S | tem pojasnjujejo tudi dejstvo, da gibanje za dominikansko osvoboditev, ki so ga začeli begunci, obsega vse skupine — od centra do skrajne levice — in da so bili med padlimi gverilci v zadnjih mesecih tudi sinovi iz tako | imenovanih «dobrih družin«. Trujillovo zasebno življe-I nje (pet gradov, eden izmed njih je moderniziran harem) je v tem trenutku zanimivo [samo toliko, ker je z. njim povezana «epizoda». iz njeg°' ve zunanjepolitične delavnosti. Med pijančevanjem pri neki njegovi dobaviteljici žensk, Izabeli Mayer, je Trujillo odredil, naj iste noči pomore vse Haitčane skupaj ZJ«? kongres. Njego- z ženami in ,otroki’ 1PrlS0 ‘Z »!»tl ‘me se j _ sosedne črnske republike v X ge«°nidas Truiillo Mo- množicah prihajali na delo v » u«!ralisimus oborože- Dominikansko republiko. Ra- >v°bj tanoviteij in vrhov- čunajo, da so med tem po- d«btot“®lnikanske stran- kolom P°morlh . Pnbhzno i« ni osl V domovine fi- 20-000 ]judi- Tako Je Tru:illov vobnr?;+^i2 * .1 rešil vprašanje «nacionalne čistosti)) v obmejnem pasu. , bržkone odtod* I Dogodilo se je to leta 1937. ‘Jegov Jist ((La Na_ Mednarodni škandal ogrom- v;IZ°gibno funkriin nih razmerij, ki je nastal v Vešče jih je za skoraj Zlato v zakladu je bilo le slabo pobarvana cenena kovina, zlatniki pa so bili - iz čokolade h,lt'lei!SiJ'1« da ie najbri- ; ^r!mer «latinsko- 0-: dlktat°rja, ki ima i"6 V banc111^ *k^ ima mi* h »uh* Vse življenj- j jjJbljn' solutno politič-ki ga (! k ’ s ij . lastl. politike-knf«, . lahko e» ki jih lahko ima i!tihU i’*1 ie SSSt naslovov. ■ * Podel i l zadnjih petih Oltn j. kongres. Nipon. MATERA, 23. — Pred dnevi [ prisotni držati tudi do naj-se je v Agro di Colobraro (Ma-| tjližjih oseb. Zaklad se lahko razdeli šele potem, ko bo v Vatikanu” V Rimu op ra vi j enih _ j.- unJ)viteli in vrhov-l»^?bt''tniknidanske stran' °sVobodU°erVlne’ fl: rBA.! lj ln Prvi 'Zyira k'ike' Zadnii S -o» 'S k, s» Sii frtii« l.nUtri, senatorji’ zvezi s tem- je prisilil Tru' X*io uradniki mu R!la- da ie P° sklepu kuban- C’ PodX* 0 svojem do- sko-ameriške mehikanske ar- k» * n ane. toda brez bitražne komisije pristal, da >»J‘h itnIadno v trenutku, izplača vladi Haitija odškod-bj ie šel 20 in zvedo nino 750000 dolarjev, vendar »o l.iZ njegovega li- Pa je doslej plačal samo prvo »nu • I tretjino te vsote Druga Trujillova medna-rodna dejanja so vzbudila manj pozornosti, vendar pa niso neznana. Ko je bila v funkcijo K ?***,tvxiilL svodj 0 ‘ iz službe. 50 °d' SikIfigrSa°fijnapisali že P literati Slrnus* ima rad \ °' V teh urad’ tera) pojavil neki neznanec v družbi neke ženske ter otroka, starega komaj nekaj mesecev. Približal se je lastnikoma pristave, 67-letnemu Biaseju Can-delliju ter njegovemu sinu 40-letnemu Bernardu,. I^p^' Se ri_e predstavil kot «moj*ter okulistične znanosti« ter povedal, da se na ozemlju pristave nahaja zaklad. Imel je; s-5 seboj načrt; -ki mu ga j« izročil =» taiko je on trdil — neki star kaznjenec, ki je bil pred kratkim pomiloščen. Ta mu je tudi povedal, da je pred nekaj stoletji v tistem kraju ropar Giovanni Capoccia zakopal neprecenljiv zaklad zlatih palic in zlatih cekinov, kj jih je pač naropal. Neznancu je tudi uspelo, da je kmeta prepričal o svoji skrivnostni moči: v nekem potoku so se iz valov prikazali plameni in pojavila se .ie tudi torba zlatnikov, ki jo je pa vo da takoj zopet požrla. Kmeta sta bila tako popolnoma prepričana in s pomočjo nekega njunega dninarja, 36-letnega Pasquala Vozzija, sta začela kopati. Kopanje je rodilo u-speh: našli so kmečki lonec, iz katerega je čarovnik potegnil 12 zlatih palic, na katerih je bil napis »Zlato 1000 — Last Sv. stolice — Zlato 1000», ter mnogo zlatnikov. Na dnu lonca je bil pergament, za katerega je »čarovnik. dejal, da je oporoka roparja. V tej »oporoki« je bilo napisano: »Pozor na pridržek. Prisotne osebe morajo ohraniti tajnost. Če kdo razodene skrivnost drugim, zaklad izgine: se razblini. Dve zlati palici morata ostati kot poroštvo za molk, ki ga morajo 100 zadušnic.' Prej ko se opravijo žalni obredi, prej se dobi zaklad«. Po tem takem ni bilo treba drugega, kut pt^lati »čarovnika. hitro v Rim,»da bi se potem zaklad razdelil. Z raznimi nagradami’, *lroški za potovanje in znatnim zneskom za maše zadušnice je »mojster o-kulističnih znanosti« zbral 3 milijone 800.000' lir. in odpotoval v Rim. Medtem je pa že minilo več dni v napetem pričakova- teli zopet pogledati svoj zaklad, so opazili, da so bile zlate palice le šesterostranske prizme iz prav cenene kovine, ki je bila celo slabo pobarvana. Zlatniki so se pa v tem času že močno pokvarili — bili so namreč le iz čokolade in prevlečeni s pozlačenim papirjem. Namesto zlatega zaklada je torej kmetom ostal le posmeh sosedov in pa edina tolažba (zelo jalova) v tem, da so zadevo prijavili karabinjerjem v upanju, da bodo še lahko vsaj deloma dobili nazaj denar. Kar neverjetno se zdi, da še v današnjih časih ljudje ta- nju. Ko pa so kmetje ho-[ko nasedajo sleparjem, imiiiiiiiiiiiiiuiKiimiiiiiiimiiiiimmiiiiiniiiuiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Težko reševanje pod Mont Blancom AOSTA, 23. — Davi sta patrulji poročnika Frigeria ter Walterja Bonattija zagledali v nekem žlebu ledenika med Mont Mauditom in Mont Blancom dve osebi, ki sta negibni, iz česar bi se moglo sklepati, da sta lahko mrtvi, medtem ko je poleg teh d«h še tretja oseba, ki ves čas kliče na pomoč. Domneva se, da sta prvi dve osebi vojaka, ki sta odšla v soboto na izlet, pa se nista vrnila. Tretji bi pa mogel biti neki Švicar, ki je sam plezal, pa je najbrž tudi padel in je ranjen. Dostop na mesto, kjer se nahajajo tri osebe, je za sedaj še nemogoč. Bonatti in Frige-rio, ki se nahajata uro daleč Mož in žena mrtva v vodnjaku Mož je vrgel ženo ljubimec pa moža Žena; ki jo je Sl-letni mož zalotil v intimnem pogovora s 30-Ietnim ljubimcem, je imela 50 let , sa Ir **» se srX Cinenta tiče' 0 V8 Vsi bvi Pae8°V* s°d°bniki. S L dfU 80 bile napisa- lvar, Roose- tu8imi Bae . biografije. Sj. °Pisai c. ?e zelo pla- V reyije b^S1 Ieteči do-h? Viliem It" k “K UovTnStV°- Neki ha)Sot ikl književniki St.>1 itrUs Galindey iSi !* tujino80 hu-iSe«a- S i v Ci C zaJel, od- 'ta 8 ta tami ko repu-S n ^ako ^kal “bil. Bilo Ihil • Začetku leta j« B’z Ne«, skrivnostno '“iv«.-- —’ Potem Vegova,;1 *D°lumbia» S» i‘Sertacii sv°i° dok- Stj9 ainost “Trujillova bila "Jeg°vega iz-dto tru^nJaSnjena ^e“ S 'Odiral a bdev# letalca, ki v D0m-p.r^peljala z 5&7» komra-ko re-41 a«. Cele . se za vso *riške eSu”° zanimati Sl>a ' oblasti- il •» \» S. erika je tedaj in prote- s?v h J.»Vi (.-■mi Je ta-PoI°žaju, kaj- Hv ^.Pl?WteliiUn,al z «ame-i.Njs,..’. k0 „1 ”.Ze od tiste- ila'° 8» tiste-3e politično i-ibie«"* ponticno "i ; 1B27. fJ t!1 it kako i Pripove- tSb>vadneKaT,'Ujlllo-po-«arde , f narednika ?S>4‘k r io,rta- baris? ko oblasti, 48' k v Pešci ? ameriški kako i ZaPustili de-Ptevrai nal° izvršil ■ bil m »m mm od tega mesta, sta iskala vse mogoče poti, a dotlej še nista mogla naprej. Ker je lepo vreme sta neki italijanski in neki francoski helikopter iskala primernega mesta za pristanek, od koder bi bilo mogoče priti do ranjenega turista in dveh trupel. Toda zaradi svežega snega se zdi tudi tak pristanek nemogoč ali vsaj zelo nevaren. S hribov prihajajo nasprotujoče si vesti. Patrulji sta ostali v višini in sta po radiu v zvezi z bazo v koči Torino. Razdalja, na kateri se je morala ustaviti Bonattijeva patrulja, je še vedno prevelika, da bi se moglo z gotovostjo reči, kako stoje stvari. Zdi se, da sta dve osebi zares mrtvi. Oseba, ki je ranjena, pa ima baje vojaške hlače. Torej bi lahko to bil eden od obeh manjkajočih vojakov in bi torej eden od obeh mrtvih bil tuji alpinist. Pozneje je Bonattiju s svojo patruljo le uspelo priti na mesto, kjer so bili ponesrečenci. Na povratku pa se je zaradi noči moral ustaviti in bivakirati. Patrulja financarjev na Fourcheau je uspela vzpostaviti radijsko zvezo s kočo Torino. Pred lem je dosegla stik z Bonattijevo skupino s klicanjem. Tako je lahko v kočo Torino sporočila, da sta oba alpinista živa in da ni nika-kega «tretjega». Pričakujejo, da bo Bonatti z alpinistoma prispel v kočo Torino jutri okrog desete ure. LECCE, 23. — Posestnik Se- ’ bastiano Stefani iz Forcigrana blizu Galatona je zalotil, ko se je vrnil domov, svojo ženo Stello v intimnem pogovoru s Salvatorejem Vaniglio. Zena je poskusila pobegniti, toda mož jo je dohitel, zagrabil, dvignil in treščil v vodnjak, v katerem je nad 10 m vode. Nato se je lotil Vani-glie. V hudem spopadu pa je bil mlajši le na boljšem in Stefani se je zgrudil na tla nezavesten. Od udarcev je bil njegov obraz ves izmaličen. Poblazneli Vaniglia pa je Štefanija z brcami privalil do vodnjaka, okrog katerega je le nizek zid, ter ga vrgel v vodo. Vaniglia je hotel nato pobegniti, toda ves izčrpan se je zgrudil pod nekim drevesom, kjer ga je kmalu našla neka orožniška patrulja. Da so lahko spravili iz vodnjaka trupli Sebastiana Štefanija in njegove žene Stelle so morali priti na pomoč Sušilci iz Gallipolija. Verjetno bodo trupli še obducirali. Zdi še, da je ljubimkanje med Stello, ki je imela 50 let, in 20 let mlajšim Vaniglio trajalo *e nekaj let. Stefani ,ki je imel 51 let, je bil premožen kmet, poznan na vsem področju. be pritekle na pomoč. Tem je uspelo oba izprijenca prijeti. Sedaj je bil prvi, ki ima 20 let, obsojen na 2 leti in 7 mesecev zapora, drugi, ki ima 24 let, pa na 2 leti 9 mesecev in 10 dni. Drugemu je bila tudi preklicana pogojnost kazni, ko je bil 1. 1956 zaradi neke tatvine obsojen na 25 dni zapora, KOELN, 23. -- Princesa So-ra.va je odšla v Muenchen na tamkajšnji oktobrski festival, ki se je že začel. V Muenche-nu namerava ostati nekaj dni in potem bo verjetno prišla v Italijo. (ali skoraj točno ena tretjina). Število obolelih potem pada nekako sorazmerno z naraščanjem starosti. Z 2 letoma je bilo 451 (14,53 odst.) obolelih, s 3 leti 223 (7,18 odst.), s 4 leti 140 (4,51 odst.), s 5 leti 68 (2,19 odst.), s 6 leti 50 (1,61 odst.), s 7 leti 35 (1,13 cdst.), 8 leti 49 (1,58 odst.), z 9 leti 27 (0,87 odst.) in z 10 leti 18 (0,58 odst.) obolelih. Med otroki od 11. do 15. leta se oboleli vrte okrog 0,50 - 0,19 odst. Tu pa je minister Giardina navedel zelo zanimiv pojav, ki bo gotovo predmet natančnega proučevanja. Številke potrjujejo, da bolezen — vsaj v Italiji — napada najbolj otroke do 6. leta. Vendar pa so ugotovili, da o-bolelost zopet narašča v starosti od 16. do 20. leta in od 21. do 30. leta. Naraščanje je sicer zelo malenkostno, vendar pa simptomatično. Po 30. letu pa je število obolelih povsem neznatno. V starosti med 40. in 50. letom sta bila samo dva primera obolelosti in samo eden od obolelih je imel več kot 50 let. Ko so vprašali za pojasnilo o čudnem pojavu obolelosti mladeničev med 16. in 30. letom, je minister Giardina de-jai: »Izjema v znanem zakonu o upadanju poliomielitisa je komaj zaznavna, vendar pa tolikšna, da se morajo ljudje ob njej zamisliti ter da jih prepriča o potrebi množičnega cepljenja naše mladine«. Minister je tudi pripomnil, da za popolno cepljenje danes ni več finančnih ovir zaradi nedavnega znatnega znižanja cene cepiva proti poliomielitisu. Kakor ljudje, je dejal minister, na splošno kupujejo srečke za loterijo, čeprav vedo, da so možnosti dobitka neskončno majhne, tako bi bilo logično in umestno, da bi se s cepljenjem udeležili loterije' nove vrste, da se izognejo posledicam strašne bolezni, čeprav so dejansko verjetnosti za obolelost zelo majhne. Ali bodo odstranili fašistične napise? Krepke obsodbe izprijencev v Padovi MILAN, 23. — Na neki cesti je skupina pobalinov od 16 do 20 let ustavljala na cesti avtomobile, žalila vozače, nasproti ženskam v avtomobilih pa uporabljala mastne krilatice. Ko je hotel neki nočni stražnik posredovati, so mu grozili in moral se je umak-niti. Vendar pa je obvestil leteči oddelek policije, ki je 6 pobalinov aretiral, medtem ko je ostalim uspelo pobegniti V Padovi pa je sodišče po hitrem postopku obsodilo dva izprijenca, ki sta preteklo sredo grozila trem mladenkam s pištolo Cki sicer ni bila prava) ter hotela biti nad njimi nasilna. Dekleta, še vsa tri mladoletna, so pa takoj reagirala, nakar so nekatere ose- Marcello Orano z ženo Fotografija Je iz zadnjega časa Marcello Orano - gobavi pisatelj „ J , . . o„„hi, , nrPn slavila sVolo 25-letnico. Ob tej priložnosti ji je Clark Gable, IT? i »U ..a Capri j«, poda,i] l.rlo , 25 «a»« Pismo po 41 letih VICENZA, 23. — Angela Picco iz Marano Vicentino je prejela sedaj pismo, ki ji ga je pisal njen mož s fronte leta 1918. Poleg pisma je bilo še drugo pismo, v katerem ji nekdo iz Bočna pojasnjuje, da so pismo našli, ko so s stene odstranjevali leseni opaž. Niso si vedeli razlagati, kako je pimo prišlo za opaž. Odposlali pa so ga na naslov. Pietro Picco, ki je pismo pisal, bi sedaj imel 7.5 let, a je umrl pred 8 leti. Zena in otroci so z ginjenostjo prebirali pismo, ki je prispelo p0 41 letih. -—«»----- NOVARA, 23. — Upokojenec, 73-letni Lorenzo Bettoni, je v postelji zaspal s prižgano cigaro. Vnela se mu je slam-njača in ko so prihiteli svojci, ki jih je_ vznemiri) močan duh, so našli upokojenca že brez zavesti v goreči postelji. Zaradi močnih opeklin je po nekaj urah v bolnišnici umrl. Marcello Orano, ki je umrl v torek zjutraj z bolnišnici »Lazzaro Spallanzani», je imel ie več kot deset let Hanseno-vo bolezen, ki je bolj poznana pod imenom gobavost. Se mlad je prišel v Somalijo. Študiral je, bil je časnikar, funkcionar, toda predvsem pisatelj. Naučil se je jezika prebivalcev kolonije in se popolnoma vživel med tamkajšnje ljudi. Bilo je l. 1941, ko je neka bomba zadela bolnišnico gobavih v Gelibu. Številni bolniki so ostali brez pomoči, ker so bolničarji in varuhi zbežali. Med nekaterimi, ki so vendarle prišli na pomoč, je bil tudi Marcello Orano. Pri tem ni prav nič pazil, niti si ni nataknil gumijastih rokavic. Več let kasneje ugotovi posledice te svoie navake. Pride v Rim in se da preiskati na oddelku za tropske bolezni. Ni presenečen, ko mu povedo: Hansenova bolezen. Tedaj pa je moral začutiti vso nesrečo osamelosti. Biti je moral izoliran. Od žene, s ko- bil ločen in z njim je bila i Za pogreb so truplo najprej Giulia Zeisl iz Pulja, s katero povili v formalinsko rjuho pose je po muslimansko poročil, tem pa položili v posebno kr-Ta je ostala z njim do njego-Isto iz plastike, k> bo rabila vega zadnjega trenutka. Leta 1950 je prišel iz bolnišnice in preselil se je v Francijo; ker so tam nekoliko manj strogi predpisi. Vendar zanj tudi tam ni bilo mnogo bolje. Spravili so ga v bolnišnico St. Louis, od koder je pa smel priti na prosto, hoditi na sprehode in opravljati svojo dejavnost. (Po mnenju nekaterih gobavost, če ni preveč razvita, na hladnejših področjih ni nalezljiva.) Toda novembru 1953 je piišlo do nekega incidenta in potem so nastopili še drugi vzroki, da-se je Orano oktobra 1956 vrnil v Italijo. Od tedaj se je nahajal v bol nišnici Spullanzani. Ce ga je kdo obiska! kak časnikar ali kak funkcionar poslaništva Somalije so med razgovorom potresli zunaj in znotraj posebne anti septike; Orano in njegov obi skovalec pa sta bila po 10 m tero je imel dva otroka, jel vsaksebi. Dva poslanca sta vložila v parlamentu interpelacijo, v kateri vprašujeta ministra notranjih zadev in ministra za šport in turizem, če se jima ne zdi umestno, da se odstranijo za olimpiado napisi na Fo-ro Italico, ki poveličujejo dobo, ki jo j® italijansko ljudstvo ter demokratična zavest na svetu obsodila. Kdo ve, Ikaj bosta ministra odgovorila. Doslej so se namreč odgovorni izgovarjali — n. pr. rimski župan — da bi preveč stalo odstranjevati vklesane napise, ki poveličujejo «duceja» in fašizem. Koncert Marie Calias pred 3000 poslušalci V Festival Hallu v Londonu je imela včeraj zvečer Maria Calias koncert, ki mu je prisostvovalo okrog 300Q oseb. Občinstvo ji je navdušeno ploskalo. Pela je arije iz oper, ki so ji najbolj priljubljene. Spremljal jo je londonski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Nicole Rescigna. Verjetno se bo Calias danes z letalom odpeljala v Milan, potem se bo pa pravočasno vrnila v London za neko snemanje. kot izolator. To krsto bodo potem šele položili v navadno krsto. Pogreb bo danes popoldne. Orana bodo pokopali na oddelku za muslimane 1.1 pokopališču Verano. LA CORUNA, 23. -- Španska ribiška ladja «Silveira» se je davi potopila pred La Co-runo. Po prvih vesteh sta se od 13 mož posadke rešila le dva. VARENNA, 23. — Danes se je v vili Monastero v Varenni pričel mednarodni tečaj za kemijo, ki ga organizira Accade-mia Nazionale dei Lincei. LATINA, 23. — Najbrž je 24-letnemu Luigiju Borgia postalo slabo, ko se je vračal s svojim traktorjem s polja; zavozil je z nekega mosta, visokega 2 m, ter se je v hipu 1 ubil. Marina Vlady ni v istem hotelu kot mož Včeraj zvečer je prispela V Neapelj francoska igralka Marina Vla- dy, za katero se je v teh dneh govorilo, da je z možem v sporu. Ni manjkalo napovedi, da bo njen zakon z režiserjem Robertom Hossei. nom šel narazen. Mogoče so te napovedi pretirane, vsekakor pa Marina ni prišla v hotel, v katerem se nahaja njen mož ki sedaj v Neaplju snema film »Fait moi confiance«, temveč se je nastanila v nekem drugem hotelu ob morju. Za žvižg občudovanja 5 šterlingov globe Za «papagale« na Angleškem ni prav enostavno. Zadnjič je neki dvaj. setletnik, Gerald Ken-ney, odobravajoče požvižgal, ko je šla mimo njega neka deklica. Mogoče ne bi bilo nič hudega, toda v tistem trenutku je šel mimo tudi neki policijski agent, ki je Kenneya prijavil. Sodišče je mladeniča obsodilo na 5 funtov šterlingov globe. «Ce je hotel gospodično opozoriti nase, bi moral najti za to bolj olikan način,« je dejal sodnik. «Upam, da ga bo globa naučila, da se bo znal obvladati in da bo imel več spoštovanja do drugih in do samega sebe.» Tudi nosorog bo kandidiral za župana Za prihodnje občinske volitve v San Paolu v Braziliji bo neka skupina predložila kot kandidata tudi Cacareca, malega nosoroga iz zoološkega vrta. Tega ne nameravajo narediti, da bi se mogoče norčevali iz demokratskega režima, temveč samo zaradi tega, ker hočejo na ta način protestirati proti »nizki umski ravni številnih kandidatov«. Pripadniki te skupine so najavili, da ne bodo samo razdeljevali letake, tem. več bodo priredili volilna zborovanja in bodo nalepili tudi plakate za svojega ((kandidata«. Finalna kolesarska dirka S. Pellegrino Carlo Brugnami končni zmagovalec preko 1.000 km dolge in borbene dirke Včerajšnji nosilec oranžne majice Sabbadin zaostal za 3'22' MESSINA, 23. — Kot vse dosedanje, je bila tudi včerajšnja etapa finalne dirke S. Pel-Jegrino presenetljiva. Presenetil je predvsem niti 21-letni Carlo Brugnami, ki je z inteligentnim obnašhnjem odnesel oranžno majico in tudi nadvse častno prvo mesto favoritu Sabbadinu. Brugnami, doma iz okolice Perugie, ki teče za barve tovarne, kjer je zaposlen njegov oče in v kateri 'je delal tudi on, je spoznal možnost zmage po 35 km vožnje, ko je skupina 16 kolesarjev zapustila glavnino. V prvi skupini ni bilo Sabbadina, ki je morda upal, da bodo begunci zaradi dolge etape počasi shirali. Toda napravil je račun brez krčmarja in ko se je zavedel, je bilo že prepozno. Štiri minute so ločile njega od bežeče skupine in čeprav je pritisnil na pedale, ni mogel zmanjšati razdalje. Brugnami je v tej dirki dosegel že več uspehov: v Chietiju, kjer je bil cilj tretje etape, si je priboril oranžno majico, v Neaplju pa je prišel prvi na cilj. Zanimivo je. da si je Brugnami pridobil o-Tanžno majico vselej, ko je Luigi Zanchetta praznoval ciljno zmago. To se je zgodilo tudi včeraj. Pri kočnem sprintu je sodelovalo osem kolesarjev. Možnost zmage je bila za vse enaka, toda Zanchetta je v zadnjih metrih močneje pritisnil na pedale in prišel na colj pol kolesa pred Zoppasom in Becchijem. Sabbadin je privozil na cilj 3'22” za zmagovalcem etape in končnim zmagovalcem te dirke. Zaradi tega se je moral zadovoljiti s tretjim mestom v končni lestvici. KONČNA LESTVICA IV. KOLESARSKE DIRKE S. PELLEGRINO; 1. Brugnami C. (Umbrija) 1.095 km v času 28.27’43” s povprečno hitrostjo 39,899 km na uro; 2. Braga (Piemont) z zaostankom 6"; 3. Sabbadin (Lombardija) 1’44”; 4. Becchi (Emilija) 1’45"; 5. Manzoni (Lombardija) 1’52”; 6. Zanchetta Luigi (Veneto) 2’ in 06”; 7. Fontana (Veneto) 2’ in 47”; 8. Susta (Umbrija) 3 08”; 10. Accorsi (Emilija) 6’54’’; 11. Ricci 7 05”; 12. Garau 811”; 13. Da Ros 9'54”; 14. Simonetti 11T2”; 15. De Maria 13’52”; 16. Cogliati 15’34”; 17. Angella 16’; 18. Calliati 16'35”; 19. Ruga 16'35”; 20. Porteri 17T1” itd. KONČNA LESTVICA GORSKE NAGRADE: 1. Zoppas 16 točk, 2. Brugna-mi 11, 3. Manzoni in Zanchetta 6, 5. Perna 3, 6. Porteri, Braga in Ricci 1. KONČNA LESTVICA ZA VELIKO NAGRADO LETEČIH CILJEV: 1. Pifferi 11 točk, 2. Zoppas 10, 3. Sabbadin 4, 4. Fontana, Porteri, Ghisoni in Garau 3, 8. Ripamonti in Spinello 1. Trening Triestine na igrišču pri Sv. Soboti S tremi goli razlike končana tekma med titularci in rezervami Puia poškodovan med igro - Dva igralca - vratar Ciceri in branilec Corradi - na poskušnji pri domači enajstorici S tekmo med titularci in rezervami, ki je trajala 80 minut, je Triestina včeraj trenirala na igrišču pri Sv. Soboti. V vrstah titularcev je manjkal Secchi, ki se še ni popolnoma opomogel, pa čeprav se je njegovo stanje znatno izboljšalo. Iz previdnosti je Secchi gledal tekmo z roba igrišča ter tu in tam vež-bal z lahkoatletskimi elementi. Njegovo mesto vodje napada je prevzel v včerajšnji tek. mi Taccola, medtem ko je Szoke igral levo zvezo. V vrstah rezerv sta igrala tudi dva igralca Milana, ki sta bila ponujena Triestini in mitliHifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiintiiiiiimimHHiiiniiiiiiimiiiiiiiitimiimiilliimliiiniiiitiiiiitiinHiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiii Močna nogometna tekma za «Pokal prvakov» Milan - Olympiakos Danova najboljši mož na igrišču; vsi trije goli nosijo njegov pečat MILAN: Gallesi, Fontana, Zagatti; Liedholm, Maldini, Ochetta; Danova, Altalini, SchiaKino, Grillo. Bean. OLYMPIAKOS: Theodoridis, Rossidis, Sulis, Tefanokos; Polichroniu; Catridis, Sideris, Papazogiu, Itandis, Beris, Psi-chos. Včerajšnja tekma za «Po-kal prvakov« med Milanom in Olympiakosom se je zaključila z zmago domačinov z rezultatom 3:1. Vse tri gole je za Milan dosegel Danova, medtem ko je lnfandis dosegel častni gol za Grke. Rezultat je realen, medtem ko je bila igra obeh moštev le povprečna. Italijanski prvaki so dolgo, pa čeprav brez •niiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Primorsko nogometno prvenstvo Primorje z dvema zmagama na prvem mestu lestvice Koperska enajsterica, se je združila s sindikalnim nogometnim moštvom 'lomosa: nova ekipa se bo imenovala Koper • lomos V drugem kolu primorskega i ma v Ilirski Bistrici. Domači-nogometnega prvenstva so do-| ni so ponovili dobro igro prejš- segli naslednje rezultate: Po-stojna-Koper 3:2, Tabor-Adria 4:3, Rudar-Branik 3:1, Ilirska Bistrica-Primorje 2:4 in Anho-vo-Sidro 1:4. Tolmin je bil prost. V drugem kolu se je pojavila na igrišču tudi Adria in je bilo torej kolo popolno. Spor okrog združevanja Adrie z Novo Gorico so torej rešili s tem, da je Adria ostala samostojna. V drugem kolu ni prišlo do nobenega večjega presenečenja. Dogodek dneva je bil v Postojni, kjer sta se pomerila glavna kandidata za prvo mesto. Čeprav je Postojna zmagala s tesno razliko, je bila vso tekmo v premoči in je Koper lahko zadovoljen, da je izgubil le z golom razlike. Postojnčani so se za letošnje tekmovanje odlično pripravili in kaže, da bodo igrali prvo violino. Za Koper naj povemo, da se je pred dnevi združil s sindikalnim nogometnim moštvom Tomos in se bo zdaj imenoval Koper-Tomos. Morda bo šlo ob novem imenu in ob nekoliko večjih finančnih možnostih bolje? Zanimiv potek je imela tek- nje nedelje in vodili z 2:0. Toda ko je sodnik izključil enega od domačih igralcev, je začelo moštvo popuščati, gostje pa so prišli k sebi in dosegli štiri efektne gole. Tabor je s težavo premagal Adrio, medtem ko tako visoke zmage Sidra v Anhovem nismo pričakovali. Do presenečenja bi kmalu prišlo v Idriji, kjer je prvi polčas vodil Branik z 1:0. V drugem polčasu so domačini uredili svoje vrste ter s tremi lepimi goli zapečatili usodo gostov. Lestvica pa drugem kolu: Primorje Sidro Rudar Tabor Postojna II. Bistrica Koper Adria Branik Annovo Tolmin kolu: 6:2 4 4:1 3 6:4 3 7:6 3 3:2 2 2:4 1 2:3 0 3:4 0 1:3 0 1:4 0 0:2 0 pravega reda, napadali in oblegali vrata gostov. Najboljši mož domače enajstorice je bil Danova. Grško moštvo je bilo zelo šibko v obrambi, medtem ko je napad večkrat zaradi hitrih in prodornih akcij zadovoljil. Manjkali pa so seveda streli na gol. Prvi gol je dosegel Danova v 11’ in sicer na predložek Altafinija. V 25’ je Danova izrabil pogreško branilca Ros-sidisa in drugič pretresel mrežo Theodoridisa. S tem rezultatom se je zaključil prvi polčas tekme. Tudi v drugem delu igre je Milan napadal brez prestanka, a zaradi slabega dne Schiaffi-na ni bilo mogoče doseči po-voljnega rezultata. V 23’ je sodnik prisodil kazenski strel, katerega je grški srednji napadalec lnfandis spremenil v gol. Spodbujeni zaradi uspeha, so se Grki pognali v napad prepričani, da lahko izenačijo. Toda Milan se je zaradi nevarnosti prebudil in Danova je v 40’ še enkrat pretresel mrežo nasprotnikov ter dosegel za domače moštvo zadostno razliko, katere Grki niso mogli nikoli ogrožati. * * * Ostali rezuitati tekem za uPokal prvakov* so: V Budimpešti: Fenerbache (Istanbul) - Csepel (Madžarska) 3:2 (1:2). V Lodzu: LKS Lodz (Poljska) ■ Ersch sur Alzette (Luksemburg) 2:1 (0:1). V Dublinu: Shamrock Ro-vers - Nice (Francija) 1:1 (1:1). —«#------- SAH NA BLEDU Gligorič • Olaffson remi Na turnirju kandidatov so včeraj igrali prekinjene partije iz IX. in X. kola. Partija iz X. kola med Olaffsonom in Gligoričem se je končala z remijem v 74, potezi. V prekinjenih partijah IX. kola je Benkoe premagal Olaffsona, I partija Keres-Smislov pa se je končala z V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: Tabor-Postojna, Branik-Adria, Sidro-Rudar, Primorje-Anhovo in Tolmin-II. Bistrica. Koper bo počival. remijem. «»------ Ital. skakalci v vodo na tekmovanju v Moskvi RIM, 23. — Italijanski skakalci v vodo so odpotovali v Moskvo, kjer se bodo od 24. do 27. t. m. udeležili velfke-ga mednarodnega tekmovanja. Skakalca Lamberto Mari, Ser-gio Giovaruscio in skakalka Laura Conter bodo tekmovali skupno s skakalci in skakalkami Anglije, Madžarske, Poljske, Amerike, Francije, Švedske in Združene arabske republike. Zaradi prekratkega bazena 200 m hrbtno: 2’36’’6 samo švedski rekord MALMOE, 23. —■ Med plavalnim tekmovanjem je mlada Gullbritt Joensson preplavala 200 m hrbtno v 2’36”6, kar predstavlja najboljši svetovni čas. Zal bo ta čas priznan samo kot švedski rekord, ker je bila plavalna prireditev v 25-metrskem bazenu. Kot je zna no, je za priznanje svetovnega rekorda potrebno plavanje v 50-metrskem bazenu. Joenssonova je za preplava-nje proge rabila 5/10 sekunde manj, kot je za isto rabila svetovna prvakinja Japonka Ta-naka. Prejšnji švedski rekord je s časom 2’41”5 pripadal Bibi Segerstroemijevi. -—«»----- VATERPOLO V SPLITU IN DUBROVNIKU Od 1. do 6. oktobra mednarodni turnir SPLIT, 23. — Jugoslovanska plavalna zveza je objavila spored mednarodnega turnirja v vaterpolu, ki bo s sodelovanjem Italije, Holandske, Madžarske in Sovjetske zveze 1. in 2. oktobra v Splitu, od 4. pa do 6. v Dubrovniku. Spored srečanj je sledeč: Split — 1. oktobra: Jugoslavija - Holandska, Italija - SZ; 2. oktobra: SZ - Holandska, Jugoslavija - Malžarska; Dubrovnik — 4. oktobra: Madžarska - Holandska, Jugoslavija - Italija; 5. oktobra: Holandska - Italija, SZ - Madžarska; 6. oktobra: Italija - Madžarska, Jugoslavija - SZ. sicer vratar Ciceri, ki je lani igral pri Pisi in branilec Corradi, ki je v lanskem prvenstvu igral v vrstah Trevisa. Tekma, ki je bila razdeljena v dva polčasa, se je končala z zmago titularcev s 3:0. Prvi polčas se je zaključil brez gola. V drugem polčasu so gole zabili Taccola, Magistrelli in Szoke. Puia, ki je igral v vrstah titularcev, se je med igro poškodoval in je moral zaradi izpaha desne noge zapustiti igrišče. V vrstah rezerv so se posebno odlikovali vratar Ciceri, Rocco, ki je zadel prečko in Demenia. Trening tekma je zadovoljila trenerja, vendar ta še ni javil postave, ki bo v nedeljo sprejela v goste Catanio. Postava je odvisna od zdravstvenega stanja Secchija, medtem ko Puia prav gotovo ne bo mogel na igrišče. VČERAJ V TRSTU Catanzaro - Ponziana 4:1 (1:1) Številni ljubitelji nogometa so včeraj pohiteli na igrišče Ponziane, da prisostvujejo tekmi med domačo enajstorico in ekipo Catanzara, ki jo trenira Pasinati in v kateri je nekaj igralcev, ki so zelo znani v Trstu. Tekma se je začela s hitrim tempom in tega so igralci držali do konca. V prvem polčasu so si bile moči precej izenačene, saj se je ta končal neodločeno z 1:1. Prvi so prišli v vodstvo gostje z golom, ko je Raise v 2. minuti poslal žogo neobranljivo v mrežo domačinov. V 30. minuti pa je Corolli izenačil za Ponziano. V drugem polčasu so gostje pospešili tempo in večkrat oblegali vrata Ponziane. Vratar je moral trikrat kloniti: v 4. in 34. minuti po zaslugi Scoccara in v 5. minuti po zaslugi Negrija. Ukrepi disciplinskega odbora Samo globe in opomini ter nobene izključitve PRAGA, 23. — Na medna rodnem lahkoatletskem tekmovanju je Argentinec Suarez izboljšal argentinski rekord v teku na 10 000 m in tudi v teku na 6 milj. Suarez je zmagal v prvem teku s časom 29’26”, medtem ko so pri 6 miljah zabeležili 28’41”6. MILAN, 23. — Disciplinski odbor nogometne zveze ni na zadnjem sestanku izključil nobenega igralca. Ni pa štedil z globami in niti z opomini. Odbor je izrekel sledeče kazni: 80.000 lir globe Napoliju zaradi žalitve sodnika in metanja blazin na igrišče ter steklenice proti stranskemu sodniku; 30.000 lir globe enajstorici Udinese zaradi žalitve sodnika s strani domačih navijačev; 25.000 lir globe beneškemu nogometnemu društvu žarah nesramnega vedenja navi jačev do nasprotnega igralca. Nadalje je odbor izrekel opomin in 6.000 lir globe De Ro-bertisu (Bari) zaradi nesramnega obnašanja do nasprotnika. Z opominom zaradi slabega vedenja do nasprotnika pa so bili kaznovani: Panzanato (La-nerossi - Vicenza). Lo Buono (Lazio), Gratton (Fiorentina), Gon (Udinese), Malavasi (Palermo), Sereni (Palermo), Mu-po (Bari), Pique (Genoa), Tor-tul (Padova), Ottani (Mode-na), Susan (Catanzaro). Grani (Catania), Boldi (Catania) in Stella (Novara). «»-------- BARI, 23. — 3. in 4. oktobra letos bo v Bariju italijansko prvenstvo v deseteroboju in v teku na 3.000 m zapreke. Prosvetno društvo cSlavko Škamperle? Sv. Ivan priredi športno tekmovanje, iki bo od 8. do 11. oktobra na stadionu »Prvi maj«. SPORED TEKMOVANJA JE NASLEDNJI: 8.10. ob 20. uri: tekmovanje mladincev v odbojki, tekmovanje mladink v odbojki. 0.10. ob 20 uri: tekmovanje mladink in mladincev v streljanju v ekipah po tri, namiznoteniško tekmovanje mladincev in mladink v ekipah po dva. 10.10. ob 20.30: namiznoteniški turnir za moške, šahovski brzoturnir za posameznike. 11.10. ob 8.30: lahkoatletsko tekmovanje moških s skokom v višino in daljino, metom diska in krogle ter s krosom; ob 14. uri: med dvema ognjema — tekmujejo mladinke »PD Škamperle* in Nabrežine, finale namiznoteniškega turnirja za mladince in mladinke; ob 15.30: finale ▼ odbojki za mladinke; ob 16.15: finale v odbojki za mladince. Vsa tekmovanja se bodo začela ob točno določeni uri. Zamudniki ne bodo imeli pravice do tekmovanja. Vpisovanje bo od 28. t.m. do 6. oktobra v Tržaški knjigarni. Vpisnina za posameznike je 50 lir, če tekmuje v več panogah pa 100. Prosvetno društvo «S. Škamperle« vabi vse športnike, da se tekmovanja udeleže. Namiznoteniški turnir društva Don Bosco Škedenjca Grbec in Merla favorita za dokončno zmag Igralca škedenjskega prosvetnega društva bosta nastopiti še proti ekipi Libertasa in Don Bosca Že drugi teden tekmujejo naši pingpongaši za točke in za čast na turnirju, ki ga je organiziralo društvo Don Bosco. Prosvetno društvo Skedenj je prijavilo dve ekipi, vendar je eni že takoj v začetku spodrsnilo in je morala odstopiti. Ostalo je le prvo moštvo v postavi Grbec-Merlak. Ta dva nista imela sreče v žrebu. Že v prvem dnevu sta se morala pomiriti s favoriti. Škedenjca sta se odlično branila in si priborila zmago nad Emilijem, a sta morala prepustiti točko Krekiču. Tudi v igri parov ata morala Škedenjca kloniti. V drugem dnevu turnirja sta Grbec in Merlak nastopila proti paru Audaxa. Runco, ki je že znan igralec, se je močno protivil nasprotnikoma, a je moral prepustiti zmago Ske-denjcema. Drugi igralec moštva Nelli je bil trd oreh, posebno za Grbca, medtem ko je šlo lažje, ko je Merlak nastopil proti njemu. Z zmago v igri dvojic sta škedenjca dosegla rezultat 5:0. Z istim rezultatom sta igralca prosvetnega društva Skedenj odpravila tudi ekipo Fortituda, kateri nista pustila niti tolažilnega seta. Skedenj-ca sta bila vesela uspeha, vendar je kazalo, da sta izločena vstof1 iz borbe za prvo mesto. Ta mizo. Možnost z3 ,,1 nale je bila zopef^ ^ možnost se jima je ponudila ponovno šele v predzadnjem dnevu tekmovanja, ker je e-kipa Libertasa v postavi Ilias -Cevron premagala moštvo Don Bosca. Seveda bi morala naša tekmovalca premagati ekipo Libertasa. Fanta sta napela vse sile in res je bilo srečanje Škedenj-Libertas zelo napeto. Grbec je Iliasa gladko odpravil v dveh setih. Merlak pa je podcenjeval Cevrona in je moral kloniti pred njim. Igro dvojic sta igralca Libertasa zaključila v svojo korist. S stanjem 2:1 je imela Liber-tas veliko šanso, da si zagotovi prvo mesto. Preostali sta še tekmi posameznikov. Škedenjca sta šla v borbo prepričana, da za njiju ni več možnosti za dokončno zmago. Toda z odlično igro sta Grbec in Merlak dosegla to, kar ni nihče od njiju pričakoval. Grbec je v začetku vodil s precejšnjo razliko točk, a ga je Cevron zaradi njegove nervoznosti dohitel in stanje izenačil z 20:20. Grbec se je tedaj umiril in si z močnim udarcem priboril prednost. Drugo točko, ki mu je bila potrebna za zma go, pa mu je nasprotnik da) z zgrešenim udarcem žoge n? MIIIIIIOII0ll«ltlll|IUIItl|||HIIIII||Ut||||ltlt||||lll8iOltlll|8||lll|liaill||||||IHIII0llllllllll|||||||||||lllll8llllllllllll«IIMIII|||lll||||||tlllllllllllllllllllllllllll Presenetljiva akcija ameriške federalne policije Pet predstavnikov boksarskih krogov aretiranih zaradi nezak Med aretiranimi so že znani gangsterji, ki so vodili organizacijo ameriškega boksarskega sveta ne ugaja Johanssonu WASHINGTON, 23. — Ameriška federalna policija (FBI) PRESELIL SE BO V ŠVICO je včeraj aretirala pet predstavnikov boksarskih krogov pod j » .... obtožbo, da so si hoteli z izsiljevanjem prisvojiti del za-1 SVGOSKI daVCIH SISteiR služka, ki si ga Je svetovni prvak «welter» skupine Don Jordan priboril z zmagami. Aretirane osebe so bivši predsednik »International Boxing Corporation* in predsednik »National Boxing Enterprise* odv. Truman Gibson, dalje Paul Čargo, Frank Palermo, Joseph Sica in Louis Dragna, ki so delovali več ali manj nezakonito v boksarskih krogih in v krogih »bookmakerjev*. S to presenetljivo akcijo po-t Joseph Sica, organizator bo-licijskih organov bodo verjet-1 ksarskih srečanj v Los Ange-no dosegli važne spremembe lesu, je bil že večkrat soude-v ameriških boksarskih kro-ležen pri kriminalnih dejanjih, gih, kjer je «National Boxing' Enterprise«, dedič »International Boxing Corporation«, ki jo nadzoruje Jim Norris, najmočnejša družba za organizacijo boksarskih, srečanj. Paula Johna Čarga, znanega gangsterja tudi pod imenom Frankie Čargo, smatrajo za o-sebo, ki že več let za kulisami nadzoruje ameriške boksarske kroge. Ta mož je moral že v zapor zaradi obtožbe nezakonitega delovanja v državi New York, a so ga izpustili na začasno svobodo. Agenti federalne policije so Čarga aretirali v bolnišnici «John Hopkins Hospital« v Baltimori, kamor se je včeraj zatekel zaradi zdravniškega pregleda. Frankie (Blinky) Palermo, katerega so aretirali v Phila-delphiji, je tudi znan gangster in je že bil skupno s Čargom pred sodniki zaradi obtožbe nezakonitega delovanja v boksarskih krogih. Več let je bil «manager» znanih boksarjev, med katerimi je bil tudi svetovni prvak srednje lahke kategorije Johnny Saxton. Louis Tom Dragna, lastnik trgovine z oblekami, je bil znan kot «bookmaker». Njega in Sico so agenti federalne policije aretirali v Los Angelesu. Odvetnika Trumana Gibsona so aretirali v San Franciscu. Bil je pravni svetovalec Joe Louisa, med vojno pa je imel važno in vidno mesto v departmaju za obrambo. Zaradi zaslug ga je tajnik departmaja odlikoval z medaljo. Za sedaj je častno razsodišče obtožilo aretirane v zvezi z izsiljevanjem. Za te obtožbe gredo kazni do 2J let ječe in 10.000 dolarjev globe za vsako obtožbo. ŽENEVA, 23. — Boksarski svetovni prvak težke kategorije Šved Johansson je v intervjuju zenevsKemu radiu javil, da je poslal občinskim oblastem njegovega rojstnega mesta Goteborga sporočilo, da se namerava preseliti v Švico, kter je davčni sistem bolj u-gevaen za davkoplačevalce njegovega kova. Johansson si je ze najel stanovanje v Ženevi. Svetovni prvak je prišel v mesto ob Lemanskem jezeru pre tekli teden in je takoj stopil v stik r. oblasimi zaradi do voljenja za bivanje z uradniki leke banke, kamor namerava položiti svoj kapital, pripomnil je, da še ni dobil vsega denarja, ki mu pripada pc dvoboju s Patter ionom. Za dvig tega je čukal, ker je iskat mesto, ki mu ne do z davkom odvzel večji del zaslužka, kot bi se zgoailo, če bi ga prenesel na Švedsko. Zavrnjen predlog za dvoboj Za Palerma zaporni nalog izrecno navaja, da je izsilil or- Jose B&cerra - Davey Moore MEXICO CITY, 23. — Pro- ganizatorju boksarskih srečanj v «Holiywood legium stadiu-mu» v Angelesu Jackieu Leonardu 1.725 dolarjev. Palermo in Sica sta tudi obtožena, da sta skušala prisiliti #manager-ja» prvaka Dona Jordana, da sprejme dvoboj za naslov svetovnega prvaka s »Sugarjem« Hartom. kurator svetovnega prvaka Petelinje kategorije Joseta Becerre je zavrnil predlog za dvoboj med Becerro in svetovnim prvakom peresne sku pine Daveyem Moorejem zi naslov svetovnega prvaka. odgovornost paj* ^ Merlaka, ki je »oral proti Cevronu. Z °P se je tudi druge®iti jaS* cu posrečilo odpra nika' „ • ekip« Tako so se tri i*§to z enakim število®^ ^ ^ trebno je bilo s® ^ tekmovanje ®ed. jg) ttjj Skednja, Libertasa sca. _ R«s« ž 1 Skedenj in D°n p ^ morala prva v borj, jg ^ je z lahkoto odp ^ ^ nolija v dveh je imel težje delo a | ] kateremu je mora!lini|,!fcl prvi set. Toda z oo'”^ padi in z odlični®^ po česb' pokazal, da je najb je Grbec priboril tud go. Grbec je bi).p0(i, s« go. Cjroee je . j« -sg. ležen številnih ceS4j,olj*1 ^ ^ lec turnirja. Tudi v Ljlijt, sta Škedenjca °'*' ^ |i( sprotnike in si ta 1 tj la končno zmago. ure so morali Prn0sa#^ daljnje tekmovanje J* ^ ( Joj kov, vendar zadeva meni položaja. it Sedaj ostane s® jjb*** F3 movanje z eklp° tudi |fl ^ Ce se bo zmaga„! nasmejala Skedenj ^ * je prvo mesto zag ^ bi bilo popolno®3 e[]jl , ^ saj sta Grbec ® j0 kazala res lepo >& čakovano vzdržljiv0^!«. O nadaljevanju ku bor rezultat 1'uaJjv • — - n S" ( h in o zaključku b°u\ tli< ^ Tehnični so sledeči: Skedenj A - D.on,,j ^ij •jn-cuciij - - v Merlak - Emil) «• p) te Krekič 0:2, GrbeC0'-2, iS' Emili - Martinom ) Emili 1:2, Merlak - ji 9-1, 'jK'1 Grbec - Runco 3- ili 1:2, Meno* ,, : Skedenj A - C Nelli 2:0, GrbeC^J i|it 2:0, Runco - Nelli 2:1 Skedenj A 2:0, Grbec - Toscan jtf ,y Poribersig 2:0, Gl %.{,(> K Toscan - Podbersi" I Podbersig 2:0, Mer ‘*ji 2'°' Skedenj - ^ Grbec - Ilias ?-u’ I" Gr»f •rbd,Pt:i j ■ J vron 2:1, Merlak - " JJiil, Ilias - Cevron 0:2, > > Ai Finale: sC« Skedenj - * Merlak - Mar'r • V'St (21-16, 21-15), Gtt> y0 2:1 (13-21, 21-18. Vr . J »■ ‘ |0 Merlak - Martinu-*^ 2:1 (21-14, 22-24, t S?! ŽRTEV OTROŠKE \ Nenadna smr* avstrijskega DUNAJ. 23. ~ »■ trostni drsalec ' .j,!, , j njega leta odpotoV m drsalec - i > j ki bi moral fe^r„atj ?j k* i s v atlet začutil v yuj'’’voji|S’jll!t^ Valiey, da bi s® ..er, ^ „i.:u ofl ^ skih olimpij raj umrl v stan osb V ponedeljek .**spid^ voj35#*; naju, kjer „.bo. V J !fc ga nujno prepeu -ke rf M|, lovili napad otr r8v':( i in čeprav so fi3 5 klena pljuča«. I ,, ur

' |f ^°i «Bezi no, Paul... Vse se bo dobro izteklo... Te _ e Li* 'J: Z roko na kljuki pri vratih je obstal. G , ič J A? o, avičre* Jtl i( I V J S brado na prsi in je bil kot okamenel. FlavičreS tiho zaprl vrata. Skozi predsobo je šel po prstih- ^l od te muke, vendar polajšan, ker je bilo najhuje V*/ ni bilo več zadeve Gčvigne. Zastran Gčvignove ^ h, ^i. Ali on sam ne trpi še bolj? Moral si je pr'~ ' putnil vrata pri avtu, da se je od vsega pravega moža te nesrečnice. Gčvigne je bil 11e jivt Za samozvanca pa se človek ne žrtvuje. Saj veP j* 1 jf iti pripovedovat policiji, svojim bivšim kolegom.*ii; neko žensko, da se je ubila, ker ni imel P°?, lteJ se vdrugič ne odpove svoji časti zaradi človeka, j**;" ra Mir! Ali ni bil tisti klient iz Orleansa dovolj1* mm «iu ni Dii usti Klient lz Orleansa aovou-jg i-. i?n zapusti Pariz?... Flavičres sam ni vedel, kako .jm u i;j* pripeljal Simco v garažo. Potem je šel brez /mji. ? Ajj ulici, ko je že padal večer, podeželski večer, zelo s . jtf 1 ^ gruča okoli avta, ki je imel dve blazini privezi jf (Nadaljeval1