NOVIC Izhajajo 1, in 15. vsHcega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto najirej 2 K, /.a ptil leta 1 K Naročnini» za Neinčiju, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. o škropljenju sadnih dreves. Vsak vinogradnik vé iz skušnje, Če je škropil o pravem času proti peronospori, da je ostalo trtno listje do pozne jeseni zeleno in zdravo. Zdravo listje pa vpliva iia vspevanje vinske trte in nje pridelek ne le blago-ilejno, ampak ono je zato neobhodno potrebno, ker izvršuje isto nalogo, kakor pri živalih pljuča in želodec. Kakor ee pri tej rastlini s škropljenjem % bakreno-vapneno zmesjo z vspeliom borimo proti glivični zaje-tlavki stiupeni rusi io si s tem delom obranimo vinako trto z Iravo in njen pridelek neprikrajsan, istotako postaja cd leta do leta potrebniše, da obračamo svojo pozornost tudi na one zajedavke, ki nam škodujejo i lia drugih kulturnih rastlinali in jih skušamo uničevati, na tak način si ohranjujoč zdrave rastline in nezmanjšane nje pridelke. Število jjliviČnili boleznij je jako Veliko ; pozna se jih dandanes nad 30.000. Tako napada vinsko trto nad 320 raznih glivic, jablane 238, liruàke 205, češnje 120 glivic itd. Priprosti narod pozna dobro te kvarljivke in jih je n. pr. na našem sadnem drevju okrstil z raznimi imeni kakor: listna rj»! kodravost, grintavost, rastlinska črna rosa, pe-gavost itd- ter vé, da mii uničujejo vrednost in dobroto sadnega pridelka, ne zaveda se pa največ, da mu slabé ob enem sadno drevje samo. Se manj je podučen, da se mora i njim postaviti v bran, če si hoče sadno drevje in nje pridelke ohraniti. Če tudi velika večina glivic ni nevarna, vendar morejo nekatere od njih pri splošnem nastopu povzročiti veliko škodo. Eua takih glivic, ki napada splošno in povsod po naših krajih ne le listje, ampak tudi sadje uaŠih sadtiili dreves in ki nam dela fhčtttuo škodo stem, da liste nekako požge, sad pa napravi na zunaj krastov, ki vsled tega fgubi na dobroti in lepoti, se imenuje pri jablanah jabelčni krastovec, pri hruškah liruškov krá-s^^^ovei; ali navadno s tujim imenom: fuzikladij (l^'usicladiuni dendriticiim in F. pyrinum). Glivica te zajedavke napada liste že spomladi, da se naredć na njih r u javkaš te lise, ki se raz-«irjajo dalje in dalje. Listi postanejo vsled tega nekako "šiljasti in suhi, ue morejo se pravilno razvijati in nti izvrševati svoje naloge, ki jim jo je odkazala nabava gledć liranitbe dreves in njegovega sadja. Pozneje 'isti počrné in odpadejo, kar se navadno zgodi že ^neseca avgusta ali septembra tako, da je drevo popolnoma golo. Glivica se loti kmalu tudi zelenej^a mladega sadja, na kojem se pokažejo sprva Črne pike, pozneje kraste, ki storé, da sad ne more do-zoreti ter da vsled svojih krast zgnbi na dobroti in lepoti. Celo mlađim enoletnim poganjkom ne prizanaša, napada jih v rasti, da se pokažejo posamezna, v začetku sivo barvana mesta, ki postanejo kmalu me-hurjasto nagrbljena, pozneje pa razkava, razpokana, krastava in suha. Dostikrat celo odmerjejo take vejice ob koncu. I mevno jc, da tako leto za letom se ponavljajoče napadanje te glivice zelo slabi drevje v rašci in zmanjšuje vrednost in dobroto sadja. Za pokončevanje te bolezni se rabi isto sredstvo kakor za zatiranje peronospore pri vinski trti, namreč zmes modre galice in vapna, ter se na isti način in istoodstotno, navadno l"/o pripravlja. Škropiti je treba v prvič s p o ni 1 a d i pred brstenjem. To škropljenje je najvažnejše in ima največ uspeha. V drugič naj se škropi takoj po cvetju; v tretjič se enkrat meseca junija ali v prvi polovici julija. Za škropljenje nizkih dreves se lahko z uspehom rabijo navadne trtne škropilnice proti peronospori. A ker imamo pri nas največ visoko rastoča sadna iirevesa, dadň ae ista dobro poškropiti le z vozno skn^pilnico, kakršne n. pr. izdeluje niclianik Sartor-i v Gradiški na Goriškem in drugi, ki pa so precej drage. V fuzikladiju imamo hudega sovražnika naših sadnih dreves, katerega uničevanje imamo sicer v oblasti, ki je pa združeno s precejšnjimi začetnimi stroški, ker si moramo nabaviti ne le uničevalno sredstvo, ampak tudi drage škropilnice. Edino tolažilno pri tem je, da more tako vozno škropilnico rabiti mnogo posestnikov, da, vsa občina ter da se torej stroški pri sporazumnem skupnem nakupu in uporabi za posameznika zelo zdatno pomanjšajo tako, da je upati, da se bodo v občnem interesu in v povzdigo našega sadjarstva tudi te vozne Škropilnice pri nas vsaj v onih sadunosnih krajili «peljale, kjer dobivajo Jz te poljedelske stroke precejšen postransk dohodek. Želeti bi bilo, da bi boljši posestniki iu izobraženi krogi i v tem oziru pot kazali pri-prostemn narodu, Našim sadjarjem pa svetujem, da se poprimejo škropljenja sadnega drevja ter da to izvrše trikrat na leto ! rolitičui pregled. Državni zbor se je rea seael. Med nepopisnim vriscem in kricem izvršile bo se volitve v delegacije, ki naj obravnavajo skupne zadeve obeh državnih polovic. Delegatom za Kranjsko je izvoljen dr. Susteraič, namestnikom pa dr. Žitnik. — Vse stranke so ae naveličale dolf^ega, brezplodnega boja, in zato zahtevajo rednega dela. V to potreba, da se poslovni red spremeni. In to sprememljo pred vsem zahtevajo Cehi. Vlada ima sedaj priliko pokazati, da ima dobro voljo, ako pov-darja in izvrši načelo pravičnosti, po katerem nikako niso Nemci poklieani, da bi zatirali drnge narodnosti, lled mnogimi interpelacijami in prošnjami, stavljenimi v državnem zboru, omeniti je dveh posebno. Poslanec Pfeifer prosil je pomoči za pogorelee v Pristavi pri Podgradn, poslanec Šuštersič pa je vprašal gospoda min iste rskega predsednika, ali hoče čim preje odrediti, da naj c. kr, oblastva posredujejo na korist stavknjočitl delavcev na Javorníku na Goreryskem. V tovarnah „Kranjske industrijske družbe" na Javorníku, ki so vse v neniskiii rokali in donasajo mastne dohičke, so delavce nezaslišano izkoriščevali. Vedno več in več dela su nakladali, a plače se niso zvišale, ampak raji zmanjševale. Z najrazličnejšimi psovkami so psovali delavce in jih celo pretepali! Mogočni gospodje so pozabili, da so tudi delavci ljudje, in med tem, ko so sami zase na vse strani silno svobodomiselni, o svobodi in pravicah delavcev niti slišati ne marajo. Zato so začeli delavci stavkati, ker se jim ni hotelo z lepa dati, česar so tolikrát in po pravici zahtevali. Oblasti niso posredovale za delavce, marveč poslale orožništvo in vojaštvo, kakor da so dclavci kaki lopovi in roparji, A Btavkiijoči se mirno zadrže. Pridružili so se jim tudi delavci in delavke na Savi. Tu so zlasti z delavkami grdo ravnali. Najvišja njih plača je bila 120 vinarjev na dan, a morale so često delati po 18 ur na dan in opravljati popolnoma moška, težka dela, za vse to so pa se bile grdo zmerjaiie in tepene. Tako stavka sedaj blizo IGOO delavcev in delavk. Smo radovedni, bo li kaj pravice dobiti za itak revne in zatirane stanove. Jiraniti one, ki imajo moČ in podpirati krivico pa ni častno. Javni ljudski shod na Javorniku 24. m.m. je pojasnil vse te krivice, mnogoštevilno zbranim udeležencem. Shod je naodločneje obsojal stavkujočim sovražno pisanje „Slov, Naroda", ki je pisal kaj zaničevalno o tamošnjem delavstvu. Tudi to je delavce ne malo pogrelo, da bo prisiljenci deželne prisilne delavnice bili poslani za delo na Javorniku, Pa se ljudje čudijo, da tako gine spoštovanje do svetnih gosposk, ki imajo za trpina često same obljube, če ne — bajonete in smodnjk. Kaj so nižji stanovi — žival? Se bolj nam to resnico pojasiiuje spiošna stavka Železničarjev na Ogrskem. V eni noči je 70.000 železniških uslužbencev odpovedalo službo. Vzrok ? Veliki gospodje razkošno jedo, pijo šampanjca in si spogajo raznovrstne ne ravno lepe zabave, a uslužbenci opravljajo liudo, nevarno delo v zimi in noči za beraŠki denar, ki jim za življenje ne zadošča, a ga je za smrt preveč. Z(lelo se je, da zmagajo zatirani stanovi, A kaj se zgodi? Vlada pdu v svoji mladostni dobi 19 let. — Pokojna bila je vseskozi blaga mladenka, ponižna, pobožna ter v vsakem oziiu vzgledna kongreganistinja — pravi Marijin otrok. Občudovali smo njen« junaško potrpežljivost v bolezni, kakor se posebno v smrtnih težavah. Popolno vdana v voljo božjo in zaupajoča T Marijo izročila je svojo nedolžno dušico nebeškemu ženinu, da ga vživa tamkaj na večno, ki ga je na Zfrmlji tako prisrčno ljubila, Tonica bila je goreča častilka presv. Kešujega Telesa. 8e v svoji bolezni je oliljubovala, da ne bode nikdar opustila niti ene urice večne molitve pred Nijsřetejáem. Ob-hajilna miza bila je njena zemeljska radost; tukaj se je tolažila in tukaj iskala pomoči. — Kakó zeló priljubljena je bila Geniiova Tončka, spričeval je njen pogreb, katerega se je udeležila častna množ ca občinstva iz visokega in nizkega stanu. Da je bil sprevod nenavadno lep, poskrbela je Marijanska kongregacija jako pohvalno. Šest belo oblečenih gospic neslo je vence, a veliko drugih spremilo je rajnko z gorečimi svečami in z molitvijo sv. rožnega venca. Kaj mnogoštevilno so prihitele Marijine hčere iz Šmiliela in samostana in nekatere še iz drugih farâ počastit svojo drago sosestrico z zadnjim pozdravom. Ob grobu zapele so pa domai'e kon-gregaiiistinje ganljivo žahistinko ter nam pokazale, da se njih mili glas tudi na gomili dobro razlega. In pesmico v giovo je tndi naša Tonica zaslužila, vsaj je bila vneta cerkvena pevka in nepopisno jo je žalostilo, ko je morala zaradi bolehnosti petje ostaviti, iîal le, da smo pogrešali nagrobnega govora, kar bi bilo slovesnost še prav izdatno povzdignilo. Pač pa se je nmrle kongreganistinje spomnil v iskienih, v srce segajočih besedah pri družbenem shodu v cerkvi v nedeljo potem 24. m. m. g. vikar kot vodja kongregacije. Tonica ! Žalujemo sicer po tebi, a vendar se veselimo s teboj, ker upamo, da si srečna, da presrečna ! — Prva se smeš radovati iz novomeške Marijanske kongregacije v družbi devic pri božjem Jagnjetn ! — Vzor si nam bila v življenju, vzgled ob smrti in v posnemo nam ostanejo tvoje kreposti in čednosti. — Bodi nsša pripiosnjica pri Bogu in izprosi nam vsem po Mariji veselo svidenje v nebesih! —H. Iz Novega mesta. [P o s 1 a v i 1 i so se.] Na sv. F1 o r i j a n a trgu postavili so te dni vodnjak, na vrhu pa podobo ženske, ki je tudi za poletni čas prelahko oblečena, in je vsem pametnim meščanom v opravičeno izpodtiko. Nejevolja vsled te nesramne sohe je zares velika in se vsestransko obsoja ta nepremišljeni korak. Ninam jasno, kdo je konečno in odločno to zakrivil; a kdor je, oni ima v vesti in pred Bogom vso odgovornost. Ce izvestni gospodje mislijo, da se sme starejšim ljudem nuditi kaj taeegii očitno, no, imajo pač čudne in nizke pojme o poštenosti svojih someščanov, in smo prepričani, da so v zmoti. A huje in najhuje je to, da se mladina Obojega spola in vsake starosti zbira tam okrog ter dela surove opazke: eni sprijeni diuge prav zložno spridijo in poliujšajo. Kaj ni pohujšanja že itak dosti? Ďemu dajati še tako priliko'? Vemo dobro, da so naše besede glas vpijočega v puščavi: ko bi naše .sicer dobromisleče meščsiistvo imelo nekaj več odločnosti iu poguma, bi se dalo pač temeljito pomagati, a samo dobra volja in besede še niso dejanja. Zato pa iie zgubljamo o tem nobene besede, samo nekaj pribijemo še: Na tem trgu je kedaj stala cerkev sv. Antona, njej prizidana je bila kapelica sv. Florijana, ki je večkrat mesto obvaroval popolnega požiim. Cerkev so podrli, kapelico podrli ; cerkveni predpisi velevajo, da se na mesto podrte cerkve napravi križ aH kako drugo „bitKje zuainenje", če se cerkev iz pametnih ozirov podere. In v Novem meatit? Na Kalvariji je svoj čas cesar Hadrijan dal postaviti tempelj Venero, da bi tako pristudil in oskrunil sv. kraj kristjanom. In ta mož je bil pogan ! — Tu se je dosedaj vedno vršil četrti blagoslov o procesiji sv. Ii«šnjega Telesa; Kdo je tako nespameten, da bi mislil, da je to «e mogoče po vesti in prepričanju'/ — „Podarjenem konju se ne gleda na zobe," tako se izgovarjajo eni. Podari se komu, kar ga bo razveselilo, kar ima rad. Ne? Za. tak poklon se naše meščanstvo najodločneje zalivali. Ugleden meščan je hiitťl ravn») za ta prostor ineatu pokloniti lepo podobo sv. Antona Pad.; zakaj te niso hoteli? — „Tudi po velikih me.sti]i so take reči." Po velikih mestih so tudi druge reči: a velikomestna sreča in napredek se baš pri takib rečeh ne začenja. Začnite drugod posnemati velika mesta. — „Pst, pst, tiho, tiho, ne prepira, molčite o tem, za to ni treba prepira." Tako? Če se tak kamen vrže katoličanom v obraz,pa naj molČeV Tak molk bi bil naravnost grešen in le znamenje napačne prijenljivosti. — Će bo kdo na to kje odgovarjal z osebnostmi, naj premisli le to: mi nismo napadli nobene osebe, ampak slabo atvarl Kdor pa diugače ne zna braniti svoje stvari, kakor s psovkami in osebnim žaljenjem, kaže, da je stvar njegova na slabih nogah. Govoril sem, in rešil svojo dušo 1 Iz Šmihela. [Izredno pretresljiv dogodek.] V Gotni vasi, pol ure od Novega mesta, fare Šmihelske, je v soboto, 16. aprila, po daljši, jako hudi bolezni v Grospodu zaspala Lesjakova mati. Pokojna je srčno želela, da bi še enkrat videla svojega sina, bivajočega v daljni Ameriki. Vsa vdana v najsvetejšo voljo božjo je zapustila solzuo dolino, ne da bi se ji spolnila ta želja. Pogreb je bil določen v pimdeljek, 18. aprila, ob štirih popoldne. Komaj se je žalni sprevod oddaljil od hiše, kar se vlije huda ploha. Ker v takem nalivu ni kazalo iti dalje, so na besedo preč. gosp. župnika nesli mrliča nazaj, po-grebci pa so poiskali zavetja v bližnjih hišah. Naliv preneha. Sprevod gre pi'oti i)okopališču. Ob štirih iu en četrt popoldne pride vlak iz Ljubljane v Novo mesto. Ž njim se je pripeljal sin pokojne Lcsjakove matere. Vrnil se je iz Amerike. Na kolodvoi n zasliši zvonenje v Štnihelu. Obide ga bridka slutnja: kaj, če bi umrlja mati? Naravnost hiti, ne na rojstni dom, ampak proti Šmibelu. Pogrebni sprevod .se je pomikal ravno čez most tam gori nad ZcanČevim mlinom v bližini hiše gospoda Tandierja, ko pride tja, poklekne, na to se pridruži pugrebcem. Na njegoyo prošnjo so na pokopališču sè župnikovim dovoljenjem odpili krsto, da je sin še enkrat videl obličje ljubljene matere, — Ali ni to izredno redek slučaj? Slučaj, ki imra pretresti vsacega? Kaj Čuda, da je vse plakalo na pokopališču pri odprti krsti in odprtem grobu? Iz Šl.-Jerneja. Slavno „Slov- katoliško izobraževalno društvo v Št.-Jerneju je v nedeljo 17. aprila ob polu 4. uri popoldan v veliki sobi v župnišču priredilo prvo veselico. Vapored je bil: 1. Zvezna, Anton Nedved. 2. Le Niagara, grand galop di bravura — Eafael Billema, Glasovir dvoročno. 3, Večerna. Neznan skladatelj. 4. O mraku. Dr. G. Ipavee, 6. Tramvay-galop, L. Gobbaerts, Glasovir čveteroročno. — IL Kralj Herod, veseloigra. Pevske točke izvrševal je novi društveni moški zbor. Podučevali so te dečke čč. gg. župnik Anton Lesjak, kaplan Franc J u van ter g. orglavec Leopold Z u pin. Dirigiral je čast. gospod kaplan Franc Jiivan. Vse pesmi peli ,so prav izvrstno ter se jim je vselej prav živo ploskalo. Na glasovirju je „Le Niagara, grand galop di bravura" prav dnvršno in precizno igral orglavec Leopold Zupin, ki so mu pohvalno odobravali. Tramvay-ga lop, glasoyirno četvernoročno sta pa orglavec g. L, Zupin in čast. g, župnik Anton Lesjak tako izvrstno igrala, da so vsi poslušalci tako dolgo trkali in klicali „še enkrat", da sta še v drugič to lepo igro ponovila. — Bilo je vse dovršeno izpeljano, za kar jima gre naj- večji čast in pohvala. Dvorana je bila polna poslušalcev in gledalcev. Vstopnina sedežev je bila od I.—lil, vrste 60 h, drugi 40 h; stojišče 20 h. Dohodek je namenjea za napravo društvene knjižnice. Po prvi točki se je igrala veseloigra „Kralj Herod". — To igro so prav izvrstno igrali, bodisi „GtšperČek", dijaki, oče, di'Ugi pomagač in posebno tudi gospod doktor. — Bilo je vse v dobrili rokah, in tudi dobro naučeuo; torej vsem igravcsm največja hvala, kakor tudi onim, ki so jih vadili in učili. Smeha je bilo prav obilo. Prav veselo smo se čudili in strmé gledali izvrstni nastop Gašperja ter drugih igralcev, ki so se tako znali kretiiti in gladko goforiti na krauno postavljenem odru. Hvala lepa vsem, ki so to veselico napravili in tako izvrstno izpeljali, da je bilo vae občinstvo prav z^ido-voljno; le še kmalu priredite jednako predstavo. Želeti je bilo le še udeležbe od nekaterih gospodov in gospudičin, ki se sedaj niso te lepe veselice udeleži i, — Prišlo je tudi iz drugih krajev nekaj poslušalcev. DomaČe vesti. (Presvetli cesar) je daroval za pogorelce v Pristavi 1500 K, za one v Hinjah 3500 K. (Sv. maša požarne brambe) bode 8. t. m. v kapiteljski cerkvi ob polu B uri v čast sv. Florijanu. (Mestna hranilnica v Novem mestu) seje preselila radi zidanja nove mestne hise v gosp. Hoče var je vo hišo poleg mosta, in uraduje kakor doslej vsaki delavnik od 9. do 12. ure, ob pondeljkih in sejmske dni tudi popoludne od 2, do 4. ure, (Petdesetletnica) obstanka uniformirane mestue in meščanke garde godbe v Rudolfovem se bode prav slovesno obhajala dne 2. junija t. 1, Zanimivo je, da se živita od ustanoviteljev te novomeške godbe dva člana, namreč gospod Matej Mrše in g. Franc Mesjak, ki oba ša vedno vrlo sodelujeta pri godbi. Izražamo na tem mestu svoja Čestitke vsej uniformirani mestni in meščanske garde godbi k redki slavnosti, kateri je petdesetletnici gotovo v ponos in čast. — K tej slovesnosti so že danes najprisrčnejše povabljeni vsa druUva in vsi prijatelji godbe iz mesta, iz bližn,je in daljne okolice. Natančnejši vspored bodo naznanili pravočasno lepaki. Vstopnice se bodi) prodajale po hišah od 1. maji nadalje ter je pri-(loročujemo v blagovoljni obilni nakup. Vstopnic* zi oseb) je 50 vinarjev; dve vstopnici veljate kot vstopnina za družino, obstoječo iz treh oseb. Preplaćila se bodo pa na dan slavnosti pri blagajni hvale/no vsprejemala. (Društvo Mestna godba) v Eudolfovem se je pri občnem zboru 24, aprila t, 1. razšlo, ter je svoje imetje vredno 268 K prepustilo Glasbenemu društvu v Rudolfovem. (Občni zbor dolenjskega kletarskega društva v Novem mestu) bo letos vJpondeljekdné 9. maja 1.1. ob 3. pupoludue v društvenem prostoru v Novmnmestu. Opozarjamo s tem vse Člane na današnje vabilo, ki se nahaja zadej med inserati in jih v interesu društvenega delovanja pozivljemo, da se polnoštevilno udeležé zborovanja. Po zborovanju bo ogled vinstvene kleti. (Načelništvo obrtne zadruge) pozivljaone obrtnike, kateri bi želeli se vdeležiti knjigovodstveuega poduka, kateri se bode podučeval brezplačno, naj se zglase pri obrtni zadrugi do 8. maja. Pojasnila o tem daje načelništvo. (Občni zbor) delniške družbe L Dolenjski Narodni dom v Rudolfovem je sklenil na občnem zboru 23. aprila t. 1., kjer je bilo zastopanih 184 od 200 delnic, da se družba razide, Likvidicija se ima izvršiti tako, da se društvu „Narodne čitalnice v Novem mestu« na katere poslopju je naložen ves ustanovni kapital delniške družbe v znesku 20000 K in ki razun tega družbi dolguje še nevknjiženih 284.^ K 34 h omogoči poplačilo, ne da bi sa Čitalnica spravljala v denaruo stisko, se jej odpnsti m odpiše ves ta nevknjižen dolg. Ustanovni kapital, ki je razdeljen na 200 delnic po 100 K, se izplača najdalje v 10. letih z 1, 1907 počenši tako, da se vsako leto ineseca maja izžreba po 20 delnic, katere društvo Narodna Oitalnica izplača likvidacijskemu odboru, da denar i'azdeli lastnikom dotičnih izžrebanih delnic brez obresti j ker ima TSrtlto obrestovanje glavnice nehati uže od 1. januarja 1904. Narodni Čitalnici se prepusti tudi ?ae drugo družbeno imetje proti temu. div poplača vse likvidacijske troske, davke in pristojbine. Na izžrebane delnice odpadli glavniški zneski zapadejo v korÍ3t „Narodni Čitalnici", ako se ue dvignejo v treh letih po končauein izirebanju vseh 200 delnic. Številke vsako leto izžrebanih delnic naj se takoj po izžrebanju objavljajo v Dtilenjskih Novicali, Slovenskemu Narodu in Slovencu. Likvidacijo oskrbuje likvidacijski odbor 5 članov, obstoječi iz vsakokratnega predsednika Narodne Čitalnice in načelnika šolskega upravniŠtva Glasbene Matice v Novem mestu, ter treh delničarjev, izvoljenih na tem razhodiiem zboru. Likvidacijski odbor se popoliinje sam izmed delničarjev, redni občni zbori družbe nehajo. (Nove orgije) v kapiteljski cerkvi so predmet splošnega zanimanja. Mnogo glasbeno izobraženih omikancev, in teh ni ravno malo v našem mestu, ai je ogledalo orgije v delu. Oudili so se zares strokovnjaškeniu in umetnemu delu ter lepemu, močnemu glasu. Z-^to je pa oni vsiljivi kritik, ki se je v „SI. Narodu" vjedal, řeš, zakaj se ni to delo dalo domaéinom, osamljen med našim meščanstvom, bržčas sploh ni domačin. Pad ne pozna toiadevnih razmer. Odkar so mojstru GorSiČu zavistno in iz maščevalnosti odjedli „dobri prijatelji", delo in dobro ime ter ga tako pripravili v prezgodnji grob, Slovenci nimamo več mojstra, ki bi mogel postaviti tako delo, kakorsne bodo kapiteljske orgije. Ko bi še Žirel Goršič, nihče drug bi jili ne postavil ko on. In z bojj veselim srcem bodo meščani prispevali k napravi novih orgelj, ko ao prepričali, da je dobro in pošteno delo, katero bo pelo Še njih potomcem do četrtega in petega rodu. Kako je pa z ocenami novih orgelj po naaili listih, dobro vemo. Da se mojstru ne škoduje, se ga očitno in v listih pač pohvali, a zasebna pisma do orgijar-skih mojstrov in med drugimi interesenti so vsa drugačna, vse je notri, samo hvale nel — Poskušavale se bodo noyé orgije očitno — če ne pride nepričakovana zapreka — 10. maj-nika zvečer ob 8, uri, slovesno blagoslovljene pa bodo na praznik Vnebohoda Gospodovega pred veliko av. mašo. (Slovenskim narodnj a kom.) Srečke efektne loterije Ha Vidmu pri Krškem ae dobivajo po 1 kroni v prodajalni g. J. Krajec naal. v Novem mestu. Dobitkov je 2500 ter so prav lepi in praktični. Dobiček je namenjen za zidanje pre-potrebuega novega Šolskega poslopja v Vidmu. Vsem vrlim domoljubom ter posebno tu y Novem mestu in sploh na Kranjskem mnogoštevilno bivajočim Štajarcem prav toplo priporo-Čnjerao omenjene srečke v nakup. (Požar.) Dne 19. m. m. zadela je velika nesreča vas Hinje, občina Žužemperk, ki je 26 posestnikom uničila vse imetje. Zgorelo je 86 poslopij z vso hišno opravo, z gospodarskim orodjem in zalogami. Škoda se ceni na 188-700 K, pogorelci so bili zavarovani samo za 39.350 K. Beda je velikanska. (Vozni red) na progi Novo mesto-Ljubljana ostane nespremenjen. (Marija, Kraljica p r e s v. rožnega venca) sprejemna knjižici za to bratovščino, je izšla v novi, predelani izdaji v založništvu J. Krajec nasi, v Novem mestu. Dobiva se tudi v „Katoliški bukvami" in v prodajalni „Katol. tiskovnega društva" v Ljubljani. Cena komadu 10 vinarjev. (Slava Brezmadežni.) Napevi za Marijino družbo. P- Angelik Hribar O. M. Založil kn. šk. ordinarijat v Ljuljani. Str. 136. Cena 1 K, 1 K 20 v, 1 K 60 v. — Prav razveselili smo se te potrebne pesmarice, ki je zares izvanredno cena. Povzdignilo se bo spet po njej narodno - cerkveno petje v dobrem slogu in duhn. Med 105 prav lepimi prepevi raznih skladateljev jih je 27, priljubljenega Gregorja Riharja. Tako je ta dolgo zaničevani ljubljenec naroda v zaščiti najvišje cerkvene oblasti v deželi prišel spet na dan in do veljave. (Današnji list) obsega deset strani. Naznanila niestnoga magistrata. >!ai)isuil£ Reje obciiiakegii odbora v liadoifjvem b dne aprila 1904. Nnv^titSi: šnjian ff. 8. pl. Slftdovič; BvetoTalaa; gg. Roflmaii ") Umek; odborniki: gg, BwboriĚ, Bniaer, Gaudini, Golia, Gustiu, Mratnor, dr. Poztiik, Skale, Smola, Vidic; virilni gla« g. Ogorentï; /ajiitmlkar; tajnik: Stnkelj. Gospod žujian konstatuje sklepènoet. udbuia, otvori sfjo, imenuje kot overnvatfilja xaiiisiilha «lanaÉnje aeje g, (luština in g. Umeka. Nailaljo ae zniianstvu preimsti, da iïvi4i pooblaščenca i» volitev v odbor □bĚiue Preííiia. Gospod župan predlaga z oiirocn nii to, ker se nekateri gospodje odborniki ne morejo ndele^iti za delj ěaua obûîtiâke seje, da se vse druge toúlve odložij>) od današnje|;a dnevnega reda, ter Hamo ena toéka razpravlja, in «ic»r poročilo starešinstva in eUvíienega odseka gledé stavbe novo mestne biSe. Ta predlog se s iglaaiio odobri ter ilS goapod žnpau po-ročovalcu gospodu Karulu Rosmanu bestdo, kateri iiaa'eduje poroča: Vseji dne 21. aprila IfiOi sta stareiinstvo in stavltftni odsuk s prijaiiiim eodelo-vnujem kot strokovnjaka g, a. kr. inženirja L. Bloudeka sklenili predla^rati obSicskemu odboru sledeiie: 1.) Sedanja inestna hiša ae popolnoma podere iu meâtu iite, nova sesida. 2.1 Sprejme se na^rt arhitekta WolTa od kranjske stftvbinske druibe, po katerem naj se cela siavba isivrni in sicer, da Ke zida drunadstropna biSa; oelu I. nadstropje dobi mestna hranilnica; It. nadstropje dobi mestni nrad, pritlično pa straiiiica in zapori. 3. Voli naj se odsek treh članov v stavbeno nadzorstvo, v kater m je vže g. iinpau iu g. tebniini voditelj ^totaj skupno pet). 4.) Za tehnično vodstvo stavbe, in sicer: za nadzorovanje materijala, cementa, kakor tndi vseli drugih del in za sestavo konečuega obračuna podjetnikov te naprosi Kospod o. kr. okrajni inienir Blomlek. 5 ) Za celo stavbo se d ivoli kredit 60.000 K s pristavkom, da sme odeek dela, katera bi se mej stavbo kot nejiotrebna izkazala opustiti, pač pa v prihodnji seji o tem poročati. Vsako večje delo, kakor je ra/piaauo, in bi tnalo pruvzročiti večje stroške, mora zadobiti priije, uego se isto iïvrSi, dovoljenje občinskega odbora. G.) Delo se naj razpiše nemu^Ioma v „Slovenskem Narodu'', „Laihather Zeitun^" in ^Dolenjskih Novicah". 7."! Nadzorovalni odsek naj nemudoma iïdela splošno stavbene kakor tudi Se posebno po strokali razvrščene pogoje sta to stavbo. — Po obširui debati se sklene, da se stAvba izvrši po načrtu, da se za sedaj vozni ubod pusti odprt in opusti tlakovanje istega. — Gospod Gustiu proillaiï», da se poročilo starešiuetta iu stavbnega odseka sprejme v celoti. — Ker se nobeden več ne oglati k besedi, da se ta predlog na glasovanje in se isti soglasno odobri. — V nadzorovalui odsek izvolijo se per aculaiuationein g. župan ter g. c kr. okrajni inžeaeir Blondek in gg. Gustiu, Ugiireuti in Rosnian. — Na to prtliere g. župan dopis mestne hranilnice novomeške gledé prispevka k Egradbi mestne biše. Mestna hranilnitta naiuanja, da je upravni odbor iste sklenil prispevati k stavbi 20.000 K, ako se isti prepustijo prostori v [, nadstropji ter zidajo po predloženem načrtu. To poročilo se vïame s hvaležnostjo na znanje. — GleJé posojila za stavbo nove mestne bise ome:ija g. župan sledeče : Mestna občina ima v mestni hrnnihilui novome.^ki (X)0 K vloženega ka> pitala, ima pa za stavb ) davkarije tiiiaučaemn erarjn plačati še K ter prispevek «a most 6400 K, — Hudi tega predlaga, da se ta dva zneska \z naloženega kapitala avoječasno izplačaj ). S tem se bode ]iriliranilo vsako leto SB72 K v izdatku iu bode tisti znesek, ki se potrebuje za stavbi, zadobil iz gori navedenega prihranka za vsakoletne obresti iu amortizacijo tako, da vsled uove mestne hiše ni putreba imeti nobenih pomislekov, da bi se občinske doklade prihodnje leto zvišale. Prt tem se tudi omenja, da bo iz iivanrednega proračuna odpadla svota za amortizacijo in obresti za svoječasuo najetega posojila za zgradbo vodoroda ter s tem tudi za 2800 K zmanjšali izdatki mestue blagajne, ker se bo ta znesek našel v do-bodkili od vodovoda samega. Ta predlog se soglasno sprejme, — G.župan povdarja, da je današnja seja zaduja v tem poalopju. Veže nas toraj dolžnost, da se spomnimo vseli ottili, kateri so skoz neStevilno Itt delovali v korist iu v prid novomeške občine v tem poslopju, a katerih ni več med živimi, pozivlje na to vse navzoiše. da vskiiknejo trikratni „Slava jim!" — Nadalje zahvaljuje se celemu odboru, a posebno 1. svetovalcu g. Karolu Rosmanu, kateri je žrtvoval veliko časa in ttuda v korist mestne občine. Ob enem povdarja važaoat danaSnjega sklepa, da bo mestui urad in mestna hranilnica dobil dostojne prostore v novi stavbi v popolnoma modemi obliki tet s tem si ovekoveàl svoje delovanje želeč, da bi ta stavba bila na čast in diko Novoga mesta. ~ Končno želi vsem gg. odb irnikom, da bi v najkrajšem čaiu se ipet našli zbrani v novi mestni hiši ter kliěe vseui navzočim jŽiveli"! G. Gustin kot najstarejši ud mestnega odbora se v imenu istega zahvaljuje gospodu žnpann ia njegov trud, katerega je d> sedaj^ v korist občine vložil. ~ Gospod župan se zahvali ter sklene danaiitijo sejo. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Veleč. g. župnik M. Jereb 4 K; ueimeuornna duhovnika 16 K; gpdč. ■uéiteljioa Marija Ascbmanu za me-iec april in maj 2 K ; slavna kranjska hranilnica 100 K, — Gospod nadučitelj Fr. Šetiua v Črnomlju je nabral 135 K od sledečih dobrotnikov: a} Slavna posojilnica v (^uomlju 40 K; p. n. g. Viktor Parma, c. kr. okr. glavar, 12 K; dr. Julij Gustiu, o. kr. uotar, 10 K; preć. g. Stauko Peharu, župnik, 10 K; preč. g. Miha Zevnik, mestui kaiilan, 20 K; prei, g. Leopold Podlogar, mestui kaplan, ."i K; dr. Josip Malerič ň E; p. n. g. Toporiš, o. kr sodni pristav, 5 K; p, n. g. Janko Pnhek, župan, 4 K; dr. J. Doljan, c. kr. sodni adjunkt, 4 Kj dr. Štovo Praznik, davřni uradnik, 4 K; dr Stanko Adler, c. kr. geometer. 2 K; Neimenovan I K; g. Ha g. Kudolf Strle, c. kr. sodni ad ko Lsvňtek, c. kr- davčui pristav, 4 K ; unkt. 6 K; nabiralec g. nadnfitelj Fr. Še-tina 4 K. — Blag. g. Fr. GuStin, poštar v Metliki, je nabral za dyaSko kuhiujo 100 K. Darovali so sledeči dobrotuiki: g. Franjo Dovgan, proŠt, 40 K; g. Davorin Vukšiuič. oskrbnik n. v. r, 6 K; g. dt. E, Dereani 5 K ; g. Vrečar 2 K; g. Janko llranilovič 1 K; g. Franc Cvetko 6 K ; g. Sumi 3 K; g. Franjo Wacba 4 K; g. Žigon 40 vin.; g. Jože WukŠiuíč 1 K; g. Marija WukšiniĚ 1 K; g- Alojzija Prosenik 1 K; g Nagode 3 K; g. Rosina'2 K; g. Makar st. 2 K; g. Globočuik 1 K: g. Mucha i K; g. Gustiu Fran it. 3 K ; g. K. Baile 1 K; g. I. Podrekar 1 K; g Emanuel Fux 1 K ; S. A. Golobift 2 K; g. Bnrnlk 1 K; g. A. Kapelle 1 K; g. .Mikoli 1 K; g. I. Stfajbar 1 K: g. Emanuel Fus, sin, 1 K; g. Marija Salloker 1 K; g. KamenSek 40 vin; g. MežnaršiS Helena I K; g. J. Berne 1 K; Neimenovana 1 K ; g. Anton Baldassiui 1 K; g. Franjo Guštiu 8 K 20 vin. Zahvala. Veleblagorodni gospod nadučitelj Fr. Setina je nabral Zft dijaško kuhinjo v Ornoinlju 135 K, g. poštar Fran Gnstin v Melliki 100 K. Za blagi trnd izrekam podpisani njima in vrlim dobrotnikfini v imenu podpirane mladine najtoplejšo zalivalo, Povrni Bngl Dr. Jos. Marinko. Za pogorelce na Sp. Pristavi vpoHlttli SO nil županstvo Smihel Stopiče sledeéi ćastiti dobrotniki ill dubrotnice podpore: Leopold Rogelj 2 krnui; KoSir 1 K; ilr, P. Defrainieschi 2 knmi; Radovan 5U ii, Greiiorec 1 K; K.)vaĚií 30 h; Clarid 2 K; Eole 1 K; Fischer .Tob. 20 h; Ciber 1 K; Sesek 2 K; Reuelj bL I K; I. Appe 4 K; Antonija Lackner 1 K; Kiiras 50 li; Alojzij Rozniau 1 K; Aua Dergaue I K; Šega 1 K; J. Zurc 10 K; J. JaWe 10 K; F. Vik 80 1j; Slutu v Kandiji 10 K; Ka-Btelici t Kftuiiiji 10 K; J. Vovk 3 K; Knafeic fiO li; dvorni svétiiik Šuklje 20 K, L. Stukeij 1 K, A, Pintar 5 K; Alojzija Pintar 2 K; Komla 6 K; Rniilan 40 h; Uali 2U h; Fi-cber st. :)0 li; tajnik Biiiïar 1 K, Rosina 3 K, Lakner 1 K; Tine Ajipe 1 K; Seiill 1 K; Jeiiič I K; Javorník 1 K; Šnklje ml. 3 K; Slalči Receij 1 K; I. Bartilj 1 K; Windiachfr 1 voi krme; J. Retielj 1 K; Krajec 2 K; E. Dolene 7 K; Rolirmanu 2 K; Viktorija Duler 1 K; Mole 2 Ki Pavlin 2 K; Ropaš 2 K; Demšar 200 K; Viditi 2 K; profesor Petauer 2 kroni ; dr Hnbail 1 krono; JliletiÉ 1 krono; FrauĚiS 1 K ; Bervar i K; Moiina 4 K; svĚtiiik Škerlj ž K; J. Dular v Vavtivasi vrečo kroiiipirja 6 K; florupi« 2 K; Mici Stopař 1 K; J, Turk 1 K; prof, Virbuik 2 K; inženpr Blonilek 1 K; mil. proât dr. Kulovic 50 K; mil. proSt dr. Elbert SO K; kanonik Jeriha 20 K; kanonik Po\še 10 K| kanonik Uuóevar 20 K; iiS, oietje franiiiškani 20 Kj ČS. Usmiljeni bratje 10 K; kanonik ■TftkliĚ 10 K; K. Falescbini 4 K; F. Vintar 4 K; posl. Dnlar 15 K; Fr, ZupanĚií v Vavtivasi 3 K; svćtnik Anvian 1 K; pasi. Ultn voz krompirja: ibirka ,Dol. Noviu" 31 K; vikar Watil 5 K; kaidau Žužek ? Št,-Vidu pri lijnbljani 10 K; zbirka v kapiteljski cerkvi 27'43 K, kaplan Zorko & E; přtif, dr. Marinko 10 K. g. Jan. Mecliora dar val je 30 mernikov krompirja, — Mestno županstvo novoineSko je nabralo 216 K. Torej je skupaj v gotovini 643 13 K. Vsem dobrotnikom se izreka najpriarineja zalivala ter se priporočuje v uadaljno blagovoljno podporo za uboge po-^orelcp. Županstvo Šmihel-Stopiče. 14. aprila: 16. aprila: 19. aprila: 20. aitrila: St. 127. 21. aprila: bronliij, iSt. 27, 28, aprila: m rt VOH d, St. fin. Umrli so: Ana KuSlar, samska postrežnica, 64 let, jetika, št. 216. Jera PavltĚ, vtlova-osebmka, 74 let, srčna hiba, St. 31, Marija SterbenV, samska kuharica, 66 let, jetika, St nI. Antonija Gerin, h£i nmrlega uûitelja, 19 let, belokrvnost, Štefanija Ziegler, hči zasebnega uradnika, 4 meeec.e, vnetje Panter Adolf at. ceaarski svetnik, posestnik, 61 let, Loterijske Številke. TRST, 16. aprila 32 38 21 12 15 GRADEC, 23. „ 74 90 43 69 56 ZAHVALA. Za, vse ÍEkaKa:io, iskreno sočutje povodom bolesni iu snjrti naSe nepozabne hčerke, oziroma sestre Antonije Germ kakor tudi za mnogobrojno, častno spremstvu pri pogrebu naSe ljubljenke, ter za poklonjene vence in Supke icrekamo tem potom naj'skrenej^a sahvalu. Vzlasti se zahvaljujemo častnim gospodičnam koii-greganistiujam, posebno pa iijihovej btagi vodnici, ki ao v boleïui na.šo Tončko obiskovale, jej tako požrtvovalno stregle in /.a njo molile, kakor tudi preblag, gospodu dr. I, Vanptitiču za njegovo vso skrb in ljubeznivost, s katero je ranjki lajial boletiine in gospodični Bobičevi, b:šni gospodinji za rnziie nsluge. SrSua hvala ČČ. kapit. dubovSčini, jiosebno čč, oSetoin franči.škauoin, ki so se polnoStevilno udeležili pogreba in čč. ustniljenini bratom, kakor vsem onim, ki so v tako častnem in obilnem Številu spremili našo ranjko k zadnjemu počitku RUDOLFOTO, 25, aprila 1904. (110) Žalujoči ostali. t Adolf Pauser, Ema Toporiš roj. Pauser In Ana Pauser naznanjajo bolesti potrti pretužno vest, da je njiii nepozabljlvi oče, gospod Adolf Pauser trgovec, cesarski svetnik Itd. po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, danes ob polu 8. url dopoldan v 61. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnega bode v soboto ob 4. url popoludne na tukajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v mnozih cerkvah. Predragi pokojni bodi priporočen v blag spomin In molitev. NOVO MESTO, dne 28. aprila 1904. Prosi se tihega sožalja! olen. kletarsko društvo v Novemmestu J reg. zadruga z omejeno zavezo vabi svojo Člane k občnemu zboru, ki bode V pondeyek dné 9. m^a L I. ob 3. popoludne v društvenem prostoru (v hiši g. Jakše-taj v Novemmestu. Dnevni red: 1. Poročilo naćelstva o delovanju društva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu in o bilanci. 3. Predlogi zadružnikov. 4. Ogled društvene kleti. Ako bi k temu olčnemu zboru v smislu § 40 zadružnih pravil ne prišlo zadostno atevilo članov, potem bo diugi občni zbor v Četertek 19. maja t. 1. ob isti uri in ua istem kiaju z dostavkom, da se bo ta dan sklepalo brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo dolenjskega kletarskega društva v Novemmestu, dné 17. aprila 1904, Viljem Rohrmann, (114) t. Ě. nafekik. Razfflas. Podpisan» županstvo nazaanja, da se bode dne 18. maja 1904 ob 11, uri dopoldne v mestni pisarni vrà;la družba za oddajo pobiranju Botornine in pn>atoruiue ob sejmih in tržnih dnevih v Riidolfovem za dobo treh let to je: od 1, junija 1904 do 31. maja 1907. Izklicna cena je 5000 K. Dovoljene BO tudi pismene ponudbe, vložene do 18. maja 1904 do 11, ure, katerim pa mora biti priložena varščina 10% izklicne c^ne v gotovini hranilničnih knjižicah ali vrednostnih papirjih. Dražbeni pogoji ao v pogled med uradnimi urami v mestni pisarni. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 30. aprila 1904, (ll9-2-l> Tržne cene dne 25. aprila 1904 v Rudolfovem. Imenovanje :Hektl. no 1 Imenovanje Hek ti. 110 1 h K t àeiiica...... 14 . 31 Leùa..... _ Rž....... 11 71 Bub..... — — Koruza..... 11 ÏI Âi-1 OB PT 5 (O CD -a S. il S » o O s o cc P p e> SU » P o* ir^ o » < Ui C OH 3 3 n z P) 3 O" řc sa C" fP IT o_ E. o O CA' 3" —1 c: (D FN) CO en o C t-t-!» sr tu T O- e rj «1« MJ » —- o .H •-t ct> O. řé CO B —1 o ijC p @ Trcjc 105 gld. o m \ym 9 Ravno ista vožtya in postrežba kakor preje. {234-24-10) Ilazpis stavbe. Podpisano íBpanstTO odda ponudbenim (ofertnim) potom zgradbo: Nove mestne hiše v Rudolfovem, v prorafuujeni skupni svoti od 55.000 K. Pismene ponudbe, ki naj bo kolekovane za IK, zapečatene in od zunaj kot take označene, morajo obstgati ime, priimek poklic in stanovanje ponndnika. Ponudbi je priložiti 5% varščine od zneaka mih del, na katere se ponudba glasi ali pa za skupno delo. Ponudbe-se bodo sprejemale do 12, ure opoldne dne 7. maja 1904, na kasneje došle se ne bode oziral«'. Načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih ui'adnih urah pri podpiftanem županstvu. Županstvo mestne občine Rudolfovo, dne 23, aprila 1904. (ii8j (122-2-1) Iščem p r Q d ^ J a 1O zmožno slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom, tei- z dobrim spričevalom in poštenih starišev JANEZ REPOUŠ, trgovec v Št. Janžn. Lepa (126-0-1) Še skoraj popolnoma novo je s st{>iiilom za 50 gld, na prodaj. Kjé, pove upravništvo tega lista. (107-0-2) je na, prodaj. Kje, pove upravništvo „Dol, Novic", Staiffl obstoječe iz treh sob, kuhinje in zraiea J spapajočih prostorov je takoj oddati pri I g. Ludvik Ferliču v Rudolfovem, Glavni " trg št. 62. (111-0-2) tifša št. ntôi au mo \ř nuitittaveiif je takoj na prodaj pod ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik g. Ludovik FerliČ, gostilničar in mesar v Iludolftivem, Glavni ti'g àt. ňii. __(U2-0-2) Prodam po nizki ceni še dobro rabljivi (120-3-1) Franjo Pice|j, čevljar v Novem mestu. M atko Malovič mizar v Novem mestu v lastni hiši poleg davkarije. Piiporoćain se vljudno slav. občinstvu iu prečast. duhovščini tukaj in po deželi za vsa k mizarski stroki spadajoča dela, katera izvršujem s stroji solidno, točno in ceneje nego vsak drugi. Za ysa pri mtni zgotovljena dela jamčim eno leto! V zalogi imam tudi vedno gotove mrliške krste vsake velikosti ceneje nego drugje. (5(i-io-3) Keil-ov k\i najizvrstnejše mazilo za tla iz melikega iesa. Keil-ovft bela glazura za umivalne mize 45 kr. Keil-ov iilati Ink m okvirje 20 kr. Keil-ovo črulJo za tla 46 kr. KeiJ-ov lak za slamnike v vaeli barvali je vedno v zalogi pri (78-24-4) nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, luiiiva na) se z xnatiim inedicinskini Bertjmann-ovim Hlijinim milom "^n^ (a znaniko: 2 rudarja) tvrdke BERGMAN^ & Co. Diaždanu iu Tečen ob Elbi. OubiTa 86 tuiU pf) 80 h komad pri lek. S. pl. SLADOVIČ-u in v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Novem mestu. V Rudolfovem. (no-6-2j Imam v kleti s: ïx^^toIitxQ^ = pristnega belega in črnega vina, nekaj rakije in brinovcu ter namiznega olja lastnega pridelka. Vse solidnti postavljeno na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujmann, ,268-15-13) posestnik in trgovec Vođnjau-Dignano, Istra. obnai^cua hovačija in stanovanje za kovača se odda takoj pod ugodnimi pogoji v najem. — Več ae izve v v Kandiji pri Štemburju. (95-3-3î ® W - v Novem mestu, Kastelčeva ulica št. 110, pri glavni cesti proda ae iz proste roke z pripadajočim vrtom in deluui gozda za 6000 K. {i)4-3-3j Ker je hiša prav v središču mesta, bi bil t« tudi jako priliËen prostor za novo večjo stavbo za obrt. ali trgovino. Vpraša so pri g. M. Mramor-ju, usnnrju v Niivem mestu. iieëësiëéëëëiiëëëëiiïi Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plačam . od zdaj mnitgo višjo ceno, — S tem opozarjani nabiralce las na moj naslov. — Ivan Svetec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mostne hiše), (272-24-12) Zdravje je največje bogiistvo. : : s ISI p o CfQ P " w S-' " I II E___ » W tB C r-ř I" íř"« B =■ ÏÏÎ g g. s g (u tX) CD CD "53 9 : C« ^ s B a ?» S' IS s- g S Ê feS e. M< S ÇC s g ^ "p S"« bi r C N s. - S- r g" ^ r ï 2 5 E [T> i a-s; a « »N ™ /dnivje je iiajvořje bogastvo. Zahtevajte pri nakupu (IÎ2-1-1 Schicht'ovo štedilno milo Ono je /.ajiiiučciio čisto in brez vsake škodljive primesi. gl^ Pere izvrstno, Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko JELENA m i GEORG SCHICHT, Aussig. - Dobiva se povsod! M» ovropojskoilï OZeillljll. Največja tovariïa te vrste Dobiva se povsod! w t na heneiii /a poljedelstvo i" obrt najnovejša gonilna moč ter poljed. stroje, orodje in stroje vsake vrste za rokodelce, okove za stavbe in pohištvo in sploh vso železnino priporočata najceneje ________■'Ji- • Schne i (1er & Ver o vse k Ceniki razpošiljajo se na zahtevo brezplačno. V hli/ini Novojia mesta je iia prodaj I iastf in velikim vrtom ter z vsem gosjiodarskim iiosit»pjein. Natfrnč neje pri ujn-aviiištvu „Dni. Novic". tl80-u-10) (tt5 2-3} v svojo trgovino z železnino in kolonijalnim blagom. Franc Guštin ~ Metlika.