153. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. julija.
XXIII. leto„ 1890
shaja «Bak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oeerske dežele za vse leto 16 t^Id., z.-t pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ::a četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa M
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če ue oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
T LJubljani, 7. julija. Nemei so si izbrali za svojo načelo, da narodnogospodarska politika nema ničesar opraviti s prijateljstvom držav. Po tem načelu je Nemčija kar začela narodnogospodarsko borbo zdaj s to, zdaj z ono državo, dasi je ž njo sicer bila v prijateljstvu. Posebno je pa Avstrija čutila večkrat posledice take nemške politike. Če tudi smo v zvezi z Nemčijo in baš zaradi Nemčije prenašamo velika bremena, vender Bosedna država na vse načine ovira uvoz avstrijskih proizvodov. Na avstrijsko žito n. pr. se je naložila visoka carina.
Pa tudi po druzih državah skuša Nemčija nam škodovati. Povsod naše izdelke »podrivajo Nemci na razne načine. Naša država je posebno v orijent mnogo izvažala in nadejali smo se, da se nam ondu odpro še nova trgovišča. Sedaj se pa že kaže, da bode baš ondu Nemčija skušala nas izpodriniti popolnoma.
Nemci znali so AvBtrijo zapeljati, da Be je jela mešati v notranje zadeve balkanskih držav. S tem smo se močno zamerili nekaterim balkanskim narodnostim in s Srbijo in Rum unijo zamotati v narodnogospodarsko borbo, ki nam je že mnogo škodovala in nam še mnogo škodovati utegne. Dobiček od te narodnogospodarske borbe ima pa deloma zopet Nemčija in v bodoče utegne še večjega imeti.
Nemčija navadno zatrjuje, da je balkanske zadeve nič ne brigajo, da za njo ueče zastaviti niti jednega grenadirja kostij. To je pa le zvijača. V resnici Be Nemci neizmerno zanimajo za orijent, posebno v narodnogospodarskem oziru. Nemške trgovce in obrtnike nahajamo že v Turčiji, Bolgariji in Rumuniji, in Nemčija nI neizmerno prizadeva, da bi si te kraje narodnogospoparaki osvojila. Seveda imajo Nemci tu hud boj, kajti boriti bo jim je ne le z Avstrijo, ampak tudi s B'rancijo in Auglijo.
Nedavno se je v Nemčiji zopet storil korak, ki bode jako škodoval naši trgovini v orijentu. Osnovala se bode direktna vožnja mej Hamburgom in orijentom. Od vsake nemške železniške postaje se bode lahko blago poslalo naravnost v orijent za nerazmerno  voznino in  to ne le v turška prista-
nišča, ampak tudi na razne turške in bolgarske železniške postaje, ker so se z upravo turških in bolgarskih železnic o tem že dogovorili. Dosedaj se je nemško blago v orijent vozilo skozi Avstrijo in bo pri tem tudi naše železnice kaj zaslužile in tudi naravnost nemški izdelki z našimi v orijentu tekmovati neao mogli. Sedaj se pa nemški izdelki ne bodo več vozili po naših železnicah, katere torej zgube zaslužek. Avstrijski proizvodi pa z nemškimi več tekmovati ne bodo mogli, ker so Nemci postavili tako nizke tarife. Nemške železniške iu plovstvene družbe so se o tem pogajale tako tajno, da mi nesmo poprej nič izvedeli, ko so bila končana vsa pogajanja, katera je pa seveda na vso moč pospeševala tudi vlada sama.
Vedeti je pa treba, da ta nemški korak nasprotuje pogodbi, katero so avstrijske železniške družbe 1885 leta sklenile z nemškimi. Po omenjeni pogodbi se namreč ue smejo skupljati železniški in plovstveni tariri, kar se je tukaj zgodilo. Te pogodbe neso Nemci niti odpovedali, temveč so Avstrijcem za hrbtom kovali uove pogodbe, ki rušijo prejšnjo. Že kurtoazija bi bila zahtevala, da se o teh pogajanjih obveate železniške uprave avstrijske. Povsod drugod bi bili to storili, samo kulturnim Nemcem, katerim je sila več kakor pravica, se to ni potrebno zdelo.
Avstrijske železniške in plovstvene uprave in drugi interesovani krogi bodo pač protestovali, a ti protesti bodo le malo pomagali, tem manj, ker jih vlada ne bode zadostno podpirala. Pri nas v Avstriji se žalibog z ozirom na politično zvezo tudi v narodnogospodarskih vprašanjih preveč prijenjuje, kar ni prav, ker Nemčija proti nam tako brez-ozirno postopa.
Začel se bode hud boj mej avstrijsko in nemško trgovino v orijentu. Dolžnost naše vuanje uprave bode pa skrbeti, da ne izgubimo vseh ondašnjih trgovišč. To bode pa le mogoče, če se naša orijentska politika tako uravna, da si pridobimo naklonjenost balkanskih državic, da bodo nas podpirale. To je pa le mogoče, če se AvBtrija ne bode mešala v notranje stvari balkanskih državic in ne bode nikakor ovirala njih naravnega razvoja.
Popustiti nam bode ono politiko, v katero nas je itak le Nemčija zamotala. Če Nemci povsod skušajo tako škodovati narodnogospodarskim koristim, pač ni več povoda, da bi se ravnali po migljejih iz Berolina.
Po volitvah.
Od Drave.  [Izv. dop.]
Volitve kmetskih občin za deželni zbor štajerski bile so za Slovence povoljne. Priprave za volitve bile so brž, ko bo se roki za volitve naznanili, končane. Mirno in v slogi delalo se je pov-sodi in zatorej dosegel se je tako lep uspeh! In poraz dra. Šuca v Slovenjem gradciV!
To neprijetno prikazen spravil je na dan g. dr. Šuc sam. On je bil pri shudu zaupnih mož sam navzoč; takrat je že vedel, da volilci ne marajo zanj, poznal je uzroke, zakaj je izgubil simpatije v svojem volilnem okraji in koga si ljudstvo želi za poslanca. Če je privolil v to, da se proglasi kot kandidat, oziral se je samo na svojo osebo, preziral je želje volilcev ter je pokopal sam sebe. Drugikrat postopa naj tudi slovensko društvo pre-vidneje, kadar se postavljajo kandidati, ker vedeti mora, da smo Slovenci že toliko godni, da ne volimo vsakterega za poslanca!
Govoriti pa nam je tudi o volitvi v meBtni skupini Ptuj-Ormož-Središče-Ljutomer Rogatec.
Dozdaj je bil imenik volilcev tako sestavljen, da ni bilo misliti na zmago. Tudi takrat so volile ženske-posestnice, in sicer po pooblaščencih, vsaj v Ptuji. Storili se bodo potrebni koraki, da bode državno sodišče dognalo, kako naj se razumeva deželni volilni red za Štajersko.
Za imenovauo skupino bil je „Ziihlkandidat" dr. Jurtela in se je to naznanilo le jedeu dan pred volitvijo jedino po „Siidsteieriscbe Post". Gotovo je potrebno, da se slovenska stranka udeleži vsake volitve v tej skupini, da nasprotniki ne morejo svetu lagati, da so slovenstvo na Ptuji in v Ormoži že iztrebili. Treba pa je za vsako volitev priprav, posebno se mora naznaniti ime kandidata pravočasno, da volilci zvedo, da se imajo volitve udeležiti in za koga jim je glasovati. Kajti nam se do-
LISTEK.
Jutro velike važnosti.
Spisal N. Jezov; i/, ruščine preložil V. Bonković.
— Ah, moj bog, ali še sedaj niste zakurili pud samovarom?
— V peči ni več žrjavice.
— Čakajte, da razpiham ogenj . . . Kaj bi ne bilo žrjavice?! Zadaj je je dovolj . .. Kata, daj Beai grebljol
— Vzemi si jo sam ; jaz nekaj pripravljam!
— Mama, ali Aleksaša spi?
— Ne spi, se je že zbudil . . .
— Zbudil se je?! Katu, je li kopel pripravljena? Mamica, samovar je še popolnoma hladen. Fiig— fii — fii! kje je lopatica? Moj Bog — deset je že ura !!
— Kaj upiješ? Rajši odidi . . . Brez tebe skopljenio Sašo.
— No, to mi boste pa vender dovolili. Brez mene bi ga sicer skopali, ali ne tako —
Dvakrat na teden, v četvrtek in v nedeljo je pri Kolobkovih prav po nepotrebnem veliko dirjanje. SoBebuo v nedeljo, ko je mladi Boprog Ivan Seme-novift Kolobkov doma.   V peči se neprestano kuri,
samovar se stavi, pripravljajo se neeke srednje velikosti (ker nedostaje banje), v nečke poklada se podloga iz plenic iu rjuha. Žena Kolobkova, plavo-lasa Kata, naliva v nečke vode in Kolobkov pripravlja na drugi strani umivalnik z gobo in bri-salko. Oba poskušata toploto vode z roko ter se neprestano pričkata :
— Hladna je še.
— Kaj pa misliš ? Da se ti speče!
— Prosim te, Kato, kar zmrznil bo . . . le sem-le sezi . . . Nu, kaj ?
— Gorko je!
— Mrzla, le prilij še kapljico . . .
— Ivan, prosim te, odidi!
— Nu, dovoli mi . . .
— V četrtek to vselej brez tebe opravimo, tiho in mirno . . .
— Tako, tako; v četrtek mene ni treba? — Saša je črn kot zamorec.
— Le -čujte ga! Črn! Oii je vedno bel kot alabaster . . , Nuj torej in prilij samovaru vode. Takoj bode zavrelo . . .
— Takoj je dolijem. Mamica! Prinesite ga, prinesite! Voda vre!
— Nič še ne vre!
Konečno se  odpro vrata male otroške sobe
(celo stanovanje Kolobkovih sestoji iz treh sob) in Kolobkova mati, Marija VaBiljevna, prinese z veliko opreznostjo prouzročitelja vsega zgodnjega drvenja
— leto starega dečka Sašo s smešnim noskom, jasnimi ocesci, tolstega in veselega.
— Ta — ta! kriči, moleč od sebe obe rokci
— A ta, ta! V — v — ba!!
— Aj, veselje moje ! Zdravstvujte, Aleksander Ivanovič! klanja se Kolobkov, nemogoč zatajiti radostne zadovoljnosti. — Kako ste izvolili spati, spoštovani gospod ?
— Ta — ta!
— Črviček ! Golobček! Paglavfek ! ogovarja ga tudi razveseljena Kata. — Ah, ti zlati srček moj! In ti praviš, da je zamorec?! Mama, vi ste ga čuli ?
— Jaz sem drugače mislil, izgovarja Be Kolobkov, — a bil je umazan . . . uesnaga delala je iz njega dimnikarja.
Marija Vasiljevna seže z roko v vodo.
— Gorka je — ni li res? vpraša Marija Vasiljevna. — Dobro bi bilo še male mrzlo vode pri-liti, mislim.
— Saj sem pravila, saj sem pravila ! krega se Kata samozavestno ter priliva vode.
Sedaj preidejo h glavni stvari: z belega, gla-
zdeva, da Središčaui neso hoteli discipline rušiti, ampak da so ime našega kandidata prepozno zve deli. Sicer pa moramo izjaviti, da je bila takrat dolžnost Središčanov, izbrati „zahlkandidata" za celo skupino, ker se je kandidat iz njih sredine odpovedal kandidaturi, in ker je ta kandidat že na shodu v Ormoži moral vedeti, je li hoče in more 6iti kandidat ali ne.
Če pa tega neso storili in so pripravo za volitev zavlekli, bila je tem bolje njih narodna dolžnost, iti na volišče in oddati vse glasove za „zahlkandidata", ker bi bil ca dobil po takem nad dve sto glasov in bi Nemci zaradi izvolitve dra. Kokoschinegga menj upili!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 7. julija. J)eželnozborske volitve v kmetskih občinah na Solnograškera neso bile prav po želji Lienbacberjevi. Postavil je bil ta mož tri svoje kandidate, od katerih je pa le jeden voljen. Zmerni konserativci pa izida volitev tudi neso po-sebuo veseli, ker je pal jedeu njih najuplivnejših mož, deželni glavar grof Karol Chorinsky. Lienba-cherjeve agitacije neso torej ostale brez vsega uspeha. Volilni boj je bil hud. Duhovščina je napela vbo sile, da pripomore zmernim konservaticem do zmage.
Volitev Pruskih   mestu i It  zastopnikov v
deželni šolski sovet se je odložila, kakor smo že bili povedali. Predvče-raj so pa mestni odborniki imeli zavezno posvetovanje in sklenili, da bodo v deželni šolski sovet volili Čeha dr. Sraba in pa Nemca državnega poslanca dr. Heinricha, hkratu bodo pa izrekli protest proti zakonu, ki mestni zastop sili voliti Nemca. Ta sklep mestuega zbora Nemcem in vladi pač ne bode po godu, ker dr. Heinrich pri nemški stranki nikakor ni posebno priljubljen. Zupan Scholz je izjavil, da v seji mestnega odbora, v katerej bode volitev zastopnikov za deželni šolski svet, ne bode predsedoval, ker je glasoval v deželnem zboru za zakon, proti kateremu misli protcstovati mestni zbor.
ViiiSBiJk* <Irž«*ve,
liolf/arska nota. Veliki vezir je že glede bolgarske note povprašal veleposlanike za svet. Pokazalo se je, da nobena velevlast ni vedela, da misli Bolgarija poslati Turčiji tako noto. Veleposlaniki velikemu vezirju neso dali nobenega sveta, le ruski veleposlanik je ugovnrjal, da bi se priznal bolgarski knez. — Da bi oe pa Bolgarom dovolile take koncesije v Makedoniji, temu nasprotujeta Srbija in Grška. Poslednja sicer v tej zadevi Turčiji ni nobene note izročila, toda grški in srbski poslanik sta se ustno izrekla proti velikemu vezirju, da se Bolgarom v Makedoniji ne smejo dovoliti nikakšne koncesije v cerkvenem oziru.
JMakeilon ija. Srbski poslanik v Carigradu je poprosil Porto, da z energičnimi naredbami zboljša stanje srbskega prebivalstva v Starej Srbiji in Makedoniji. Ta korak srbskega poslanika bode pa gotovo vzbudil nevoljo v Sofiji, kjer vedno trdijo, da v Makedoniji ni nobenega Srba, in se torej Srbija za Makedonijo nema nič brigati. Sicer bode pa prošnja srbskega poslanika ravno  toliko   koristila Makedoncem , kakor
vatega Saše odpenjajo podvratnik, slekajo rožasto volneno jopico in platneno Brajčico. Obe, mamica in babica, neseta ga k nečkam, ki stoje ua dveh stoleh ter položita dečka v toplo vodo.
— Ne boj se, ne boj! Tuk - tuk — tuk! kliče mu Ivan Semenovič ter pridno drgne gobo z milom. — Brez strahu! Uči se plavati!
Saša pa se je, kakor kaže, že navadil vode, ker je Že od prirode utrjen. Z rokama prične ploskati po nečkah na obeh straneh, škropi ter kriči, da kar skozi ušesa leti: „Ta — ta!" To ni jok, marveč zadovoljnost. Rad se da od mame umivati zadaj, utirati z mjilasto gobo pod pazuho ter so v obče prav pametno vede. Babica mu umiva nožici (drugo za drugo, obeh zajedna ne more), in oče iztiska iz velike gobe cele vodovode na Saše okrogli trebušček. Od kraja gre VBe lepo. Kar najedenkrat nastane hrup, Saša ujame v vodi neko cunjico, bržkone košček njegove blaziuice — in že jo ima v ustih.
— Je, je! VBkrikne Kolobkov, opazivši sinovo početje. Vzemite mu to!
— Kaj? Kdo?
— Cunjo ima v ustih !
Kata prime za cunjico ter jo hoče izvleči Saši iz ust. A ta krepko stiska z malimi zobci ter ne izpusti. Ko pa vidi, da se zamau upira, namah po-
znana bolgarska nota. Turki na vse to ne bodo ničesar ukrenili.
Ustaja na Kreti. Po poročilih iz Carigrada je 400 Krečanov, ki ntfejo plačati desetine, pobegnilo v gore, kjer se jim je pridruždo več us raj ni kov, ki so prišli iz Grške. Uporniki so bajo začeli ropati po turških se-lih. Vlada je proti njim poslala žeudarmerijskega polkovnika Hauana beja s 102 žandarmi in batalijon redue voJBke. Hasanu dala je vlada neomejena pooblastila. V turškej prestoloici se nadejajo, da bode euergičen polkovnik kmalu ukrotil ustajnike.
It vi g ijsko in i nisterst vo je definitivno opustilo misel, da bi'se v Belgiji uvela občna vojaška dolžnost, spoznavši, da zanjo ne dobi večine v zbornici. Konservativa večina se je namreč za vso moč protivila občni vojaški dolžnosti.
Novo španjsko ministerstvo je tako le sestavljeno: Canovas, predsedstvo; vojvoda Tetuvan, vnanje zadeve; Cosgavon finance; Si I vela, notranje zadeve; Villaverd, pravosodje; Iaa8a, trgovino; Azcarago, vojsko; Beranger, pomorstvo ; Fabre kolonije. V soboto je novo minister-sterstvo priseglo in začelo poslovanje.
Domače stvari.
— (Umrl) je včeraj hišni posestnik in gostilničar v Vodnikovih ulicah g. Gašper Jemec, nad 70 let star. Pokojnik bil je vedno odločen narodnjak in pri volitvah tudi v najhujši dobi vedno v naših vrstah. Bil je tudi jako dobrotljiv in sploh spoštovan mož. Blag mu spomin .
— (Iz Istre) se nam piše: Pri zadnjih volitvah 1887. 1. zmagali so Hrvati v Pazinu samo v drugem in tretjem razredu. Italijani pa so bili zmagali v prvem razredu, a se neso sej udeleževali. Pazin je torej še le zdaj popolnoma v slovanskih rokah. Italijani so pobiti, pio palo je središče politiškega gibanja v Istri, propal sedež politiškega društva italijanskega.
— (Češkaakademija) je v četrtek imola sejo in imenovala sledečo člane: V prvem oddelku: dr. Josipa Durdika, prof. dr. Antona Giudely-a, ministerskega svetnika Hermenegilda Jirečka, proi. Jurija Pražaka, prof. dr. Frana Laurina, prof. dr. Jarotnira Čelakovskega. — V drugem oddelku: prof Bohumila Eiselta, prof. Vladimira Tomso, prof. Eduvarda Alberta, prof. dr. Avgusta Sevdlerja, prof. A. Solina, prof. dr. Otokarja Feistmantla. — V tretjem oddelku: gimnazijskega ravnatelja Karla Tieftrunka, prof. Antona Truhlafa, prof. Hattalo, soduiJBkega nadsvetuika Antona Rvbicko, prof. Frana Kotta. — V četrtem oddelku: pisatelje Sva-topluka Čeha, Alojzija Jirašeka in dr. Frana Je-fabka, arhitekta Josipa Mokrega, prof. Julija Maraka in skladatelja Karla Bendla.
— (Konec šolskega leta) bode na Ljubljanski gimnaziji v soboto dne 12. t. m. Ustna matura prične bc v soboto
— (Konec šolskega leta na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani.) C. kr. mestni šolski svet je odredil, da je tekoče šolsko leto na vs eh mestnih ljudskih šolah v Ljubljani skleniti v torek 15. dan julija t. 1.
— (Na glasbeni šoli) „Glasbene Matice" vršili se bodo javni izpiti dne 8., 9. in 10.
stane svojeglav, preobrača se kot pekoče se jabolko ter poredno kriči; njegovo upitje razlega se v celem stanovanji.
— A — la — la — a — a!!
— Saša! Malček! Golobček ! sipljejo se nanj tolažilne besede. — Tiho bodi, ne plakaj! Tra — la — la, tra — la — la !
— Pik — pik! Pok — pok! dleska s prsti Ivan Semenovič: — Poglej, ogenj je v peči! Ogenj-ček! Mav — mav!
Pri tem stiska gobo nad Sašo ter ga gladi po zadnji plati. A vse to ni, da bi Saši nadomestilo vzeto cunjico; a všeč mu je ogeuj,Qki mu je znan pod imenom „ogeajček". Sploh ima Saša za mnogo reči lastna svoja imena. Ura je tik — tik, kaša — tla, žoga — kroglja itd. V peč gleda ter sledi z očmi iskram. In v tem mu že oče umiva glavo. Saši se glavica polagoma pokriva h šumečo peno in utiranje glave mu je prijetno. Z rokama ploska po vodi, pronikavo kriči: „Ta — ta" ter — pozabi cunjico.
— Pazi, Ivan! opominja mati Kolobkova.
— Pazi, da mu milo ne pride v oči! ponavlja Kata.
— E, le mene ne učita, za Boga, jezi se Ivan Semenovič. Ali to prvič delam?
julija t. 1. ob 1 ,6. uri zvečer, h katerim se vbi društveni člani uljudno vabijo. Odbor.
— (Slavnost uzidanja spominske plošče) škofu Ravnikarju na Vačah obeta biti jako krasna. Včeraj bila sta na mestu odposlanca „ Pisateljskega društva" gospoda doktor Josip Vošnjak in profesor Simon Rutar ter ukrenila vse potrebno. Vačani marljivo lišpajo trg in hiša v kateri se je porodil veliki dobrotnik Slovencev jo že tudi lepo popravljena Plošča došla je včeraj.
— (Včerajšnja pevska ve se 1 i ca) imela bi biti na lepem čitaluiškera vrtu. A slabo, deloma celo viharno vreme primoralo je občinstvo, zadovoljiti se s steklenim salonom in ostalimi, za take prilike vedno pretesnimi prostori, v katerih je bila včeraj prava tropična vročina. Vspored bil je obširen in zanimiv. Poleg mnogih točk, ki jih je z znano preciznostjo izvajala vojaška godba, peli so se pod vodstvom g. Fr. Gerbića zbori: Nedve-dova „Pevčeva molitev", Tovačovskega „Žene mrak se", dr. B I pave a „Bre2i jadra" in Bazi-uov wKrižari na moru". Zbori peli so se krepko, z velikim efektom in vzbudili so splošno prizuanje. Naposled bila je neizogibna loterija, katera pa je, kakor se nam in menda še marsikomu druzemu dozdeva, prepogosto na programu. Obžalovati je, da je neugodno vreme pokvarilo veselico. Da je vreme bilo drugačno, imeli bi bili na vrtu krasen večer, vrt bil bi poln občinstva, katero tako rado kaže svojo simpatije pevcem čitalniškim. — Glede včerajšnje veselice smo uaprošeni izjaviti, da je g. Josip Nolli že sredo zvečer naznanil na dotičnem mestu, da ne bode mogel sodelovati, kakor smo sicer mi tudi omenili že v četrtek iu je bilo tudi raz vitino iz velicih plakatov prijavljenih v četrtek. Odpoved torej ni prišla „im letzten Momente". Toliko v razjasnilo.
— (Kresov) na čast sv. Cirilu .in Metodu zakurilo se je po Koroškem jako mnogo. Po gorah okolu Celovca bilo jih je videti okolu trideset in iz Beljaka se nam poroča, da so jih tam našteli nad šestdeset. Največ in jako lepih bilo jih je v Rožni dolini, na Jepi, Kočni itd. Na raznih krajih čulo se je tudi streljanje z možnarji. Slava slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu! Slava zavednim koroškim Slovencem!
— (Od Žile) dne 4. t. m. opoluuoči: Vsa slovenska Koroška odseva v svitu nebrojnih veličastnih kresov na čast in slavo sv. apostoloma Cirilu in Metodu. Karavanke, Rožna, Zilska in Kanalska dolina častno zastopane. Skalnati Dobrač — nocoj z žurnim vencem po vrhovih — kliče železnemu sosedu proti severu : — dOtle, in niti koraka več proti jugu ! — Sv. brata Ciril in Metod, varujta nas !
— (Zveza kranjskih prostovoljnih gasilnih društev) imela bode dne 20. t. m. v Ljubljani v mestni dvorani občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo o delovanji odbora, blagajniško poročilo in poročilo pregledni kov. Kako bi se pokrili doslej narasli denarni stroški, dalje posamični predlogi iu določitev,  kje bode prihodnji
— Kdo pa mu jo minolo nedeljo mila namazal v usta?
— Kdo mu je mila namazal v usta?
— Da!
— Saj si mu vender^umival glavico ter ga uprasnil na nos.
— Roka mi je izpodrsnila. Mislim, da je mama takrat zadela v me . . .
— Nikar se ne laži!
— Ne izgovarjaj se! Nihče se ni zadel v te; kratko in malo — neroden Bi. Kakor si na plesu neroden, tako tudi tu . . .
— Da; a pazi vender . . . glej, milasto vodo ima že na nosu.
— Nikjer nima nič. Dajte vode sem. Kata,
hitro.
— Saj jo že nesem ... tu je!
Rezek vskrik Saše jim naznani, da je dečku milo prišlo v oči.
— Pojdi proč od neček! zakliče Kata nad možem. — Poč pojdi !
— Le pusti, sam ga bom . . .
— Ven pojdi!
Marija Vasiljevna prime Bina za roko ter ga potegne od neček.
— Pogrej mleko, pravi, umijeva ga brez tebe. Nevoljen iu nezadovoljen odstopi Ivan Seme-
občni zbor  .Zaveze prostovoljnih gasilnih društev kranjskih"
— (Ljubljansko prostovoljno gasilno d ruštvo) ima dne 13. t. m. svoj občni zbor v mestni dvorani. Na dnevnem redu je poročilo blagajnikov gasilnega in temu pridruženega podporno-bolntfnega društva, obljuba prostovoljnih gasilcev in volitev raznih poveljnikov, mej njimi stotnika potem pa nasveti posamičnih udov.
— (C. kr. obrtnih strokovnih šol šolska razstava) otvorila se je včeraj, in ostane odprta do vštetega 10. t. m. Redutna dvorana je vsa polna razstavljenih predmetov, ki se odlikujejo po množini, raznovrstnosti, finem in ukusnem delu. Obiskovalci se kar čudijo krasnim proizvodom in vodstvu, kakor tudi vsem učnim močem sme se odkritosrčno čestitati na sijajnem uspehu. Naj nihče ne zamudi ogledati si to prelepo razstavo, ki živo priča, koliko nadarjenosti je v naši mladini, in kako lepi uspehi se dosezajo, ako se naravni darovi sistematično vzgajajo. Obširneji opis razstave priobčili bodemo v jedni prihodnjih številk.
— (24. občni zbor I. Ljubljanskega bol niš no podpornega društva)  vršil se je včeraj v navzočnosti nad 30 čtano/. Predsedoval je načelnik g. dr. Keesbacher, kateri je zborovalce pozdravil, na kar je glavni blagajnik mestni odbornik g. Klein  poročal sledeče: Gospodarjenje v preteklem letu se more imenovati primeroma ugodno, dohodki znašajo 2833 gld. 23 kr. mimo 1332 gld. v lanskem letu in so torej zdatno višji, nasprotno so tudi  primerno   narast h   troski   proti lanskemu letu, vender preostaja v blagajni  148 gld.  96 kr., mej tem ko lanskega leta ni  preostalo  nič. Tudi društveno imetje se  je pomnožilo za  109 gld. in je znašalo koncem leta 4918 gld. 02 kr. Ta ugodni uspeh se  je dosegel  deloma  vsled kurznega dobička, deloma vsled čistega dobička tombole, katero je priredilo ravnateljstvo. Podpore znašale so v preteklem letu 5G1 gld. 90 kr. mimo  1027 goldinarjev 10 kr., zmanjšali so se pa tudi bistveno dohodki, prihajajoči iz doneskov članov.   Vzrok, da se je številka  podpornih  doneskov zmanjšala, je posebno ta, da so nekateri članovi umrli, ki so že več let uživali podpore za onemogle. Ravnateljstvo spolnuje tudi letos prijetno in častno dolžnost, zahvaljujoč se srčno in iskreno slavni kranjski hranilnici, katera je poklonila tudi  letos blagodušno društvu 200 gld. Ravno tako čuti se prijetno zavezano,  zahvaliti   se vsem onim gospodom, kaUri so pripomogli  k  uspehu tombole, posebno gospodoma Francetu D r e n i k u in Karolu K a r i n g e r j u, dalje gospodoma K 1 činu in Kovaču za tiskovine, in gospodom lekarjem, ker so  oddajali društveni-kom zdravila za znižane ceue.   Žalibog je zadela društvo  v preteklem letu težka izguba,   umrl je namreč gospod Miha Pakič 15. avgusta  1889. 1.. ki je leta in leta opravljal posel glavnega blagajnika,   požrtvovalno   in   zanesljivo,   z občudovanja vredno neumornostjo in nesebičnostjo in ki se je še na smrtni  postelji  domislil  društva in  mu volil 100 gld.   Pogreba so se udeležili društveniki in sploh vsi krogi' prebivalstva, vidni  dokaz spoštovanja in hvaležnosti, katero si je pridobil nepozab-
novič k mizi, vzame vrč z mlekom ter je nalije v steklenico, na koje vratu je nasajeno sesalo. Pri tem nepreotano opazuje ženo, postavi steklenico v gorko vodo ter godrnja:
— Jaz imam mleko pripravljeno, a vedve z vajinim umivanjem niti do zajutreka ne bosta gotovi!
— Saj sva že gotovi! odgovori Kata veselo. Sedaj ga Še posušiva .. .
Sašo vzemeta iz neček, utirata ga z brisalko ter ga vznak položita v plenice. Tam babica nekaj tajnega počenja ž njim: siplje mu namreč pod pazduho in koleni žoltega praška. Prašek je mehek in droben, a Saša nezadovoljen  s tem, žalostno kriči.
— A — t — ta! A va — pa — ta! Kata natauko urneje to narečje.
— Mleka bi že rad! Ivan, kje je mleko? Kolobkov pokusi iz steklenice ter pokima.
-- Zdi se mi da je hladno . . . mrmra sam pri sebi. Malo se je ogrelo.
— Pa si se še bahal, da si gotov. Medve ga imava že v srajčici. Osramotili amo ga, ata, Saša, grozno osramotili!
— Res je, osramotili ... Ali je posteljica postlana ?
— Misliš li, da ni? Poslednjič je mleko segreto. Sašo polože v košek, ki mu je posteljica ter
Ijivi ranjki za svoje odlično delovanje v službi javnosti   in   človekoljubja.   Hvaležni  spomin  mu je zagotovljen vBikdar.   Izročujofc letno poročilo, prosi ravnateljstvo društvenike in vse prijatelje pravega človekoljubja, da  podpirajo človekoljubna namene tako  dobrodojnega   društva,   da   zamore   tudi za naprej reševati  svojo nalogo in  pomagati bolnim in onemoglim društvenikom ob času sile in stiske. Poročilo Be zahvalno odobri. GoBpodEberl izreče vodstvu za izvrstno poslovanje zahvalo.   Zbor pritrdi.   Gospod Widmajer predlaga, naj bi se poslovanje  odbora  uredilo tako, da   bi   ne bilo pet blagajnikov, ampak samo jeden.   Vodja obljubi, da se bode ta nasvet uvažal in bode odbor v prihodnjem občnem zboru o tem poročal. Overovateljema račnnov izvolita se gg.: Ludovik Widmajerin Alojzij Eberl. Vodjo društva izvoli se Ar. Keesbacher, podvodjo gospod solastnik tiskarne: Ivan Kovač, glavnim blagajnikom: g. mestni odbornik Anton Klein, preglednikom g.  Ivan Borovsky, zapisnikarjem g. dr. Schaffer. Gospod dr. Keesbacher izreka zahvalo za izvolitev, zahvaljuje Be pa še posebno g. Kleiu-u, kateri je prevzel posel glavnega blagajnika in ta posel  res izvrstno vodil. GoBpod Kovač prevzel je mesto podvodje,  ter izjavil, da se bode vsekdar trudil delovati   na korist tako   blagodejnega društva.   S   tem   bil je zbor končan.
— (Kamniška železnica.) Delo za to, od vseh že tako zaželjeno progo gre urno izpod rok, in je upanje, da se bode mogla odpreti v nameravanem obroku do Vseh svetih. V prvi vrsti je to odvisno od tega, da se ugodno reši ugovor, ki so ga uložili nekateri posestniki v občini črnuški, ter da se zgradba dotične lVs kilometer dolge črte dovoli še ta mesec. Gosp. baron Oskar Lazzarini preselil se je v Kamnik, kjer je glavni utnvbinski urad. Se ta tedeu začelo se bode delo od Ljubljanskega kolodvora naprej. Pri Domžalah dela tudi jedna kompanija c. in kr. železniškega polka pod vodstvom stotnika Kalivode. Kolodvori v Te rz inu, Domžalah in Jaršah so že do malega dogotovljeni in se že tudi dela v Kamniku, kjer se je delo zakasnilo zaradi znanega prepira. ČJe se torej, kakor gori rečeno, ne zavleče dovoljenje za zgradbo omenjene črte, vozili se bodemo že to jesen v prijazni Kamnik po novi železnici.
— (Samomor.) Ustrelil se je danes zjutraj ob Va7. ur' v hotelu „Pri slonu" Fran Ha rak, posestnik tovarne v Domžalah. Z revolverjem uBtrelil so je dvakrat v želodec iu bil takoj mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Samomorilec bil je še le 22 let star, a je s potratnimi življenjem zapravil lepo premoženje in tudi tovarno v Domžalah in napovedal je že konkurz. Odvetnik njegov skušal je poravnavo z upniki, a ui šlo. Harak bil je še včeraj v g. Wenzla goBtilni v Domžalah in tudi na kegljišči, od koder pa je izginil, ne da bi se bil priporočil. Našli bo pri njem 28 gld. denarja, pisma pa nobenega, zakaj se je usmrtil.
— (Iz Celovca) se nam piSe : Preteklo sredo dne 2. julija vršil se je v pivovarni „zur Glocke" v kolodvorskih ulicah mej častniki tukajšnjega pešpolka in  civilisti grozen in škandalozen
ga napajajo s toplim mlekom. V Čepici, bel in tolst, podoben jo deklici.
A oče vidi na Saši izrazovito moško, razumno lice. Ta hip prične Saša sladko dremati, izpivši svojo pijačo do poslednje kapljice.
— Ziispal bo, zaspal! cepeče Kata. — Sedaj pridejo že kmalu Gorjelovi na mlince. Izlij vodo, Ivan!
— Vem, vem, ni nič treb velevati . . . gode Ivan, še vedno nevoljen.
Marija Vasiljevna je že v kuhinji ter pripravlja mlince, Kata pobira plenice, gobo milo, pometa tla ter briše mokra stola.
Ivan Semenovič oprezno zlije kopalico v velik čeber ter ga z nečkami odnese v kuhinjo. V kratkem času so vse tri sobe pospravljene, in dasi tudi so dosti preproste, zde se vender gospodarjem pre krasne. Saj drugače ni mogoče: mož in žena sta mlada, imata se rada, vsak čas bodo jedli mlince in lososa (Kolobkov zapravi ob nedeljah cele tri rublje!), in Gorjelovi pridejo v pohode, jako dobri znanci; iz kuhinje se širi prijetna vonjava, zunaj sije Bolnce, poleg /sega tega pa tu v košarici smehljaje se dremlje mali, beli angeljček . . .
V istini krasno jutro!
pretep.   Tepež   nastal je zaradi neke malenkostne stvari   iz  same prenapetosti posamičnikov, v prvi vrsti nekega nadporočnika, ter je imel hude posledice. Častniki so v svoji nepremišljenosti potegnili sablje ter prizadejali jednemu c. kr. uradniku sedem ran, drugemu  pa  desno   roko zelo   razbili Manj ranjenih je še več drugih. Povodom vojaškega koncerta bil je vrt napolnjen z občinstvom ; — tepež pričel se je po izzivanji častnikov že ob 10. uri in še do popolunoči ni bilo mogoče ukrotiti razdraženih živcev navzočnih gostov. Po 11. uri pridrvili so pa še vojaki z nataknjenimi bajoneti  pred vrt, in sedaj bi bil nastal grozen ropot, da ni bil previdni  in  energični civilni komisar o pravem času posegel vmes ter odvrnil vojake od  vstopa v vrt. Ker so se tega tepeža udeleževale le osobe, ki se prištevajo nemški  inteligenciji,  čuditi  se  nam ne bode, ako bodo tukajšnji in vnanji nemški časniki o tem nečastnem in sramotnem pretepu molčali. Če bi se bilo pa le deloma kaj jednacega pripetilo mej Slovenci,  recimo  v  Ljubljani,   nastal  bi po vsem nemškem Izraelu grozen vrišč, in zabavljanja na Slovence sploh bi ne bilo ni konca ni kraja.   Pa kaj hočemo; udrihanje po nas Slovencih postalo je že tako navadno, da bi  naši  hudomušni  Nemci brez tega niti živeti ne mogli.   Pri  tej    priliki pa jim tudi mi lahko svetujemo, da naj raje pometajo pred svojimi duri!
— (O novem tarifu) na državnih železnicah smo že prijavili najvažnejše stvari našim čitateljem. Vsakdo si, vedoč daljavo, lahko sam izračuni dotično ceno, ako ve, da se vrste pojasi tako le: Od 1—10; 11—20; 21 — 30; 31 —40; 41 —50; 51 — 65; GG—80; 81-100; 101 — 125; 12G —150; 151 — 175; 17G -200; od 200 naprej pa po 50 kilometrov. Cena je pa vedno toliko krajcarjev, kakor je najvišja številka dotičnega pojasa, torej 10, 20, 30, 40, 50, 65, 80 kr. itd., vedno računajoč za III. razred in velja za vse postaje, ležeče v istem pojasu, ki se računi lahko od vsake postaje. Danes pristavljamo še nekaj o znižanih vožnjah. Otroci pod 2 letoma so voztiine prosti, ako jih spremlja odrasla oseba, če je pa več tacib otrok, kakor dva, mora se za OBtale plačati polovico vozne cene. Za polovico vozne cene se vozijo otroci od 2 —10 let, dalje šolarji in šolarice javnih Sol, če hodijo v šolo, na podlagi legitimacij, veljavnih za jedno šolsko leto, ki se dobivajo na železniških postajah in morajo biti podpisane od šolskega vodstva in od železniškega ravnateljstva. Veljavo ima tako znižanje samo za daljave do 50 kilometrov. Na jednake daljave se dajo znižanja za polovico tudi delavcem in delavkam, ako se izkažejo z legitimacijo od delodajalca, katera moia biti od občinskega predstojni-štva potrjena. Tako legitimacij«! veljajo jeden mesec, in Be dotičnik izvzemši nedelje sme voziti vsak dan od stanovališča svojega do mesta, kjer ima delo. Ako s^ vozi najmanj 10 delavcev skup, velja polovično znižanje do 300 kilometrov. Če jih e manj, plačajo za 10 oseb pol voznine.
j — (Utonila) je v soboto v Dragi, v graščinskem (Auerspergovem) ribniku 18 letna hči da-carja Hrovata z Iga. Kopali sta se z mlajšo sestro v ribniku, kar zaslišita bližajoče se voznike. Iz sra-možljivosti skrijeta se v grmovje, kar se ruša odtrga, in starejša sestra pade v vodo, kjer je utonila. Mlajša sestra skočila jej je sicer na pomoč v vodo, a bi bila sama utonila, da je neso rešili graščinski hlapci, ki so slišali klic na pomoč.
— (Gad pičil) je prod dvema dnevoma 11 letno hčerko posestnika Matevža Steblaja, po domače Zajca iz Klade blizu Golega. Dekle je V3led pika zelo zateklo, in bati se je za njeno življenje. Deklica pasla je s svojim bratom krave, in zakurila sta si na paši. Deček je sicer gada zapazil in sestri  zaklical, a bilo je že prepozno.
— ( P o g o z d o v a u j o Krasa.) Kot posebni odtiBek iz spomenice, ki jo je izdalo državno gozdarsko društvo pod imenom „Oesterreichs Forat-wirthschaft 1848 — 1888" izšla je v zalogi W. Fricka, dvornega knjigarja na Dunaji mala knjižica • „Di e W i ed e r b e wa ld u n g des Karstes" von Hermanu Ritter v. Guttenberg, k. k. Oberforstrath in Triest." Knjižica obsega jedno tiskano polo, in razgovarja v njej pisatelj, ki je priznan strokovnjak, vse pogozdovanja se tikajoče razmere ter dosedanje uspehe o tem velevažnera delu. Gotovo bode knjižica dobro došla vsem, ki se zanimajo za ta narodnogospodarski poskus, katerega srečna izvršitev utegne v prvi vrsti koristiti našej deželi.
— (Medvedko) ustrelil je pretekli petek g. Josip Strle, posestnik iz Koritnie, znan kot izvrsten lovee. Šel je na lov na srne, a naletel na medvedko. Dasi puške ni imel s kroglami basane, ustrelil je vender dvakrat na-njo iti jo srečno ubil.
— (Iz gorenjskih kopališč in letovišč.) Poroča se nam, da se povsod po naših gorenjskih krajih začenja oživljati, ter da tujcev prihaja od dne do dne več, akoravno letošnje mo-krotno vreme tu posebno ugodno, in marsikdo Is odlaša in čaka stanovitnejega vremena, predno se poda na deželo. Pravo za pravo pa M uavadno gorenjska „saisonu začenja še le sredi julija meseca.
— (V Toplice na Dolenjskem) došlo je od 15. maja do 30. junija 205 gostov. V juliji se je nadejati ugodnejega vremena in vet gostov.
Teiegrami „Slovenskomu Narodu":
Gradec G. julija. Govori se, da pride cesar dne 2G. avgusta semkaj. Ogledal si bode deželno razstavo ter bode prisoten pri polaganji temeljnih kamnov za novo vseučilišče in brambovsko vojašnico in pri uzidavanji zaključnega kamna pri zgradbi prve državne gimnazije.
Gastein 7. julija. Umrl je Pejačevie, komi poveljnik v Budimpešti.
Karlovi Vari 7. julija. Minister Fal-kenhavn se vrne po končanem zdravljenji v sredo na Dunaj.
London 7. julija. V okraji Bowstec*ts odpovedalo v soboto 130 redarjev pokorščine, ker se je premestil tovariš, ki je vodil agitacijo. Za ponoćno službo najeli so so nadomestni konstablerji. Shod odposlancev iz vseh policijskih okrajev sklenil, da bode v ponedeljek vsa policija ustavila poslovanje, ako notranji minister ne da povoljnoga odgovora na prošnjo za povišanje plač.
Bazne vesti.
* (Obletnica bitke na K o s o v e m polji)
V starem samostanu v Ravanici, kjer je pokopan car Lazar, proslavila se je te dni 501. obletnica kdtovBke bitke, h svečauo liturgijo, pri kateri je pelo 50 teologov iz Karlovcev. Banket bil je priredil samostanski Btarešina za 50 gostov. Srbski glumci predstavljali so primemo igro. Gostje došli so iz Srbije, Bosne in Ornegore.
* (O koleri.) Nek sotrudnik Pariškega „Fi-garo" obiskal je nedavno slavnega francoskega bakteriologa lir. Vaillarda v njegovem laboratoriji, v katerem se je nahajalo po izreku samega dr. Vaillarda več milijonov kolera bacilov. Po daljem razgovoru rekel jo dr. Vaillard, da je inlluenza nevar-neja od kolere, ker na influenci umrlo je to zimo nad 5000 ljudij, ko je kolera 1. 1884. jih pobrala samo 1200.
* (5 3 let kraljica.) Minulo soboto praznovala se je v Wind8oru in Londonu triinpetdeBftlet-nica kronanja angleške kraljice. V gradu v VVindsoru bil je banket, h kate remu je bila prišla tudi kraljičina hči cesarica Friderik s svojima hčerama, priu-cesiujama pruskima Marg neto in Viktorijo.
* (Gimnazijska učenka.) V 7. gimnazijskem razredu v Budimpešti je gospica Ivana Bobula pri javnem izpitu pokazala, da se je vse leto zares pridno učila. Dobila je spričevalo z izključno izvrstnimi redi.   Omeniti je, da se gospica odlikuje tudi
V klasičnih je/.icih.
— (Požar v gledališči.) Prvi dan t. m. nastal je požar v Bruseljskem gledališči .Moliere' mej predstavo, in sicer pod odrom. Gosti dim začel se je valiti navzgor, in mej mnogobrojnim občinstvom nastala je neizrecna panika. Pri izhodih bilo je v gneči več oseb težko ranjenih. Iz galerije spuščali so se po leBtvicahMoli, in mnogo žensk bilo je težko poškodovanih. Z velikim trudom udušili so ognjega.sci konefno požar brez daljne škode,
* (Nevarna moda.) Pariške dame ne par* fumujejo le oblek, las in polti, temveč celo svoje meto in kri in sicer z brizganjem najmočnejših esenc pod kožo Ta moda se je jako razširila, nekatere dame rabijo vedno le jeden parfum, druge premenjavajo. Grande dame (velika dama) diši pri obedu po rožah, v operi po jasminu, na plesu po vijolicah. Žal, da se je pokazalo, da je ta moda jako nevarna, ker se dišave navadno ne dobe kemično čiste. Nečiste dišave pa otrujejo kri, nekatere dišave bo pa že same na Bebi otrovne.
* ( P o g i n b 1 o n d i n k.) Po statistiki angle škega fizijologa se je bati, da na svetu čez več let ne bode rumenolasek. Vsako poznejše pokolenje ima temnejše lase. Tudi se rumenolasek manj omoži, nego črnolasek. Od 100 rumenolasek pomoži se jih le 55, od črnolasek pa 79. V Angliji po mnenji tega fizijologa čez dvesto let ne bode več rumeno lasek.
x)i '»Ji
za vnv leto gl«l. !.<><► ; za pol letu gld. SfcaO) za ftetfct letu gld. 1.15.
■JSLgi - - r<Z4-S?i------t*SL
fjOterijne Hrečkc 5. julija. Na Dunaj i:     57,       6,     48,     44, 21. V Gradci:       77,     74,     48,     73, 13.
'H"icJol :
6. julija.
Pri Slon« : Didič iz Idrije. — Cucek Ig Št. Petra. — Gruden ir. Juličinega vrhu. — Domladis iz Ilirske Bistrice. — Zugiier iz. Maribora. — Piscig b Boprojjo ti Aua-siga. — Slonik b Hrvaškega. — 1M. Mottoni iz Bistrico na Žili. — Leder iz Gradca. — Moschnig i/. Trata. — Nnschak iz Trnov«. — HOIlcr, Franki, llainiuer, Wenzel, Sekali, Harak, Br«čsh z Dunaja.
Pri MaliCI : Ilorbauer, Singer, Ocha, Mtthlcr, Civ-ran z Dunaja. — Mladek la Gorico. — Brož iz Idrije. — Ijončar a Krškega.
bJiurii s.   v  S^MoHan!:
G. julija: Timotej BOaoh, kmjafi, 39 let, Poljanski nasip št. f>0, za plućnim eksudatom.
7. julija; Gašper Jt:tnc, hišni posestnik, 72 let. Vod nikove ulico St. 2   za areno napako. — Franc Harak, zasebnik, 22 let, Dunajska esta št. 2, ae jo s;ira ustrelil.
V deželni bolnici:
8. julija: Jožef Kermelj, delavcev sin, 10 minut, »a mrtvnudom.
4. julija:   Matevž Knez, delavec,   51 let, za srčno hibo. — Meta Casagrauda, gostija, 58 let, za  plućnim »m tizeiuom.
5. julija : Marija (Sorifiek, goBtija, 66 let, za spri-jonjem krvi. — Meta Mihovčič, gostija, 78 let, za prisadom.
G. julija: Marija Terbovc, delavka, 30 let, za jetiko. — Ivan Karbid, bajtar, 52 lot, za jetiko. — Ivan Novak, delaveo, f>4 let, za Jotiko.
Tržn« cene v LJubljani
dne 5. julija t. 1.
		;l. Ir.		«1. kr.
Pšenica,	hktl.    . .	.   6 82	Speh povojen, kgr. .	- 7«.
Rež,		.  5 90	Borovo maslo, „	-70
Jfćmen,	* *	.   3 58	.Jajce, jedno :   .   , .	- 2
0 '68,	*	.   3 57	Mleko, liter .   .   . .	- h
Ajda,		.   5 52	Goveja        meso, kgr.	- 59
Pro»o,		.   5 04	Telečje          , „	- 52
Koruza, Krompir,	■ •	.   4 87	Svinjsko         , „	— 62
	a •	.   4 -	Koštrunovo    . „	— M
Leća,	n         • •	. 11 -	Pišanec......	- 40
(irali,	a	. 10 -		- IS
Fižol,	a	.   9 -	Seno,   100 kilo .    . .	l 48
Manlo,	kgr.	. — 90	Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 □ metr.	1 78
Mast,	s	. — 7<		ti 40
! Apeli tri«	en „	• ,—,60	„   mehka, 4	1 90
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	.Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
5. julija |	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7330 mm. 733 0 mm. 729*3 mm. i	210" C 274" C 19-4° C	al. bzIi. sl.jjz. si. jz.	jas. jas. jas.	000 mm.
6. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	729 9 mm. 730'2 mm. 730'2 mm.	21-4° C 260° C 16 0° C	Bi. zah. al. jz. si. jz.	jas. dež. obl.	2S 90«a. dežja.
Srednja temperatura W*6« in 21-P, za 37" in 23° nad normalom.
dunajska "borza.
doc 7. julija t. 1.
(Izvirno telografično poročilo.)
včeraj 88« 55
Papirna renta.....gld. 88*55
Srebrna renta..... „ 89 15
Zlata renta...... „ 109 40
5°/0 marčna renta .... r 101'it6
Akcijo narodne banko   .   . „ 981* —
Kreditno akcije..... „ 303 75
London........ „ 116 90
Napol......... „ »' 2 S
0. kr. cekini .   .   .           . „ 5*56
Neuitiku marke..... n '-7435
4°/0 državno Bročke iz I. 1851 950 gld.
Državne srečko iz 1. 1864 100 ,
- gld.
danes 88-45 89 10
- „ 1094")
- „ 101-40
- „ 983--
- „ 808-
- . 117«-
- n 9-98*/,
- B V55
- „    57 35 132 gld. BO kr. 176
Ogerska zlata renta 4"/0....... 102
Ogerska papirna renta 5°/0...... 99
Dunava reg. srečko 5°/u   .   .   .    100 gld. 122
Zemlj. obč. avatr. 4I/>170 '^At\ zast. listi .   . 116
Kreditno sivčke......100 gld. 196
Kudolfove srečke.....                            10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     190   - 158
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v..    .   . 219
25 55 70 50 50
50 60
«1 i 4 €
•J
i <
4
l
Vdovec
54 let štur, zdrav in trden, posestnik, krčmar a
in štacunar v Blatni Brezovici, okraja Vrlini- £
škega, kateri  ima  jako veliko  prodajalnico, £
IGO m dolgo in 25 m široko, mnogo blaga, v P
vBako stroko trgovine spadajoČega, želi 86 ože- ?
niti s poštenim dekletom, katero pa mora J
biti lepo rudece, kakor je on sam, in sme P
biti staro 18 do 30 let, ter sposobno za go- p
spodinjstvo.   Ponudbe vsprejema sam Janez *|
Kovač, posestnik,  štacunar in  krčmar  v £
Blatni Brezovici št. 2.
.533)
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
reeke a £ gld.
Vsaka srečka	relfa a		o&>e S %reS>aii|'.	
Seznam	dobitkov	2sa obe žrebanji.		(505—14)
Prvo žrebanje 14. avgusta 1890.		Drugo	žrebanje 15. oktobra 1890.	
1 dobitek 50.000	gld. vreden	1 dobitek 50.000		gld. vreden
1      „ 5000	a n	i i	5GOO	
1      „ tilMMl	n »	1 n	9000	» »
1     „ io<io	n n	1 n		n »
2      „ 500	n »	2 .	soo	n n
5    „ fttoo	n «	5 ,		n »
10    „ IOO	n n	10 n	IOO	n n
20    „ SO	» n	20 „	5Q	» a
50  „ ao	n n	50 B	90	» n
20(1   „                IO   razstav, srečk		200 „	IO	» t)
2000 dobitkov 5		2000 dobitkov i>		a a
Št. 5546.
(550—2)
SREČKE a 1 Bid
Uprava razstavine loterije, Dunaj, II., rotunda, V  lijuliljaiii prodaja srečke C C MAVBSR.
Na Kranjskem popolniti je sledeča mesta
okrožnih zdravnikov
in sicer:
a) z le-tno plačo SOO goldinarjev:
l.) Bohinjska Bistrica, 2.) Kočevska Reka, 3.) Lož, 4.) Šma-rije, 5.) Železniki;
b) z letno plačo IOO goldinarjev:
1.) Senožeče, 2.) Trebnje.
Stalno nameščeni okrožni zdravniki imajo razen plače tudi pravico do dveh v plačo uštevnih starostnih doklad po 50 goldinarjev, vselej po dopolnjeni petletni službeni dobi, kakor tudi do pokojninskih in preskrbinskih užitkov zase in za zaostale svojce.
Prosilci za jedno teh mest uložiti morajo svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem
do 30. dne julija. 1890. 1. ter v njih dokazati svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse po deželah, zastopanih v državnem zboru, avstrijsko drža\ljanstvo, fizično sposobnost, neoraadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega ali mesto tega kakega drugega slovanskega in nemškega jezika.
V službe okrožnih zdravnikov nastavljajo se tudi na Kranjskem poslujoči ranocelniki z najnižjo plačo 400 goldinarjev, toda le začasno in brez pravice do pokojnine.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. julija 1890.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Drugotiu Hribar.
LaBtnina in tisk -Narodne Tiskarno".