September 2011 Revija Slovenskih železnic Aktualno Poslovanje v letošnjih prvih osmih mesecih pozitivno Kadri Raven izobrazbe in skrb za zdravje Kakovost Znižanje stroškov in povečanje vrednosti storitev v železniškem prometu Fotoreportaža Ko se zgodi ... Potniški promet Na izlet z vlakom: V Laško Tujina Češka balada Prosti čas Zmagoviti začetek kegljaške sezone Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Marino Fakin • lektorica: Darinka Lempl Pahor • tajništvo uredništva: Mateja Medvešek • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 10.506 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 25. oktobra 2011. Dobri polletni poslovni rezultati Slovenskih železnic so se na- daljevali tudi v poletnih mesecih. V letošnjih prvih osmih mesecih smo dosegli pozitivni poslovni izid iz poslovanja. Čisti poslovni izid je bil sicer negativen, predvsem zaradi negativnih tečajnih razlik, vendar je bistveno boljši od načrtov. Skupni poslovni prihodki so bili večji kakor lani, prav tako so tudi tržni prihodki presegli lanske. Od januarja do avgusta smo prepeljali 5,9 odstotka več tovora ka- kor lani. Dodana vrednost na zaposlenega, preračunana na letno raven, je tudi večja od načrtov ter za 16,2 odstotka večja kakor lani. Prvega septembra so Slovenske železnice postale holding, po- slovne enote za potniški promet, tovorni promet, vzdrževanje in- frastrukture in vodenje prometa pa so se preoblikovale v podjetja v okviru holdinga. Ustanovljena so bila podjetja za prevoz potnikov, za prevoz tovora in za infrastrukturo. Na trgu, ki ga že dobro po- znajo in na katerem zagotavljajo železniški prevoz, logistične stori- tve, vzdrževanje infrastrukture in vodenje prometa, bodo še naprej povečevala kakovost storitev, pospeševala prodajo in zmanjševala lastne stroške. Izziv bo, kako na obstoječi železniški infrastrukturi ustvariti takšno dobičkonosnost oziroma takšno pozitivno razliko med prihodki in stroški, ki bi lahko zagotavljala večje možnosti za razvoj Slovenskih železnic. Železniška infrastruktura je namreč za- starela in ne omogoča kakovostnejših prevoznih storitev niti dol- goročne konkurenčne prednosti železniškega prometa. Železniško infrastrukturo bi bilo treba posodobiti, povečati zmogljivosti prog in železniških postaj ter graditi dvotirne proge, sodobne potniške terminale ter nove postaje in postajališča. Na primer, na petem koridorju, ki je za Slovenske železnice zelo pomemben, so proge deloma enotirne, neelektrificirane in imajo premajhen osni pritisk. Takšno stanje onemogoča optimalno izvedbo prevozov, zahteva angažiranje dodatnih sredstev in povzroča večje stroške. Podjetje SŽ-Tovorni promet želi postati vodilni partner pri žele- zniških prevozih na Balkanu in obdržati neodvisnost konkurenčne- ga prevoznika. Strateške usmeritve tovornega prometa so ohraniti položaj glavnega tovornega prevoznika v Sloveniji, razvoj novih storitev in internacionalizacija poslovanja. Med prednostnimi na- logami tovornega prometa sta predvsem usklajeno poslovanje z Luko Koper ter povečevanje prodaje. SŽ-Potniški promet želi postati nosilec integriranega javnega prevoza in razvijati nove, dodatne storitve za potnike, tako na vla- kih kot na postajah. Glavni strateški cilji potniškega prometa so usmerjeni v povečanje števila potnikov in dobičkonosnosti. Stra- teške usmeritve so razvoj integriranega javnega potniškega pro- meta, optimizacija poslovnih procesov za doseganje stroškovne učinkovitosti ter dvig prihodkov z izboljšanimi storitvami. Med strateškimi prioritetami so povezovanje javnega potniškega pro- meta ter usmeritev ponudbe in s tem tudi prevoznih zmogljivosti na najbolj perspektivne proge. SŽ-Infrastruktura želi tudi v prihodnje obdržati dejavno vlogo pri določanju prednostnih investicij v JŽI. Zato je bistveno pove- čanje produktivnosti in izboljšanje kakovosti storitev s hkratnim izboljšanjem stroškovne učinkovitosti. Strateške usmeritve infra- strukture so prilagoditev programu investicij v JŽI, prilagoditev bodoči konfiguraciji JŽI, povečanje konkurenčnosti opravljanja storitev in prilagoditev notranjim spremembam. Aktualno Poslovanje v letošnjih prvih osmih mesecih pozitivno 2 4 6 10 12 17 20 Kadri Raven izobrazbe in skrb za zdravje Kakovost Znižanje stroškov in povečanje vrednosti storitev v železniškem prometu Fotoreportaža Ko se zgodi ... Potniški promet Na izlet z vlakom: V Laško Tujina Češka balada Prosti čas Zmagoviti začetek kegljaške sezone September 2011 Revija Slovenskih železnic Aktualno Poslovanje v letošnjih prvih osmih mesecih pozitivno Kadri Raven izobrazbe in skrb za zdravje Kakovost Znižanje stroškov in pove anje vrednosti storitev v železniškem prometu Fotoreportaža Ko se zgodi ... Potniški promet Na izlet z vlakom: V Laško Tujina eška balada Prosti as Zmagoviti za etek kegljaške sezone Kontejnerski vlak v Hrastovljah Avtor fotografije: Antonio Živkovič 1 Uvodnik Marino Fakin Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic september 2011 Poslovanje v letošnjih prvih osmih mesecih pozitivno Novi nadzorni svet Slovenskih železnic Postopek izbire novega generalnega direktorja se bo ponovil V prvih osmih mesecih leta smo dosegli pozitivni poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 445 tisoč evrov. Čisti poslov- ni izid je bil negativen, v viši- ni 4,8 milijona evrov, od tega 3,9 milijona evrov zaradi ne- gativnih tečajnih razlik ter 2,2 milijona evrov nenačrtovanega negativnega salda izvedenih finančnih inštrumentov. Z iz- ločitvijo vseh učinkov izrednih vplivov je bila ustvarjena čista izguba v višini 2,9 milijona evrov. Čisti poslovni izid je bi- stveno boljši od načrtov, saj poslovni načrt za to obdobje predvideva čisto izgubo v višini 14,8 milijona evrov. Poslovni prihodki so v ob- dobju od januarja do avgusta znašali 274,8 milijona evrov in so bili za 12,6 odstotka višji kakor lani, tržni prihodki pa so znašali 153,7 milijona evrov in so lanske presegli za 11,5 od- stotka. Rezultat iz poslovanja je od načrtovanega boljši za 8,4 milijona evrov, predvsem zaradi večjih transportnih prihodkov tovornega prometa in boljših rezultatov infrastrukture ter vo- denja prometa. V tem obdobju smo prepeljali 11,86 milijona ton blaga, kar je 5,9 odstotka več kakor lani, in opravili 2.603 milijone netotonskih kilometrov ali 12 odstotkov več kakor lani. Prepeljanih je bilo 10,4 milijona potnikov, kar je 2,5 odstotka manj kakor lani, in opravljenih 530 milijonov potniških kilo- metrov ali 4,7 odstotka manj kakor lani. Dodana vrednost na zaposlenega, preračunana na letno raven, je znašala 32.226 evrov in je za 5,9 odstotka večja od načrtov ter za 16,2 odstotka večja kakor lani. Marko Tancar Goran Brankovič, generalni direktor (foto: Miško Kranjec) Svet Agencije za upravlja- nje kapitalskih naložb (AUKN) je devetega septembra za čla- ne nadzornega sveta Sloven- skih železnic imenoval Bojana Branka, Lojzeta Zajca, Vik- torja Markežiča in Mitjo Grb- ca. Svet delavcev je sedmega septembra imenoval člana, ki bosta zastopala delojemalce, in sicer Silva Berdajsa in Ni- kolo Kneževića. Novi nadzorni svet Slovenskih železnic se je zbral 21. septembra na svoji konstitutivni seji. Člani so za predsednika nadzornega sveta imenovali Bojana Branka, za njegovega namestnika pa Silva Berdajsa. Marino Fakin Prejšnji nadzorni svet Sloven- skih železnic, ki ga je vodil Igor Zajec, je za novega generalne- ga direktorja Slovenskih žele- znic izbral in imenoval Ervina Pfeiferja. Soglasje k imenovanju bi nato morala podati še Agen- cija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Novi nadzorni svet Slovenskih železnic, ki je bil imenovan ob reorganizaciji Slovenskih železnic v holding, je na svoji drugi seji, četrtega oktobra, razpravljal o izbiri in postopku imenovanja novega generalnega direktorja Sloven- skih železnic. Člani nadzornega sveta so soglasno sklenili, da novo imenovani nadzorni svet mnenja o izbirnem postopku in o izbiri generalnega direktor- ja ne bo podal, ker v tem po- stopku ni sodeloval. Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) so predlagali, da odloči o soglasju k imenovanju Ervina Pfeiferja, ki ga je izbral prejšnji nadzorni svet. Agencija za kapitalske na- ložbe je svoje soglasje k imeno- vanju pogojevala s soglasjem novega nadzornega sveta Slo- venskih železnic. Zato je pre- dlog za izdajo soglasja petega oktobra iz formalnih razlogov zavrnila, in to utemeljila s tem, da novi nadzorni svet o predla- ganem kandidatu za general- nega direktorja ni podal svoje- ga mnenja. Predsednik nadzornega sve- ta Bojan Brank je povedal, da bo nadzorni svet začel nov po- stopek izbire generalnega di- rektorja Slovenskih železnic. Marino Fakin 2 Aktualno Tovorni promet Slovenskih železnic Obseg dela evropskih železnic Januar–julij 2011/2010 Potniški promet Slovenskih železnic Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC Avgust 2011 – ocena za mednarodni promet 3 Revija Slovenskih železnic september 2011 Poslovni dosežki Raven izobrazbe in skrb za zdravje Nedavna raziskava Klinič- nega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je pokazala, da imajo manj iz- obraženi več težav z zdrav- jem in več kroničnih bolezni. Izsledki so relevantni tudi za Slovenske železnice, saj skoraj polovica delavcev nima sre- dnješolske izobrazbe. Srednja šola naj bi nam dala minimum znanja za samostoj- no, nenehno učenje v današnji spreminjajoči se družbi. Ob- vladovanje kroničnih bolezni pa zahteva več znanja pa tudi več nadzora nad življenjem. Ni se moč zanašati le na mnenje zdravnikov in drugih izveden- cev. Ti niso navzoči v našem vsakdanjem življenju. Tam smo navzoči sami. Če smo bolj iz- obraženi, navadno bolje razu- memo zdravje in skrbimo zanj, razen če nas pri tem ovirajo ču- stveni primanjkljaji in sami sebi nismo prav nič pomembni. Če je tako, kaj radi zamahnemo z roko, rekoč: »Ah, kaj bi tisto, bo že kako!« Biti dovolj prožen, za prožne čase Po mednarodni raziskavi pismenosti iz leta 1998, ki je potekala pod vodstvom Orga- nizacije za gospodarsko sode- lovanje in razvoj (OECD) se je Slovenija med dvajsetimi so- delujočimi državami uvrstila na dno lestvice. Slabše so se uvr- stile le še Poljska, Portugalska in Čile.1) Od takrat se je sicer že marsikaj spremenilo, a nekatere težave ostajajo zagotovo. Tisti, ki so manj izobraženi, težko obdržijo in težko najdejo zaposlitev. Zaradi ozke poklicne usmeritve se težje zaposlijo v drugih poklicih, za katere nima- jo pridobljene poklicne izobraz- be in usposobljenosti, kar je da- nes velik problem na trgu dela. Predvsem pa malo izobraženi ne razvijejo zmožnosti samo- stojnega učenja iz okolja, niso dovolj prožni za prožne čase, bi dejali. Leta 2007 se je formalno in/ali neformalno izobraževal in usposabljal vsak peti državljan EU in vsak drugi z visokošolsko izobrazbo (5.–6. stopnjo). Nižja izobraženost vpliva na to, kako nekdo pridobiva infor- macije, in predvsem na to, kako jih zna uporabiti, pa tudi na to, kako se znajde med ljudmi, na to, kako dobro postavi ustre- zna vprašanja, na katera išče odgovor. Z drugimi besedami, če se vrnemo k zdravju, lah- ko rečemo, da imajo ti delavci slabši dostop do zdravstvenih informacij, kar je povezano z slabšim luščenjem pomembnih informacij, pa tudi omejeno uporabo informacijske tehno- logije (računalnika in interneta). V Sloveniji ima sicer razmeroma visoko število gospodinjstev ra- čunalnik, kar pa še ne pomeni, da veliko število ljudi računalnik (dobro) uporablja. Nižje izobraženi delavci ima- jo več težav z zdravjem, imajo več kroničnih bolezni in so manj osveščeni o možnostih zdravlje- nja in o skrbi za zdravje. Mnogi kadijo, pretiravajo z delom, jedo hrano s slabimi maščobami, sla- bimi vrstami sladkorja, preska- kujejo obroke. So slabo prehra- njeni ali podhranjeni, premalo se gibljejo. Danes je kljub obilici hrane v razvitih evropskih drža- vah veliko število slabo prehra- njenih državljanov. Kje je vzrok? V premajhni osveščenosti, zako- reninjenih stališčih. Čas je, da jih spremenimo! Z višjo stopnjo izobrazbe raste tudi želja po novem zna- nju, tudi v povezavi s telesom, psiho in zdravjem. Več kakor tretjina delavcev od 402 so- delujočih v raziskavi meni, da delo in slabe delovne razmere na delovnem mestu negativno vplivajo na zdravje zaposlenih. Zlasti to velja še za slabše izo- bražene delavce. Nižje izobra- ženi delavci se z zdravstvenimi vprašanji ne ukvarjajo prav po- gosto, zato jih je treba spod- bujati k razmišljanju o zdravju in zdravju koristnem vedenju. Tudi na delovnem mestu nižje izobraženi delavci bolj pogosto zanemarjajo svoje zdravje kot višje izobraženi delavci. Nižje izobraženi delavci so prepriča- ni, da je o svojem zdravju vedo dovolj oziroma je bolje vedeti čim manj. Zdravstveno stanje jih začne zanimati šele, ko zbo- lijo oziroma je njihovo zdravje ogroženo. Bolje obvladovati stres, več telovaditi, poskrbeti za zgodnje odkrivanje bolezni Omenjena slovenska raziska- va je pokazala, da se želi sko- 1) OECD in Statistics Canada (2000). Lite- racy in the Information Age, Final Re- port on the International Adult Literacy Survey 4 Kadri dr. Zdravko Lavrič raj polovica anketirancev (45 odstotkov) poučiti predvsem o prepoznavanju stresorjev, ob- vladovanju in premagovanju stresa. Programi zdravstvene vzgoje v podjetjih bi zato mora- li vključevati tudi izobraževanje o razumevanju in obvladovanju stresa. Na Slovenskih železni- cah smo lani temu namenili veliko izobraževanj, ki je zajelo veliko število vodij. Naslednja potreba anketi- rancev je bila, da bi se naučili, da je treba redno telovaditi (40 odstotkov). Zavedamo se, kako pomembno je redno, vsako- dnevno zmerno razgibavanje. Pri tem je odločilna volja in od- ločenost, da bomo v načrt za preživetje dneva vnesli tudi čas za rekreacijo. Pred dnevi mi je sodelavka povedala, kako dru- gačen je njen dan, koliko več energije ima, kako se počuti manj utrujena čez dan, kadar si zjutraj vzame čas za tek in teče nekaj kilometrov. Tek in s tem primerna razgibanost telesa učinkovito pomagata tudi pri premagovanju stresa, katere- mu smo vsi vsakodnevno izpo- stavljeni. Ne bi pa bilo prav, da bi pretiravali in s tekom prekri- vali težave, ki jih imamo. Sedemintrideset odstotkov anketirancev pa je izrazilo po- trebo po preventivnih zdrav- niških pregledih, zlasti pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Ljudje, ki so nagnjeni k nekate- rim dednim boleznim, bi morali biti še posebej pozorni in skrbe- ti za preventivne preglede, tudi če jih delodajalec sam ne poši- lja v okviru rednih pregledov. Tema, o tem, kako bolje po- skrbeti za zdravje pri delu, pa se je zdela pomembna samo osmim odstotkom anketiran- cem. Mogoče je to informaci- ja, o kateri bi morali razmisliti zlasti delodajalci in jo uvrstiti v seznam izobraževalnih tem zdravstvene vzgoje v podjetju. Skrb za zdravje je naša skrb in je skrb delodajalca Med ukrepi za izboljšanje zdravja delavcev so anketiran- ci (78 odstotkov) najpogosteje navajali zmanjšanje porabe al- koholnih pijač. Polovici anketi- rancem je pomembno vzdrže- vanje dobre telesne kondicije in ukvarjanje s športom. V to polovico anketirancev spadajo najnižje in najvišje izobraženi, medtem ko delavci s poklic- no, srednjo in višjo izobrazbo temu ne posvečajo pozornosti. Premisliti pa bi kazalo, kako bi se za izboljšanje zdravja izo- gnili uživanju prevelike količine sladkorja, izogibali ali zmanjšali uživanje maščob ter opustili ka- jenje. Med najbolj priljubljene obli- ke zdravstvene vzgoje sodijo po mnenju anketirancev branje strokovnih člankov in informa- cij s področja zdravja, gledanje televizijskih oddaj in poslušanju radijskih oddaj. Med aktivnejše oblike osveščanja o zdravju de- lavcev pa sodijo različne stro- kovne delavnice, ki pa bi mo- rale biti brezplačne. Udeleženci bi na njih prejeli odgovore na vsa vprašanja, trajati pa ne bi smele predolgo. Na teh delav- nicah udeleženci ne bi smeli biti osebno izpostavljeni. Skrb za zdravje ne more biti samo stvar posameznika, niti samo stvar delodajalca. Zdravje je pomembna vrednota vsakega posameznika. Še bolj se tega zavedamo, ko nas pre- izkuša bolezen. Z zdravjem pa je pomembno povezano tudi delo, saj učinkovito in uspešno lahko delamo samo, če smo zdravi. Z delom in zdravjem pa je povezano tudi znanje. Zna- nje za delo, znanje o tem, kako kaj narediti, kako delati varno, učinkovito, uspešno, kako skr- beti za zdravje. Več kot imamo znanja, večji nabor del in na- log smo zmožni opravljati. Več znanja po eni strani omogoča lažje opravljanje dela, po dru- gi strani pa tudi boljšo skrb za zdravje. Za začetek, vprašajmo se, kaj lahko za zdravje naredi- mo sami ... že danes? Vir: • Zbornik – Nižje izobraženi delavci na poti k zdravju – izzivi za zdravstveno vzgojo, ur.: Korzeniowska E. in Puchalski K., Riga, 2010 5 Revija Slovenskih železnic september 2011 Kadri Vpliv kakovosti na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu (6) Znižanje stroškov in povečanje vrednosti storitev v železniškem prometu V praksi se dogaja, da orga- nizacije, ki nimajo uvedenega sistema vodenja kakovosti, si- cer običajno z določenimi ukre- pi dosežejo znižanje stroškov in izvajanje dejavnosti, s katerimi povečajo vrednost proizvodov in storitev. Sčasoma pa se ven- dar ukrepi razvodenijo, ker ni sistema, ki bi zagotavljal dosle- dnost. Najpogostejši vzrok za nepredvidene stroške v železni- škem prometu je neustrezno iz- vajanje predpisanih postopkov, predvsem zaradi neustrezne kompetentnosti osebja (izo- brazbe, usposobljenosti, ve- ščin, izkušenj, motiviranosti) in zakoreninjenih navad. Sistem vodenja kakovosti z notranjimi in zunanjimi pre- sojami ter s ciklom nenehnih stalnih izboljšav naj bi zagota- vljal tisto »prisilo« (obveščanje najvišjega vodstva o dogajanjih v procesih), ki omogoča, da se dogovorjeni ukrepi trajno upo- števajo. Pri tem so pomembne predvsem informacije iz glavnih procesov (vleka vlakov, vodenje prometa, vzdrževanje infra- strukture in drugih), ki tvorijo izvajanje transporta. Prihodki organizacije (n x c) so neposredno odvisni od šte- vila proizvodov/storitev, ki jih dobavimo oziroma izvedemo kupcem oziroma uporabnikom železniških storitev (strankam, potnikom). To pomeni, da dvig produktivnosti (n) ugodno vpliva na prihodke. Ceno, ki jo lahko iztržimo za proizvod oziroma storitev v tovornem prometu, določa trg, kadar govorimo o trgu kupca. Vse to pomeni, da je za dosega- nje ugodne cene treba zago- toviti vrednost proizvodov in storitev. Prihodki = funkcija (produktivnost, cena) Obvladovanje kakovosti v železniškem prometu pome- ni, da naredimo dobro prvi in vsak nadaljnji proizvod oziroma storitev, zato tudi v železniškem prometu lahko rečemo, da je produktivnost funkcija kako- vosti. Produktivnost v železniškem prometu = funkcija (kakovosti, predvsem varnosti in urejenosti, v železniškem prometu) Cena proizvoda oziroma sto- ritve mora biti nižja od vredno- sti, ki jo v proizvodu oziroma storitvi vidi odjemalec (stranka, potnik), zato je cena funkcija vrednosti. Cena proizvoda/storitve = funkcija (vrednosti) Kakovost v železniškem prometu glede na obstoječe stanje tehnike, tehnologije in infrastrukture dosežemo samo z vodenjem ljudi oziroma ose- bja. Najbolj kritična stopnja v procesu spreminjanja in pri- lagajanja v železniškem pro- metu je sprememba vodenja. Tudi v železniškem prometu se ljudje običajno upirajo spre- membam. Vodenje = funkcija (etike) Sestavni del vodenja mora biti etika. Vodenje brez etike je običajno manipulacija. Politiko in cilje kakovosti je treba zato dosledno upoštevati na vseh ravneh vodenja v organizaciji. Vodja običajno navdihne ljudi z elanom. Z osebnim zgledom jih pritegne k sodelovanju pri novih izzivih. Tako jim omogo- či, da dosežejo zastavljene cilje. Vodstvo organizacije mora od- govoriti predvsem na naslednja vprašanja: a) Kako prodati več? b) Kako porabiti manj? c) Kako doseči najvišjo dono- snost glede na vložena sred- stva? Da bi vodstvo lahko našlo odgovore na zgornja vprašanja, mora: a) poznati mehanizme, ki vla- dajo na trgu, ter povezave med kupci in dobavitelji, b) poznati načine ugotavljanja in zniževanja stroškov v žele- zniškem prometu, c) imeti učinkovito tehniko, s katero ugotavlja priložnosti za povečanje prihodkov. Organizacija, ki si prizadeva osvojiti kupca, mora ponujati proizvode in storitve, ki imajo za kupca visoko vrednosti in so poceni. Hkrati morajo biti stro- ški za organizacijo nižji od cene proizvoda oziroma storitve, da zadovolji svoje poslovne cilje. Torej velja: stroški za organizacijo < prodajna cena < vrednost za kupca Izmed omenjenih treh veličin so: a) stroški oprijemljivi (trdi) in jih je mogoče izmeriti, b) prodajna cena je ocenjena glede na ponudbo podob- nih konkurenčnih proizvo- dov oziroma storitev, c) vrednost pa je povsem meh- ka in odvisna od vsakega kupca posebej; ne moremo je izmeriti, temveč jo je mo- goče predvidevati na podla- gi tržnih raziskav z uporabo statističnih tehnik. Za kupca je bistvenega po- mena razmerje med vrednostjo in ceno. Nadaljevanje prihodnjičSlika: Cikel stalnih izboljšav v okviru standardov serije ISO 9000 6 Kakovost mag. Jadran Možina Varnost železniškega prometa (4) Železniški promet kot zapleten tehnično-tehnološki sistem Velik sistem, kakršen je že- lezniški, je celovita proizvodno funkcionalna integracija z op- timalnim upravljanjem in oze- meljsko razporejenimi viri (pro- gami, vagoni, vlečnimi vozili, vlečenimi vozili, kadrovskimi viri in drugimi). S povezovanjem železniških enot različnih dejav- nosti je treba ustvariti možnosti za racionalno rabo drage teh- nike in tehnologije ter za naj- produktivnejši način doseganja dohodka. Bistvena značilnost velikih in zapletenih sistemov je tudi, da naj bi bila tehnologija dela eno- tna v celotnem sistemu. Druga- če se posledice slabih storitev, neracionalnosti in slabe varno- sti železniškega prometa odra- žajo na vseh delih sistema. O velikih in zapletenih siste- mih je veliko teoretičnih mode- lov in razprav. Vse pa se pred- vsem nanašajo na zapletenost sistema z vidika tehnološkega procesa. Značilnosti železniške- ga prometa kot zapletenega sistema so predvsem v: • integralnosti tehnološkega procesa opravljanja tran- sportnih storitev, pri katerih sodeluje veliko število orga- nizacijskih enot in delavcev na vsej prevozni poti, • ozemeljski neomejenosti transportnih storitev, kjer se transportne storitve ne ome- jujejo na eno progo ali del omrežja niti na eno delovno enoto, v določenih razmerah niti ne v nacionalne meje, • integralnosti pri uporabi transportnih zmogljivosti • tehnični enotnosti sred- stev, ki se kaže v tipizaciji, unifikaciji in standardizaciji, in • voznem redu kot instrumen- tu integracije sredstev, teh- nologije in organizacije dela. Tako je vsaka železniška or- ganizacijska enota na omrežju Slovenskih železnic podsistem slovenskega železniškega sis- tema. Tudi sama je zapleten sistem. Za organizacijo pro- meta in s tem racionalno rabo zmogljivosti ne obstajajo meje nekega sistema ali podsistema. Nasprotno, nujna je taka orga- nizacija prometa, ki bo enotna na vsem omrežju Slovenskih železnic. Za enotno tehnološko de- lovanje v zapletenem sistemu železniškega prometa so po- membni predvsem naslednji dejavniki: • transportni proces ni omejen na eno organizacijsko enoto ali eno železniško upravo; • železniško omrežje je sesta- vljeno iz vrste prog, glavnih in regionalnih, in se zahteva, da se prevozni tok sinhroni- zira v enotno obliko dela, z enotnim voznim redom. Iz tega izhaja, da morajo biti vse proge organsko poveza- ne v en sistem železniškega omrežja, ki pomeni enotno tehnično strukturo in celoto; • enotna tehnična struktura in celota zahtevata, da naj bo- sta tehnologija dela in orga- nizacija prometa enotni s prizadevanji, da se zagotovi racionalno izrabljanje vseh transportnih zmogljivosti, ne glede na to, kateri železniški enoti pripadajo; • opravljanje transportne sto- ritve naj bo neprekinjen pro- ces po principu transportne verige; zato je treba zagoto- viti integralnost transportne- ga procesa in integralnost transportnih sredstev na vsej prevozni poti, ne glede na razdeljenost železniškega omrežja na organizacijske enote. To pomeni, da ves tehnološki sistem prevoza oziroma transportiranja že- leznice temelji na visoki sto- pnji integracije tehnike in tehnologije; • vsaka železniška enota upra- vlja enotno integralno tehni- ko in tehnologijo, zato nima avtonomnosti v prevoznem procesu; • vsak podsistem v zaplete- nem sistemu oziroma vse organizacijske enote v okviru Slovenskih železnic mora- jo svoje ožje cilje in organi- zacijo svojega delovanja uskladiti s skupnimi cilji sis- tema Slovenskih železnic oziroma jih podrediti sku- pnemu interesu. Ugotovimo lahko, da so delo, poslovanje in pridobi- vanje dohodka v organizaciji oziroma organizacijski enoti prepleteni z delom drugih or- ganizacij oziroma drugih delov omrežja Slovenskih železnic in tesno povezani s celoto. Pri organiziranju železniškega prometa je treba uporablja- ti vrsto zakonov in znanstve- nih načel. Bistvena načela so naslednja: • Določanje glavnih (strate- ških) ciljev: Naloga vodstva je določiti ključne (strate- ških) cilje, ki jih mora organi- zacija doseči, da bo izpolnila vizijo. • Izdelava tehnološkega pro- cesa za vse organizacijske enote: Da bi to načelo izve- dli, je treba poleg drugega poznati tudi tehnološke zna- nosti. Vsako delo je mogoče opraviti na več načinov, tre- ba je najti optimalen način. • Tehnična delitev dela: pri tem načelu obstajajo nasle- dnji problemi: način vpliva- nja delovne sile, razpoložlji- vost sredstev za delo in drugega na tehnično delitev dela. • Določanje roka za konča- nje posameznega dela: V železniškem prometu je zelo pomembno določanje rokov za končanje posameznih del, operacij in postopkov, prav tako pa tudi spoštova- nje teh rokov. Poleg drugega so to tudi glavni pogoji za varno in redno opravljanje železniškega prometa. • Kontroliranje: Da se isto delo ne bi dvakrat ali večkrat opravljalo, ker prvič ni bilo dobro narejeno, je treba prej vedeti, kako je treba opraviti delo. • Sočasnost izvajanja opera- cij: To načelo narekuje, da se upoštevajoč ekonomsko op- timizacijo vsi postopki in operacije načrtujejo in izva- jajo sočasno, kjer je to mo- goče. • Analiza opravljenega dela: Da bi se ugotovila odsto- panja od predvidenega siste- ma delovanja postaje, pro- ge, celotnega železniškega omrežja, je treba analizirati opravljeno delo. • Usklajenost opravljanja po- sameznih dejavnosti: Da bi bili rezultati dela čim ugo- dnejši, je treba to načelo čim bolj upoštevati. Obstaja še več načel, na katerih je zasnovana teorija organizacije železniškega pro- meta. Struktura organizacije železniškega prometa vsebu- je naslednje glavne elemente: raziskovanje, načrtovanje, or- ganiziranje, izvajanje in kontro- liranje. Nadaljevanje prihodnjič 7 Revija Slovenskih železnic september 2011 Kakovost mag. Jadran Možina Uvajanje politike informacijske varnosti (7) Zniževanje stroškov odprave programskih napak Z upoštevanjem politike za informacijsko varnost v življenjskem krogu poslovnih aplikacij - in s tem pri upora- bi orodij in metod program- skega inženirstva - je mogoče bistveno znižati stroške za odpravljanje programskih na- pak oziroma »hroščev« v apli- kacijah. Življenjski krog poslovnih aplikacij Poslovne aplikacije so raču- nalniški programi, ki so obliko- vani tako, da uporabnikom čim bolj olajšajo delo. Programsko inženirstvo je veda o analizi, zasnovi in razvoju programov z uporabo sodobnih orodij in metod. Eden izmed ciljev pro- jekta uvajanja politike informa- cijske varnosti je doseči raven kakovosti CMM = 3. To pome- ni uvedbo inženirskega pristo- pa pri razvoju aplikacij. CMM je kratica za Model stopenj zrelo- sti procesa razvoja programske opreme. Iz sheme 1 in tabele 1 je razvidno, da je življenjski cikel poslovnih aplikacij sestavljen iz šestih faz. Prvih pet faz sesta- vlja razvoj aplikacije v okviru informacijskega projekta, ki ga načrtuje in vodi projektni vodja. Druga in tretja faza je v pristoj- nosti projektanta informacijskih rešitev, ki izdela in dokumenti- ra analizo obstoječih in obliko (dizajn) novih rešitev. Zadnje tri faze izvaja programer, ki poslov- no aplikacijo programira, jo pre- izkuša, uvede v redno uporabo, izdela uporabniška navodila in aplikacijo med redno uporabo vzdržuje. Bodoči uporabniki aplikacije sodelujejo v vseh fa- zah njenega življenjskega cikla – v prvih petih fazah kot člani projektne skupine, ki skrbijo, da bo aplikacija vsebovala vse potrebne funkcionalnosti, ki Shema 1: Življenjski cikel poslovnih aplikacij na ravni CMM = 3 Vir: http://intranet/Aplikacije/Dokumentacija/VarnostnaPolitika/KodeksInformacijskeVarnostiSZ.pdf (stran 33) Opombi: CMM je kratica za Model stopenj zrelosti procesa razvoja programske opreme RSOPN je kratica za »relativni stroški odprave programskih napak« jih zahteva poslovni proces. Na shemi 1 so v oklepajih navedeni odstotki celotnega časa projek- ta, ki so potrebni za izvedbo posamezne faze, šesta faza pa je proces, ki traja, dokler je aplikacija v uporabi. Če čez čas nastopi potreba po bistvenih spremembah funkcionalnosti aplikacije, se razvojni cikel po- novi. Politika informacijske varnosti Poslovne aplikacije in podat- ki, ki se z njimi obdelujejo, so najbolj ranljive in ogrožene do- brine vsakega informacijskega sistema. Poleg tega kakovost, učinkovitost in informacijska varnost pri razvoju, vzdrževa- nju in uporabi poslovnih apli- kacij odločilno vplivajo tudi na kakovost, učinkovitost in infor- macijsko varnost ter poslovanje Slovenskih železnic v celoti, saj so vsi ključni poslovni procesi že (ali pa še bodo) informati- zirani. Zato je zaščita celotne- ga življenjskega cikla aplikacij prvenstvena naloga glavnega inženirja za informacijsko var- nost (CISO) in varnostnega fo- ruma. CISO skrbi, da razvoj in vzdrževanje aplikacij potekata v skladu s slovensko zakonodajo in z notranjimi predpisi ter v skladu z varnostnimi politikami podjetja. Pri tem pregleduje in odobrava arhitekture in doku- mentacijo novih sistemov: po- datkov, funkcij, procesov, vme- snikov in računalniške opreme (Kodeks informacijske varnosti SŽ, stran 57, točka 6). To v pra- ksi pomeni, da sme samo CISO kot pooblaščena oseba odobriti izvedbo vsake naslednje faze ži- vljenjskega cikla aplikacije. Var- nostni forum, katerega član je tudi CISO, opravlja vlogo pro- jektnega sveta. Pri tem zagota- vlja, da projekt poteka po načr- tih ter o napredku in rezultatih redno poroča vodstvu podjetja. 8 Informatika Rado Smerdel Zniževanje stroškov odprave programskih napak Napako v programu v raču- nalniškem žargonu imenujejo hrošč (angleško: bug). Tudi raz- vijalci delajo napake med de- lom, saj so zmotljivi, tako kot vsi ljudje. Če razvijalci niso usposo- bljeni za svoje delo, denimo, da nimajo dovolj strokovnega znanja, izkušenj, pooblastil ali motivacije, se lahko v aplikaci- jah pojavlja veliko več hroščev, ko so tudi bolj nevarni! Neka- teri hrošči povzročijo takojšnjo zrušitev programa, drugi pa ostanejo prikriti in njihovo ško- dljivo delovanje opazimo šele z zamudo - denimo, pri nepravil- nem obračunu plač. Najbolj znan je »hrošč tisoč- letja«, ki se je pojavil ob preho- du z 31. decembra 1999 na 1. januar 2000. Postopek iskanja napak v programu se imenuje razhroščevanje (angleško: deb- bugging), pri tem pa nam je lah- ko v pomoč programsko orodje razhroščevalnik (angleško: de- bugger), ki na primer odkriva napačno črkovanje programskih ukazov. Najtežje in najdražje je odkrivanje logičnih program- skih napak, ki so posledica ne- poznavanja ali nerazumevanja poslovnih procesov, podatkov- nih struktur in matematičnih algoritmov izračuna, saj takšne napake presegajo zmogljivosti razhroščevalnika. Upoštevanje politike informacijske varnosti v življenjskem krogu poslovnih aplikacij ter dosledno izvajanje inženirskega pristopa pri njiho- vem razvoju (Shema 1) omo- goča, da tudi logične napake odkrijemo v zgodnejši fazi ži- vljenjskega kroga, in sicer pre- den začnemo preskušati apli- kacijo in jo redno uporabljati. S tem lahko bistveno znižamo stroške odprave napak (pri tem je mišljen predvsem delovni čas informatikov), kot je prikazano v tabeli 1. Na shemi 2 vidimo primer nestrokovnega, nekakovostne- ga, neučinkovitega in poslov- no-informacijsko-varnostno visoko tveganega »razvoja« aplikacije na ravni CMM = 1. Pri takem pristopu se progra- mer in uporabnik pogosto med sabo slabo razumeta, ker priha- jata iz različnih delovnih okolij in sodelujeta brez strokovne- ga posrednika (projektanta) in brez nadzora CISO. Stroški odprave hroščev so zato zelo visoki, saj 1., 2. in 3. faze cikla sploh ni. Marsikdaj dokončano aplikacijo uporabnik celo zavr- ne, ker je pričakoval drugačno rešitev. Na ravni CMM = 1 ob- staja velika nevarnost, da bodo programerji ves svoj delovni čas porabili za (pre)pozno iskanje in odpravljanje hroščev, pri čemer bodo nehote in nevede v apli- kacijo vnašali nove napake. Tak način razvoja aplikacij spominja na gradnjo hiše brez gradbene- ga načrta in brez gradbenega dovoljenja, zato se tudi v raču- nalništvu uporablja izraz »črna gradnja«. Sklep Raven zrelosti P-CMM = 3 (standardizirane kompetence sodelujočih v življenjskem kro- gu aplikacij) je pogoj za dose- ganje ravni kakovosti razvoja poslovnih aplikacij CMM = 3 (inženirski pristop). Pri tem se nam sredstva, ki jih vložimo v razvoj kompetenc osebja, več- kratno povrnejo v obliki zni- žanja stroškov odprave pro- gramskih napak. Hkrati pa še dosežemo standardno kako- vost, zanesljivost in varnost de- lovanja poslovnih aplikacij, kar prispeva k izboljšanju poslova- nja podjetja v celoti. Viri: • http://sl.wikipedia.org/wiki/Računalništvo • http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrošč_(raču- nalništvo) • http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrošč_tisoč- letja Shema 2: Življenjski cikel razvoja poslovnih aplikacij na ravni CMM = 1 Vir: http://intranet/Aplikacije/Dokumentacija/VarnostnaPolitika/ KodeksInformacijskeVarnostiSZ.pdf (stran 33) Tabela 1: Stroški odprave programskih napak po fazah življenjskega cikla poslovne aplikacije Vir: Publikacija »A CISO's Guide to Application Security«, stran 2: http://www.informationweek.com/whitepaper/Security/ Application-Security/ FAZA ŽIVLJENSKEGA KROGA POSLOVNE APLIKACIJE Stroški odprave 1 programske napake Stroški zgodnjega odkrivanja 200 programskih napak Stroški (pre)poznega odkrivanja 200 programskih napak 1.) Načrtovanje in vodenje informacijskega projekta 2.) Analiza obstoječega stanja informacijskih rešitev 104 € 3.) Oblikovanje novih informacijskih rešitev 340 € 4.) Programiranje poslovne aplikacije 731 € 200 napak (146.184 €) 5.) Preizkušanje in uvajanje poslovne aplikacije v uporabo 5.339 € 50 napak (266.932 €) 6.) Vzdrževanje poslovne aplikacije 10.550 € 150 napak (1.582.513 €) SKUPNI STROŠKI ODPRAVE PROGRAMSKIH NAPAK 200 napak (146.184 €) 7,90 % 200 napak (1.849.445 €) 100 % Opomba: CMM je kratica za Model stopenj zrelosti procesa razvoja programske opreme 9 Revija Slovenskih železnic september 2011 Informatika Heroji, ki jih nihče noče videti pri delu Ko se zgodi ... In se je, na Jesenicah, 26. avgusta letos. Ni moj namen pisati o tem, kaj in zakaj se je zgodilo, o tem je bilo v medi- jih napisano in rečeno dosti in preveč, bilo je veliko špekulacij in tudi nekaj neumnosti. Želel pa bi zgolj s slikami, ne z be- sedami, prikazati delo inter- vencijske skupine Centralnih delavnic in ji dati priznanje, ko je po večurnem čakanju, da kriminalisti in inšpektorji opravijo svoj del posla, s tako rekoč herojsko požrtvovalno- stjo vso noč odstranjevala po- sledice trčenja in se trudila, da bi bila proga čim prej odprta za promet. Čeprav so bili na delu že od jutra in opravljali običajna dela, ki sodijo v dežurstvo, so potem, ko so jih poklicali na kraj ne- sreče, garali še vso noč, dokler jih ni zgodaj zjutraj zamenjala spočita ekipa. A takrat je bil že večji del težkega, zahtevnega in nevarnega dela pri ločevanju spletenih vozil in njihovem utir- janju že opravljen. Vendar pa s tem delo intervencijske skupi- ne, pa tudi drugih služb, še ni bilo končano. Sledil je še zah- teven in zamuden prevoz vseh vozil v ljubljanske Centralne delavnice ter popravilo poško- dovanih tirov, a to so že drugi deli zgodbe. Na Jesenicah je interven- cijska skupina v zelo zapleteni situaciji po nesreči ponovno dokazala svojo strokovnost in predanost, ki je navduševala tudi mene, medtem ko sem jih slikal pri delu. Pa vendar, tako kot vsi drugi bi tudi jaz bil vesel, če ne bi imel več priložnosti za podobno fotoreportažo. Jesenice, 26. avgusta 2011 10 Fotoreportaža Miško Kranjec 11 Fotoreportaža Na izlet z vlakom: V Laško Kam in kako, ko z vlaka iz- stopimo na železniški postaji Laško? Nič enostavnejšega, saj je prav nasproti nje Turi- stično informacijski center Laško. Med tednom je odprt od 8.00 do 17.00, ob sobo- tah od 9.00 do 12.00, obi- ščemo ga lahko tudi vnaprej, na spletnem naslovu www. stik-lasko.si. Za začetek bo torej oddihu in pohodništvu koristnih informacij več kot dovolj; vsekakor se oskrbi- mo s turistično karto občine Laško v merilu 1 : 50.000, ki pride zelo prav pri raziskova- nju in pohajanju po Laškem in okolici. Laško najbolj slovi po zdravi- liškem turizmu in po pivovarni. Zelo posodobljeno zdravilišče se danes ponaša s številnimi programi, za katere sploh ni po- trebno, da nas kaj kje »špika« in se ne počutimo dovolj močni, temveč ravno narobe: Therma- na, naslednik nekdanjega Zdra- vilišča Laško, je tam zato, da nas razvaja, da se sprostimo v wellness parku in si privoščimo še marsikaj drugega, seveda pa skrbi tudi za nadaljevanje tradi- cij zdraviliškega turizma. Več o družbi Thermana ter o ponudbi izvemo na njihovi spletni strani www.thermana.si. V staro mestno jedro Z železniške postaje gremo do križišča, prečkamo Savinjo in nadaljujemo naravnost po Mestni ulici, s katere zavijemo levo na Orožnov trg in čezenj pridemo na Aškerčev trg, kjer je Muzej Laško, prav blizu pa Knjižnica Laško. Ker zanimivosti tako na tej kot na drugi strani osrednje Mestne ulice ne manj- ka, ni odveč, če se na obisk pri- pravimo tako, da pregledamo povezavo »kulturna dediščina« na spletni strani www.stik-la- sko.si. Sprehod ob Savinji Po Savinjskem nabrežju tik ob Savinji, ki se začne onstran Trga svobode, se napotimo ob reki navzgor do prvega mostu in po njem pridemo v Therma- no. Ob reki navzdol se spreho- dimo na Trg svobode. Pot je dolga manj kot dva kilometra, traja pa lahko kar nekaj časa, saj posedanje ob mirni Savinji učinkuje sproščujoče, še bolj pa obisk Thermane. Na Hum Vrh 583 metrov visokega Huma je tik nad mestom in ko- maj uro, resda precej strmega, vzpona daleč. Z Aškerčevega trga se po stopnicah nasproti cerkve napotimo navzgor do Poti na grad, zavijemo levo, pred zadnjo hišo pa desno čez travnik do gradu, pri katerem je na parkirišču začetek dobro uhojene steze na Hum. Vrnemo se po isti poti. Okolica Laškega Za ljubitelje pohodništva in daljne preteklosti Zemlje je za- nimiva Geološka učna pot na Govce, daljši pohodniški izziv pa je dvodnevna Rečiška pla- ninska krožna pot, ki se začne in konča v Laškem. Več o narav- nih znamenistostih Laškega in okolice izvemo na spletni strani laškega TIC-a, kjer sledimo po- vezavi »naravna dediščina«. Kaj si lahko prav zdaj ogledamo in obiščemo v Laškem? Razstavo Pivovar Simon Ku- kec, ki je znan kot »oče laške pivovarne« (Muzej Laško na Aškerčevem trgu 5 v starem mestnem jedru, do konca leta 2011, od torka do sobote, od 9.00 do 17.00). V muzeju so na ogled še stalne razstave La- ško – potovanje skozi čas, Pivo- varstvo in zdraviliški turizem, Geologija okolice Laškega in arheološka, etnološka, geolo- ška in kulturno-zgodovinska zbirka. Razstavo akademske slikar- ke Jožice Medle iz Šentjerneja (razstavišče Kulturnega centra Laško, Trg Svobode 6, tik ob Savinji, do 15. novembra 2011, od ponedeljka do petka, od 8.00 do 15.00). V Kulturnem centru Laško se poleg tega od- vijajo različne prireditve (kon- certi, gledališke predstave in druge), katerih seznam najde- mo na omenjeni spletni strani, tako da sledimo povezavi. Razstavo del Likovnega dru- štva Laško in literature na temo gozdov (letos poteka mednaro- dno leto gozdov) v Knjižnici La- ško, Aškerčev trg 4 (v ponede- ljek in sredo od 8.00 do 15.00, v torek in četrtek od 11.00 do 19.00, v petek 8.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 12.00). Savinja in staro mestno jedro, nad njim Hum Nagradno vprašanje Kaj nam prinaša članstvo v klubu Thermana? Odgovor pošljite do 25. oktobra po pošti, na naslov ure- dništva, s pripisom Nagradno vprašanje Thermana. Med prispeli pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli darilne kupone podjetja Thermana Laško: 1. nagrada: darilni kupon za kopel Pivo in cvetje (za dve osebi) 2. nagrada: dva darilna kupona za kopanje in savno 3. nagrada: dva darilna kupona za kopanje Slovenske železnice d. o. o. Uredništvo revije Nova proga Nagradno vprašanje Thermana Kolodvorska 11 1506 Ljubljana 12 Potniški promet Dario Cortese 13 ????????? Revija Slovenskih železnic september 2011 Hotel Wellness Park Laško****Superior Razvajam se ... Slikovita zunanjost, sodobna nastanitev, nepozabni vodni užitki pod stekleno kupolo Termalnega Centra, razvajanje v čudovitem ambientu Wellness Spa Centra, odlična kulinarika. Hotel ima 181 sob in 7 apartmajev kategorije štirih zvezdic superior (347 ležišč). S poletjem je bil hotelu Wellness Park Laško podeljen znak za okolje - EU Marjetica, ki v Evropski uniji in v Sloveniji velja za uradni okoljski znak. V zadnjih desetih letih je ta znak Evropske unije postal evropski simbol, ki daje enostavne, točne in verodostojne usmeritve potrošnikom o okolju prijaznem delovanju. Hotel Zdravilišče Laško**** Tradicija zdravja in dobrega pocutja V sožitju z naravo hotel nudi udobje bivanja, dragocena razvajanja v Savna Centru ter Centru zdravja in lepote, vrelce zdravja s termalnimi bazeni in sodobno urejenim Centrom medicine, kulinarična doživetja... V hotelu je na voljo 206 sob oziroma 361 ležišč. Šent Slovensko združenje za duševno zdravje je skupaj s partnerji v okviru projekta RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE ZA LJUDI S POSEBNIMI POTREBAMI podelil Zdravilišču Laško certifikat »Invalidom prijazno«. S pridobitvijo Zlatega certifikata invalidom prijazno je Zdravilišče Laško dobilo potrditev, da je urejeno in dostopno ne le za goste, ki so gibalno ovirani, ampak tudi za ljudi s posebnimi potrebami na področju vida, sluha in duševnega zdravja. Thermana vas razvaja (14. 09. - 28. 10. 2011 ter 06. 11. - 28. 12. 2011) Razvajajte se tudi v jesenskih mesecih za pol cene! 3 dni / 2 noči za dve osebi že za 178,50 € Cena velja za imetnike Zlate kartice Thermana cluba v hotelu Zdravilišče Laško. Thermana Laško Informacije in rezervacije: Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško www.thermana.si | info@thermana.si 080 81 19 | 03 423 21 00 Druga oseba biva s 50 % popustom! Otroci do 7. leta bivajo gratis! Eden najbolj znanih na- ravni parkov Poljske se ime- nuje Bialowieza, enako kot mestece ob meji z Belorusijo. Mestece je izhodišče za obisk enega največjih ohranjenih evropskih pragozdov, v kate- rega z izjemo lova, človek ni nikoli posegal. V gozdnih pro- stranstvih je mogoče občudo- vati številne živali, od losov, poldivjih konj in z malo sreče tudi največjo evropsko kopen- sko žival – zobra. Nič čudnega, da so bili gozdovi nekoč pri- ljubljena lovišča poljskih kra- ljev, litvanskih vojvod in ruskih carjev. Mogočno govedo Zober je največji evrop- ski sesalec in je zelo podoben ameriškemu bizonu. V plečih doseže višino do treh metrov, težak pa je lahko do osem- sto kilogramov. Samica skoti le enega mladiča, in to je tudi eden izmed razlogov, da so zo- bre zaradi neusmiljenega lova skoraj iztrebili. Najhujši uda- rec je velikim živalim zadala prva svetovna vojna in v narav- nem okolju so zadnjega zobra ustrelili leta 1919. K sreči je bilo v različnih živalskih vrto- vih še 54 živali, in v naslednjih desetletjih jim je uspelo zobre ponovno naseliti na prvotna območja. Danes jih po gozdo- vih Bialowieze roma kakšnih 850, kar je približno deset od- stotkov svetovne populacije zo- brov. Nekaj jih živi še v drugih narodnih rezervatih in seveda v številnih živalskih vrtovih. Narodni park obsega več kakor 1.700 kvadratnih kilo- metrov in večji del sega v Be- lorusijo. Zobri pa so zelo nepredvidljive in previdne ži- vali. Poleg tega se ves čas se- lijo v iskanju sočnih pašnikov. Zato je pozimi največ možno- sti, da jih občudujete v na- ravi. Takrat se zobri pogosto zadržujejo na mestih, kamor jim prinašajo krmo. Zobre je sicer mogoče najenostavne- je občudovati v zavetišču in raziskovalnemu središču, na- menjenem tem živalim, ki je urejeno na robu zaščitenega območja. POLJSKA Dežela zobrov 14 Reportaža Igor Fabjan Za prevoz turistov so naredili posebne vagone. Z vlakom se je mogoče počasi peljati skozi privlačen gozd. Pravljične vasi Na prvi pogled odročni kraji so zanimivi tudi zaradi slikovite podeželske arhitekture. Na šir- šem območju so se v tisočletjih srečevali različni narodi, katerih vpliv je danes mogoče občutiti v jeziku, kulturi, veri in običajih. Na prvi pogled pa obiskovalce pritegnejo slikovite lesene hiše. Tiste najrazkošnejše so zapušči- na ruskih carjev in so večinoma preurejene v muzeje. Zanimive pa so tudi običajne lesene hiše, katerih videz lastniki poživljajo z izrezljanimi detajli in pisano pobarvanimi polkni. Takšne hiše tukaj gradijo že stoletja. K sreči imajo tudi novi lastniki posluh za tradicijo, in skušajo, kolikor je mogoče, ohraniti avtentični videz. Pa tudi večina novih hiš je grajenih iz lesa, tako da ne izstopajo pretirano v idiličnem vaškem okolju. Najlepše pri- merke starih obnovljenih hiš je mogoče občudovati v vaseh Puchly, Trzescianka in Soce. V njih se počutiš, kot da bi vstopil v pravljični svet. Po ozkotirni železnici skozi gozd Pred prvo svetovno vojno je vlak vozil tudi do Bialowieze. Na davno minule čase spomi- njajo opuščeni železniški tiri ter nekaj lokomotiv in starih vagonov. Slednje so pred krat- kim preuredili v zanimive apart- maje. Podobno kot bližnji vo- dni stolp za parne lokomotive. Zgledno so obnovili tudi nekda- njo leseno železniško postajo, v katero vabi privlačna restavraci- ja, imenovana Carska. Z železniško povezavo se da- nes ponaša dobrih dvajset kilo- metrov oddaljeno gospodarsko središče Hajnowka. Mesto je zraslo iz nekdanje gozdarske postojanke na robu mogočnih gozdov. Danes pomeni po- membno prometno središče z ducatom tovarn, cerkva, trgo- vin in šol. Posebnih turističnih atrakcij ne premore. Z izjemo vožnje po ozkotirni progi. Oz- kotirno železnico v skupni dol- žini okrog 90 kilometrov so med prvo svetovno vojno zgra- dili Nemci. Obratovati je zače- la leta 1916, in to izključno za transportne potrebe. Z vlaki so 15 Revija Slovenskih železnic september 2011 Reportaža Nekatere stare dizelske lokomotive še čakajo na obnovo. Razkošne lesene hiše so zapuščina ruskih carjev. Nekdanji vodni stolp so spremenili v počitniško bivališče. Skoraj izumrli zober je sorodnik ameriškega bizona. Ohranjenih je tudi nekaj lesenih mlinov na veter. namreč dovažali les iz bogatih okoliških gozdov, ki so ga pre- delovali v žagah. V nekaj dese- tletjih so prepeljali okrog pet milijonov kubičnih metrov lesa. Zaradi potreb po delavcih je na- selje hitro raslo in je postalo eno najpomembnejših gospodar- skih središč v tem delu Poljske. Med drugo svetovno vojno so bili industrijski obrati uni- čeni, skupaj z večjim delom železniških prog. Nekaj so jih obnovili in po njih so vozili vlaki vse do konca sedemdesetih let preteklega stoletja. Del nekda- nje trase so ponovno usposobili šele leta 1991, ko so jo obnovili za potrebe turizma. Tako danes ozkotirna železnica povezuje Hajnowko z jezerom Topilo na robu naravnega parka Bialowi- eza. Proga je dolga sedemnajst kilometrov, vlak pa porabi za pot v obe smeri kar štiri ure. Vključno z nekaj postanki, ki so namenjeni občudovanju pro- stranih gozdov. Zapeljati se je mogoče tudi po drugi trasi, ki je speljana do kraja Postolowo. Ta je oddaljen šest kilometrov, povratna vožnja pa traja dve uri. Kompozicija je sestavljena iz dobre štiri desetletja stare nemške dizelske lokomotive in preprostih lesenih vagonov. Ti niso preveč udobni, zato pa omogočajo enkratne razglede na območje enega največjih ohranjenih pragozdov v Evropi. Turistični vlaki vozijo od maja do septembra, nekajkrat na teden ali po dogovoru za večje skupine. 16 Reportaža Lesene hiše marsikje poživljajo barvita polkna. Lokomotive in vagoni v Bialowiezi so obmirovali za vedno. Vagone so pred kratkim predelali v apartmaje. Železniška postaja v Bialowiezi je preurejena v restavracijo. Postaja Břeclav Grad Lednice Stopniške v gradu Lednice Češka balada Veliko ljudi potuje v od- daljene kraje, da bi našli in izkusili kaj drugačnega, da bi lahko o tem pripovedovali svojim prijateljem in svojcem in da bi ubežali dnevni rutini. Ni nam treba iti daleč, da bi našli take kraje. Veliko jih je v skritih kotičkih Evrope. Eden takšnih skritih draguljev je pokrajina Južna Češka na ju- gozahodu Češke republike. Za Južno Češko so značilna ohranjena obzidana mesta, samostani, gradovi, stolpi in srednjeveška mestna središča. V preteklih stoletjih pomemb- na mesta, ki so se nahajala na križišču nekdanjih trgovskih poti, so danes očarljiva mesta z edinstveno okrašenimi pročelji stavb, svetlo rdečimi streha- mi, tlakovanimi trgi ter obzidji in stolpi, ki so nekoč rabili za obrambo mest. Med potova- njem po pokrajini opazimo, da se ta nenehno spreminja, iz območja s polji koruze ali pše- nice prehaja v območje z jezeri, rekami in borovimi gozdovi. Za vsakim pobočjem se nam raz- kriva kakšna reka, most in sli- kovito mesto ali vas z gradom. Povsod so vinogradi in grozdje, iz katerega pripravljajo odlična vina. Na Češko smo se peljali z vlakom iz Avstrije. Mejo smo prečkali v Břeclavu,v katerem je ena najgrših postaj. Vsee- no jo je vredno ohraniti kot primer betonske gradnje naj- strožjega sloga iz obdobja komunizma. V Lednicah smo si ogledali grad, ki je od leta 1996 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Gradili so ga več let in pri tem 17 Tujina Ronald Ian Smith dokaj spremenili podobo po- krajine. Okrog gradu so uredili velik park z jezeri in otoki. Pre- usmerili so tokove rek, tako da se je pokrajina odprla in da so prebivalci gradu lahko imeli čudovit razgled na svoje 283 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje. Kapelica v gradu je pravcata turistična atrakcija! V gradu odkrijemo številne zanimivosti, kot na primer ne- verjetne lesene konstrukcije ali mojstrsko rezbarjeno spiralno stopnišče, ki so ga izdelali iz enega ogromnega drevesa. Na kosilo smo se odpravili v hotel My Hotel (www.myhotel.cz), kjer imajo poleg zelo kakovo- stne ponudbe tudi vinsko klet in domača biološko pridelana vina. Iz Lednic smo se odpeljali v Mikulov, kjer je toliko zanimi- vosti, da bi tam lahko prežive- li teden ali dva. Zgodovinsko območje mesta – židovska četrt – je bila pred drugo sve- tovno vojno zelo pomembna. Za turiste je zelo dobro po- skrbljeno. Ukvarjajo se lahko s kolesarjenjem, jahanjem konj, ribolovom, plavalnimi športi, pohodništvom in s številnimi drugimi dejavnostmi. Na hribu nad mestom stoji grad Miku- lov. V njem je urejen regionalni muzej, v katerem si je mogoče ogledati zgodovinsko zbirko o proizvodnji vina. V hotelu Zámeček Mikulov (www.za- mecekmikulov.cz), ki ga vodi podjetna družina Ševčík, smo lahko degustirali lokalno vino. Gospod Ševčík je omenil, da vino dobavlja tudi papežu. Pa- pež je baje lani obiskal Češko, in Čehi so takrat organizira- li tekmovanje, na katerem so izbirali vino, ki bi ga ponudili Njegovi svetosti. Zmagalo je peneče se vino hotela Záme- ček Mikulov. Ker je bilo papežu vino všeč, ga od takrat zanj re- dno naročajo. To je kar dobro priporočilo! Pot nas je nato vodila v očar- ljivo renesančno mestece Sla- vonice, ki se je razširilo okrog mestnega trga v obliki trikotni- ka. Na tem privlačno tlakova- nem trgu, v središču katerega je spomenik Svete Marije, naj- demo hotel U Růže (www.du- muruze.cz). Na vrhu trga stoji stari samostan, za njegovim obzidjem pa stara cerkev. Na trgu je ogromen kamniti stolp, ki je nekoliko nagnjen. Svoja vrata ima odprta vsak dan v poletnih mesecih in tedaj ga obišče ogromno število turi- stov. Nanj se je mogoče pov- zpeti po spiralnem kamnitem stopnišču, ki vodi vse do lesene komore za zvonec in do balko- na, kjer je blagajna in kjer pla- čate vstopnino. Kakšna lokacija za pisarno! Uslužbenec nam je prodal »vstopnice« – mini- aturne magnete v obliki stol- pa. S stolpa je mogoče videti, kako majhno je mesto, pa tudi zgradbe z obokanimi prehodi. Znamenite hiše ob glavni uli- ci imajo lepa, izvirna starinska pročelja, nekatere hiše pa kra- sijo umetna starinska pročelja ali celo naslikana, dekorativna okna. Svetlo rdeči strešniki so zdaj obvezni, da se ohrani zna- čaj mesta. Prenočili smo, nasle- dnji dan še nekoliko raziskovali staro obzidje in se napotili do nekoč pomembnega obramb- nega gradu Landštejn (www. hradlandstejn.cz) in do gradu Jindřichův Hradec. V slednjem je Črni stolp, na katerega se povzpnemo po 149 stopni- 18 Tujina Lokomotiva Čeških železnic Grad Landštejn Český Krumlov Razgled s stolpa v mestu Slavonice cah, krasijo pa ga tudi čudovi- te slike in veliko zgodovinskih predmetov. Naslednji dan smo se od- pravili na železniško postajo Jindřichův Hradec, od koder vozi edinstvena ozkotirna že- leznica JHMD. Izvirno sta to bili dve povsem ločeni ozkotir- ni progi širine 760 milimetrov. Progo do mesta Nová Bystřice so odprli 1. novembra 1897. Dolga je 32.869 metrov, na njej je enajst postaj. Progo do kraja Obrataň so odprli 24. de- cembra 1906, dolga je 45.996 metrov in na njej je osemnajst postaj. Leta 1924 so obe pro- gi združili v državne železnice, med drugo svetovno vojno sta postali del omrežja nemških Deutsche Reichsbahn, po vojni pa del omrežja Čeških železnic. V preteklosti je tem ozkotir- nim železnicam pretilo, da jih bodo ukinili, odkar pa je bila leta 1994 ustanovljena druž- ba JHMD (www.jhmd.cz), ta uspešno skrbi za njihov razvoj. Decembra 1999 je družba ku- pila še zadnje tiskarske stroje za tiskanje vozovnic Edmondson na Češkem. Na njih tiskajo na- vadne vozovnice za redne vlake in posebne vozovnice za najete vlake. Železnice so zelo podje- tne. Poleg potniških vlakov z dizelsko vleko, ki vozijo potni- ke vse leto, ponujajo v najem potniške vlake s parno vleko. K tem je mogoče najeti tovorne vagone za prevoz koles ali ko- njev. Pridružili smo se drugim po- tnikom in se s parnim vlakom odpeljali v kraj Nová Bystřice, kjer smo posneli nekaj foto- grafij, in se nato odpravili do naše končne destinacije Český Krumlov (www.ckrumlov.info). Privlačno mestece se nahaja ob reki Vltava, na mestu, kjer se njen tok zvije v nekakšno zan- ko, tako da je videti, da je na otoku. Český Krumlov je tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Nad meste- cem straži mogočni grad, ki pri- tegne številne turiste. Po ogle- du mesta smo se vrnili domov, in tudi tokrat smo potovali prek Avstrije. Češka ponuja turistom veli- ko. Hrana je odlična, prav tako vina in piva, in cene so spreje- mljive! Čeprav je njihova valuta češka krona, je videti, da evre sprejemajo v številnih krajih. Na primer, možakar, ki je na stojnici ob glavnem parkirišču v Lednicah prodajal svoj med, je glede na to, da nisem imel kron, sprejel evre in vrnil razli- ko v kronah. Ker se mi je zdelo, da mi je premalo vrnil, je dodal še zvrhano skodelico svoje do- mače medice, ki dodobra zavrti glavo! Vsekakor je Južna Češka vredna ogleda! 19 Revija Slovenskih železnic september 2011 Tujina Vlak Čeških železnic na postaji Jindřichův Hradec Vlak železnic JHMD na postaji Jinďrichův Hradec.tif Lokomotiva železnic JHMD v remizi v mestu Jindřichův Hradec Na vožnji s parnim vlakom Lokomotiva Px48 1916 na postaji Kunzak – Lomy ŠAH Ureja: Zvonko Mesojedec Primer 31 Črni ima ogromno materialno prednost, toda že uvodna poteza belega nakaže, da je sanj o končnem uspehu črnega konec. Mučnik : Voronkov (Moskva, 1948) Rešitev: 1. Da4+ Txa4 [1...Kf8 2. Dxa8+ Lc8 3. Dxc8#] 2. c8D# Primer 32 Da bi razbremenil slabo pozicijo svojega kralja, je črni napadel njeno visočanstvo belih vojakov, toda odgovor belega je kot blisk strele z jasnega, ki vodi v neubranljivo položitev orožja črnih vojščakov. Čudova : Kogan (Kijev, 1951) Rešitev: 1. Th7+ Kxh7 [1...Kg8 2. Sxe7#] 2. Sxf8+ Kg7 3. Dh7+ Kxf8 4. Dh8# Šahovski pokal SŽ – sedmi turnir Napeto na poti proti vrhu Po poletnem premoru, ki je trajal dobre tri mesece, se je 24. septembra s sedmim turnir- jem nadaljeval šahovski cikel Slovenskih žele- znic. Zmagovalec turnirja, ki se ga je udeležilo 47 šahistov, je bil mednarodni mojster Leon Mazi. Z dvema remijema in sedmimi zmagami je ostal edini neporaženi na turnirju. Zanj je bil to peti nastop v letošnji sezoni, ki mu je prinesel že tretjo zmago. Drugo uvrščeni Dušan Čepon in tretje uvr- ščeni Fide mojster Marjan Črepan sta z dvema remijema in enim porazom zbrala sedem točk. Edina poraza sta doživela prav proti zmagoval- cu. Prvi nosilec turnirja, Rok Hržica, je bil dve koli pred koncem še vodilni, nato pa je doživel dva poraza proti Čeponu in Črepanu, ter se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Najboljši železničar je bil kot osemnajsti nosilec Nenad Djekanovič, ki se je uvrstil na dvajseto mesto. V skupnem seštevku je z vsemi odigranimi turnirji na vodilnem mestu Zlatko Jeraj, z enim turnir- jem manj se na drugem mestu nahaja Boštjan Jeran, z dvema manj pa je tretji Leon Mazi. Spremembo na vrhu gre pričakovati že na na- slednjem turnirju. Najresnejša kandidata za vrh in končno zmago sta trenutno Boštjan Jeran in Leon Mazi. Naslednji turnir bo 15. oktobra. Vrstni red 7. turnirja: 1. Leon Mazi, 8 točk, 2. Dušan Čepon, 3. Marjan Črepan, oba 7 točk, 4. Rok Hržica, 6,5 točk, 5. Primož Petek, 6. Bo- štjan Jeran, 7. Boris Skok, 8. Andrija Petrović, vsi 6 točk, 9. Marjan Butala, 10. Dušan Kutin, oba 5,5 točk. Skupni vrstni red: 1. Zlatko Jeraj, 575 točk, 2. Boštjan Jeran, 539, 3. Leon Mazi, 494, 4. Vladimir Kodrič, 477, 5. Dušan Zorko, 463, 6. Matjaž Kodela, 445, 7. Boris Skok, 435, 8., Jože Skok 424, 9. Marko Ribičič, 417, 10. Stanko Djurdjević, 409 točk. Vlastimir DjurdjevićNapeto spremljanje igre. Zmagoviti začetek kegljaške sezone Železničarsko kegljaško društvo Lokomotiva je 15. septembra na prvi tekmi sezone 2011/12 na gostovanju premagalo povratnika iz prve B lige, moštvo Kegljaškega kluba Ljubljana, z re- zultatom sedem proti ena (3323 : 3206 podrtih kegljev). Tako smo uspešno začeli tekmovalno sezono v drugi državni ligi. Na Slovenskih železnicah deluje Železniško kegljaško društvo Lokomotiva, ki je bilo ustano- vljeno leta 1952. Večina članov so zaposleni iz Centralnih delavnic, iz proizvodenj Ljubljana in Divača, nekaj članov pa je iz drugih železniških kolektivov z ljubljanskega območja. Društvo šteje trenutno okrog trideset članov, v najbolj- ših časih delovanja in financiranja društva pa nas je bilo okrog sedemdeset. V lanski sezoni smo tekmovali z dvema mo- štvoma. Prvo moštvo je nastopalo v drugi slo- venski ligi – zahod, in tekmovanje je končalo na solidnem petem mestu z desetimi zmagami in osmimi porazi. Drugo moštvo je nastopalo v prvi ljubljanski ligi in zasedla končno, sedmo mesto. Trenutno v društvu potekajo intenzivni tre- ningi in pripravljalne tekme za novo sezono. Želimo si, da bi se uvrstili med prva tri moštva po končani sezoni v drugi slovenski ligi. Žal pa smo morali zaradi velikih težav s financiranjem odpovedati sodelovanje druge ekipe v ljubljan- ski ligi. Brane Gregorin Kegljači Lokomotive na prvi dobljeni tekmi; z leve: Slobodan Zečević, Brane Gregorin, Vojko Radonjić, Franc Trstenjak, Stevo Govedarević, Marko Čolić in Peter Osredkar. Rešitev ugank iz julijsko-avgustovske številke: Uganka Rešitev Zlogovna izpolnjevanka InterRail Izpolnjevanka nasprotij Grem z vlakom 20 Prosti čas Nestor Železniškega muzeja, akademski slikar Stane Kumar, je bil rojen v Trstu, od koder se je njegova železničarska družina po prvi svetovni vojni umaknila v Ljubljano. Devetletni deček je bil prežet z vzdušjem Primorske in Krasa, zato ni čudno, da nekatere njegove imenitne železniške slike odsevajo prav železnico tega območja. In tudi pri upodobitvi brzovlaka proti Trstu, vozečega skozi postajo Štanjel, moramo opozoriti na njegovo mojstrstvo pri upodabljanju lokomotiv – na sliki je najimenitnejša lokomotiva svojega časa, štiricilindrska peterovprežna gorska brzovozna lokomotiva avstrijske serije 380, ki je pozneje pri nas dobila oznako JDŽ 07. Strašno je, da ni ohranjena prav nobena – ne pri nas ne v Avstriji. Iz likovne zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic