Št 7.
Ljubljana, v četrtek, dne 14. februarja 1924.
Leto 11.
Neodvisato plašilo slovenslcepa Ijadstva.
Karočnins:
Izhaja vsak četrtek.
za celo leto . . Din 50 —	mesečno . , . .
za pol leta. . „ 25 —	za Inozemstvo
Din 51— „ 80-
Uredr.ištvo In upravništvo:	Ljllbljanai Sodna Ulica Št. S.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno - čekovni račun št. 13.236.
Verski pouk pri nas.
Povodom nedavne redukcije in zopetnex nastavitve katehetov na Slovenskem, so se razbirali čudni nazori v raznih časopisih. Izražalo se je mišljenje, da se nova katehetska mesta sploh ne bodo več razpisovala in da katehetski stan izumrje, ko doslužijo sedanji kateheti, češ, da ima po učnem načrtu itak posvetni učitelj podučevati vse predmete, torej tudi verouk.
Mogoče, da sedanji ali kak prihodnji učni načrt to določa. Toda to je prav gotovo, da je popolnoma zgrešeno, verski poduk poveriti redno komu drugemu kot verouči-telju-duhovniku, ki je edino poklican podučevati velike in male ljudi ,otroke in stare, v verskih resnicah.
Vero mora učiti cerkev in nihče drugi je ne more nadomestovati. Razume se, da vedno le cerkev, kateri učenec pripada. To razmerje odpra-
Kmetskemu stanu v Sloveniji ne cveto rožice. Naš kmet ni bil nikoli bogat. Zemlja v Sloveniji ni rodovitna tako kakor v Slavoniji, Vojvodini in Srbiji, gorata je in kamnita. Spričo goste obljudenosti tudi ne prinaša našemu kmetu sorazmerno toliko kakor poljedelcem po drugih žitorodnih pokrajinah naše države, napram katerim je naš najbogatejši kmet v resnici velik ubožec.
Edini dohodek našega kmeta so gozdovi in živinoreja, ponekod seveda tudi vinogradništvo. Toda gozdovi ne rasto tako hitro kakor se izsekavajo, živina se ne vzreja tako poceni in hitro, kakor bi želeli konzumenti, in v kakšni krizi sc nahaja naše vinogradništvo radi onemogočenega izvoza, je znano.
Res je, da so si nekateri kmetski domovi med vojno opomogli, ker so kmetje poplačali z manjvrednim denarjem drage predvojne dolgove, toda na drugi strani je res, da trenutni prihranki na kmetih izginjajo, ker mora kmet nabavljati svoje potrebščine pač že po predvojnih cenah, medtem ko cena njegovih pridelkov še davno ni v pravem sorazmerju s ceno industrijskih izdelkov in ni niti v onem razmerju, ki je obstojalo pred vojno.
Pri vsem tem pa pritiska davčni vijak našega kmeta čim dalje hujše. In nikjer tako kakor v Sloveniji! Ali naj bo to znak za presojo sposobnosti našega slovenskega uradništva? Vsa čast taki sposobnosti, toda ž njo ubijajo možnost gospodarskega raz-voia našega kmeta! Dokler bo kaj mleka, L:ste že še molzli, toda če kmetu niti za krmo ne bodo pustili, boste malo časa molzli!
Naravnost čudno je, kako ravno pri nas deluje davčni stroj, — drugi žal še davno ne tako, — in reči moramo, da gonijo ta davčni vijak slovenski uradniki. Znano je, kako se odmerja osebna dohodnina. Davkarija zna izračunati samo dohodke, ne pa tudi stroškov. Pritožbe navad-
viti, bi bila urnebesna gorostasnost, ki bi opravičeno izzvala v našem ljudstvu največjo razburjenost. Niti trenotja ne bi premišljali, pridružiti se najodločnejšim protestom zoper tako budalost.
Kakor zahtevamo z ene strani, da naj se cerkev ne meša v čisto politične, posvetne stvari, ravno tako opravičena je zahteva, da se nima država mešali v zgolj verske zadeve. Zgolj verska zadeva pa je potlu-čevanje v veri sami. Kdo more sicer biti v to poklican! Tu se gre za temeljno versko načelo, ki nima s politiko kot tako prav nič opraviti.
Zato svarimo v interesu ljudstva in države, pred takimi vratolomnimi eksperimenti, katere priporočajo oči vidno ljudje, ki ne morejo imeti kaj smisla za resnost verskega poduka in za globoko vernost našega ljudstva.
no ne pomagajo mnogo, dostikrat pa si seveda priprost človek tudi pomagati ne zna.
Popolnoma v redu je, ako pobira država davke, ker brez nič tudi ničesar biti ne more. Toda, kar velja za državo, mora veljati tudi za kmeta. Treba je več uvidevnosti, ne samo pri osrednjih državnih oblasteh, ampak tudi pri podrejenih organih! Tako bo za vse bolje!
Pri nas opažamo žal le prepogosto, da so gotovi ljudje bolj papeški kakor papež sam. Srednja pot pa je zlata pot in če ne bodo hoteli po njej kreniti tisti, ki so jim kmetski mošnjički na široko odprti, bo malo muzike tudi za meščana, tudi za uradnika.
Pretiravano privijanje davčnega vijaka brez stvarne podlage dviga le draginjo, ker je jasno, da hoče vsakdo nrevaliti stroške na porabnika. V interesu kmečkega stanu, — kakor tudi nobenega drugega ne, — pa ni dviganje cen, ker od draginje kmet ničesar nima. Kmet prav dobro ve, da draginja njegovih pridelkov draži le plače industrijskega delavstva kakor tudi uradništva, da se ž njo povečujejo samo njegovi izdatki za industrijske izdelke kakor tudi davki. Kmet dobro ve, da se končno prevale vsa bremena zopet na njegove rame in zato je proti draginji tudi svojili pridelkov.
Naš kmet zahteva samo pravičnega razmerja med svojimi dohodki in izdatki. Tega razmerja pa ne .iore istvariti, ker samovoljno in pretirano presojanje davčnih oblasti o dohodkih in stroških kmetske proiz vodnje onemogoča tudi kmetu kakor vsakemu drugemu pridobitnemu stanu vsako zanesljivo kalkulacijo ter mu tako izpodbija podlago trdnemu in zanesljivemu gospodarstvu.
Zato zahtevajo naši kmetje, kakor že rečeno, tudi več uvidevnosti pri podrejenih davčnih oblasteh.
Res je sicer, da je finančni minister vese! vsake pare, ki se iztisne
nad pričakovanje iz kmetskih žuljev, toda veselje finančnega ministra še ne more pomenjati dobrobiti države, ki jo tvorijo v pretežni večini kmetje.
Dolžnost naših poslancev bi sicer bila, da to dopovedo finančnemu ministru, seveda na tak način, da jih bo tudi razumel. Če tega naši poslanci ne zmorejo, kakor dokazujejo s svo-
V zadnjem „Domoljubu" piše člankar o proračunu poljedelskega ministrstva ter pristavlja v odstavku pod naslovom „Odkod zlo?“ sledeče: „Za kmeta v Belgradu nimajo srca. Pa saj ni čudno! Na poljedelskem ministrskem stolčku sedi navadno advokat ali pa celo mesar, toda pravega moža, ki bi imel srce in odprte roke, takega ni. Belgrad zahteva od kmeta težke davke v denarju in krvi, s tem mislijo, da je potem kmet od vseh strani dobro podprt.
Kako se je prej delalo za kmeta, ko smo imeli svoj deželni odbor, ko so sedeli v njem možje SLS, čeprav so bili skromni dohodki. Kmetijstvo je podpiral v vsakem oziru, gradil vodovode, ceste, mostove, dajal podpore za vzorne hleve, svinjake, nosil stroške za kmetijski pouk, pospeševal ureditev hudournikov, usuše-vanje močvirij itd. Vsega tega danes ni in še ne bo tako dolgo, dokler ne bomo mi sami gospodarji svojega denarja. Denarja je dovolj le za vojsko in za belgrajsko porodico.
Da pa bo slika še bolj popolna, naj omenimo še to, kar se dogaja v zadnjem času. Kmetijske strokovnjake mečejo na cesto, jih gonijo v pokoj, tako da bo treba zapreti še celo kmetijsko šolo na Grmu, last bivše kranjske dežele, če bo šlo tako naprej."
Tako piše „Domoljub". Za vsem pa tiči velika hinavščina, ker ne pove, da so deželni odbor odpravili sedanji voditelji SLS, dasi danes priznavajo v svojem časopisju, da je deželni odbor dobro delal in skrbel za našega kmeta.
Sedanji voditelji SLS so bili, ki so ob prevratu ta deželni odbor ubili ter vse kranjske avtonomne deželne ustanove izročili državni upravi. Oni so bili, ki so vse posle deželnega odbora prenesli iz deželnega dvorca v vladno palačo na Bleiwei-
Cujemo semterje očitanje, da kritiziramo največ SLS., drugih pa skoro nič. Tega nismo krivi mi, temuč največ SLS sama. — SLS je edina zastopnica našega ljudstva v državnem zastopu, kjer se nam kruh reže. Torej je tudi edina odgovorna za uspehe in neuspehe. Vidimo pa in čutimo doslej same neuspehe. Koga naj tedaj kritikujemo — koga grajamo? Ali naj se zaletavamo v Nar. ljudsko stranko, ki nima nobenega poslanca v skupščini ali na druge
jimi deli že celo leto, je sicer žalostno, vendar pa je jasno, da nima nobeden dolžnosti, da bi več naredil, kakor mu je predpisano, kar velja zlasti za vse velike in male davčne izterjevalce.
Brez trdnega kmetskega stanu ne boste ustvarili močne države, pač pa veliko ubožnico.
sovi cesti in oni so bili, ki so vse avtonomne ustanove izročili pozneje skupni državni upravi v oskrbo, ne da bi jih kdo k temu silil in ne da bi si izgovorili pri tem izročanju kakih pravic za našega kmeta.
Kadar izroča pameten gospodar svojemu sinu hišo in posest, si izgovori vsaj svoj kot in kak priboljšek, sedanji voditelji SLS pa so zaigrali ljudsko imetje in pravice brez vsakih protiobveznosti.
„Domoljub" danes priznava, da je nekdanji deželni odbor dobro delal za našega kmeta, toda „Domoljub" ni toliko pošten, da bi povedal odkritosrčno, da so tedaj v deželnem odboru sedeli možje, ki jih je ravnoisti „Domoljub" blatil in zasramoval že neštetokrat in ki so jih sedanji voditelji SLS izpodrinili samo zato, da so se mogli radi osebnih koristi polastiti oblasti v deželi. V tedanjem deželnem odboru, ki ga danes „Domoljub" hvali, so sedeli možje, ki so bili res pristaši in voditelji tedanje SLS, ki bi se na danes lepo zahvalili, ako bi se jih hotelo postavljati v isto vrsto z sedanjimi voditelji sedanje SLS.
Oni so svoje dolžnosti pošteno in v polni meri izvršili, sedanji voditelji SLS pa so vse deželne avtonomne ustanove razbili in uničili in v svoji nesposobnosti niti do danes niso znali popraviti, kar so zakrivili, niti niso znali omogočiti, da bi se iz položaja, ustvarjenega z njihovim sodelovanjem, razvile razmere, ki bi vsaj deloma zadovoljevale naše ljudstvo.
Ako more sedanji režim delati to, kar mu „Domoljub" in ostalo časopisje SLS očita, je to samo sad tiste politike, ki jo vodijo sedanji voditelji SLS od prevrata 1. 1918 dalje. To je sad politike omejenosti, kratkovidnosti in demagoštva.
Odtod izvira tudi vse zlo!
stranke, ki so v podobnem položaju? V Sloveniji danes resno šteje samo SLS, zato mora tudi prenašati, da se njeno delo pravično ocenjuje. Naj naredi kaj dobrega za ljudski blagor, pa bomo to drage volje pohvalno zabeležili. Nam se gre za blagor ljudstva in za druzega nič in boli nas, ravno tako kakor vse druge, da SLS ni v stanu najti pametne poti, po kateri bi prišla do uspehov za ljudstvo!
Davčni vijak.
(Dopis.)
Odkod zlo?
Kritika.
Poravnajte naročnino!
Posledice uradniške bede.
F. Šink:
Rešitev uradniškega vprašanja je morda sploh najtežji problem, ki giblje naše državno življenje. Da je to vprašanje pravično in ugodno rešeno, bi namah izgubile vse^ povojne težave svojo perečo ost. Zlasti pa bi gotovo popustila stanovanjska mizerija in v precejšnji meri brezposelnost. Zakaj, valutna kriza nikakor ni pravzrok gospodarskemu in kulturnemu pešanju, ampak je tudi ona prepletena s trnjevim vencem uradniške bede.
Naj zapišem o tem nekaj misli, predvsem s socialnega vidika in tudi to le bolj z našega, slovenskega stališča.
Kdor je tako nesrečen, da mora biti uradnik, nameščenec, predvsem najprej državni, si skuša, ako le more, poiskati še stranski zaslužek. V večini slučajev je ta stranski vir zasebna služba; v sili pa tudi, kar se da dobiti. (Vzgled nam je dalo zadnje porotno zasedanje). Kar kdo zna, ponuja, da dobi vsaj nekaj. In to je najhujše: umsko, duševno delo je postalo tako poceni, da se že dobi takorekoč za vsak denar. Zato pa veselje do Studiranja izginja in celo veliki talenti ne študirajo do cilja, ali pa se posvečajo poklicem, ki jih prav nič ne mičejo, za katere nimajo nobenega zmisla. S tem pa se ustvarjajo „izgubljene eksistence", ljudje, ki so nezadovoljni z življenjem. Izgubljen kapital.
Vsled denarne krize že itak v svojih sredstvih omejeni podjetniki seveda včasih prav radi vzamejo tako moč „za popoldanske ure". Zaleže jim v sili celodnevnega nameščenca. Če pa mož sam ne more, gre še žena v službo; in tudi otroci, pre-dno so dorasli. Danes niso več redkost zakonski pari, ki ostajajo po poroki vsak na svojem domu in vsak v svoji službi kot poprej. Mladi, zdravi moški pa morajo pohajati brez dela, ker je vse prenapolnjeno. (O tem bi mnogo vedeli povedati — trgovski visokošolci, in to zelo nadarjeni in sposobni!) Na sam oglas „Išče se strojepiska" pa se nateče na stotine prošenj iz vseh slojev, vseh starosti, vseh izobrazb —- samo da je služba.
Ako podjetnik more, si pa sploh pomaga, kakor si zna. Varčevati —
Po belgrajski „Samoupravi", glavnem glasilu radikalne stranke objavljamo ta-le članek:
G. dr. Kulovec, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke, je podal te dni v imenu svojega kluba načelno izjavo v narodni skupščini, kakšno stališče zavzema njegova stranka v vnrašanju ureditve države.
to je zdaj parola, in ne samo to, ampak celo skopariti. Gospodarstva se morajo le preveč omejevati v panogah, ki bi se morale za vsako ceno vzdrževati. Mislim predvsem na reklamo in iskanje novih tržišč, posebno na jugu in v inozemstvu. Zato utegne varčevanje liki nezadostni prehrani upropastiti marsikako podjetje, ki je prišlo zdravo na svet in bi ravno zdaj začelo rasti, vsem na korist: sebi, odjemalcem in davčni oblasti, da ni bilo prisiljeno hirati.
Danes imajo velepodjetja na milijone krede pri dolžnikih iz uradniških vrst. In ti dolžniki so še zelo dubiozni povrh — ker morajo čakati na boljše čase. Podjetja pa rabijo gotovine in zato morajo jemati kredite za visoke obresti. Podjetnik da, kar more. Nameščenec pa omejuje konzum do skrajnosti. Tiščita drug drugega in se oba potapljata.
Vsled uradniške bede je vse narodno gospodarstvo hudo udarjeno, najbolj seveda tam, kjer je navezano na domači trg in ne pride izvoz vpo-štev. Če so danes cene zemljišč tako nizke, tudi tu ni brez vpliva uradniška beda. V tem oziru je treba pogledati samo na zelenjadni trg, kadar se zvišajo plače.
Brez ugodne rešitve uradniškega vnrašanja in ozdravljenja ni gospodarskega ne državnega življenja. Do-čim so že skoraj v vseh državah poskrbeli za nameščenstvo in mu še vedno posvečajo največjo pažnjo, padajo pri nas le drobitnice na izstradane uradniške krožnike. Vzdržuje se zelo draga armada. Mislim pa, da je za državo mnogo dragocenejši štab dobrega, brezhibnega uradni-štva, kot smo ga pri nas že imeli in ga menda še imamo. Armada je v vsakem oziru pasivna. Bodoča vojna, pravijo strokovnjaki, bo vojna tehnike. Kaj bomo mogli pa tu pokazati?
Vse naše življenje je ravno vsled nerešenega uradniškega vprašanja bolno ne samo materialno, ampak tudi duševno, kulturno. Živimo od dneva v dan, ne vedoč, kaj bi in kam bi. Če pa bi bili udarjeni samo Slovenci, rana na tem udu bi bolela vso državo. Preko uradniške bede je vsak razvoj nezmiseln in nemogoč.
„Za celo državo zahtevamo eno obliko vladavine, enega in istega nosilca vladavine," — se glasi izjava. SLS se je novembra 1. 1918. izjavila za republiko. Na kongresu v Celju je naglašala, da se republikanska ideja čimdalje bolj širi v stranki. Razen teh izjav ni dosedaj podala nobene druge izjave, da je za monarhistično
obliko vladavine. Pisanje njenih listov ni bilo nikdar v monarhističnem duhu, a mnogokrat je prodrla na dan republikanska tendenca. Mnogo njenih prvakov in narodnih poslancev radi naglašajo, da so republikanci. — Kaj hoče strank- s to izjavo, — ali zahteva za celo državo republikansko obliko vladavine ali se sedaj izjavlja za monarhijo.
„Slovenska ljudska stranka stoji na stališču edinstva države," se glasi izjava. —- Toda stranka zahteva avtonomistično ureditev države in mnogokrat smo čuli od njenih organov izjave, da je avtonomija isto kakor federacija. Toda federativna država ni edinstvena država, nego skupina več držav. Ali je torej stranka za federativno ureditev države ali proti federalizmu.
„Stranka hoče eno državno oblast, ki se predstavlja v zakonodajni, upravni in sodni funkciji," se glasi izjava. A doslej je stranka vedno naglašala, da zahteva pokrajinske parlamente z zakonodajno oblastjo in od centrale neodvisno upravo in sodno funkcijo. Ako imamo več zakonodajnih oblasti, nimamo ene zakonodajne oblasti. Sloven. ljudska stranka je dosedaj vedno odklanjala podrejeno in od centralne zakonodajne oblasti odvisno in delegirano zakonodajno oblast, (kakor so jo imele avstrijske province), temveč je zahtevala za pokrajine polno in od centrale neodvisno zakonodajno oblast, — ravnotako tudi upravno oblast in sodstvo.
„V mednarodnem pogledu, mednarodnih političnih in carinsko-trgo-vinskih odnošajih priznavamo pravo
Narodna skupščina.
Pretekli teden je vlada predložila narodni skupščini v ratifikacijo sporazum in konvencijo, ki sta bila sklenjena v Rimu med mašo državo in Italijo. Skupščina je priznala vladnemu predlogu nujnost.
V četrtek 7. t. m. je bila narodni skupščini izročena obtožba zemljo-radnikov proti bivšemu ministru za pravosodje dr. Lazi Markoviču. Predsednik skupščine je izjavil, da se bo s to obtožbo postopalo v zmi-islu zakona o ministrski odgovornosti. Kakor poročajo, se je radikalni klub postavil na stran dr. L. Markoviča.
Narodna skupščina nadaljuje sedaj razpravo o državnem proračunu.
Oblastne volitve.
Na ponedeljkovi seji narodne skupščine je notranji minister Vujičič odgovarjal na vprašanja poslanca Moskovljeviča o volitvah za oblastne in srezke skupščine. Minister je rekel, da bi se po zakonu o
zastopstva in sklepanja pogodb samo državi." — A mnogokrat smo čuli od strani strankinih organov in njenih predstavnikov izjave, v katerih so zahtevali za avtonomne pokrajine pravo zastopanja in sklepanja pogodb v mednarodnem pogledu. Tako se je na primer zahtevala avtonomija za Slovenijo, da bi mogla sama določevati carine na svojih mejah. Povodom pogodbe z Avstrijo in sklepanja konvencij se je naglašalo od strani SLS, da mora Slovenija dobiti avtonomijo, da bi se ne mogle več sklepati za njo tako škodljive konvencije.
„Država je kot nosilec oborožene sile dolžna ščititi skupne interese," — se glasi na koncu ta izjava g. Kulovca. Toda strankini organi in njeni predstavniki so mnogokrat govorili in pisali proti tej oboroženi sili ter so zahtevali, naj se dela samo s človečanstvom in diplomat, sredstvi. Še več: Culi smo tudi take izjave, kot na primer, da se Slovenije nič ne tiče vprašanje Soluna, vprašanje albanskih mej in Skadra, nego da so zainteresirani samo na slovenskih mejah. Logično bi iz tega sledilo, da zahteva stranka avtonomijo tudi v tem pogledu, da naj vsaka pokrajina sama brani svoje koristi v tem oziru.
Torej kaj nomeni izjava, ki jo je podal g. dr. Kulovec. Opuščanje dosedanjih načel in v nekoliko približanje načelom radikalske stranke ali kaj?
*
Tako radikalna „Samouprava" od 10. t. m.
pregledi.
oblastnih samoupravah imele volitve za oblastne skupščine izvršiti tri mesece po uveljavljenju tega zakona. Ta rok je potekel že za prejšnje koalicijske vlade. Bil pa je prekratek in radi tehničnih težkoč ni bilo mogoče izvesti volitev. Ko je postal .minister za notranje zadeve, je začel izvajati ustavo in sicer z izvedbo razdelitve na oblasti. Da ne bi s prenaglim postopanjem napravil kaosa v državni upravi, ni hotel razdelitve na oblasti izvršiti v vsej državi naenkrat, ampak postopno. Razdelitev se je izvršila ,ne da bi se pojavilo kako motenje v admini-.straciji. Razdelitev se je začela z zetsko oblastjo, kateri je priključena tudi Boka Kotorska; nato pa se je prešlo na Dalmacijo, Srbijo, Bojmo in Slovenijo, in sedaj je izdana naredba tudi za Hrvatsko. V vseh teh pokrajinah razen v Hrvatski so oblasti že formirane in samo na Hrvatskem iše niso izvedene. Končano pa .bo tudi tam najkasneje v 10 ali 15 dneh. Ko bo to dovršeno, se bodo mogle razpisati volitve za oblast-
Načelna izjava Jugoslovanskega kluba.
Politični
G. Keller:
Obleka naredi človeka.
(Dalje.)
Sedaj so prišli drenovski ljudje bližje in se pričeli gnjesti okoli Stra-pinskega in njegovega bivšega mojstra. Prvemu so po domače stresali roko, da se je majal na svojem stolu semtertja. Straninski je ves trepetal. Istočasno je zaigrala godba veselo koračnico, Drenovčani pa so se ^potem, ko so se vsi poklonili zaročencema, zvrstili v sprevod te- odkorakali med petjem dobronaučene za-bavljive pesmi iz dvorane, medtem ko so pričeli Zlatonotočani, med katerimi je Banič znal hitro pojasniti zagonetko, begati po dvorani ter se mešati med Drenovčane. Nastal je velik hrup.
Ko se je hrup polegel, je postala tudi dvorana skoro prazna. Le malo ljudi je obstalo ob stenah in še ti so v zadregi šepetali med seboj. Nekaj mladih gospodičen je stalo nedaleč od Lizike v negotovosti, ali se ji naj približajo ali ne.
Zaročenca sta sedela nepremično na svojih stoleh kakor dve egiptovski mumiji, tiho in osamljena.
Lizika je bila bleda kakor marmor. Počasi je obrnila obraz k zaro-
čencu in ga pogledala zelo čudno od strani.
Strapinski je polagoma vstal in odšel s težkimi koraki proč, oči uprte v tla, na katera so mu padale debele solze.
Šel je kakor strašilo skozi vrste Zlatopotočanov in Drenovčanov, ki so stali na stopnjicah. Nihče ga ni ustavljal, vsi so se mu umikali tiho, ne da bi se smejali ali rekli žal besedo. Šel je skozi vrsto zlatopotoških sani in konj, pripravljenih za odhod, in šel dalje v polzavesti po cesti proti Drenovem, odkoder je prišel pred nekaj meseci. Njegov edini namen je bil, da se nikdar več ne vrne v Zlati potok. Kmalu je izginil v temini gozda, skozi katerega je vodila cesta. Bil je gologlav, ker je pustil svojo poljsko kučmo ležati poleg rokavic na oknu plesne dvorane. Korakal je dalje s povešeno glavo, potiskajoč radi mraza roki globoko v žepe. Polagoma se mu je pričelo vedriti v možganih in začel je spoznavati vso resnost doživljaja. Prvi jasni občutek, ki se ga je zavedel, je bila velikanska sramota, ki jo je doživel in ki ga je zadela, kakor da bi bil v resnici gospod iz odlične in ugledne družbe, ki ga je potrla nenadoma nastala nesrča. Potem se mu je ta občutek razvil v nekako za-
vest prizadete krivice. Do svojega slovesnega prihoda v zakleto mesto si ni vedel ničesar slabega očitati. Kolikor se je spominjal do svojih mladih let nazaj, ni bil nikdar kaznovan ali grajan radi laži ali pa kake sleparije, in sedaj je postal slepar samo zato, ker ga je neumnost sveta napadla v nepričakovanem trenutku, ko je bil takorekoč brez vsake obrambe, in ga napravila za svojo igračo. Zdel se je sam sebi kot otrok, ki "a je pregovoril drug hudoben otrok, naj napravi nekaj slabega. Zasovražil in zaničeval je sedaj samega sebe in zjokal se je nad seboj in svojo nesrečno zablodo.
Ge si kdo na goljufiv ali pretkan način pridobi premoženje m ugled, se ne joka, temveč se veseli svojega razkošnega življeni-' in sreče ter mu ne mine večer brez vesele družbe in prijateljev.
Naš krojač pa je bridko jokal sam nad seboj, in solze so mu še z večjo hitrostjo polzele po licu, ko se je snomnil spričo vseh doživljajev tudi svoje zapuščene neveste. Želel je, da bi se radi sramote pogreznil v zemljo. Nesreča in ponižanje sta mu jasno pokazala izgubljeno srečo. Iztegnil je roke proti svetlikajočim se zvezdam. Opotekal se je po cesti, nato zonet obstal, majal z glavo, ko je ne-
nadoma rdeč žarek obsvetil sneg v njegovi bližini in je začul zvonklja-nje kraguljčkov in vesel smeh. Bili so Drenovčani, ki so se vračali v svitu bakelj domov. Že so se mu približali prvi konji, ko se je končno zavedel ter skočil ^reko cestnega roba pod prva drevesa gozda. Nori sprevod je odhitel mimo njega, ne da bi begunca opazili in v daljavi je končno potihnil hrup. Strapinskega pa, ki je nekaj časa noslušal nepremično, kako izginja v daD'avi veselo vpitje Drenovčanov, je premagal mraz, kakor tudi obilno zavžite pijače in še bolj razburjenost, zato je nehote iztegnil svoje ude ter zaspal na zmrz-lem snegu, medtem ko je pričela pihati ledenomrzla s?^ od vzhoda.
V zapuščeni dvorani se je nazadnje tudi Lizika dvignila s svojega samotnega sedeža. Nekaj časa je za svojim odhajajočim zaročencem no-zorno gledala, sedela dalje kot celo uro nepremično na istem mestu, nato pa je pričela bridko plakati ter je odšla končno vsa obupana proti vratom. Pridružili sta se ji dve prijateljici, ki sta jo skušali tolažiti z dvomljivimi besedami. Naprosila ju je, naj ji preskrbita plašč, klobuk in ostale njene reči, pri čemer si je krepko brisala s pajčolanom objokane oči. Ker pa se mora človek, kadar joka,
ne skupščine, iker se morajo po zakonu te volitve vršiti v vsej državi isti dan. Kakor hitro bo mogoče, bo vlada odredila volitve. V tem oziru ko najbolj merodajne tehnične tež-koče.
Centralna uprava.
Pretekli teden je sekcija odbora za proučevanje zakonskega načrta glede centralne uprave sklenila, naj bo dvanajst ministrov. Po tem sklepu naj bi imela naša država ta-le ministrstva: 1. za pravosodje, 2. prosveto, 3. zunanje zadeve, 4. notranje posle, 5. finance, 6. vojno in mornarico, 7. gradbe, 8. socijalno politiko in narodno zdravstvo, 9. trgovino, industrijo lin rudnike, 10. poljedelstvo, 11, promet, pošto in brzojav in 12. za vere. Vlada je ostala v manjšini is predlogom, da bi naj bilo 14 ministrov.
Radieevci v Belgradu.
Veliko pozornost je zbudil med političnimi krogi prihod dveh Radičevih delegatov v Belgrad, ki sta imela posvetovanja z voditelji opozicijskih strank in ki sta napovedala, da pridejo v kratkem tudi Radičevi poslanci v Belgrad. Radičeva delegata, podpredsednik HRSS dr. Maček in njen tajnik dr. Krnjevič sta poselila ob tej priliki tudi predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča, da se informirata o postopanju, ki je potrebno za verifikacijo mandatov poslancev Radičeve stranke. Predsednik skupščine je delegatoma rekel, da je skupščina dolžna poslanske mandate po izročitvi pooblastil verificirati v najkrajšem času. Glede stališča HRSS proti ostali opoziciji je dr. Maček izjavil, da se bo šele sklepalo o tem, ali naj Radičeva stranka stopi v opozicijski blok, ali naj ga samo podpira. Dr. Maček je izjavil, da je prinesel s seboj 50 poslanskih pooblastil, ki jih bo predložil narodni skupščini v svrho verifikacije. Doslej tega še ni storil. Na sestanku Z zemljoradniki sta Radičeva delegata izjavila, da je njihova stranka predvsem kmetijska in potem šele hrvat sko- republika ruska.
Dr. Maček je izjavil ,da poverilnic zato še ni izročil, ker bi bilo tehnično nemogoče, da bi Radičevi poslanci že sodelovali v razpravi o rimskem sporazumu.
Demokrati za revizijo ustave?
Za bivanja dr. Mačka in dr. Kr-njeviča v Belgradu je bilo sklenjeno, da stopita dr. Korošec in dr. Spaho v opozicijonalni blok, doeim ostanejo radičevci izven bloka ter bi v parlamentu podpirali opozicijonalni blok. Dalje se imata dr. Korošec in dr. Spaho sporazumeti z Ljubo Davidovičcm o načelih sporazuma ,po katerih ima delovati opo-zieijonalni blok. Davidov,ič je že pred 'dnevi izdelal in izročil Koro-
šcu in iSpahu tozadevni načrt, v katerem pa ni govora o reviziji ustave. Dr. Korošec in dr. Spaho sta nadalje zahtevala od Davidoviča, da privoli v revizijo ustave in da se določijo meje posamnim pokrajinam v okviru zgodovinskih meja. Listi so poročali, da je Davidovič privolil v principijelno revizijo ustave in so bili o tem radičevci brzojavno obveščeni, nakar je sledila takojšnja konferenca vodstva HRSS. Na tej konferenci so razpravljali koliko radičevcev ima oditi v belgrajski parlament. Sklenjeno je bilo, da počakajo na poziv opozivijonalnega bloka, ki ima naznaniti, koliko poslancev blok potrebuje za strmoglavljenje radikalne vlade v parlamentu. Radičevci se v Belgradu nameravajo brezobvezno pridružiti opozicijonalnemu bloku, ne da bi pri tem ilzpremenili svoj republikanski program. Radičevci gredo v parlament tudi radi tega, da preprečijo likvidacijo zagrebške pokrajinske uprave in parcelacijo Hrvatske in Slavonije na oblasti.
Kar se tiče privolitve demokratov glede revizije ustave, pa je predsednik demokratske stranke L j. Davidovič izjavil, da je bilo ob priliki konference za ustanovitev opozici-jonalnega bloka poleg ostalih vprašanj sproženo tudi vprašanje revizije ustave in so se vršili o tem razgovori. Vesti o privolitvi v revizijo ustave pa niso v celoti točne. O tem vprašanju še ni končnega zaključka.
Sporazum z Italijo.
Na včerajšnji seji narodne skupščine bi se imela pričeti razprava o sporazumu z Italijo. Vlada pa se je v zadnjem hipu odločila za odgodi-tev. Kot razlog se navaja, da ,Bašič še vedno ne sme zapustiti sobe, minister zunanjih zadev Ninčič pa je tudi obolel. Zato se bo razprava o rimskih pogodbah vršila šele v soboto. Skupščina je včeraj nadaljevala proračunsko debato.
*
Reško vprašanje. Na Reko so prispeli člani italijanske in jugoslovanske delegacije, ki imajo v smislu dodatnega protokola določiti definitivno mejo med’ Italijo in Jugoslavijo, urediti vprašanje carinskega režima v pristanišču ter železniškega prometa med obema državama.
Trgovinska pogajanja z Italijo. V Belgrad so dne 8. t. m. dospeli odposlanci italijanske vlade, ki imajo nalogo voditi zaključna pogajanja za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe z našo državo.
Bolgarija. Dne 7. t. m. je bolgarsko sobranje ratificiralo v novembru z Jugoslavijo sklenjeno konvencijo. Ministrski predsednik Cankov je izjavil, da bo vlada izvedla vse po mirovnih pogodbah prevzete obveznosti ih skušala tudi v bodoče
ostati z vsemi državami v prijateljskih odnošajih.
Avstrija. Na seji avstrijskega narodnega sveta je izjavil zunanji minister dr. Griinberger glede itali-jansko-jugoslovanske pogodbe, da znači pogodba samo upostavitev z mirovno pogodbo določenega stanja in zagotovitev medsebojne nevtrali-tete v primeru neizzvanega napada s tretje strani. V Rimu sklenjena prijateljska pogodba, je v najo.žjem stiku iz istočasno sklenjenim sporazumom glede reškega vprašanja, čigar rešitev je dala prvi povod za pogajanja o prijateljski pogodbi. Avstrija kot obema deloma prijateljska država more samo pozdraviti, da je prišlo do poravnave v že tako dolgo nerešenem vprašanju in da je izginila vsaka nevarnost za večji konflikt v neposredni bližini. Diplomacija Italije, čije pomen se je v zadnjem času v celi Evropi bistveno povečal, je dala inicijativo in s tem manifestirala mirovno voljo Italije. Jugoslovanski državniki so s svoje strani razumno pristali na to inicijativo. Oba dela s tem korakom nista koristila samo lastnim interesom, temveč sta prispevala tudi veliki stvari splošnega miru in konsolidacije ter obnovi Evrope.
Mažarska. S protokolom, podpisanim dne 3. t. m. v Londonu, je dobila Ogrska pooblastilo, da sme najeti zunanje posojilo. Jugoslavija dobi kot odškodnino več koncesij, med drueim dobavo 1000 normalnotirnih in 600 ozkotirnih vozov, dalje 100 lokomotiv. Ogrska mora nadalje izpolniti vse obveze iz mirovne pogodbe.
Razorožitvena konferenca v Rimu. Mednarodna konferenca, ki ima nadaljevati prod tremi leti v Waishingtonu zaključena posveto-
vanja o splošni razorožitvi, je sklicana za 14. t. m. v Rim. Te konference se udeleži tudi zastopnik sovjetske Rusije. Konference se ne udeleži Turčija, ker lauisanniski mir še ni od vseh interesiranih ratificiran, ter je radi tega smatrati, da se Turčija nahaja še v vojnem stanju. Konferenca ima vse pripraviti za svetovno razorožitveno konferenco, ki se ima sklicati prihodnje leto. Rimski konferenci prisostvujejo tudi nevtralne, na washingtonski konferenci neudeležene države.
Sporazum med Vatikanom in Rusijo. Italijanski listi poročajo, da pride v kratkem do sporazuma med Rusijo in Vatikanom. Še tekom leta pošlje papež svojega nuncija v Rusijo, raška sovjetska vlada pa bo imenovala svojega poslanika v Vatikanu. Tozadevnih pogajanj, ki se bodo vršila najbrže v mesecu juniju, se udeleži tudi Čiče-rin.
Vstaja v Rusiji. V vzhodni Sibiriji je izbruhnila protisovjetska vstaja, ki se je razširila zlaisti po blagoveščenskem okrožju, odtod pa dalje proti vzhodu. Vstaja je izbruhnila takoj po Leninovi smrti in sovjetske oblasti je niso mogle zadušiti, ker se je vstašem priključilo kmetsko prebivalstvo, oblasti pa imajo le malo čet na razpolago. Tudi na otoku Sahalinu in v vsej amurski pokrajini je izbrulmila vstaja in obsedno stanje, ki ga je proglasila sovjetska oblast, je ostalo brez učinka. Vznemirljive vesti prihajajo tudi iz Kive in vsega Turkestana, kjer se je Javaidkan proglasil za vodjo vseh uporniških sil, ki so 26. januarja prisilile sovjetske čete, da so se umaknile proti Kivi, od vseh strani ogrožane od upornikov.
Politične vesti.
+' Opozicijskega bloka še vedno
ni. Kuhajo in kuhajo, pa nič ne skuhajo. Je pa tudi težka stvar. Če eden hoče iiz Kranja v Ljubljano, drugi pa ob istem času iz Kranja v Podnart, se bosta težko pomenila, da gresta skupaj! Zato se stvar opozicijskega bloka vleče že kakor morska kača in za pravo nihče ne ve, kdaj in kaj bo konec. Začasno se opo-zicijonalci med seboj prijazno in toplo pozdravljajo, ravsajo in kavsajo včasih kot divji petelini. Drugega o tej zadevi sedaj še ni poročati. Nam in mnogim je jasno, da je opozicija pač zelo resna g. DavMoviču, drugim pa ne posebno. iPri takih stvareh je pa treba pred vsem odkritosti in jasnih smotrov. Te odkritosti in jasnosti pa manjka. Blagor ljudstva mnogim stoji na zadnjem mestu, na prvem pa samo stranka, partija, a drugega nič.
+ Trd bodi, neizprosen, mož jeklen! Lani je dr. Korošec pomagal, da so prišli na vlado sami radikalci, ter je »Slovenec« proglašal kot velik uspeh Jugoslovanskega kluba, da niso prišli demokrati v vlado. Letos se veže dr. Korošec z demokrati, da bi vrgel radikalno vlado, kakor pravijo, in da bi pomagal demokratom do vlade. To je tista politika, o kateri pišeta »Slovenec« in »Domoljub«, da ne odneha lugoslovaniski klub od nje niti za las.
+ Kako sodi dr. Korošec o prihodu Radičevih poslancev v Belgrad? „Hrvat11 je poročal o dr. Koroščevi izjavi, da smatra, da se s prihodom Radičevih delegatov ni iz-premenil položaj pri snovanju opozicijskega bloka. Sodi, da bi bil prihod Radičevcev v narodno skupščino, dokler še ni formiran opozi-
navadno tudi vsekniti, je bila končno vendarle prisiljena, potegniti na dan žepni robec, v katerega se je krepko vseknila. Nato je ponosno in jezno pogledala okoli sebe. Ta njen pogled je zadel tudi Mihaela Baniča, ki se ji je prijazno, ponižno in smehljaje približal ter ji pričel dopovedovati, da potrebuje sedaj pomočnika in spremljevalca, ki jo bo varno privedel nazaj v očetovski dom. Rajsko devico, je dejal, bo pustil tu v gostilni, zato pa bo spremil Fortuno s spoštovano nesrečnico zanesljivo nazaj v Zlati potok.
Ne da bi odgovorila, je odšla s trdnim korakom na dvorišče, kjer so stale pripravljene sani z nestrpnimi dobrorejenimi konji. Bile so ene izmed zadnjih, ki so še bile tamkaj. Vsedla se je hitro vanje, prijela za povodce in bič, in medtem ko je ničesar hudega sluteči Banič dajal ves srečen v svoji ustrežljivosti napitnino hlapcu, ki je držal konje, je pognala v neopaženem trenutku konje in se odpeljala v diru na deželno cesto. Ni zavila proti domu, temveč na drenovsko cesto. Šele ko so lahke sani izginile očem, se je Banič zavedel dogodka. Odhitel je v smeri proti Zlatemu potoku, kričal „Ho, ho!“ in »Stoj, stoj!“, nato je pritekel nazaj, se vsede! na sani in se odpe-
ljal z največjo brzino za dekletom, ki so jo po njegovem mnenju odpeljali iskri konji proti njeni volji. Ne da bi jo dohitel, je prišel v mesto, kjer se je že raznesla vest o neljubem dogodku in povzročila veliko razburjenje.
Zakaj se je Lizika odpeljala proti Drenovu, ali je to storila v zmedenosti ali z namenom, se ne ve gotovo. To zadevo pojasnujeta nekoliko pač dva dejstva. Čudno je bilo to, da so takrat ležale poleg Lizike v saneh Fortune kučma in rokovice Strapinskega, ki jih je pozabil na oknu za svojim sedežem v plesni dvorani. Kdaj se je Lizka polastila teh stvari, ni nihče opazil in tudi sama ni vedela tega. Zgodilo se je to kakor v omotici. In tudi, ko je že sedela v saneh, še ni vedela, da leže ti predmeti poleg nje. Razen tega pa je Lizika rekla več kot enkrat glasno predse: „Govoriti moram ž njim še dve besedici, samo dve besedici!“
Ta dva dejstva dokazujeta nekoliko, da iskrih konj ni vodil zgolj slučaj. Čudno je tudi bilo, da je Lizika pridržala konja, ko je prišia na cesto, ki je peljala skozi gozd in na katero je sedaj sijala polna luna. Konja sta sedaj šla skoro v koraku, medtem ko je Lizika motrila pazljivo cesto s svojimi žalostnimi, ven-
dar pa ostrimi očmi, ne da bi na levi ali desni prezrla najmanjši predmet, ki je zbujai ■"vrnost.
In vendar je bila njena duša zelo potrta in zbujale so se ji težke misli. Kaj sta sreča in življenje? Od česa sta odvisna? Kaj je zakrivil človek, da žanje radi dobrodušne in vesele naklonjenosti sramoto in razočaranje? Kdo pošilja taka neumna slepila, ki posegajo uničujoče v našo usodo in ki se razblinjajo potem v zrak kakor pene?
Taka vprašanja so se porajala v Lizikini duši, bolj polzavestno kakor pa resno mišljena, ko so se njene oči nenadoma uprle v podolgast temen predmet, ki se je odčrtaval ob strani ceste od snega, razsvetljenega od mesečine. Bil je to Vaclav Strapin-ski, ki je ležal stegnjen v snegu in čegar črni lasje so izginjali v senci dreves. Njegova vitka postava se je razločno videla v mesečini.
Lizika je nehote ustavila konja, da je zavladala globoka tišina v gozdu. Uprla je svoje oči nepremično na temni predmet in ko je spoznala, da se ne moti, je privezala konja na bližnje drevo. Previdno in tiho se je približala k prikazni.
Da, to je on. Temnozeleni baržun je izgledal celo na nočnem snegu lepo in odlično. Vitko telo in prožni
udje, vse lepo prepeto in oblečeno, so govorili še v otrpnelosti, na robu pogube, pred breznom smrti: Obleka naredi človeka!
Ko se je dekle sklonilo nad njim in je jasno videla tudi njegove poteze, je takoj tudi spoznala nevarnost, v kateri je bilo njegovo življenje. Zbala se je, da je morebiti že zmrznil. Brez pomisleka ga je prijela za roke, ki pa so bile mrzle in kakor brez občutka. Pozabila je na vse drugo, pričela ga je tresti in klicati po imenu: „Vaclav! Vaclav!“ Zaman, ni se ganil, dihal pa je še nalahno in žalostno. Tedaj je planila nanj, pogladila ga po obrazu ter gn v svojem strahu dregnila tudi v obledeli nos. Pri tem se ji je pojavila pametna misel; pograbila je za sneg ter mu začela drgniti ž njim nos in obraz ter tudi prste, krepko, kolikor je mogla, dokler se ni končno srečni nesrečnik opomogel, prebudil in počasi vstal pokonci.
Ozrl se je naokoli in zagledal pred seboj svojo rešiteljico. Lizika je odgrnila pajčolan z obraza. Vaclav je spoznal vsako potezo v njenem bledem obrazu, iz katerega so ga gledale velike oči.
Padel je pred njo na kolena, začel poljubovati rob njenega plašča in klicati: „Odpusti mi, odpustil"
cijski blok, prezgodenj ter bi mogel tak korak koristiti samo Pašiču. Pa-šič bi prihod Radičevcev izrabil za izročitev demisije ter jo uporabil čisto v svojo korist. Ni namreč iz-kjučeno, da bi Pašič mogel izposlovati volilni mandat ter razpustiti skupščino. Tako izjavlja dr. Korošec po „Hrvatu", ki je znan, da ima dobre zveze z voditelji federalističnega bloka. Kaj se to pravi? Iz navedene izjave je razvidno, da bi dr. Korošec rad, da še ne bi prišli v Belgrad Radičevi poslanci, ki jih vse časopisje SLS neprestano vabi tja. To seveda predvsem zato, da se omogoči sedanji vladi sprejetje proračuna in ratifikacija pogodbe z Italijo, proti katerima, kakor znano, vsa opozicija najbolj grmi. Dr. Korošec se namreč radikalom tudi noče preveč zameriti. Po izjavah Radičevcev pa je namen njihovega prihoda preprečiti tudi pogodbo z Italijo glede Reke. Kako gre to skupaj? Dr. Koroščeva politika neiskrenosti zbuja seveda med opozi-cijonalnimi skupinami precej nezaupanja.
+ Radić grozi SLS! Zavezništvo med strankami federalističnega bloka ni popolnoma odkritosrčno. To se najbolj vidi iz pisave teh strank. Časopisje SLS spušča od časa do časa puščice na Radića in njegovo politiko, včasih pa tudi Radić pomiga s kolom SLS. Zadnji Radićev »Slobodni dom«, v katerem je tudi napad na papeža, ker je sprejel v avdijenci min. predsednika Pašića in zun. ministra dr. Ninčića, je prinesel tudi tole_ notico: »Slovenec«, glavni list dr. Korošca, ne smatra predajo Reke za izdajstvo, a v obče se drži v tem pogledu malo bolje kakor belgrajski listi. Volitve pa so blizu, in bo slovenski kmetski narod ob tej priliki že pozval na obračun »Slovenca« in njegove gospodarje.
V	kolikor to ne bo uspelo slovenskim republikancem samim, jim bodo pri tem pomagali republikanci Hrvati.
V	vsako slovensko vas bo prišlo po več hrvatskih Seljakov, da to Prašičevo izdajstvo in vse PašiČeve javne in tajne pomagače dobro opišejo in neusmiljeno ožigosajo. — »Slovenca« je ta napad seveda izpodbo-del, pa je odgovoril med drugim takole: »Mi dobro vemo, kdo ise za temi »slovenskimi republikanci« skriva in zakaj je glasilo HRSS brez vsake potrebe in povoda postalo nervozno, odkar je časopisje SLS zavrnilo glasilo teh »slovenskih republikancev«, kakor zasluži, pa se topot vzdržimo vsakega tozadevnega izvajanja. Mi nočemo delati centralistom veselja in krhati prepotrebne skupne fronte federalističnega bloka, pa tudi od nikogar drugega ne bomo pustili cepiti enotne avtonomistične fronte slovenskega naroda v njegovo škodo. Ge obsojamo bal-
„Pojdi, tujec!"_mu je rekla s pridušenim in tresočim glasom, „govoriti hočem s teboj in te spraviti proč od tu!"
Pomigala mu je, naj se vsede poleg nje v sani, kar je tudi ubogljivo storil. Podala mu je njegovo kučmo in rokavice, ravnotako nehote, kakor jih je prej vzela s seboj, prijela nato za povodce in bič ter pognala konja naprej.
Onstran gozda, nedaleč od ceste, je stala kmetska hiša, v kateri je gospodinjila kmetica, ki je nedavno pokopala svojega moža. Lizika je bila botrica enega njenih otrok. Za malimi okni je še gorela luč. Kmetica je še delala, medtem ko so otroci in posli že spali. Odprla je okno in začudeno pogledala ven. „Jaz sem, mi smo!" je zaklicala Lizika. „Zašli smo na novi gornji cesti, po kateri še nisem vozila. Skuhajte nam kavo, kumica, ter nas pustite za trenutek v hišo, predno se odpeljemo dalje!"
Vsa vesela je odprla kmetica vrata, ko je spoznala Liziko, in bila Vzhičena in v zadregi obenem, ko je zagledala tudi veliko zverino, tu-jp" grofa. V svoji preprostosti je sodila, da sta stopila preko njenega prnp-a sreča in sijaj tega sveta, poosebljena v tem paru. Zbudili so se ji negotovi upi, da bo postala dele-
kanizem in se proti njemu borimo, ne ismemo biti sami »Balkanci« in posnemati njihovih metod!« — »Avtonomist«, ki ga ima »Slovenec« v mislih in ki zagovarja Radičevo republikansko politiko, doslej še ni imel prilike odgovoriti na očitek, da se za napadom v »Slobodnem domu« skrivajo njegovi ljudje.
-h Doma avtonomisti, v Belgra-du centralisti. Zadnjič je »Slovenec« napadel slovenske demokrate, ker so na svojem nedavnem zaup-niškem shodu sklenili, da ne odnehajo od principa, da moramo imeti eno državo, enega vladarja, eno zakonodajno skupščino in eno odgovorno vlado. »Slovenec« je tedaj dejal, da ta sklep pojasnuje, kdo bo kriv, ako do opozicij onalnega bloka ne pride. Ni minulo več kot par dni, pa je. posl., dr. Kulovec, član Jugoslovanskega kluba in glavni tajnik SLS, izjavil v Belgradu skoro isto, kar je »Slovenec« zameril doma demokratom. Dr. Kulovec je namreč dejal: »SLS stoji na stališču edinstva države. Zato hoče eno ustavo, enotno državno ozemlje, ,eno državljanstvo z enotnim državljanskim pravom, eno državno oblast, katera se očituje v zakonodajnih ,upravnih in sodnij,skih funkcijah in en državni parlament. Za vso državo zahtevamo eno obliko vladavine, enega in istega nosilca vladavine, v mednarodni politiki in carinsko-trgovskih odnošajih priznavamo /pravo sklepanja pogodb samo državi, katera je kot nosilec oborožene sile dolžna ščititi skupne interese.« Stvar je namreč ta! časopisje SLS se doma prepira z demokrati, v Belgradu pa se poslanci SLS bratijo z istimi demokrati •in si stiskajo roke. Ker pa prevladujejo med demokratskimi poslanci Srbi, podajajo poslanci SLS v Belgradu globoko patriotične izjave z namenom, da bi se demokrati ne odrekli zvezi ž njimi. In tako vedno nanovo obnavljajo pregovor: »Doma avtonomisti, v Belgradu centralisti.«
+ Verifikacija Radičevih mandatov. Po časopisnih vesteh ni pričakovati v kratkem verifikacije Radičevih mandatov, ako predlože poslanci HRSS svoje poverilnice predsedstvu narodne skupščine. Baje so bili pred kratkim časom odposlani vsi volilni zapisniki skupno z volivskimi spiski, ki se tičejo Radičevih mandatov in ki so bili preje shranjeni v predsedništvu narodne skupščine, z vsem materijalom posameznim oblastem. Ko bo verifikacijski odbor pričel z delom, najbrže ne bo mogel delati, ker mu bodo manjkala poročila osrednjih volilnih komisij ter zapisniki o izvršitvi volitev.
+ Izpreobrnjenci. Zadnji „Domoljub" piše o Radičevi izpreobrnit-
vi z ozirom na njegov sklep, da odpošlje svoje poslance v Belgrad ter pravi med drugim:	„Tudi naš
„Avtonomist", v katerem pišejo nekateri iz Zagreba podpirani ljubljanski socialisti, bo sedaj moral spremeniti svojo farizejsko pisavo o taktiki naše stranke, seveda ako ne bo dobil iz Zagreba drugih navodil." Takole zafrkava „Domoljub" konkurenta „Avtonomista", pri čemer pozablja, da se je skupina okoli „Avtonomista" žrtvovala pri lanskih volitvah z vsemi razpoložljivimi silami za SLS. Sedaj, ko se dr. Korošec druži z demokrati, bodo tudi ljubljanski avtonomisti okusili, da je nehvaležnost plačilo sveta, v prvi vrsti pa SLS. Kdor se med otrobe meša, ga svinje pojedo, — je zaoisala že pred desetletji Blazni-kova pratika.
+ O političnih obljubah je zadnji „Avtonomist" napisal takole : „Lahkoverne obljube v politiki so ne samo nemoralne, ampak tudi škodljive. Zato bi bilo treba že končno tej obljubarski politični praksi napraviti konec." V Jugoslovanski tiskarni so radi take pisave postali zelo hudi nad „Avtonomistom" in pravijo, da si od Radičevih eksponentov ne bodo pustili ničesar očitati, češ da je Radič sam največji obljubkar. Kako naj torej pridemo do sporazuma, če se zavezniki med seboj češejo z najdebelejšimi glavniki?
+ Kdaj bomo dobili avtonomijo? Po pisavi časopisja SLS smemo soditi, da je avtonomija že na pohodu. Ko bo dr. Korošec izpreobrnil demokrate v avtonomiste, bomo dobili avtonomijo. Če bo šlo dr. Korošcu vse posreči, bomo dobili avtonomijo takole nekako drugo leto in sicer čisto — »na frišno namatano«. Farba se že kuha. '
+ Razdelitev Slovenije na oblasti. Notranji minister je izdal naredbo, po kateri se Medjimurje priklopi na podlagi :zakona o splošni upravi mariborski oblasti, Kastav pa ljubljanski oblasti.
+ Kaj je s Kmetijsko družbo? Kakor znano, je Oisrednja vlada odgodila občni zbor na zahtevo poslancev SLS, ki so znali pregovoriti k temu koraku notranjega ministra z raznimi izmišljenimi pretvezami. Dasi je že precej časa poteklo od odgoditve, SLS obetanih razkritij o nerednostih v Kmetijski družbi še ni spravila na dan, na očitanja z nasprotne strani glede nerednosti, ki da so jih povzročili posamezni člani odbora Kmetijske družbe iz vrst SLS, pa časopisje SLS molči in doslej še ni stvarno odgovorilo. Mi to zaenkrat samo ugotavljamo.
+ Reduciranje birokratizma. Neprestano se ponavljajo pritožbe o izrastkih našega birokratizma, ki
so dostikrat naravnost smešni, a obenem seveda tudi žalostni za naše javno življenje. Na poenostavljenje upravnega aparata se v odločilnih krogih le malo misli, reducirajo sv pač uradniki, s tem pa se povečuje le zmešnjava v upravi, ker se obenem tudi ne reducira birokratizem. Ako bi se najprej izvedla redukcija birokratizma, bi bila redukcija urad-ništva le logična posledica, tako pa ni. Toda za take stvari naši državniki nimajo časa. Ni čudno, če smatrajo ljudje plačevanje kolkov za vloge na državne oblasti kot razmetavanje denarja brez vsake koristi.
+ Nezanesljivi pristaši. Zadnjič so imeli demokrati v Ljubljani shod zaupnikov ter so ob tej priliki izvolili tudi nov izvršilni odbor. Sedaj pa izjavljajo trije člani tega izvršilnega odbora v „Kmetijskem listu", da so bili brez vednosti izvoljeni v ta odbor in da izvolitve ne sprejmejo, ker so pristaši SKS. Gospodje demokrati poznajo dobro svoje ljudi!
+ Kdo naj poučuje verouk v ljudskih šolah? Nekje se je pojavil načrt, naj bi tudi pri nas v ljudskih šolah poučevali verouk Ijudskošol-ski učitelji sami namesto katehetov, kakor je že navada v Srbiji. Ta načrt je našel zagovornike tudi pri nas in sicer v „Učiteljskem tovarišu" in v „Slov. Narodu." Zakaj, si lahko mislimo. Mi pa zelo dvomimo, da bi bili naši učitelji zadovoljni, ako bi se jim poleg ostalega dela naprtilo še poučevanje verouka, in jim za to zagovorniki omenjenega načrta delajo^slabo uslugo s svojimi polemikami. Še manj pa morejo biti zadovoljni stariši, ki pošiljajo otroke zato v šole, da se temeljito kaj nauče, — tudi iz verouka. Za poučevanje verouka pa ni nihče bolj poklican kakor duhovniki — kate-hetje, in ki jih za to delo tudi imamo dovolj. Ako imajo v Srbiji verski pouk drugače urejen, nas to Slovence nič ne briga. Tamkaj ima odločevati o verskem pouku v šolah pravoslavna cerkev, pri nas naj ima pa katoliška. Pustimo vsakemu svoje, pa se bomo najbolje razumeli!
+ Pred novimi volitvami? Listi poročajo, da vlada želi spraviti drž. proračun in ratifikacijo sporazuma z Italijo pod streho, nakar bo odredila nove volitve. Nove volitve morajo priti ali sedaj ali pa v jeseni, to je vseeno. To uvideva tudi vlada.
+ Likvidacija hrvatske pokrajinske uprave. Vlada je sklenila v najkrajšem času izvesti likvidacijo pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo ter oblastno razdelitev. Za velikega župana v Zagrebu bo postavljen pokrajinski namestnik dr. Cimič. Imenovani bodo tudi veliki župani v Karlovcu, v Osijeku in v Sremu.
Po svetu.
žna majhnega dobička, kake skromne koristi zase in za svoje otroke. Z vso uslužnostjo je hitela, da bi postregla mlademu gosposkemu paru. Hitro je zbudila hlanca, da je držal konja, in kmalu je tudi skuhala vročo kavo, ki jo je nato prinesla v mračno sobo, kjer sta si sedela drug drugemu nasproti Vaclav in Lizika z borno plapolajočo svetilko na mizi.
Vaclav je podpiral glavo z rokami in se ni upal pogledati kvišku. Lizika se je naslanjala nazaj na svoj stol in je imela trdno zanrte oči. Ustnice je imela stisnjene in na njihovem podrhtavanju se je videlo, da ne spi.
Ko je postavila kmetica pijačo na mizo, je Lizika hitro vstala ter ji zašepetala: „Pustite nas za četrt ure sama ter se vlezite v posteljo. Midva sva se nekoliko sprla in se morava še danes porazgovoriti, ker je tukaj ugodna prilika!"
„Že razumem, prav imate!" je rekla žena ter kmalu pustila oba sama v sobi.
(Dalje prih.)
naročajte in razširjajte „LjodsSi teMH!
4 Reka dobi lastno škofijo. Listi poročajo, da se bo takoj po ratifikaciji sporazuma med Jugoslavijo in ItaMjo ustanovila posebna škofija za Reko in otoke, ki so prej spadali pod krško škofijo.
*	Celovški škof obolel. Celovškega škofa dr. Adama Hefterja je zadela kap. Desna stran telesa je ohromela, vendar pa je bolnik izven neposredne nevarnosti.
*	Miljardne tatvine na dunajski carinami. Na glavni carinami na Dunaju so prišli na sled velikim tatvinam mesnih po-šiljatev. Doslej je bilo priglašenih nad 700 slučajev. Vrednost ukradenega blaga znaša več milijard avstrijskih kron. Doslej so zaprli 20 uradnikov in nekega trgovca z mesom.
*	Češkoslovaška in reparacije. V mirovnih pogodbah se je Češkoslovaška zavezala plačati za osvobojen je 750 milijonov frankov v zlatu. Sedaj so listi odkrili dejstvo, da ima Češkoslovaška poleg vsote za osvobojenje še 20 milijard Kč plačati na račun reparacij.
*	Brezposelnost na Češkoslovaškem. V češkoslovaški tekstilni in kovinarski industriji je nastala kriza. Več obratov je izprlo odnosno izpustilo veliko število delavcev. V Podmoklih je iz obratov odpuščenih 13.000 delavcev. V Tamvvvaldu so tekstilne tovarne ižprle 3000 delavcev.
*	Zavarovanje proti brezposelnosti v Italiji. Italijanska vlada je objavila
odlok o obveznem zavarovanju proti brezposelnosti. Zavarovanju so podvržene osebe od 15. do 65. leta. Izvzeti so uradniki in nameščenci s plačo 800 lir, poljski delavci, delavci, ki delajo doma, hlapci, vratarji in podobni drugi družinski uslužbenci, gledališko in kinematografsko osobje, državni delavci in nastavljenci ter osebe, ki delajo določeno dobo izpod 6 mesecev.
*	Jugoslovanski dijaki v Nemčiji. Nemška vlada je obvestila belgrajsko vlado, da bodo smeli v bodoče študirati na nemških vseučiliščih samo tisti dijaki iz Jugoslavije, ki bodo obvladali nemščino.
5 Nov volilni red v Nemčiji. V Nemčiji so izdelali nov volilni red, po katerem bi prišel na 75.000 prebivalcev po en poslanec, med tem ko je prišel sedaj na 60.000 poslancev. To pomen ja, da se število dosedanjih mandatov zmanjša od 459 na 329.
*	Pet milijonov brezposelnih v Nemčiji. Tekom prve polovice meseca januarja je število brezposelnih, ki prejemajo vladno podporo, v nezasedenem delu Nemčije poskočilo za 28.000, tako da znaša sedaj 1,556.000, med tem ko dela 649.000 delavcev s skrčenim delovnim urnikom. V vsej Nemčiji, vštevši tudi Porenje in ruhrsko kotlino, je 4—5 milijonov delavcev brez dela. Ako se vračuna k temu še družine brezposelnih,
se pride do zaključka, da trpi radi brezposelnosti približno četrti del vsega nemškega prebivalstva.
* Amerikanci za nemške otroke. Ameriški odbor za prehrano nemških otrok, kateremu načeluje general Hal-len, je sklenil, da se človekoljubna organizacija razširi v toliko, da se bo število otrok, ki prejemajo dnevno brezplačen obed, začenši s 1. marcem zvišalo od 650.000 na milijon.
— Gg. naročnike opozarjamo, naj v najkrajšem času blagovolijo poravnati naročnino, ker bomo v nasprotnem slučaju prisiljeni, ustaviti jim pošiljanje lista. — Vsem novim naročnikom pošljemo na željo vse doslej letos izišle številke »Ljudskega tednika«.
— Položnice, za obnovitev naročnine smo poslali ob novem letu vsem posameznim naročnikom. Ako jo je kdo izgubil, mu lahko postrežemo z novo. Zahtevajte jo po dopisnici, ker si s tem prihranite poštnino
za pošiljatev denarja.
— Nekaj ljubljanske statistike. Iz poročila ljubljanskega mestnega fizikata posnemamo: Prebivalstva šteje mesto Ljubljana približno 55.000; zdravstveno statistično se je sledeče gibalo: število porok tekom leta 1923 806 (proti 1922 jih je bilo 74 manj); rodilo se je 1472 otrok (proti 1922 manj za 83), od teh je bilo 55 mrtvorojenih. Zdravstveno stanje prebivalstva v obče je bilo leta 1923 ugodno, ugodnejše kot prejšnje leto. Umrlo je 1200 oseb, umrljivost bi bila torej 21.8 pro mille, med njimi pa je bilo 432 tujcev, to je takih, ki so bili prišli v svrho zdravljenja iz drugih občin v ljubljanske bolniške zavode in so tu umrli. Pravilna številka za umrljivost Ljubljančanov, to je stalno v Ljubljani stanujočih oseb, je torej ugodnejša in znaša za leto 1923 13.9 na tisoč prebivalcev. Ta splošna umrljivost ljubljanskega prebivalstva je tako ugodna, da jo dosegajo le najbolj zdrava mesta. Za zadnja tri leta so bile številke umrljivosti sledeče:	1920
28.2 odstotka, oziroma 14.8 odstotka, 1921 25.9, oziroma 16.2 odstotka, 1922 22.9 oziroma 14.9 odstotka. O starosti umrlih poda statistika sledeči pregled:	leta 1923 je
umrlo v 1. letu starosti 177 otrok, v starosti 0—5 let 246 otrok, v letih 5—6 pa 42, to je za 1, oziroma 12, oziroma 10 več kot leta 1922. V dobi 1—30 je umrlo 18, od 30 do 50 254, od 50—70 275 in nad 70 let starih 198 oseb.
—- Vinarsko društvo za politični okraj novomeški v Novem mestu ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 10. uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu.
— Vinsko pokušnjo priredi Vinarsko društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob pol' 11. uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu.
— Novi kramarski sejmi. Občini Zabu-kovje pri Brežicah so dovoljeni 4 kramarski sejmi in sicer dne 3. aprila, 18. julija, 20. septembra in 6. novembra. Če je ta dan praznik ali nedelja, se vrši sejem prihodnji delavnik.
— Nova gozdarska šola v Sloveniji. —
Ministrstvo gozdov in rudnikov se je odločilo, da otvori v Sloveniji novo praktično gozdarsko šolo. V to svrho je določena posebna komisija, ki naj izvrši vse predpriprave za otvoritev nove gozdarske šole.
— Koliko je komunistov v Jugoslaviji? Glasom statistike, objavljene v glasilih komunistične stranke v Jugoslaviji, je v naši državi 95 komunističnih organizacij z 3500 člani.
— Povabilo češkoslovaških parlamentarcev v Belgrad. Predsedstvo narodne skupščine je povabilo češkoslovaške parlamentarce na obisk v Belgrad.
Opozorilo izseljencem! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Glasom obvestila ameriškega konzulata v Belgradu lahko izseljenici, ki se v roku 6 mesecev vrnejo v Zedinjene države, peljejo s seboj žene in deco izpod 18 let. Ta ugodnost velja za čas od •dne, ko bo naša kvota po ameriškem računu izčrpana (prilično meseca februarja), pa do konca meseca junija tl.
— Nova organizacija orožništva. Kralj je na predlog vojnega ministra in ministra iza notranje stvari podpisal uredbo o novi formaciji žandarmerije. Glavna sprememba je v tem, da se bodo nkinile dosedanje brigade in ba-
* Priznanje Rusije. Listi poročajo, da bo Norveška v kratkem sledila vzgle-dudu Anglije in Italije ter priznala sovjetsko Rusijo. Sledile bodo nato Holandija, Jugoslavija in Belgija. V najkrajšem času, najbrže že v prihodnjih dneh, bo tudi avstrijska republika priznala sovjetsko Rusijo.
Pomajte naročnino!
taljoni, mesto njih pa se ustanovijo orožniški polki, ki jih bo 9 ter 2 samostojna bataljona v Belgradu in Štipu. Poveljstva polkov bodo v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, na Cetinju, v Nišu in Skopljn.
— Plačilo vojne odškodnine. Ministrstvo za socialno politiko zbira podatke o plačilu vojne odškodnine za Primorje, Koroško in Dalmacijo. V to svrho je določenih 5 milijonov zlatih kron.
— Kovinasti denar v naši državi. Pred dnevi se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri so razpravljali o kovanju niklastega denarja po 1 Din in 50 par.
V	promet bi zaenkrat prišlo za 10 milijonov tega kovinskega denarja.
— Stanovanjski zakon ostane v veljavi do konca 1. 1925? Iz Belgrada poročajo o izjavi ministra za socialno politiko, iz katere izhaja, da vlada namerava podaljšati veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona, ki ščiti najemnike, do konca 1. 1925., do-čim je bila prvotno določena njegova veljava samo do 1. jan. 1924. Minister je mnenja, da bi prenagla odprava zaščite najemnikov bila zelo nevarna in bi povzročila velike zmede. Socialne, valutarne in mezdne razmere še niso dozorele tako daleč, da bi pripuščalo brezpogojno izročitev najemnikov lastnikom hiš. Stanovanjska beda bi se le še pomnožila.
—- Statistika o kaznjencih in kaznilnicah v naši državi. Kriminalni oddelek ravnateljstva državne statistike je pravkar končal delo o statistiki kriminalitete v naši državi.
V	Jugoslaviji se nahaja dvanajst kaznilnic, v katerih je zaprtih 6813 obsojencev. Od teh je 424 žensk in 6289 moških. Največ zločincev je starih od 21 do 30 let in sicer 2862. V starosti od 31—40 let jih je 1654. Nato slede kaznjenci med 41. in 60. letom, dočim je starcev čez 60 let samo 234. Največ zločincev poteka z ozemlja Srbije in Južne Srbije, tako, da je vsaki drugi iz teh pokrajin. Njih število iznaša 3690. Iz Hrvatske in Slavonije jih je 1302, iz Slovenije 690, iz Bosne in Hercegovine 544, iz Dalamcije 83, iz Črne gore 180, iz Vojvodine 164. Po veroizpovedi je 4038 pravoslavnih in 1676 katoličanov. V naših kaznilnicah se nahaja tudi 131 inozemskih kaznjencev. Največ jih je iz Italije (26), potem slede Madžari (20), Avstrijci (13), Rusi (13), Romuni (6), Grki (2), Nemci (1) in Turki (1). Od ostalih narodnosti jih je skupaj 16. Značilno je, da je med kaznjenci več oženjenih, oziroma omoženih nego samcev. Oženjenih je 3895, samcev pa 2727. Vdove in vdovci so zastopani s 445, ločeni pa s 50. Za socialen značaj zločinstva je značilno, da več kot polovica kaznjencev ne poseduje nobenega premoženja. Tretjina ima nekaj malega, dočim so premožni samo 303 kaznjenci.
— Za povzdigo sadjarstva in vinogradništva v Bosni in Hercegovini je ministrstvo za poljedelstvo dovolilo 120.000 Din kredita.
— Žito za Hercegovino. Ministrstvo za socijalno politiko je sestavilo komisijo, ki bo v Vojvodini nakupila 160 vagonov žita. To žito se bo siromašnim rodbinam v Hercegovini prodajalo za znižano ceno.
— Smrt najstareišega člaveka v Jugoslaviji. V Djakovici je te dni umri Jusuf Mača, najstarejši človek v naši državi. Dosegel je starost preko 120 let. Pokojni Jusuf nikdar ni pil alkohola, celo kadil ni. Oženjen je bil trikrat in je sedaj njegov najmlajši sin 17 let star.
— Žrtve neprevidnosti. V Slunju je neki trgovec imel zaboj smodnika v svoji prodajalni. Pred 14 dnevi v sredo je z gorečo svečo iskal nekaj po policah, pri čemer mu je sveča padla v smodnik .Nastala je strašna eksplozija, ki je zahtevala tri žrtve: izgubili so življenje trgovec, njegova žena in neka stranka, ki se je nahajala v prodajalni.
— Pogozdovanje Srbije in konji generalnega ravnatelja. Beogradska „Politika" piše:	„Proračun ministrstva šum in rud
predvideva za pogozdovanje Srbije 20 tisoč dinarjev, za izvoščka in konje generalnega direktorja pa 90.000 Din.
— Izseljeniški komisarijat na Sušaku. Ministrstvo za socijalno politiko je sklenilo, da se ustanovi tudi na Sušaku izseljen, komisarijat, ker je pričakovati da bo imel obilo posla z našimi izseljenci, ki bodo potovali v prek-morske države preko Sušaka.
— Odprava vešal. Beigrajske „Službene Novine" so objavile naredbo, s katero se razširja veljavnost čl. 13. srb. kaz. zak. na celo državo. Po tem členu se sodna usmr-čenja v nobenem slučaju ne izvršujejo na vešalih, ampak z ustrelitvijo.
— Poljedelska fakulteta v Belgradu. Poljedelska fakulteta v Belgradu je bila osnovana 1. 1920. ter je bila takoj opremljena s pripadajočimi, najmodernejše oskrbljenimi instituti. Za praktične poizkuse ima na razpolago 100 ha zemlje v Topčideru. Oddelka sta dva: kmetijski in gozdarski. Na prvem se predava 10 osnovnih, 29 strokovnih in 4 pomožni predmeti, na drugem 10 osnovnih in 28 strokovnih. Pouk traja štiri leta. Poleg kolokvijev koncem vsakega semestra se polaga po prvih štirih semestrih predhodni diplomski izpit, po završetku osmih semestrov pa strokovni diplomski izpit. Absolventi dobe naslov inženerja, temeljem tiskane disertacije pa tudi doktorski naslov. V tekočem zimskem semestru predava na fakulteti 1 reden, 1 izreden, 20 honorarnih in 2 kontraktualna profesorja. Slušateljev je v prvem letniku 31 Srbov in 86 Rusov, v drugem 16 Srbov in 27 Rusov, v tretjem 25 Srbov in 58 Rusov in v četrtem 43 Srbov in 2 Rusa. Vsi srbski dijaki na tej fakulteti dobivajo državno ustanovo po 600 Din mesečno.
— Nova železnica v Črni gori. V Črni gori se letošnjo pomlad prične z gradnjo železniške proge Podgorica-
Plevnica. To bo prva železniška proga, ki bo omogočala hitrejši prevoz pridelkov iz notranjosti Črne gore. Proga bo vezala Podgorico s Skadrskim jezerom in se bo po njej razvil živahen promet v tem kraškem hribovitem svetu. Nova proga bo baje že letos izročena prometu.
— Koliko imamo gostiln? Po statističnih podatkih je v naši državi 94.000 gostiln in kavarn. Ako so podatki točni, tedaj pride na 60 jugoslovanskih državljanov po ena gostilna in kavarna. Če v drugem ne, po številu gostiln pa le prednjačimo drugim državam!
— Katere davke so poslanci SLS že odpravili? Tistega, ki bi nam mogel odgovoriti na to vprašanje, uljudno prosimo, da naj nam sporoči svoj naslov.
— Koliko slovenskih vojakov sc je po zaslugi SLS že vrnilo domov? Doslej so se vrnili vsi slovenski vojaki iz Macedonije domov, ki so odslužili predpisani službeni rok.
— Kdaj postane pri nas človek pameten? Kadar je izvoljen za poslanca SLS. Oni, ki so ga volili, ostanejo namreč še naprej bedaki.
— Po sbodu. Volilec posl. Škulju: ,,Ga-spud, al majo rajs v Bejiem gradu palbi-rane tigre?" — Škulj ponosno: „Seveda, mi se vsak teden brijemo."
Si 3l&!glS&&£585£?&&&& H3UDDHJM l~	-	..........~~S
TRAČE MARK i	~1
Državna obrtna banka.
V svrho pospeševanja obrtništva in domače podjetnosti je vlada izdelala načrt zakona o osnovanju obrtne banke. Načrt zakona je že predložen narodni skupščini in se glasi:
Čl. 1. Pooblašča se kr. vlada, da osnuje pooblaščeno državno obrtno banko z nalogo, dajati obrtnikom čim ugodnejši kredit in podpirati ustanavljanje drugih ustanov s slično svrho. Začetni kapital bo znašal 40,000.000 dinarjev, od katerega vplača država 40 odstotkov. Ta kapital se ima vplačati najkasneje do konca 1. 1927., radi česar vstavi finančni minister počenši od 1. 1923. potrebne vsote v državni proračun, v kolikor ne bo za to zadostoval prispevek državne razredne loterije, ki se stavlja na -raz-predlog ministra za trgovino in industrijo radi podpiranja obrti. Ostanek družbenega kapitala vplačajo zasebniki. Način vplačevanja kapitala se predpiše z društvenimi statuti.
čl. 2. Banka se bo zvala: „Povla-ščena zemaljska zanatska banka" v Belgradu. Delokrog te banke se predpiše s statuti.
Banka se oprošča plačevanja vseh državnih in občinskih taks ter davkov na delo in imetje, kakor tudi vseh državnih in samoupravnih doklad.
Država se odreka pravici do dividende, ki bi pripadla na del kapi-taU katerega je vplačala.
Čl. 3. Kr. vlada bo vršila nadzorstvo nad celokupnim bančnim poslovanjem potom ministrstva za trgovino in industrijo. S tem namenom se imenuje s kraljevim ukazom na predlog ministr za trgovino 'in industrijo stalen komisar, ki bo vršil neposredno nadzorstvo ter prisostvoval vsem sejam upravnega odbora in zborovanjem delničarjev. Plača komisarja, ki jo določa minister za trgovino in industrijo, se všteje v breme banki.
Kadar najde komisar, da je kak sklen upravnega odbora ali zbora delničarjev nasproten društvenim pravilom ali pa državnim zakonom, ima pravico odgoditi njegovo izvršitev ter je dolžan, da o tem takoj obvesti ministra za trgovino in industrijo, ki bo izdal v roku petih dni rešitev, ki je izvršilna.
čl. 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, a pravomočen postane, ko se objavi v „Službenih novinah."
Vladna utemeljitev predložitve tega zakonskega načrta narodni skupščini se glasi:
„Potreba osnovanja večje kreditne ustanove, ki bi s kreditom podpirala obrtnike in pospeševala snovanje ustanov za obrtni kredit se je že prej občutila. Ona je v sedanjem denarnem pomanjkanju še občutnejša, ker se veliko število malih obrtnikov, zlasti v notranjosti, bori z velikimi težkočami.
V zakonu o Narodni banki je predvideno, da eskontuje tudi obrtniške menice, toda ta odredba je ostala do zadnjega časa brez uporabe, ker bi se eskontovanje obrtniških menic moralo vršiti potom centrale obrtniških zadrug, a taka centrala dejansko ni obstojala.
Razen tega podpore, ki jih je država nakazovala v raznih oblikah individuelno obrtnikom, niso pokazale najboljših in pričakovanih uspehov. Ni se moglo vedno točno vedeti, niti kdo bolj zasluži podporo, niti kdo je jačje oškodovan. Čestokrat se je dodeljena podpora porabila tudi za druge svrhe. V takih slučajih so uspevali najokretnejši in najvplivnejši, toda ne tudi najpotrebnejši.
Razen tega obsega neposredno podeljevanje podpor posameznikom relativno malo število oseb, ima značaj začasnosti ter ne obsega niti širšega kroga niti daljšega časa. Državna pomoč in kredit obrtnikom bosta najracionelnejše organizirana potom posebne banke za obrtniški kredit, ki bi ji država priznala čim širša pooblastila in v katere osnovnem kapitalu bi sodelovala tudi sama do gotove mere. Ostanek kapitala bi se prepustil javnemu podpisovanju, vendar pa v prvi vrsti obrtnikom samim, ki so zainteresirani na usodi te banke."
#
Objavili smo gorenje, ker je zadeva splošne važnosti za naš obrtni stan in ker je potrebno, da se zakon o ustanovitvi državne obrtne banke, kakor tudi njeni statuti, izdela po željah obrtniškega stanu samega. Naše obrtne organizacije, bodisi strokovne ali kreditne, imajo sedaj nalogo skrbeti, da se ustanova državne obrtne banke, ki je potrebna in jo je le pozdravljati, oživotvori tako, kakor je najbolj koristno in potrebno za naš obrtni stan.
Domače vesti.
Gospodarstvo.
g Spomenica izvoznikov jajc. Finančni minister dr. Stojadinovič je prejel od izvoznikov jajc spomenico, v kateri se zahteva znižanje izvozne carine na jajca od 300 Din (za 100 kg netto) na 100 Din. Brez tega znižanja carine je, kakor trde izvozniki, onemogočen vsak izvoz. Prošlo leto se je izvozilo za pol milijarde, kar je prineslo državi okrog 50 milijonov Din. Naš izvoz jajc je bil prej v glavnem usmerjen v Švico, ki je služila samo za tranzit. V zadnjem času so se jajca izvažala največ v Francijo, Španijo, Italijo, a v najnovejšem času v Češkoslovaško in zlasti v Nemčijo. Nemčija je sedaj najboljša odjemalka jajc iz Jugoslavije. Baš zaradi tega zahtevajo izvozniki znižanje carine, ker bi sicer na važnem nemškem trgu podlegli ruski konkurenci. Finančni minister je obljubil, da bo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta predlagal znižanje izvozne carine na jajca.
g Izvoz živine. Sprejemanje in pošiljanje živine v Italijo preko postaje Bohinjska Bistrica je ukinjeno. Sprejemanje in pošiljanje živine v Italijo
Zavod sv. Jeronima v Rimu.
Rimski list „Corierre Italiano11 je objavil 27. januarja uradno sporočilo italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija jugoslovanski vladi
0	zavodu sv. Jeronima v Rimu, ki je služil jugoslovanskim katoliškim bogoslovcem in ki ga je imela doslej italijanska vlada pod sekvestrom.
Po tej izjavi priznava italijanska vlada zavod sv. Jeronima v Rimu kot zunanji zavod v prilog jugoslovanskih katoliških državljanov, ki imajo pravico nanj na podlagi breva „Slavo-rum ~°ntium“, ter izjavlja, da nima nobenih ugovorov, da se vse prerogative, ki so pripadale bivši avstro-ogrski monarhiji, prenesejo izključno na kraljevino SHS.
Za izdatke tega zavoda bo italijanska vlada nakazovala sorazmerno letno vsoto, ki odnnde na izobrazbo bogoslovcev iz slovanskih zainteresiranih škofij, ki so pripadle po mirovnih pogodbah Italiji, kakor Trst, Poreč in Zadar.
Število dijakov določa vsako leto sv. Stolica.
Cerkev sv. Jeronima, ki ji je priznan značaj jugoslovanske narodne cerkve, je podrejena v svojstvu spomenika zgodovinske važnosti pažnji
1	alijanskega ministrstva za prosveto
se ima do nadaljnjega vršiti samo preko postaje Rakek za klavnice Trst, San Sabba, Trento, Torino, Milan, Benetke, Genova, Rim, Florenca in Neapol. Izvozniki, oziroma uvozniki morajo pri tem imeti tudi uvozno dovoljenje italijanske vlade.
g Kmetijska šola v Prevaljah. Kakor poročajo iz Belgrada, se je poljedelsko ministrstvo odločilo ustanoviti v Prevaljah kmetijsko šolo za Mežiško dolino.
g Obtok bankovcev Narodne banke.
Po stanju dne 31. januarja t. 1. je imela naša Narodna banka za 5773.6 milijonov bankovcev v obtoku, kar znači povišanje obtoka izza dne 24. januarja t. 1. za 55.4 milijonov.
g Vrednost denarja dne 13. febr.: 100 dinarjev v Curihu 6.87 švic. frankov; na zagrebški borzi 1000 avstr, kron 1.17 do 1.19 dinarjev, 100 franc, frank. 362.5 do 367.5 dinarjev, 100 švic. frankov 1435 do 1445 dinarjev, 100 ital. lir 354.5 do 357.5 dinarjev.
po prednisih, ki so veljavni v tej zadevi v Italiji.
Slovanski bogoslovci, ki pripadajo navedenim trem italijanskim škofijam, smejo z dovoljenjem rektorja in po cerkvenih predpisih opravljati službo božjo v cerkvi sv. Jeronima pod istimi pogoji kakor jugoslovanski duhovniki, ki se nahajajo v zavodu.
Cerkev sv. Jeronima ima isti pravni značaj kakor ostale inozemske narodne cerkve v Rimu.
Italijanska vlada bo ukinila sekve-ster nad zavodom sv. Jeronima (San Girolamo degli Sciavoni) tri dni potem, ko se izmenjajo ratifikacije re-ške pogodbe.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v LjubljajJi.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
Tržne cene.
Žito. Na zunanjih tržiščih je bila prilično čvrsta cena za oves, ječmen in tur-ščico. Pri nas je stalna čvrstoča dinarja ovirala porast žitnih cen. Pšenica, ki se je predzadnji teden trgovala po 350 Din, je koncem prošloga tedna padla na 340 Din. Znižala se je tudi cena turščici preko Subotice za Avstrijo in Češkoslovaško. Za Italijo je naše blago predrago. Cene na naših tržiščih so se prošli teden gibale nastopno: Moka osijeških mlinov se je ponujala v početku preteklega tedna po 600 Din paritetno v Zagrebu, toda je morala cena radi cenejših ponudb s strani baških mlinov popustiti na 575 Din. Baška moka se je ponujala po 530 do 535 Din z vtovorne postaje. Pšenica se je trgovala po 335 do 340 dinarjev na vtovorni postaji v Baški. Tur-ščica se je ponujala z baških postaj po 250 do 365 Din, a s sremskih po 255 do 270 dinarjev po kakovosti. Oves se je podražil na 260 Din s slavonske postaje. Ječmen se je iskal večinoma pivovarniški za izvoz ter se je plačeval do 300 dinar je v* z vtovorne postaje. Otrobi, ki prihajajo v vedno manjših količinah na tržišča, notirajo v Zagrebu 190 do 200 dinarjev v jutinih vrečah. Fižol, pisani, se je trgoval v malih količinah po 550 do 600 Din, beli po 700 Din z vtovorne postaje.
Živina. Na ljubljanskem sejmu so pretekli teden plačevali za kg žive teže: voli 1. 14 do 14.50, II. 13 do 14, III. 12 do 13, krave za klobase 8.50 do 9 Din; plemenske krave so se tržile po istih cenah kokor dobri voli. — V Zagrebu so plačevali za kg žive teže: domači voli I. 15 do 15.75, II. 14
do 14.5, III. 12 do 12.5, bosanski voli I. 13 do 15, II. 11.3 do 12.5, III. 9 do 9.5, domača mlada živina 13 do 15, domače krave I. 12.5 do 14, II. 11.5 do 12.5, III. 10 do 10.5, teleta I. 20 do 20.5, II. 19.5 do 20, domače svinje I. 26 do 27.5, II. 23.25 do 24.25, III. (frišKngi do 60 kg) 22 do 22.5 Din.
Prešiči. Na mariborskem svinjskem sejmu 8. t. m. so bile tele cene: prasci 5 do 6 tedn. stari komad 100 Din, 7 do 9 tednov 295 do 300, 3 do 4 mesece 400 do 650 Din, 5 do 7 mesecev 950 do 1125 Din, 8 do 10 mesecev 1250 do 1300 Din, 1 leto 1750 do 1875 do 1875 Din. En kg žive teže se je tržil po 22 do 22.50 Din, kg mrtve pa po 26.50 do 30 Din.
Cene za mast in slanino v Zagrebu: domača mast 38 do 39 Din, slanina 35 do 38 Din, suho meso 32 do 34 Din; amerikan-ska mast 35 do 37 Din kg (na drobno). Bel-grad: mast 35 do 38 Din, slanina 31 do 32 dinarjev, suho meso 30 do 32 Din (na debelo). Braziljanska mast v zabojčkih 29.50 dinarjev; Milan: slanina 9.30 lir, mast 10.50 lir, amerikanska mast 6.20 Mr. Dunaj: prašičja mast v sodčkih n. aK 33.000, v zabojih 23.000 n. aK.
Jajca. V Zagrebu so se pretekli teden prodajala jajca po 2 in 1.75 dinarjev.
Umetna gnojila. Povprečna cena za umetna gnojila pomladne sezone:	super-
fosfat 125 do 135 Din z vrečami, brutto za netto, s postaje; kalijeva sol 155 do 165 dinarjev; apneni dušik 320 do 330 Din; kaj-nit 10 do 12 odst., 70 do 75 Din; 17 do 18 odst. Thomasova žlindra 160 Din z vrečami, brutto za netto; vse za 100 kg. Pričakuje se nazadovanje cen zaradi zboljšanja in hude inozemske konkurence.
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije z obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno = belo perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže to, ako kupuje vedno le
MILO „GAZELA"
katerega se dobi v vsaki trgovini.
H
H
H
@
a m
H
a
»Hip n-rf
sl
a
a
a
Hranilni in posojilni zavod
X». Z. 85 O. 25.
o Ljubljani na Dunajski c. 23
sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji,
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
Mloge sia tek@ei račun, najugodnejše po dogovoru. Daje posojila proti popolni varnosti, najkulantnejše.
TTJPSfcdne »re OC& O. đLo X2ž. dojc*«

m
m
m
m
E
EHMEEE EEEEEE EEEME EEEE EEE EE EEE