VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2022 ..........................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2022 ............................................................................................................ 26 Podnebne razmere v Evropi in svetu v oktobru 2022 ........................................................................... 33 AGROMETEOROLOGIJA 40 Agrometeorološke razmere v oktobru 2022 .......................................................................................... 40 HIDROLOGIJA 45 Pretoki rek v oktobru 2022..................................................................................................................... 45 Temperature rek in jezer v oktobru 2022 .............................................................................................. 50 Dinamika in temperatura morja v oktobru 2022 .................................................................................... 53 Količine podzemne vode v oktobru 2022 .............................................................................................. 58 Hidrološka postaja Krka Gorenja Gomila .............................................................................................. 64 ONESNAŽENOST ZRAKA 68 Onesnaženost zraka v oktobru 2022 ..................................................................................................... 68 POTRESI 78 Potresi v Sloveniji v oktobru 2022 ......................................................................................................... 78 Svetovni potresi v oktobru 2022 ............................................................................................................ 81 FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Porumeneli macesni na Peci, 15 oktober 2022 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Yellowed larch trees on Peca, 15 October 2022 (Photo: Aljoša Beloševič). 82 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2022 Climate in October 2022 Tanja Cegnar ktober je osrednji jesenski mesec, temperatura se v povprečju niža, k manjši osončenosti po nižinah v notranjosti pogosto prispeva jutranja in dopoldanska megla. Oktober 2022 je bil na državni ravni rekordno topel; temperaturni odklon za območje Slovenije je bil 3,3 °C, v državnem povprečju je padlo le 36 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena je bilo za 32 % več kot normalno. O Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, October 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktober 2022 je bil na mnogih merilnih mestih rekordno topel, večinoma je bila normala presežena za 3 do 4 °C, največji odklon, in sicer od 4 do 5 °C, pa je bil na merilnih postajah z večjo nadmorsko višino. Najmanjši presežek povprečne temperature nad normalo je bil na jugu in delu severovzhodne Slovenije, tam je bil odklon večinoma od 2 do 3 °C. Mesec je zaznamovalo tudi za konec oktobra nenavadno toplo vreme, zlasti nad okoli 500 metrov nadmorske višine, je bilo za konec oktobra rekordno toplo. Na državni ravni tokratni oktober spada med deseterico najbolj suhih od leta 1961. Po pričakovanju je bilo največ padavin na območju Julijskih Alp, kjer je ponekod padlo nad 250 mm; v Bovcu kar 336 mm. Dobra polovica Slovenije je dobila manj kot 50 mm padavin; kar nekaj krajev pa manj kot 10 mm padavin, med njimi so Lendava, Veržej, Srednja Bistrica, Kobilje in Kančevci. Padavine so bile najbližje normali na severozahodu države, v Bovcu so normalo celo nekoliko presegle. Drugod je v primerjavi z normalo padavin primanjkovalo, najbolj na severovzhodu države, kjer v več krajih padavine niso dosegle niti 15 % normale. Razen v Pomurju je bil oktober 2022 nadpovprečno osončen, v večini države je osončenost presegla normalo za 20 do 40 %. Za več kot 40 % je osončenost normalo presegla v Šmarati, Lavrovcu, Postojni, Bohinjski Češnjici in Slovenj Gradcu. Manjši presežek je bil ponekod na severozahodu in v Ljubljani, v Pomurju pa je bila osončenost enaka normali. Na Kredarici je bila tokrat debelina snežne odeje 1. oktobra 55 cm, a je sneg kmalu skopnel. Razen nekaj dni v prvi tretjini meseca so oktobra prevladovali toplejši dnevi od normale. Največji odkloni so bili v zadnji tretjini meseca (slika 1). Slika 2. V jesenske barve odeti vinogradi Krškega gričevja; Spodnje Dole, 8. oktober 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Autumn colours in vineyard; Spodnje Dole, 8 October 2022 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura rekordnih 14,4 °C, kar je 3,2 °C nad normalo in največ v nizu meritev na tej meteorološki postaji. K rekordni povprečni temperaturi so bolj prispevali topli popoldnevi kot jutra. Drugi najtoplejši oktober je bil v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14,0 °C), oktobra 2014 je bilo 13,6 °C, 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2013, 2018 in 2019 je bilo mesečno povprečje 13,2 °C, 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, in sicer 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura (slika 3) v Ljubljani je bila 10,4 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 20,5 °C, kar je 4,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in najvišja oktobrska povprečna najvišja dnevna temperatura. Drugi najtoplejši oktobrski popoldnevi so bili v letih 2001 in 2014 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši pa oktobra 1974 z 10,4 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Temperatura ( C) 20 Ljubljana 17 14 11 8 5 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v oktobru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in Ljubljana in October Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 8 Temperatura ( C) 5 2 -1 -4 -7 Kredarica -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v oktobru Figure 4.Mean daily maximum and minimum air temperature in Kredarica in October Oktober 2022 je bil tudi v visokogorju občutno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 5,0 °C, kar je 4,0 °C nad dolgoletnim povprečjem in do zdaj najvišja povprečna oktobrska temperatura. Drugi najtoplejši oktober je bil leta 2001 (4,7 °C), sledijo leto 1995 s 4,6 °C, na četrtem mestu je oktober 2019, oktobra 1967 in 2006 je bila povprečna temperatura 3,8 °C, leta 1977, 2005 in 2012 pa 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledi oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila oktobrska povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 4 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Slika 5. Odklon povprečne oktobrske temperature na državni ravni od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 5. October temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Pred tokratnim rekordno toplim oktobrom na državni ravni je bil oktober 2021 za 1,1 °C hladnejši od normale, pred tem pa so bili štirje zaporedni nadpovprečno topli oktobri. Oktober 2011 je bil na državni ravni primerljivo hladen kot oktober 2021, občutno hladnejši pa je bil oktober 2010. Od leta 1960 je bil najhladnejši oktober 1974 z odklonom −4,6 °C, naslednji najhladnejši, oktober 2003, je za normalo zaostajal za 2,4 °C. Drugi najtoplejši je bil oktober 1966 s presežkom 3,0 °C, zelo tesno pa mu sledi oktober 2001 (2,9 °C). V tem stoletju je bilo 14 oktobrov s pozitivnim in osem z negativnim odklonom temperature. Linearni trend v obdobju po letu 1961 je za oktober okrog 0,3 °C/desetletje in je statistično značilen. Oktobri so bili pred letom 1981 večinoma hladnejši od povprečja, v zadnjih štirih desetletjih pa temperatura v oktobrih vztrajno kaže naraščajoč trend. Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki, v rekordno toplem oktobru 2022 pa jih je bilo v Biljah kar šest, trije so bili v Postojni, dva v Kočevju, po en tak dan so zapisali na Bizeljskem, v Novem mestu in na Letališču Portorož. V Ljubljani toplih dni tokrat ni bilo, v preteklosti jih je bilo največ oktobra 2011, ko so jih našteli 6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. 10 Število dni Topli Ljubljana 8 Hladni 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Število toplih in hladnih dni v oktobru Figure 6. Number of days with maximum daily temperature at least 25 C and with minimum daily temperature below 0 C in October Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo pet hladnih dni. Po nižinah ni bilo takih dni. Tudi v Ljubljani (slika 6) je mesec minil brez hladnih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani največ hladnih dni v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. Temperatura ( C) 9 6 Ljubljana Murska Sobota 3 0 -3 -6 -9 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) -2 -6 Kredarica -10 -14 -18 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Najnižja oktobrska temperatura Figure 7. Absolute minimum air temperature in October 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 30 Ljubljana Murska Sobota 27 24 21 18 15 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 16 Temperatura ( C) 13 10 7 Kredarica 4 1 -2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 8. Najvišja oktobrska temperatura Figure 8. Absolute maximum air temperature in October Najvišjo oktobrsko temperaturo so z 22,6 °C že 6. oktobra izmerili v Murski Soboti, 9. oktobra pa s 25,1 °C v Portorožu. V Ljubljani se je temperatura najvišje povzpela 17. dne, izmerili so 23,4 °C, v preteklosti je bilo oktobra že večkrat topleje. Tega dne je bilo najtopleje tudi v Slovenj Gradcu (23,5 °C). Naslednji dan je bilo najtopleje na Letališču ER Maribor (23,0 °C). V Biljah je bilo najtopleje 19. oktobra, izmerili so 26,5 °C. Na Bizeljskem je bilo najtopleje 24. dne (25,0 °C). Veliko je bilo merilnih mest, kjer so najvišjo temperaturo v oktobru 2022 izmerili zadnji ali predzadnji dan meseca. Tudi na Kredarici, kjer je bila najvišja temperatura 13,0 °C dosežena predzadnji dan meseca, nekajkrat v preteklosti so oktobra že izmerili višjo temperaturo. Zadnjih pet dni oktobra je prevladovalo sončno in mirno vreme. Ponekod sta megla ali nizka oblačnost v posameznih dneh vztrajali ves dan in tam temperatura zraka ni presegla 15 °C. Drugod je bila ob sončnem vremenu temperatura večinoma okoli 20 °C, zlasti ponekod v nekoliko višjih legah tudi nad 25 °C. Ob koncu oktobra je bilo nenavadno toplo zlasti nad okoli 500 metrov nadmorske višine, marsikje je bilo za konec oktobra rekordno toplo. Nazadnje je bilo podobno toplo 23. in 24. oktobra 1971, ponekod tudi okoli 22. oktobra 2019. Več o tej epizodi nenavadno toplega vremena konec oktobra najdete na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ toplo_vreme_27okt-2nov2022.pdf V večjem delu Slovenije je bilo najhladnejše jutro 4. oktobra. Na Kredarici so izmerili −0,6 °C, v preteklosti je bila temperatura že večkrat precej nižja. V Ratečah se je ohladilo na 0,9 °C, na Letališču ER Maribor se je ohladilo na 0,5 °C. V Ljubljani se je temperatura spustila na 7,1 °C, kar je do zdaj najvišja izmerjena dnevna najnižja oktobrska temperatura v prestolnici. V Murski Soboti je bilo najhladnejše jutro 5. oktobra, izmerili so 3,3 °C. V Portorožu je bilo najhladneje 12. dne, temperatura se je spustila na 9,9 °C. V Biljah je bilo najhladneje 13. oktobra, izmerili so 7,3 °C, v Postojni pa je bilo najbolj hladno jutro zadnji dan meseca, ko se je temperatura spustila na 2,8 °C. Oktober 2022 je bil povsod toplejši od normale. Večina ozemlja je bila 3 do 4 °C toplejša od normale, največji odklon, in sicer od 4 do 5 °C, je bil na merilnih postajah z večjo nadmorsko višino. Najmanjši presežek povprečne temperature nad normalo je bil na jugu in delu severovzhodne Slovenije, tam je bil odklon večinoma od 2 do 3 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, October 2022 Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Oktober 2022 je na večini merilnih mest najtoplejši oktober do zdaj, drugi najtoplejši oktober je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu države pa leta 1966. Na Obali sta oktobra 2001 in 2004 druga najtoplejša oktobra. Izjema je Pomurje, kjer zaradi pogoste temperaturne inverzije tokratni oktober ni presegel povprečne temperature iz oktobra 1966 in oktobrov 2001 in 2014. Slika 10. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za vse oktobre v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, oktober 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 10. Temperature and precipitation anomaly for all October in the period 19612022 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Po mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin je bil oktober 2022 na državni ravni najbližji oktobru 2001. Vremenski potek in krajevne razmere so se med omenjenimi meseci seveda razlikovali. 15 Ljubljana Temperatura ( C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Murska Sobota Temperatura ( C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Novo mesto Temperatura ( C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 17 Portorož Temperatura ( C) 15 13 11 9 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 6 Temperatura ( C) 4 2 0 -2 -4 Kredarica -6 -8 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 11. Mean air temperature in October 9 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 15 Ljubljana Kredarica 10 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 20 15 10 5 0 5 1 3 5 7 -5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 30 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Bilje 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 25 20 15 10 15 10 5 Portorož 5 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Novo mesto 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 20 15 10 15 10 5 Celje 0 3 5 7 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 25 20 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 1 15 10 5 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 15 10 5 Let. ER Maribor Murska Sobota 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 12. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, oktober 2022 Figure 12. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), October 2022 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Na državni ravni je oktobra 2022 padavin močno primanjkovalo. Padavine so dosegle le 36 % normale in tokratni oktober spada med deseterico najbolj suhih od leta 1961. Najmanj namočen je bil skoraj popolnoma suh oktober 1965, sledi mu oktober 1995 s kazalnikom padavin 8 %. Najbolj namočen je bil oktober 1992 s kazalnikom 263 %, sledi mu oktober 1964 s kazalnikom 258 %, nato oktober 1980 s kazalnikom 206 % in oktober 1974 s kazalnikom 200 %. Do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja se je količina padavin oktobra v povprečju povečevala, nato pa se zmanjšuje, zaradi velike spremenljivosti linearni trend ni statistično značilen. V zadnjem stoletju je bilo 14 oktobrov pod in osem s kazalnikom padavin nad normalo. Slika 13. Odklon oktobrskih padavin na državni ravni od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 13. October precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Oktobrske padavine so prikazane na sliki 14. Po pričakovanju jih je bilo največ na območju Julijskih Alp, kjer je mestoma padlo nad 250 mm; v Bovcu so namerili 336 mm, v Breginju 282 mm in v Soči 265 mm. Na dobri polovici ozemlja je padlo manj kot 50 mm padavin. Kar nekaj merilnih postaj na severovzhodu je poročalo o manj kot 10 mm padavin, med njimi so Lendava, Veržej, Srednja Bistrica, Kobilje in Kančevci. Slika 14. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2022 Figure 14. Precipitation amount, October 2022 Padavine so bile najbližje normali na severozahodu države, v Bovcu so padavine normalo celo nekoliko presegle. Drugod je bilo oktobra 2022 manj padavin od normale. V primerjavi z oktobrskim povprečjem obdobja 1981–2010 je bil oktober 2022 najbolj sušen na severovzhodu države, na primer: v Lendavi je padlo le 9 % normalnih padavin. Manj kot 15 % normale so padavine dosegle tudi v Veržeju, Srednji Bistrici, Jeruzalemu, Kobiljem, Kančevcih in Kočevju. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Višina padavin oktobra 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in October 2022 compared with the 1981–2010 normal Oktobra je v Ljubljani padlo 78 mm padavin, kar je 53 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2022 Table 1. Monthly meteorological data, October 2022 Postaja Letališče JP Zgornje Jezersko Trenta Soča Vojsko Tržič Kneške Ravne Nova vas Sevno Lendava Mačkovci NV 362 876 622 485 1065 526 739 720 501 190 274 Padavine in pojavi RR RP 62 45 75 40 204 82 265 85 94 39 72 50 224 69 42 26 38 29 6 9 11 15 SD 3 4 5 5 4 4 6 4 — 2 4 LEGENDA NV RR RP SD LEGEND: − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1mm V Novem mestu je padlo 33 mm dežja, kar je le 28 % dolgoletnega povprečja oktobrskih padavin. Od sredine minulega stoletja je bil na tem merilnem mestu povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat namerili 176 mm, kar je 74 % normale. Najbolj namočen je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so namerili 33 mm, kar je 30 % normale. Najbolj obilne so bile padavine oktobra 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila suha oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo 11 mm, kar je 17 % normale. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 200 Murska Sobota Padavine (mm) 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 600 Padavine (mm) 500 Ljubljana 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 350 Novo mesto Padavine (mm) 300 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 600 Padavine (mm) 500 Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 16. Oktobrske padavine Figure 16. Precipitation in October Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo oktobra 2022 največ na Kredarici, našteli so 7 takih dni. V Lendavi sta bila taka le dva dneva. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Kneške Ravne Soča Breginj Krn Trenta Vojsko Lokve Kredarica Žiri Babno Polje Zg. Jezersko Logatec Vrhnika Črnivec Postojna Bled Nova vas na Bl. Rateče Solčava Vedrijan Luče Lesce Bilje Kočevje Godnje Ilirska Bistrica Gornji Grad Ljubljana Podpeca Črnomelj Movraž Krvavec Novo mesto Mežica Lisca Slovenj Gradec Celje Portorož Velenje Metlika Podčetrtek Bizeljsko Dravograd Let. ER Maribor Ptuj Jeruzalem Lendava Murska Sobota Kančevci Normala 0 50 100 150 200 Oktobra 2022 250 300 350 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in October 2022 and the 1981–2010 normal Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Oktober 2022 je bil na državni ravni nadpovprečno osončen. Kazalnik osončenosti glede na normalo je 132 %. Od leta 1961 je bil na državni ravni najbolj sončen oktober 1971, s kazalnikom 164 %, z nadpovprečno osončenostjo sta izstopala še oktobra 1969 (kazalnik 152 %) in 1989 (kazalnik (151 %). 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Najslabše je bil osončen oktober 1964, s kazalnikom 53 %. V tem stoletju je bilo 12 oktobrov nad in deset s kazalnikom osončenosti pod vrednostjo dolgoletnega oktobrskega povprečja 1981–2010. V povprečju je osončenost oktobrov do konca prejšnjega tisočletja padala, nato pa ponovno narašča. Linearni trend ni statistično značilen. Slika 18. Odklon oktobrskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od oktobrskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 18. October sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Oktobra 2022 je bilo v Pomurju toliko sončnega vremena kot v povprečju obdobja 1981–2010, drugod je bilo sončnega vremena več od normale. V večini države je osončenost presegla normalo za 20 do 40 %. Za več kot 40 % je bila normalna osončenost presežena v Šmarati, Lavrovcu, Postojni, Bohinjski Češnjici in Slovenj Gradcu. Osončenost je normalo presegla za manj kot petino ponekod na severozahodu, v Ljubljani in na severovzhodu, kjer se je presežek hitro nižal vse do tega, da je bila v Pomurju osončenost izenačena z normalo. Slika 19. Razmere so bile ugodne za dela na poljih. Mala Loka pri Višnji Gori, 23. oktober 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. The conditions were favorable for work in the fields. Mala Loka near Višnja Gora, 23 October 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Največ sončnega vremena je bilo na Primorskem, in sicer v Biljah (207 ur), v Portorožu (203 ure), v Godnjah (202 uri) in v Vedrijanu (200 ur). Zaradi pogoste nizke oblačnosti ali megle je bilo najmanj sončnega vremena v Ljubljani in Murski Soboti, v obeh krajih je sonce sijalo le po 133 ur. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 20. Bright sunshine duration in October 2022 compared with the 1981–2010 normals V Ljubljani je bilo 15 % več sončnega vremena kot normalno. Najbolj sončen oktober doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledi oktober 2017 (183 ur), nato pa oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur). Med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). 24 20 Oblačno Ljubljana Jasno Št. dni 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število jasnih in oblačnih dni v oktobru Figure 21. Number of clear and cloudy days in October Jasni so dnevi s povprečno oblačnostjo pod petino. V Biljah je bilo 11 takih dni, na Obali 7, na Kredarici in v Novem mestu 5. V Ljubljani je že peti oktober zapored minil brez jasnega dneva. Oktobra 2017 jih je bilo kar 6, pred tem pa je pet oktobrov minilo brez jasnega dneva. Največ, in sicer 8, jih je bilo oktobra 2011. Predvsem jutranja megla ob sicer lepem jesenskem vremenu prispeva k redkim jasnim dnevom po nižinah v notranjosti države, še posebej pa je to opazno v Ljubljanski kotlini. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Jeseni jih je navadno več kot jasnih, a tokrat je bilo tudi nekaj izjem. Na Obali je bil le en oblačen dan, trije taki dnevi so bili v Biljah in Slovenj Gradcu. Štirje oblačni dnevi so bili na Kredarici in na Bizeljskem. Največ oblačnih dni je bilo v Murski Soboti, kjer so jih našteli 7, k številu oblačnih dni sta v Pomurju prispevali pogosta megla in nizka oblačnost. V Ljubljani je bilo pet oblačnih dni, največ jih je bilo v prestolnici oktobra 1987, in sicer 20, le dva pa sta bila oktobra 1971. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Primorskem, v Biljah so oblaki v povprečju prekrivali 3,6 desetin neba, v Portorožu pa 3,8 desetin neba. Na Kredarici je bila povprečna oblačnost 4,9 desetin, največ neba pa so oblaki v povprečju prekrivali v Kočevju in Črnomlju, in sicer 6,2 desetini. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 250 200 Ljubljana 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Sončno obsevanje (ura) 250 200 Novo mesto 150 100 50 0 1961 1964 1967 1970 1973 1976 1979 1982 1985 1988 1991 1994 1997 2000 2003 2006 2009 2012 2015 2018 2021 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v oktobru Figure 22. Sunshine duration in October Na sliki 23 so prikazane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 75 8 60 8 45 6 30 4 2 15 2 0 0 10 Ljubljana 20 6 15 4 10 5 0 1 3 5 7 Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) 3 5 7 12 12 30 10 10 10 24 8 8 8 18 6 6 6 12 4 4 4 6 2 2 2 0 0 12 1 3 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) Padavine (mm) 0 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 3 5 7 12 6 15 4 10 Padavine (mm) 20 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 8 2 5 0 3 5 7 25 10 20 8 15 6 10 4 5 2 0 0 1 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 18 12 3 5 7 12 Murska Sobota 12 8 9 6 6 4 3 3 5 7 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 2 0 0 Padavine (mm) 10 Osončenost (ura) 15 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 Let. ER Maribor 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 Celje 25 Osončenost (ura) Portorož Bilje Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 36 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) 25 Osončenost (ura) 30 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2022 (opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue) in mm and daily bright sunshine duration (yellow) in hours, October 2022 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2022 Table 2. Monthly meteorological data – October 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS 5,0 10,2 15,6 13,1 12,3 14,4 13,3 13,8 13,8 13,3 13,1 12,0 12,4 12,4 16,3 TOD 4,0 2,9 2,7 3,0 2,9 3,2 2,5 3,1 3,0 3,2 2,8 2,8 2,2 3,3 2,3 TX 7,9 18,5 23,2 19,8 20,3 20,5 20,2 20,3 20,4 21,3 20,0 19,6 19,1 18,8 22,6 TM 2,4 5,0 10,5 7,7 7,4 10,4 8,7 9,3 8,7 7,8 7,6 6,6 7,5 7,7 12,4 Temperatura TAX DT 13,0 30 23,8 31 26,5 19 26,0 30 26,0 31 23,4 17 25,0 24 25,0 31 23,8 31 24,9 30 23,0 18 23,5 17 22,6 6 22,9 30 25,1 9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka ( C) TOD − temperaturni odklon od povprečja ( C) TX − povprečni temperaturni maksimum ( C) TM − povprečni temperaturni minimum ( C) TAX − absolutni temperaturni maksimum ( C) DT − dan v mesecu TAM − absolutni temperaturni minimum ( C) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 C TAM −0,6 0,9 7,3 2,8 3,3 7,1 4,8 5,9 5,0 3,6 0,5 2,3 3,3 4,7 9,9 DT 4 4 13 31 4 4 4 4 4 4 4 4 5 4 12 SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SM 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 0 6 3 2 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 TD 466 295 0 34 125 0 59 25 34 44 68 135 130 95 0 Sonce OBS RO 160 117 — — 207 135 193 145 — — 133 115 — — 161 136 — — 168 — 187 137 182 141 133 99 — — 203 125 Oblačnost PO SO SJ 4,9 4 5 — — — 3,6 3 11 5,5 9 4 6,2 5 2 5,9 5 0 5,5 4 1 5,2 6 5 6,2 9 2 — — — 5,7 6 1 5,4 3 1 5,4 7 2 — — — 3,8 1 7 − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja RR 176 127 50 38 35 78 30 33 53 39 17 37 11 90 34 RP 74 78 32 23 22 53 30 28 38 34 20 32 17 57 30 SD SN SG SS SSX P PP Padavine in pojavi SD SN SG SS 7 0 9 11 4 1 — 0 4 1 — 0 4 1 12 0 4 0 20 0 5 1 24 0 3 0 24 0 4 0 — 0 4 0 17 0 4 0 — 0 3 0 15 0 3 0 — 0 4 0 — 0 3 2 — 0 3 0 2 0 SSX 55 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 n  (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 19 Tlak P PP 757,0 5,5 — 10,1 1015,4 14,3 959,9 12,4 — 11,3 987,4 12,9 — 12,5 996,9 13,2 1004,4 13,4 993,9 12,7 991,2 12,5 — 11,7 1000,6 12,3 963,1 11,9 1021,4 15,3 − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). TD  DT 1 — — — — — — — — — — — — — — Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Novo mesto Murska Sobota Kredarica Portorož – letališče Bilje Slika 24. Vetrne rože, oktober 2022 20 Figure 24. Wind roses, October 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože za šest krajev (slika 24), ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja in objekti v okolici, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema pihal v 18 % terminov, tudi severozahodnik s sosednjima smerema je pihal v 18 % terminov, brezvetrja je bilo 43 %. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 47 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 31 %. V Novem mestu je južni veter s sosednjima smerema pihal v 34 % primerov, zahodjugozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 32 % primerov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 19 %. V Portorožu sta izrazito prevladoval vzhodjugovzhodni veter, pripadlo mu je 60 % terminov. V Biljah je močno, kar v 63 %, prevladoval vzhodnik s sosednjima smerema. V Murski Soboti je bil veter porazdeljen dokaj enakomerno po smereh, nekoliko pogostejši je bil veter z vzhodno komponento smeri. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, oktober 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, October 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka I. II. III. M 0,8 2,6 4,8 2,8 1,5 3,1 5,3 3,2 0,7 2,6 4,9 2,8 0,3 1,8 4,5 2,3 1,1 2,9 4,9 3,0 0,6 2,0 5,8 2,9 0,8 2,2 4,3 2,5 1,2 2,3 5,4 3,0 1,0 3,2 5,6 3,3 1,1 2,1 5,7 3,1 0,5 2,8 5,3 2,9 1,2 1,8 4,8 2,7 0,7 2,6 5,9 3,2 0,6 2,7 4,9 2,8 0,3 2,2 4,0 2,2 I. 32 30 7 31 10 10 18 52 34 13 44 32 7 18 15 Padavine II. III. 1 92 0 124 0 50 0 57 0 53 0 31 2 63 0 53 0 132 2 63 1 170 0 52 1 94 1 69 0 31 M 45 53 20 30 23 14 30 38 57 28 78 32 34 32 17 I. 146 120 144 123 141 — — — — 145 131 142 133 133 115 Sončno obsevanje II. III. M 116 120 129 119 113 115 140 127 137 132 119 125 164 129 144 — — — — — — — — — — — — 127 121 132 119 124 125 146 127 139 127 131 131 142 147 141 114 60 99 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina oktobra je bila nekoliko toplejša od normale, največji odklon je bil v Ljubljani z 1,5 °C. Padavin je bilo povsod malo, le v Črnomlju so dosegle polovico dolgoletnega povprečja. Bilo je nadpovprečno sončno, za 45 % je osončenost presegla normalo na Letališču JP Ljubljana, Letališču ER Maribor in v Novem mestu. V drugi tretjini oktobra je bil temperaturni presežek nad normalo večji kot v prvi tretjini. Odkloni so bili od 1,8 do 3,2 °C. Padavin ni bilo, osončenost pa je opazno presegla normalo, presežek je bil od 14 do 64 %. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 25 Topli in sončni dnevi so ugodno vplivali tudi na rast trave. Podgorica pri Šmarju, 19. oktober 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 25. The warm and sunny days had a favorable effect on the growth of grass. Podgorica near Šmarje, 19 October 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Zadnja tretjina meseca je bila občutno toplejša od normale; presežek je bilo od 4 do 6 °C. Z redkimi izjemami je bilo padavin manj kot normalno, ponekod je padla le tretjina običajnih padavin, v Ratečah pa so padavine normalo presegle za dobri dve tretjini. Zaradi pogoste nizke oblačnosti je sončnega vremena v Prekmurju primanjkovalo, drugod je osončenost presegla normalo, v Slovenj Gradcu skoraj za polovico. Št. dni s snežno odejo 35 Kredarica 30 25 20 15 10 5 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 26. Število dni s snežno odejo v oktobru na Kredarici Figure 26. Number of days with snow cover in October Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša prvi dan meseca, ko so namerili 55 cm snega. Nato je sneg kopnel in 10. dne so bila tla kopna. Ob padavinah so nato snežno odejo zapisali še dvakrat v zadnji tretjini meseca. Od sredine minulega stoletja so bili na Kredarici brez snega v oktobru 1965, po največ 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Debelina snežne odeje (cm) 60 Kredarica 50 40 Slika 27. Debelina snežne odeje na Kredarici oktobra 2022 Figure 27. Snow cover depth on Kredarica in October 2022 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 11 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007 ter 2020, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v oktobrih 1962 in 2014. Po nižinah oktobra 2022 ni bilo snega. Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija; avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. Na nekaj opazovalnih postajah so oktobra 2022 zapisali po en nevihten dan, v Lescah pa dva. Maks. višina snega (cm) 210 180 Kredarica 150 120 90 60 30 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Slika 28. Najvišja oktobrska snežna odeja Figure 28. Maximum snow cover depth in October V Novem mestu in Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so imeli največ takih dni, in sicer 6, v oktobru 1982. V Ratečah so jih največ zabeležili leta 1993 (7). Št. dni z nevihto 12 10 8 Ljubljana 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 29. Number of days with thunderstorms in October Na Kredarici so zapisali 9 dni z meglo, pogostejša je bila megla v nižinskem svetu v notranjosti države. V dveh dnevih so pojav megle opazili celo na Letališču Portorož. V Postojni je bila megla opažena 12 dni, na Letališču ER Maribor 15 dni, v Črnomlju 17 dni, v Kočevju 20 dni. Na Bizeljskem in v Ljubljani so pojav megle zapisali v 24 dnevih. Žal samodejne meteorološke postaje ne zagotavljajo podatka o pojavu megle. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov in spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Kot že omenjeno zgoraj, je bilo v Ljubljani oktobra 2022 opaženih 24 dni z meglo, kar je 13 dni več od povprečja obdobja 1981–2010, ki je 11 dni. Drugo najvišje število oktobrskih dni z opaženo meglo lahko pripišemo prevladujočemu umirjenemu jesenskemu vremenu. Od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Št. dni z meglo 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 30. Število dni z meglo v oktobru Figure 30. Number of foggy days in October Slika 31. Morje je bilo primerno za kopanje še vse do konca meseca. Strunjan, 16. oktober 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. The sea was suitable for swimming until the end of the month. Strunjan, 16 October 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 32 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani, ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bilo dnevno povprečje 979,6 mb, do 6. dne se je zvišal na 994,1 mb. Po znižanju na 982,4 mb 15. oktobra je zračni tlak hitro narasel na 994,4 mb 17. dne, kar je največ v oktobru 2022. Tretjič se je zračni talk dvignil visoko 27. dne, dnevno povprečje je doseglo 993,5 mb. Zadnji dan oktobra se je zračni tlak močno znižal, in sicer na 975,6 mb, kar je najnižje dnevno povprečje v tem mesecu. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Delni tlak vodne pare je bil oktobra 2022 večino dni med 12 in 14 mb. Najnižji je bil z 10,4 mb 20. oktobra, najvišji pa s 15,6 mb 24. dne. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 995 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 990 985 980 14 12 Ljubljana 10 975 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2022 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2022 SUMMARY At the national level, October 2022 was 3.3 C warmer than normal and thus the warmest October ever, precipitation was 36 % of the normal and sunny weather exceeded the normal by 32 %. October 2022 was record warm at many measuring points, mostly the normal was exceeded by 3 to 4 C, and the largest anomaly, namely from 4 to 5 C, was at measuring stations at a higher altitude. The smallest anomaly of the average temperature was in the south and part of northeastern Slovenia, where the anomaly was mostly from 2 to 3 C. The month was also marked by unusually warm weather at the end of October, especially above 500 meters above sea level, it was record warm for the end of October. At the national level, this October is among the ten driest since 1961. As expected, the most precipitation fell in the area of the Julian Alps, where in some places more than 250 mm were observed. A good half of Slovenia received less than 50 mm of precipitation; some places reported less than 10 mm of precipitation. Precipitation was closest to normal in the northwest of the country, in Bovec it even slightly exceeded the normal. Elsewhere, compared to the normal, precipitation was below the normal, most notably in the northeast of the country, where in several places fell less than 15 % of the normal precipitation. October 2022 was mostly sunnier than normal, with sunshine exceeding the normal by 20 to 40 % in most of the country. The sunshine exceeded the normal by more than 40 % in Šmarata, Lavrovec, Postojna, Bohinjska Češnjica and Slovenj Gradec. There was a smaller surplus in the northwest and in Ljubljana. In the northeast of the country, there was as much sunny weather as normal. On Kredarica, the snow cover was present for 11 days; on 1 October it was 55 cm deep. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2022 Weather development in October 2022 Janez Markošek 1. oktober Na zahodu pretežno oblačno, dopoldne rahel dež, drugod delno jasno, jugozahodnik Nad severozahodno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v spodnjih plasteh ozračja je z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak (slike 1–3). Sprva je bilo pretežno oblačno, do jutra je dež v zahodni in severozahodni Sloveniji ponehal. Čez dan je bilo v zahodni Sloveniji pretežno oblačno, dopoldne so bile ponekod v hribovitem svetu na zahodu še manjše, krajevne padavine. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24 °C, najtopleje je bilo v Beli krajini. 2. oktober Delno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, več oblačnosti na severovzhodu Iznad jugozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka, oslabljena vremenska fronta se je z zahodnim višinskim vetrom prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu. Naslednja ji je hitro sledila v noči na 3. oktober. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo, v severovzhodni Sloveniji pa pretežno oblačno. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Sredi noči na 3. oktober je ponekod v severozahodni, osrednji in vzhodni Sloveniji padlo nekaj kapelj dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 3. oktober Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla, šibka burja Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad Alpe. V višinah je s severozahodim vetrom pritekal topel in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja, na severovzhodu pa severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23, na Primorskem do 25 °C. 4.–5. oktober Pretežno jasno, več oblačnosti občasno na jugozahodu, zjutraj megla, čez dan šibak jugozahodnik V območju visokega zračnega tlaka je v višinah pihal topel in suh severozahodnik, v sprodnjih plasteh ozračja pa je prevladoval šibak jugozahodnik. Pretežno jasno je bilo le ponekod na Primorskem in Notranjskem je bilo občasno več oblačnosti. Zjutraj in dopodne je bila marsikje po nižinah megla. Čez dan je ponekod pihal šibak jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 18 do 26 °C, še nekoliko topleje je bilo na Primorskem. 6.–7. oktober Pretežno jasno, zjutraj in dopodne po nekaterih nižinah megla, prvi dan šibka burja, toplo V območju visokega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal topel in suh zrak (slike 4–6). Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je drugi dan ponehala. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24, na Primorskem do 26 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 8. oktober Delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla Območje visokega zračnega tlaka je nad Alpami prehodno oslabelo, severno od Alp se je proti vzhodu pomikala vremenska motnja, ki je na vreme pri nas vplivala s povečano oblačnostjo. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 19 do 24 °C. 9. oktober Na Primorskem delno jasno s šibko burjo, drugod zmerno do pretežno oblačno Iznad severovzhodne Evrope je nad naše kraje segala oslabljena vremenska motnja. Za njo se je nad Alpami znova krepilo območje visokega zračnega tlaka. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20, na Primorskem do 24 °C. 10. oktober Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj na jugozahodu krajevne plohe Naši kraji so bili sicer v območju visokega zračnega tlaka, vendar se je jugozahodno od nas zadrževala manjša višinska motnja. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Zjutraj in deloma dopoldne so bile v jugozahodni Sloveniji krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20, na Primorskem do 24 °C. 11. oktober Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj megla, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, oslabljena vremenska motnja se je zadrževala severno od Alp. Pretežno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 25 °C. 12. oktober Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod več oblačnosti, zjutraj megla V območju visokega zračnega tlaka se je nad nami ob šibkem zahodnem vetru zadrževal nekoliko bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo več oblačnosti, najbolj oblačno je bilo v jugovzhodni in južni Sloveniji. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 21, na Primorskem do 23 °C. 13.–14. oktober Delno jasno, zjutraj in dopoldne marsikje po nižinah megla Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo pa obsežno ciklonsko območje. V višinah je z zahodnim do severozahodnim vetrom pritekal razmeroma topel zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne je bila marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22, na Primorskem do 24 °C. 15. oktober Sprva pretežno oblačno in ponekod megleno, popoldne delne razjasnitve, ponekod jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, z zahodnim do jugozahodnim vetrom je v višinah pritekal vlažen zrak (slike 7–9). Sprva je bilo pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno. Popoldne se je delno zjasnilo, le na severnem Primorskem in Notranjskem je ostalo pretežno 27 Agencija Republike Slovenije za okolje oblačno. Ponekod je zapihal šibak jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 16. oktober Pretežno jasno, več oblačnosti na Primorskem in Notranjskem, zjutraj in dopoldne megla Nad zahodno in severno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, z jugozahodnim vetrom je v višinah pritekal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo ponekod na Primorskem in Notranjskem. Zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25 °C. 17.–19. oktober Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne megla, toplo Sprva je bilo območje visokega zračnega tlaka nad Alpami in Balkanom, drugi dan se je severovzhodno od nas proti jugovzhodu pomikala vremenska fronta. Za njo se je tudi nad srednjo Evropo okrepilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le zadnji dan popoldne je bilo na vzhodu več spremenljive oblačnosti. Zjutraj in dopoldne je bila po nižinah megla. Zadnji dan je na Primorskem pihala šibka burja. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 20 do 26 °C. 20. oktober Sprva pretežno oblačno, popoldne delne razjasnitve, šibka burja Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje, vremenska fronta se je prek Alp pomikala proti severovzhodu in slabela. Zjutraj in dopoldne je bilo pretežno oblačno, nekaj jasnine je bilo na Primorskem, kjer je pihala šibka burja. Popoldne se je tudi drugod delno zjasnilo, le na Gorenjskem je ostalo zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 20, na Primorskem do 23 °C. 21. oktober Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla, na severu in severozahodu rahel dež Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnim vetrom pritekal topel in vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah še megla. Čez dan je pihal jugozahodni veter, v severozahodni in severni Sloveniji so bile manjše krajevne padavine. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 20, na Primorskem do 22 °C. 22. oktober Oblačno, dež se popoldne razširi na vso Slovenijo, jugozahodnik, jugo, nato severnik Naši kraji so bili v območju močnega višinskega jugozahodnega vetra, vremenska fronta se je zadrževala na Alpah in je popoldne prešla Slovenijo (slike 10–12). Oblačno je bilo. Zjutraj in dopoldne je deževalo v severozahodni in severni Sloveniji, popoldne se je dež razširil na vso državo, le na severovzhodu je bilo povečini suho. V prvem delu noči je dež ponehal. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Ob prehodu hladne fronte je prehodno zapihal severni veter. Najtopleje je bilo ob morju in v Posavju, kjer se je ogrelo do 22 °C. 23. oktober Oblačno, v zahodni polovici Slovenije krajevne padavine, na vzhodu delno jasno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, nad jugovzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Z jugozahodnim vetrom je v višinah pritekal vlažen zrak. Sprva je bilo povsod oblačno in ponekod megleno. V zahodni polovici Slovenije so bile do večera občasne krajevne padavine. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Popoldne se je ponekod na vzhodu delno zjasnilo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 °C na severozahodu do 24 °C ob morju. 24. oktober Na vzhodu pretežno jasno, drugod več oblačnosti, na severozahodu občasno dež, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta se je zadrževala na Alpah. Z jugozahodnim vetrom je k nam pritekal topel in vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, v severozahodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Ponoči so se padavine okrepile in do jutra zajele vso Slovenijo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 24 °C. 25. oktober Sprva v večjem delu države deževno, popoldne povečini suho, od severozahoda razjasnitve Vremenska fronta se je zgodaj zjutraj ob jugozahodnem višinskem vetru pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad Alpami okrepilo območje visokega zračnega tlaka (slike 13–15). Oblačno je bilo, v drugi polovici noči in zjutraj so bile v večjem delu Slovenije padavine s krajevnimi nalivi. Povečini suho je bilo v severovzhodni Sloveniji. Dopoldne je dež povsod ponehal. Popoldne so bile v jugovzhodni Sloveniji še kratkotrajne krajevne plohe, od severozahoda se je pričelo jasniti. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 21, na Primorskem do 24 °C. 26. oktober Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj in dopoldne po nekaterih nižinah megla Nad vzhodnimi Alpami, Balkanom ter osrednjim in zahodnim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnim vetrom pritekal postopno bolj suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 27.–31. oktober Pretežno jasno, predvsem zjutraj in dopoldne po nižinah megla, zelo toplo Nad srednjo, vzhodno in južno Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je ob šibkem vetru zadrževal zelo topel in suh zrak (slike 16–18). Pretežno jasno je bilo, po nižinah je ponoči nastala megla, ki se je do poldneva večinoma razkrojila. Predvsem v Posavju in Prekmurju se je od 29. do 31, oktobra megla zadržala tudi del popoldneva. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile nad 20 °C, hladneje je bilo le v krajih z dolgotrajno meglo. Zelo toplo je bilo tudi v višjih legah. Podrobneje o zelo toplem vremenu na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ toplo_vreme_27okt-2nov2022.pdf 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 10. 2022 Slika 2. Satelitska slika 1. 10. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 October 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 October 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 10. 2022 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 October 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 7. 10. 2022 Slika 5. Satelitska slika 7. 10. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 7 October 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 7 October 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 7. 10. 2022 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 October 2022 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 15. 10. 2022 Slika 8. Satelitska slika 15. 10. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 15 October 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 15 October 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 15. 10. 2022 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 15 October 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. 10. 2022 Slika 11. Satelitska slika 22. 10. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 October 2022 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 22 October 2022 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 10. 2022 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 22 October 2022 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 10. 2022 Slika 14. Satelitska slika 25. 10. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 October 2022 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 October 2022 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 10. 2022 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 October 2022 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. 10. 2022 Slika 17. Satelitska slika 30. 10. 2022 ob 13. uri ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 October 2022 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 October 2022 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 10. 2022 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 October 2022 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V OKTOBRU 2022 Climate in the World and Europe in October 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v oktobru 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991– 2020, ki je v tekstu navedeno kot normala. Slika 1. Odklon temperature oktobra 2022 od oktobrskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for October 2022 relative to the October average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do oktobra 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, oktobrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to October 2022. The darker coloured bars denote the October values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Po zaslugi prevladujočega jugozahodnega zračnega toka je bil oktober 2022 v Evropi najtoplejši do zdaj (slika 1). Rekordno topel je bil oktober v Avstriji, Švici in Franciji, pa tudi v velikih delih Italije in Španije. V Franciji je bila povprečna oktobrska temperatura 17,2 °C. Tudi v Avstriji in Švici še ni bilo tako toplega oktobra. Marsikje v zahodni Evropi so izmerili rekordno visoko dnevno temperaturo za oktober; v Franciji in Španiji so izmerili celo 30 °C. V Avstriji so poročali tudi o najtoplejši oktobrski noči na državni ravni z 20,4 °C, kar je najpoznejša tropska noč v zgodovini Avstrije, kjer je tropska noč opredeljena kot dan, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Na Islandiji in v Turčiji je bilo hladneje od normale. Tudi v Kanadi in zahodnem delu ZDA je bilo nadpovprečno toplo. V Britanski Kolumbiji so normalo presegli za približno 3 °C. Opazno nad normalo je bila povprečna oktobrska temperatura tudi na Grenlandiji in v Sibiriji. Na Bližnjem vzhodu, v Iranu in južni polovici Afrike je bilo topleje od normale. Nižja od normale je bila povprečna oktobrska temperatura v večjem delu Avstralije, še posebej v zahodni Avstraliji. Na jugovzhodu ZDA, v delih Mehike, Južne Amerike, severne Afrike, na manjših območjih po vsej Aziji in na skrajnem vzhodu Rusije je bil oktober hladnejši od normale. Nad normalo je bila temperatura površja večjega dela Atlantika, Arktičnega oceana, severozahodnega Tihega oceana in v pasu južnega Tihega oceana, ki se razteza od severne Avstralije do južne Južne Amerike. Temperatura morskega zraka je bila nižja od povprečja na velikem območju, ki pokriva tropski in južni subtropski vzhodni Tihi ocean, kar kaže na nadaljevanje razmer la niña, pa tudi ob obali zahodne Antarktike. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do oktobra 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, oktobrski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to October 2022. The darker coloured bars denote the October values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura oktobra 2022 je bila 1,92 °C nad normalo, kar je do zdaj najtoplejši oktober. Drugi najtoplejši oktober do zdaj je za 0,5 °C (slika 2) hladnejši od tokratnega. Na svetovni ravni je bil oktober 2022:   0,41 °C toplejši od oktobrskega povprečja obdobja 1991–2020; približno 0,04 °C hladnejši od oktobra 2019, ki je do zdaj najtoplejši oktober; 34 Agencija Republike Slovenije za okolje  le nepomembno hladnejši od oktobra 2015 on 2021. Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od novembra 2021 do oktobra 2022 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for November 2021 to October 2022 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:         0,32 °C nad normalo; nad normalo na večini kopnega in oceanov z izjemo vzhodnega Tihega oceana; izrazito nad normalo na območju, ki se razteza iznad severa Bližnjega vzhoda nad severno Sibirijo, nad osrednjim delom ZDA, osrednjo in vzhodno Afriko ter večino Antarktike; nad normalo nad morji okoli Antarktike, večino severnega Tihega oceana in delu južnega Tihega oceana; nadpovprečna nad skoraj vso Evropo; pod normalo na nekaterih kopenskih območjih Kanade in Aljaske, v severovzhodnem delu Južne Amerike, delih južne Afrike, južni Avstraliji in delih Antarktike; podpovprečna nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer se je la niña, ki je dosegla vrhunec v zadnjih mesecih leta 2020, ponovno okrepila v letu 2021 in se nadaljuje v letu 2022; podpovprečna v Čukotskem morju in delih vzhodnega severnega Tihega oceana in na več območjih južnega Tihega oceana. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Povprečna svetovna temperatura je bila v zadnjih dvanajstih mesecih 1,2 °C nad temperaturo v predindustrijski dobi. Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkotrajne odmike regionalne in svetovne povprečne temperature. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016, drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja oz. junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od novembra 2021 do oktobra 2022, je 0,71 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to October 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Oktobra 2022 je bilo v večjem delu južne Evrope in na Kavkazu bolj suho od normale. Nad severozahodnim Pirenejskim polotokom, v delih Francije in Nemčije, Združenega kraljestva in Irske, severozahodne Skandinavije, večini vzhodne Evrope in osrednje Turčije je bilo padavin več od normale. Manj padavin od normale je bilo v večini osrednje Severne Amerike, nad Afriškim rogom, v delih Rusije, osrednje Azije in Kitajske ter v delih Južne Amerike. Drugod v Severni Ameriki in nad južno osrednjo Azijo je bilo več padavin od normale. Na vzhodu in jugovzhodu Avstralije so obilne padavine povzročile hude poplave. Morski led Povprečna mesečna površina arktičnega morskega ledu oktobra 2022 je bila 7,1 milijona km2, kar je 0,7 milijona km2 (ali 9 %) pod normalo. Tokratna površina morskega ledu se uvršča na osmo najnižje mesto za oktober v nizu satelitskih podatkov, ki se začenja leta 1979. Čeprav se nadaljuje niz podpovprečne 36 Agencija Republike Slovenije za okolje površine arktičnega ledu, je tokrat površina opazno nad rekordno majhno površino v oktobru 2020, ko je bilo ledu za 27 % manj od normale. Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov oktobra 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega oktobrskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na oktobrsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for October 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for October for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for October 2022 relative to the October average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Zemljevid odklona koncentracije morskega ledu za oktober 2022 kaže pretežno podpovprečno koncentracijo v različnih delih Arktičnega oceana. Najbolj opazni izjemi sta območji nadpovprečnih koncentracij v severnem morju Laptevov in v osrednjem vzhodnem Sibirskem morju. Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za oktobre od leta 1979 do 2022 v primerjavi z oktobrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all October months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the October average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktobra 2022 je površina morskega ledu na Antarktiki v povprečju dosegla 17,9 milijona km2, kar je 0,7 milijona km2 (4 %) pod normalo in tretja najmanjša oktobrska površina v nizu razpoložljivih podatkov ter enako razmeram oktobra 2016. Najmanjša oktobrska površina antarktičnega ledu je bila leta 1986 z odklonom 6 % pod normalo. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za oktobre od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi s oktobrskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all October months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the October average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov oktobra 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v oktobrskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od oktobrskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for October 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for October for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for October 2022 relative to the October normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Še naprej so prevladovali negativni odkloni koncentracije morskega ledu okoli Antarktičnega polotoka, v severnem Weddllovem morju in naprej proti vzhodu vzdolž obale vzhodne Antarktike. Koncentracija 38 Agencija Republike Slovenije za okolje morskega ledu je bila najbolj pod normalo v Bellingshausnovem morju, zahodno od Arktičnega polotoka. Nadpovprečno veliko ledu je bilo v severnem Amundsenovem in Rossovem morju. Ozonska luknja Oktobra je bila ozonska luknja nad južnim zemeljskim polom dobro razvita in se je nadaljevala še v november. Na spodnji sliki so razmere sredi in konec oktobra 2022. Slika 10. Celotna debelina ozona nad Antarktiko v DU 15. (zgoraj) in 31. oktobra (spodaj) 2022 (levo); odklon debeline ozonske plasti od normale nad Antarktiko v % 15. in 31. oktobra 2022 (desno); vir: Environment and Climate Change Canada, Ozone map archive, https://www.canada.ca/ Figure 10. Total ozone in DU over Antarctica on 15 (upper row) and 31 (lower row) October 2022 (left) and deviation from the normal in % on 15 and 31 October 2022 (right); source: Environment and Climate Change Canada, Ozone map archive, https://www.canada.ca/ 39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V OKTOBRU 2022 Agrometeorological conditions in October 2022 Marko Puškarić ktober je bil izjemno topel in podpovprečno moker mesec. Povprečne temperature zraka so bile za okoli 3,3 °C višje kot običajno z največjimi odkloni v visokogorju. Temperature zraka so v večjem delu države znašala med 9 in 11 °C, na Primorskem pa med 13 in 14 °C. Najtopleje je bilo v začetku tretje dekade meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 13 in 19 °C. Podpovprečne temperature so bile le v prvih dneh oktobra, ko se je zrak ponekod ohladil pod 5 °C (Celje, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Rateče, Maribor). O Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2022 Postaja pov, Bilje Celje Cerklje – let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce – let, Maribor – let. Ljubljana – let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož – let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče 2,0 1,7 1,8 1,5 1,5 2,1 1,6 1,6 1,5 1,6 1,8 1,6 1,6 1,9 1,7 1,8 1,6 2,6 2,4 1,9 1,7 1,7 1,6 1,7 1,8 1,6 I. dekada max,  2,6 21 2,1 17 2,3 18 2,2 15 1,7 15 2,4 21 2,0 17 2,2 16 1,7 15 2,1 17 2,2 18 1,9 16 2,0 16 2,3 19 2,3 17 2,3 18 1,8 16 3,9 26 2,9 24 2,3 19 2,1 17 2,0 17 1,7 16 2,3 17 2,2 18 2,1 16 II. dekada max, 1,8 2,3 1,3 1,6 1,3 1,7 1,1 1,4 1,2 1,4 1,9 2,3 1,4 1,6 1,2 1,5 1,2 1,4 1,4 1,6 1,5 1,8 1,3 1,5 1,3 1,5 1,4 1,7 1,3 1,6 1,3 1,6 1,2 1,6 2,2 3,0 2,1 2,4 1,7 2,1 1,3 1,5 1,4 1,7 1,2 1,5 1,4 1,7 1,5 1,7 1,3 1,5 pov, 40  18 13 13 11 12 19 14 12 12 14 15 13 13 14 13 13 12 22 21 17 13 14 12 14 15 13 III. dekada pov, max, 1,3 1,5 1,2 1,7 1,1 2,1 1,0 1,8 0,9 1,1 1,5 2,0 1,0 1,2 1,1 1,6 0,8 1,2 1,0 1,3 1,2 1,5 0,9 1,2 1,0 1,7 1,3 2,2 0,9 1,2 1,2 1,7 0,8 1,2 1,6 2,1 1,5 1,8 1,1 1,6 1,1 1,4 1,0 1,3 1,0 1,4 1,1 1,3 0,9 1,2 1,1 1,3  15 13 12 11 9 16 11 12 9 11 14 10 11 14 10 13 9 17 17 12 12 12 11 12 10 12 mesec (M) pov, max, 1,7 2,6 1,4 2,1 1,4 2,3 1,2 2,2 1,2 1,7 1,8 2,4 1,3 2,0 1,3 2,2 1,2 1,7 1,3 2,1 1,5 2,2 1,3 1,9 1,3 2,0 1,5 2,3 1,3 2,3 1,4 2,3 1,2 1,8 2,1 3,9 2,0 2,9 1,6 2,3 1,4 2,1 1,4 2,0 1,3 1,7 1,4 2,3 1,4 2,2 1,3 2,1  53 44 43 38 36 56 42 28 35 41 47 39 41 46 40 43 37 66 61 48 42 42 39 44 43 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka so povsod po Sloveniji presegle dolgoletna povprečja. Vsote efektivnih temperatur nad pragom 5 °C so imele največje pozitivne odklone v osrednjem delu države kjer so znašali do 95 °C. Najmanjši pozitivni odkloni so bili izmerjena na Obali kjer so znašali 56 °C (preglednica 4). Po mokrem septembru je sledil izjemno suh oktober. Na državni ravni je padlo le okoli 36 % običajnih količin padavin. Običajna količina padavin je padla le na skrajnem severozahodnem delu države, drugod pa je bilo padavin bistveno manj. Na manjših območjih v severozahodnem delu države je padlo zgolj okoli 10 mm dežja. V Murski Soboti je tako bilo zabeleženih le 11 mm padavin, običajno pa jih pade okoli 70 mm. Večji del meseca je bil suh, padavinski dnevi so bili zabeleženi le v prvih dneh meseca in v začetku tretje dekade. Izhlapevanje je bilo glede na večinoma tople in sončne vremenske razmere nekoliko višje od dolgoletnega povprečja. V povprečju je po večjem delu države izhlapelo od 1,2 do 1,5 mm, na Primorskem pa okoli 1,9 mm vode na dan. Najvišje vrednosti so v posameznih dneh presegle 2 mm, le izjemoma so se, v dobro prevetreni Vipavski dolini, najvišje vrednosti izhlapevanja povzpele tudi na 3,9 mm. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 28 in 48 mm, na Obali in Vipavskem pa nekoliko več kot 60 mm (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za oktober 2022 in za vegetacijsko obdobje (od 1. oktobra do 31. oktobra 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in October 2022 and for the vegetation period (from October 1, 2022 to October 31, 2022) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2022 I. dekada II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada mesec (1. 10. 2022–31. 10. 2022) Bilje −2,0 −18,0 16,2 −3,8 −3,8 Ljubljana −0,6 −12,8 45,9 32,5 32,5 Novo mesto −12,2 −12,2 11,2 −13,3 −13,3 Celje −14,3 −13,1 22,2 −5,1 −5,1 −8,9 −13,7 15,6 −7,0 −7,0 Maribor – let. −16,5 −14,5 2,3 −28,7 −28,7 Murska Sobota −14,1 −13,2 1,5 −25,8 −25,8 Portorož - let. −11,1 −20,6 4,3 −27,4 −27,4 Šmartno/Slovenj Gradec V običajnih letih je oktober mesec z značilno pozitivno vodno bilanco s presežki med 40 in 120 mm. V letošnjem izrazito suhem oktobru pa je bila mesečna meteorološka vodna bilanca po večjem delu države negativna z največjimi primanjkljaji v Podravju (Maribor 29 mm). Izjema je bila osrednja Slovenija kjer je bila mesečna vodna bilanca pozitivna, s presežki 33 mm (preglednica 2). Razmere so bile primerljive z letom 2017, le da so bili takrat primanjkljaji nekoliko manjši. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu oktobru gibale med 14 in 16 °C, na Obali in Goriškem pa med 17 in 18 °C. V posameznih dneh se je površinski sloj tal na globini 5 cm v prvi in drugi dekadi segrel tudi do 20 °C (preglednica 3). Tla so bila občutno bolj topla kot je običajno za ta del leta. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, oktober 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, October 2022 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 17,3 17,4 23,3 21,9 13,1 14,3 16,3 16,5 23,0 21,1 11,8 13,0 16,3 16,5 21,0 20,0 11,8 12,8 16,6 16,0 Bovec - let. 14,5 14,6 17,8 17,1 11,8 12,4 14,0 14,2 16,6 16,1 11,8 12,4 13,5 13,7 16,1 15,7 11,4 11,8 14,0 14,0 Celje 15,8 15,8 18,0 17,3 13,5 14,3 15,0 15,1 17,4 16,7 13,4 14,1 14,6 14,7 16,2 15,8 12,7 13,4 15,1 15,0 Črnomelj 16,6 16,8 19,0 18,5 14,6 15,3 15,6 15,9 17,7 17,2 14,0 14,8 15,3 15,5 17,1 16,8 13,1 13,9 15,8 16,0 Gačnik 15,3 15,5 22,5 18,9 8,7 11,3 14,5 14,8 21,6 18,3 9,7 12,2 13,2 13,5 20,0 16,5 8,5 10,5 14,3 14,0 Ilirska Bistrica 14,7 15,1 17,2 16,8 12,4 13,3 13,9 14,2 16,1 15,6 11,7 12,7 14,3 14,5 16,4 16,0 11,2 12,0 14,3 14,0 Lesce - let. 14,0 14,1 15,7 15,8 12,2 12,4 13,8 13,9 15,3 15,4 12,2 12,3 13,4 13,4 14,8 14,9 11,7 11,8 13,7 13,0 Maribor - let. 15,1 15,5 19,6 18,1 10,1 12,2 14,1 14,6 19,1 17,7 10,3 12,2 13,6 14,1 18,1 16,7 9,2 11,3 14,2 14,0 Ljubljana - let. 15,1 15,1 22,5 19,7 9,4 11,2 14,1 14,2 21,0 18,2 8,7 10,3 13,7 13,8 20,3 17,7 8,3 9,8 14,3 14,0 Ljubljana 15,5 15,6 18,1 17,2 12,9 13,8 14,7 14,9 17,5 16,8 13,2 13,7 14,4 14,5 16,9 16,3 12,4 12,9 14,9 14,0 Maribor - Vrbanski Plato 14,3 14,6 23,0 19,7 7,7 9,9 13,7 13,9 21,4 18,0 8,7 10,6 13,1 13,3 19,8 17,3 7,9 9,9 13,7 13,0 Murska Sobota 15,1 15,2 20,0 18,9 10,4 11,4 14,2 14,3 18,3 17,2 11,1 11,9 13,7 13,8 18,2 17,1 10,8 11,5 14,3 14,0 Novo mesto 15,5 15,9 22,8 19,7 10,6 12,5 14,2 14,7 20,0 17,2 11,1 13,0 14,7 15,0 19,7 17,6 10,1 11,9 14,8 15,0 Portorož - let. 18,6 18,9 21,2 20,6 16,7 17,6 18,0 18,2 20,1 19,8 16,2 17,0 18,1 18,3 19,9 19,7 16,2 16,7 18,2 18,0 Postojna 14,8 14,3 19,1 16,7 11,7 12,1 13,7 13,3 17,7 15,6 10,4 11,5 13,7 13,4 19,1 16,9 8,2 9,2 14,0 13,0 Šmartno/Sl. Gradec 14,6 14,7 23,5 20,0 7,6 9,6 13,5 13,7 22,4 19,3 8,5 10,2 13,1 13,2 19,8 17,5 7,8 9,2 13,7 13,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2022 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2022 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 52 4833 3382 2186 175 75 4728 3319 2150 90 45 3748 2466 1420 37 67 23 3486 2260 1227 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 163 157 186 505 57 113 107 131 350 56 63 57 76 195 Bilje 162 146 177 485 88 112 96 122 330 87 62 46 67 Postojna 130 126 144 400 93 80 76 89 245 87 30 26 34 Kočevje 84 68 60 92 220 73 19 11 118 110 147 375 Rateče 99 101 117 317 94 49 51 62 162 73 5 4 10 18 5 3028 1909 976 Lesce 123 121 141 385 104 73 71 86 230 95 23 21 31 75 43 3719 2453 1410 Slovenj Gradec 121 118 133 373 89 71 68 78 218 79 22 18 23 63 25 3567 2365 1342 Brnik 126 120 137 384 82 76 70 82 228 76 26 20 27 74 31 3768 2529 1480 Ljubljana 145 138 159 442 99 95 88 104 287 95 45 38 49 132 66 4330 2981 1851 Novo mesto 140 126 161 427 96 90 76 106 272 92 40 26 51 117 55 4141 2812 1695 Črnomelj 144 129 160 433 91 94 79 105 278 87 44 29 50 123 53 4248 2928 1785 Celje 130 125 156 411 90 80 75 101 256 85 30 25 46 101 45 3935 2654 1572 Maribor - let. 132 127 146 406 87 82 77 91 251 81 32 27 36 96 41 4035 2728 1628 Murska Sobota 129 122 134 384 70 79 72 79 229 63 29 22 24 74 20 3984 2687 1584 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 43 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okol je Suho vreme v mesecu oktobru je omogočalo dobre pogoje za spravilo koruze ter drugih poljščin, obdelavo zemlje ter setev ozimnih žit, ki so bila lahko posejana v optimalnih rokih. Optimalni čas setve ozimnega ječmena je med 5. in 15. oktobrom, ozimne pšenice pa v drugi polovici oktobra. Pravočasno opravljena setev vpliva na boljšo prezimitev žit in posledično na boljše pridelke zrnja ob žetvi. V začetku meseca so oljkarji odprli sezono obiranja oljk, nekateri najbolj zgodnji pa so pričeli z obiranjem že v drugi polovici septembra. Pričakuje se boljša letina kot lani, je pa tudi letos opaziti velike razlike v rodnosti med posameznimi oljčniki. Rezultati laboratorijskih analiz kažejo visoke vsebnosti polifenolov, kar pomeni, da oljke vsebujejo veliko antioksidantov, zato bodo olja bolj grenka in pikantna ter hkrati bolj zdrava ter obstojna. Ob suhem vremenu so sadjarji lahko nadaljevali z obiranjem poznih sort jabolk, vinogradniki pa so v začetku meseca zaključili s trgatvijo. Letošnji letnik se bo po času dozorevanja vpisal med najzgodnejše, količinsko pa kljub sušnim razmeram med letnike blizu povprečja. Visoke temperature so ustrezale predvsem rdečim sortam, ki so polno dozorele, zato lahko pričakujemo bogata vina visoke kakovosti. Ohladitev ozračja, krajšanje svetlega dela dneva ter padavine na prehodu v oktober so prinesle spremembe v barvi listja. V letošnjem letu se je rumenenje in odpadanje listja kot posledica sušnega in vročinskega stresa marsikje po državi pojavilo že v sredini poletja. Med prvimi gozdnimi drevesnimi vrstami, ki so obarvale svoje liste so bile, so breza, lipa in lipovec. V letošnjem letu je v gozdovih opaziti tudi povečano število podlubnikov. Glavni vzroki za povečanje poškodb je izredno sušno in vroče poletje, zaradi česar so smreke oslabele in bile manj odporne za napad podlubnikov, hkrati se je zaradi visokih temperatur razvoj podlubnikov pospešil. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY October was 3,3 C warmer than average, while the amount of preipitation was lower than usual in most parts of the country. Monthly climatological water balance was negative with the largest deficits in the region of Podravje. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 14 and 16 C and in warmer regions between 17 and 18 C. Dry conditions allowed work in the fields. 44 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V OKTOBRU 2022 Discharges of Slovenian rivers in October 2022 Igor Strojan o nadpovprečno vodnatem septembru so bili pretoki rek oktobra zopet manjši od dolgoletnega povprečja. Srednji mesečni pretoki rek so bili okoli 25 odstotkov manjši kot v obdobju 1991– 2020. Najbolj vodnata je bila tokrat Soča, ki je imela za ta čas povprečno vodnatost, le nekoliko manj vodnate pa so bile Ljubljanica, Sava Vipava in Kolpa. Najmanj vode je oktobra preteklo po reki Reki, Dravinji in Sori. Srednji mesečni pretoki so bili na teh rekah le nekoliko večji od polovice dolgoletnega povprečja (slika 1). P V prvih oktobrskih dneh so reke po državi hitro upadale in sredi meseca so imele reke večinoma male pretoke. V drugi polovici oktobra se je vodnatost rek nekoliko povečala, nato pa so imele reke zadnje dni oktobra ponovno male pretoke (slika 2) Reke so imele najmanjše pretoke v drugi polovici oktobra (slika 3 in preglednica 1). Ti so bili v povprečju okoli 25 odstotkov manjši kot navadno v tem mesecu. Visokovodne oktobrske konice 1. oktobra, ki so sodile v sklop visokovodnega stanja ob koncu septembra, so bile v celoti povprečne. Največja pretoka sta imela v tem času Kolpa in Idrijca, ki sta bila dva ter dva in pol krat večja od dolgoletnega povprečja. Pretok Kolpe je bil celo med največjimi v dolgoletnem primerjalnem oktobrskem obdobju. Med večjimi rekami je bila oktobra Drava okoli 30 odstotkov manj vodnata, Sava in Soča pa sta bili povprečno vodnati (slika 5). GORNJA RADGONA 0,56 DRAVOGRAD 0,69 VIDEM RADOVLJICA 0,56 0,88 SUHA 0,57 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,82 0,96 VELIKO ŠIRJE 0,64 SOLKAN 1,01 PODROTEJA DOLENJE 0,70 RAKOVEC 0,68 MOSTE 0,95 59 PODBOČJE 0,72 ČATEŽ 0,81 0 0,90 CERKVENIKOV MLIN 0,50 METLIKA 0,87 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v oktobru 2022 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Figure 1. Ratio of the October 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the October mean discharges of the long-term period 1991–2020 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v oktobru 2022 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in October 2022 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki oktobra 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in October 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk) 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek oktober 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in October 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Oktober 2022 Qnp dan m3/s 69,3 31 131 16 2,6 31 11,9 17 1,2 21 19,1 17 35,1 16 70,5 21 78,6 18 2,9 21 10,9 21 18,8 21 15,8 21 30,2 16 3,4 21 1,8 18 1,0 19 Qs 86,7 193 5,3 28,3 5,5 51,1 85,4 181 250 13,0 42,5 70,7 57,6 117 12,3 6,8 4,1 Qvk 146 4 430 6 38,3 1 167 1 73,5 1 262 1 440 1 793 1 1170 1 132 1 287 1 690 1 243 1 649 1 172 1 82,0 1 33,8 1 Oktober 1991–2020 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 60,9 103 222 88,4 164 345 1,0 3,3 8,5 7,4 15,4 34,1 0,6 1,6 5,8 11,0 23,4 67,5 26,5 45,6 128 39,9 87,2 254 59,4 124 356 2,9 7,1 21,1 4,6 18,0 57,7 6,4 17,2 45,7 5,2 20,7 83,7 13,2 35,7 110 1,4 3,5 10,8 1,2 2,2 5,0 0,3 1,7 8,5 nQs sQs vQs 74,9 154 325 129 279 666 2,8 9,4 23,6 10,7 43,9 115,1 1,2 8,1 25,4 18,0 57,9 144 33,8 104 279 52,6 188 482 79,3 309 746 4,7 22,7 67,7 10,4 59,4 144 16,4 81,0 197 11,4 60,7 155 32,4 116 347 2,4 13,7 42,5 2,2 9,7 30,6 0,6 8,2 37,6 nQvk sQvk vQvk 115 360 1113 236 720 1672 9,2 60,6 199 30,3 305 784 2,7 62,6 191 51,1 249 534 79,2 487 1078 162 683 1535 204 1076 2367 18,4 170 567 18,6 191 377 53,6 466 930 17,0 174 313 102 726 2015 7,2 75,0 205 2,9 89,4 333 1,4 68,1 245 48 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v oktobru leta 2022 ter srednji (sQs 1991–2020) in srednji mali mesečni oktobrski pretoki rek (sQnp 1991–2020) v dolgoletnem obdobju na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom. Figure 4. Daily (Qs), mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in October 2022 and mean flows (sQs 1991–2020) and mean low flows (sQnp 1991–2020) in the long term period. SUMMARY After an above-average September, the river flows in October were again lower than the long-term average for this time. Average monthly river flows were about 25 percent lower than in the long-term comparative period. In October, the wateriest was the Soča, which had an average water level for that time. Ljubljanica, Sava Vipava and Kolpa were only slightly less watery. The least amount of water flowed along river Reka, Dravinja and Sora in October. Average monthly flows on these rivers were only slightly higher than half of the long-term average. 49 TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila oktobra 2022 v povprečju 1,3 °C višja od srednje oktobrske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,4 °C višjo, Blejsko jezero pa 1,3 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem oktobru 1,9 °C. T Srednja dnevna temperatura večine slovenskih rek se je v oktobru zelo malo spreminjala. Najnižje temperature je imelo precej rek 4., 5. in 31. oktobra. Nekatere reke so imele najnižjo temperaturo 21. ali 23. oktobra, po manjši, kratkotrajni ohladitvi. Najvišje temperature rek so bile razpršene preko meseca. Najkasnejši datum najvišje temperature večjega števila rek je bil 24. oktober. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v oktobru 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average October 2022 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana Drava, Ptuj * Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm Pesnica, Zamušani Sava, Radovljica Sava, Šentjakob Sava, Čatež Sora, Suha Kamniška Bistrica, Kamnik Kolpa, Metlika Ljubljanica, Moste Unica, Hasberg Savinja, Laško Dreta, Kraše Paka, Rečica Krka, Podbočje Soča, Log Čezsoški Bača, Bača pri Modreju Vipava, Miren Nadiža, Potoki * Reka, Trnovo Rižana, Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero OKTOBER 2022 13,1 13,5 13,3 12,4 13,8 14,1 10,3 11,8 13,6 12,2 9,6 12,2 13,0 11,7 13,6 10,9 13,7 13,5 8,7 11,8 13,2 12,6 11,6 11,6 12,7 16,9 obdobje / period 1991–2020 11,1 10,0 11,9 11,0 12,4 11,8 9,1 10,5 12,8 10,8 9,0 11,9 11,7 10,3 11,5 10,3 12,3 12,0 8,2 11,0 12,0 12,2 10,4 11,5 11,3 15,6 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 50 razlika / difference 2,0 3,5 1,4 1,4 1,4 2,3 1,2 1,3 0,8 1,4 0,6 0,3 1,3 1,4 2,1 0,6 1,4 1,5 0,5 0,8 1,2 0,4 1,2 0,1 1,4 1,3 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 5 10 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Mura G. Radgona oktober Drava Ptuj 1. 3. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Ledava Polana 15 10 5 1. 3. 5. 7. 5 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Sava Radovljica 1. Sava Šentjakob 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Sava Čatež Sora Suha Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 15 Temperatura (°C) 20 Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 oktober 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober oktober Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 15 Dreta Kraše Paka Rečica 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) oktober Pesnica Zamušani 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Soča Log Čezsoški oktober Nadiža Potoki 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Bača Bača pri Modreju 51 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 20 15 10 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v oktobru 2022, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in October 2022 in C Blejsko jezero se je v oktobru zelo počasi ohlajalo. V celem mesecu je srednja dnevna temperatura jezera zanihala le za 1,5 °C. Nihanje temperature Bohinjskega jezera je malo spreminjalo. Po 2. oktobru, ko je imelo Bohinjsko jezero najnižjo srednjo dnevno temperaturo, se je jezero počasi segrevalo. Med 20. in 22. oktobrom se je ohladilo za približno 2 °C, pred koncem meseca pa se je še enkrat ogrelo za približno 1 °C. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v oktobru 2022, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in October 2022 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in October 2022 was 1.9 C, The average observed river’s temperature was 1.3 C higher as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.4 C higher and the Bled Lake was 1.3 C higher as a long-term average. 52 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU 2022 Sea dynamics and temperature in October 2022 Igor Strojan orje oktobra ni poplavljalo, večinoma je bilo rahlo vzvalovano in nadpovprečno toplo. M Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož oktobra 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v oktobru 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in October 2022 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Morje oktobra ni poplavljalo. Gladina morja je bila izraziteje povišana le v prvih dneh oktobra ter od 22. do 25. oktobra. Najvišja residualna višina je bila 38 cm 22. oktobra, ko je bila gladina morja okoli 15 cm pod najnižjimi deli obale. V naslednjih dneh je, ob višji astronomski plimi in manjši residualni višini gladina morja, gladina morja segla še nekoliko višje, a do razlivanj po obali ni prišlo. Srednja mesečna višina morja je bila oktobra 3 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. Najnižja in najvišja višina morja sta bili nižji od dolgoletnega povprečja (preglednica 1). Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v oktobru 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in October 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v oktobru 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in October 2022 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja decembra 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http:// www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in December 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in October 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Oktober/October Oktober/October 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 223 291 156 135 206 274 131 143 220 303 147 156 238 370 166 204 Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Valovanje morja Oktobra je bilo morje večinoma rahlo vzvalovano, najbolj pogosto so imeli valovi višino med 0,1 m in 0,5 metra. Morje je bilo mirno, z višino valov pod 0,1 metra, nekaj več kot petino časa, zmerno vzvalovano, nad 0,5 metra, pa v štirih odstotkih časa. Valovanje je bilo najbolj pogosto prve tri dni in v dneh od 21. do 25. oktobra, ko so valovi prihajali iz jugozahodne smeri ter 9. oktobra, ko je morje valovalo iz severovzhoda. Valovi so bili najvišji 25. oktobra zjutraj, takrat je bila povprečna polurna višina valov 0,8 m, najvišji val pa visok 1,2 m. Najbolj mirno je bilo morje 26. oktobra zvečer, ko povprečna polurna višina valov ni presegla 5 cm (slika 6). Slika 6. Valovanje morja oktobra 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 6. Sea waves in October 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Morje je bilo oktobra izredno toplo. Temperatura morja je bila večji del meseca podobna najvišjim temperaturam v tem času. Vse do 9. oktobra je imelo morje 22 °C, šele nato se je pričelo postopno ohlajati. Zadnje dni oktobra je imelo še vedno več kot 20 °C. Srednja mesečna temperatura morja je bila oktobra 21,1 °C. Najbolj toplo 22,4 °C je bilo morje 7. oktobra, najbolj hladno 20,1 °C pa zadnji dan v mesecu (preglednica 2). Slika 7. Srednje dnevne temperature morja oktobra 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in October 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v oktobru 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) oktobrska temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in October 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober/October Oktober/October 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Tvs Tvvk 20,1 21,1 22,4 15,6 18,5 20,2 16,9 19,2 21,3 18,0 19,9 22,9 SUMMARY The sea did not flood in October, it was mostly slightly rough and above average warm. 57 KOLIČINE PODZEMNE VODE V OKTOBRU 2022 Groundwater quantity in October 2022 Urška Pavlič O ktobra so izjemno nizke gladine podzemne vode vztrajale v nekaterih medzrnskih vodonosnikih osrednje Slovenije (Kranjsko polje, Sorško polje, prodni zasip Kamniške Bistrice), kjer smo zaradi večje globine do podzemne vode in počasnejše dinamike obnavljanja še vedno spremljali sušo podzemne vode. Zelo nizke vodne gladine so v tem mesecu prevladovale tudi v delih Dravskega polja in vodonosnikov Pomurja. Višje gladine od običajnih smo oktobra beležili na območju Ljubljanskega in Braslovškega polja (slika 6). Izdatnost kraških izvirov se je od zadnjega septembrskega padavinskega dogodka dalje postopoma zmanjševala in se ob koncu meseca ohranjala pod dolgoletnim povprečjem (slika 3). Specifična električna prevodnost vode (SEP) se je na večini merilnih mest postopoma zviševala zaradi postopnega povečevanja iztoka bolj mineralizirane podzemne vode z daljšim zadrževalnim časom v vodonosniku. Temperatura vode na območju izvirov je bila oktobra ponekod ustaljena, mestoma pa se je postopoma zviševala. Slika 1. Izvir Zelenci 16. oktobra 2022 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. Zelenci spring on 16th of October 2022 (Photo: U. Pavlič) Napajanje vodonosnikov je bilo oktobra izrazito nižje kot je običajno. Največji izpad padavin je bil značilen za medzrnske vodonosnike Pomurja in Podravja ter za kraško vodonosno območje zgornjega toka Ljubljanice in Kočevskega, kjer je padla le okrog ena petina običajnih oktobrskih količin. Tudi na območju medzrnskih vodonosnikov Vipave in Ajdovščine in Krške kotline smo zabeležili izrazit izpad obnavljanja podzemne vode, znašal je približno dve tretjini normalnih mesečnih vrednosti. Največ padavin je oktobra padlo na območju Kamniških Alp in Ljubljanskega polja, zabeležili so okoli dve tretjini običajnih oktobrskih vrednosti. Padavinskih dni je bilo malo, prvi dve dekadi meseca sta bili suhi. Največ padavin so mestoma zabeležili 22., mestoma pa 24. oktobra, dnevne vsote padavin so bile razmeroma nizke in so le izjemoma presegale 30 l/m2. 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Izvedba vzhodne cevi cestnega predora Karavanke, ki izmed ostalih geoloških plasti prečka tudi obsežen dolomitni vodonosnik; oktober 2022 (Foto: U. Pavlič) Figure 2. Construction of the eastern pipe of the Karavanke road tunnel, which, among other geological units also passes an extensive dolomite aquifer; (Photo: U. Pavlič) Po obilnejšem septembrskem napajanju kraških vodonosnikov so se oktobra izdatnosti kraških izvirov ponovno znižale pod povprečno raven. Kljub temu je bila oktobra bazna gladina podzemne vode v teh vodonosnikih višja od gladine v času dolgotrajnih sušnih razmer ob koncu poletja 2022, kar predstavlja postopen prehod iz izjemno sušnih razmer podzemnih voda na območju krasa. Hidrogrami kraških izvirov Dinarskega krasa so oktobra izkazovali postopno recesijo izdatnosti. Izjema je izvir Kamniške Bistrice, pri katerem je iz meritev gladin razviden slabše izrazit padavinski dogodek v zadnji dekadi meseca (slika 3). Temperatura vode v neposredni bližini kraških izvirov je bila oktobra razmeroma ustaljena. Izjema sta izvira Kamniške Bistrice in Studene, kjer smo v tem mesecu spremljali postopno zviševanje temperature izvirske vode. Specifična električna voda vode (SEP) je bila oktobra različna. Na območju vodonosnikov Bilpe, Studene in Velikega Obrha smo lahko opazovali dvig tega parametra, kar ponazarja postopen iztok bolj mineralizirane vode iz vodonosnika, medtem ko se je vrednost SEP na območju izvirov Kamniške Bistrice in v vodonosniku Krasa postopoma zniževala, kar ponazarja postopen iztok bolj sveže vode iz vodonosnika s krajšim zadrževalnim časom. Količine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih tudi oktobra povsod še niso prešle iz sušnih razmer. Najnižje gladine so bile značilne za območje medzrnskih vodonosnikov Gorenjske (Sorško polje, Kranjsko polje, prodni zasip Kamniške Bistrice), izrazito nizke pa tudi za dele plitvejših medzrnskih vodonosnikov Dravskega polja in Pomurja. Analiza gladin podzemne vode kaže, da so se vodne količine v globljih vodonosnikih po državi ob septembrskih padavinah zvišale le prehodno, saj smo v tem mesecu še vedno spremljali izjemno nizko količinsko stanje podzemnih voda (slika 5). Zniževanje gladin podzemne vode smo oktobra predvsem zaradi izrazitega izpada padavin spremljali tudi na območju medzrnskih vodonosnikov Pomurja in Podravja. Primerjava povprečnih oktobrskih gladin podzemnih voda z vrednostmi dolgoletnega oktobrskega referenčnega obdobja meritev 1991– 2020 kaže, da so bile tudi v tem mesecu količine podzemnih voda z izjemo območja Savinjske kotline povsod neugodne (slika 4). Najbolj izrazito so se gladine spustile pod običajne mesečne višine na območju vodonosnikov Kranjskega polja in prodnega zasipa Kamniške Bistrice, najmanj pa na območju vodonosnikov območja Vipave in Ajdovščine. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Extremely low groundwater levels prevailed in alluvial aquifers Kranjsko and Sorško polje as well as in Kamniška Bistrica gravel deposit. Groundwater levels lower than normal also prevailed in Podravje and Pomurje alluvial aquifers. Discharges of karstic springs decreased in October mostly due to lack of monthly precipitation. Nevertheless, groundwater quantity status in karstic aquifers was favorable in October compared with the drought conditions at the end of summer 2022. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih med avgustom in oktobrom 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between August and October 2022 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; oktober 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1991–2020; October 2022 63 HIDROLOŠKA POSTAJA KRKA GORENJA GOMILA Hydrological station Gorenja Gomila on the Krka River Igor Strojan erilno mesto Krka Gorenja Gomila je eno od štirih delujočih merilnih mest na Krki. Od teh je najbližje izviru merilno mesto Podbukovje, dolvodno pa nato sledijo merilna mesta Soteska, Gorenja Gomila in Podbočje. Merilno mesto je bilo ustanovljeno leta 1961 s postavitvijo tridelne vodomerne letve na desnem bregu reke v višinskem razponu od 0,2 m do 5,8 m in limnigrafom. Vodomerni profil ob vodomernih letvah je naraven, dno je peščeno in stabilno. Vzdolžni padec reke je majhen, zato ima reka na tem mestu večinoma miren tok. Širina struge je glede na pretok vode široka med 60 in 100 metrov. Most gorvodno od merilnega mesta zanemarljivo malo vpliva na hidravliko vodomernega profila. Povodje, iz katerega se stekajo površinske vode v vodomerni profil Krke pri Gorenji Gomili, meri okoli 1870 km2. Velikost povodja se odraža v srednjem obdobnem pretoku, ki je tu 44 m3/s. Leta 1985 je bil limnigraf Delta nadomeščen z novim limnigrafom Omega. V sklopu EU projekta »Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji« med leti 2007 in 2013 je bila poleg 125 hidroloških postaj prenovljena in nadgrajena tudi hidrološka postaja Krka Gorenja Gomila. Leta 2015 so se kot rezultat projekta pričele izvajati meritve vodostaja z radarskim merilnikom in temperature vode. M Slika 1. Lokacija hidrološke postaje Krka Gorenja Gomila (vir: Atlas okolja, ARSO) Figure 1. Location of hydrologic station Krka Gorenja Gomila (From: Atlas okolja, ARSO) 64 Slika 2. Hidrološka postaja Krka Gorenja Gomila. Merilno mesto je opremljeno z vodomerno letvijo, avtomatskim tlačno-temperaturnim senzorjem za izvajanje meritev pretoka in temperature vode (foto: arhiv ARSO). Figure 2. Gauging station Krka Gorenja Gomila (Photo: ARSO archive) Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Risba vodomernega profila na hidrološki postaji Krka Gorenja Gomila iz leta 1991. Profil je naraven in povečini stabilen (Vir: arhiv ARSO). Figure 3. River profile at gauging station Krka Gorenja Gomila (From: ARSO archive) Pretočni režim in značilni obdobni pretoki Krka ima v merskem profilu Gornja Gomila alpski dežno-snežni pretočni režim. Najbolj vodnata je marca in aprila ter novembra in decembra, ko so srednji mesečni pretoki v dolgoletnem povprečju nekaj manjši od 60 m3/, najmanj pa avgusta, ko je srednji mesečni pretok v dolgoletnem povprečju nekaj večji od 20 m3/s (slika 4). Srednji pretok v obdobju 1962–2020 je bil 43,8 m3/s. Leta 2010 je po Krki pri Gorenji Gomili preteklo največ vode, srednji letni pretok je bil 61,5 m3/s. Že naslednje leto 2011 je bilo hidrološko najbolj suho s srednjim letnim pretokom 24,2 m3/s. V celotnem obdobju meritev je imela Krka pri Gorenji Gomili najmanjši pretok 3,5 m3/s 19. oktobra leta 2009 ob 4. uri zjutraj. Najvišja visokovodna konica v celotnem obdobju 404 m3/s je bila izmerjena 19. septembra leta 2010 ob 16. uri. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Srednji mesečni pretoki na Krki pri Gorenji Gomili v obdobju 1962–2020. Krka je pri Gorenji Gomili najbolj vodnata pomladi marca in aprila in pozno v jeseni novembra in decembra. Figure 4. Mean monthly discharges at gauging station Krka Gorenja Gomila in long-term period 1962–2020. Značilni letni pretoki v obdobju 1962–2020 so prikazani na sliki 4. Slika 5. Nizka dnevna povprečja (Qnp), srednji letni pretoki (Qs) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Krka Gorenja Gomila Figure 5. The lowest daily average (Qnp), mean (Qs) and the highest extreme (Qvk) discharge at the Krka Gorenja Gomila gauging station 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura vode V obdobju meritev od 2015 do 2020 je bila srednja obdobna temperatura na Krki pri Gorenji Gomili 13,2 °C. Najtoplejši meseci so junij, julij in avgust. V teh mesecih je bila povprečna srednja mesečna temperatura vode višja od 18 °C. Najnižja temperatura vode v večletnem obdobju je bila 0,3 °C 11. januarja leta 2017, najvišja pa 29,4 °C 4. avgusta istega leta. Najnižje mesečne (Tnk), srednje mesečne (Ts) in najvišje mesečne (Tvk) temperature vode so prikazane na sliki 5. Slika 6. Temperatura Krke pri Gorenji Gomili Figure 6. Water temperature of the river Krka by Gorenja Gomila SUMMARY The Krka Gorenja Gomila measuring site was established in 1961 with the installation of a three-part water gauge on the right bank of the river in the height range from 0.2 m to 5.8 m and a limnigraph. The water meter profile next to the water meter slats is natural, the bottom is sandy and stable. The longitudinal fall of the river is small, so the river has a mostly calm flow. The watershed from which surface water flows into the Krka hydrometer profile near Gorenja Gomila measures around 1870 km2. The size of the watershed is reflected in the average seasonal flow, which here is 44 m3/s. 67 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V OKTOBRU 2022 Air pollution in October 2022 Tanja Koleša nesnaženost zraka z delci se je po pričakovanjih glede na prejšnje mesece v oktobru povišala. Dnevne ravni delcev so bile večino meseca na vseh merilnih mestih nižje od mejne vrednosti 50 µg/m3. Izjema je bilo obdobje od 13. do 19. oktobra, ko so bile vremenske razmere zaradi dotoka toplega zraka v višinah ugodne za akumulacijo onesnaževal pri tleh. Do prekoračitve mejne dnevne vrednosti je v tem obdobju prišlo na osmih merilnih mestih, največ petkrat na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca oktobra še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Tako kot PM10 so se tudi ravni ravni delcev PM2,5 v oktobru povišale. O Ravni ozona so se zaradi manj sončnega obsevanja znižale. V oktobru so bile ravni ozona nizke in nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3. Onesnaženost zraka z ozonom bo ponovno aktualna spomladi, ko se bodo dnevi začeli daljšati in bo več sončnega sevanja. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila oktobra nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Na novo smo vzpostavili meritve benzena na merilnem mestu Iskrba pri Kočevski Reki. Po pričakovanjih so ravni benzena oktobra na tem merilnem mestu nizke. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2.5 Ravni delcev PM10 so bile v oktobru večinoma pod mejno vrednostjo. Izjema je bilo obdobje od 13. do 19. oktobra, ko so bile vremenske razmere zaradi dotoka toplega zraka v višinah najbolj ugodne za akumulacijo onesnaževal pri tleh. Kljub zelo toplemu zraku v nižinah (najvišje temperature so bile tudi v celinski Sloveniji večinoma nad 20 °C) je bilo vertikalno mešanje zraka šibko, saj je bilo dovolj toplo tudi v višinah. V splošnem je bil zrak najbolj onesnažen 15. oktobra, ko so bile dnevne ravni delcev PM10 v celinski Sloveniji večinoma nad 40 µg/m3. Na nekaj merilnih mestih je v teh dneh prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti. V drugem delu tega obdobja so ravni delcev PM10 narasle tudi v Kopru, ko je ob prevladujoči zahodni smeri vetra v višinah prinašalo onesnažen zrak iznad Padske nižine. S prihodom hladnejšega zraka v višinah se je kakovost zraka v Sloveniji bistveno izboljšala 20. oktobra. Največ, petkrat, je bila mejna vrednost za delce v oktobru presežena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Na tem merilnem mestu je bila zabeležena tudi najvišja dnevna raven PM10 (15. oktobra 68 µg/m3) ter največja povprečna mesečna raven PM10 (34 µg/m3). Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca oktobra še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ 29 preseganj je bilo od začetka leta do konca oktobra zabeleženih na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti. Tako kot ravni delcev PM10 so se v oktobru povišale tudi ravni delcev PM2,5. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila oktobra najvišja na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (23 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. V Kopru pa je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost, in sicer 52 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V oktobru so bile ravni ozona nizke, nikjer ni bila presežena 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 (preglednica 3). Najvišja urna vrednost (124 µg/m3) je bila izmerjena na merilnem mestu Nova Gorica Grčna, 8-urna vrednost (102 µg/m3) pa na merilnem mestu Otlica. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile oktobra ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (123 µg/m3) je bila izmerjena na merilnem mestu Tezno v Mariboru. Mejna urna vrednost za NO2 je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v oktobru na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 48 µg/m3 je bila izmerjena v Celju Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikov monoksid Meritve ogljikovega monoksida potekajo le na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, kjer so bile ravni v oktobru nizke. 8-urna vrednost je znašala 0,9 mg/m3. Mejna 8-urna vrednost za ogljikov monoksid znaša 10 mg/m3. Ravni CO so prikazane v preglednici 6. Ogljikovodiki Na Iskrbi pri Kočevski Reki smo pričeli z meritvami ogljikovodikov. Merilno mesto je locirano na neizpostavljenem območju in prikazuje vrednosti regionalnega ozadja. Po pričakovanjih so ravni vseh ogljikovodikov na tem merilnem mestu najnižje. Na vseh merilnih mestih, kjer sicer potekajo meritve lahkohlapnih ogljikovodikov, so bile v oktobru ravni benzena nizke. Na prometnih merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru je povprečna mesečna raven benzena v oktobru znašala 1,1 µg/m3, kar je približno 20 % predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Povprečna raven benzena je na Iskrbi v oktobru znašala 0,2 µg/m3. Z merilnega mesta Ljubljana Center v oktobru ni podatkov, ker je merilnik v okvari. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v oktobru 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in October 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 11 12 1 0 7 5 10 11 10 2 0 29 8 8 6 0 6 5 8 0 11 2 26 5 0 0 0 0 0 3 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 100 99 100 Cp 26 23 26 18 25 24 26 27 26 28 22 30 24 21 27 22 27 22 24 22 27 28 34 25 20 17 17 19 26 26 Cmax 44 38 44 41 59 44 56 57 52 47 42 58 47 40 49 46 49 45 43 41 49 53 68 52 43 34 32 39 49 47 >MV 0 0 0 0 2 0 1 1 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 5 1 0 0 0 0 0 0 TB 100 27 46 0 5 SB RB RB RB 100 100 97 100 26 23 21 22 46 43 43 44 0 0 0 0 15 0 0 2 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v oktobru 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in October 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station Podr. CE bolnica CE Ljubljanska Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Vič LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Solkan Zagorje Trbovlje LJ Center Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja UB UT RB UB UB UB UB UT UT UB UT RB UT UB UB SI UT SB UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 15 16 11 16 18 17 18 20 16 14 21 19 13 18 18 13 17 17 23 10 12 10 11 31 36 29 52 41 41 43 49 36 32 47 42 31 47 37 35 40 39 51 29 27 27 30 Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v oktobru 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in October 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 100 100 100 100 100 96 100 100 100 100 100 100 100 100 99 91 94 23 34 57 78 21 27 23 35 26 75 19 58 28 25 45 24 61 25 89 99 110 103 81 94 98 124 95 112 78 92 89 83 98 85 90 105 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 84 87 99 99 75 82 86 101 82 102 73 85 78 76 87 69 88 89 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 71 >CV ∑od 1. jan. 23 25 66 71 37 21 24 67 16 75 12 35 22 9 37 10 25 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v oktobru 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in October 2022 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno* UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 96 100 100 100 95 98 99 100 100 100 99 91 45 19 15 24 28 25 8 10 22 9 16 39 8 5 5 9 5 14 17 23 53 73 79 77 73 27 42 81 45 48 100 50 17 34 31 21 54 68 123 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 40 19 51 72 60 11 18 47 15 34 109 16 4 7 27 7 29 31 53 *Podatki so informativne narave. Manjša razpoložljivost podatkov zaradi udara strele. Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v oktobru 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in October 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 96 88 100 97 99 100 99 100 99 99 100 100 98 99 3 2 2 2 1 3 4 3 5 5 5 3 4 2 3 2 32 10 16 4 6 8 13 12 15 10 13 10 10 11 48 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 72 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 3 5 4 2 5 7 6 8 6 8 5 5 4 5 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v oktobru 2022 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in October 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 100 0,3 0,9 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v oktobru 2022 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in October 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center* Medvode Podr. %pod Benzen Toluen RB UB UT UT SB 92 85 92 — 100 0,2 1,1 1,1 — 0,9 0,2 3,6 3,2 — 11,0 Etil-benzen 0,1 0,6 0,7 — 0,8 M,p-ksilen o-ksilen 0,0 0,0 2,0 — 0,4 0,0 0,7 0,8 — 0,0 *Ni podatkov zaradi okvare merilnika. Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v oktobru 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in October 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v oktobru 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in October 2022 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v oktobru 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in October 2022 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v oktobru 2022 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2022. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in October 2022 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2022. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v oktobru 2022 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in October 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v oktobru 2022 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2022 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY In October, air pollution was low, considering that the cold season had started. The measured daily pollution levels of PM10 were above the daily limit value at eight monitoring sites, maximum 5-times in Ljubljana Center. In the first ten months the allowed yearly number of exceedances has not been exceeded at any monitoring site. The mean level of PM2,5 was higher than in September at all monitoring sites. Ozone pollution levels were low in October and never exceeded the 8-hours target value. Real season will start in April when air temperature and sunshine will increase. NO2, NOx, CO, SO2, and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. 77 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2022 Earthquakes in Slovenia in October 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2022 zapisali 154 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 29 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za pet šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri), od 30. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je oktobra 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, October 2022 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, October 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV Sabosach (Zavoze), 6 52 46,53 14,42 6 1,6 Avstrija 2022 10 1 2022 10 2 23 55 46,05 14,32 11 2022 10 3 15 41 45,57 15,15 1 2022 10 3 17 28 45,56 15,16 4 2022 10 3 22 47 45,91 16,01 2022 10 5 16 7 45,31 2022 10 8 21 26 2022 10 9 4 2022 10 9 2022 10 2022 1,0 Srednja vas pri Polh. Grad. čutili 0,5 Jelševnik III 0,6 Jelševnik 5 1,3 Zagreb, Hrvaška 15,00 13 1,0 Begovo Razdolje, Hrvaška 46,35 15,82 9 1,1 Zgornja Pristava 17 45,51 14,29 9 1,0 Nova vas pri Jelšanah 4 29 45,27 14,64 16 1,4 Hreljin, Hrvaška 9 8 30 45,25 14,63 20 2,0 Veli Dol, Hrvaška 10 9 8 50 45,26 14,65 15 1,2 Drivenik, Hrvaška 2022 10 9 18 49 45,52 14,29 11 1,5 Nova vas pri Jelšanah 2022 10 9 22 56 45,52 14,30 10 1,0 Gornji Zemon 2022 10 10 4 16 45,50 14,30 9 1,3 Nova vas pri Jelšanah 2022 10 10 8 40 45,60 14,51 15 1,4 Lautari, Hrvaška 2022 10 11 6 44 46,51 15,05 10 1,2 Stari trg 2022 10 12 12 41 46,01 14,45 6 čutili 1,1 Črna vas 2022 10 12 16 51 46,01 14,45 6 III 1,2 Črna vas 2022 10 14 3 50 46,36 15,82 14 1,1 Trnovec 2022 10 14 8 11 45,51 14,29 9 1,1 Nova vas pri Jelšanah 2022 10 15 5 42 45,91 14,58 5 čutili 0,6 Želimlje 2022 10 18 11 45 45,70 14,19 11 III 1,7 Selce 2022 10 18 12 12 45,70 14,19 10 1,2 Gradec 2022 10 18 17 21 45,70 14,20 10 1,0 Selce 2022 10 21 13 43 45,46 14,66 17 1,8 Razloški Okrug, Hrvaška 2022 10 21 18 26 46,37 15,82 10 1,2 Trnovec 2022 10 22 0 3 46,49 16,18 7 1,5 Cerovec Stanka Vraza 2022 10 23 7 29 45,53 14,30 10 1,2 Gornji Zemon 2022 10 24 23 37 46,05 14,96 9 čutili 0,7 Velika Preska 2022 10 24 23 41 45,64 15,21 6 III–IV 0,6 Praprot 2022 10 25 19 19 45,52 14,30 10 1,0 Gornji Zemon 2022 10 27 1 57 46,07 13,46 14 1,2 Cividale del Friuli (Čedad), Italija 2022 10 28 23 58 46,46 16,25 9 1,2 Lačaves 2022 10 29 2 37 46,07 14,85 7 1,0 Breg pri Litiji 79 III III čutili III III–IV Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Področje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV Sabosach (Zavoze), 6 52 46,53 14,42 6 1,6 Avstrija 2022 10 1 2022 10 2 23 55 46,05 14,32 11 1,0 Srednja vas pri Polh. Grad. 2022 10 3 22 47 45,91 16,01 5 1,3 Zagreb, Hrvaška 2022 10 5 16 7 45,31 15,00 13 1,0 Begovo Razdolje, Hrvaška Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. Oktobra 2022 so prebivalci Slovenije čutili 13 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Med njimi sta dva, z žariščem v Sloveniji, imela lokalno magnitudo 1,5. Prvi se je zgodil 9. oktobra ob 18.49 po UTC (ob 20.49 po lokalnem času) v bližini Jelšan, drugi pa 22. oktobra ob 0.03 po UTC (2.03 po lokalnem času) v bližini Ljutomera. Največja preliminarno ocenjena intenziteta obeh je bila III EMS98. 80 SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2022 World earthquakes in October 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, October 2022 Datum 20. 10. Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 11:57 7,69 N 82,34 W 6,7 20 Št. žrtev Območje pod morjem, ob panamski obali Vir: USGS – U. S. Geological Survey Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2022) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, October 2022 81 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Krivokljun. Samci so večinoma opečnato rdeče barve s sivorjavimi krili. Značilnost krivokljuna je prekrižan kljun, ki postane tak šele pri odraslih pticah. Peca, 23 september 2022