35. številka. V Trstu, v soboto 2. maja 1891 „E D I N O S T" •shaja dvakrat na teden, Tanko «redo in loboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane: ta vse leto gl. 6.— ; izven A»it, gl. ta polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ im fletrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posnmune fttevilke ne dobivajo v pro-dajninic.ah tobaka t Tnt~ po f» nov., » Goriei in t Ajdovščini po « nov. Na naroobe brez priložene naročnine i« ipravniitvo ne ozira. Tečaj XVI. Oglail in oznanila se račune po 8 no vraiH-a v petitu; /a naslove i ilebolitat irkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obfteglo navadnih vrstic. Poalana, jame zahvale, osmrtnice itd. se rakune po pogodbi. Vsi dopisi hm pošiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. V mik o pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana *e ne apro-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inseratn prejema upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije no priiHte poštnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V fdinojt ji m £ Spomenica, katero jo izročila deputacija okoličanov Njegovemu Veličanstvu, »oglasi: Vaše Ve liča n stvo! Ker se je s postavo t dne 30. aprila 1889., drž. zale. št. 03 sklenilo, da se v Trstu odpravi prosta luka, postane mesto tržaško „zaprto mesto", okoli katerega se potegne posebna užitninska črta. Najudanejše prebivalce tržaške okolice je uprav preplašila vest o nameri visokega finančnega ministerstva: da se namreč dosedanja carinska črta obdrži kot bodoča užitninska črta. Ako bi se uresničil ta načrt, prišel bi veliki del kmečke oko« lice — to je: Škedenj, 8 v. Marija Magdalena zgornja in spodnja, veliki del Kadina, Vrdele in Škorklje, slednjič ves Rojan in veliki del Grete — v obsežje užitninskega davka. Posledice taki naredbi in nje učinek ▼ gospodarskem in politiškem pogledu ima dotično prebivalstvo, sluteče nevarnost, koja mu preti, živo pred očmi. V svesti .si svoje usode, ako bi je res zadel namero-vani ta udarec, išče pomoči pred Najvišjim prestolom in prosi, da cesarskega mu Go-spoda modrost odvrne pretečo nevarnost, koja bi — ako se uresniči — neizogibno uničila njega eksistencijo. Kajti namerovana davčna črta ne bi obsezala samo krajev, ki imajo že sedaj več ali manj značaj mesta ; ampak razte-zala bi se daleč preko meje mestnega okrožja in celo prčko mej, koje je mestu določila deželna postava z dno 1. aprila 1882.; obsezala bi čisto kmečka sela, koja nimajo niti pogojev, da bi bo kedaj mogla razviti v smislu mesta: pri katerih torej ne najdemo podlage, koja velja za davčno-tehniški pojem „zaprtega mesta". Da more prebivalstvo prenašati breme užitninskega davka, kojemu posledica je ta, da se ljudstvo veliko težje preživlja, je neobhodno potrebna ona živahnost v prometu in s to zvezani večji dohodki, koje najdemo jedino le v resnično mestnih občinah. Ako bi pa hoteli davčno to breme naložiti čisto kmečkim selom, ne imajočim v sebi teh pogojev, provzročilo bi izvestno hitri propad davčnih subjektov. Davke plačevajoče prebivalstvo okolice tržaške se nikakor ne vara: 0110 dobro ve, kaj je Čaka, ako pretečega udarca no odvrneta Vašega Veličanstva neizerpivo sočutje in milost 1 Skoro se nam dozdeva, da se jo pri določevanju bodoče užitninske črte tržaške osiralo na slično združenje dunajskih predmestij v obsežju užitninskega davka glavnega mesta. Ako je temu tako, moramo reči, da taka primera ni nikakor opravičena. Pri toni se niti nočemo ozirati na okolnost, da je bila naredba, tikajoča se mestu dunajskega, v živem interesu velike občine in da koristi, koje nudi velika občina, previđena z vjemi kulturnimi sredstvi velikega mesta, bogato odvagajo škodo, kojo bodo morda začasno trpela z Dunajem združena predmestja; ali pripomniti hočemo, da za odnošaje v Trstu ne velja nijeden teh momentov. Tudi vso druge razmero so povsem različne. Dunajska predmestja ho brez izjeme imovite, za nu-daljni razvoj sposobne občine, imejoee že sedaj več ali manj značaj mesta ; tu imamo pogojo, da bodo moglo prenašati breme tacega obdačenja. Ali prebivalci onih bornih vasi okolice tržaške, koje naj bi so uvrstile v užitninsko obsežje mesta, so sami siromašni kmetje, velikimi napori obdelujoči nerodovitna kraška tla, da si pribore 0110 malo, kar potrebujejo poleg svojega zaslužka kot dninarji, težaki itd. za vzdrževanje borne svoje ekzistencije. Glavni njih dohodek je vinoreja, koji dohodek jim pa ho v zadnjih letih močno skrčile kli-uintične neugodnosti, potem peronospora in filoksera. Veled istinite revščine, s kojo se ljudstvo to mora boriti vzlic poznani svoji pridnosti, nikakor ne bi moralo prenašati takih davčnih bremen, koja bi sc mu oprtila, ako bi ne raztegnila užitninska črta. Že danes je gotovo, da bi veliki del okoličanov moral opustiti svoje gospodstvo, ako so izvrši načrt visokega davčnega erarja, in poprijeti bi uioral za potno pa lico ali pa bi poginil v mlaki velikomest-nega proletarijata! Toda tudi tega ni mdči trditi, da bi tako razširjenje užitninske črte služilo v korist in dobiček davčnemu fiskusu. Prva komisija v tej zadevi, koje so ae udeležili izvedeni zastopniki mesta in okolice, je po vsej pravici predlagala črto, koja bi obsezala pravi pomerij mesta. Pozabiti ne smemo, da bi se taka davčna Črta veliko ložje nadzorovala in bi se stroški zn pobiranje davkov zdatno znižali. Yse drugače jo s črto, koja se sedaj nameruje! Ta so razteza globoko v deželo po puatih in osamelih krajih ter bi zahte-vala za nadzorovanje drag aparat, za ko« jega bi trebalo potrositi najmanje toliko — če ne več —, kolikor bi se na užitnini več nabralo. Dohodki države bi se potemtakem le neznatno povišali, pri tem pa zru« Šila okzistencija cesarju nepremakljivo udanih prebivalcev. Noben vesčak no bi mogel trditi, da bi posestniki pritlikavih teh posesti mogli plačevati od svojega vinskega pridelka, ki jo nižje vrste, višje od 4 gl. od hI., kateremu znesku je prišteti še mestno 100%> doklado. Britka je usoda, koja proti večjemu delu tržaško okolico. Od davno obdelujejo borno ped svojo zemlje, ved.10 zvesti državi in cesarju ; potezali so se vsekdar za Najvišjo vladarsko hišo in prestavno avstrijsko državo. Eminenten političen interes govori za to, da se pospešuje in ohrani ta brezpogojno udani element. Vašega Veličanstva očetovski skrbi, ki se z jednako ljubeznijo obrača do vseh narodov širne te dr« žave, so izvestno dobro znani odnošaji mesta tržaškega in njega okolice. Opirajoči se na to istino in zaupajoči Vašega Veličanstva neizerpivi milosti usojamo se zvesto udani prebivalci dotičnih krajev tržaške okolice najudanejše prositi: Vaše Veličanstvo b I a g o i z-voli potrebno ukreniti, da se pri določevanji nove tržaške užitninske črte ozir jemlje na posebne razmere v okolici in da se okolica ta izloči iz o b s e ž j a užitninskega davka. Politični pregled. Notranje dežela. Iz državnega zbora. V seji li gitimacijakega odseka dne 27. t. m. do- ločili ho poročevalce za one volitve, proti katerim so se uložili protesti. Zadoščenjem beležimo, d« je poročevalcem o glasoviti državnotberski volitvi v zapadnem delu Istre izvoljen naš poslanec dr. Ferjančič 'lako se sm^mo nadejati, da se ne bodo prikrivale in zatajevale — kakor je bilo dosedaj običajno — vse one gorostasnosti, koje so ho dogajale povodom rečene volitve. Svetu je treba podati verno sliko sprijenosti nasprotne nam stranke in takoj bode zatemnel blešč, s kojim so se obdali istrski nasilniki. Neslani dovtipi, koje jo bril tukajšnji „(Jittadino" z drom. Laginjo, bili ho morda vender-le prezgodnji. Adresa, kojo je za poslansko zbornico sestavil poročevalec B i 1 i n s k i ni ne krop ne voda. Adrenna komisija jo že začela pretresati to adreso. V seji dne 29. aprila oglasil ho jo prvi inlridoeeški poslanec K a i z 1, da prijavi adreso Mladočthov. Poslanca T r o j a n a predlog, da se adresu ta da v tisk, ho odklonili. O g. Bilinskega adresi oglasi se prvi levičar P I e n e r. Poslanec ta je zadovol jen z adreso (seveda : vsaj je brezbarvena!) zahteva pa, da se izreČno povdarja, da obstoječih šolskih zakonov ni smeti spreminjati. Nemški na-cijonalec 8 t e i n \v e n d e r so protivi narodni ravnopravnosti. Rusinski poslanec Romanczuk se je takoj in odločno izjavil proti zahtevam Steinwcnderja. Potem ko so še drugi poslanci prijavili, da hočejo v podrobni debati naRvetovati nekatere dodatke, skleno so preiti v podrobno razpravo o Bilinskega načrtu. Pii posebni razpravi predlaga baron Dipauli sledeči dostuvek; „Z veseljem pozdravljamo v prestolnem govoru željo, da naj se kolikor mogoče poravnajo socijalna nasprotja, ter upamo, da se pri tem početju ne bode prezirala istina, da se-Ie prava versko-nravna odgoja pripravlja pravo podlago za socijalno preustrojo". Za ta odstavek glasovali so samo deveteri člani konservativnega kluba, poljski in levičarski poslanci so bili proti temu odstavku, ki ga jo Dipauli naznanil kot predlog manjšine pri razpravi v zbornici. „Slovenčevo* poročilo pristavlja ob tej priliki : „Kakor ta dostavek ni obveljal, ravno tako no bode obveljal dostavak glede narodne ravnopravnosti, ki ga ima po dogovoru slovensko-hrvatskih poslancev predlagati Šuklj e. Glede prvega se trdi, da tnu Poljaki konečno, če prej ne, vsaj v zbornici pritrdijo, ker se enaka misel nahaja v adresi gospodske zbornice, dostavku 0 narodni ravnopravnosti pa da zaradi Rusinov nikakor ne pritrdijo. Meni se pa zdi, da se mu ne ustavljajo tolikanj zaradi Rusinov, kakor marveč zaradi nemških liberalcev, s katerimi se hočejo, kakor je čedalje očitneje, stalno združiti v državno-zborsko veČino". V seji dne 30. aprila adresne komisije stavi Piener naslednji predlog: „Poslanska zbornica doznala je velikim zadoščenjem, da hoče vlada vbo svojo skrb posvetiti javnemu pouku. Pospeševanje omike ljudstva je glavni pogoj blagostanja in obče kulture; zato pa se nadejamo, da so bodo neprestano pospeševal razvoj ljudskih šol". Piener predlaga potom, da se izpusti zadnji odstavek načrta, koji go- 1 vori o pospeševanji nravuostne in duševno blaginjo ljudstvn, ker tiči v njem nevar-nost, da ne bi so premenilo l judsko šolstvo. Poljak M a d e j s k i se protivi temu predlogu, kajti Poljnki kažejo že h tem zadostno spravi jivost nasproti levičarjem, ako privole, da se molči o ljudskem šolstvu. Ple-nerjev predlog bo potem odklonili z 20 proti 15 glasov. Na to izjavi Piener, da ne more glasovati za ta adresni načrt in da predloži svojega posebnega. Predlog Steinwenderjev, ki zahtev«, da se poleg gospodarskih reform dels na to, da dobi prebivalstvo po deželi iste politične pravice, kakoršne uživa mestno prebivalstvo in da se pospešuje razvoj tiskovnega prava in prava združevanja, vsprejme se 15 proti 14 glasom. Na to izjavi Bilinski, da pri tacih razmerah ne bi mogel v zbornici zastopati svojega načrta. Na predlog poslanca Meznika uničili so ta ravnokar storjeni sklep, da se izogno krizi. V večerni Beji vsprejeli so zadnji odstavek načrta Bilinskega ; g. Piener pa je predložil načrt levičarjev kot Totum manjšine. V seji državne sborniee dne 1. maja predložila je vlada predlog, s kojo se popolnjuje vojna postava. Zbornioa pritrdi podaljšanju roka za odpoved av-strijsko-italijanske pogodbe. Gospodska zbornioa vsprejela je jednoglasno adreso Bestavljeno po poročevalcu Falkenhaymu. Vnanje države. Stric kralja Milana, grof H u n-y a d y došel je v Beligrad z namenom, da pregovori kraljico Natalijo, da se podvrže sklepu skupštino ter zapusti deželo. Ali namera se mu ni posrečila. Natalija umakne se le sili. V italijansk izbornici imeli so zopet velik skandal. Znani poslanec I tn b l iani krikitoval je najostrejše vojaško upravo nfrikanske kolonije. Ko pa je trdil, da ao nekemu kupčevalcu z sužnji ugrabili 35 zamork ter jih razdelili mej italijanske častnike, nastal je grozen vihar. Z vseh strani so protestovali proti temu, da se na takA drzen način sramoti armado. Različne vesti. Cesarica v Miramaru. Včeraj ob S), uri predpoludne priplula je jahta „Miramar" z našo cesarico na krovu v Miramar. — Zvečer ob 6. uri odpeljalo so jo njo Veličanstvo s posebnim dvornim vlakom na Dunaj. Odbor političnega društva .Edinost". ima v nedeljo dne 3. maja t. I. ob 10. uri predpol. svojo sejo v prostorih „Dol. podp. društva". Na dnevnem redu je poročilo o vsprejemu deputucije okoličanov pri cesarju, imenovanje zaupnih mož društva in nekatere druge stvari. Gg. odborniki in namestniki so prošeni, da so polnoštevilno udeleže to seje. Na Čast vrlemu možu! Vrli Dolinci priredili so v ponedeljek ganljivo slavnost na čast jednemu najodličnejših naših duhovnikov : na čast volečaHtitemu dekanu Juriju Jana. Vrli ta dušni pastir slavil jo tega dne sedemdesetletnico svojega rojstva in petindvajsetletnico svojega pasti. rovanja v Dolini; zajedno pa so njega žu pijani in mnogobrojni prijatelji in častilci proslavili odlikovanje g. dekana Fran Jo-sipovem redom. Za vso Dolino bil je ta dao praznik ; vsa vas je bila okinčena zastavami in zelenjavo. Ob 10. uri pr. p. vršil se je sprevod v cerkev, kojega se je udeležilo kakih 30 duhovnikov, šolska mladina z zastavo in ogromno število ljudstva. Po sv. maši pela se je zahvalna pesem. Na trgu so priredili krasen šotor. V šotoru pričakovale so jubilanta tri deklice. Prva ga pozdravi z lepo deklamacijo, druga mu izroči tiskano to deklamacijo, a tretja mu podeli šopek cvetlic. Častiti g. dekan bil je do solz ganjen na toliki naklonjenosti. V zahvalnem svojem govoru pozove navzoče, da vskliknejo trikratni živijo presvitlemu cesarju. Mt>j gusti bo bili tudi c. kr. deželni šolski nadzornik vitez A. K 1 o d i ć, okrajni glavar koperaki G. Schaffenhauer in okrajni sodnik g. Jakopič. Obeda se je udeležilo okolo 40 gostov iz različnih krajev. Prečastiti gospod jubilant napil je najprvo cesarju, potem pa so sledile razne napitnice — izključljivo v slovenskem jeziku. Predno zaključimo, dolžnost je tudi nam, da iz globine svojega Brca Čaatitamo počastiteuiu starčku, izrekajoči iskreno željo, da nam ga Bog ohrani še dolgo vrsto let v blagor njega župljanov in v prospeh naše narodne stvari. K pogrebu rajnce g. Marije Piščančeve, matere slovenskega rodoljuba g. Justa Piščanca v Jtojanu, zbralo se je navzlie deževnemu vremenu lepo število občinstva. Dobro zastopan pevski zbor društva „Zarja" akazal je zadnjo čast materi svojega predsednika pevajoč pred hišo in v cerkvi gau-Ijivi žalostinki „Blagor mu" in „Molitev". Blagi pokojnici Bog |dodeli večni mir in pokoj! — Popravek. Slavno vredništvo! Ne od §. 19. tiskovnega zakona, na kterega se pri domačih listih nerad sklicujem, ampak od Vašega poštenja pričakujem, da v prihodnji številki „Edinosti" popravite poročilo i/, hodnika „državno-zborske palačo", ki se nahaja v 33. številki „Edinosti" z dne 25. t. m. v oddelku „različne novice*. Ni namreč res, daje bilo ustanovljeno, da bodo v odsekih 36 udov Nemci in Jugoslovani imeli po tri ude, ampak le po dva, dva pa da se volita iz celega kluba. Tudi to ni bilo dognano, da bi se kandidatje celega kluba izbirali iz najštevilnejših skupin, marveč se je povdarjslo, da naj se pri tem ozir jemlje na dežele, ktere nimajo še nobenega zastopnika, ali pa ktere vsled posebnih razmer potrebujejo večje zastopništvo v tem ali onem odseku. Prav tako ni res, da bi bil jaz eno mesto v budgetnem odseku prepustil nemškim konservativcem, da bi bil prečrtal ime slovenskega poslanca (dr. Gregorčiča), namesto njega zapisal Šukljeta in se na ta način pregrešil zoper sklepe slovensko-hrvatske zveze. Ko smo Slovenci in Hrvatje zbirali kandidate za razne odseke, pritrdili so vsi tovariši brez ugovora mojemu nasvetu, da naj kot pooblaščenec Slovencev v budgetni odsek vstopi profesor Šuklje, ki ee že veliko let prav temeljito peča z državnim proračunom. Hrvatska skupina odločila «e je za dr, Klaiča. Za slučaj, da bi nam bilo morda mogoče poleg imenovanih iz celega kluba 6e kterega naših spraviti v budgetni od»ek, nasvetoval je grof Alfred Coronini poslanca Gregorčiča. Ko so zbrani pritrdili temu nasvetu, predlagal sem jaz, da naj se dr. Gregorčič imenuje kot izvoljenec slovenskih poslancev, Šuklje pa naj se priporoča kot kandidat celega kluba in Bicer zarad tega, ker ga starejši poslanci dobro poznajo iz njegovega prejšnjega delovanja in mu bodo veliko raje dali svoje glasove, kakor novincu Gregorčiču. Ko pridemo v klub, prosijo nas (ne mene samega) nemški konservativoi, da bi pri volitvi kandidata iz celega kluba v proračunski odsek izbrali dr. Kathreina. Jaz sem to naznanil tovarišem, ki tega še niso vedili, pa nikomur nisem prigovarjal, da naj zanj glasuje. In ko so ee klubovemu načelniku naznanjali kandidatje posameznih skupin, nisem jaz, ampak tedanji predsednik slovensko-hrvatski zvezi dr. Klaič je naznanil, da kandidata njena sta Klaič in Šuklj e. Ko je bilo treba izbirati kandidate iz celega kluba ostal sem za svojo osebo pri našem dogovoru. Kaj so storili drugi, ne vem in ne morem nič za to, če se je klubova veČina odločila za dr. Kathreina, ki je bil v prejšnjih letih glavni poročevalec o državnem proračunu. Pri zadnjem shodu slovenskohrvatske skupine dne 27. t. m. omenjal sem poročila v „Edinosti" o tej zadevi in prosil konštatovati, da je povsem neresnično. To se je zgodilo, kakor Vam lahko potrdi, Vaš domači poslanec g. Nabergoj, pa tudi Vaš „poročevalec iz hodnika državnozborske palače", če hoče resnico poročati. Vaš poročevalec porogljivo omenja, da bo „štulim" za voditelja. Na pričo kličem vso svoje tovariše, ne samo Ltarejih, ampak tudi na novo izvoljena gospoda dr. Gregorčiča in Spinčiča, ki ju prej nisem osebno poznal, da iščem svojo čast in srečo edino le v tem, ako morem ž njimi prijazno občevati kot pravi in odkritosrčni prijatelj, in da se nikdar nisem „štulil", ali jim ponujal za voditelja. Na Dunaji 29. aprila 1891. Kari Klun, državni poslanec. „Slovenčevo" poročilo z Dunaja nas je naravnost presenetilo, v kojem se trdi, da je vse izmišljeno, kar je „Edinost" poročala. Ali že popravek veleč, gospodi poslanca Kluna je v protislovju se „Slovenčevo" trditvijo. Veleč, gospod Klun priznava izrečno, da je bilo ustanovljeno, da volijo v proraCunski odaek Nemci in Jugoslovani po dva uda in dva se volita iz celega kluba. Kako opravičijo torej gospodje istino, da imamo Jugoslovani v najvažnejšem odseku le dva zastopnika, Nemci pa itiri ?! — dočim bi bilo za vse klube pravo razmerje 3:3! In tudi jako vestni dopisnik „Naše Sloge" pravi, govoreč o zastopstvu posamičnih skupin v različnih odsekih, da smo povsod številu primerno zastopani, razun v proračunskem odseku, kjer bi morali imetijednega Člana več. Zakaj ravno tu izjema P! Za izgubo v budgetnem odseku ni to nikako zadoščenje, ako se je potem predlagalo (in menda je predlagal veleč. g. Klun sam) za imunitetni odsek (24 udov) slovenskega poslanca G 1 o b o č n i k a (!!). Istotako priznava veleč. g. Klun izrečno, da je bil predložen G. Gregorčič kot izvoljenec slovenskih poslancev, prof. Šukljeja pa naj bi volil celi klub. Veleč. g. Klun priznava, da so konservativni Nemci res prosili, da se voli dr. Kathrein, ugovarja pa, da bi bili prosili njega samega ; priznava, da nekateri njega tovariši o tem niso vedeli in priznava, da je on tem tovarišem stvar prijavil; ugovarja pa, da bi bil komu prigovarjal, kako naj glasuje. Začetkom svojega popravka trdi g. poslanec, da se ni določilo, da dobimo Slovenci in Hrvatje tri ude (pa bi se bilo moralo!), nižje doli pa pravi, „da je za svojo osebo ostal pri našem dogovoru", da pa ne ve, kako so drugi storili. Torej je bil vender dogovor. Gosp. poslanec pristavi potem, da ne more nič za to, če se je klubova večina odločila za dra. Kathreina. Torej le večina. Izjavo to treba da vestno zabeležimo ! In ako še pomislimo, da smo o zadevi tej prejeli zanesljivo in v pozitivni obliki aestavljeno poročilo, jasno je, d a se je vendor-le moralo nekaj zgoditi, kar se javnosti prikriva. In to I je: da smo Jugoslovani v naj- važnejšem odseku potisneni v kot. In to je glavna stvar, vse drugo je le postransko. Fakt torej imamo; po popravku preč. g. Kluna nastane le vprašanje : kdo je prav za prav kriv? Trezni svet pa sodi, je-li res bilo vse izmišljeno, kakor nam podtika „Slovenca" dunajski dopisnik ! Sicer se pa morda tudi poročevalec naš še oglasi. No, sedaj Vidite! Iz denašnjega poro-ročila adresne komisije, koje priobčujemo v političnem pregledu, razvidno je, da so Poljaki v zvezi z nemškimi liberalci odklonili dostavek posl. Di-ponlija, trdeči, „da Se le prava versko-nravna odgoja pripravlja pravo podlago za socijaluo preustrojo". Iz poročila „Sloven-ćevega" posnamemo, da jednaka usoda zadene dostavek Šukljejev, govoreč o narodni ravnopravnosti in da se hočejo Poljaki z Nemci stalno združiti v državno zborsko večino. No, tu imate sedaj vaše zaveznike, tu imate sad vaše, toli slavljene tnktike! Izjava „Slovenčeva" nam je jasno zadoščenje — če tudi žalostno zadoščenje — za tsn sumničenja, a kojimi se nas obsiplje, ker ne hvalimo in slavimo Jvsega, kar ukrenejo gospodje poslanci. Morda, morda, pride še marsikdo do prepričanja, da nismo taki grozni brezbožneži, čeprav nam ne ugajajo dosedanji naši „zavezniki". Adresa Mladočehov. Konec adresi tej se glasi: „Navdaja nas patrijotiška zavest, da se ne dotaknemo nikogar pravic in nikogar koristi, ako prosimo jednakih pravic za vse narode in ako težimo po tem, da se v avtonomiškem z m i s lu preosnujn ustava. Nasprotno: mi želimo prostega, za življenje sposobnega, individuvelnega razvoja posamičnih narodov in dežel& in razvoja organične jednot-nosti in moči celote. Avstrija b6di zašČitnica pravic vseh dežela in narodov v jednotni, neločljivi državni zvezi, ona b6di stalni dom pravici in pravi svobodi ! Bog čuvaj Avstrijo, Bog čuvaj nje narode in dežele ! Bog obrani in blagoslovi Vaie cesarske in kraljevo apostolsko Veličanstvo!" Sedaj pa primerjajte le to malo besedi e celo adreso Bilinskega! Tu možata beseda, tam — nič! Jubilej Marijine cerkve na Trsatu. Delajo se velike priprave, da se dostojno proslavi 600 letnica Marijine cerkve na Trsatu. Cerkev samo so tem povodom povsem ponovili. Program slavnosti je naslednji: Dne 10. maja ob 5. nri zjutraj služba božja z litanijami in slovensko pridigo; ob 10. uri pontifikalna maša, kojo bode daroval senjski biskup Posilovič; ob 5. uri popoludne služba božja z lavretanskimi litanijami in propovedjo v italijanskem jeziku; dne 11, maja: ob 5. uri zjutraj pro-poved v italijanskem jeziku; ob 10. uri velika maša, kojo bode daroval mestni župnik reški Bedini; ob 5. uri popoludne služba božja s propovedjo v hrvatskem jeziku. Dne 13. maja prične ee vrsta druzih cerkvenih obredov, ki trajajo do binkoštnega ponedeljka. K alavnostim tem pričakujejo obilo romarjev, — tako s Kranjskega okoli 3000, iz Istre 2000 — skupno pa okolo 20000 ljudi. Nova pogodba z Lioydom. Uradna „"VViener Abendpost" prijavila je novo pogodbo, ki se je sklenila z Lloydom. Pogodba ta določuje za dobo 15 let vse one črte, koje morajo Lloydovi parniki vsako leto prepluti. Državna uprava dovoli Lloydu 3,400.000 gl. letne odškodnine. Za ponovitev plovnega materijala dovoli država Lloydu brezobrestno posojilo 1.500.000 gl. Trgovinsko ministerstvo si pridržuje pravico urediti vozne tarife z obzirom na obstoječo konkurenco. Upravni svetLloydov obstoji iz predsednika, kojega imenuje cesar, iH 8 članov, kojih dva imenuje trgovinski minister. Vsi upravni svetniki morajo biti avstrijski državljani in bivati v deželah, zastopanih v državnem zboru. Upravni svet vol; iziuej sebe štiri elane, koji vodijo in nadzorujejo poslovanje. Ti štirje člani morajo stalno v Trstu bivati. Drugi iz štirih Članov obstoječi odbor posreduje mej upravnim svetom in osrednjimi oblastmi kakor tudi trgovinskimi krogi. Trgovinska ministerstvo nadzoruje vse poslovanje družbe. Brez posebnega dovoljenja ne sme družba izplačali višje dividende nego 4 od sto. Ako bi dohodki presezali 4 od sto delniškega kapitala, razdeli se prebitek tako, da dobi državna uprava jedno tretjino, družba pa dve tretjini. Za gradnjo železnic. Ker Bilinskega adresni načrt ne omenja popolnjevanja železniške mreže, predlagal je poslanec Šuklje v večerni seji adresne komisije dne 29. pr. m. Bledeči odstavek : „Milostno obljubo Vašega Veličanstva, da se bode država tudi v bodoče udeleževala pri po-polnjr vanju železniške mreže, oživi izvestno nade osobito onih dežela, koje so bile v tem pogledu dosedaj zanemarjene in pričakuje državni zbor v dobri nadi dotične vladine predloge". Šuklje je povdarjal ob tej priliki, da železnico D i v a č a - L o k a, železnico čez Karavanke in dalmatinske železnice more le vlada dovršiti. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali so „krokarji" v veseli družbi slaveči „prvi maj" 1 gl. 32 kr. „Assicurazioni Generali". To znamenito zavarovalno društvo je imelo v četrtek dne 30. aprila svoj redni občni zbor. Bilanca je popraćena z poročilom iz katerega posnemamo naslednje najvažnejše točke. Dohodki: nerazdeljena bilanca A 1889. gold. 1370.18, zavarovanje proti požarom gold. 70.257.36, zavarovanje prevažanja gold. 22.896.65, zavarovanje življenja gld. 337.308.10, očetovski dohodki bilance A. gld. 230.376.49, idem B. gld. 218.830.71 ; skupaj gld. 881.039.48. Od tega odbivši: zgubo zavarovanja pri toči gl. 33.737.17, dobitke zavarovancev živenja gl. 109.439.87, skupaj gold. 143.177.04, ostane čistega dohodka na razpolago delničarjem gold. 737.862.44. Leta 1890. je družba izplačala odškodnin gl. 8,345.827.21, kateri svoti, ako se prištejejo svote izplačane od kar družba obstoji, t. j. gl. 227,371.940.22, iznašajo vseukupne odškodnine ogromno svoto od gl. 235,717.767.43. Glavnice zavarovanja na življenje so iznašale I. 1890. gl. 124,121.441.72 gl. nasproti 17,000.000 gl. leta 1889. Premije za vterati bodoča leta iznaiajo 24,167.306.81 gl. Delničarjem se izplača dividenda od dne 5. t. m. naprej za vsako delež 120 gold. v zlatu ali 300 frankov pri vsih zastopstvih družbe. — Te številke nam pričajo, da družba napreduje in da je zavod v pravih, izvedenih rokah, in da delničarji morijo biti ponosni na svoj zavod. Izlet pevcev „Adrijaiev* v Rocol v nedeljo dne 26. t. m. izpal je povsem ugodno. Razen močnega (32 udov) zbora je prišlo še do 20 druzih Barkovljanskih, in lepo število mestnih rodoljubov. Prostori krčme dotičuega društva so bili pretesni za toliko število udeležencev, precejšnjega občinstva stati je moralo pred krčmo. Posebno domačini II. okraja so burno odobravali slovansko petje ; zadnjim se je pozualo, da niso privajeni našim krasnim pesmam, kakor drugi okoličani. Ognjevitimi „živio"-klici so zahtevali, da se je več zborov ponavljalo. Predsednik tamošnjega krČmarakega društva je pozdravil v kratkih a primernih besedah došle „Adrijaše", povdarjajoč vzajemnost mej okoličani. Zahvalil se mu je predsednik „Adrije" v istem smislu, izrekajoč željo polnoštevilno zbranih pevcev „Adrijušev", da bi se ustauovil v Rucolu pevski zbor, če že ni moči ustanoviti pevskega društva. Na željo tamošnjih prvakov šli so pevci iz krčmo pred hišo ter tam zapeli tri zbore med burnim odobravanjem. Izrezujoči to željo, omenjali bo tamošnji vrli rodoljubi, da se more danes slovanska pesen razlegati po celem drugem okraju, da jo slišijo tudi drugi domačini, kateri niso navzoči pri tej domači slavnosti. — G. M. Kamuečič je omenjal ▼ dolgem in lepem ■vojem govoru pomen slovanske pesni, katera edina mora vladati med okoličani. Prigovarjal je govornik domačinom, naj se krepko drže njih krčmarskega društva, da se v njega krog ne urinejo ljudje nam nasprotnega mišljenja. Društvo je naše, domače, in vsled tega mora biti i dotično delovanje domače-alovenako ! Govor g. M. Kamuščiča je bil vsprejet gromovitimi »živio'-klici. Predsednik „Adrije" privedel je v dvorano bivšega doželnega poslanca in vrlega rodoljuba g. Kluna. — Predstavil ga*je navzočim pevcem kot njih voditelja — moža, kateri deluje v smislu vseh dru-zih okoličanskih veljakov: za ljubljeno domovino, vero in ljubljenega našega vladarja. — Ob priliki predzadnje volitve pokazal je drugi okraj v polnem Bvitu svoje domače pošteno lice — nijeden oko-ličanski poslanec ni dobil toliko glasov, kot ravno navzočni bivši poslanec g. Klun. Žal t da se je stvar pri zadnji volitvi obrnila ! Voljen je bil človek, kateri ni naš domačin, kateri ne predstavlja menenja okoličanov druzcg« okraja. Drugi okraj posta! je ostalim okoličanom nekako tuj, ali go> vornik se nadeja, da tudi v drugem okraju še ni šlo solnce zadnjikrat za goro, temveč, da se tam že ob priliki prve volitve vse na bolje obrne. Upati je, da, kakor je bil voljen v drugem okraju ob priliki predzadnje volitve skoraj enoglasno naš kandidat, enako zmaga i pri prihodnji volitvi poslanec našega rodu, našega jezika! Ta govor je bil vsprejet živim odobravanjem, in navzoče občinstvo je posebno in burno pozdravljalo bivšega poslanca, gosp. Kluna. — Govorili so še gg. predsednik Gerdol, Kamuščič in Hrovatin, katerih govori so bili navdušeno vsprejeti. — Pred odhodom zapeli so „Adrijaši" še „Hribarjevo kantato", koje ne pogrešamo pri nijedni veselici. Pesem razlegala se je daleč tja po II. okraju, kjer ima svoje gnezdo — Poldo Mauroner. Med petjem in zažiganjem bengaličnih ognjev, gromeli so „živiott-klici, naznanjajoči,— „da okolica vstaja — kjer sejo vzbuja!" Iz gotovega vira doznajemo še, da so mislili Rooolci napraviti slovesen vsprejem in celo — slavolok, ali neugodno vreme je preprečilo ta namen. Vredno je še omenjati, da se toči v društveni krčmi v Rocolu izvrstno domače vino. Našim rodoljubom, obiskujočim Rocol, priporočamo toraj v prvi vrsti omenjeno krčmo, držeči se izreka: „Svoji k svojim !" — Čujemo tudi, da bode v kratkem mej tamošnjimi rodoljubi posvetovanje glede ustanovitve pevskega zbora. Dal Bog, da bi se ta ideja uresničila, da bi se i II. okraj združil ▼ mišljenju a celo drugo okolico. V Prago I Kakor se je že poročalo v slovenskih listih, priredč slovenski veliko, šolci v zvezi z drugimi jugoslovanskimi dijaki dne 15. maja izlet v Prago. Glavne točke vsporeda bo : Skupen odhod z Dunaja ob določenem dnevu, pohod razstave, ogled mesta, banket, komerz, izlet v okolico in predstava v narodnom gledališči. Vrnitev v domovino ni navezana na določen čas; vsak se odpelje, kedar mu drago. Vsi Slovenci v domovini, ki bi se hoteli izleta vdeležiti, so uljudno vabljeni. V tem slučaji naj blagovolijo dotičniki svojo namero — kolikor mogoče kmalu!— naznaniti g. Lavoslav-u Batič-u, juristu ("W&hriiig, Gurtelstrasse 6. I. 9) ali pa uiedicincu g. Franu Jankoviču, Wfi-h ring, Blumengasse 18, II. 6. Z Reke su nam piše: Žalost napolnila mi je srce, ko sem čital prežalostno vest o smrti preljubega iu občespoštova-nega gospoda F. Kt to-tn, bivšega učitelja v Zagorji na Notranjskem in slednjič v Ko-Sani. Kako ne bi žalovali na prezgodnji izgubi moža, ki je bil toli priljubljen celi naši okolici. Njugovo delovanj h ob času službovanja v Zagorji bilo je uzorno in v veselje vsem župljanom. Njega službena natanjčnost in gorečnost v šoli iu cerkvi je obče znana, in izvestno je, da ni delal samo vsled službene dolžnosti, temveč iz ljubezni do svojih župljanov. Vspodbujal je mladino k pridnosti, ubogljivosti in pokornosti do starišev in višjih. Uprav veliko se je pokojni trudil za vzorno cerkveno petje in orgijanje. Pri poučevanju v petju ni se strašil ne časa ne trnda; za vsaki večji praznik imeli smo kaj posebnega. Narodnjaka pokazal se je pri vsaki priliki in sodeloval je vedno pri veselicah bralnega društva. Posebno se je pa vsacemu prikupilo njegovo prijazno občevanje: veselega se je čutil v družbi priprostega kmeta. Tako upam, da Zagorcem in sploh celi župniji ostane pokojni g. Kete v živem spominu. Posebno naj se ga spominjajo pri službi božji, kojo je vsekdar poveličeval s krasnim petjem. Zdaj pa pokriva rahla zemlja preblagega gospoda. Nemila smrt pobrala je moža, kojega spomin naj ostane v naših srcih neizbrisljiv. Jaz mu pa kličem: Tvoj trud in tvoja dela naj ti poplača oni, ki je nad zvezdami. H koncu pa : Spavaj dragi sladko, Luč nebeška naj ti sije, Mir in pokoj naj ti bo! A. S. Prvi maj. Kolikor nam je dosedaj znano, pretekel je ta dan, ne da bi se bili po avstrijskih mestih dogodili nemiri. Delavci so sicer deloma praznovali, zborovali in sklepali resolucije, a vršilo se je vse v najlepšem miru. Drugače je bilo po francoskih in italijanskih mestih : tam je morala posredovati policija in so bili pretepi. Grozna neereča prigodila se je dne 28. aprila na postaji tukajšne državne železnice. Železnice služabnik, 48 letni Josip Vidmar (doma iz Senožeč) hotel je sklopiti dva vagona. Pri tem svojem delu pa pade čez šine. Po nesrečnem naključji prične se tnašina, s kojo je bilo zvezanih že več vagonov premikati. Premikajoči se vozovi raztrgali so truplo nesrečnega Vidmarja. — GosdoU) in tronuto stvari Nekaj za kmetovalce nabral Rudolf Dolsnee. J a n u v a r (prosinec). Popravi kmetijsko orodje. Omlati deteljo in lan v najmrzlojših dnevih tega meseca. Varvaj prostore, kjer imaš različno sadje, pred mrazom. Odstrani gnjilo sadje. Odpelji vodo, ako se ti je nastanila na njivah, kjer bodeš seja). Gnoj, kojega si speljal na njive, raztrosi. Na travnikih odstrani mravljišča in iztrebi grmovje. Pripravi si drv za kurjavo in lesa za domačo rabo in potrebo. Osnaži drevesa liftajev in pokončaj gosenične gnjezda. Odstrani suhe veje pri drevesih, mlada drevesa pa varvaj škodljivih zajcev. Ako imaš kako lepo sadje, pokrij je se slamo. Na ribnjaku prebijaj led, da se ribe ae zaduše. Izkidaj gnoj večkrat iz hlevov, da živina radi so-parnosti ne zboli. Pokladaj ovcam jelŠev vejnik, če ga ne jedo, so bolne na pljučih ali jetrih, odstrani jih od zdravih. Če groš na potovanje, no pij žganja, ker to hladi in lahko na poti zmrzneš. Februvar (svečan). Izčisti žito, koje boš sejal. O rosnih jutrih pojdi na polje, potrebi kanale in, dodaj vodi pravi tir. Ako nisi še na travnikih krtenin pogladil, stori to sedsj. V tem meseci sadi tudi in to pri potokih iu ne v plan t ah: vrbe, topole, beke, jelše, breste in akacije, zavarvaj jih s trnjem. Zdaj vsadiš lahko peške za stalna drevesa, tadi drevesa v tem meseci lahko posadiš. Obrezuj in čisti drevesa. Napravi gredice, na koje naseješ kumare, melone, kelorabe, selen, solato, redkev. Ako želiš imeti v juliji jagnjeta, moraš ovco v februvnrji paziti. Da kure rade nesejo, krmi jih ječmenom, da pa rade valč, dajaj jim popra in varjenega konopnega semena. Kurja in golobja gnjezda očisti in novo naiedi. Obdrži v tein meseci izvalene prašiče za pleme, no daj jim pa mleka i siratke, da ne vdobč drenja. O svečnici imej še polovico klaje v skednji. Pazi na sadje, gnjilo pa odstrani. M a r c i j (susec). Do sedaj moraš že vsa kmetska orodja popraviti. Njive, kjer raste detelja, z brano poravnaj, o lepem vremenu moraš jih oči- stiti vsega kamenja. Skopi ji in pognoji vrt. Pri lepem vremenu sejaj ječmen, grah, lečo, bob, korenje, češenj, čebulo. Odpravi krtenine in druge nepotrebnosti na polji. Pelji svinjo k merjascu. Mlade gosi imej na gorkem. Dobro je, če kokoši v tem meseci valijo. Strezi bučelam, daj jim vode. Obrezuj za sajo pripravna divja drevesa. Cepiče za cepljenje vzemi od takih dreves, ki 7 — 10 let rode. April (mali traven). Kadar drevje cvetč, je najboljši ča», da se platno in preja beli. Preskrbi »e zdaj z metlami, dokler breza se ne zeleni. Sedaj sej deteljo in nasadi kropirja. Ako «;» se krtenine na travnikih, je sedaj skrajni čas, da se jih odpravi. Živine ne goni prezgodaj na pašo, predno gro in kadar se vrne, dati jej moraš malo sena, da se hrana premeša. V tem meseci naredi gredice za špargelje. Trte varno vzdigni in poveži, zrahljaj zemljo okoli njih. Travnike z brano povlači, da mah strgaš ; potrosi jih če le mogoče pepelom, tudi saje so dobre, potem pa posej travnim semenom, vse to pa pred dežjem. Pepel mori mah, gnoji zemljo ter jej daje rodovitnost. V tem mesecu striži tudi ovce. Maj (veliki traven). Ječmen iu krompir mora biti že v zemlji, kajti nas kmetovalec pravi, da sv. Izidor (10. maja) krompir v zemljo zaprč. Ne spuščati živine na pašo. dokler ni dež pašnikov spral. Najbolje je, če le mogoče, da krmiš živino v hlevu, da gnoj doma ostane. Popravljaj pota in ceste. Otrebi travo okoli dreves in prilivaj jim o suši. Presu-šuj volnena in suknena oblačila, da se jih ne lotijo molji. Imej snažno živiao, hlev in posodo. Posebno pozoren moraš biti na gosenice, da jih odpravit. Okoplji v drugič trte in osnaži kole plevela. Sej turšieo, sadi buče in kumare, dinje in fižol. V maji presojaj tudi solato. Pij studenčnico na tedče, kajti maj je najzdravejši mesec. Kdor nima opravila na polji, naj ne tiči doma, marveč gre naj pod milo nebo ali pa v gozd, zdrav bo ! (Konec prih.) Zahvala. Podpisana izreka najprisrčnejšo za hvalo vsem prijateljem in znancem kakor tudi gg. pevcem društva „Zarja", kateri so nam izkazali svoje sočutje o priliki smrti in pogreba naše preljube matere, oziroma soproge Marije. V Rojanu, dne 29. aprila 1891. Družina Piščanec. HIŠA odda se v najem ali proda pri SV. Ivanu, prikladna /a krčmo. — Povprašati je pri vratarju hiše A<[ue 1-45 * , * * * » 5-25 * «■22 dop......., 5.80 „ B.40 pop *,„,,„ „ n 2.35 „ 5.60 5,-3.50 3.50 3.85 1.55 V nedeljo dne 10. maja dopoldne darovala se bo pontifikalna sv. maša v fttaroslovenskem jeziku od Nj. vzvišen mil. g. škofa P o s i 1 o v i e a iz Senja (Zengg), Povratna vožnja do 22. maja t. 1. z dvakratnim izstopom dovoljena. V nedeljo d nt* l(i. maja zvečur peljejo pa še posebni vlaki nazaj. Za obiskovalce Trsta je cena iz Šempetra v Trst in nazaj zali. rasred gld. <4.60, III. razred gld. 1.75 tudi znižana, enako tako iz Keke v Opatijo a posebnim parobrodom. Podrobneje se poizve pri odboru in pri mnogih župnijskih, občinskih in poštnih uradih, kjer se tudi vozni listki dobivajo, katere si jo prej ko prej preskrbeti. V dan odhoda se sprejem nikomur zagotoviti ne more . Podporniki za razpečavanje voznih liBtkov bo radovoljno sprejrno in v mnogobrojno vdeležbo uljudno vabi Odbor za potovanje v Ljubljani, Marijin trg št. I (pri JOS. PAULIN u). Zdatno znižene eene Vinske šivalnice, stiskalnice za sadni sok in sadni mošt najnovejše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stiskalne sile. Garantirana dslu]o6a sila! do 20n/o večja, nego pri druzlh stiskalnicah) Odlikovane s prvo nagrado na državnej saduej razstavi, ki je bila meseca oktobra leta 1888 na Dunaju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaški izskusili. SADNE IN GROZDNE MLINE 10=1 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & COMP. Dunaj ti. Taborstrasse 76. Tovarne za poljedelsko in vinort\jn!ve stroje, livarna za železo in kladivo na par, Specijalna falrikacija strojev sa vinorejo In uporatoljenje sadja, stiskalnic za seno. Aparati za sušenje, patent dr. Ryder. 1iu*tri>vani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako se jih želi. Vzprejmojo so tudi zmožni in Bolidni zastopniki za primerno provizijo. Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj). Fran Iv. Kwizđa V ^ i kr. avstrijski in kralj, ruinun*ki dvorni oddajatelj. Prvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelkeN^i * Odlikovan z 12 medaljemi, 6 častnimi diplomi in priznanji. ^^ KWSZDIN c- fr- priv. fluid proti kostobolir voda za vmivanj e konj. Rabi se že 30 let z najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov in vojaščine za okrepčanje pred hudimi napori in zopetno okrepčan je po naporih; vsposoblja konja za posebna dela pri veibanju konj (Training). Steklenica stane ft gld. 40 nov. Kwizde rudeči blister l lonček 2 gl. Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50. Kwizde kopitno lepiio i svalk 80 kr. Kwizde kopitni svetilni prah 1 i"«ket 70 kr. Kwizde kopitni vaselim 1 pusica gl. 1.25. Kwizde kresolin balzam 1 škatlj. gl. l.io. Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld^ K___ Kvvizde milo za sedlo l skatij. gld. i. Kvvizde pralno milo za demače žival a gld. 1.60. 80 kr. 40 kr. _ Kvvizde desfnf. prašek zab. gi. i .40. 2.40 Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah- Vsak •lan razpošilja glavna zaloga K v o i s n p o t h e k e K o r n e u b u r g pri DUNAJU. lir1! mi &0BIIA ima svojo kleparsko delavnico v ulici via Giulia št. 21. Proda ja, napravlja in popravlja vsake vrato kleparske stvari, bodisi iz cinka, koaiterja, bakra ali medena itd; zalivniko vsake vrste ; vrče za mleko, vrče za natcgavanjo vodo in druge za pohištvo potrebne stvari; različne mehe za žvepljanje ; aesalke za vodo ; banje za kopanje. Priporočam se toraj vsem onim, ki potrebujejo take reči, in pridodam se, da ho pri meni ceno jako nizke. 4—10 Najbolje mdble po najnižjih cenah in v bofiati izberi ima na prodaj zaloga dunajske tovarne Ignacija Krona TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST. Katalogi s ceniki dajejo se na zahtevanje brezplačno. PoMljatve carine proste. VELIKI IZLET PO ŽELEZNICI TRST-REKA IN NAZAJ POVODOM SLOVESNOSTI MATERE BOŽJE MILOSTI pri koji slovesnosti se bode praznovalo šeststoletje, odkar so je preselila na Trsat Sveta hiša. Red obredov, koji se bodo obhajali priobči se po vseh župnijah in občinah. Dne 0. maja zjutraj odide poseben železniški vlak Vozno cene so naslednje II. razred tja in nazaj gold. H — iII. razred tja in nazaj gold. 4 za osebo. Z Reke povrne se vlak dno 10. maja zvečer. Z zgornjo vožuo ceno plačana je tudi knjižica, obsezajoča pojasnila o slovesnosti, kakor tudi knjižica : Kratko vesti o svetišču. Obe knjižici izdajo bo v treh jezikih; vsakdo si torej lahko izbere. Kdor želi podpisom izjaviti, do se udeleži izleta, oglasiti se moro v vsaki vasi in občini pri tamošnjih župnih uradih. V Trstu pa se je priglasiti pri niejnarodni agenciji Carlo Pirelli, Vin Arsenale štev. 2. Opazka: Razume se, da ho povrne nplačan denar brez obotavljanja ako ne l>i b lo izleta radi prepičlegu števila priglašenih. 7 H 111P0SVS8111 Plemićem, visokim osobam, vlastnikom kuća i posjeda, činovnikom, štabnim častnikom, umirovljenikom, nadalje za rente, zapise, uložke, baštinstva i uživanje prihoda točno i brzo od for. 1(XH) dalje sve do najviše svote, Za uložene vriednostne papire do 850|0. Pobliže viesti iz prijaznosti kod višeg nadzornika J. Kleina, Beč II. Ob. Donaustrasse 59. Tegnost zEgamčena! La«tntk pol. dur/t*'. ..THinost". T-ulajatnlj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiska rim Dolenc V Trstu