Posamezna Številka 6 dinarjev
ZASAVSKI
Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Okrajni odbor Socialistične rreze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tilka Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva m ttrrave: ..Zasavski vestnik", Trbovlje L, oprava rudntka — Telefon št. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev. 614-„T“-H6.— List tzhaja vsak četrtek. — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 6 din. na 8 straneh 8 din. na več 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo dopoldne in se ne vračajo
LETO VL — ST. 19.
TRBOVLJE, 13. MAJA 1953
GLAS LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUD ZASAVJA
15. maj - DAN ZMAGE
Po sklepu Zvezne skupščine PLRJ lansko leto praznujemo v Jugoslaviji Dan zmage 15. maja. Letos ga bomo obhajali na ta dan že drugič. Prejšnja teta smo praznovali Pan zmage 9. maja, na dan, ko so nemške oborožene sile položile orožje pred združenimi svobodoljubnimi narodi, ki so v štiriletni vojni potolkli krvavi fašizem.
V tej skupni borbi proti krutemu sovražniku delež naše Jugoslavije ni bil majhen. S tem, da je bil v naši državi sprejet zakon, da praznujemo Dan zmage 15. maja In ne 9. maja, je bila potrjena zgodovinska resnica, da so morali narodi Jugoslavije zadnji v Evropi odložiti orožje proti krvoločnemu nasprotniku.
15. maj 1945 je dan, ko so narodi naše svobodne države zmagovito končali svojo bitko pio-ti nasilnim tašistom ter prijeli spel za plug in kladivo, iz naših porušenih in požganih domov in tovarn, uničenih železnic in cest so v teku osmih let zrasli novi domovi, zrasli novi stanovanjski bloki, nove tovarne •— novi giganti socialistične Jugoslavije, v kateri je pred 8 leti prevzelo oblast v naši državi naše revolucionarno delovno ljudstvo, v kateri so postali lastniki tovarn in rudnikov naši preprosti delavci, ki »o bili nekoč zaničevani, ki pa z delom svo-
ja/o bogastvo. Tl preprosti delavci danes s svojimi delavskimi sveti in upravnimi odbori, ki so si jih sami izvolili, uspešno upravljajo naše tovarne, naše rudnike in vsa naša druga gospodarska podjetja.
Dolga in krvava je bila bitka proti nasilnemu okupatorju in vsem domačim izdajalcem, dolga je bila pot obnove naše opu-stošene domovine in socialistične graditve naeš države, ki pa seveda še ni končana, saj smo šele na njenem začetku; toda vse, kar smo napravili in ustvarili, smo izvršili z uspehom, ker smo imeli tako državno vodstvo, kot ga nima nobena dežela na svetu. Na čelu z našim ljubljenim tovarišem Titom in CK ZKJ smo korakali vsa leta od zmage do zmage, kljub velikanskim težavam, ki so nam jih delali^ inlormbiro in ostali naši sovražniki in nasprotniki, ali pa nam jih je povzročila suša in podobne nesreče. Jugoslavija je v povojnih letih rasla in se gradila, gradila tn rasla je pa tudi istočasno naša hrabra JLA. ki danes zvesto čuva naše meje. V teh osmih letih se je lice naše zemlje v mnogočem popolnoma spremenilo: nastale so In še nastajajo velike sodobne tovarne, zajeli In ukrotili smo naše reke, ki nam dajejo električno energijo, odpiramo nove rudnike, iz katerih črpamo in bomo še pri-—,— —dobivali naša naravna bogastva, jih pridnih žuljavih rok untvar- naše prometne žile se večajo,
širijo in modernizirajo, naša vojna in trgovska mornarica kraljujeta na našem Jadranu in na Donavi, veča in množi se število naših šol, naših gimnazij, naših univerz itd. Krona vseh naših dosedanjih uspehov in napredka so pa delavski sveti v naših podjetjih, naša socialistična demokracija, naša sproščenost in odločnost delati za
svetlejšo prihodnjosl našega delovnega človeka. Uresničujejo se preroške besede Simona Gregorčiča: »V desni kladivo, v levi meč, svoj dom sl gradimo boreč ...« Pod vodstvom naše ZKJ, našega maršala Tita in naše hrabre JLA si gradimo lepše in srečnejše dni.
Naj živi 15. maj — Dan zmogel
Pripravimo časten in dostoien sprejem Titovi štafeti
Titovo štafeto bomo letos v se bodo pridružile stranske šta--■—*	*	........fete s Čebinovega, Partizanske-
ga vrha, Mrzlice in Ceč. Iz Trbovelj bo štafeta odhitela skozi Bevško proti Zagorja. V Bev-škem se bodo glavni progi pridružili s štafeto planinci s Kuma. Od tod bo štafeta hitela po cestj skozi Siačnik v Zagorje. Tjakaj bo štafeta prispela ob 12,32 uri. Tudi v Zagorju pri-godbe na pihala. Na okrajni previjajo miting z igranjem meji pred Vačami bo štafeta štafetno palico
našem okraju izvedli še bolj slavnostno in množično kot druga leta. Proga bo tekla v isti smeri kot lani, vendar so si prireditelji štafete zadali nalogo, da bo število tekačev in spremljevalcev še večje, poleg tega pa bodo v krajih pristanka priredili mitinge.
Tako bodo pripravili štafeti lep sprejem že v Zidanem mostu, kjer je njen prihod določen za 19. maja ob 10,29. V Radečah bo miting s priključkom morala oddati stranskih štafet iz Vrhovega, ob 13,38.
Dola pri Litiji in Podkuma ob 10. uri. V Hrastnik bo štafeta prispela ob 11,15. Tukaj bo 5 minut postanka, nato pa bo šla štafeta skozi rudarska naselja v Trbovljah, kjer bo na Vodah ob 11,45 velik sprejem z rudarsko godbo. V trboveljski dolini
Dolžina glavne ln stranske proge štafete bo znašala v našem okraju 165 km. Sodelovalo bo 1215 tekačev, poleg njih pa še veliko spremstvo. Tako bodo revirji tudi letos častno in dostojno izvedli Titovo štafeto.
Zvesta prijatelja
ZAGORJE PRED PRAZNIKOM »SVOBOD
V zasedi na meji
Samo nekaj dni nas loči od velikega kulturnega praznika trboveljskega okraja. Prireditelji festivala delavskih prosvetnih društev »Svoboda« se zadnje dnj zbirajo že sleherni dan ob določenem času, kjer delajo poslednje priprave za to veliko kulturno prireditev, da bi leta res vsestransko uspela.
Vsak z zadovoljstvom gleda, kako se spreminja zunanje lice mesteca Zagorje, kar dokazuje, da se hočejo vsi njegovi prebi-
od 17 - 24 maia
Lepo smo pros!avili S. maj
Letošnji 1. maj smo v okraju TrJaovlje prav lepo počastili z raznimi proslavami, v glavnem Pa z izleti v planine in v prosto naravo v naši bližnji in daljni okolici
V Trbovljah so proslavljali 1. maj že na predvečer s promenadnim koncertom mladinsko-pionirske godbe »Svobode-cen- I ter« na Trgu Revolucije. Mladi godbeniki, ki so nastopili tokrat že drugič — o prvem njihovem koncertu smo poročali že zadnjič — to se predstavili svojim Poslušalcem v okusnih svetlih uniformah. Veselje j* bilo gle- : dati in poslušati te mlade god- j benike, saj so igrali brezhibno j v splošno zadovoljstvo na Vodah zbranega občinstva. Zvečer 01:1 8. uri pa je bila v Delavskem domu slovesna proslava maja; moški pevski zbor »Zarje« je imel slavnostni kon-c*rt, o pomenu 1. maja, velikega mednarodnega praznika delavcev vsega sveta, pa je govoril •skreter rudniškega komiteja ZKS Trbovlje tov. Vili Škrinjar.
N« dan 1. maja so pridni trboveljski godbeniki že zgodaj *jutraj pripravili vsem veselo budnico — člani kolektivov trboveljskih industrijskih podje-uj z rudarji na čelu ter društva »Svoboda« go pa organizirala ps-/et na Partizanski vrh, kjer je 8rala trboveljska delavska god-7a n* Pihala. Tjakaj so prišli člani »svobode II« Iz Zg. r bo vel j, prihiteli go nadalje na artizanski vrh delovni ljudje £ Zagorja, tako da je bilo na . 3 Planinski koči res veselo.
ani »Svobode-Zasavje« iz Sp. n. 2.velJ ter ostali so pa pohiteli 8 Kum ln na Dobovec,
1 OP, Program in proslavo hirtT8® 80 imcli na predvečer ni«! Z Domu Svobode v Zgor-Trbovljah.
V Hrastniku...
k-f1’81'"** dela — 1. maj — Je stnišico delavstvo obhajalo
prav lepo. Pred tem praznikom delovnega človeka so očistili stanovanjske hiše naših industrij in tudi industrijske zgradbe. Železniška postaja je bila okrašena z zelenjem in zastavami. V počastitev 1. maja so tudi vse trgovine uredile svoja izložbena okna. Na predvečer 1. maja je bilo vse praznično razpoloženo. Po glavni cesti kraja sta krenila dva sprevoda delovnih ljudi na čelu z zastavami in godbo na pihala ln sicer en sprevod pred Dom Partizana, ki je bil slavnostno okrašen z veliko, razsvetljeno peterokrako zvezdo na pročelju Doma. Pred Domom sta se oba sprevoda zlila v veličasten zbor delovnih ljudi Hrastnika, kjer je bila prvomajska proslava z igranjem Internacionale In še drugih glasbenih del, z govorom predsednika LOM Hrastnik tov. Stanetom Brečkom ter petjem moškega pevskega zbora »Svobode I«.
Slavnostno razpoloženje je stopnjevalo še pokanje možnar-jev po vsej hrastniški dolini. 2e v mraku sta se vrnila oba slovesna sprevoda, od njih eden v Zgornji, drugi v Spodnji Hrastnik, kjer so ga v Tovarni za kemične izdelke pozdravljale vse žarnice, zavite v rdeče.
Na sam delavski praznik so že zgodaj zjutraj budili Hrastničane zvoki obeh godb In pokanje možnarjev. Nato Je hrast-niiko delovno ljudstvo odhitelo na Izlete na okoliške planine, na Kal, Mrzlico ln Kum, ves kolektiv steklarne z godbo ln pevskim zborom pa k Sv. Juriju nad Hrastnikom. Rudarska godba Je imela 1. maja popoldne dobro pripravljeno veselico v upravnem poslopju rudnika. Lep čisti dobiček je namenjen za nov Godbeni dom. — V nedeljo 3. maja se je pa veliko Hrastničanov udeležilo proslave ob praznovanju 10. obletnice ustanovitve I. koroškega bataljona v Mežici.
V	Radečah ...
V	Radečah za 1. maj niso imeli centralne prireditve v počastitev delavskega praznika, pač pa so tamkajšnji delovni kolektivi proslavili 1. maj v svojem ožjem krogu s primernimi kulturnimi programi, na katerih so govorili člani sindikata o pomenu največjega delavskega praznika. Na predvečer so goreli v okolici Radeč kresovi na čast 1. maju. Kresovi v Svibnem, na 2ebniku, Jelovem, na Brunku, v Sirju in Radečah so opozarjali na veliki dan delovnega
| ljudstva Na sam dan 1. maja so pa Radečanj pohiteli na Lisco m na Kum, V Sirju pri Zidanem mostu je bilo 1. maja veliko zborovanje, na katerem je sodelovala tudi železničarska godba iz Zidanega mosta.
V	Zagorju ...
V	Zagorju je bil že na predvečer 1. maja koncert godbe na pihala, moškega pevskega zbora ter ženskega in mešanega pevskega zbora v Farčnikovl koloniji. Zvečer so imeli v Zagorju prvomajsko proslavo pred rudniško restavracijo. Tamkaj se je zbralo mnogo Zagorjanov, rudarska godba na pihala ln pevski zbori. O pomenu 1. maja je govoril tov. Otmar Pečar.
Drugo jutro, na dan 1. maja, so imeli v Zagorju budnico svoje godbe na pihala — delovne množice zagorske doline so pa nato praznovale 1. maj na Partizanskem vrhu in v Jesenovem. Dne 2. maja je bil v Plešah velik partizanski tabor ob številni udeležbi Zagorjanov in okoličanov, kjer Je spet sodelovala zagorska godba na pihala.
Tudi i* Zagorja so pohiteli v nedeljo 3. maja v Mežico, prav tako iz Hrastnika in Radeč. Prvi maj so delovni kolektivi Zasavja praznovali večinoma v prosti naravi, v krajih partizanskih časov, kjer so se spominjali zmagovitih podvigov naših I borcev v zasavskih planinah.
■valci dobro pripraviti za sprejem vseh gostov. Lahko bi rekli, da se spreminja izgled mesta tako vidno kot še nikoli; belijo se pročelja stavb, čistijo se ulice, urejajo se naselja ter mestni nasadi in parki.
Zagorjani se pa pripravljajo na festival še drugače. Ce prisluhneš ljudem na cesti, v trgovskih lokalih, v gostiščih ali kjerkoli, z nekim zadovoljstvom opaziš, da je zavladalo tako veliko razgibanje med ljudmi zagorske doline. Diskusija je skoro povsod drugačna. Tu slišiš zaskrbljeno vprašanje, ali bo Zagorje znalo sprejeti številne goste, kje se bodo nastanili, kje bodo zanje urejena gostišča itd. Spet drugod se menijo rudarji in ugibajo, če bo Zagorjane počastil z obiskom tovariš Miha. Pa že povzame besedo drugi: »Pa to se razume, saj je naš ; rojak in bo popolnoma zanesljl- j vo obiskal svoj kraj, kjer je toliko časa živel in delal.« In spet drugje čuješ, da bo pro- i štor za goste in gledalce občut- !
no premajhen, da bi bilo potrebno določen prostor povečati itd. Najpogostejši predmet debate pa je seveda, kdo bo na koncu kulturnega tekmovanja v okraju Trbovlje zavzel prvo mesto, da li bo to zagorska ali topliška »Svoboda« ali kdo drug. Res zgovorni dokazi širokega zanimanja zagorskega prebivalstva za bližnji praznik.
Povsem drugačen pomenek pa sem slišal nedavno med dvema, ki sta člana zagorske oziroma topliške »Svobode«. »Kaj misliš,« je povzel prvi, »ali bo ostalo prvo mesto Zagorju ali pa bo morda kdo drugi ocenjen kot najboljši?« Tovariš iz Toplic pa je dejal: »Mislim, da bomo prvi mi, saj smo v tem šestmesečnem tekmovanju storili toliko kot nobena »Svoboda« v okraju in še to pod težkimi pogoji.« Pa se oglasi spet prvi: »Ne verjamem, saj niste znali pritegniti v svoje sekcije zadostnega števila članov.« — Ze iz tega razgovora je jasno, da članom »Svobod« zagorskega
Moj 1. maj
V zadnji številki našega lista smo priobčili pod naslovom »Prvi maj nekdaj tn danes« sjsomine nekega mladega socialista v Gorici in Trstu. V tem sestavku piše ta tovariš, da je zavedno delavstvo širom po svetu letos obhajalo svoj 64. največji mednarodni delavski praznik, 1. maj, od leta 1889 dalje, ko je II. Socialistična internacionala sklenila, naj se za vse delavce na svetu določi en dan v letu — in sicer 1. maj — kot dan protesta proti brezpravnosti in nevzdržnim socialnim in gospodarskim razmeram, v katerih je takrat živelo delavstvo po vsem svetu. Ta članek je bral tudi naš stari socialist tov. Avgust Tratnik, ki Je predlanskim praznoval svojo 80-let-nico in smo se njegovega živ-ljenskega jubileja spomnili tudi v našem listu. Tovariš Tratnik se je pred dnevi oglasil v našem uredništvu in nam opisal svoj 1. maj približno takole: »Prvi maj smo trboveljski rudarji praznovali leta 1891. Tiste čase Je pri nas neomejeno vladal klerikalizem. Le težko Je delavstvo Slovenije v tistih letih doseglo od oblasti dovoljenje za praznovanje 1. maja. V Trbovljah so socialistični rudarji čakali brzojavnega privoljenja tedanjega cesarsko-kraljeve-ga namestništva za Štajersko v Gradcu. To dovoljenje je po
dolgem nestrpnem čakanju prišlo in takratni nemški rudniški ravnatelj Martin Terpotitz je moral datj rudarjem za 1. maj prosto, je pa kljub temu rudarje vabil, naj pridejo na šiht, s pripombo, da je na rudniku mnogo dela. Le redki rudarji so se odzvali vabilu direktorja Terpotitza, vsi ostali so pa praznovali 1. maj — svoj praznik — prvikrat. Seveda to praznovanje ni bilo prirejeno s kakšno slavnostno delavsko manifestacijo, kajti takrat socialistični rudarji še niso imeli svoje lastne rudarske godbe na pihala. Nekaj rudarjev je ostalo 1. maja doma, drugi so pa odšli na Sv. Planino (Partizanski vrh), med njimi tudi Jaz. Seveda sem bil radoveden, kdo je šel 1. maja na šiht, zato sem se zvečer oglasil na svojem delovišču na Gvidi pri tako imenovani »Berg-miihle«, kjer smo pridobivali zasipni material za ročni zasip jamskih praznin, ker takrat mehanična zasipanja s pomočjo vode ali komprimiranega zraka še niso poznali. Sel sem na Gvido. Tamkaj nisem našel nobenega delavca na delu, pač pa rudniškega paznika Bajdeta. Bil je vesel, ko me je zagledal. Povabil me je, naj ostanem pri njemu, da mu ne bo dolgčas, da naj ga samo spremljam na obhodu njegovega službenega (Nadaljevanje na 4. strani).
kraja ni vseeno, kdo bo ocenjen
kot najboljši.
Popolnoma drugačne skrbi pa imajo seveda prireditelji festivala oziroma vsi štirje odbori, kj so zadolženi, da pripravijo vse potrebno za ta kulturni praznik. Vedno je najti še kakšne stvari, ki so sicer majhne, toda vredne vse pozornosti. Akoravno so glavne priprave« festival že pri kraju, se vendar še vedno kdo spomni na kaj in pravi: »Se na to smo pozabili! Se to bo treba, na napravim« itd.« Vse preveva isto načelo, isto hotenje: urediti vse priprave tako, da ne bo nobenih napak, da bo vse v najlepšem redu in da se bodo res vsi počutili kot doma. Posebno živo je na prireditvenem prostoru; sleherni dan slišiš od zgodnjega jutra do pozne noči razbijanje in razgovore tehničnega odbora z delavci in vsemi tistimi, k: imajo nalogo pripraviti ta prostor. Vsi dajejo nasvete, delajo pripombe, vsak bi rad doprinesel svoj delež. Izgleda, da hočejo popolnoma svojevrstno urediti prireditveni prostor.
Se večjo skrb pa imajo upravni odbori »Svobod« in vsi tisti ki bodo nastopili na tem festivalu. Tu se vadi ena skupina pozno v noč, tam spet slišiš pesem iz grl pionirjev, mladincev in starejših pevcev, spet drugje je gledališka vaja; režiserji se v potu svojega obraza trudijo, da bi igralci čimbolj razumeli vsak svojo vlogo in dali od sebe tisto, kar je potrebno. Ko človek opazuje to plemenito prizadevanje, prihaja do spoznanja, da v Zagorju še ni bila nikoli tolikšna razgibanost kot v teh dneh.
Tako in podobno so pripravlja Zagorje na veliki dan. Prav vsi doprinašajo svoj delež — od starega rudarja do najmlajšega pionirja. Vidi se, da Zagorjanom ni vseeno, ali bo festival potekel površno pripravljen ali p a do bo res tak. da ne bo nihče razočaran.	-M-
Listnica uredništva
L. H., Hrastnik. — Tvoje poročilo smo dobili prepozno, ker smo prvomajsko številko našega lista metirali že 27. aprila. Napako, ki jo je zagrešil tiskarski škrat, smo popravili. Glede tvoje urgence sledeče: en članek smo odložili, za objavo drugega so pa pomisleki. Pozdrav!
T. S., Trg svobode 23. — Za poslano hvala, vendar zaradi preobšimosti zaenkrat za naš j list neuporabno Pripravi kaj i krajšega. — Na svidenje!
V ZADNJIH DNEH
po svetu
TRST
Le mesec dni /e je do volitev v Italiji. Kolikor bolj se pa približuje dan, ko se bodo vršile volitve, toliko bolj se zaostruje volilna kampanja. Demokrščan-ska stranka ima to leto številnejšo konkurenco kot kdajkoli do sedaj. De Gasperl tokrat ni dobil nikakršnega pomembnejšega namiga is inozemstva glede Trsta, kakor je bila do sedaj navada. Zato je De Gasperl 26. aprila v svojem predvolilnem govoru odkrito pozval ZSSR, da naknadno podpiše Tripartitno deklaracijo. Tudi v svojih kasnejših volilnih govorih želi In zatrjuje De Gasperl, da mora Italija »ostati v Trstu in ne le v Trstu*. Tako postaja Trst glavno orožje demokristjanske volilne propagande.
GRČIJA
Doslej smo Imeli opraviti le ml z bolgarskimi obme/. Incidenti, izgleda pa, da bo tudi Grčija imela odslej Isto nadlogo nad seboj. Stalni grški delegat OZN Aleksis Kirn je namreč poslal generalnemu sekretarju OZN Hamerskjoeldu noto, v kateri ga obvešča o Incidentih, ki so jih povzročili bolgarski obmejni organi na bolgarsko-grškl meji. V noti je navedeno, da so se 5. maja Izkrcali bolgarski vojaki na grškem otoku Gama na reki Marici. Grška vlada pripominja, da bodo Grki s oboroženo silo preprečili polastitev tega otoka po Bolgarih, ker ne dopuščajo nl-kake kršitve grške suverenitete med njihovimi otoki.
BONN
Predsednik zahodnonemške zgornje zbornice Reinholer Ma-yer je Izjavil, da se bo zbornica sešla v petek 15. maja. Na tej seji bo dala svojo dokončno Izjavo o splošnih pogodbah in pogodbi o evropski obrambni skupnosti. Zahodnonemška vlada se je namreč izjavila za načelo, ki jih vsebuje osnutek evropske ostave.
KOLUMBIJA
Predsednik kolumbijske vlade Ignazio Andrade je podal pred dnevi ostavko predsedniku republike Arbelaesu. Izjavil je, da ja vlada opravila svojo dolžnost s tem. da je izdelala osnutek nove bljl podobno kot v ZDA uveden predsedniški sistem, t. j. pred-ustave, po katerem bo v Kolum-sednik vlade bo hkrati vrhovni vodja države.
KORBVA
Poslednji predlogi kltajsko-se-vernokorejske delegacije za rešitev vprašanj vojnih ujetnikov v Koreji so sprožili val komentarjev v ZDA. Na sedežu Združenih narodov poslati na ZN so z začudenjem sprejeli izjavo bivšega namestnika stalnega merlškega delegata v OZN Grossa, da bi morale članica Zdzpežnlh narodov poslati na \ Korejo nove čete »ne glede na morebitno sklenitev premirja*, s čimer bi baje potrdili, da je ln ostaja Koreja stvar Združenih narodov. Grose je tudi Izjavil, da bi morali tisti ujetniki, ki zavračajo repatriacijo po kltajsko-severnokorejskem predlogu, ostati v taboriščih »do konca življenja*. — Londonski uradni krogi pa menijo, da so tl predlogi o repatriaciji vojnih ujetnikov nov korak k sklenitvi premirja v KorefL PARI*
Uradno je sporočeno, da le bil Imenovan za novega poveljnika Irancosklh oboroženih sil v In-doklnl armadni general Henri Nevarre. General Nevarre, ki je bil doslej načelnik štaba kopenskih sil, srednjeevropskega sektorja Atlantskega pakta, bo nadomestil dosedanjega poveljnika Irancosklh oboroženih sil v In-doklnl generala Raula Salana. Iz Washlngtona so pa uradno sporočili, da so ZDA dovolile Franclji 00 milijonov dolarjev kot posebno pomoč za okrepitev Irancosklh in domačih čet, ki se bore v lndokinl proti Ho Sl Mln-hovim oboroženim silam. LONDON
Na delnih upravnih volitvah, ki so bile le dni v Angliji, so laburisti povsod napredovali. Konservativci niso mogli nadomestiti izgubljenih poilclj, dasi zanikujejo, da bi laburistična zmaga aa delnih upravnih volitvah Imela politične posledice. In zatrjujejo, da v Angliji ni nobene neposredne zveze med upravnimi volitvami In političnim položajem. Laburisti pa nasprotno dokazujejo, da so volilni rezultati zanesljiv dokaz, da so Angleži že siti konservativne vlade.
W ASHIN GTON
V Washlngton le prispel kanadski ministrski predsednik Salnt Laurent, kjer ga je sprejel Elsenhovrer. Poleg zadev, kt se tičejo obeh držav, sta oba še posebno govorila o položaju v lndokinl In v Laosu, kakor tudi o razvoju skupne obrambe v okviru NATO In evropska skupnosti.
Novi upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik
Novoizvoljeni delavski svet rudnika Trbovlje—Hrastnik je imel svoje prvo zasedanje 28. aprila. Po uvodnih besedah tov. Toneta Aliča, dosedanjega predsednika delavskega sveta, v katerih je naglasil potrebo zavesti odgovornosti, ki jo mora imeti pred očmi vsak član delavskega sveta, zlasti še v tako velikem podjetju, kot je ta zasavski rudnik, je prevzel delovno predsedstvo do izvolitve novega predsednika delavskega sveta najstarejši član sveta tov. Ivan Zupančič.
Delavski svet je spet izvolil za svojega predsednika tov. Toneta Aliča. Njegova ponovna izvolitev izpričuje, kako čislan je ta tovariš med celotnim kolektivom zaradi svojega treznega in vztrajnega dela, zaradi česar ga Je delavski svet zopet izbral za svojega predsednika.
Poslovno poročilo rudnika za lansko leto, ki je bilo podano na tem zasedanju, je vsekakor zanimivo tudi za širšo javnost, saj je to gospodarsko podjetje največje v našem okraju. Ce povzamemo nekatere podrobnosti iz tega obširnega iz izčrpnega referata, vidimo, da je trboveljski rudnik izvršil svoj družbeni plan v minulem letu z 98,5 %. Izvršiti ga ni mogel v celoti, ker mu Je manjkalo 150 kvalificiranih rudarjev.
Velikost in pomen tega podjetja sledi že Iz tega, če pomislimo, da je rudnik Trbovlje— Hrastnik dal državi lansko leto družbeni prispevek v iznosu ene milijarde 359 milijonov in 730 tisoč dinarjev.
Rudnik Je preteklo leto investiral za dvig družbenega standarda in za komunalno dejavnost 113 milijonov dinarjev. Od teh Je podjetje potrošilo največ za gradnjo novih stanovanjskih hiš in za popravilo starih stanovanjskih objektov, nadalje za dotacije mestnim občinam Trbovlje in Hrastnik. Poleg tega je rudnik pričel v preteklem letu z izgradnjo 40 novih stanovanjskih hiš, ki so jih začeli zidati v nadomestilo za poruše-nje nekaterih starih stanovanjskih objektov. Njihova odstranitev Je bila potrebna zaradi razširjenja strojne tovarne »Miha Marinko«. Graditev novih stanovanj Je finansiral lansko leto rudnik, vendar gredo ti stroški v breme strojne tovarne, ki se je obvezala povrniti vse izdatke za te hiše.
Tehnično vodstvo rudnika je imelo lansko leto v načrtu, da modernizira jame hrastniškega dela rudnika in sicer z uvedbo mehaničnega zasipanja jamskih praznin. Te namere pa ni bilo mogoče izvršiti zaradi zakasnitve dobav potrebnih strojnih oprem in zaplavljalnih cevi. Ko bo v Hrastniku uvedeno mehanično zasipanje jam, bo tamkaj mogoča večja proizvodnja, z njo pa tudi pocenitev pridobivanja premoga.
Zahodni obrat rudnika v Trbovljah se krči in manjša, ker gredo njegove piemogovne zaloge — kakor smo že pisali — po stoletnem izčrpavanju jamskih zakladov h kraju.
Plan sortimenta Je rudnik lansko leto izvršil s 101%. Sor-timent premoga (pridobitev večjih množin kosovnega premoga) pa bi bila še boljša, če bi bilo možno zasekovanje odkopov na OJstrem in v Hrastniku, za kar je primanjkovalo komprimiranega zraka.
V sestavu rudnika dela tudi opekama. Ta je izdelala lansko leto 2 milijona kosov žgane opeke. Zaradi zakasnitve s produkcijo opekama ni mogla iz-
vršiti preteklo leto svojega proizvodnega načrta v celoti, vendar je navedena množina opeke zadostovala za potrebe rudnika (za obzidavo jamskih hodnikov ter za zidanje stanovanjskih in drugih zgradb podjetja).
Rudnik je lansko leto iz sredstev za samostojno razpolaganje kril tudi stroške za 16-družin-sko hišo v Hrastniku in za obnovitev streh tamkajšnjih starih delavskih kolonij.
Za kapitalne izgradnje je porabil rudnik preteklo leto znatne vsote, med njimi za jamske in zunanje investicije 158 milijonov dinarjev, za nove opreme na rudniku 194 milijonov dinarjev, za velika popravila starih rudniških naprav pa 79 milijonov.
Rudnik Trbovlje—Hrastnik je lansko leto dosegel z jamami in dnevnim kopom strorilnost 1,01 tona premoga na moža in dnino. Storilnost se bo povečala, ko bodo mehanizirane tudi hrastniške jame in obnovljene mehanizacijske naprave v Trbovljah.
Nezgode na rudniku so se lansko leto povečale za 0,1%. Akoravno je vzrok prečestih nezgod premajhna pazljivost pri delu, bo vendar treba posvetiti večjo pažnjo raznim varnostnim napravam na deloviščih, saj predstavljajo stroški za te
nesreče poleg izdatkov za ostale bolnike izredno veliko breme za naše socialno zavarovanje na eni strani, na drugi strani pa ima tudi podjetje veliko škodo zaradi izgube dragocenih dnin, zlasti med kvalificiranimi rudarji.
Če razmišljamo o gospodarskem položaju tega velikega slovenskega premogovnika, tedaj je treba poudariti, da postaja prodaja premoga zaradi naraščanja proizvodnje premoga doma in v tujini vedno večji problem, zlasti še, ker so rudniki v južnih delih naše države v težnji, da obdrže trg, začeli z znižanjem premogovnih cen, posebno še v Banovičih, ki postavljajo svoje drobne vrste premoga zaradi cenene proizvodnje (dnevni kop, moderna oprema rudnika) na trg tako poceni, da so Banoviči v pokrajinah vzhodno od naše republike brez konkurence. Naše rudnike bo treba — kakor je bilo to že večkrat naglašeno — modernizirati, če bodo hoteli vzdržati konkurenco naših južnih rudnikov, ki so novi in zato tudi sodobno urejeni in opremljeni, prav tako pa je produkcija teh rudnikov čestokrat cenejša zaradi izpada stroškov za zasipanje jam in zaradi ugodnejših tektonskih prilik, kjer je potrošnja jamskega lesa znatno manjša, posebno če pomislimo na podražitev tega lesa v zadnjih mesecih.
Spričo vseh teh resnih okoliščin bodo stali delavski sveti in upravni odbori slovenskih rudnikov v bodočnosti pred zelo odgovorno nalogo. Upajmo, da bodo nastajajoče težave v prodaji premoga srečno prebrodili. Za dosega tega cilja je pa seveda potrebna velika delovna disciplina, zvišanje storilnosti z modernizacijo naših rudnikov in boljša izraba delovnega časa ter požrtvovalnost, prav tako pa seveda varčnost pri porabi materiala, lesa, električnega toka, komprimiranega zraka — skratka povsod, kjer je mogoče ustvariti prihranke. Ce bomo v tem prizadevanju uspeli — kar pa ob treznosti in resnosti naših delovnih kolektivov ni dosegljivo — potem se slovenskim rudarjem ni treba bati prihodnosti. Potrebna pa je — kar smo že v našem listu večkrat rekli in poudarili — velika treznost in resnost ter — požrtvovalnost. Brez te ni uspeha.
V upravni odbor rudnika Trbovlje—Hrastnik je delavski svet izvolil tovariše:	Franca
Marinka, Franca Nagliča, Jožeta Grilca. Hinka Poboljšaja, Jožeta Zibreta, Milana Kožuha, Ivana Hribarja, Leopolda Majdiča, Antona Brečka in Alojza Blago-tinška — zadnji trije iz Hrastnika.
Po izvolitvi upravnega odbora Je delavski svet razpravljal še o plačnem fondu.
« \W0 ji
A
**	" v sr. ootardo :
Procesija se vije
iz doline v hrib,
kjer ura v zvoniku enajsto bije!
A nato v gostilni drugačen
je utrip.
Naliva vino se v potokih, vmes pa bučna pesem že doni. Polžji trum z gospodom
je pijanih
in poje...
Sreča se
Kakor smo pisali in opozorili že v naprej, se je v nedeljo, 3. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne vršilo na vrtu rudniške restavracije nagradno žrebanje našega lista. Za podelitev nagrad so prišli v poštev vsi tisti naročniki »Zasavskega vestnika«, ki so poravnali naročnino za naš list do 30. aprila t. 1. do konca letošnjega leta.
V nedeljo, 3. maja je prišlo na to žrebanje precej ljudi, največ seveda iz Trbovelj, med njimi pa smo opazili tudi obraze Zagorjanov in Hrastničanov. Celo iz oddaljenega Folšnika so prišli:
Vseh dobitkov je bilo, kakor smo o tem že pisali večkrat, 52. Žreb je v navzočnosti posebne komisije, ki je nadzirala pravilen potek žrebanja, odločil, da so dobili darila našega lista sledeči naročniki »Zasavskega vestnika«:
1. nagrado (kuhinjsko opravo): Anica Počivavšek iz Trbovelj.
—	Z. nagrado (tri metre volnenega blaga za obleko): Anton Povše iz Zagorja, kolonija
»Franca Farčnika«. — 3. nagrado (120 kosov keramičnih ploščic za oblogo štedilnika): dr. Danilo Gomiščak ia Zagorja. — 4. nagrado (10 vreč trboveljskega cementa): Albin Pušnik iz Trbovelj. — 5. nagrado (blago za ženski plašč):	Ana Zibret iz
Hrastnika. — 6. nagrado (moški ali ženski čevlji po meri): Jože Murn iz Trbovelj II., Gabrsko.
—	7. nagrado (5 vreč zidanomo-škega cementa): Viktor Uršič iz Radeč, papirnica. — 8. nagrado (9 kvadr. metrov plošč »Izolit«): Ivan Springer iz Trbovelj-Lok št. 423. — 9. nagrado (1 tono apna): Jožica Flisek iz Zagorja, Dolenja vas 13. — 10., 11. In 12. nagrado (po 1000 din v gotovini): Janez Kotar iz Podku-ma; Marica Skvarča iz Zagorja; Martin Kralj iz Trbovelj-Lok št. 239, — 13. nagrado (steklen
je nasmehnila - žreb je ocTočil
Nagradno žrebanje »Zasavskega vestnika"
brušen servis): Ivan Razgoršek iz Trbovelj, Zahodni obrat rudnika. — 14. nagrado (steklen brušen servis): Leopold Jerman iz Trbovelj-Gabersko 12. — 15. nagrado (steklen brušen servis): Vlado Frohiich iz Trbovelj-Lok št. 32. — 16. nagrado (steklen brušen komplet): Ivan Kamnik iz Zagorja-Lok 4. — 17. nagrado (steklen brušen servis): Franc Smodič iz Trbovelj, Zahodni obrat rudnika. — 18. nagrado (1 šunka, težka 5 kg): Anton Hribovšek iz Zagorja; Izlak 17. — 19. nagrado (1 voziček premoga): Slava Boštjančič iz Litije, Stavbe 69. — 20. nagrado G voziček premoga); Franc Smn-dič iz Trbovelj-Dobovca. — 21. nagrado <200 kg žganega apna): Marija Hvala iz Trbovelj-Lok št. 171. — 22., 23. in 24. nagrado (po 1 moško srajco): Franc Gornik iz Hrastnika, steklarna; Damijan Goričan iz Trbovelj, Ribičeva 39; Maks Čamer iz Trbovelj-Lok 375. — 25. nagrado (steklen servis): Ciril Hribovšek iz Zagorja-Izlak 47. — 26. na-
grado (brušena vaza):	Franja
Opara iz Zagorja 61. — 27. nagrado (pločevin, vedro): Pavla Mokotar iz Hrastnika, steklarna. — 28. nagrado (pločevinasto vedro); Emil Pečnik iz Dubrovnika, vojna pošta. — 29., 30. in 31. nagrado (po 1 zavitek pisalnega papirja): Elza Wolf iz Radeč; Janez Jesenšek iz Trbovelj, okrajni komite ZKS; Janko Kauzar iz Hrastnika 113. — 32., 33. in 34 nagrado (po 1 moško jopico): Angelik Jerič iz Zagorja. Čemšenik; Jože Zupančič iz Trbovelj, Zahodni obrat rudnika; Anton Kerin iz Trbovelj, Zahodni obrat rudnika. —- 35. nagrado <1 steklenico pelinkovca): Vladimir Kališnik iz Zagorja. — 36. nagrado (1 steklenico likerja): Ivan Glavač iz Radeč, Jagnjenica. — 37. nagrado (150 kosov zidne opeke): Angela Žagar iz Trbovelj, bolnica. — 38. do 49. nagrado (po 2 knjigi): Franc Treblnjšek, Trbovlje, Zahodni obrat rudnika; Slavko Borštnar iz Trbovelj, Bevško 73; Martin Rojšek iz Trbovelj-Kle-
ka; Ivanka Zupančič iz Trbovelj, bolnica; Ivan Perme iz Trbovelj, Zahodni obrat rudnika; Pavle Kovač iz Trbovelj, tovarna »Miha Marinko«; Pavla Zupančič iz Radeč; inž. Miiller-Petrič iz Zidanega mosta; Hinko Medved iz Radeč, Svibno; Franc Strnad iz Trbovelj-Lok 273; Jože Dolšak iz Podkuma, Borovak; Ivan Lamovšek iz Save pri Litiji, Spodnje Tepe. — 50. in 5L nagrado (po 1 otroški brezrokavnik): Ivan Giuliatti iz Trbovelj n.: Cvetka Zvonar iz Za-gorja-Izlak. — 52. nagrado (1 buteljka laškega rizlinga): Avgust Gričar Iz Roviš pod Sv. Goro pri Litiji.
Vse izžrebance, ki svojih nagrad še niso vzeli, prosimo, da pridejo ali pa pošljejo ponje v upravo »Zasavskega vestnika« v Trbovljah. Dobitniki naj prinesejo s seboj v svrho legitimiranja potrdilo o plačani naročnini za naš list.
Uredništvo In uprava »Zasavskega vestnika«.
Delo komunalnega sveta LO mestne občine Trbovlle
Komunalni svet LO MO Trbovlje se je v zadnjem času precej spopolnil. Na predlog predsednika Ljudskega odbora mestne občine so bili imenovani v odbor strokovnjaki tukajšnjih podjetij. Večina od njih je resno prijela za delo. Namesto dosedanjih sej z obširnim dnevnim redom bodo V naprej sklicevali strokovna posvetovanja, h katerim bodo povabili vse, ki se zanimajo za obravnavani problem.
Prvo takšno posvetovanje Je bilo 23. aprila t. 1. Na njem so razpravljali o rekonstrukciji glavne trboveljske ceste. Sklenili so, da se poleg skončanja že začetih del na cesti Dimnik
—most \ »a Vodah zgradi in tlakuje v letošnjem letu cesta do Drea v Spodnjih Trbovljah. Ker domača podjetja ne razpolagajo s strokovnimi kadri, bodo dela oddali v izvršitev specialnemu podjetju »Slovenija-cesta«.
Na sestanku so predlagali, da se k delu pritegne Društvo inženirjev in tehnikov v Trbovljah, ki naj z dosedanjim projektantom čimprej izdela načrte za cesto od Drea do železniške postaje Trbovlje — uprava mestne ljudske občine pa naj skuša dobiti potrebne kredite za čimprejšnjo izgradnjo trboveljske glavne ceste.
Vsi navzoči so poudarili nujnost takojšnjega popravila pod-
Z godbo VII. korpusa po partizanskih krajih
Naslednje jutro so mj muzikanti z veseljem očitali, da sem bil po koncertu v »rožcah«. Iz posmehljivih obrazov sem razločno bral: »E, saj se ga tudi ti nalezeš I Kaj bi se delal svetnika. Rdeč si pod kožo.«
Zvedel sem še dve podrobnosti. Z Viktorjem sva pričela peti arije, kar je zame znamenje izrednega razpoloženja (moral sem biti res dobre volje). Pepče mi je zaupno šepnil, da je Viktor opozoril name, češ: poglej ga, kako Je mehak! Ali ga ne bi kazalo spraviti kam pod streho? Pepče pa mu Je rekel: »Kar pusti ga, prvič ga, vidim takšnega, pa bi ga še sedaj naganjal spat. Naj se razveselil« Prav si imel, Pepče I
Ob devetih smo se zbrali na trgu, da se poslovimo. Navzočih je bilo precej Gradačanov. Posebno težko je bilo slovo od Su-šteršičeve Malke, Dimavih, Kr-bančevih, Maleševih, Mlinarjev, Kamparenčevih — kaj bi še pisal: težko smo se poslovili od res gostoljubnih Gradačanov. Krbančev oče nam Je še v slovo zaklical: »Kar pridite še, magari
vsak teden! Za naše muzikante se bo vedno kaj našlo ...«
Ko je avtobus že peljal proti Črnomlju, je bilo vsepovsod čuti:	»Takšnih ljudi, kot so
Gradačani, pa zlepa ne najdeš!«
Ravno sedajle sem se spomnil, da delam precejšnjo krivico Poldetu, bratu Malke, ki se Je že prejšnji večer pripeljal iz Kanižarice, pa ga v svojih spominih še nisem omenil. Polde je star znanec naše godbe. Stiri-inštiridesetega je bil kovaški pomočnik pri tamkajšnjem mojstru Dimu in se seznanil s »kor-pusanci«. Po osvoboditvi je nekaj časa delal v Hrastniku, vendar ni dolgo zdržal. Vleklo ga je nazaj v rodno Belo Krajino, dokler se ni naposled odločil in vrnil. Sedaj Je zaposlen na rudniku v Kanižarici. On nas je tudi pregovoril, da smo se oglasili pri tamkajšnjih rudarjih, kjer so muzikantje odigrali kratek koncert na prostem.
Tudi tu so nas prisrčno sprejeli. S Prinčevim Lojzom sva si ogledala rudnik. Pri separaciji sva naletela Se na Volkarja, Gračnerja in Poldeta. Naša dva
sta vlekla rahlo okajenega Poldeta in se čudila mehanizaciji, ki jo je predstavljal en sam motorček. Kljub temu pa je bila separacija za tamkajšnje razmere smiselno urejena, saj Je zaposlovala samo tri delavce.
»Pa veš, da boste najbrž spadali pod Hrastnik?« Je šepnil Janko Poldetu.
»Nikar ga ne lomi,« mu Je ugovarjal Polde. »Mi smo še naprej samostojen rudnik.«
»Res, res, Polde. Kašnarjev Ivan (manjši posestnik v Hrastniku) se zelo zanima za vaš rudnik. Pravi, da bo prodal konje in vse skupaj — s knapi vred — kupil.«
Kaj Je kazalo Poldetu drugega, kot preslišati zbadljivko.
Kosili smo v Črnomlju, nato pa je godba imela na trgu promenadni koncert. Poslušalcev ni bilo veliko; poznalo se Je, da Je precej Črnomeljčanov že odšlo proti Toplicam. Pa tudi propaganda za koncert ni bila najboljša. Zato smo želeli čimprej iz Bele Krajine v Crmošnjice, da dohitimo Belokranjčane in jim zaigramo zadnji koncert pred velikim praznikom.
Ko smo se peljali proti »Tajč-birtu«, smo začudeno opazovali lepoto Bele Krajine Najlepšo sliko so nam nudili prisojni vinogradi nad Semičem. Sonce je i
že zahajalo, zgornji del vinogradov je obseval pas žarke svetlobe, ki se je čudovito odbijal od rdečih streh zidanic, posejanih po vsem pobočju. Nekdo je zadaj vzkliknil: »Kako lepi kraji! Čudno, da tega že v partizanih nisem opazil.«
Crmošnjice, kamor smo se pripeljali ob pol sedmih, so bile podobne živemu človeškemu mravljišču. Križem kražem so se pomikali pionirski odredi. Eni so hiteli na večerjo, drugi so šli ogledovat prenočišče — tbti, ki so pa imeli oboje urejeno, šopa začudeno ogledovali svoje tovariše, okrašene vozove in avtomobile, ki so s prešernimi Belokranjci hiteli proti Toplicam. Z vozov in avtomobilov Je odmeval razposajeni smeh, barm jni-ka in petje... Mladinci iz vasi so pripravljali velik kres, ob katerem se Je zvečer zbrala večina gostov. Kres, ki so z njim pionirji imeli posebno vesčlje, pa kar ni hotel zagoreti. Muzikanti so nepredvideno ostali v temi in jim ni kazalo drugega kot igrati koračnice na pamet Pa tudi te so prodrle do ste mladih ljudi, ki so po vsakem odigranem glasbenem delu s ploskanjem in vzklikanjem dajali duška svojemu nenavadne mu veselju
(Konec prihodnjič)
voza pod železniškim mostom na trboveljski postaji ter popravila mostu čez Savo. Cesta na ovinku pod železniškim mostom je tako ozka, da je pripisati samo sreči, da na tem kraju še ni bilo večjih nesreč. Nevaren je prevoz s tovornimi vozovi in avtomobili, ki jih gre vsak dan precej skozi to nevarno prometno mesto. Kdo bo zagovarjal nesrečo, če bi se pripetila avtobusu Trbovlje—Hrastnik, ki najmanj štirikrat dnevno prevozi to nevarno točko? Do 30 ljudi se prepelje štirikrat dnevno preko tega kraja in tvega življenje ali zdravje! — Načrti za popravilo in izboljšanje tega prometnega mesta so izdelani, kredit je na razpolago In komunalni svet mestne občine prosi OLO Trbovlje, naj poskrbi čimprej za pričetek teh del.
Zelo nevarno mesto je nadalje na stranski cesti od mostu pri Klunu do pekarne Varga. Cesta je ozka, promet zelo velik in avtomobili vozijo hitro, da premagajo cestno vzpetino. Za popravilo pa letos ne bo potrebnih sredstev.
Na seji so potrdili porabo manjših denarnih zneskov za popravilo cest v okoliških kmetskih vaseh trboveljske občine.
Za 7. maj je komunalni svet sklical strokovno posvetovanje o preskrbi s pitno vodo. O tem vprašanju bomo še poročali.
Ze na prejšnji seji je komunalni svet precej razpravljal ? čiščenju in olepšavi Trbovelj-Izdane so bile odločbe o odstranitvi neprimpmih ograj ob glavni cesti. Odstraniti se morajo vse lesene drvarnice ob cesti ter kupi drv pred hišami-
Veliko pazljivost posveča komunalni svet vprašanju dodelie' vanja parcel delavcem in uslužbencem, ki žele graditi sta no-nnjske hišice. Koristniki dob« zemljo v brezplačno uporabo 18 icdoločen čas. Prošnje se vi<*" gajo na Komunalni svet LO mestne občine Trbovlje in oroste vseh pristojbin. Na razpolago so parcele v Gabrskem nad Cestnikom.	A. M- •/
S‘ran 3

Novice is Litije in oKolice
Sadje obeta dobro letino
V	litijski okolici kaže letos sadje prav dobro. Po dosedanjih izgledih bo dovolj češenj, jabolk in hrušk. Tudi vinska trta daje letos dosti nade. Seveda bo odvisna sadna letina še od morebitnih ujm, predvsem od pozebe in toče. Lansko leto je nastopila usodna pozeba celo proti koncu maja in sicer 23. maja. Tedaj je bila uničena predvsem vinska trta, pa tudi ostalo sadje. V nekaterih predelih, ki so znani kot sadjarsko močno razviti, niso dobili kmetje sadja in grozdja niti za lastno uporabo.
Tako je pravil te dni kmet Piškur iz Riharjevca pod Javorjem: »Tako slabe sadne in vinske letine, kakor je bila lanska, še ne pomnim. Vaščani morajo letos pa poljska dela le s ste-" klenico iz studenca, kar še doslej nikoli ni bilo.«
Nekatere druge vasi, kakor Gradišče nad Litijo, kjer so znani vinogradi, jo bili lani tudi ob trgatev. Pa Gradiščani so si znali pomagati, nakupili so vagon primorskega gFozdja in so ga doma stisnili v vino.
V	letošnjem letu smo zabeležili pomemben napredek pri nekaterih kmetijskih zadrugah. Za svoje člane so nakupile škropilnice in poverile škropljenje strokovno usposobljenim članom, ki so poškropili sadno drevje vseh sadjarjev v okolišu. Ker tega doslej še niso izvajali množično, je pričakovati, da bo letošnje načrtno množično škropljenje še povečalo sadni pridelek. Med kmetijskimi zadrugami, ki so izvedle skupno škropljenje, je treba posebno omeniti tudi litijsko Kmetijsko zadrugo.
Sadjarstvo v okraja i Ljubljana-okolica
V	okraju Ljubljana-okolica se je v zadnjem letu precej razmahnilo organizirano sadjarsko delo. Tako je v Okrajni zadružni zvezi Ljubljansko okoliškega okraja poskočilo število sadjarskih odsekov od 20 kar na 84. Za zadruge v okraju pa so nakupili tudi 16 motornih sadnih škropilnic Na nedavnem letoš-n1em občnem zboru OZZ za okraj Ljubljana-okolica je pred. sednik tov. Stane Sovine, po rodu iz Leš nad Litijo, ugotovil, da je OZZ doslej polagala premalo pažnjo sadjarstvu. Zato so osnovali pri OZZ poseben sadjarski odbor, ki bo posvečal sadjarstvu vso potrebno pozornost in skrb. OZZ bo nudila sadjarskim odsekom pri posameznih zadrugah vso podporo. Načrtno bodo podpirali razvoj sadjarstva, tako za dvig kvali-1 tete, ipa tudi za kvantitetno proiz. ' vodnjo sadja. Sadnim škodljivcem bodo napovedali ostro borbo, pravilno bodo negovali in čistili sadno drevje, obnavljali bodo sadovnjake, začeli bodo s plantažnimi nasadi. V litijski okolici je sadjarstvo najbolj razvito na Vačah in na Savi, pa tudi v drugih vaseh. Na Savi so uredili v zadnjih letih posebno drevesnico, v letošnjem letu pa bodo uredili sadno drevesnico tudi na Vačah. OZZ je organizirala v zadnji zimi tri sadjarske tečaje, na te tečaje je 75 zadrug poslalo 95 sadjarjev, vodij sadjarskih odsekov, kar bo brezdvomno pripomoglo k uspešnemu napredku sadjarstva v ljubljanskem okoliškem okraju. Predsednik OZZ tov. Savine je obljubil, da bo OZZ podpirala sadjarstvo v bodoče z obilno podporo in dobro voljo. Kmetijske zadruge so od
letnega dobička, ki je znašal 188,164.000 din dodelile za sadjarstvo 4,077.000 dinarjev.
Tov. Franci Potisek — novi tajnik 0L0 Ljubljana-okolica
Okraj Ljubljana-okolica je dobil novega tajnika tov. Franceta Potiska, ki je litijski krajan. Tako je zdaj tudi zasavski predel zastopan med vodilnimi osebami okraja Ljubljana-okolica. Tov. Potisek je bil med NOB partizanski borec. K postavitvi za okrajnega sekretarja mu iskreno čestitamo in mu želimo pri delu v korist ljudske skupnosti najlepših uspehov.
LITIJSKI MLADINCI GREDO NA MORJE
Člani Ljudske mladine v Litijski predilnici se pripravljajo na skupni izlet na Jadransko morje. Cilj njihovega potovanja je Crikvenica v Hrvatskem Primorju, ki je med najlepšimi obmorskimi kopališči našega Jadrana. Mladina se vneto pripravlja na izlet, saj je med pri-javljenci tudi dosti takih, ki doslej še niso bili na morju in jim bo ravno LMS omogočila, da spoznajo naravne lepote naše domovine.
PRVOMAJSKI POHOD NA TIŠJE
Za 1. maj, praznik naprednega delavstva, so pohiteli litijski in okoliški delovni ljudje na Tišje pri Litiji, kjer se je vršila že v prvem letu vsesplošne ljudske vstaje slovenskega naroda, 24. decembra 1941, huda bitka med partizani in Nemci. Litija si je izbrala ta datum za svoj občinski praznik, Tišje pa obiskujejo prav radi člani naših množičnih organizacij ob raznih zgodovinskih dnevih. Letošnji
prvomajski pohod na Tišje je bila mogočna manifestacija naprednih delavskih množic, ki so v pomladanskem razpoloženju slavili mednarodni praznik dela. Slavnostno besedo o 1. maju in borbi za zmago delavskih zahtev je spregovoril direktor litijske predilnice tov. Janez Benedikt Na Tisju je sodelovala tudi litijska godba na pihala, pevci in drugi. Proslava na Tisju je povezala našega delavca s kmečkim prebivalstvom.
ELEKTRIFIKACIJA LITIJSKE OKOLICE NAPREDUJE
Po osvoboditvi je naša ljudska oblast storila za elektrifikacijo naših vasi toliko, kakor nismo prej izvršili dolga desetletja. Zanimivo je, da je dobila Litija prvo elektrarno na slovenskem ozemlju in to celo pred Ljubljano.
Po osvoboditvi smo elektrificirali že vrsto vasi, tako Vače in Slivno, pa Riharjevec, Javorje nad Litijo in Vintarjevec. Prav v zadnjem času pa Zavrstniško dolino. Te dneve dovršujejo dela na elektrifikaciji Jevnice, Goliš in Male dolge noge. Poleg teh vasi smo elektrificirali še vrsto drugih krajev. Ta teden pa so podpisali pogodbo za elektrifikacijo hribovske vasi Leše, pod znano planinsko točko Sv. Goro. Stroškj za napeljavo elektrike bodo znašali nad dva milijona dinarjev Del stroškov bo krila ljudska oblast, ostalo pa vaški odbor za elektrifikacijo. V načrtu za elektrifikacijo pa so zdaj še vasi Konj in Bitiče nad Litijo Akcija za napeljavo elektrike pa se vrši tudi v vasi Štangi pri Litiji. Ljudje se zavedajo važnosti elektrifikacije. Petrolejke se umikajo moderni napeljavi. V najkrajšem razdobju bo potegnjena žita, ki prinaša svetlobo in delovno silo še v druge vasi litijske okolice.
Prizor iz filma »Kogar bogovi ljubijo«
Avstrijski film:
,Kogar bogovi ljubilo'
»Kogar bogovi ljubijo, umrje mlad«. Wolfgang Amadeus Mozart, ki je že pri svojih šestih letih komponiral in igral klavir, je res umrl mlad, toda vendar šele tedaj, ko je svoja najgloblja doživetja umetniško čisto in jasno izrazil v glasbi, ki res večno živi.
Domača glasbena izobrazba mu je bila premalo. Želel je še v Pariz, kamor se je z materjo odpravil na pot. V Manheimu se je ustavil pri Webrovih, kjer so imeli štiri mlade in lepe hčerke: Konstanco, Alojzijo, Zofijo in Luizo. Za Luizo je Mozart napisal nekaj pesmi, ki jih je ta zapela v knežjem dvornem gledališču, s čimer ji je odprl vrata v opero. V Parizu Mozart ni uspel, v tujini mu Je tudi
Dunaju. Preživljal se je s poučevanjem glasbe in šele prijatelji so z goljufijo pridobili cesarja Jožefa II., da je postavil Mozarta za dvornega kapelnika ter mu naročil, naj komponira za cesarsko opero. — Konstanca Mozarta ni pozabila. Ko je bila na Dunaju, jo je Mozart kar ; ugrabil. Poročila sta se. Težave so se začele, ko se je družina | povečala. Mozarta so pravzaprav grdo izkoriščali. V novi operi naj bi pela tudi Luiza. Vaje so ju združile bolj kot se je spodobilo. Konstanca je že mislila pustiti svojega moža, toda potreboval jo je, saj je bil že nevarno bolan. Neznani naročnik je Mozartu plačal 50 zlatnikov, če zložj »Requiem«. Res ga je
.......... _ _____ Mozart napisal, toda prav zase.
I umrla mati. Poskusil je srečo na i ^e umirajočemu so ga zaigrali v
slovo prijatelji. Petdesete predstave svoje »Čarobne piščali« ni več dočakal in ne uspeha ter slave; lovorov venec so mu lahko položili samo na bledo in mrzlo čelo. Umrl je res mlad, star komaj 35 let, dne 5. decembra 1791.
Film bo na sporedu v bližnjih dneh v kinu »Svoboda-center« v Trbovljah.
IZPITI DELAVCEV
Da dvignemo našega delovnega človeka v strokovnem pogledu in da pridobimo strokovno vzgojen naraščaj v naših državnih gospodarskih podjetjih, je bila stalna skrb naše ljudske oblasti. V ta namen smo dobili \ zvezne predpise, ki načelno urejujejo to vprašanje za celo državo za področja posameznih republik. V okviru zveznih predpisov pa naj posamezne republike določijo s podrobnejšimi določili to važno vprašanje glede na svoje razmere in problematiko svojega območja.
Tako je izšel v Uradnem listu št. 37/52 naše republike Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificiranega in visoko kvalificiranega delavca. Po tem pravilniku delajo strokovni izpit:
1.	za kvalificiranega delavca:
a) nekvalificirani delavci v podjetjih, če so najmanj 5 let delali v ustreznem poklicu in v tem času vsaj 3 leta opravljali vsa glavna dela poklica, za katerega delajo izpit; b) polkvali-ficiranj delavci v podjetjih, če so najmanj 3 leta opravljali vsa glavna dela poklica, za katerega delajo izpit; c) vajenci iz podjetij, obratov in delavnic, ki ne obiskujejo strokovnih šol, če so končalj vajeniško šolo ali drugo enako šolo in učno dobo, ki je predpisana za določen poklic.
2.	za visoko kvalificiranega delavca: a) nekvalificirani de-
lavci, ki so v tej stopnji strokovnosti opravljali vsaj 7 let vsa glavna dela poklica, za katerega delajo izpit. Sedemletna doba se računa pri delavcih, ki so bili prevedeni v naziv »Izučeni delavec« od dneva prevedbe, pri delavcih, prevedenih v naziv »samostojni delavec«, od 1. januarja 1948, pri delavcih, prevedenih v naziv »specialist« pa od 1. januarja 1946. Pri vseh drugih delavcih se sedemletna doba računa od dneva, ko jim je bila priznana strokovnost kvalificiranega delavca, b) delavci, ki so bili prevedeni v naziv »specialista« po Uredbi 0 strokovnih sposobnostih in nazivih delavcev in po predpisih, ki so bili izdani na njeni podlagi. če so bili v ta naziv prevedeni s pogojem, da napravijo strokovni izpit za visoko kvalificiranega delavca (višji specialist. mojster)
Določbe tega pravilnika ne veljajo za vajence niti za delavce v obrtništvu in tudi ne za osebe, ki so zaposlene v obrtnih obratih
V izvajanju teh predpisov Je OLO Trbovlje na podlagi pravilnika imenoval izpitno komisijo za kvalificirane delavce vseh strok s sedežem na OLO Trbovlje. Komisijo za visoko kvalificiranega delavca je pa imenoval OLO Celje-okolica s sedežem v Celju. Po tem pravilniku se lahko priglasijo delavci do konca leta 1953, ki imajo zahtevne pogoje.
Prošnjo za pripustitev k izpitu za kvalificiranega delavca vloži kandidat neposredno pri izpitni komisiji za kvalificiranega delavca s sedežem na OLO Trbovlje. Poleg listin, ki dokazujejo, da ima kandidat pogoje za opravljanje izpita, je treba prošnji priložiti še mnenje podjetja o uspehih pri praktičnem delu v poklicu, iz katerega želi kandidat delati izpit. Prošnjo je kolkovati s 180 din.
Prošnjo za pripustitev k izpitu za visoko kvalificiranega delavca vloži kandidat neposredno pri izpitni komisiji za visoko kvalificirane delavce s sedežem OLO Celje-okolica. Prošnji je treba priložiti poleg listin, ki dokazujejo, da ima kandidat pogoje za opravljanje izpita, še potrdilo podjetja, da Je v predpisani dobi opravljal kot kvalificirani delavec dela, pri katerih se zahteva velika natančnost, izdelava in visoka kakovost dela. Prošnja se kol-kuje s 180 din.
Da bi žamogli čimprej začeti s praktično izvedbo tega pravil-I nika in s tem omogočiti strokovno izpopolnjevanje kakor tudi j napredovanje delovnega člove-I ka v državnih podjetjih, je treba, da se sestavijo učni programi oziroma določi učna in izpitna snov in da se prične z organiziranjem učnih tečajev po podjetjih, v katerih naj se s prizadetimi delavci oziroma kandidati za tečaj in za izpite
obdela vsa v učnih programih določena snov.	|
V ta namen se Je pred nedavnim sešla komisija za opravljanje strokovnih izpitov vseh strok. Na tem sestanku so določili komisije, da sestavijo osnutke učnih programov, ki so se predložili do konca meseca aprila 1.1. Cim bodo osnutki učnih načrtov pregledani in izdelan učni program splošnega dela, se bodo začeli ti tečaji ter se bo na osnovi učnih načrtov določil čas trajanja teh tečajev. Istočasno s temi pripravami za
izdelavo učnih programov so bila podjetja poklicana, naj prizadete delavce pozovejo, da se priglasijo za obisk tega tečaja In po končanem tečaju za izpit, prav tako so bila podjetja poklicana, da za prireditev tečajev pripravijo primeren prostor, preskrbe predavatelje kakor tudi potrebna denarna sredstva za honoriranje predavateljev in za kritje morebitnih drugih izdatkov.	T. K.
Kino »Svoboda-center« Trbovlje (Delavski dom)
bo predvajal v bližnjih dneh avstrijski glasbeni film
»KOGAR BOGOVI LJUBIJO«
Razpored predstav bo razviden iz lepakov.
Kino »Svoboda« Trbovlje II
bo predvajal prihodnje dni francoski film »VARUJTE SE PLAVOLASK« Razpored predstav bo razviden iz lepakov.
OBJAVA
Gospodarski odsek »Svobode-center« razpisuje službo vratarjev in rediteljev za kino predstave in vse ostale prireditve v Delavskem domu v Trbovljah. V poštev pridejo tudi resne in zanesljive ženske (vdove). Interesenti naj vložijo pismeno ponudbo na upravo kinematografa in naj navedejo natančen naslov, bivališče in poklic
Simultanka Stojana Puca v Trbovljah
Šahovski klub »Rudarja« je organiziral za v soboto, 9. maja popoldne v Športnem domu v Trbovljah simultanko šahistov Zasavja, katere se je udeležil mednarodni mojster Stojan Puc iz Ljubljane. Na simultanki je igralo 33 šahistov, med njimi tudi Zagorjani. Po več kot štiri-umi borbi je mojster Puc dosegel 21 zmag, 10 remijev in dva poraza. Zmagala sta Frece in Rugelj (Rudar). Izmed Zagorjanov sta remizirala Bertoncelj in' Gregl.
C. K.
Snafat tek
8 uničevala in rušila ter bo ugo-I nabijala in podirala tudi v prihodnje. Toda na njenem po-i bočju je najrodovitnejša zemlja Sicilije. Pojditel Tu gori je j vroče.«
Vsedla sta se v neki pisan voziček in Jdm ji je dejal: »Oglejte si vse dobro okrog sebe; Katanija morda ni tako lepa kot Palermo, toda temperament njenega prebivalstva je edinstven.«
Silvina, ki je v svojem jagodasto rdečem kostimu izgledala elegantno, se je nasmehnila. »Kako dolgo že živite tukaj?« Ea Je vprašala.
»Oh, strašno dolgo že. Cel Sicilijanec sem že postal.«
»Kaj mislite pod .strašno dol-*>’? Pet let?«
»Se enkrat toliko. Vzemite še enkrat toliko let, pa še ne bo dosti. Celo v šolo sem hodil tu-KeJ. Bil sem v Palermu na univerzi.«
»No, potem ste pa svojo domovino že skoraj pozabili.«
»O, te ne pozabi nihče! Ali yarr> je moj brat sinoči pokazal ®e lepe reči?«
»Kmalu sem odšla. Bilo Je že pozno.«
V kočiji sta se peljala’do Ca-“Jolla Urslno, nato pa skozi jror»o Vittorio Emanuelle. Občudovala sta ostanke dveh an-«Čnih gledališč Jfirn ji je pripovedoval o Alcibiadu, aten-
skemu državniku, vojvodi in politiku, učencu Sokrata, ki Je bil nenavadno bistroumen, toda nravno nestalen in silno častihlepen. Nosil je krivdo za nesrečno ekspedicijo na Sicilijo. Benediktinski samostan S. Ni-colo sta prezrla in se povzpela na Campanilo.
»Celo mesto vam leži pod nogami,« se je zasmejal J5rn. Razprostrl je roke, kakor da bi hotel mesto pokloniti njej. Morsko nabrežje se je zameglilo. Postalo je srebrn trak. »Tamkaj Je Kalabrija!«
»Da,« je tiho rekla Silvina. Objela Jo je omotica, kakor da bi bila pijana Nekaj zibajočega je bilo. Vse njene misli so se razblinile v nič.
»In tukaj je Etna,« je dejal J6m. »Bila Je in ostane usoda Katanije.« Njegove besede so kar naenkrat zvenele, kot da bi Jih govoril Niko. V glasu je bil isti ton.
Silvina Je vztrepetala.
J6m pa je pokazal na goro, ki se je vzpenjala v nebo. Na vrhu Etne so bili oblaki. »Znamenje in simbol Sicilije. Neiz-I rekljivo lepa je ta gora in ne-i popisno goljufiva Ta gora Je
Kustod je vljudno pozdravil,
, ko sta odšla.
I »Sedaj pa se bova peljala v Aci Castello.« Vzela sta avto. Cesta je sekala otrdelo lavo ognjenika. Na desni se je razprostirala morje, j Po osemkilometrski vožnji sta j prispela do srednjeveškega gradu Normanov in izstopila. Odšla sta na obalo in se vsedla na , rob nekega ribiškega čolna, ki so ga potegnili na pesek. Grad ! se je kljubovalno upiral silnemu navalu in butanju morskih valov. Velikansko zidovje, na pol razpadli stolpi, prazna okna. Vse skupaj nekaj grozečega. Toda za kipenjem in butanjem valov je bilo morje leno in tiho. Trije svetli prameni so ležali na morju in se pričeli počasi širiti. Svetlikali so se pod soncem in se skoro neopazno spreminjali v majčkene valove. Nebo je bilo široko in prozorno plavo. Tam na horizontu je ležal neki rdečerjav ribiški čoln.
»Sama sva,« Je rekel J8m. ■»Popolnoma sama.« Njegov glas Je ni več spominjal na Nika. Ali vidite tamkaj Ciklopske otoke, ki jih je zaslepljeni Po-liphem zagnal za Odisejem?«
»Da, vidim jih.«
»Ce želite, lahko veslava tjakaj s čolnom.«
»Ne, ostaniva tukaj,« Je prosila Silvina.
»Ali ste že trudni od tolikega gledanja?«
»Morda «
J8m jo Je opazoval od strani. Njegov obraz je bil odkrit in mladosten. »Tako hvaležen sem vam,« Je dejal, »da sedite tu z menoj.«
»Hvaležna bi vam morala biti jaz,« mu je odgovorila. »Svoj dragocen čas mi žrtvujete, da bi vse videla, vi pa imate toliko dela.«
»Ne govorite o delu! To ni zanimivo.«
»Kaj pa je zanimiveje?«
»Povejte mi, če vam je tukaj všeč.«
»Čudovito Je vse ta«
»Res?«
»Da.«
»Potem pa... Povejte ml, kdo Je gospod Hasse? Mislim...« Beseda se mu je zataknila. Toda napravil Je zalet in naglo vprašal: »Ali vam je več kot ! samo spremljevalec na potovanju?«
»Samo to in nič več. In čemu hočete to vedeti?«
»O,« je napravil In se potegnil. Preko obraza mu Je šel smeh. Vstal je, pobral p»kaj j kamenčkov in jih zagnal v plju-i skajoče morje. Ko se Je vrnil k
njej, je bil njegov obraz resen. »Mislim, da vas ljubim,« je rekel in obstal pred njo.
Silvina je gledala zidovje razpadajočega gradu. »Včeraj ste me šele prvič videli,« mu Je odgovorila.
»Da, prvič. Tako izgleda. In vendar se mi zdi, da vas poznam že dolgo vrsto let. Ne smejte se mi.«
Silvina se ni smejala.
»Ze dolgo vrsto let. Da, zdi se mi, da sem vas poznal že v Nemčiji. Tako mi je, kot da ste bili dolgo let odsotni, sedaj ste se pa spet vrnili.«
»To ... to ..« Silvinin glas je trepetal. »Nikoli prej v življenju vas nisem videla.«
»Da, res je. Seveda je to res.« Vsedel se je naglo k njej. »Nikdar prej se nisva videla. Rečem samo, da mi je tako pri srcu.«
Silvina se je poskusila nasmejati.
»Vi mislite reči, da sem nor, kaj ne?«
»Tako nekako.«
»Pa ni tako. Prekleto resno mi je. Ne morem vam povedati, o čem vsem sem od včeraj razmišljal.«
»Resnoba vam pravzaprav ne leži,« je pripomnila Silvina s težavo.
»Ali se ml posmehujete?«
»Ne, ne.«
»Resnično vas ljubim.«
»To se vam samo zdi.«
»Ne, popolnoma na jasnem sem si, da je to, kar čutim do vas, ljubezen.«
»Treba bo, da se vrneva,« je rekla.
»Zakaj nočete govoriti o tem, kar sem vam izpovedal?«
»Toda, gospod Vopeli... Saj sva se včeraj šele prvikrat videla!«
Jom je vzdihnil. »Zenske znajo biti strašno neusmiljene,« je dejal. »Toda prav imate. Saj me ne poznate. Kako naj mi verjamete, da je to, kar sem vam izpovedal... Ali naj res greva?«
»Da, pojdiva. Sicer si bom delala očitke, da sem vas predolgo zadrževala.«
Odšla sta z obale. Pustila sta tamkaj sanjajoče ribiške čolne, šumenje nemirnih valov in grozeč grad. Na cesti ju je čakal avto. Šofer je medtem zadremal in Jom ga je moral zbuditi. Ko je klical šoferja, je prihajal z juga majhen, temnoplav dvosedežnik, nemški avto. Se predno je vozilo prispelo, je Silvina že vedela, da je Nikov. To bi bila tudi čutila, če prihajajoči I avto ne bi bil iste barve, kot 1 je bilo Nikovo vozilo pred enajstimi leti.
1 Toda Niko jo je že videl in Je ustavil Skočil je na cesto. »Gospodična pl. Dj’ckenhoff! To (Dalje prihodnjič.)
SPORED FESTIVALA
DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠIEV ..SVOBODA" okraja Trbovlje v dneh od 17. do 24. maia 1953 v Zagorju
V	nedeljo, 17 maja:	_ j
Ob 15. uri slavnostna otvoritev festivala. Otvori ga predsednik pripravljalnega odbora. Po otvoritvi začetek glasbenega programa. Nastopijo: godba na : pihala »Svobode«, Zagorje; god- j ba »Svobode« II, Hrastnik; tam-! buraški orkester »Svobode II«, Trbovlje; folklorna skupina »Svobode«, Trbovlje; godba na pihala »Svobode I«, Hrastnik; godba na pihala »Svobode center«, Trbovlje. — Vse godbe igrajo po dve glasbeni deli po izbiri. Nastop na festivalskem prostoru v Zagorju (telovadišče Partizana).
V	ponedeljek, 18. maja:
Ob 20. uri nastopi na prostem »Svoboda II« iz Trbovelj z igro Bratka Krefla »Kreature«.
V	torek, 19. maja:
Ob 20. uri uprizori igralska družina »Svobode I« iz Hrastnika igro »Prevarani soprog« v dvorani TVD Partizana v Zagorju; ob 20. uri nastopi dramska skupina »Svobode« iz Lok-Kisovca z Nušičevo igro »Gospa
Gledališče »Svobode-center« v Trbovljah
bo uprizorilo v torek, dne 19. maja, ob pol 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma J. B. Priesteya igro v 3. dejanjih (premiera)
Inšpektor na obisku
Predprodaja vstopnic v Mestni knjigami v Trbovljah.
kajo gostje v sprevodu od postaje do festivalskega prostora na telovadišču TVD Partizana. Iz okraja Trbovlje sodelujejo v sprevodu naslednje godbe na pihala:
godba »Svobode« iz Zagorja, godba »Svobode« center iz Trbovelj, mladinska godba »Svoboda center« iz Trbovelj, godba »Svobode I« iz Hrastnika, godba »Svobode II« iz Hrastnika, godba »Svobode« iz Zidanega mosta. godba »Svobode« iz Radeč.
Ob 9. uri začetek festivala z naslednjim sporedom:
godba »Svobode« iz Zagorja igra »Internacionalo«, otvoritveni govor članov OK ZKS. slavnostni govor zastopnika Glavnega odbora Zveze »Svobod« za Slovenijo .
Pričetek kulturnega programa:
1. Moški zbor »Svobode« iz Zagorja-Toplic; 2. moški zbor »Svobode« iz Lok-Kisovca; 3. moški zbor »Svobode II« iz
Hrastnika; 4. moški zbor »Svobode I« iz Hrastnika; 5. moški zbor »Svobode center« iz Trbovelj; 6. moški zbor Prosvetnega društva z Dola pri Hrastniku; 7. ženski zbor »Svobode« iz Zagorja-Toplic; 8. ženski zbor »Slavčka« (Svoboda center) iz Trbovelj; 9. mladinska godba na pihala »Svobode center« iz Trbovelj, 10. mladinska godba na pihala »Svobode I« iz Hrastnika; 11. ženski zbor »Svobode I« iz Hrastnika; 12. ženski zbor »Svobode II« iz Hrastnika; 13. ženski zbor »Svobode« z Dola pr j Hrastniku; 14. mešani zbor »Svobode« jz Zagorja-Toplic; 15. mešani zbor »Svobode II« iz Hrastnika; 16. mešani zbor »Svobode II« iz Trbovelj; 17. mešani zbor »Svobode« iz Radeč; 18. mešani zbor »Slavčka« (Svoboda center) iz Trbovelj.— Pevski zbori zapojejo vsak po dve pesmi, obe godbi pa zaigrata po tri glasbena dela.
Združene godbe na pihala okraja Trbovlje zaigrajo:
MEDEIJSKH ŠPORT
Kdo bo nogometni prvak Zsavjo?
»Partizanko« (uverturo); koračnico »Svobodna je naša domovina«.
Predsednik ocenjevalne komisije šestmesečnega tekmovanja delavskih prosvetnih društev okraja Trbovlje razglasi zmagovalca v tem tekmovanju ter mu izroči pokal in 50.000 din. Društvi, ki zasedeta v tekmovanju 2. in 3. mesto, dobita diplomo.
Za zaključek zapojo združeni moški zbori okraja Trbovlje pe- ] sem »Slava delavstvu« ob spremljavi godbe iz Trbovelj.
Popoldanski spored:
Ob 15. uri telovadni in orodnj nastop TVD Partizana; nastopijo vsa telovadna društva okraja Trbovlje.
Po zaključku sledi ljudsko rajanje.
Število nastopajočih: nastopi ■ 16 pevskih zborov s 680 pevci, nadalje sedem godb na pihala z 226 godbeniki; skupno nastopi na glavni dan festivala 906 pevcev in godbenikov.
Takšna gostišča so nam potrebna
ministrica« v dvorani doma »Svobode« v Lokah-Kisovcu.
V	sredo, 20. maja:
Nastop pevskih zborov: moški zbor »Svobode«, Toplice; moški zbor »Svobode«, Loke-Kisovec; j ženski zbor »Svobode«, Toplice; mešani zbor »Svobode«, Toplice; pionirski zbor »Svobode«, To- j plice; pionirski zbor »Svobode I center«, Trbovlje; pionirski zbor j »Svobode II«, Hrastnik. — Vsak ; pevski zbor zapoje štiri poljubne pesmi.
V	četrtek, 21. maja:
Igralska družina »Svobode« iz Radeč nastopi ob 20. uri z J D’usseaujevo dramo »Globoko so korenine« v domu TVD Partizana v Zagorju; odrska družina »Svobode center« iz Trbovelj uprizori v domu »Svobode« v Lokah-Kisovcu dramo »Inšpektor na obisku«
V	petek, 22. majat
Gledališka družina »Svobode«
lz Zagorja uprizori Kreftove »Celjske grofe« ob 20. uri v domu TVD Partizana v Zagorju; igralska družina »Svobode II« iz Hrastnika nastopi ob 20. uri v domu »Svobode« v Lokah-Kisovcu z igro »Via Mala«.
V	soboto, 23. maja:
Ob 20. uri v domu TVD Partizana v Zagorju slavnostna akademija v počastitev rojstnega dneva maršala Tita.
V	nedeljo, 24. maja:
Ob 5.30 do 7. ure zjutraj sprejem gostov na železniški postaji v Zagorju. Ob 8. uri odkora-
Leta 1910 so v Trbovljah zgradili sedanji stari Delavski dom, ki takrat še ni imel priključene dvorane, katero so dozidali neposredno po koncu prve svetovne vojne. V starem Delavskem domu so bili tedaj le prostori za delavsko konsumno trgovino, gostilno, soba za delavsko godbo na pihala in za diskusijske večere ter lokali za strokovno organizacijo rudarjev, nadalje stanovanjski prostori za hišnika in podobno.
Vsa leta pred prvo svetovno vojno in po njej so se rudarji in ostali industrijski delavci v Trbovljah zbirali v prostorih strokovne organizacije rudarjev ter v gostilni Delavskega doma. V njih so trboveljski napredni delavci kovali revolucionarne načrte za borbo proti kapitalizmu.
Po drugi svetovni vojni je bila v tem Delavskem domu gostilna samo nekaj časa. pozneje pa so jo zaprli, češ da je v Trbovljah preveč gostiln. Številni obiskovalci kinematografa, gledaliških predstav in še drugih prireditev v dvorani Delavskega doma so pa želeli, da se v prostorih tega doma ponovno odpre gostišče, kjer bo delovni človek lepo, solidno in sodobno postrežen. Sicer je v Trbovljah dovolj raznih gostinskih lokalov — seveda pa v večini neokusno urejenih — zaradi česar Je v Trbovljah popolnoma odveč odpirati in ustanavljati nove gostilne. Danes pa smemo reči, da so takšni gostinski lokali, kot so sedaj gostilniški prostori, ki Jih Je uredilo in odprlo 30 aprila t. 1. trgovsko podjetje »Preskrba« v Trbovljah v Delavskem domu, dobrodošli in vzor
vsem ostalim gostilniškim obratom v našem okraju ter ponos socialističnega gostinstva. Če bo tudi postrežba v tem novem gostišču na isti višini, kot je ureditev teh lokalov, potem bi mogli trditi, da smo v naši gostinski mreži napravili spet korak naprej.
Že dalj časa so razmišljali, kdo naj bi gostinske lokale v
bovljah je izdelalo in tudi postavilo republiško podjetje »Tesar«, obrat Šmartno pri Litiji, ki je na svoje delo lahko ponosno Ta delovni kolektiv je uredil tudi gostinske prostore Planinskega doma na Sv. Gori nad Zagorjem.
V nekdanjih temnih, kletnih in prizemnih prostorih Delavskega doma v Trbovljah imamo
Gostišče v Delavskem domu
Delavskem domu na novo uredil, toda nihče se ni hotel lotiti tega vprašanja. Toda upravnik trgovskega podjetja »Preskrba« v Trbovljah je vendar prevzel to nalogo z obvezo, da bo gostišče uredil do letošnjega 1. maja. Ta načrt je uspel. Akoravno so se porajale težave v izdelavi raznih inventarnih predmetov novega gostišča, je bila gostilniška oprava za te lokale pravočasno in do roka končana in tudi nameščena. Vso gostilniško opravo za Delavski dom V Tr-
sedaj moderno urejene gostilniške prostore, kjer bo lahko vsakdo dobil, kar si bo želel.
Kolektivu trgovskega podjetja »Preskrba« v Trbovljah, na čelu s tov. Alojzem Korimškom. lahko čestitamo k temu uspehu z željo, da bi tudi vse ostalo gostinstvo okraja Trbovlje krenilo na novo pot in na sodobno ureditev gostinskih lokalov, v katerih naj s kulturno postrežbo, dobro pijačo in jestvinami ter solidnimi cenami da pečat gostinski stroki.
Turistom, planincem in ostalim v vednost
Okrajni ljudski odbor v Trbovljah sporoča, da je Državni sekretariat za gospodarstvo LRS odločil, da obratujejo na področju OLO Trbovlje sledeča gostinska podjetja s pravico do
gostinskih storitev
RiMci in lim - pozor!
Kmetijska zadruga v Trbovljah poziva vse kmetovalce in sadjarje, da se čimprej pripravijo na poletno škropljenja sadnega drevja In krompirje-vih nasadov.
Zadruga bo izvrševala naročila za škropljenje tudi z lastno ekipo.
Vsi interesenti naj se prijavijo ali pa priglasijo pri KZ Trbovlje.
izvrševanja in sicer:
1. drž gostinsko podjetje »Pri grozdu« v Trbovljah; 2. drž gostinsko podjetje »Volker« v Trbovljah; 3. drž. gostinsko podjetje hotel »Kum« v Zagorju; 4. drž. gostinsko podjetje hotel i »Jadran« v Radečah; 5. Dom ru_ ! dariev »Toplice-Izlake« v Izla-i kah; 8. zadružna gostilna na Trojanah; 7. drž. gostinsko podjetje v Cemšeniku; 8. Planinski dom na Mrzlici; 9. Planinski dom na Partizanskem vrhu; 10. planinska koča na Kumu; 11. planinska koča na Sv Gori; 12. planinska koča na Cemšeniški planini; 13. planinska koča na Kalu.
Ob tej priliki obveščamo interesente, ki Jih zanimajo razne
IVflODs&o po ljetje
„PRESKRBA" Trbovlje
obnavlja seznam izžrebanih številk velikega nagradnega žrebanja podjetja, ki se Je vtfšllo v nedeljo, 10. maja 1953 ob 10. ari dopoldne, na dvorišču Delavskega doma.
Žrebanju, ki ga je nadzirala posebna komisija. Je prisostvovalo okrog 100 ljudi. Izžrebane so bile sledeče številke:
3250, 233, 2368, 2507, 940, 4038, 3458. 911, 3821. 3867. 3059 , 323, 6, 4072, 3326, 227, 2327, 1536. 1051, 3008, 4116, 3999. 1275, 118, 3464, 3926, 3467, 3893. 4191, 1683, 3063. 38. 3482, 3903. 2511, 1138, 4195. 1270. 1246, 1766, 2532, 2264 , 336, 853, 122, 3886. 3163, 1101, 1309, 238. 1675. 917. 131, 834. 4097, 3918, 1613, 1774. 281, 153, 232, 1006, 3272. 1145, 2260. 1639, 1305, 90. 200, 3175, 3153, 1310, 166, 2013, 3825, 1072, 3188. 3879. 1066, 826.
VSI SREČNI DOBITNIKI SE OPOZARJAJO, DA PRIDEJO PO DOBITKE NAJKASNEJE DO 30 MAJA 1953. PO TEM DNEVU BODO NEDVIGNJENI DOBITKI ZAPADLI!
Za obilen obisk svojih poslovalnic se priporoča še v naprej
TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA« V TRBOVLJAH
lepote našega okraja, zlasti naše planinske postojanke, da bodo navedena gostinska podjetja dovoljevala za penzionske gostinske storitve v času sezone cd 16. junija do 31. avgusta 1953 40 odst., izven sezone pa 60 odst. popusta.
Iz tajništva za gospodarstvo OLO Trbovlje
REŠITEV NAGRADNE BESEDNE OBRATNICE
Tudi na besedno obratnico, ki smo jo priobčili v prvomajski številki našega lista, so nam naši marljivi pionirji in pionirke poslali pravilne rešitve Rešitev je sledeča:
1 2 3 4 5 6	- Hubert
6 5 4 3 2 1 — trebuh
Žreb je tokrat namenil nagrado za pravilno rešitev pio-1 nirju Avgustu Predovniku, di-I jaku 1. a razreda nižje gimnazije v Hrastniku, ki naj se ob priliki oglasi ali pa pošlje v naše uredništvo nekoga, da prevzame obljubljeno knjižno da-
(Nadaljevanje s 1. strani) rajona, šiht pa da bom imel plačan. Razumljivo je, da nisem ostal pri njem, pač pa odšel zadovoljen domov, da so tudi ostali tovariši praznovali 1. maj.
) »Letos praznujemo« — tako Je končal tovariš Tratnik — »63-letnico 1. maja na rudniku Trbovlje. Praznujemo ga z veseljem in zadovoljnim občutkom, da je ta dan veliki praznik delovnega ljudstva. — Naj živi
1. maj!« je zaključil tovariš Tratnik, ki je v trdem rudarskem delu osivel in uživa danes pokojnino, je pa še vedno zdrav, krepak mož.
Vsi želimo temu staremu socialističnemu borcu še mnogo zdravih let!
Nogometno tekmovanje za pr- , venstvo Zasavja se bliža svoje- | mu zaključku in bo odigrano do j 17. maja, ko se bodo v Zasavju ! že pričele tekme za pokal mar- | šala Tita. Po dosedaj odigranih tekmah vodi na lestvici Rudar j II, ki je odigral že vse tekme in tekmuje tudi izven konkurence. I Najresnejša kandidata za prvaka Zasavja sta Bratstvo iz Hrastnika, iz Dobrna in Trbovelj.
Zadnja dva odigrana kola sta dala presenetljive rezultate, tako je Svoboda iz Kisovca na igrišču Rudarja premagala Rudarja II z 1:0 (ne, kakor smo pomotoma javili, da je bil rezultata neodločen), Dobrna pa je z visokim rezultatom premagala Litijo 5:1. Rudar II je igral neodločeno 2:2 z Dobrno. Litija je premagala Bratstvo v Hrastniku s 4:2, vendar je ta tekma verificirana na 3:0 za Bratstvo, ker Litija ni imela zdravniško pregledanih igralcev.
V	nedeljo, 10. maja so odigrali zadnje tekme Dobrna in Svoboda ter Retje iz Trbovelj in Bratstvo. Dne 17. maja se prične tekmovanje za pokal Tita, za katerega se je priglasilo 8 moštev iz Zasavja.
Lestvica prvenstva Zasavja je bila pred zadnjo igro minulo nedeljo taka:
Rudar	10	6	2	2	27:11	14
Bratstvo	9	6	1	2	31:16	13
Dobrna	9	5	2	2	24:18	12
Svoboda	9	2	2	5	8:19	6
Retje	8	13	4	11:21	5
Litija	9	2	0	7	14:30	4
ODRED—RUDAR 5:0 (1:0)
V	tekmovanju za prvenstvo slovensko-hrvatske lige je trboveljski Rudar v nedeljo v Ljubljani izgubil proti Odredu z rezultatom 5:0.
Rezultat je visok, vendar pa pravi poročilo iz Ljubljane, da ! moštvo ni igralo podrejene vloge, manjkalo mu je le odločilnih udarcev na gol. Najboljši mož v ekipi Rudarja je bil spet mladi Ahlin.
Tekma je potekala v redu orez kakršnih koli incidentov.
V	nedeljo bo igralo nogometno moštvo Rudarja doma s Kvarnerjem z Reke. Upajmo, da bo imelo to pot več sreče. — Na svidenje!
KEGLJANJE
V	prijateljskem dvoboju je
Rudar iz Trbovelj premagal kegljače Bratstva iz Hrastnika s 376:263 podrtimi klini.
KOŠARKA
V	prijateljskem dvoboju so košarkarji »Rudarja« iz Trbo- j velj premagali na svojem igri- j šču ekipo »Uljanika« iz Pulja.* 1 V prvi tekmi v soboto 9. maja popoldne je zmagala ekipa »Rudarja« s 35:24 (16:20). Akoravno so gostje v prvem polčasu vo- ] dili, je borbenim Trboveljčanom ’ uspelo igro izenačiti in zmagati. — V drugi tekmi, ki sta jo obe ekipi odigrali v nedeljo dopoldne, so spet zmagali domačini s 50:43 (26:16).
V	nedeljo, 10. maja dopoldne j so igrale na svojem igrišču ko- j šarkarke »Svobode II.« iz Zgor- j njih Trbovelj z žensko ekipo »Branika« iz Maribora. Mariborčanke, ki imajo za seboj že triletno rutino, so zmagale nad domačinkami z 41:26. Koše za »Svobodo II« so dale: Soten-škova 10, Gorškova 6, Alaufova 4, Razborškova 4 in Lavrini jeva 2. Naše košarkarke vadijo šele 5 mesecev. — Gledalcev je bilo blizu 100. Tekmo sta sodila Kavčič in Kristančič iz Ljubljane
Moška ekipa košarkarjev »Svobode II.« iz Trbovelj je igrala v nedeljo v Litiji. Trboveljčani so premagali domačine z rezultatom 67:21. Največ košev
jedal^^ihaTurkjinsicerjn^
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dobrega brata, strica
JANEZA FLISA posestnika iz Savne peči, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede župniku Smonu, Francu Urbajsu, Francu Pepelnjaku in Jožetu Jeriču za poslovilni govor v imenu ZB — vsem sosedom za tolažbo in pomoč ob njegovi bolezni ter ostalim darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoče družine: Flis, Dur-nik in ostalo sorodstvo. Savna pečLRadeče1<iTrbovl2ei_>i__^
PRODAM
Prodamo šesiieuio srednje-težko kobilo z dvema 14 dni starima črnima žrebetoma. Poizve se pri tov. Koprivcu v' Zagorju ob Savi.
PREKLIC
Preklicujem žaljivke proti Matildi Vrbič iz Trbovelj. Milka Rožič, Trbovlje, Opekarna štev. 7.
PREKLIC
Izjavljam, da je bil Mijo BMč po krivem osumljen tatvine denarja. — Zofi Babič, Hrastnik.
NAGRADNI PIONIRSKI
TURNIR V NOGOMETU
Pionirski brzoturnir po kvartih bodo odigrali v dveh skupinah in sicer: 1. pionirji, rajeni leta 1937 in 1938; 2. pionirji, rojeni leta 1939
Turnir bodo pionirji odigrali v dveh dneh, namreč v soboto ln nedeljo, 30. in 31. maja. Igrali bodo po pravilih JNS po enojnem pokalnem sistemu na izpadanje. Igra bo trajala 2 krat po 20 minut. V primeru neodločenega rezultata bodo igro podaljšali dvakrat po 5 minut, ob ponovno neodločeni igri pa strelja vsaka stranka po 5 enajstmetrovk, po petth različnih igralcih, vključno vratar. Pionirji bodo igrali v copatih ali bosi. Drese za nastopajoča moštva bo dal na razpolago prireditelj.
Zmagovalec vsake skupin* bo dobil v trajno last nogometno žogo.
Priglasitve z imeni igralcev sprejemamo vsako popoldne ob 18. uri v "Domu SD Rudarja. Pravico do nastopa imajo vsi pionirji navedenih letnikov razen tistih, ki že aktivno sodelujejo v nogometni sekciji ŠD Rudarja.
Odbor NK Rudar
ŠAH V TRBOVLJAH
Končano je sindikalno prvenstvo v šahu. V prvem kolu je Elektrarna visoko porazila »Beton« s 5:0. Šahisti STMM so premagali Splošno mizarno s 3,5:1,5, rudarji pa Cementarno s 4:1. Tu je za presenečenje poskrbel Vilko Vek, ki ’e premagal rutiniranega Pajka. V sledeči tekmi so rudarji porazili STMM s 5:0. V finalu sta se srečali moštvi rudarjev in Elektrarne. Srečanje se je končalo z zmago rudarjev 4:1. S to zmago so se rudarji uvrstili v sindikalno prvenstvo Slovenije, ki bo v Portorožu.	H. J.
Komunisti rudnika Trbovlje so zborovali
»Zasavski vestnik« je prinesel v svoji 15. številki članek pod gornjim naslovom. V njem je bil priobčen samo prvi del razprave o sindikatih — in sicer kritika o delu sindikalnih organizacij — ni pa bil objavljen drugi del teksta referata, KI obravnava pravilno vlogo in mesto, ki naj ga zavzamejo sindikati v današnjem obdobju. Zaradi pravilnega razumevanja prinašamo še drugi del omenjenega poročila.
Sindikalna organizacija naj išče in podpira sleherno dejavnost, ki bo pripomogla k izobrazbi in omiki našega delavca. Naši sindikati so že nafti nekatere ustrezne obliko takega delovanja. To dokazuje raa-voj delavskih prosvetnih dns-štev »Svoboda«, Ljudskih »•(-verz, seminarjev, predavanj in podobno. Le tako bomo našega delavca kulturno in gospodarsko dvignili in izobrazili, da k* sposoben upravljati podjetje s svojim sodelovanjem v delavskem svetu ali upravnem ed-boru. V tem je prvenstvena naloga naše sindikalne organiueei-je. Nič manj važna pa ni njen« naloga, da budno spremlja delo delavskega sveta ali upravnega odbora in da kritično ocenjuj« izpolnjevanje tem forumom zaupanih družbenih nalog. Poklicana Je, da ob vsakem vprašanju zavzame svoje stališče ln odločno brani koristi skupnosti, pa tudi posameznika pred nazadnjaškimi pojavi, ki nastajajo na tem ali onem podredju javnega življenja, to je, da v naprej ostreje izvršuje funkcije javne kontrole ln družbene kritike, ne pa da sindikat postaje sestavni del delavskega sveta, kot se je to prakticiralo doslej-Sodelovanje sindikata v raavšk tehničnih komisijah je Jemala sindikatu samo moralno pravica kritike; zato naj sindikalna organizacija v bodoče prepusti tehnično izdelavo tarifnih pravilnikov, sistematizacijo izdela vskemu svetu, upravaao* odboru in njihovim komisijam, a sindikalna organizacija naj izreka kritiko o vseh slabih točkah in se bori, da se nepravilnosti popravijo. Orožje za dosego svojega cilja pa mu mmee biti članstvo, ki naj ga podP4ra v pravični borbi. Sindikati potemtakem ne obdelavajo tarifnih vprašanj g tehnične p'.*& marveč zasledujejo,, kakšna tarifno politiko vodi delavski sve< in jo z družbene strani kritičn® obdelujejo. Isto stališče morajP sindikati zavzemati v vseh drugih vprašanjih v podjetju kakor tudi izven njega.
OPOZORILO
Prihodnja številka »Zasavskega vestnika« bo Imela o:ert> strani. V njej bomo tudi objavili roman na dveh siru00*1'