Mercator 5 ( P®[]l|0§[MD prodajna akcija od 1.3. do 31.3.2001 Velja v vseh pohištvenih salonih Mercatorja! Št. 10 (2689), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 8. marca 2001 • Cena: 240 tolarjev Komaj vrnjeno ponovno odvzeli! Drnovškova vlada je prejšnji mesec preklicala odločitev Bajukove o izločitvi dela lovišča iz Gojitvenega lovišča Snežnik KOČEVSKA REKA - 39 domačinov z območja Kočevske Reke je že leta 1998 ustanovilo iniciativni odbor za ponovno ustanovitev Lovske družine Kočevska Reka. Tako kot tudi pri skoraj vseh drugih zadevah na bivšem zaprtem območju gre tudi tu za posledico krivic, ki pestijo to območje zaradi njegove preteklosti. Odločitev s seje vlade 15. februarja letos, ki lovcem z območja Kočevske Reke ponovno odvzema komaj dobro vrnjeno lovišče, pa je po mnenju članov odbora samo dokaz več, da tudi sedanja država teh krivic ni pripravljena rešiti v korist še redkih tu živečih ljudi. Zelja, da se popravijo krivice, je botrovala odločitvi, da bi ponovno ustanovili Lovsko družino. Je pa tudi razlog, kot je povedal predsednik Iniciativnega odbora Tone Križ, da bodo pri tej odločitvi vztrajali, čeprav je Drnovškova vlada z obrazložitvijo, da ohranjajo habitat, preklicala sklep, ki ga je lani Tone Križ sprejela Bajukova vlada, da se štirje hektaiji lovišča izločijo iz Gojitvenega lovišča Snežnik in ponovno ustanovi Lovska družina Kočevska Reka. Ta je namreč že obstajala v letih od 1946 - 1949, ko sojo zaradi tedaj sicer še samo ustnega ukaza o zaprtju območja, ki so ga uradno razglasili za varovano šele leta 1976, ukinili. Pri tem jih podpirata, kot je povedal Križ, tudi Zveza lovskih družin Kočevje in krajevna skupnost. Razlog za to je, kot navaja Križ, da sodi Gojitveno lovišče Snežnik v delniško družbo Snežnik, katere 70-odst. lastnik je država. “Gospodarjenje z divjadjo ne sodi v delniško družbo, saj je tej v interesu, da ustvarja dobiček, kar pa zakon o lovstvu iz leta 1967 prepoveduje,” pravi Križ. M. LESKOVŠEK-SVETE Vinu Brežice nagrade na sejmu v Splitu BREŽICE - Podjetje Vino Brežice je s petimi vzorci sodelovalo na sejmu GAST 2001 27. in 28. februarja v Splitu. Na tem sejmu pijač, prehrane in gostinske opreme je v ocenjevanju vin in močnih alkoholnih pijač vseh pet vzorcev prejelo nagrado. Nagrade so podeljevali v kategorijah belih, rdečih, rdečkastih, penečih, predikat-nih in desertnih vin ter v kategoriji močnih alkoholnih pijač. Vino je prejelo: za laški rizling ledeno vino ’99 veliko zlato medaljo, za šipon ledeno vino ’98, chardonnay - ledeno vino ’98 in moscon tawny - posebno vino ’91 zlato diplomo ter srebrno diplomo za peneče vino baron moscon ’97. KOČE Uredništvo pride k vam! V petek, 16. marca, bomo novinarji Dolenjskega lista obiskali krajevno skupnost Kočevska Reka. O tem, kako danes živijo ljudje na nekoč skoraj pol stoletja zaprtem območju Kočevske, kaj so pričakovali, kaj dobili in kaj si želijo po sedaj že več kot deset letih od uradne odprtosti območja, bomo prisluhnUi vsem, ki bodo prišli ob 18. uri v okrepčevalnico Lovski dom Koče. Vljudno vabljeni! S VSTOP V EVROPSKO UNIJO Priložnost ali tveganje? Čeprav se o Evropski uniji in željah za vstop Slovenije vanjo veliko govori, pa ostajajo odprte mnoge nejasnosti. Zlasti pa evroskeptike, kakršen je tudi belokranjski rojak dr. Dušan Plut, močno zanima, ali bo za regije, kot je Bela krajina, vstop v EU priložnost ali tveganje. Bo v EU dovolj tekmovalna? In kaj bo dežela ob južni meji lahko potegnila iz državne razvojne politike? Še optimisti se boje, da bore malo, saj se v zadnjih letih glede obmejne problematike tako rekoč ni nič premaknilo na boljše. Nasprotno, prav regije ob slovensko-hrvaški meji so v primerjavi z ostalimi slovenskimi obmejnimi pokrajinami izgubile največ razvojnega tempa. To pa je dvakrat slabo in narobe, saj gre na obeh straneh meje za regije z največjimi razvojnimi problemi. Ne čudi torej, daje interes Bele krajine, da bi tudi Hrvaška čim prej postala članica EU. Sicer pa bodo morali tudi Belokranjci okrepiti gospodarsko moč, da ne bodo ljudje iskali delo drugod, obmejno področje pa bo še bolj osiromašeno. Dvigniti bodo morali povprečno stopnjo izobrazbe, s katero se ne morejo ravno pohvaliti. Da o boljši infrastrukturni opremljenosti niti ne govorimo. Železniški tiri so že tako slabi, da tovorni vlaki skoraj ne morejo več voziti. Ko zapade sneg, Belokranjci ne vedo, ali bodo po kateri od dveh cest lahko prišli v ostalo Slovenijo, pot skozi Hrvaško pa se jim zdi le nekoliko predolga. Da o kmetijstvu na majhnih zaplatah zemlje iti vodovodu, ki ga marsikje še vedno ni. niti ne govorimo. In kdo ob vsem tem lahko pomaga Belokranjcem? Sami/Država, od katere dobijo premalo, da bi lahko dohiteli slovensko povprečje?Morda kdo drug? Ali pa se bodo še naprej z Belokranjci in njihovimi težavami vsi strinjali, rešitve pa ne bo prinesel nihče? M. BEZEK-JAKŠE IZJEMEN KULTURNI DOGODEK - Dolenjska metropola je v svoji večstoletni zgodovini le dočakala dan, ko so v mestu predali namenu prvo stavbo, namensko zgrajeno za knjižnico. Delovanje Knjižnice Mirana Jarca, ki že več kot pet desetletij hrani in daje v uporabo dragoceno knjižno in drugo gradivo tisočim in tisočim uporabnikov, je skoraj ves čas spremljala huda prostorska stiska. Rešitev tega in vseh drugih problemov, v katerih se je znašla knjižnica, je ponujala gradnja novega prizidka in obnovitev sedanjih stavb. Mestna občina Novo mesto in Ministrstvo za kulturo sta se družno lotila te zahtevne investicije in kljub težavam letos dokončali prvo, najpomembnejšo fazo - izgradnjo prizidka. V četrtek, I. marca, zvečerje novo stavbo, kijije arhitekt Marko Mušič daI močan svojski pečat, slavnostno odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Pomembnost dogodka je z umetniško akcijo De te fabula nar-ralur podčrtal režiser Matjaž Berger, ki je z igralci Mladinskega gledališča, izbranimi citati, glasbo, filmskimi in slikovnimi projekcijami na stene stavb ter z drugimi svetlobnimi učinki številnemu občinstvu odprl novomeško knjižnico kot v tisočletjih človeškega kulturnega razvoja posvečeni prostor duha. Na sliki: arhitekt Mušič in direktorica knjižnice Andreja Pleničar sta po otvoritvi popeljala goste po novih prostorih. Med njimi so bili (z leve proti desni): novomeški župan dr. Tone Starc, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič, nekdanji kulturni minister Jožef Školč in sedanja ministrica Alenka Rihter ter drugi. (Foto: M. Markelj) NS obglavil vodstvo Akripola Prevzem Akripola s strani Trima doživlja MAKSIMA kot osebni poraz - Uspešen in hvaljen direktor Pandža čez noč postane “subjekt odgovornosti”, nekdo, ki ga je treba kaznovati TREBNJE - Do polovice oktobra 2000 še sami superlativi o družbi AKRI-POL, d.d., iz Trebnjega (relevantni kazalniki obsega in uspešnosti poslovanja - marsikateri seje podvojil, potrojil). Upravi družbe (lastniška struktura: 42 % PID MAKSIMA, 10 % SOD, 2 % sklad lastnih delnic, 46 % t.i. “mali delničarji”), ki jo vodi Dušan Pandža, gre vsa podpora, zaupanje in priznanje. Zaplet pa se prične, ko v začetku oktobra MAKSIMA izrazi namero za nakup 10 odstotkov delnic in s tem prevzem družbe AKRIPOL. V razpisanem desetdnevnem roku uspe zbrati le nekaj več kot 2% delnic. V sredini istega meseca se kot zainteresirana za nakup večinskega deleža AKRIPOL-a pojavi družba TRIMO, ki v razmeroma kratkem času pridobi pravico upravljanja z 54 odstotki vseh delnic in formalno (praktično “de facto”) postane odločujoči imetnik delnic v družbi AKRIPOL. Pri odločanju o prodaji je velika večina delničarjev, predvsem zaposlenih v podjetju, dala prednost TRIMU pred MAKSIMO ne samo zaradi višje odkupne cene, temveč zaradi večje varnosti iz dela in pravic iz dela v povezavi s TRIMOM, saj je TRIMO AKRIPOL-ov poslovni partner in več kot dober sosed. Tedaj smo pisali, da Trimo prijazno prevzema soseda čez cesto, ki deli obe tovarni. Odnos uprave do obeh “ponudnikov” je bil enakopraven, zakonit in korekten ter obravnavan na kolegiju direktorja, svetu delavcev, IO sindikata in združenju notranjih delničarjev, čeprav je nakup ali prodaja delnic izključna pravica imetnika delnic. Začne se “proces” (kot v Kafki-nem “Procesu”). Prevzem AKRIPOLA s strani TRIMA doživlja MAKSIMA kot osebni poraz (?). Uspešni in hvaljeni direktor postane čez noč "subjekt odgovornosti”, nekdo, ki gaje treba kaznovati, kot kompenzacijo lastnega neuspeha. Spomladanski kmetijski sejem v Komendi bo od 16. do 19. marca 2001. I Ob koncu tedna bo večinoma deževno in razmeroma toplo, nekoliko lepše bo v nedeljo. V tričlanskem nadzornem svetu (NS) pride do spremembe "razmerja moči”: MAKSIMA uspe pridobiti na svojo stran Staneta Severja, člana NS, ki gaje izvolila skupščina družbe na predlog združenja notranjih delničarjev. 27. novembra lani NS odvzame upravi večji del pooblastil in praktično (nezakonito) del poslovodnih funkcij. Član NS iz vrst delničarjev temu nasprotuje. Nadaljnje komunikacije NS z upravo potekajo le v pisni obliki. Direktor ni vabljen in ne more sodelovati na sejah NS, na njegove prošnje in zahteve se z njim nočejo sestati. V družbi nastaja večmilijonska škoda. Nadaljevanje na 2. strani Košarka Liga Kolinska, I. krog končnice KRKA TELEKOM : GEOPLIN SLOVAN *“ i VA l/DI/K Novo mesto, ‘ K* KKKK ŠD Leona Štuklja, f* sobota, 10.3.2001, ob 20. uri. Žrebanje vstopnic: Mobislavec A CITROEN CENTER Podbevškova 6a, Novo mesto i tel.: 07/393 04 54, 393 04 64 Avto - BH 5? u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Ali ste že razmišljali o varčevanju v vrednostnih papirjih? Zdaj je pravi čas za to! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), S 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, S 07/34-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, rt 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, tr 07/81-41-371 y// teB ■ate i i.I debitel S 07/ 30 81 118 b 04 ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, omail: kobrttl ižBO 700 P'011'"'1 monlnta NOVI MOBIČUK+ _\\ Berite danes stran 2: • Lubadarji ogrožajo iglaste gozdove stran 7: • Delavci zahtevajo vrnitev Pandže stran 11: • Z nožem nad blagajničarko stran 13: • Ženske so zelo sposobne, a premalo korajžne stran 18: • Goričarjevi niso ribiči, a živijo od rib Krka - oglaševalec leta 2000 Krka oglašuje v vseh medijih skozi vse leto NOVO MESTO - Člani Slovenske oglaševalske zbornice so za oglaševalca leta 2000 izbrali novomeško Krico. Krka kot oglaševalec prepleta aktivnosti odnosov z javnostmi, oglaševanje in promocijo na prodajnih mestih in je v ocenjevanih kriterijih dosegla nadpovprečne ocene. Zaradi specifičnosti svoje dejavnosti. proizvodnje zdravil, kjer prevladujejo zdravila na recept, ki se jih v Sloveniji ne sme oglaševati, je obveščanje o novih izdelkih Krke usmerjeno predvsem v strokovno javnost, to je zdravnike in farmacevte. Največji del oglaševanja v medijih je namenjen izdelkom za samozdravljenje in kozmetičnim izdelkom. Oglaševalska sporočila Krke so prisotna v vseh medijih, tudi na internetu, skozi vse leto. Krkine prenovljene spletne strani niso namenjene samo promociji oz. zgolj oglaševanju, temveč predvsem na področju samozdravljenja nudijo uporabnikom pomembne informacije glede skrbi za lastno zdravje. Na lestvici slovenskih oglaševalcev se Krka po bruto vrednosti objav uvršča v sam vrh med proizvodnimi podjetji, čeprav skupna poraba sredstev, namenjena oglaševanju, ne dosega panožnega povprečja, ki sicer velja v Evropi za farmacevtsko industrijo. rv>>Q o o r »on ^ m o>0< Z f'- r-- o o ISSN 0416-2242 9 7704 6 224 00 ALOJZIJA SINUR. gospodinja z Drečjega Vrha pri Trebelnem: “Tisti, ki so proti 8. marcu, mednarodnemu prazniku žena, so tudi proti enakopravnosti žensk nasploh. Če smo pridne na kmetiji, v tovarnah ali pri kakšnem drugem delu, to nikogar ne moti. Kot da se ženske ne bi smele tudi malo poveseliti, pokramljati o svojih težavah in uspehih...” Zenske in njihov praznik Če vztrajate, daje ženski praznik 8. marec dan žena, vztrajajte pri tem naprej. Enako vztrajne bodite pri svojem prepričanju, če mislite, da je pravi ženski praznik materinski dan v marcu. Ne dajte se pregovoriti, če slavite ženskost kateri drugi dan v letu. Vsekakor vse najboljše, drage ženske, za praznik, kije predvsem vaš. Praznujete lahko z mislijo, da je pomembna dobra zabava, lahko pa tudi z mislijo na ženski boj za pravice žensk v družbi. Ponekod v svetu so ženske v mnogih poklicih za enako delo plačane manj kot moški, čeprav velja v državi zakon o enaki plači. Na vodilnih položajih, v državnih službah in sindikatih so ženske v večini držav še v manjšini. V družbi še vedno vladajo moški, čeprav žensko gibanje deluje po vsem svetu. Prvim valovom tega gibanja so do danes sledili številni novi in skoraj vsak je zdrobil katero od družbenih spon, ki so jih ženske posebej močno začutile na začetku 19. stoletja v takratnih industrijsko najbolj razvitih državah. V tistih začetkih so takratni vladarji dali vkleniti in zapirati svobodomiselne ženske. Kako danes kaže boju za ženske pravice? V tokratni anketi Dolenjski list sprašuje, ali praznujete ženski praznik, mogoče ženske praznike. Menite, da so še družbene spone, ki teže ženske? JOŽE KOVAČIČ, upokojeni obrtnik iz Novega mesta: “Pri naši hiši smo zmeraj praznovali dan, posvečen ženskam. Takrat, ko je bil to le 8. marec, dan žena, sedaj pa bolj materinski dan. Prav in lepo je, da ženam, še posebej materam, na ta dan izrazimo hvaležnost in spoštovanje tudi z darilom, četudi le z rožo. Imam ženo, hčer in snaho in vse si na ta dan zaslužijo pozornost.” ANDREJ POTOČNIK, upokojenec iz Kočevja: “Nič nimam proti materinskemu dnevu, vendar z ženo sodiva še v tisto generacijo, ki so jo vzgajali, da se praznuje 8. marec. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da ženske pri hiši podpirajo tri vogale. Zato je prav, da se na to spomnimo vsaj enkrat na leto. Za dan žena ženi vedno podarim rože, običajno pa greva tudi na večerjo.” BOJAN JAKŠA, inž. elektrotehnike, iz Vavpče vasi pri Semiču: “Za 8. marec občasno kupim kakšno darilo ženi in mami, ni pa nujno, da so to rože. Materinskega dneva pa pri nas ne praznujemo, ker so z njim začeli šele zadnja leta in nismo zrasli z njim. Preprosto se pri nas ni prijel. Sicer pa priznam, da smo moški - vsaj zase lahko to trdim - velikokrat premalo pozorni do žensk.” JULIJ BRINC, komercialist z Otoka pri Metliki: “Pri nas živimo z rožami in smo navajeni, da se z njimi obdarujemo. Jaz podarim mami rože za Valentinovo, za dan žena in materinski dan. Vendar pa sem vedno pozoren na to, da se ravnam po modnih trendih, kjer so pomembne predvsem barve rož. Sicer pa svetujem moškim, ki bodo podarili rože, naj izberejo vrtnice. Najmanj bodo zgrešili.” ZVONKO BERNARD1Č, upokojeni trgovski potnik, iz Gornjega Lenarta (pri Brežicah): “Prej so bolj praznovali 8. marec, zdaj so bolj za materinski dan. Ko sem bil še v službi, je bil 8. marec precej popularen. Tudi podjetja so dala za ta praznik kakšen denar. Ženske so tisti dan prej nehale delati, šle so na praznovanje, zvečer so šli za njimi še možje in bili zadovoljni.” ERNA BRGLEZ, telefonistka občine Krško, doma s Senovega: “Jaz že od nekdaj praznujem 8. marec. Tudi materinski dan je praznik, vendar sem bila zmeraj bolj naklonjena 8. marcu. Ta dan se je praznoval včasih, jaz sem se navadila, da je ženski praznik ta dan. To je malo drugačen dan. Je dan vseh žensk. Za 8. marec bom gotovo dobila rožico." DARINKA HRASTAR, prodajalka s Sel pri Mirni Peči: “Drobne pozornosti, s katerimi se spomnimo najbližjih, so potrebne. Kaj podarimo, ni pomembno, lahko je zvonček. Dan žena je za ženske, materinski dan samo za mame - eno in drugo je pomembno, čeprav kakšen poseben praznik to ni. Res pa je, da bi se ženske morale naučiti praznovati in najprej same sprejeti praznik." SONJA NARAGLAV, čevljarska mojstrica v Sevnici: “Čeprav bi nekateri radi najraje ukinili vse, kar je bilo prej, se mi to zdi povsem odveč, ko gre za praznovanje dneva žena. Mene prav nič ne moti, če se imajo takrat lepo tudi moški. Zakaj ne bi bili veseli, peli in plesali, kakor je pač komu ljubše?“ Lubadarji ogrožajo iglaste gozdove Lansko dolgotrajno vroče in suho obdobje je vplivalo na prekomeren razvoj lubadarja -V najbolj ogroženih gozdovih kontrola dreves - Učinkoviti le pravočasni ukrepi NOVO MESTO - Lubadarji so sestavni del gozdnega biotopa. Njihov življenjski prostor so predvsem iglasti gozdovi. V normalnem razvoju ne ogrožajo razvoja gozda. Prekomerno se razmnožijo, ko se v gozdu ustvarijo za nje ugodne življenjske razmere. Ti se pojavijo praviloma takrat, ko so iglaste gozdove poškodovali sneg, veter, po požarih in po dolgotrajnih sušah, ali če so bili iglasti gozdovi oblikovani na neprimernih rastiščih. Pogosto je vzrok tudi v pomanjkljivo urejenem gozdnem redu po sečnji v gozdu. NS obglavil... Nadaljevanje s 1. strani Protestirajo in razlago zahtevajo tudi drugi delničarji, predvsem TRIMO. Tudi zaposleni, ki posebej od Severja zahtevajo pojasnila, jih seveda ne dobijo. Svet delavcev in član NS iz vrst delavcev odklonita sodelovanje s preostalima dvema članoma N S, ki sta dejansko le podaljšana roka MAKSIME. NS čaka na ugoden trenutek za odpoklic uprave. 16. februarja letos je direktor Pandža na službeni poti, kar izkoristi NS in izvede “puč”, odstavi direktorja Pandžo in za novega direktorja uprave imenuje Ivana Hrkača iz Naklega (!). Istega dne prideta v tovarno predsednik NS, Andrej Laznik, Hrkač in odvetnik MAKSIME Dušan Kecman (Severja spet ni, ta deluje le iz ozadja) in razglasijo, da je konec desetletnega vodenja družbe s strani Pandže. Cela zadeva diši po nezakonitosti, saj "puč” vodijo brez ustrezno vodenega postopka, brez obvestila in odločanja člana NS iz vrst zaposlenih. Načinu zamenjave uprave odločno ugovarja TRIMO (kot večinski lastnik sploh ni bil obveščen o namerah NS), med delavci nastane ogorčenje, hujše oblike prepreči Pandža. Svet delavcev in IO sindikata v vseh točkah zavrneta strategijo in vizijo družbe, ki jo predstavi novi direktor Hrkač, in zahtevata sklic zbora delavcev, na katerega poleg direktorja povabita tudi NS. PAVEL PERC Dva sejma v Kranju KRANJ - V Kranju bosta, kot sporoča PPC Gorenjski sejem, od danes, 8. marca, do nedelje, 11. marca, potekala dva razstavno-prodajna sejma: GAS, Gorenjski avtomobilski sejem in Sejem motorjev, koles, rekreacije, športa. Vendar je poudaril, da danes še ni razvojnih projektov, ki bi povezovali Belo krajino z Dolenjsko ali pa jih je zelo malo. V EU pa so perspektivni prav projekti, ki so povezani z regionalnim središčem, v tem primeru z Novim mestom, saj je Bela krajina z Dolenjsko v jugovzhodni statistični regiji, sicer eni od 12 v Sloveniji. Medtem ko je mag. Leon Dejak predstavil Agencijo RS za regionalni razvoj, pa se je dr. Dušan Plut, metliški častni občan, ustavil pri regionalnih problemih Bele krajine. Kot evroskeptik je poudaril, da leto vstopa v EU ni odločilno, pač pa da Slovenija in vse regije, ne le ljubljanska, vstopijo v EU dobro pripravljene na trdo tekmo, da ne bodo pričakovanja in razočaranja prevelika. Ni proti vstopu, a je menil, daje za državo, kije šele 10 let samostojna, težko del atributov samostojnosti prepustiti Bruslju. Poznamo več vrst podlubnikov. Njihova značilnost je, da se razvijajo samo na določenih drevesnih vrstah. Tako poznamo podlubnike na smreki, na jelki, na boru in še nekatere druge. V naših gozdovih sta najpogostejša lubadarja veliki in mali smrekov lubadar. Lansko dolgotrajno vroče in suho obdobje je ugodno vplivalo na prekomeren razvoj lubadarja v gozdovih našega območja. V gozdovih je bilo odkritih okrog tisoč manjših ali večjih žarišč lubadarja. Žarišča so se pojavila predvsem v nižinskih gozdovih iglavcev na področju Krke, Trebnjega, Novega mesta in Bele krajine. Zaradi napada je bilo potrebno posekati okrog 17 000 m3 lesne mase iglavcev ali okrog 11 odstotkov vsega poseka iglavcev v preteklem letu. Posekana količina lesa zaradi napada podlubnikov je 3- do 4-krat večja kot v obdobjih njihovega normalnega stanja. Kljub obsežnim zati-ralnim ukrepom v lanskem letu ocenjujemo, da bo napad lubadarja tudi v letošnjem letu presegel normalen obseg. Večina lubadarjev prezimi v tleh ali zavrtanih v lubju dreves. Ob ugodnih toplotnih pogojih začnejo rojiti. Praviloma se zavrtajo v manj odporna drevesa, v poškodovana drevesa in v sečne ostanke. Ob močnem pojavu pa napadejo tudi zdrava drevesa. Marca in aprila bodo revirni gozdarji javne gozdarske službe v najbolj ogroženih iglastih gozdovih položili lovnokontrolna drevesa in Razpravljavci iz Bele krajine so se pridružili svojemu rojaku dr. Plutu in spomnili na številne regionalne razvojne probleme. Branko Matkovič je opozoril, da so zadnjih osem mesecev v semiški Iskri priča poskusu sovražnega prevzema. Nemško podjetje bi rado konkurenčno Iskro spodrinilo z nemškega trga. Prvo bitko so v Iskri dobili, ne vedo pa, kako bo naprej. “Nekateri slovenski politiki nam očitajo, da se bojimo tujega kapitala. A se ga ne, če je dobronameren. In kaj je pri vsem tem naredila država? Nič!" je dejal jezni Matkovič. Direktor Beti Ivan Malešič pa je dodal, da že najmanj 30 let delajo po evropskih standardih in poslujejo po slovenskih zakonih, a bi bili bolj uspešni, če bi imeli tudi evropske zakone. Ivan Kostelec iz metliške upravne enote je dejal, da je bil Belokranjcem vsiljen tovorni promet postavili lovne pasti. Z njimi spremljamo razvoj podlubnikov med letom in znižujemo njihovo število. Polaganje lovnih nastav je smiselno, če smo poprej iz gozda odstranili drevje, ki predstavlja ugodne pogoje za razvoj lubadarja. Zato lastnikom gozdov priporočamo, naj skrbno pregledajo lastne gozdove in v dogovoru z revirnim gozdarjem čimprej iz gozda odstranijo vsa poškodovana in nevitalna drevesa ter po vsaki sečnji iglavcev naredijo popoln gozdni red. Ciklus razvoja lubadarja traja 4 -6 tednov, odvisno od vremenskih razmer in vrste lubadarja. V naših vremenskih pogojih razvije dve do tri generacije, kar pomeni, da je dejansko prisoten v gozdovih od aprila pa vse do meseca oktobra. Pri izvajanju zatiralnih ukrepov je pomembno, da ga odkrijemo pravočasno in zatremo, še predno odleti na ostala drevesa v sestoju. Močno napadena drevesa najprej spremenijo barvo krošnje v sivozeleno, nato v rumeno in na koncu v rdečkasto. Na deblu so vidni kupčki črvojedine, napadena drevesa pa tudi močno smolijo, zato jih je potrebno pravočasno posekati, deblo olupiti, lubje in veje pa sežgati. Uporaba kemičnih sredstev pri zatiranju podlubnikov je dovoljena le izjemoma. Lastnikom gozdov priporočamo, naj med letom večkrat pregledajo svoje iglaste gozdove, ker le pravočasno odkritje napada pomeni tudi učinkovite zatiralne ukrepe. Ravno tako jim svetujemo, naj se o načinu proti meji s Hrvaško, ki jim ga je obesila lastna država, varnostne razmere na cestah pa so se zelo poslabšale. Jože Matekovič iz Rudnika Kanižarica v zapiranju je spomnil, da še vedno ni podpisan maloobmejni sporazum s Hrvaško, ljudje ob južni meji nosijo naj večje breme in posledice slovenske osamosvojitve, zaradi logike kapitala pa mnogi bežijo iz Bele krajine. Janko Goleš iz Območne gospodarske zbornice Novo mesto pa je opozoril na nevzdržno cestno povezavo Dolenjske z ostalo državo in predlagal celo državljansko nepokorščino. in času izvajanja zatiralnih ukrepov posvetujejo s področnim revirnim gozdarjem. Odgovornost za gospodarjenje z gozdom je z Zakonom o gozdovih naložena lastniku gozda. V gospodarjenje z gozdom uvrščamo tudi izvajanje varstvenih del, med katera spadajo tudi ukrepi zatiranja podlubnikov. Ukrepi zatiranja lubadarjev se izvajajo na osnovi odločbe lastniku gozda, ki jo izda področna krajevna enota Zavoda za gozdove. Neizvajanje zatiralnih ukrepov pomeni prekršek, ki se po 78. členu Zakona o gozdovih kaznujejo z do 150.000 tolarjev kazni. Ukrepe za obvladovanje lubadarjev uvrščamo med preventivne varstvene ukrepe, ki imajo javen značaj in jih država materialno vzpodbuja. Lastniku gozda za izveden ukrep država v celoti ali delno poravna vloženo delo. Kontrola razvoja podlubnikov in izvajanje zatiralnih ukrepov je zahtevno strokovno opravilo. Z nepremišljenim polaganjem lovnih nastav, s pomanjkljivo kontrolo nastav ali s pomanjkljivo izvedenimi zatiralnimi ukrepi razvoj pospešujemo in ne zaviramo. Zato lastnikom gozdov ponovno priporočamo, da pri tovrstnih opravilih v svojem gozdu tesno sodelujejo s področnimi gozdarji javne gozdarske službe. STANE ŽUNIČ, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto Oddajte vlogo za otroški dodatek Do 31. marca je čas za vložitev vloge zahtevka za preverjanje upravičenosti do otroškega dodatka na obrazcu DZS, št. 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka. Vloge sprejemajo do 31. marca po pošti in ob uradnih dnevih osebno na Centru za socialno delo Novo mesto, Prešernov trg 5, in vsak delovni dan od 15. do 31. marca na Centru za socialno delo, Glavni trg 7 (sejna soba, št. 24). Občni zbor društva Za srce. NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto vabi člane na občuti zbor, ki bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine. Dve uri pred začetkom zbora - od 15. do 17. ure - bo brezplačno merjenje krvnega tlaka, za merjenje holesterola pa bo potrebno odšteti 1000 tolarjev. Ob tej priložnosti bodo v avli pripravili tudi razstavo zdravil živil in drugih proizvodov, ki so prijazni srcu in ožilju. REZ TRTE OB VALENTINOVEM - Ro 8. Valentinovem pohodu, ki so ga po svojih goricah odlično pripravili trebanjski vinogradniki, ni 400-glavi množici pohodnikov ostala v prijetnem spominu le gostoljubnost vinogradnikov, ki so na stežaj odprti duri svojih vinskih hramov in ob pijači ponudili še marsikaj za prigrizek, marveč tudi vrsta podrobnosti, ki kažejo skrb za ohranjanje starih šeg in običajev. Na prvi "postaji"pohodnikov, na Pristavici pri Šaleharju, je predsednik Društva vinogradnikov Trebnje Franc Opara opravil rez trte (na posnetku), ker se to opravilo na Valentinovo soboto menda obrestuje pri dobri letini. (P. P, foto: Janez Zupan) M. BEZEK-JAKŠE KAKO KAŽE NA BORZI? Dobiček ni bil dramilo Prejšnji teden je minil v znamenju objav poslovnih rezultatov za leto 2000. Veliko podjetij je v preteklem letu bistveno izboljšalo poslovne rezultate. Tako je Krka objavila, da je imela lani 1,1 milijarde tolarjev čistega dobička (leto prej 4,5 milijarde), Lek pa 5,6 milijarde tolarjev (leto prej 3,1 milijarde). Dobri poslovni rezultati pa niso predramili trenutnega borznega zatišja. Na dan objave odličnega rezultata se je vrednost Krkine delnice povzpela do 27.989 tolarjev, a že čez slabo uro se je tečaj obrnil navzdol in trgovanje zaključil pri 27.400 SIT. Cena Lekove delnice se je la dan obnašala podobno. Maksimalni tečaj je bil 45.000 SIT, minimalni konec dneva pa 44.400 SIT. /z objavljenih rezultatov lahko ugotovimo veliko podcenjenost predvsem Krkinih delnic, očitno pa je kupcev tudi pri teh nizkih tečajih premalo, da bi povpraševanje vzpodbudilo rast tečajev. Med ostalimi pomembnejšimi delnicami je porasla cena delnici Kolinske za 3,3% (petkov enotni tečaj 2.220 SIT) in delnici Droge za 3 % (petkov enotni tečaj 34.200 SIT). Med tistimi, ki so padle, so bile Petrolove (0,8 % - petkov tečaj 19.340 SIT), Savine (0,6 % - petkov tečaj 15.440 SIT) in Merkurjeve (0,6 % - petkov tečaj 14.400 SIT). Precej lepša je bila slika na prostem trgu, na katerem so cene delnic pidov porasle za 2,9 %. Burno dogajanje se je v petek odvijalo pri delnici pida Zlata mone-ta 2, pri katerem je tečaj porasel kar za 27 %. Njihov enotni tečaj je v petek znašal 42,5 SIT. Veliko lastnikov te delnice se je odločilo za prodajo, saj običajno cena delnice precej pade, ko se boj za prevlado lastništva konča. Glede na to, da je zelo veliko prebivalcev vložilo svoj certifikat v pide Triglav steber I in 2, Nacionalno finančno družbo I in 2 ter Vizijo, navedimo še njihove povprečne tečaje zadnji trgovalni dan preteklega tedna. Triglav steber I - 113 SIT, Triglav steber 2 - 37 SIT, Nacionalna finančna družba I -103 SIT, Nacionalna finančna družba .2 - 34 SIT in Vizija 46,5 SIT. HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba, Novo mesto tel. 07/371-82-21, 371-82-27 Da ne bo razočaranje preveliko V Metliki o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, ki je hkrati nevarnost in priložnost -Belokranjci opozorili na številne regionalne razvojne probleme - Državljanska nepokorščina? METLIKA - Pred tednom dni je bil v Metliki posvet o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in o pogajalskih izhodiščih pri regionalni politiki. Predstavil jih je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo mag. Igor Strmšnik, kije tudi član ožje pogajalske skupine. Njegovo osnovno sporočilo je bilo, da je Bela krajina prisiljena priti v regionalni razvojni program pa v državnega in šele takrat lahko računa na evropska strukturna sredstva. ZAVIJANJE - Bencinska črpalka ni več samo kraj, kamor zaviješ samo po bencin, danes so bencinski servisi tudi dobro založene in najdlje odprte trgovine, pri najnovejših je zraven še bife. Najsodobnejši bencinski servis v Novem mestu, Istrabenzov ob obvoznici med Žabjo vasjo in Ločno, je dobro obiskan. A obiskovalci pogosto napravijo prometni prekršek, ko zavijajo na levo, kar je prepovedano, ali pa na levo zavijajo, ko odpeljejo s črpalke in so namenjeni “po bližnjici” v mesto skozi Žabjo vas, ali ko pripeljejo iz Ločne in čez polno črto na levo zavijejo na črpalko. Počilo bo, vprašanje je samo, kdaj in kako močno. GOZD - Tudi v gozdove na obrobju mesta marsikdo zelo rad napačno zavije, od tam pa odpelje precej lažji in odteščan. Kljub rednemu in zastonjskemu odvozu kosovnih odpadkov se nekateri brezvestneži še vedno svojih odsluženih in nerabnih stvari znebijo tako, da jih odvržejo v gozd, zakotalijo v potok, zavlečejo na travnik. Kaže, daje še posebej “privlačen” gozd pri Kuzarjevem Kalu, kjer je že skoraj več odpadne krame kot dreves. Pa pri tem nimajo nič prebivalci bližnjega ciganskega Žab-jaka. Njim res ni treba krame vlačiti v gozd, najraje jo imajo kar okoli svojih domovanj. Najbrž pa si tisti, ki to počno, mislijo, da bodo ljudje njihovo nečedno početje tako in tako pripisali Romom. Dvakrat umazano! SVETNIKI - Člani novomeške SDS so raje v gostilni kot v občinskem svetu. Ko se je Franc Hudoklin, gostilničar iz Gabrja svojega svetništva naveličal in odstopil kot član svetniške skupine opozicijske SDS, bi ga glede na volilni rezultat moral nadomestiti lastnik bifeja Prepih na Gornji Težki Vodi Kožar. A ni hotel iz podgorskega Prepiha na občinski. Naslednji na vrsti je bil Janez Vidrih, mehanik z Otočca, doma iz znane Vidrihove gostilne. Tudi njega niso “naluštali”. Šele tretji je pristal. Tako je sedaj novi občinski svetnik Božo Horvat. Njemu se kot upokojencu ni treba bati, da se bo komu zameril, kot predsednik KS Žabja vas je pa tako in tako navajen tega, da ne moreš nikoli narediti tako, da bo vsem prav. Novomeška kronika M M j 2 JS] 1 A => J J-J Q 3 Č J J\l M * i Ena gospa je rekla, da si izvrstna predstava ob otvoritvi prizidka novomeške knjižnice ni zaslužila tako revnega zaključka, kot je bil Drnovškov govor. Računalniški tečaj za upokojence NOVO MESTO - V okviru univerze za tretje življenjsko obdobje je Društvo upokojencev Novo mesto minuli mesec v prostorih novomeškega Šolskega centra pripravilo tečaj iz računalništva. Izobraževanja se je udeležilo trinajst upokojencev, v svet računalništva pa jih je popeljal Andrej Jakobčič. Začetek pomladanske šole za pse NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto začenja s pomladansko šolo za pse in vodnike. Vse lastnike mladih ali odraslih psov ne glede na velikost in pasmo vabijo, da se udeležijo male šole ter začetnega ali nadaljevalnega tečaja pa tudi tečaja za pse reševalce. Šolanje psov in vodnikov je sestavljeno iz praktičnega dela na vadbišču in iz teoretičnega dela s predavanji inštruktorjev, veterinarjev in drugih strokovnjakov. Uvodni sestanek za vse tečaje bo v petek, 9. marca, ob 16.30 na vadbišču na Grabnu. Krajani Hriba vse bliže pitni vodi Med pereče probleme KS Bela Cerkev sodita vodovod in kanalizacija - Pomanjkanje denarja zavira hitrejše izvajanje del - Nova avtocesta bo grobo posegla v njihovo okolje DRUŽINSKA VAS - O vodovodu na Hrib seje v krajevni skupnosti Bela Cerkev začelo govoriti že pred dobrimi dvajsetimi leti, do začetka njegove izgradnje pa so tamkajšnji prebivalci čakali do poletja leta 1999. Do konca lanskega leta so položili okoli 1600 metrov primarnega voda, na vodovod priključili skoraj vsa gospodinjstva naselja Hrib in s pomočjo občine Škocjan potegnili še ruhnovaški del vodovoda. “Za vodovod Hrib v zadnjih projektu stal okoli 35 milijonov to- letih namenjamo ves denar iz proračuna krajevne skupnosti. K uresničitvi naložbe, ki je vredna preko 40 milijonov tolarjev, pa poleg krajevne skupnosti prispevajo tudi novomeška občina in krajani ter s tehnično pomočjo novomeška Komunala," je povedal predsednik KS Bela Cerkev Jože Košak. Letos nameravajo vodovod potegniti do obstoječega vodohrana, kije zaenkrat še v privatni lasti, pred tem pa za krajane Hriba, da bi jim lažje zagotovili zadostno količino vode, namestiti še pomožno črpalko za vodo. Prihodnje leto nameravajo vodohran odkupiti in obnoviti ter tako celotno omrežje priključiti na javni vodovod. “Po izgradnji vodovoda Hrib se bomo posvetili vodovodu Vinji Vrh, ki bo po narejenem Ob dnevu žena Prireditvi kot darilo ZLSD vsem občankam NOVO MESTO - Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov Novo mesto ob 8. marcu pripravlja prav pestro dogajanje. S počastitvijo mednarodnega dneva žena so začeli že v torek z javno tribuno na temo “Položaj žene v današnjem času” v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine, na kateri so sodelovale vidne predstavnice gospodarskega in družbenega življenja. Pred tem pa so se z likovnimi deli predstavile Jožica Medle in Minka Smolič iz Šentjerneja ter Anica Me-žan iz Trebnjega, s svojim zadnjim literarnim delom Novomeščanka Jadranka Matič-Zupančič in Trebanj-ka Bariča Smole - obe sta članici Literarnega kluba Dragotin Kette, ter s pesmijo pevski zbor Gospodična. Osrednja svečanost ob dnevu žena bo danes, 8. marca, ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine. V programu sodelujejo mešani pevski zbor Pomlad, Literarni klub Dragotin Kette in dramska igralka Nataša Burger z monodramo Gospa Marga-rita. Na poseben način pa bodo ta dan počastili tudi člani novomeškega Mladega foruma ZLSD, ki bodo danes mimoidočim v Novem mestu delili nageljne. Izobraževanje vinskih svetovalcev RATEŽ - V gostišču Vovko na Ratežu bo prvič na Dolenjskem potekalo izobraževanje vinskih svetovalcev - someljejev, ki ga Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru pripravlja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije - Združenjem za gostinstvo in turizem. Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru in omenjenim gostiščem. Izobraževanje bo izvedeno med 2. in 28. aprilom, prijave zanj s potrebnimi potrdili o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter izjavo, kdo bo plačnik izobraževanja, pa mariborska Srednja šola za gostinstvo in turizem sprejema do vključno 19. marca. Kupili bodo prapor OTOČEC - Poverjeništvo Društva upokojencev Otočec je L marca pripravilo letni občni zbor, na katerem so sklenili, da bodo s pomočjo KS Otočec, Društva upokojencev Novo mesto in Hotelov Otočec kupili prapor. Izvolili so dva delegata za občni zbor Društva upokojencev Novo mesto. Prisluhnili so lanskoletnemu poročilu, ki ga je pripravil Janez Zidarič, in nagovoru predsednika novomeških upokojencev Ivanu Šteblaju. V kulturnem programu so nastopili šolski pevski zbor z mentorico Bernardo Vrtačič, plesna šola Urška in harmonikarji, dr. Tatjana Gazvoda pa je predavala o raku. larjev. K počasni izgradnji teh prepotrebnih vodovodov prispeva predvsem pomanjkanje denarja, vendar se za razpis krajevnega samoprispevka nisem odločil, ker ne želim krajanom nalagati nove denarne obveznosti," je dejal Košak. Med pereče probleme v KS Bela Cerkev sodi tudi kanalizacija. “V naši krajevni skupnosti ni niti metra kanalizacijskega voda. Projekti zanjo pa so že narejeni. Največ težav z obstoječim stanjem imajo tisti, ki so pošteno naredili neprepustne greznice, saj jih morajo prazniti večkrat na leto," je razlagal Košak. Tako naj bi se letos lotili izgradnje dela kanalizacije (vsaj Kaj naj bo v obnovljenem Narodnem domu? Poziv meščanom za predloge Novomeščani so leta 1873 položili temeljni kamen za prvi Narodni dom na Slovenskem in gradnjo s prispevki najbolj zavednih meščanov končali 12 let pozneje. Že v prvih letih delovanja je Narodni dom zaslovel kot središče narodnega gibanja na Dolenjskem, v njem so domovali čitalnica in knjižnica, dekliška šola, gledališče in po prvi vojni Sokolsko društvo, ki je dom temeljito prenovilo. V njem so se potem zvrstile različne vojske, v začetku druge vojne okupatorska italijanska, po vojni pa jugoslovanska. Nazadnje je v njem vedril Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, danes pa je Narodni dom večinoma prazen. Mestna občina Novo mesto je pred leti na pobudo Društva Novo mesto obnovila streho, kar je upočasnilo propadanje, obsežnejše obnove, vzdrževanja in oživljanja pa hiša še ni deležna. Zaradi izjemnega zgodovinskega pomena poslopja in grozečega vse hitrejšega propadanja sta Mestna občina Novo mesto in Društvo Novo mesto sklenila dogovor o ustanovitvi sklada za obnovitev in oživitev Narodnega doma. Župan Mestne občine Novo mesto Anton Starc, dr. med., in predsednik Društva Novo mesto Tone Škerlj sta v ponedeljek, 5. marca, podpisala pismo o nameri za obnovitev in oživitev Narodnega doma. • Društvo Novo mesto bo vse, ki se bodo odzvali vabilu, nagradilo z izvodom najnovejšega zbornika Razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske, Mestna občina Novo mesto pa namenja enemu izžrebanemu predlagatelju izvod dragocene monografije Novo mesto. Čeprav izročilo nekako terja določitev namembnosti, želita občina in društvo glede na drugačne zahteve, kot so veljale pred 120-imi leti, prisluhniti mnenju meščanov, kaj pričakujejo od obnovljenega Narodnega doma. Zamisli in predloge, zapisane praviloma na eni strani lista, pošljite do 29. marca na naslov: Mestna občina Novo mesto, Seid-lova cesta 1, s pripisom “Predlog za Narodni dom". glavni vod) za Zgornjo Družinsko vas, za katero bodo skupno odšteli nekaj čez 115 milijonov. V prihodnjih letih pa jih čaka še izgradnja kanalizacij za Belo Cerkev, katere odpadne vode sedaj gredo v ponikalnico, in za Dolenje Krono-vo. Vse bližja je izgradnja odseka avtoceste Krenovo - Smlednik, ki bo po besedah Košaka grobo posegla v prostor krajevne skupnosti, predvsem v predelu okoli Krenovega, kjer bo priključek nanjo. “Razočarani smo bili predvsem zaradi neobveščenosti o poteku izgradnje avtoceste pa tudi nad arogantnim načinom tistih, ki so delali geološke raziskave, saj so brez vprašanja lastnikov ali kogar koli iz skupnosti hodili po njivah in ostalem terenu," je dejal Košak in izrazil željo, da bi ob tem uredili tudi boljši dostop v samo Belo Cerkev, ter ob koncu pozval krajane, naj podprejo akcijo za nakup orgel za farno cerkev. M. ŽNIDARŠIČ Ob tednu boja proti raku NOVO MESTO - Dolenjsko društvo za boj proti raku Novo mesto vabi v četrtek, 8. marca, ob 10.30 na zaključno prireditev ob tednu boja proti raku v Kulturni center Janeza Trdine. Na prireditvi bodo izžrebali 100 sedmošolcev iz vse Slovenije, ki so podpisali svečano zaobljubo, da v tekočem šolskem letu ne bodo prižgali cigarete, in bodo za nagrado ob koncu šolskega leta odpotovali v zabaviščni park Gardaland v Italiji. Izžrebali bodo tudi 20 učencev šestih in osmih razredov šol Dolenjske in Bele krajine, ki bodo prejeli Unicefove izdelke. Pripravljajo bogat zabavni program, teden boja proti raku pa bo pospremila še razstava likovnih del osnovnošolcev na temo o kajenju, ki bo v avli kulturnega centra na ogled od 7. do 9. marca. Združitev mladih forumov NOVO MESTO - Na novinarski konferenci, ki jo je območna organizacija ZLSD Novo mesto pripravila z namenom predstavitve prireditev ob 8. marcu, so povedali, da se bosta še pred svojo letno konferenco konec marca združila Mladi Forum ZLSD Novo mesto in Šentjernej. Tako eden kot drugi štejeta okoli 100 članov, ki se dejavno vključujejo v svoje okolje, z združitvijo pa želijo mlade še bolj povezati. PISMO ZA NARODNI DOM - Po dolgoletnem opozarjanju Društva Novo mesto na skrajno slabo stanje novomeškega Narodnega doma in prizadevanju za njegovo obnovo, sta v ponedeljek, 5. marca, župan novomeške občine dr. Tone Starc in predsednik Društva Novo mesto Tone Škerlj podpisala pismo o nameri o obnovitvi in oživitvi tega doma. Novomeški Narodni dom, prvi tak na Slovenskem, ki so ga začeli graditi 1873, je že dolga leta prazen in žalostno propada. Še letos naj bi ustanovili poseben sklad, v katerem se bodo zbirali prispevki za obnovo stavbe, svoje bo primaknila občina, računajo pa tudi na prispevek države, saj je Narodni dom kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena. Če bodo stvari stekle, bi obnovljeni dom, ki naj bi ponovno služil kulturnim dejavnostim, spet zaživel čez kakih 5 let. (Foto: A. B.) Otoška turistična pisarna Turističnoinformativna pisarna v gradu Otočec - Gradivo v štirih jezikih ■ Tudi Slovenci slabo poznajo Dolenjsko OTOČEC - Prejšnji mesec so v gradu Otočec odprli turističnoin-formativno pisarno. Tu sedaj lahko gostje Hotelov Otočec in drugi obiskovalci tega zelo obiskanega dolenjskega turističnega kraja dobijo vse informacije o Otočcu in ostalih enotah Krkinih Zdravilišč, se pravi o zdraviliščih Šmarješke in Dolenjske Toplice in Strunjan. “Tu je na voljo turistično gradivo o vseh enotah Krke Zdravilišč, in to v štirih jezikih, poleg slovenščine še v angleščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini,” je povedala vodja te pisarne Boža Robnik, sicer animatorka na Otočcu. Za sedaj je pisarna odprta med tednom od 10. do 13. ure, prav pa bo zaživela v turistični sezoni. Poleg informacij o Otočcu in ostalih enotah Krkinih Zdravilišč lahko gostje in obiskovalci tu zvejo o turističnih znamenitostih in zanimivostih na širšem Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini, o dogajanjih na tem območju, o prireditvah, napotijo jih, kaj in na koga se naj v posameznih krajih obrnejo, jim po potrebi organizirajo in uredijo obiske itd. “Pobuda za tako pisarno je prišla iz Hotelov Otočec, v Krkinih Zdraviliščih pa so jo takoj podprli,” je povedala Robnikova, “saj je prav pomanjkanje turističnih in tudi drugih informacij, ki zanimajo naše goste in druge obiskovalce, ena resnejših ovir na poti hitrejšega turističnega uveljavljanja Dolenjske, Posavja in Bele krajine,” iz svojih izkušenj govori Robnikova. In to ne velja samo za tujce, ampak tudi za domače goste. “Slovenci Boža Robnik nasploh zelo slabo poznajo naše kraje, ko pa pridejo sem, so navdušeni nad lepoto pokrajine, znamenitostmi in zanimivostmi, še posebej pa nad prijaznostjo in gostoljubnostjo ljudi.” Otoška turistična pisarna ima dobre stike s turistično-informa-tivnimi centri in pisarnami v drugih krajih, tako da lahko obiskovalcem res nudi veliko informacij. Prav teh pa je doslej v naših krajih najbolj primanjkovalo, še posebej v Novem mestu, saj se obiskovalci zanje nimajo skorajda kam obrniti, in to je tudi ena največjih pomanjkljivosti dolenjskega turizma sploh. A. B. Koncert v otoški cerkvi OTOČEC - V soboto, 10. marca, ob 18.30 bo v tukajšnji cerkvi koncert Mešanega pevskega zbora Revoz in Mešanega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos. 90 LET MARE ANDRIJANIČ-Na svoj 90. rojstni dan, 6. marca, je Marija Andrijanič, rojena Agnič, v družbi svojih hčera, nekdanjih najožjih moževih sodelavcev v Krki v restavraciji Metropol v Novem mestu proslavila visoki jubilej. Vdova po ustanovitelju Krke tovarne zdravil in njenem dolgoletnem generalnem direktorju mag. Borisu Andrijaniču, za domače in prijatelje Marica, je Novomeščanom najbolj poznana kot gospa Mara. Pred upokojitvijo je bila dolgoletna uslužbenka novomeške lekarne v Andrijaničevi hiši na sedanji Rozmanovi cesti v Novem mestu. (Foto: Foto Ufe - Marko Klinc) MM J 2i J j A 5 I J-1 CJ Ei C J J J Stadion predvidoma dokončan junija Delo na atletskem stadionu poteka po načrtu - Nove možnosti za gradnjo družinskih hiš in poslovnih stavb - Še letos gradnja šestih stanovanjskih blokov ZAHVALA GASILCEM IN POLICIJI - Občina Šentjernej se je v četrtek, na svetovni dan civilne zaščite (CZ), s priznanji za njihov prispevek v CZ zahvalila Zvonki Jamnik, Antonu Jakšetu, gasilcem in policiji. Jamnikova (na sliki levo) je gasilski častnik, članica PGD Mokro Polje, blagajnik Rdečega križa Orehovica in tajnik Gasilske zveze Šentjernej, Jakše pa častnik, tajnik Gasilskega društva Cerov Log in Lovske družine, poveljnik sektorja Orehovica, aktiven pa je tudi v Gasilski zvezi Šentjernej. Priznanje sta dobila: kot osrednje šentjernejsko gasilsko društvo PGD Šentjernej ter policija, ki pomaga pri vzpostavljanju reda in varnosti. Na podelitvi so zapeli člani Šentjernejskega okteta, zbrane pa so med drugimi pozdravili župan Franc Hudoklin, Pavel Turk in poveljnik občinskega štaba CZ Franc Šinkovec. (Foto: M. R.) ŠENTJERNEJ - Po besedah županovega svetovalca Milana Jakšeta dela na novem atletskem stadionu ob šentjernejski osnovni šoli, kljub temu da se je zaradi pridobivanja soglasja Direkcije za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze za gradbeno dovoljenje začetek del prestavil za mesec dni, potekajo po predvidevanjih. Tako je do sedaj izvajalec del podjetje Kostak iz Krškega s svojimi podizvajalci naredil celotno odvodnjavanje z drenažo, tampon, elektrokabelsko kanalizacijo, temelje za tribune in prve zidove ob cesti. Rok za dokončanje del je predviden 15. junija. Sodoben atletski stadion bo stal 143 milijonov tolarjev, od tega so lani zagotovili 20 milijonov iz občinskega proračuna, 12 milijonov pa je prispevalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Poleg obnovitve atletske steze bodo uredili tudi druga atletska tekmovališča, rokometno igrišče in tribune. Šentjernej se temeljito pripravlja tudi na gradnjo različnih stanovanjskih objektov. Po programskih zasnovah zazidalnega načrta Kalu-der, ki je tik pred sprejetjem na občinskem svetu in bodo takoj po objavi v Uradnem listu začeli z njegovo uresničitvijo, je predviden Mercatorjev nakupovalni center, individualne hiše in poslovne stavbe ter avtobusna postaja. Občina bo poskrbela za opremljenost s primarno infrastrukturo in gradnjo avtobusne postaje, parcele pa bodo OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠČITE - Letošnjo regijsko slovesnost ob svetovnem dnevu Civilne zaščite Štaba civilne zaščite za Dolenjsko, na kateri so zaslužnim podelili nagrade in priznanja, je gostila občina Škocjan. Zlati znak civilne zaščite je prejelo podjetje Bramac, d.o.o., iz Dobruške vasi pri Škocjanu, katerega je prevzet direktor Jernej Klemenc (na sliki v sredini), srebrnega Zdenka Kučič (levo) in dr. Liljana Špec (desno), bronastega pa Alojz Derganc, Melita Vukovič in PGD Lokvica. Ob tej priložnosti so vročili tudi priznanja za sodelovanje Ministrstva za obrambo na predlog novomeške Uprave za obrambo. Listine so dobili dr. Ema Alič Žvagen, Alojz Janžek in Zlatka Butkovec Gačnik, bronasto medaljo slovenske vojske Metila Vukovič, srebrno pa Martin Vrviščar. Nagrajence, nekatere župane desetih dolenjskih in belokranjskih občin, ki jih združuje Štab civilne zaščite Dolenjske, in ostale goste v dvorani Gostišča Luzar je nagovoriI tudi poveljnik dolenjskega štaba Franc Gole, za kulturni predah pa so poskrbeti Fantje z vasi in domači rogisti. (Foto: M. Žnidaršič) Pomladni koncert ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester Občine Šentjernej vabi v petek, 9. marca, ob 19. uri na Pomladni koncert v tamkajšnjo osnovno šolo. Na koncertu, ki je prvi v sklopu prireditev ob praznovanju 90-letnice delovanja orkestra, bodo godbeniki izvedli predvsem zabavna dela tujih avtorjev, seveda pa ne bo manjkala tudi slovenska narodna glasba. Brez skupnosti delujejo skupaj O življenju v dveh sosednjih vaseh pod Kočevskim Rogom, je pretekli petek v gostilni Pri Henriku spregovorila skupina Podhoščanov in Laščanov LOŠKA VAS PRI DOLENJSKIH TOPLICAH - Podhosta in Loška vas, ki kakor dve kopici ždita pod nepregledno hosto Kočevskega Roga, skupaj štejeta kakih 500 prebivalcev. Precej jih živi tik ob magistralni cesti, ki je zadnje čase tako obremenjena, da sprehod po njej pomeni že avanturo, vožnja proti mestu pa dolgčas v koloni. In še nekaj je: iz avtomobilov letijo vse mogoči predmeti, zato vsako pomlad čistijo ob cesti. “Tudi v gozdu je še vedno polno smetišč in kosovnih odpadkov, a čeprav počistimo, se vedno spet pojavijo. Res pa je, da se zadnja leta stanje izboljšuje," pravijo vaščani. Vsako leto čistijo tudi gojitveni potok Radeščico in njegovo okolico, veliko pa so postorili tudi za studenec Cerkavnik. Ob ustrezni pomoči občine in vodarjev bi radi čimprej sanirali njegov izvir. Zadnja leta so okrog nekdanjega napajališča ob potoku, ki se je z leti spremenilo v smetišče, veliko naredili. O tem ve veliko povedati Ivan Pečaver, za katerega sovaščani pravijo, da je zaljubljen v dolino, in ki je vedno zraven, kadar se kaj v vasi dela. Vaščani so očistili napajališče, pokrili stopnice, ki vodijo k vodi, in postavili kozolec. Tako so dobili vse bolj priljubljeno prizorišče za prireditve in kraj za zbiranje vaščanov, še posebej mladine, pa tudi izhodišče za čolnarjenje. V Podhosti so veseli, daje njihov kulturni dom lani dobil novo streho, saj je bil že zapisan propadu. Zdaj se z občino pogajajo za dodatna sredstva, da bi uredili še njegovo notranjost. Upajo, da bo dom nato dobil upravnika, ki bo skrbel za red in vzdrževanje, da se zgodba ne bi ponovila. Ker je to trenutno edini “pravi” kulturni dom v občini, verjamejo, da bo prišel prav za marsikatero prireditev in dejavnost. Ne skrivajo pa želje, da bi radi odkupili nekaj zemljišča in uredili še igrišča, na katerih bi se zbiralo mlado in staro, seveda pa tudi člani domačega športnega društva. TRDNO SKUPAJ, ČEPRAV NEFORMALNO - Vaščani Podhoste in Loške vasi so bili že od nekdaj delavni in zagnani, zato so se po ustanovitvi občine Dolenjske Toplice zavzeli za oblikovanje skupne vaške skupnosti, a jim ni uspelo. Ne glede na to, še vedno organizirajo delovne akcije in si prizadevajo za napredek svojih vasi, kot nam je prejšnji petek povedala skupina vaščanov (na stiki) v gostilni Pri Henriku. (Foto: B. D. G.) namenjene prodaji na trgu. Ta stanovanjsko-poslovni kompleks bo vmeščen med regionalno cesto, ki pelje iz Šentjerneja proti Novemu mestu, in cesto, ki se odcepi za Gorenjo Staro vas in Orehovico. Zazidalni načrt Sejmišče 3, katerega so dokončali že lani, pa predvideva gradnjo šestih stanovanjskih blokov s 56 stanovanji različnih velikosti za Petrolovo bencinsko črpalko in sedanjimi bloki na Rotarjevi cesti, za novozgrajenimi bloki pa bo prostor še za štiri in- dividualne poslovno-stanovanjske hiše. ..Občina je uredila vso pravno podlago od pridobitve vseh soglasij do ureditve zazidalnega načrta, za gradnjo omenjenih blokov in vse ostalo pa bo poskrbel investitor, ki ga bomo pridobili na osnovi javnega razpisa. Računam, da bo razpis pripravljen v roku dveh mesecev, gradnja pa naj bi se začela še letos," je povedal Jakše. V letošnjem letu nameravajo med drugim urediti tudi javno razsvetljavo v vaseh Groblje pri Prekopi in Dolenje Gradišče. Vsaka bo stala okoli 4 milijone tolarjev, postavili pa ju bodo ob pomoči vaščanov. Ob tem bodo v Grobljah naredili tudi dve avtobusni postajališči ob regionalni cesti, v Dolenjem Gradišču pa preplastili dva kilometra ceste skozi vas. M. Ž. Z JEŽKI OKROG SVETA - Skupina Ježki mirnopeškega vrtca Cepetavček je pretekli teden staršem predstavila zanimiv projekt z naslovom Ali smo na naši krogli vsi enaki. Po idejni zasnovi vzgojiteljice Maje Kokol so otroci v petih tednih "potovali"po vseh celinah sveta in spoznavali njihove prebivalce, običaje, noše, jezike, glasbo, živalski svet... A v Afriki so plesali črnske plese, v Aziji so jedli na tleh s paličicami, se kitajsko pozdravljali. Obiskali so tudi pravo kitajsko restavracijo v Novem mestu. Za vsako celino je Kokoljeva napisala tudi pesem in pripravila glasbo. Z igrico so otroci - poleg njih sta v predstavi zaigrali še vzgojiteljica in njena pomočnica Vida Tomšič - navdušili že svoje prijatelje v vrtcu in učence nižjih razredov, škoda pa bi bilo, da ne bi z njo gostovali tudi kje drugje. Kot je ob koncu povedal koordinator Regionalnega odbora za Unicef Novo mesto Sašo Dukič, bi veljalo na spoznanje, da živijo na svetu drugačni in da je treba drugačnost tudi spoštovati in ceniti, spomniti še kje. Ježki so ob svojem projektu pripravili tudi zanimivo razstavo. (Foto: L. Murn) V kratkem bo nujno urediti tudi avtobusna postajališča ob magistralni cesti; posebej nevarno in nepregledno je tisto v Podhosti. Ob tem pa vaščani opozarjajo še na slabe avtobusne povezave, zaradi katerih v soboto in nedeljo ne morejo z avtobusom nikamor, kar je še posebej nerodno za starejše vaščane. Vse težje čakajo tudi na kanalizacijo, čeprav vedo, da je zdaj prva na vrsti Meniška vas. “Tudi pri nas teče gnojnica po cestah, če je to kakšno merilo, in tudi mi plačujemo davke,” pravijo. Bojan Potočar, kije tudi občinski svetnik, pa dodaja, da bo glede na velike stroške naložbe dobro, če bodo kanalizacijo v vas dobili v naslednjih 10 letih. Loščane skrbi še to, da njihova vas ni vključena v načrte za gradnjo kanalizacije z vasmi od Podturna proti Podhosti, ker naj bi jo urejali skupaj s Sotesko. “Zbrali smo že podpise, naj vključijo še našo vas. Vse se dela samo do Podhoste, medtem ko Loška vas ostane: tu ni končana javna razsvetljava, ni asfalta, zdaj spet ne bo kanalizacije,” opozarja Franci Bradač. Sogovorniki so poudarili, da se v Dolenjskih Toplicah in okoliških vaseh stalno nekaj dogaja, odkar imajo svojo občino: gradi se, društva so vse bolj aktivna, vežico so dokončali, ureja se kompletna infrastruktura v bližnji Meniški vasi. Slednje bo dobro tudi zanje - še posebej dobrodošel bo pločnik. Čeprav razumejo, da pri kanalizaciji še ne bodo na vrsti, pa menijo, da je prav, če bi uredili vsaj izvir Cerkavnika ali napeljali javno razsvetljavo do konca Loške vasi. Kot so navajeni, bodo tudi sami poprijeli za delo. Čeprav, kot pravi Pečaver, je danes težko dobiti ljudi že k malici in pijači... B. DUŠIČ GORNIK Pustovanje v Dobravi Mlado Društvo podeželske mladine Dobrava, ustanovljeno 13. januarja 2001, je veselo začelo svoje delovanje. Na pustno soboto so v Gasilskem domu v Dobravi priredili ples v maskah za otroke in mlade. Zabavali so se ob veselih zvokih glasbe in družabnih igrah, medtem pa so se sladkali s krofi, ki jih je podarila Pekarna PEPE iz Škocjana. DPM Dobrava pa ne bo ostalo samo pri pustovanju, saj načrtuje za leto 2001 še mnogo zabavnih in koristnih druženj. C. MIKLAVČIČ Pevke v Medvode ŽUŽEMBERK - Jutri ob 19.30 bo pripravil medvoški pesnik Jurij Marussig, ki je stari znanec žužem-berških poletnih grajskih prireditev, večer poezije in petja v domu krajanov v Pirničah pod Šmarno goro. V prijetnem kulturnem večeru se bodo predstavili pesniki, pevci, tambura-ška skupina in harmonikar Jure Ciber, nastopile pa bodo tudi pevke v pokrajinskih nošah Turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka. Bogastvo skulptur ŽUŽEMBERK - V mali dvorani prizidka telovadnice v Žužemberku so se 3. marca zaprla vrata razstave umetniških slik v različnih tehnikah in lesenih skulptur Dirka Heija, v Dragatušu živečega Nizozemca, ki sodeluje z Žužemberkom od leta 1992, ko je skupaj s klubom staršev Za boljšo šolo postavil skulpturo Mačja druščina. Letos je učencem in mentorju Martinu Šuštaršiču pomagal pri izdelavi lesene skulpture, ki bo krasila okolico šole. S. M. Pust obiskal Suho krajino V šole, na trg in v vasi ŽUŽEMBERK - Pust je pretekli torek prebudil tudi prebivalce Suhe krajine, med njimi še posebno najmlajše in šolarje. Učenci Osnovne šole Žužemberk so pripravili pustno rajanje v šolski telovadnici s plesom, nagradnimi igrami in izbiranjem desetih najboljših mask. Komisija je za najboljšo izbrala druščino čarovnika iz Oza. Maske so se predstavile tudi na trgu pred gradom. Pustno rajanje je bilo tudi v telovadnici OŠ Prevole, kjer se učenci veselijo nove telovadnice, kar je bilo razvidno tudi iz njihovih lepih in izvirnih mask. Ravnatelj Jože Hirbar je poskrbel, da so vse maske nagradili s krofi in bonboni, najboljših mask pa niso izbirali, saj so menili, da si vsi zaslužijo nagrade. Turistično društvo Suha krajina iz Žužemberka je v sodelovanju s Ko-njerejskim društvom Suha krajina pripravilo pustovanje na trgu pred gradom. Predstavitev pustnih šem je bila namenjena mladim in starim glavni krivec za vse pa je bil Pust, k so ga zato obglavili ter v sredo s pra vo pogrebno slovesnostjo tudi zažga li in vrgli v Krko. V mimohodu pust nih mask sta največ zanimanja poželi nori kravi ter druščina izpod Triglava. Seveda pa ni manjkalo tele-bajskov, čarovnikov in drugih mask; vsaka med njimi je dobila čokolado in krof. Pustovanja seje udeležil tudi žužemberški župan Franc Škufca z družino. Za ples je poskrbel ansambel Mladi godci, prireditev je domiselno povezoval žužemberški roker, komisijo za izbor mask pa je vodila vampirka. Med najmlajšimi je bil najlepši mali klovn, med malo starejšimi kmetič, kije povedal par domačih vicev, med odraslimi pa sta se najbolj izkazali mala in velika krava, ki sta v intervjuju povedali, zakaj so krave danes nore. Pustne šeme so se nato razkropile po žužemberških ulicah in okoliških vaseh. VLADO KOSTEVC Sentjernejske črepinje v________________________,/ GLOBUS - Šentjernejčani so se s priznanjem in darilom ob dnevu civilne zaščite zahvalili svoji požrtvovalni policijski enoti. V tako ogromnem paketu, da se je župan čutil dolžnega opravičiti se ostalim nagrajencem, seje skrival globus. “Da boste na njem iskali Šentjernej,” je hudomušno pripomnil in ob pogledu na grenke nasmeške policistov dodal, da je ta globus v resnici bar za pijačo. Zemljepisne ure, združene s temeljito preiskavo osumljenca, bodo na urniku šentjernejskih varuhov reda najkasneje poleti, predmet preiskave pa skoraj gotoVo ne bo Šentjernej, temveč skrivna vrata, ki bodo vodila do osvežujoče pijače. PREIMENOVANJE - Na zadnji seji so šentjernejski svetniki na mizo dobili tudi vlogo vaščanov Grobelj pri Prekopi o preimenovanju vasi v Groblje pri Šentjerneju ali le v Groblje. Žaradi velikih denarnih strokov za vaščane, ki bi nastali ob spremembi imena vasi, ta pa narekuje tudi spremembo dokumentov, hišnih številk itd., so svetniki občinski upravi naročili, naj ponovno pripravi srečanje z vaščani in jim prikaže višino njihovih stroškov. Ob tem naj bi vaščani, starejši od IB let, podpisali izjavo o spremembi imena vasi, na podlagi števila le-teh pa bodo ugotovili, ali bodo referendum razpisali ali ne. Stroški gor ali dol, željo Grobeljčanov je lahko razumeti, saj konec koncev živijo v šentjernejski občini in ne v krški, kamor spada Prekopa. Mirnopeško zijalo KAKO DO TAM? - Iz zijala je zadnjič zadonelo nekaj o Jablanu. Vaščani te vasi se ponašajo s svojo cerkvico na Malem Vrhu, ki stoji sredi čudovito valovitega polja in jih vabi k sebi. Včasih, ko se je k maši hodilo samo peš, je bilo to enostavno. Do cerkvice je lahko človek prišel iz vseh smeri in nihče se ni ubadal s tem, ali je cesta ali je ni. Danes, ko so nas zasužnjili avtomobili, je drugače. Jablanci še vedno imajo svojo cerkvico, vse glasneje pa je slišati pripombe, da do nje nimajo nobene prave poti. PREHITRO? - Te dni po Mir-nopeški dolini valovi, med številnimi drugimi seveda informacija o Slakovi zidanici. V njej naj bi se namreč v bodoče marsikaj dogajalo, a ker še nihče ne ve natančno kaj, ljudje že govorijo svoje. Med drugim jih bega tudi informacija, da naj bi v zidanici, ki bo služila turističnim namenom, uredili tudi Slakovo in Pavčkovo spominsko sobo. Ne vedo, kaj naj si mislijo o tem - doslej so bili navajeni, da se taki spominski prostori odpirajo šele po smrti uglednih osebnosti. Oba mimopeška rojaka sta še kako živa, saj vsak na svojem koncu in vsak po svoje pojeta življenju. Kviz o kmetijstvu MIRNA PEČ - Društvo podeželske mladine Mirna Peč bo pripravil v soboto, 10. marca, ob 19. uri občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Spopad ekip kmečke mladine lahko spremljate v dvorani kulturnega doma v Mirni Peči. Suhokranjski drobiž > z MUZEJSKA ZBIRKA - Na petkovi predstavitvi knjige dr. Matije Žargija “Železarna na Dvoru 1795-1891” seje ponovno postavilo vprašanje o postavitvi muzejske zbirke na Dvoru. To vprašanje je prvi izpostavil zgodovinar dr. Stane Granda, ki je navedel kar nekaj argumentov v prid muzeja na Dvoru. Po njegovem mnenju bo ta uspel le, če bo volja in predvsem interes vseh krajanov. Krajani so seveda muzeju naklonjeni, saj se je že pred leti osnoval odbor za pripravo in postavitev muzejske zbirke. VSAK DRUGAČEN, VSI ENAKOPRAVNI - Na prevolski osnovni šoli seje ob zadnji maškaradi spet potrdilo to pravilo. Ker so prepričani, daje bila vsaka maska po svoje zanimiva, so vse nagradili s krofi in bonboni. Enakopravnega obravnavanja so na šoli že navajeni: učenci, starši, učitelji. Šola je namreč znana po tem, da jeseni zbira kmetijske pridelke, s katerimi obogati šolske malice in kosila, ki imajo za vse na šoli enotno ceno. Marsikatera družina je vesela, ker za ta izdatek ni treba tako globoko poseči v denarnico, temveč si lahko pomaga z doma pridelanim. Sprehod po Metliki HODNIK-V stavbi na Pungar-tu, kjer v zgornjih prostorih domuje Ljudska knjižnjica, v spodnjih pa je vsakega po malem, je prav spodnji hodnik tako načet, daje velika sreča, da si tam doslej nihče ni zlomil noge. Po hodniku namreč hodijo od najmlajših, ki so komaj začeli ubirati korake, do najstarejših. Uporabniki upajo, da se bo glede na to, daje bilo dovolj denarja za elegantno obnovo hodnikov in stopnišča v občinski stavbi, našel kakšen tolar tudi za nesrečni hodnik na Pungartu. GNEČA - Na občnem zboru Planinskega društva Metlika pretekli petek je bil najbolj delaven Milan Travnikar. A ne le zato, ker je bil predsednik delovnega predsedstva, ampak tudi zategadelj, ker je kar nekaj časa “birmal” skupaj stole. Že dolgo se namreč ni zgodilo, da bi se v sejni sobi občinske stavbe dogajalo kaj tako zanimivega, da bi zmanjkalo sedežev. Tokrat je moral Milan, ki je v občinski hiši najbolj domač, iskati stole po vseh prostorih. In sam bog ve, kako je bilo pri srcu snemalcu Vašega kanala Daniju Orliču, ki je pokukal v sejno sobo, a hitro zaprl vrata, ne da bi vstopil. “Ustrašil seje,” so komentirali nekateri. Po nekaj minutah je strah popustil in Dani je s kamero le prišel v dvorano. ŽLICA - Marija Badovinac z Jugorja, ki je v Vikendovi akciji o dobrih gostilnah nedavno dobila srebrno žlico, je bila ob pogledu na njeno majhnost delno presenečena, delno vzhičena. “Očitno so vedeli, da bi morala shujšati," je komentirala. Če bi jedla z njo, ji kaj drugega res ne bi preostalo. '' y N Črnomaljski drobir PREŠEREN - Prebivalci Prešernove ulice v Črnomlju se razburjajo, ker na občinski upravi nimajo v načrtu ureditve njihove ulice. Predlagajo celo, naj bi imeli proslavo ob kulturnem prazniku v njihovi ulici. Morda bo vsaj takrat koga sram, da tako razdrapana cesta nosi ime po največjem slovenskem pesniku. Do naslednjega kulturnega praznika je še natanko enajst mesecev in morda se bodo našli celo ljudje, ki bodo sklepali stave o tem, kdo bo hitrejši: pripravljavci prireditve ali tisti, ki naj bi uredili ulico. SPREHODI - Že pred leti je bilo v Črnomlju slišati predloge, naj bi uredili sprehajalno pot ob Lahinji, da bi ljudje bolj začutili, da njihovo mesto leži ob vodi. A dlje od pobud v mestu niso prišli. Očitno Črnomaljci nimajo časa za sprehajanje. OBLAST - V Črnomlju je župan Andrej Fabjan pretekli teden za dva dni prepustil oblast pustni vladi. Po zagotovilih podžupana Andreja Kavška so takrat vsi občani (pre)srečni, v občini ni nikakršnih težav, predvsem pa župana prav nihče ne pogreša. Če ne nič drugega, bi se moral nad tem Fabjan vsaj zamisliti. SONCE - Črnomaljski gasilci že napovedujejo, da bo slovesnost ob 120-letnici njihovega društva v okviru juijevanja, in sicer v nedeljo, 17. junija. Niso se še odločili, ali ob 17. ali 18. uri, pravijo pa, da vsekakor takrat, ko bo šlo sonce za goro. Naj spomnimo, da bo šlo glede na to, da so najdaljši dnevi v letu prav okrog 20. junija, takrat sonce za goro nekaj ur pozneje kot sedaj, ko je še zima, pravijo gasilci. Ali pa so imeli morda gasilci v mislih deževje, pogostega gosta črnomaljskega jurjevanja? Semiške tropine SANJE IN RESNIČNOST - Ko je semiški župan Janko Bukovec na posvetu o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo pred tednom dni v Metliki poslušal, kako naj bi Slovenija prišla v Evropo, je imel občutek, da je Bela krajina že predmestje Hamburga. A je ob spoznanju, da belokranjske plače še zdaleč ne dosegajo slovenskega povprečja, hitro prišel čas streznitve. Ljubljanske predavatelje pa je postavil na trdna tla s podatkom, da v tretjem tisočletju 5 tisoč od 28 tisoč Belokranjcev še nima vodovoda. STATISTIKA - Se je pa Bukovec na prej omenjenem posvetu hudo razjezil, ko je zvedel, da so Belo krajino skupaj z Dolenjsko in ko-čevsko-ribniškim območjem uvrstili v statistično jugovzhodno regijo. "Belokranjci nočemo biti Dolenjci, kaj šele, da bi sodelovali z Loškim Potokom, saj niti tega ne vemo, kje jc!“ se je razburil Bukovec. Ampak statistika, za katero sicer pravijo, da je največja laž, očitno vse prenese. Vprašanje pa je, če bodo prenesli tudi Belokranjci. Mii__j 2 W A J J-J O 3 č I N Mii Romi nadaljujejo z javnimi deli V začetku marca so v metliški občini pričeli z lani začetimi javnimi deli “Romi za Rome“ ■ Poleg urejanja naselij se bo dvajset Romov vključilo tudi v delo v krajevnih skupnostih METLIKA - V metliški občini so v preteklem letu potekala javna dela „Romi za Rome“, v katerih je sodelovalo 20 brezposelnih Romov, ki so s štirimi mentorji v glavnem urejali pet romskih naselij. Ker so bili na občini z delom zadovoljni, zavedajo pa se tudi, da bodo pravi rezultati vidni šele čez leta, če bodo seveda z akcijo nadaljevali, so se znova prijavili na razpis Zavoda RS za zaposlovanje. Pred nekaj dnevi so se lani začeta dela z Romi nadaljevala. V javnih delih bo tudi letos delalo toliko ljudi kot lani. Nadaljevali bodo z urejanjem naselij, vključili pa se bodo tudi v delo v krajevnih skupnostih, v katerih živijo. Kot je povedal Jože Nemanič z občinske METLIKA - Številni člani so se pretekli konec tedna zbrali na volilnem občnem zboru Planinskega društva Metlika. Predsednik Anton Krašovec se zato v svojem izčrpnem poročilu ni dotaknil zgolj dela v zadnjem letu, temveč v štiriletnem mandatu. Dejal je, da so naredili veliko in imajo kaj pokazati, da pa bi lahko storili še več, če bi poprijeli za delo vsi in ne le najbolj zagnani in vodstvo. V društvu, v katerem je plačalo članarino okrog 200 članov, so največjo pozornost namenjali pohodom v slovenske gore. Lahko se pohvalijo, da so v 19-letnem obstoju društva imeli na pohodih le eno nesrečo s poškodbo, ko je bilo potrebno reševanje. Po Krašovčevem mnenju sta na varno hojo v gore vplivala vzgoja in izobraževanje, ob tem pa je še posebej pohvalil pet vodnikov. Posebno pozornost je predsednik v poročilu namenil planinski šoli za osnovnošolce, ki je bila januarja na Mirni gori. Ob tem pa je obžaloval, da imajo pre- uprave, ki nadzoruje javna dela z Romi, iščejo tudi programe za izobraževanje Romk. Eden od glavnih razlogov, da so se v metliški občini odločili za tovrstna javna dela, so bila izredno malo usposobljenih ljudi za mentorstvo in vodenje mladih. Zanimanje osnovnošolcev je sicer zelo veliko, srednješolcev in študentov pa med aktivnimi člani skoraj ni. Tako tudi mladinsko komisijo praviloma vodijo le starejši. V preteklem mandatu so metliški planinci uredili novo planinsko pot ob meji na Trdinov vrh, ki se je je prijelo ime metliška pot. Zaradi nedorečene državne meje jim ni uspelo urediti bivaka pod Malim Lipovcem, upajo pa, da ga bodo še letos. Pridobili bodo tudi dokumentacijo za planinsko brunarico nad Krašnjim Vrhom, kjer naj bi prihodnje leto praznovali društveni jubilej. Sicer pa poleg 25 pohodov letos načrtujejo še različna predavanja, čistilne akcije, sodelovanje s sosednjimi planinskimi društvi in še marsikaj. Metliški planinci so se na volitvah strinjali, da so še naprej: njihov predsednik Anton Krašovec, podpredsednik Stane Brodarič ter tajnik Milan Travnikar. M. B.-J. zanemarjena romska naselja. Zgovoren je že podatek, da so lani iz njih odpeljali 226 prost, metrov smeti in kosovnih odpadkov ter več kot 80 neuporabnih motornih vozil. Odstranili so tudi stare in neestetske drvarnice in barake ter postavili funkcionalne objekte. Uredili so dovozne poti do naselij, pomagali pri urejanju infrastrukture, obsekali veje in grmovje ob poteh, urejali okolico pokopališča pri Treh farah in počistili okolico gradaškega gradu. Lani so v metliški občini pripravili tudi dokumentacijo za ureditev Borihe, ki bo omogočila sistematično urejanje tega romskega naselja. Tako je izdelana lokacijska dokumentacija, pripravljen načrt parcelacije, odkupljena so zemljišča ter izdelani tri tipski načrti • Hkrati s programom javnih del “Romi za Rome“ je potekalo v sodelovanju s črnomaljskim Zikom in programom Phare tudi usposabljanje brezposelnih Romov za gradbena dela. S pomočjo tega programa so si Romi zgradili hišo na Svrža-kih, v kateri že živijo, ter dve hiši, eno v Borihi in drugo na Svržakih, do prve plošče. Ves gradbeni material so Romi kupili sami. Romke pa so se učile kuhati. romskih hiš. Izdelavo projektov je financiral Urad RS za prostorsko planiranje. Sicer pa je denar za plače in usposabljanje zaposlenih na javnih delih prispeval Zavod RS za zaposlovanje, medtem ko je materialne stroške krila metliška občina. M. B.-J. Jubilejni koncert MPZ Belt ČRNOMELJ - V soboto, 10. marca,bo ob 19.30vtuka-jšnjem kulturnem domu koncert ob 20-letnici moškega pevskega zbora Belt iz Črnomlja. Gostja večera bo tam-buraška skupina Vodomec. Vstop prost. O zdravilnih zeliščih SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi v soboto, 10. marca, ob 18. uri na predavanje o zdravilnih zeliščih, ki bo v prostorih Društva upokojencev v Semiču. Rez sadnega drevja BEREČA VAS - Kmetijska svetovalna služba Metlika pripravlja danes, 8. marca, ob 16. uri prikaz rezi sadnega drevja pri Janezu Klemenčiču v Bereči vasi. Prikaz bo vodil dipl. inž. Jani Gačnik. PRIZNANJA ZA MLADE PLANINCE - Na občnem zboru Planinskega društva Metlika pretekli leden sta načelnica mladinskega odseka pri PD Branka Hauptman in predsednik društva Anton Krašovec izročila priznanja in značke 22 osnovnošolcem iz metliške in črnomaljske občine, ki so nedavno na Mirni gori opravili planinsko šolo ter bili uspešni tudi pri pisanju testa. Najmlajši med udeleženci šole je bil desetletni Uroš Brodarič (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Posebna pohvala vodnikom Metliški planinci o preteklem in prihodnjem delu -Letos 25 pohodov - Vodstvo ostaja nespremenjeno Semiški oder je znova oživel Preteklo soboto je semiško amatersko gledališče po nekajletnem predahu spet razveseljevalo domače občinstvo, tokrat s komedijo v treh dejanjih Vdovo Rošlinko - Režiser Milan Pirš SEMIČ - Pred letom dni so se na srečanju v tukajšnjem kulturnem domu zbrali člani dramske sekcije Kulturno-umetniškega društva Jože Mihelčič iz Semiča ter obujali spomine na zadnjih 50 let dela. V tem času se je v semiški občini, ki danes ne premore niti štiri tisoč prebivalcev, z. amaterskim gledališčem ukvarjalo več kot 240 ljudi. Semiški gledališčniki so bili nekdaj zelo priljubljeni. V domačem kraju so pred polno dvorano kar nekajkrat ponavljali vsako igro in bile so sezone, ko so naštudirali celo po dve ali tri. Radi so si prišli njihove predstave ogledat tudi ljudje v drugih krajih, kjer so gostovali. Na lanskem srečanju so semiški igralci obljubili, da bodo po nekajletnem zatišju kmalu spet zaigrali, in letos izpolnjujejo obljubo. Da morajo biti mož beseda, se je najbolj zavedal predsednik KUD Jože Mihelčič Zvone Vidmar, kije tudi spodbujal Semičane, da so se lanskega decembra začeli zbirati na vajah. Igralci so se odločili, da bodo v letošnji sezoni postavili na oder komedijo v treh dejanjih “Vdovo Rošlinko", Cvetka Golarja, za režiserja pa so izbrali Milana Pirša, ki si je v dolgih letih nabral veliko izkušenj v semiškem amaterskem gledališču. Pirš je sicer priznal, da bi sam izbral drugo igro, ker Vdova Rošlinka ni dramaturško obdelana. A upošteval je voljo igralcev, med katerimi jih je nekaj že uveljavljenih amaterskih igralcev, nekaj pa je debitantov. “Tako novi kot stari igralci so se zelo dobro ujeli. Vidim, da jim bo kar žal, ko se bodo razšli. Igralcev ni bilo težko najti, saj se v Semiču dobro poznamo med seboj. Želel pa sem, da bi bil karakter ljudi čim bliže značajskim potezam likov v igri, in priznati moram, da so nekaterim vloge pisane tako rekoč na kožo," je tik pred premiero, ki je bila preteklo soboto, povedal Vidmar. Vidmar, kije poskrbel tudi za sceno, ni iskal le igralcev, temveč tudi staro pohištvo, s katerim so domiselno opremili oder, velikodušno pa so ga odstopili semiški občani. Sicer pa so pri semiški postavitvi Vdove Rošlinke na oder pomagali še lektorica Tereza To-maževič, odrski mojster Slavo Plut, maskerka Tanja Pezdirc, šepetalka Marjana Malnarič, za glasbo in luči pa je poskrbel Bojan Jakša. M. BEZEK-JAKŠE RES NI KANDIDATOV ZA EKOLOŠKO GRAJO?-Ob nedavnem črnomaljskem občinskem prazniku so Komunali izročili ekološko priznanje “brezo", medtem ko graje "kopine“ letos niso podelili. A je skoraj neverjetno, da si je ne bi nihče v občini zasluži! Zlasti letošnjo zimo je ostala odkrita marsikatera svinjarija, ki jo sicer prekrije sneg. In če so se že pred leti v krajevni skupnosti Sinji Vrh pohvalili, da pri njih ni niti enega divjega smetišča, ker so vse počistili, bo najbrž preteklo precej časa, da bo takšna hvala prišla iz ust prebivalcev Hrasta in Perudine pri Vinici. Okrog teh dveh vasi je nemalo črnih odlagališč odpadkov. Na njih je mogoče najti prav vso stanovanjsko opremo od bele tehnike do pohištva, pa oblačila, da o ostankih avtomobilov ne govorimo (na fotografiji smetišče pri Perudini). In ker je vse skupaj že začelo zaraščati kopinje, je za povzročitelje teh smetišč ekološka graja “kopina “ kol nalašč. (Foto: M. B.-J.) Črnomaljci brez dlake na jeziku Na dobro obiskanem zboru krajanov so Črnomaljci nanizali veliko majhnih problemov, ki pa so še kako pomembni za njihovo življenje - Vse več vandalizma - Ni otroških igrišč ČRNOMELJ - V krajevni skupnosti Črnomelj so v začetku preteklega tedna pripravili zbor krajanov. Zadnji je bil pred dobrim letom, izkazalo pa seje, da bi morali biti bolj pogosto, saj šo Črnomaljci lačni informacij, imajo pa tudi veliko pobud. Razprava je bila na kulturni ravni in argumentirana, z občine - zbora seje udeležila občinska oblast z županom Andrejem Fabjanom na čelu - pa so, kot je dejal eden od razpravljavcev, sadili rožice. Tudi te so mestu potrebne, kot seje pokazalo v razpravi, vendar je trud Komunale velikokrat zaman, saj mnogo rož, ki jih zasadijo ko-munalci, ljudje pomendrajo ali pokradejo. Tudi sicer se je razprava precej sukala o razraščujočem vandalizmu v mestu, marsikdaj pa so zanj vsaj posredno krivi prav odrasli. Otroci, ki se nimajo kje igrati, si najdejo zabavo po svoji meri in okusu, ob tem pa naredijo tudi škodo. Na Čardaku, kjer je 800 otrok, so brez igrišča, a nič bolje ni drugje v mestu. Na Sadežu se igrajo kar na cesti, v Dragah, kjer so stanovalci sami uredili igrišče, pa je občina parcelo, ki je bila v projektu zarisana kot igrišče, pozneje prodala. Tudi predsednica KS Črnomelj Vika Lozar se je v svojem govoru dlje časa zadržala pri lepšem iz-gledu mesta, ki pa ni omejen le na njegovo čistočo. Pomemben je tudi zunanji izgled hiš in eden od razpravljavcev se je spomnil, da so Z muco za mamice ČRNOMELJ - Zik-knjižni-ca Črnomelj vabi danes, 8. marca, ob 18. uri v delavnico muce Copatarice, v kateri boste izdelovali spominčke za mamice. S seboj prinesite škarje. Cena delavnice je 100 tolarjev. pred desetletji ljudje imeli možnost najeti posebna posojil? za obnovo fasad. Takšni krediti tudi danes ne bi bili odveč. Sicer pa je župan Fabjan predstavil predvsem naložbe v občini. Letos novih skoraj ne bo, saj morajo odplačati nekaj sto milijonov tolarjev za tiste, ki so bile v glavnem predane namenu lani. Za dokončanje kanalizacije v mestu bodo potrebovali še naslednjih nekaj let, zlasti v starem mestnem jedru pa bodo morali obnoviti tudi vodovod. Vinko Kunič je dodal, da je predvidena obnova nekaterih cest in pločnikov v mestu ter napeljava javne razsvetljave. Arhitektka Marija Prašin-Kolbezen pa je govorila o vlogi zelenih površin v malih mestih ter s slikovnim gradivom predstavila slabo in dobro urejene zelenice v Črnomlju. M. B.-J. Vinogradniki v Italijo ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj pripravlja v soboto, 7. aprila, strokovni izlet v Verono. Vinogradniki si bodo ogledali vinogradni-ško-vinarski sejem Vinitaly, prijave pa do 15. marca zbirajo v Kmetijski svetovalni službi v Črnomlju. Klemen Klemen v Črnomlju ČRNOMELJ - V soboto, 10. marca, bo ob 22. uri v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju predstavil svoj diskografski prvenec Trnovv staji prenutno najbolj na-brušeni jezik slovenskega rapa Klemen Klemen. Potopisno predavanje GRADAC - V sredo, 14. marca, ob 19. uri, bo v kulturnem domu v Gradcu predavanje S kolesom okoli sveta, ki ga bo imel Bojan Stezinar. Enako predavanje bo naslednji dan, 15. marca, ob 19. uri v kulturnem domu v Metliki. SEMIČANI SPET NA ODRU - V Vdovi Rošlinki nastopajo Olga Špringer, Andreja Plut, Marica Erič, Miro Jakša, Jože Cesar, Lovro Malnarič, Bert Luketič, Slavko Pavlakovič, Matija Hudak ter Nina Simonič, ki je ni na fotografiji. Znova bodo nastopili na odru selniškega kulturnega doma v soboto, 10. marca, ob 19. uri. (Foto: M. B.-J.) JftjMUt J 2:________JXJ >\ Ei J H D B Č J JM Rešitev je v izgradnji novega bloka Kljub investicijam imajo v kočevski občini še vedno veliko nerešenih stanovanjskih problemov KOČEVJE - V proračunu kočevske občine za letošnje leto je za investicije na stanovanjskem področju namenjeno 43 milijonov tolarjev. Kljub temu da je to skoraj dve tretjini denarja, ki je letos predviden za stanovanjsko področje, pa je še vedno premalo, da bi v doglednem času v občini rešili vse probleme. Kot ocenjuje referentka za stanovanjsko področje Mojca Bence, imajo namreč še najmanj toliko prosilcev za stanovanja, kot se jih je javilo na oktobra lani objavljen razpis za oddajo samo 5 socialnih stanovanj v Kolodvorski 10. DOBITNIKI PRIZNANJ CZ - Poteg PGD Predgrad in društva tabornikov Rodu rjavega medveda, ki sta prejeli bronasti znak CZ v torek na regijski podelitvi priznanj v Domžalah, je bil med dobitniki priznanj tudi dolgoletni poveljnik štaba za CZ občine Kočevje Alojz Pretner (na posnetku v sredini med predstavniki PGD Predgrad levo in tabornikov desno). Kipec CZje prejel minuli četrtek v Cankarjevem domu v Ljubljani. (Foto: M. L,—S.) Kočevska občina trenutno upravlja z 236 stanovanji, med katerimi je 29 službenih, 72 neprofitnih in 101 socialno stanovanje. Pred nedavnim so zaradi denacionalizacije izgubili 8 stanovanj, do konca letošnjega leta pa jih bodo vsaj še nekaj, če že ne vseh 26, kolikor jih je še vedno pod denacionalizačijo. Po drugi strani pa bodo, kot pravi Alojz Pretner prejel kipec CZ Od osamosvojitve do danes podelili vsega le dve ali tri najvišja priznanja - Poleg kipca sta šla letos v Kočevje tudi dva bronasta znaka KOČEVJE - Ob svetovnem dnevu civilne zaščite, za katerega so članice mednarodne organizacije CZ ob sprejemu ustanovne listine ICDO (International civil Defence Organization) leta 1990 določile 1. marec, je Republiški štab za CZ RS tudi letos najbolj zaslužnim in prizadevnim na področju zaščite in reševanja podelil priznanja. Med dobitniki so bili tudi trije iz kočevske občine: PGD Predgrad in društvo tabornikov Rod rjavega medveda, ki sta prejela bronasti znak CZ, ter Alojz Pretner, ki je prejel najvišje priznanje - kipec CZ. V skladu s 13. členom Uredbe o priznanjih in nagradah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so poleg plakete, treh zlatih, 8 srebrnih in 15 bronastih priznanj organizacijam in posameznikom letos podelili tudi kipec Civilne zaščite, ki ga kot najvišje priznanje podeljujejo le redko. Tokrat ga je kot tretji ali največ četrti dobitnik po letu 1990, odkar ga podeljujejo, prejel za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja donedavni poveljnik ob- činskega štaba za CZ občine Kočevje Alojz Pretner, kije bil v štabu za ČZ že od leta 1975, poveljnik pa celih 18 let. Od leta 1993, ko je dopolnil 60 let, do letos, ko je postal poveljnik Antun Gašparac, je funkcijo opravljal prostovoljno. PGD Predgrad je prejelo bronasti znak CZ za uspešno delo na področju operative, kulturne dejavnosti, povezovanja ljudi in prostovoljnega dela vseh članov in krajanov Poljanske doline pri gradnji novega gasilskega doma. Za PGD Zavrnili “Kamovo” ponudbo Kočevski Kam je od začetka tega meseca javno glasilo -Svetniki menijo, da je treba dati priložnost tudi drugim KOČEVJE - Kočevski Kam, ki ga kot mesečnik izdaja Propaganda, d.o.o., bo v letošnjem letu zabeležil 10-letnico izhajanja. Glede na ostale tri Kame, kolikor jih je, odkar so pred dvema letoma združili krškega, brežiškega in sevniškega v enega, je kočevski posebnost. V njem že več let objavljajo tudi lokalne novice, z začetkom tega meseca pa je donedavni informativno propagandni bilten postal javno glasilo. Kočevski Kam, ki so mu že nekaj mesecev po ustanovitvi sledili Ribniški, leta 1995 Trebanjski in Sevniški ter 1997 še Krški in Brežiški, je že pred nekaj leti začel dobivati podobo, v kateri se je odražala želja lastnika Bojana Marinča, da bi postal lokalno glasilo. Lani so se na Propagandi, kjer so zaradi predvidene širitve del štirim zaposlenim dodali še eno delavko, odločili, da bodo to svoje videnje in delovanje v smeri postopnega snovanja lokalnega glasila, predstavili tudi občini. “Med več predlogi, ki smo jih pripravili, so se na občini odločili za našo ponudbo, po kateri naj bi nam občina dala 3,1 milijon tolarjev, mi pa bi ji zagotovili objavo informacij o življenju in delu v občini na najmanj štirih straneh časopisa. Poleg tega bi še v letošnjem letu povečali naklado od sedanjih 4.400 izvodov na 5.660, kolikor je vseh gospodinjstev v občini,” pojasnjuje Marinč in dodaja, da pa so kočevski svetniki na zadnji seji sveta njihovo ponudbo in pripravljenost občine, dajo sprejme, razumeli kot “sofinanciranje propagandnega biltena”. Ker so svetniki menili, da je za samo štiri strani mesečnika, čeprav bi ga dobivala vsa gospodinjstva v občini brezplačno, znesek pretiran in da je treba dati priložnost tudi drugim, ki bi bili pripravljeni izdajati javno glasilo lokalnega značaja, so se odločili, da denar nameni- Bojan Marinč jo za "izdajanje lokalnega informativnega glasila, kateremu bodo izdajatelja določili kasneje” na podlagi vseh prispelih ponudb na razpis, ki ga bo objavila občinska uprava. Na tega pa se bo lahko javila tudi Propaganda, kije po Marin-čevem mnenju "najugodnejši neodvisni ponudnik”. M. L.-S. Kostelci in (nore) krave KOSTEL - Tudi v Kostel je zašel glas o norih kravah, čeprav so krave tu skoraj izumrle, saj jih v vsem Kostelu ni toliko, kot jih je bilo nekdaj pri eni hiši. Za vsak primer pa Kostelci budno opazujejo obnašanje tistega krotkega in prijaznega goveda, ki se pase in skače okoli župnišča in je last priljubljenega domačega župnika in kočevskega dekana Ivana Potrebuješa. Za tisto govedo nekateri trdijo, da je krava, drugi pa, da je vol, kar priča o tem, da Kostelci te redko vidijo kakšno govedo. Zato jim je društvo Ajda iz Horjula ponudilo tri predavanja o kravah, kar bi Kastelce veljalo 60.000 tolarjev. In zdaj je na Kastelcih samih odločitev, če se bodo odločili za predavanje ati za varčevanje denarja. P-c Bencetova, letos kupili tri stanovanja. V proračunu so za to namenili 15 milijonov tolarjev. “Z nakupom stanovanj po 90 tisoč tolarjev za kv. meter bomo povečali fond stanovanj v lasti občine in samega števila socialnih stanovanj,” pravi in dodaja, da bi, če bi imeli odprto listo socialnih stano- Predgrad je značilno, da ima v svojih vrstah veliko žensk, saj je med okoli 50 člani kar 13 žensk, edinstveni med gasilskimi društvi na Kočevskem pa so po tem, da imajo svojo godbo. V izgradnjo novega gasilskega doma, ki so ga začeli graditi leta 1999 na mestu, kjer so porušili poslopje starega, so vložili nekaj tisoč ur prostovoljnega dela, v veliko pomoč pa jim je bil predvsem denar od prodaje lesa, ki so ga posekali z dovoljenjem agrarne skupnosti Paka-Jele-nja vas-Predgrad. Bronasti znak CZ je prejelo tudi šele pred tremi leti ustanovljeno društvo tabornikov Rod rjavega medveda. Priznanje so prejeli za uspešno delo pri vzgoji in izobraževanju mladih, za aktivno sodelovanje v sistemu zaščite in reševanja ter za organizacijo mednarodnega tabora mladih tabornikov v okviru F<5 M. L.-S:' Prireditve v marcu DOBREPOLJE - V koledarju občine Dobrepolje so v tem mesecu predvidene naslednje prireditve: predavanje o ureditvi kmečkih dvorišč bo 13. marca, organizirata pa ga Društvo podeželskih žena in KSS Dobrepolje, 14. marca bo kulinarični tečaj, ki ga organizira Društvo podeželskih žena Dobrepolje, nato pa se bodo od 22. do 25. marca zvrstile proslave in prireditve ob materinskem dnevu v osnovni šoli Dobrepolje, podružničnih šolah, Ponikve, Struge in Kompolje ter vrtcu Ringaraja. Kostel in Bavarski gozd 0 varovanih območjih drugod KOSTEL - Pred polno dvorano poslušalcev sta 3. marca predstavila nacionalni park Bavarski gozd univerzitetna dipl. inženirja gozdarstva Bojan Kocjan in Janez Konečnik. Zaradi velikega zanimanja sta poslušalcem spregovorila še o varovanih območjih drugod po Evropi in v Afriki. Tema je bila za domačine zanimiva, saj naj bi po predvidevanjih tudi Kostelsko postalo del podobnega varovanega območja, zato je Ko-stelce še posebno zanimalo, kako so taka območja urejena, kako so nastala, kako so opremljena in urejena, kakšna je bila prej lastnina teh zemljišč, kaj se dogaja z ljudmi na obrobju parka, kako je z živalmi na prostem in v obori itd. Skupna ugotovitev je bila, da sta Kostel in tudi Kočevska že zdaj podobna takemu parku oz. varovanemu območju, oz. da imata Kočevska in Kostel celo nekatere prednosti z ozirom na Bavarski gozd. Čas pa bo pokazal, kakšne so želje in potrebe Kostela oziroma možnosti, prednosti ali pomanjkljivosti. Kostelci so lahko kar odgovorno razpravljali o tej tematiki tudi zato, ker je bilo kar 6 Kostelcev tudi na nedavnem obisku oziroma izletu v Bavarskem gozdu. J. P. Mojca Bence vanj, bilo prosilcev nedvomno več kot 34, kolikor se jih je javilo na lanski razpis za stanovanja v “nebotičniku”. “V zadnjih petih letih smo naredili veliko na področju reševanja stanovanjske problematike,” pravi Bencetova. Poleg tekočih vzdrževalnih del, ki so jih opravili za potrebe najemnikov, so v celoti obnovili 15 socialnih stanovanj, največja pridobitev pa je bil leta 1999 zgrajeni novi blok s 26 neprofitnimi stanovanji. Ob zadnjem razpisu za neprofitna stanovanja, po katerem je po preteku dveh let julija lani lista potekla, so namreč imeli kar 46 prosilcev tudi za neprofitna stanovanja. Ker jih je sedaj približno enako število kot za socialna stanovanja, je zanje rešitev izgradnja novega bloka. Zato je občina poleg 10 milijonov tolarjev, kolikor jih je namenila za prenovo stanovanj v "nebotičniku”, ter štirih za pripravo projekta za prenovo stavbe na Ljubljanski cesti 3, namenila tudi milijon tolarjev za projektno dokumentacijo za izgradnjo bloka. O tem se pogovarjajo s predstavniki Stanovanjskega sklada RS in če se bodo ti za investicijo odločili, bodo lahko že prihodnje leto z njo tudi pričeli. M. LESKOVŠEK - SVETE EVROPSKI PRVAK MED RIBNIŠKMI PLAVALCI - Ribniški 25-metrski bazen obratuje že od novembra. Z obiskom so več kot zadovoljni, saj imajo razprodane vse ure. Obnova bazena je poživila tudi delo Plavalnega kluba, ki že žanje lepe sadove svojega načrtnega dela. Redno se udeležujejo vseh večjih tekmovanj po Sloveniji. Po besedah trenerja Draga Marjanoviča je strokovni svet Plavalne zveze Slovenije odločil, da bo pomagal PK Ribnica. Koordinator mlajših reprezentančnih selekcij Darko Petkovič trikrat tedensko hodi v Ribnico in pomaga pri delu z mladimi plavalci. Med počitnicami jih je obiska! Peter Mankoč, letošnji evropski prvak na 100 metrov mešano v kratkih bazenih. (Foto: M. G.) Zavezani zaščiti in reševanju Kočevsko taborniško društvo je že ob ustanovitvi podpisalo z občino pogodbo o opravljanju nalog zaščite in reševanja KOČEVJE - Društvo tabornikov Rod rjavega medveda so ustanovili proti koncu leta 1998. Za Kočevje taborniška organizacija ni bila novost, vendar pa je nekdanje društvo že pred leti prenehalo delovati, tako da se novo ni imelo več na kaj opreti. Prav zato je tudi bronasti znak CZ, ki so ga prejeli ob letošnjem dnevu CZ, še posebej omembe vredno priznanje. Z vpisovanjem članov so pričeli leta 1999 in v mesecu avgustu organizirali prvo taborjenje v Dolu s tedaj vsega le 16 člani. Lani poleti, ko so po taboru za mlajše organizirali v Dolu še skupno taborjenje s skavti iz francoskega Hallui- Marko Muhič na za starejše tabornike, je društvo skupaj z vodstvom štelo že 50 članov. Vendar je priljubljenost društva rasla še naprej in danes združujejo 71 članov, med kateri je mlajših od 7 let 12(murni), dva pa sta starejša od 22 let(grče). V starosti od 7 do II let(medvedki in čebelice) je 25 otrok, 25 je tudi gozdovnikov in gozdovnic oz. otrok, ki so stari do 12 do 15 let, 7 pa je popotnikov in popotnic, ki so stari od 16 do 21 let. Hkrati z ustanovitvijo društva so z občino Kočevje podpisali pogodbo o opravljanju nalog zaščite in reševanja. “Zadolženi smo za postavljanje začasnih prebivališč za ogrožene prebivalce in zagotavljanje življenjskih razmer v njih ter pomoč prebivalcem ob morebitnih nesrečah, društvo pa zagotavlja tudi stalno pripravljenost za hitro pomoč, skrbi za osebno in skupno opremo in usposobljenost svojih članov,” pravi starešina društva Marko Muhič. Zato so že v prvem letu delovanja štirje njihovi člani opravili 80-urni tečaj za bolničarje. Njihovo znanje jim je dobrodošlo, kot pravi Muhič, tako na taborjenjih kot raznih srečanjih in pohodih. Letos bodo starejši taborniki odpotovali na taborjenje v Fran- Clj0’ M. L.-S. Drobne iz Kočevja POMEMBNA PREDVSEM VREDNOST - Najemnine za stanovanja, s katerimi upravlja kočevska občina, so oblikovane v skladu z novim odlokom o Metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Ta med drugim dopušča, da lastniki za stanovanja, za katera ob sprejemu odloka ni bila sklenjena najemna pogodba, najemnino določijo sami v okviru določenih dovoljenih letnih deležev. Vendar pa se kočevska občina kljub tej možnosti, ni odločila za povišanje najemnin. Te tako še vedno znašajo 2,9 odst. od vrednosti stanovanj za stanovanja, ki so starejša od 60 let in 3,8 odst. za vsa novejša. Da pa najemnine vendarle niso enake za vsa sicer enako stara in velika stanovanja, pa je odvisno od vrednosti stanovanja. Tako bodo denimo stanovanja v “nebotičniku”, ki jih občina obnavlja in v katera se bodo najemniki vselili predvidoma že koncem tega meseca, več vredna, kot so bila pred prenovo in bo zato tudi najemnina višja. PRESENEČA IN NE! - Najemnine za dvosobno stanovanje, s katerim upravlja kočevska občina, trenutno znašajo od najmanj 6.500 do največ 17.300 tolarjev, takšnih, ki jim občina subvencionira najemnino pa je 27. Ne preseneča, da so med temi v veliki večini Romi, preseneča pa, da jih je ob tako veliki brezposelnosti, kot je v kočevski občini, pravzaprav samo toliko, kolikor jih je, pa tudi, da jih je med vsemi, ki jim najemnino pokrivajo tudi iz občinskega proračuna, vsega le nekaj, ki jim občina plačuje najemnino v celoti! Kostelski rižni OTROKA ZASULO - Minuli četrtek sta se v Novih selih dva otroka, stara 7 in 10 let, igrala pred domačo hišo. Naenkrat pa je s strehe zgrmel sneg na mlajšega in ga zatrpal. Starejši je bil priseben in je takoj stekel k stari mami po pomoč, nato pa sta s staro mamo obvestila še sosede, ki so prišli na pomoč in z rokami in motikami odkopali zasutega. Mokrega in prestrašenega otroka so nato osušili in pomirili ter poklicali starše, ki so ga odpeljali v zdravstveni dom, kjer pa niso ugotovili poškodb. Vaščani in drugi pa menijo da do take ali še hujše nesreče ne bi moglo priti, če bi imele hiše snegobrane, in da za njihovo namestitev ni noben strošek prevelik. RAZSTAVA ZA DAN ŽENA - V Kostelu vsako leto proslavijo dan žena in tudi tokrat ga bodo, saj bodo prav na 8. marec ob 17. uri odprli v prostorih Nove Ljubljanske banke v Potoku razstavo poslikav na steklo in svilo. Vsa ta ročna dela so izdelali udeleženci nedavnih delavnic slikanja na svilo in steklo, med njimi pa je največ mladine in učiteljev. Na otvoritvi bodo izvedli kulturni program učenci osnovne šole Fara. Razstava bo odprta do konca meseca. Ušli sel SAMO ŠE TEDEN DNI - Še do 15. marca bodo na občini sprejemali vloge za sofinanciranje agromelioracij na območju občine Velike Lašče. Gre za nepovratna sredstva, namenjena za urejanje kmetijskih zemljišč, krčenju grmovja, odstranjevanju skal, vzdrževanju jarkov in urejanju poljskih poti. PRIPRAVITE NEVARNE ODPADKE - V aprilu bo potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so stari akumulatorji, baterije, barve, topila, kemikalije, olja, masti, strupi, pralna in kozmetična stredstva in zdravila. To prinesite v posebni zabojnik, ki bo 17. in 18. aprila stal pred zadružnim domom na Turjaku, 19. in 20. aprila pa pred gasilskim domom v Velikih Laščah. TURNIR VTAROKU - Občinski turnir v taroku bo 24. marca ob 18. uri v gostilni Kropeč na Mali Slevici. Prireja ga društvo Krpan, ki sprejema prijave na telefon 031-510-934. V SOBOTO NASTOPI TURJAŠKA ROZAMUNDA - 10. marca bo v domu krajanov na Turjaku koncert domačega ženskega pevskega zbora Rozamunda, ki ga vodi Olga Jež. Organizira ga Turistično društvo Turjak. Trebanjske iveri ETIČNO ŠE ZDALEČ NI ETNIČNO - Glavno in odgovorno urednico Gasila občanov, sicer profesorico slavistike na trebanjski osnovni šoli, Ivanko Višček v polemiki z našim novim nesojenim "dopisnikom”, direktorjem občinske uprave, mag. Janezom Slakom, v primeru uredniškega odbora omenjenega glasila očitno zelo moti, daje Slak zapisal, da se je občinska politična struktura (tudi slabšim poznavalcem razmer je znano, da so to bili pomladniki), odločila, da hoče “etično” čist uredniški odbor. Viškovo ta izraz tako zelo moti, da skuša speljati polemiko v nove vode, saj ona piše, dajo izraz “etnično čist” spominja na grozote v balkanskih vojnah. Če pa gospa ne loči, daje med obema besedama vsaj tako velika razlika, kot med njo in Slakom, je seveda še večja groza... UBOGI LOJZE - Predsednik nadzornega sveta Komunale Alojz Kastelic je pošten in dober človek, pri svojem političnem delu pa je zaveden od slabih svetovalcev oz. mentorjev tako globoko zabredel, da se mora zdaj vlačiti po sodiščih in mu grozi, da bo moral plačati veliko denarja direktorju trebanjske Komunale Pavlu Jarcu, ker ga je po krivem obtoževal črnih fondov in drugega. Malo pozno sta se spomnila podpredsednika NS Komunale, Marjan Peter Pavlin in Justina Pančur, da postaneta sopodpisnika vseh izdelkov nadzornega sveta in s tem, poleg ubogega Lojzeta, prevzameta tudi soodgovornost... Ali lahko vplivamo na bolečino? DOBRNIČ - Krajevna organizacija Rdečega križa Dobrnič pripravlja v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Trebnje predavanje z naslovom “Ali lahko tudi sami vplivamo na bolečino?". V tamkajšnji podružnici osnovne šole bo danes, 8. marca, ob 15. uri na strokoven, vendar razumljiv način nekaj podrobnosti s področij vratne in ledvene hrbtenice, kolka in kolena predstavil? višja fizioterapevtka Jožica Zupančič, zaposlena v Zdravstvenem domu Trebnje. Po predavanju bo odgovarjala tudi na vprašanja udeležencev. Sevniški paberki PRIGARALI (BANKETNO?) DVORANO - Podpredsednik sevniških gasilcev Lojze Motore je na sobotnem občnem zboru PGD Sevnica podrobno orisal prizadevanja, kako so uspeli obnoviti in skoraj v celoti opremiti dvorano gasilskega doma. Poudaril je, da kakorkoli že nekateri govorijo, daje to banketna dvorana, gasilci že dobro vedo, kako so si jo prigarali. Naposled je pa res vse manj Sevničanov, ki bi lahko hodili po banketih, zadovoljni so že lahko s kakšno dobro (četudi gasilsko) - veselico... RADIJCI BREZ FICKA -Sevniški radijci so brez prebite pare, tudi po “dokapitalizaciji” iz Brežic. Grozi jim odklop telefonov in še česa. Prejšnji teden so prosili sevniško občino vsaj ža 15 tisočakov, da bi plačali registracijo službene petke. PEPELKA - Sevniško turistično društvo je tokrat prvič pripravilo otroško maškarado v šolski športni dvorani. Tale mična Pepel-ka nam je zaupala, da so dobili dvorano zastonj. Ko smo povprašali, če je stroške poravnala kar ona z zlatim čeveljčkom, se je nasmehnila in šele takrat smo spoznali, da tale Pepelka že ve, kaj govori, saj je bila to sama ravnateljica osnovne šole Sava Kladnika Jelka Slukan. (Foto: P. P.) HUM J 2 JM a š j fj o Ei č J J i MŠŠ Delavci zahtevajo vrnitev Pandže Na zboru delavcev Akripola ogorčeni nad nezakonitim in tudi moralno nesprejemljivim dejanjem nadzornega sveta, ki je razrešil direktorja med njegovo službeno potjo po Makedoniji TREBNJE-Zbor delavcev Akripola je v ponedeljek, 5. marca, popoldne v dokaj naelektreni atmosferi zahteval razrešitev Ivana Hrkača, direktorja, ki gaje imenoval nadzorni svet (NS) Akripola, d.d., potem ko je odžagal dosedanjega direktorja Dušana Pandžo. Zbor je ocenil, da nova uprava (Ivan Hrkač) nima izdelane razvojne vizije in strategije družbe. DEGUSTATORJI - Po napornem delu sta degustacijski komisiji (za bela vina jo je vodila inž. Katarina Merlin, za cvičke oz. rdeča pa inž. Darko Marjetič) za ocenjevanje 165 vzorcev vin šentruperskih vinogradnikov uspešno končali delo. Oba vrhunska poznavalca vin in domači degustatorji so ocenili, da je kakovost vin zelo dobra, največ težav pa povzroča vinogradnikom še vedno oksidacija. Izmed 76 vzrocev cvička so izločili 4, najvišja ocena pa je bila 15,88; od 19 rdečih vin so izločili 1, izmed 73 betih pa 5. Najvišjo oceno (17,78) je dobil rumeni muškat. Rezultate bodo objavili in podelili priznanja na občnem zboru društva v gostilni Jaklič v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri. (Foto: P. Perc) GASILSKE VAJE - Nedelja, 4. marca, bo v kronikah PGD Repče zapisana kot žalosten dogodek za Repčane, za PGD Vrhtrebnje pa kot rojstvo novega gasilskega društva. Tako bi lahko zapisali, potem, ko so se gasilci Vrhtreb-njega, po izjemno čustvenih razpravah na izrednem občnem zboru odločili, da preimenujejo 73 let staro PGD Repče v - PGD Vrhtrebnje. Kljub zagotovilom, da bodo spoštovali tradicijo oz. zgodovino društva so maloštevilni Repčani zagroziti s popolnim bojkotom gasilskega dela... Že pred časom so svoje tovariše zatožili UNZ zaradi domnevnih nepravilnosti v poslovanju društva, kjer imajo vodilne funkcije Vrhtrebanjci, ki Repčanom očitajo, da so zadnjih nekaj let “spah". Predsednik GZ Trebnje Anton Strah je zaman miril pregrete glave in vročekrvneže pozival k kompromisu, naj sedež ostane v novem gasilskem domu na Vrhtrebnju, ime pa ostane nespremenjeno. Vrhtrebanjce podpira tudi Grmada. (Foto: P. P.) Diplomirani ekonomist in strojni inženir Hrkač je na neposredno vprašanje, kdo ga je prvi nagovoril, naj kandidira za upravo Akripola, na ponedeljkovem zboru povedal, da je bil to direktor Maksime Golubič. Zbor delavcev je od NS zahteval ponovno imenovanje Pandže na direktorski položaj. Zahtevali so tudi odškodninsko odgovornost od NS za povzročeno škodo družbi in delavcem družbe ter odstop Staneta Severja. V primeru, da se njihove zahteve ne bodo izpolnile, bodo uporabili vse z zakoni dopustne metode zaščite svojih interesov, tudi pravico do stavke. Delavci so poudarili, da so pripravljeni delati tudi sobotah in nedeljah, če bo potrebno, da bodo zadostili naročilom, čeprav so se nekateri pomembni poslovni partnerji, s katerimi je Pandža stkal tudi dobre osebne stike, zaradi zamenjave v vrhu Akripola že začeli odvračati od trebanjskega podjetja. Delavci bodo skušali tudi poslej čim bolje delati, zahtevali pa bodo jasne odgovore, od tistih, ki zave- KAKOVOST VIN BOLJŠA - Na kmečkem turizmu Lamovškovih v Mirni vasi je Društvo vinogradnikov Trebelno, na občnem zboru podelilo priznanja svojim članom za ocenjena vina, pokazali pa so tudi precejšnjo pozornost ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Za to ima precej zaslug tudi Jože Povšič (prvi z leve), ki je vodil zbor in poudaril izboljševanje kakovosti vin. Predsednik društva Alojz Papež pa je podelil priznanje tudi Mariji Lamovškovi. Več prihodnjič! (Foto: P. P.) SEVNICA - Posavski župani in člani komisije za izgradnjo regijske deponije komunalnih odpadkov so se z županom mestne občine Novo mesto Antonom Starcem in njegovimi sodelavci pogovarjali o ravnanju z odpadki v novomeški, belokranjski in posavski regiji. Čeprav državni koncept ravnanja z odpadki še ni povsem dorečen, je prednost na strani izgradnje velikih regijskih deponij, ki bodo grajene s sredstvi iz mednarodnih razpisov, države in lokalnih skupnosti. Predstavljena je bila študija Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske z okvirnimi stroški za občine iz treh regij, ključ delitve pa naj bi bila količina zbranih odpadkov. Posavske občine so že pred leti začele z aktivnostmi za izgradnjo deponije v tej regiji in posavska komisija ugotavlja, da ima še vedno prednost skupni koncept s centrom in deponijo v Posavju, za kar je že pridobljena sprejemljiva lokacija, glede katere pa ni soglasja nekaterih državnih ustanov. Kljub prizadevanjem za ustanovitev posavskega centra bodo spremljali tudi nadaljnji razvoj dolenjskega projekta. Za sevniško občino sta pomembna predvsem oddaljenost bodoče deponije in z njo povezani stroški prevozov, zato pričakujejo čimprejšnjo deni (kot Hrkač?) ali zlonamerno govorijo o nekakšni “krizi” v Akri-polu. Te besede v podjetju, ki je lani ustvarilo okrog 87 milijonov tolarjev bruto dobička, niso nikoli uporabljali, ker je spričo dobrega dela in vodenja firme niso poznali. Preko nove uprave je največji delničar Akripola - Trimo že zahteval sklic izredne skupščine družbe 9. aprila, na kateri naj bi zahtevali razrešitev sedanjega in imenovanje novega NS. Od dosedanjih članov NS iz vrst delničarjev bodo zahtevali odškodninsko odgovornost za nastalo škodo v družbi. Dušan Pandža meni, da se bo “zgodba” končala relativno hitro in ne po scenariju, kije bil pripravljen v “Maksimini kuhinji”. Povedal je, da on ni nikoli favoriziral nobenega delničarja, da so mu bili zmeraj primarni interesi družbe, da je ščitil interese delničarjev in da je in bo še naprej ščitil interese zaposlenih, brez katerih danes ne bi bilo Akripola. Ravno tako meni, daje v tej “igri” irelevanten on kot posameznik (zakaj so ga zamenjali le nekaj mesecev pred potekom mandata oz. dva meseca pred možnostjo upokojitve, je bolj moralno vprašanje, misli pa, da so ga hoteli ponižati), zakaj še 17 dni po razrešitvi oz. odstavitvi, od nove uprave ni dobil razporeditve na določeno delovno mesto navkljub obljubi. Pandža, ki so ga delavci zdaj izvolili v nadzorni svet, meni, da so v igri “višji” interesi sovražnega prevzema Akripola s strani Oktet Jurij Dalmatin v Kanado SEVNICA - Oktet Jurij Dalmatin je od kanadskih Slovencev dobil vabilo za 10 dnevno gostovanje po Kanadi oktobra letos, v času, ko redna radijska oddaja Glas kanadskih Slovencev praznuje 10 letnico delovanja, saj je bila ustanovljena v času osamosvojitve Slovenije. Predstavniki okteta so seznanili podžupana Andreja Štriclja s potekom priprav na to gostovanje in z željo o skupnem sodelovanju pri pridobivanju sredstev. Za oktet Jurij Dalmatin in občino Sevnica je povabilo veliko priznanje in možnost promocije, zato upajo, da bodo zahtevno gostovanje podprli tudi domači sponzorji. odločitev za posavsko, dolenjsko ali morebiti še kakšno ugodnejšo varianto. Občina Sevnica bo inačice ocenjevala predvsem v luči obremenitev proračuna in cene odvoza odpadkov, ki jo plačujejo naši občani, pravi direktor sevniške občinske uprave dr. vet. med. Zvone Košmerl. P. P. ZAHVALA - Predsednik in podpredsednik PGD Sevnica Anton Koren in Alojz Motore sta se zahvalila vsem, ki so pomagali pri obnovi večnamenske dvorane, ki je doslej veljala okrog 45 milijonov tolarjev, še posebej pa sevniški občini, zato sta podžupanu Andreju Štriclju (v sredini) izročila tole zahvalo. (Foto: P. P.) večjih konkurentov iz tujine (več relevantnih informacij pritrjuje temu mnenju). Ali gre le za Akripol? Ali povezava dveh najuspešnejših gospodarskih družb v občini moti le Maksimo? Niti na tem zboru delavci niso dobili odgovora, zakaj je nadzorni svet “odrezal” dose-danega dolgoletnega uspešnega direktorja podjetja. S te famozne seje NS še sedaj ni zapisnika, povedano pa je bilo, da je NS razrešil Pandžo nezakonito, pod točko razno. Mimogrede: Pandža je zvedel za svojo odstavitev med sestankom s predsednikom Gospodarske zbornice Makedonije v Skopju. Po tej novici je moral biti razpoložen še za poslovno kosilo v takšni družbi. Zbor delavcev je ogorčen takšno početje NS označil kot moralno zavrženo in nesprejemljivo dejanje. PAVEL PERC Terminal za potrjevanje kartic MIRNA - Od 27. februarja tudi na zdravstveni postaji na Mirni deluje samopostrežni terminal za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja. Terminal so krajani teh krajev že težko pričakovali, saj so imeli do najbližjega terminala v Trebnjem ali Mokronogu okrog 8 km. Po besedah direktorice novomeške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Suzane Jarc so ta terminal postavili v najkrajšem možnem času oz. v enem letu po vzpostavitvi sistema kartice zdravstvenega zavarovanja. Terminal je približal zavarovancem tudi druge storitve zavoda. Zavarovanci lahko na terminalu preberejo informacije, kmalu pa bo možno tudi naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev v tujini. V Sloveniji deluje 273 samopostrežnih terminalov za potrjevanje kartic, na Dolenjskem in v Beli krajini pa 16. Ob pomembni pridobitvi sta pretekli četrtek poleg Jarčeve, ki je s svojo kartico preverila delovanje terminala, izrazila zadovoljstvo tudi direktor trebanjskega zdravstvenega doma dr. Bogomir Humar in predsednik sveta KS Mirna Janez Bračko. P. P. Občni zbor studenških vinogradnikov STUDENEC - Predsednik Društva vinogradnikov Studenec Matjaž Jakše sklicuje v petek, 9. marca, ob 18. uri v studenškem gasilskem domu občni zbor društva. Ob tej priložnosti bodo tudi razglasili rezultate in podelili priznanja vinogradnikom za najbolje ocenjena vina. Na občnem zboru so preteklo soboto gasilci opozorili, daje voda veliko dražja kot pri sosednjih gasilskih društvih, saj Sevničani polnijo cisterne na hidrantu ob gasilskem domu, kjer porabo vode beleži števec mestnega vodovoda, zato plačujejo tudi takso in števni-no. S Komunalo in občino se bodo skušali dogovoriti, da bodo porabniki vode, odvisni tudi od prevozov sevniških gasilcev, v enakem položaju kot drugi krajani, ki jim vozijo vodo gasilci drugih društev. “Če računam povprečni izvozni čas za “Rože med trnjem” za praznik MIRNA - Krajevna skupnost Mirna in Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna skupnost Trebnje vabita na kulturni dogodek ob mednarodnem prazniku žensk, ki so ga naslovili po knjigi rojaka pesnika Vida Ambrožiča. Dogajanje se bo pričelo v četrtek, 8. marca, ob 19. uri v dvorani TVD Partizana na Mirni. Vzdrževanje obeležij SEVNICA, TRŽIŠČE - Podžupan Andrej Štricelj se je sestal s predsednikom sevniškega občinskega odbora Združenja borcev Slavkom Štrukljem. Pogovarjala sta se predvsem o zagotovitvi republiških in občinskih sredstev za vzdrževanje spominskih obeležij. V ponedeljek seje v Tržišču sestal iniciativni odbor za organizacijo spominske svečanosti ob dnevu upora proti okupatorju in 60. obletnici ustanovitve OF na območju KS Tržišče, kjer so bili prvi zametki Osvobodilne fronte. intervencije, to je štiri in pol minute, gre za odlično odzivnost oz. pripravljenost. Težava je le v tem, da slonijo intervence na približno 20 aktivnih gasilcih opera-tive, čeprav jih je na papirju okrog 80. Toda na številne, bodisi zaradi starosti, zdravstvenih težav in drugih razlogov, ne morem računati razen za udeležbo na tekmovanjih. Tako je zdaj razmeroma majhno število gasilcev preveč obremenjenih,” pravi poveljnik PGD Sevnica Martin Ivnik. Poklicno jedro sevniškim gasilcem nekat- Gregorjev sejem ŠENTRUPERT - Tukajšnje turistično društvo in krajevna skupnost vabita v soboto, 10. marca na tradicionalni Gregorjev sejem na Veseli Gori. Premiera Srečke STUDENEC - Gledališka skupina Studenec vabi na ogled komedije Srečka avtorja Marjana Marinca. Premiera bo v soboto, 10. marca, ob 19. uri v kulturni dvorani gasilskega doma na Studencu. Občni zbor PD Lisca SEVNICA - Planinsko društvo Lisca vabi člane in ljubitelje gora na občni zbor društva, ki bo v torek, 13. marca, ob 17. uri v dvorani sevniškega gasilskega doma. Občni zbor bo popestril mešani pevski zbor Lisca, po občnem zboru pa se bo s fotografijami predstavil Vinko Šeško. Pokrovitelj razstave je Inplet Sevnica. eri zavidajo. Tudi ko so prebirali finančno poročilo o poslovanju PGD in obnovi dvorane v preteklem letu, se je nekaterim gostujočim gasilcem kar vrtelo v glavi od takšnih za gasilce manjših društev, kot je s Sevničani pobrateno PGD Spodnja Polskava, razmeroma visokih številk. Predstavnik sevniške gasilske zveze Jože Knez pa je pohvalil sevniško društvo kot največje in najaktivnejše v občini tudi zavoljo njegove pestre kulturne dejavnosti. Zbor sevniških gasilcev je polepšala dekliška vokalna skupina Zefir, ki deluje v okviru PGD Sevnica, in za prijeten konec še sevniška godba. P. P. Posavski odpadki na Dolenjsko? Posavski župani in člani komisije za izgradnjo regijske deponije komunalnih odpadkov z novomeškim županom o ravnanju z odpadki Zmanjkuje gasilcev za intervence Z občnega zbora največjega prostovoljnega gasilskega društva v sevniški občini - PGD Sevnica plačuje drago vodo iz mestnega vodovoda, zato se pritožujejo krajani, odvisni od cistern SEVNICA - Sevniški gasilci so dobro izurjeni za različne intervencije (lani je bilo vseh 65, prevladujejo pa tehnične), na katerih je sodelovalo 307 gasilcev skupaj 524 ur. Gasilci so s cisterno opravili 208 prevozov, pripeljali ljudem 1.040 m3 pitne vode, prevozili 1.619 km in za te storitve zaračunali ljudem, ki občutijo pomanjkanje vode, 1.418.940 tolarjev. MŠŠ J 2 jj j\ š; i h os č j j\j HM VINOGRADNIKI - “82 slušateljev je velika skupina, vendar je vseh 42 ur dihata kot eden. To se je pokazalo tudi na koncu, pri preizkusu znanja. Izpit zanje bo seveda jeseni ob trgatvi." Katarina Merlin iz Kmetijskega zavoda Ljubljana pravi, da tako mnenje deli z drugimi predavatelji trnskega kletarskega tečaja. (Foto: BB Krško) Skupno navdušenje za boljše vino Kletarski tečaj VELIKI TRN - Društvo vinogradnikov Veliki trn je nedavno zaključilo 42-urni kletarski tečaj, na katerem je 9 strokovnjakov predavalo 82-im slušateljem. “Vse delo, ki je za nami, je naše skupno delo za boljši cviček," ob kletarskem tečaju pravi Franci Žičkar iz Velikega Podloga. Žičkar je v trn-skem vinogradniškem društvu predsednik, Matjaž Pirc tajnik in Vinko Tomažin blagajnik. Žičkar uvršča omenjeni kletarski tečaj med cilje, ki si jih je v vinogradniškem društvu postavilo sedanje vodstvo ob prevzemu funkcij. “V začetku svojega dela smo na Vedro za vodo Desa Muck je dobra pisateljica. Pronicljiva, sodobna, zanimiva, aktualna. Pa še bi se našla kakšna lepa beseda. Človek kar težko verjame, da je taista Desa Muck tudi štoserka v družinski televizijski oddaji Zoom. No, vsaj trudi se to biti. In v preveliki ihti jo zanese na neokusna tla, včasih izusti kakšno takšno, da bi se je sramovali celo na najbolj zakotni vaški veselici. A ostane živa, in to v programu državne televizije, ki zna biti velikokrat bolj papeška od papeža. V nedavni oddaji je bila gostja Vita Mavrič, ki je povedala, da je že sodelovala v Zoomu, in to natanko tri dni, preden je odšla rodit. Gospa Desa se je tega spomnila s približno temile besedami: “Ja, saj takrat smo imeli v studiu pripravljeno vedro, če bi ti odtekla voda. ” Prav bi bilo, če bi imela bajsasta gospa Desa poteg ajmarjev za nosečnice vsaj malce spoštovanja do v goste povabljenih ljudi in ne bi izčvekala prvega, kar ji pade na misel v neizmerni želji vzbuditi smeh. In kar je najbolj žalostno: to ji kljub debilnosti izjav velikokrat tudi uspe. TONI GAŠPERIČ kostanjeviškem prazniku cvička sodelovali s 26 vzorci, za katere smo dobili 14 medalj. Pripravili smo že predavanje, strokovni izlet in martinovanje. Letos prvič je vsak naš član prejel društveni koledar," pravi Žičkar. O kletarskem tečaja za trnske vinogradnike je rekla Katarina Merlin, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, svetovalka za vinarstvo pri novomeškem oddelku Kmetijskega zavoda Ljubljana: “Kletarske tečaje pripravljamo vsako leto v povezavi z vinogradniškimi društvi. V petih letih, odkar vodim kletarske tečaje v vinorodni deželi Posavje, še ni bilo take skupine." M. L. Šetinc odpre vrata BREŽICE - Podjetje Šetinc, d.o.o., iz Brežine ob 5.-letnici svojega delovanja danes od 10. do 20. ure imelo v svojih poslovnih prostorih dan odprtih vrat. Predstavilo bo dejavnost s področja alternativne medicine, masaž, kozmetike, pedikure, manikure in izdelovanja umetnih nohtov. Celodnevni zaslužek bodo namenili Humanitarnemu zavodu Vid, Kranj. Poskušajo s ponarejenimi dokumenti POSAVJE - Policisti na območju PU Krško so 3. marca prijeli štiri tujce, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pa so dobili pet tujcev, ki je skušalo s ponarejenimi listinami vstopiti v našo državo. Vrnili sojih na Hrvaško. Korenčkov palček Krško - V sredo, 14. marca, bo ob petih popoldan v Kulturnem domu lutkovna predstava Korenčkov palček Svetlane Makarovič in Slavka hrena. Predstava je za rumeni sončkov abonma in izven. KRŠKO - V Krškem nameravajo postaviti na noge poslovno-kongresni center. Gospodarska družba Mercator-Sremič Hoteli-gostinstvo Krško, ki ima tak načrt, vključuje v to središče poleg Hotela Sremič še druge svoje lokale. Pri tem morebitnim svojim obiskovalcem ne zapira izhodnih vrat, nasprotno, obvešča jih o drugih posavskih hotelirjih in gostincih ter jim želi razkazati kar največ posebnosti vsega Posavja. Mojca Lovšin Dostal, direktorica družbe, priznava, da so jih k odločitvi za poslovno-kongresni center prisilile razmere v hotelsko-turistični ponudbi v Posavju. Blizu Krškega je vsaj dvoje toplic, ki so zemljepisno in še kako drugače na boljšem, kot je hotel v Krškem. V krškem Mercatorju Sremič so kljub temu prepričani o nekaterih svojih prednostih. Mojca Dostal Lovšin: “Ob seminarju, ki bi ga imeli v našem po-slovno-kongresnem centru, bi obiskovalcem radi predstavili različne dejavnosti, kulturno in naravno dediščino, skratka kar največ vsega iz krške širše okolice. Ob kongresu jim lahko pripravimo izlete, svetujemo jim, kam bi lahko še šli. Prav zato pa menim, da ves projekt, o katerem govorimo in ki je videti samo naš, ne bi smel sloneti samo na ramah Hotela Sremič." Mojca Lovšin Dostal Združenje povsod zraven Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice bo zahtevalo ureditev parkiranja v središču Brežic - Že lani za spremembo zakona BREŽICE - Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice bo letos pri pristojnih ustanovah zahtevalo, naj uredijo parkiranje v središču Brežic. Z mislijo na bolj urejen in varnejši promet bo Združenje sodelovalo z brežiškim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v osnovnošolskem tekmovanju Kaj veš o prometu. Člani združenja bodo tudi letos v začetku novega šolskega leta delali v akciji Varna pot v šolo ter v akciji Brezhibno vozilo je varno vozilo, napovedujejo med drugim tudi sodelovanje v dogodku En dan brez avtomobila v mesto. Lani so člani združenja urejali promet ob športnih, glasbenih in številnih drugih javnih dogodkih v brežiški občini. “Izpostavim naj izredno požrtvovalnost članov Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice. Lani so opravili 544 delovnih ur, v akcijah je sodelovalo 105 članov. Člani so v akcijah Združenja z lastnimi avtomobili prevozili 810 km,” poudarja Ivan Vogrinc, predsednik upravnega odbora ZSAM Brežice. Toda predsednik ob požrtvovalnosti brežiškega šoferskega ceha omenja še nekaj, in sicer pravi: "Posebno kritiko bi izrekel članstvu ZŠAM, da ne moremo zbrati tekmovalne ekipe za državno tekmovanje šoferjev in avtomehanikov.” Člani se bodo mogoče bolj odzvali na letošnja Našli pištolo z naboji OBREŽJE - Med mejno kontrolo so policisti pri 25-letnem hrvaškem državljanu D. K. našli plinsko pištolo znamke bruni, kal. 9 mm ter devet pripadajočih nabojev. Vse so zasegli. Sredi marca spet o savskih HE O verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi po oceni investicije - Za deponijo premalo ljudi - Predraga avtocesta - Nasipi oh Krki, Savi in Sotli proti poplavam ČATEŠKE TOPLICE - Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač je v petek, 2. marca, v Termah Čatež po pogovoru z brežiškim županom Vladislavom Deržičem in strokovnjaki povedal, da bo nadaljnji potek gradnje verige Savskih hidroelektrarn (HE) jasen do sredine marca, ko bo IBE dokončala mikroelaborat oz. oceno investicijske vrednosti. Povedal je, da še ni izdelan niti lokacijski načrt za HE Blanca niti nista znani lokacija in vrednost investicije ME Mokrice, zato čakanja na finančno konstrukcijo ne pomeni tudi odmika gradnje. Sicer pa je minister predstavil stališče države tudi do drugih posavskih perečih zadev. Minister, brežiški župan in po- bil center za ravnanje z odpadki v savski strokovnjaki so načeli tudi temo o centru za odlagališče. Vsi so se strinjali, da odlaganje odpadkov zadeva celotno regijo, je torej skupen problem občin Sevnica, Brežice in Krško. Posavci so povedali, da resda še niso pridobili vseh dovoljenj za poseg v okolje, vendar si bodo prizadevali, da odlagališče tudi dobijo, saj se zanj trudijo že 10 let. Menijo, da jih je dovolj, da bi Posavju ekonomsko upravičen, čeprav ne ustrezajo povsem smetarskim regijam, ki jim je naklonjena država. Te so optimalne, če imajo vsaj dobrih 100 tisoč prebivalcev, medtem ko sevniška, brežiška in krška občina štejejo skupaj komaj 80 tisoč ljudi. Pogovarjali so se tudi o posavskem kraku avtoceste. “Ocena investicije je za dobrih 20 odst. višja od vrednosti, ki je določena v nacionalnem programu," je v imenu ministrstva za promet in zveze razložil Kopač. Trenutno sicer sprejemajo lokacijski načrt avtoceste do Krškega, za katerega pričakujejo, da bo rešil tudi problem nasipa pri Krški vasi. Nasip, katerega smoter je zaščita pred poplavo, je sicer nujen tudi na obeh bregovih Save, na levem bregu Krke in na desnem bregu Sotle. Gradnja avtoceste pa bo Posavju odvzela tudi nekaj stavbnih zemljišč, vendar je Janez Kopač obljubil, da bo njegovo ministrstvo soglašalo s spremembo občinskega plana in tako omogočilo pridobitev novih zazidljivih zemljišč. M.RAPUŠ tekmovanja in praznovanja. Datume takih za združenje pomembnih dogodkov si lahko označijo na koledarjih za leto 2001, ki jih je Združenje zagotovilo članstvu v dveh različicah. • Člani ZŠAM Brežice so na lanskem občnem zboru dali pobudo za spremembo obstoječega prometnega zakona, in sicer v njegovi določbi, da poklicni voznik izgubi dovoljenja za vse kategorije, ne glede na to, s katere kategorije vozilom je naredil prekršek. ZŠAM Brežice je pregledal lansko delo in začrtal letošnje na občnem zboru v soboto v Brežicah. Tam je članom Združenja zavarovalnica Adriatik ponudila posebne ugodnosti pri sklepanju zavarovanj. Pogoj za pridobitev ugodnosti je veljavna članska izkaznica. ,, . M. L. Po besedah direktorice se trudijo z modnimi revijami, tradicionalnimi plesi in še nekaterimi dogodki kar najbolj razgibati življenje v hotelu, ki je sicer blizu Kulturnega doma Krško. Poleg hotela sta v družbi še Piz-zerija Sremič in gostišče Tri lučke. Kot upajo v vodstvu družbe, bodo Tri lučke, ki so na opaznem kraju • Družba je lani poslovala z izgubo, letos te ne bo, pravi direktorica Dostalova. Po njunih besedah podjetje ni odpuščalo delavcev po zaprtju restavracije Pod Gorjanci v Kostanjevici na Krki. na Sremiču nad Krškim, mogoče spet zaživele, kot so že v preteklosti. Javno zanimanje za omenjeni lokal skuša družba povečati tudi z dobrodelnimi akcijami. Hotel Sremič je lani imel 14.000 nočitev, kar je največ po letu 1990. M. L. Kviz Mladi in kmetijstvo KRŠKO - Društvo podeželske mladine Krško in kmetijska svetovalna služba Krško bosta organizirala v soboto, 17. marca, ob 18. uri na turistični kmetiji Dular v Kostan-jku pri Zdolah občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Posavski regijski kviz bo 24. marca ob 18. uri v prostorih podjetja Gastromiks v Krškem. Občni zbor diabetikov BREŽICE - Društvo diabetikov Posavje - Brežice bo imelo v soboto ob 9.30 uri v Termopolisu v Termah Čatež občni zbor. Diabetike in goste iz Sevnice in Krškega bo na železniški postaji čakal avtobus ob prihodu vlaka v Brežice ob 8.36. Poseben avtobus bo peljal tudi k vlaku ob 14.07. Na avtobus bodo lahko šli tudi člani društva iz Brežic na železniški postaji in pri Blagovnici v Brežicah. ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI ZBOROVALI - Ivan Vogrinc, predsednik ZŠAM Brežice (desni), je na sobotnem občnem zboru poudaril požrtvovalnost članstva ob različnih javnih prireditvah. Vseeno je omenil tudi, da je “težko dobiti članstvo za delovanje, vendar za praznovanje še teže." (Foto: M. L.) FAŠJENK DOBOVA - Z branjem obtožnice in testamenta so šele v soboto popoldne opravili predzadnje dejanje letošnjega skoraj enotedenskega mednarodnega pustnega karnevala Fašjenk Dobova. Ob žari ostankov Norega Kraviča so skupaj z lokalnimi dobovskimi in brežiškimi larfami plesale maske iz Ormoža in Hajdine ter Zaprešiča in Ševovičev pri Veliki Gorici na Hrvaškem. Žaro je ob koncu žalnih slovesnosti od dobovskih senatorjev prevzel resnični Vladislav Deržič, brežiški župan (v sredini). Zadnje dejanje Fašjen-kovih slovesnosti je bila vesela, ampak res vesela sedmina v prosvetnem domu v Dobovi. (Foto: M. L.) Iz hotela še na izlet po okolici V Krškem namerava Mercator-Sremič oblikovati poslovno-kongresni center - Krška družba pove tudi, kaj je dobrega pri drugih - Mojca Lovšin Dostal: skupna krška naloga, mar ne? Krške novice POT - Lani so v Krškem očistili pot na Sremič. To so naredili tudi zato, da bi na Sremiču še bolj zaživelo gostišče Tri lučke. Tako urejeno pot so dali v oskrbo osnovni šoli v Leskovcu pri Krškem, natančneje njenemu turističnemu krožku. Pot, za katero tako lepo skrbijo, je torej na levi strani Save, njeni oskrbniki pa na desni. Zato se je je že prijelo ime “Pot prijateljstva narodov Štajerske in Kranjske". ŽENSKE, RIBE! - V Kostanjevici bo, če bo vse po sreči, svetovno prvenstvo v lovu rib s plovcem. To bo prvenstvo za ženske. Častilci lepšega spola iskreno upajo, da bo ulov dober. STAVA L - Jože Habinc iz Krškega - nedavno je praznoval rojstni dan - je ponudil 1.000 mark tistemu, ki bi mu povedal in dokazal, da je šel en sam pešec po novem in dragem pločniku med Krškim in Dolenjo vasjo. Habinc je stavo že izgubil. To pravi Branimir Vodopivc iz Dolenje vasi, ki je pešca ne samo videl, ampak, kot pravi, o pešcih na tistem pločniku lahko pokaže ne le sliko, ampak kar film. STAVA II. - Župan Franci Bogovič še ni stavil. Vendar je rekel, da da več kot 1.000 mark tistemu, ki bi pripravil Slovenske železnice do tega, da bi one zgradile železniški podhod pri Dolenji vasi. Ker se nihče še ni javil, da bi šel pregovarjat Slovenske železnice, bo najbrž ostalo kar pri tem, kar so vedeli že v začetku. To pa je, da bo podhod s svojim denarjem zgradila občina Krško. Jedrska elektrarna v januarju KRŠKO - Januarja je neto proizvodnja električne energije v jedrski elektrarni v Krškem znašala 505.763 MWh, s čimer je elektrarna za 3,2 odstotka presegla načrt. Elektrarna je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in izkoriščenost. Reka Sava seje zaradi delovanja nuklearke segrevala v povprečju za 0,9° C in največ za 1,5° C od zakonsko dovoljenih 3° C. Tudi drugi merjeni vplivi na okolje so se gibali v dovoljenih okvirih. V januarju je elektrarna uskladiščila 6 sodov s srednjeradioaktivnim materialom, kar znaša 1,9 m. Novo v Brežicah PREHODNI DOM ZA TUJCE - Stara šola v Dobovi, ki se je znašla nedavno tudi na teh straneh, je zelo priljubljena tema lokalnih pogovorov v Dobovi. Iz Dobove ali iz njene neposredne bližine so pred dnevi tudi predlagali, naj bi v stari šoli naredili prehodni dom za tujce, da ne bodo še naprej bežali po polju. Srečo imajo, da so to predlagali na sobotnem pustovanju, drugače bi notranje ministrstvo predlog vzelo resno in bi do danes,, ko je četrtek, že dobavilo prve skupine tujcev. Ponje notranji upravi ne bi bilo treba hoditi daleč, saj jih vsako noč kar mrgoli za Sotlo. DVAKRAT - V Ločah in Dobovi so Norega Kraviča kremir-ali, da bi v njem uničili morebitno bolezen norih krav. Da bi bolj zaleglo, so ga kremirali dvakrat. Zdaj se o Ločanih in Do-bovčanih že širi glas, da oni dvakrat. Kot poročajo s terena, si bodo na vso moč prizadevali, da bi potrdili tak sloves. KARTA V GRADU - V gradu Pišece so na tleh med ogorki in povaljanimi pločevinkami našli tudi igralno karto. Če karta ni padla na tla že baronu Alfredu Mosconu, se v gradu potikajo kateri drugi pijančki. Invalidi o novem upravnem odboru BREŽICE - Društvo invalidov Brežice bo v soboto ob 9. uri v restavraciji Blagovnice Brežice pripravilo občni zbor. Navzoči bodo sklepali o spremembi društvenega statuta in o spremenjeni sestavi upravnega odbora. Priložnost tudi za dolenjske kmete Zanimanja za ekološko kmetijstvo je vse več, tako da se je lani uvodnega seminarja na to temo udeležilo tudi 130 kmetov z Dolenjske, Bele krajine in Posavja SEVNO POD TRŠKO GORO - Trenutno ima v Sloveniji 22 kmetij pravico do uporabe blagovne znamke Biodar, zaščitnega znaka ekološke pridelave. V Zvezi združenj ekoloških kmetov računajo, kot je nedavno v Sevnem pod Trško goro povedala strokovna tajnica dipl. inž. Anamarija Slabe, da bo še v letošnjem letu takih že 250 slovenskih kmetij. Med njimi bodo tudi kmetije z našega območja, saj jih je 39 že vključenih v kontrolo za ekološke kmetije, po dveh letih strogega nadzora pa lahko pridobijo pravico do blagovne znamke. Seminar o pridobivanju evropskega denarja KRŠKO - V zeleni dvorani tukajšnjega Hotela Sremič bo jutri ob 9. uri seminar Pridobivanje finančnih sredstev Evropske unije za slovenske nevladne in nepridobitne organizacije. Seminar pripravljata delegacije evropske komisije v Republiki Sloveniji in Center Evropa v sodelovanju z Euro-pean Citizen Action Service (Ecas -Evropski center za pravno pomoč) in Regijskim pospeševalnim centrom Posavje. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 500 do 700 tolarjev kilogram, čebulo po 200, rdečo čebulo po 250, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500, koren, kolerabo, črno redkev in rdečo peso po 200, krompir po 100, kifeljčar po 300, kislo zelje in repo po 200, solato po 800, merico regrata po 300 do 400 in motovilca po 200 do 400 tolarjev. Liter čebulčka je stal 500, kilogram orehovih jedrc 1200, ajdove moke 450, suhih sliv 700, suhih hrušk 1000, rozin 500, suhih jabolk 800 do 1000 in jabolk 100, zavitek mešanega suhega sadja 400, domačega čaja 200 in rezancev 300, liter in pol sadjevca 1200 in domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1100, steklenička propolisa 300, suhi šopek 100 do 650, šopek teloha 100 do 150 in vejica lovorja 100 tolarjev, dobila pa so se tudi različna semena. sejmišča BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 93 do 3 mesece starih prašičev, 51, starih 3 do 5 mesecev, in 9 starejših. Prve so prodajali po 330 do 390 tolarjev kilogram, kar je 8.000 do 13.000 tolarjev za žival, druge po 310 do 350, kar znaša 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 340 tolarjev kilogram, kar pomeni 30.000 do 34.000 tolarjev za žival. Zveza, ki povezuje 8 območnih združenj, je sama vzpostavila sistem nadzora in pripravila standarde za ekološko kmetovanje, ker država za to doslej še ni poskrbela. Kot je dejala Slabetova, pa z osnutki, ki so jih videli doslej, ne morejo biti zadovoljni. Zveza bo letos izdala katalog vseh ekoloških kmetij v Sloveniji, območno združenje pa je pripravilo 1. ponatis zgibanke o ekološkem kmetovanju in kmetijah ter znamki Biodar. Dolenjsko združenje je jeseni organiziralo ekološko tržnico v Novem mestu, ki je vzbudila veliko zanimanje, a zaradi pomanjkanja ponudbe še ni dovolj zaživela. “Vabimo vse, ki so v 2. letu kontrole, naj se oglasijo združenju in prodajajo svoje izdelke,” poziva kmetijska svetovalka Mateja Str-gulec, ki so jo konec februarja na občnem zboru potrdili tudi za strokovno tajnico območnega združenja. NOVO MESTO - Društvo, ki združuje 60 poklicnih in ljubiteljskih sadjarjev s širšega območja Novega mesta in Trebnjega oziroma iz vseh dolenjskih občin, je pripravilo v četrtek, 1. marca, občni zbor. Igor Hrovatič je udeležencem predstavil tržni red za sadje in državne podpore za sadjarstvo v letošnjem letu, medtem ko je specialist za sadjarstvo na kmetijskem zavodu Jani Gačnik govoril o pravilih Integrirane pridelava sadja. Sadjarsko društvo Dolenjske je lani organiziralo dve strokovni ekskurziji in več predavanj, sodelovalo je na razstavi sadja v Posavju ter pripravilo prikaz predelave sadja v sok in žganje. Letos želi društvo pridobiti nove člane, organizirati predavanja in strokovne ekskurzije, prikaze rezi in tehnologije ter predelave sadja v sokove, kis in sadno žganje. Prednostna naloga bo informiranje potrošnikov o pomenu sadja v prehrani in o izbiranju kakovostne, okusne in zdrave hrane. Dolenjski sadjarji lahko nedvomno ponudijo pestro Kot je poročala predsednica združenja Sonja Kastelic, je združenje lani pripravilo seminar o pridelavi soje ter o gnojenju in kolobarjenju, ogled ekološkega vinograda, reje damjakov ter lešnikovih in orehovih nasadov. Združenje bo še naprej skrbelo za izobraževanje svojih članov, ki naj bi se združevali v interesne skupine. Svojim članom bodo poskušali zagotoviti več potrebnih informacij, še zlasti o nakupu semena in repromateri-ala. Državne in občinske organe ter potrošnike bodo seznanjali s pomenom ekološkega kmetijstva, kmete pa s priložnostjo, ki jo nudi. V svoje vrste bodo poskušali pritegniti tudi predelovalce: mlinarje, peke, mesarje ipd. Kot je dejal direktor območne enote Zavoda za kmetijstvo Niko Požek, si zavod prizadeva, da bi dobil svetovalca za področje ekološkega kmetovanja, ki se tudi na izbiro svežega sadja pa tudi jabolčnega soka, posušenih krhljev in zdravega sadnega kisa. V društvu bodo zastopani interesi intenzivnih sadjarjev, ki se srečujejo s težavami pri trženju, prenizki ceni in pomanjkanju skladišč, predvsem hladilnic. Za ljubiteljske sadjarje bodo pripravili posebna srečanja z osnovnimi napotki o vzgoji sadnega drevja in oskrbi travniških nasadov. Ti ohranjajo biološko ravnovesje in so del kulturne krajine, saj dajejo pečat marsikateri kmetiji pa tudi nekaj dohodka, če se sadje primerno predela. Ker želi društvo oživiti sadjarstvo na Dolenjskem, vabi vse sadjarje, ne le tržne, temveč tudi vrtičkarje in ljubitelje, da se mu pridružijo. Prijavite se lahko pri predsedniku društva Marjanu Uhanu na tel. 07/346-60-50. VLASTA DAROVIC, strokovna tajnica Sadjarskega društva Dolenjske širšem Dolenjskem vse bolj kaže kot priložnost, ki je ne gre zamuditi. "Naš kmet mora najti način, da bo konkurenčen z 10 ha zemlje. Čista narava, raznolikost in lepo podeželje ter nadpovprečno izobraženi mladi ljudje so bogastvo, s katerim Slovenija vstopa v Evropo. Le naučiti se moramo, da je treba pridelovati za bogatega potrošni- • Okrog 60 kmetov, od tega tretjina takih, ki so že vključeni v nadzor, se je konec februarja udeležilo občnega zbora Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Pogovorili so se o priložnostih ekološkega kmetovanja in o nujnosti povezovanja ekoloških kmetij, zastavili so bodoče delo, se dogovorili o članarini in se seznanili s projektom oživitve mlina. Kmetije so se predstavile tudi z izdelki, ob tej priložnosti pa so podelili tudi prvo skupino potrdil o opravljenem uvodnem seminarju za ekološke kmetovalce. ka!” je v svojem predavanju na občnem zboru dejal Tone Hrovat, predsednik državnega sveta. B. D. G. Cviček zdaj rešen? LJUBLJANA - Državni zbor je konec februarja po hitrem postopku sprejel spremembo zakona o vinu, ki med vina z geografskim poreklom vključuje tudi cviček in teran. Prvi mora biti pridelan in polnjen v originalno embalažo znotraj dolenjskega vinorodnega okoliša, drugi znotraj podokoliša Kraška planota. Sprememba zakona naj bi rešila zmedo, ki je nastala med pridelovalci in potrošniki cvička, potem ko je ustavno sodišče jeseni zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) - cviček. Rez in cepljenje DOLENJSKE TOPLICE - Občina Dolenjske Toplice in Kmetijska svetovalna služba vabita v torek, 13. marca, ob 16. uri na prikaz obrezovanja visokodebelnih dreves in precepljanja neustreznih sort in divjakov. Prikaz bo na kmetiji Franca Novinca v Bušincu 6 pri Dolenjskih Toplicah, vodil pa ga bo svetovalec za sadjarstvo Jani Gačnik. x. kmetijsko svetovanje Sola kuhanja sadnega žganja Prvo ocenjevanje sadnih žganj na Dolenjskem bo 23. marca v gostilni Kolesar na Dolenjih Sušicah Sadjarstvo na Dolenjskem Sadjarsko društvo Dolenjske vabi k članstvu velike in male sadjarje - Oživiti želi sadjarstvo v teh krajih Spomladanska oskrba ozimnih žit Zaradi tople zime so se žita močna razrasla Ker je bila jesen vlažna in topla, zima topla in brez dolgotrajne snežne odeje, so se ozimna žita že v jeseni močno razrasla. Tudi visoke temperature v zimskem času niso ustavile rasti in razvoju žit. Nekateri posevki so tudi pregosti in že v fazi kolenčenja. Glede na tako stanje posevkov ozimnih žit trenutno še ne priporočamo gnojenja z dušičnimi gnojili. Počakajmo, da se njive osušijo in žita začnejo s polno rastjo, nato pa jih dognoji-mo. Uporabimo nekoliko nižje odmerke dušičnih gnojil, kot smo bili vajeni v preteklih letih. Če pa v jeseni ob setvi niste pognojili z NPK gnojili, lahko sedaj posevke pšenice dognojite s 300 kg NPK 15:15:15 na hektar. Pozne sorte pšenice, kot so profit, renan, justus, pa so slabo razraščene, zato jih je smiselno dognojiti z gnojilom KAN od 150 - 200 kg na hektar. Ker so bili pogoji za rast žit ugodni, so te pogoje izkoristili tudi pleveli, zato priporočamo, da posevke pregledate in v primeru zapleveljenosti uporabite talne herbicide. Seveda je za uporabo le-teh potrebno počakati, da se njive osušijo, hkrati pa bo treba paziti, da žita ne presežejo faze razraščanja. Tudi plevel ne sme biti prevelik (do faze treh pravih listov), saj v nasprotnem primeru talni herbicidi ne bodo zadovoljivo delovali. Najbolj problematična plevela v ozimnih žitih sta ozkolistni srakoperec in smolenec. V tem času lahko uporabite naslednje herbicide: cougar 1,25 - 1,75 l/ha, dicuran forte 1,5 kg/ha, grodyl plus WG 1,75 - 2 kg/ha in mentor v odmerku 3-4 l/ha. Če pa imata bolj razvite posevke žit in tudi plevele, pa je smiselno z uporabo herbicidov še počakati in pozneje uporabiti herbicide, ki zahtevajo temperature nad 10° C, kot so Basagran DP-P, Starane 250, Starane M, Granstar, Oxytril M in drugi, ki jih v posevku žit lahko uporabimo do faze drugega kolenca. Z njimi tudi učinkovito omejimo slak, osat in druge travnate plevele. Druga težava, ki se pojavlja na ozimnih žitih, pa je rumenenje ječmena. To rumenenje ječmena ni posledica bolezni niti kakšnih ostankov fitofarmacevtskega sredstva, ampak je fiziološka sprememba. Ozimni ječmen je najbolj občutljivo ozimno žito in se odzove na vsako spremembo v tleh. Lahko mu ne ugaja pH, ali mu primanjkuje določenega elementa, ali so korenine brez zraka v tleh. Večinoma so posevki ječmena pregosti, zato jih je dobro prečesati z brano. Prevelike količine gnojil pri ječmenih ne bodo preveč zalegle, zato jih sedaj še ne dognojujemo z dušični gnojili. BERNARDA STARIHA, dipl. inž. kmet. DOLENJSKE TOPLICE - Občina Dolenjske Toplice, Kmetijska svetovalna služba Straža in Nacionalni projekt oživitve travniških sadovnjakov in sadnih vrtov so v začetku februarja pripravili šolo predelave sadja v sadna žganja. Prvi dan je bil namenjen teoretični predstavitvi šole, drugi pa praktični izvedbi prve in druge destilacije. Oba dela sta bila uspešna, zato predvidevamo nadaljevanje šole žganjekuhe in občinsko ocenjevanje žganj z vodeno degustacijo, ki bo v petek, 23. marca, ob 16. uri v gostilni Kolesar na Dolenjih Sušicah. Program bo obsegal: teste poznavanja kvalitete sadnih žganj, strokovno oblikovanje (oblikova- Šola predelave sadja v sadna žganja nje je pomemben del promocije in trženja slovenskih sadnih žganj), ekonomiko pridelovanja sadnih žganj, pismeni preizkus znanja udeležencev šole, regionalno degustiranje žganj s strokovno komisijo poznavalcev žganj, vodeno degustacijo sadnih žganj in podelitev priznanj. Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi pridelovalci žganj z območja Upravne enote Novo mesto. Sadna žganja morajo biti pridelana iz sadja brez dodatkov alkohola. Ocenjevali bodo mlada žganja letnika 2000/2001, žganja, stara 1 do 5 let, in žganja, stara nad pet let, ter slivova žganja s 45 do 50 vol. odst. alkohola, hruškova s 42 do 45 vol., jabolčna s 40 do 45 vol., mešana sadna žganja s 42 do 45 vol. in ostala žganja s 40 do 50 vol. odst. alkohola. Dvolitrski vzorec, ki se ne vrača, mora biti v oceno prinesen v čisti steklenici in dobro zamašen s plutovinastim, kronskim ali vijačnim zamaškom, na prijavnem listu za ocenjevanje pa morajo biti podatki o pridelovalcu žganja, kategoriji žganja, odstotku alkohola ter letniku pridelave in predelave. Ocenjevali bodo čistost, aromo, okus in harmoničnost žganj. Vsi zainteresirani naj vzorce prinesejo do 15. marca v pisarno Kmetijske svetovalne službe v Straži. KATARINA VOVK, univ.dipl.inž.kmet Kmetijski zavod Ljubljana N HRIBČEK BOM KUPIL... Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani Novost tudi pri ocenjevanju vin Letos se začne ta ugledna mednarodna vinska strokovna prireditev že ta mesec 23. marca. Prestavitev vinskega sejma iz junija v april, poteka istočasno s sejmom Kulinarike in je vplivala tudi na čas ocenjevanja vin. Zaradi osvežitve spomina naj povem, da je bilo lani ocenjevanje konec maja, torej po vinskem sejmu. To je bilo presenečenje, saj je bila dolgoletna praksa razstavljati vina, nagrajena z medaljami, na vinskem sejmu. Organizator ocenjevanja vin in vinskega sejma, Ljubljanski sejem, d.d., se je predvsem na zahtevo Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije odločil, da letos izvede mednarodno ocenjevanje vin pred sejmom vina in kulinarike, ki se začneta že 3. aprila. Verjetno ta sprememba datuma ni znana številnim vinogradnikom, ki sodelujejo s svojimi vzorci vin oziroma radi obiščejo vinski sejem v Ljubljani. Čas za prijavo vzorcev za ocenjevanje je do 15. marca, izjemoma bodo sprejeti vzorci do 20. marca, če bo poprej poslan prijavni obrazec. Letos bo tudi strokovna novost pri samem ocenjevanju vin. Pravila ocenjevanja postavljajo naslednje mednarodne strokovne inštitucije: Mednarodni urad za trto in vino (OIV), ki ima sedež v Parizu, Mednarodna zveza enologov (UIOE) s sedežem Ureja: dr. Julij Nemanič v Milanu in Federacija najuglednejših vinskih ocenjevanj v svetu (FMGCV) s sedežem v Montrealu v Kanadi. V Ljubljani in tudi na drugih sedmih mednarodnih ocenjevanjih v državah, ki so članice FMGCV, so doslej ocenjevali na podlagi negativnih točk. Manjše število točk je pomenilo boljšo kakovost vina. Medtem so razvijali novo metodo, ki naj bi omogočila še natančnejšo analizo videza, vonja in okusa vina. Nova metoda, ki so jo razvijale zgoraj omenjene mednarodne strokovne inštitucije tudi s sodelovanjem Slovenije, je metoda pozitivnih točk ali 100-točkovna metoda. Po njej je pokuševalec zavezan da oceni naslednje značilnosti takole: bistrost vina: od 1 do 5 točk, barvo: od 2 do 10 točk, intenzivnost vonja: od 2 do 8 točk, odkritost vonja: od 2 do 6 točk, kakovost vonja: od 8 do 16 točk, intenzivnost okusa: od 2 do 8 točk, odkritost okusa: od 2 do 6 točk, kakovost okusa: od 10 do 22 točk, obstojnost okusa v ustih po požirku: od 4 do 8 točk, splošen vtis o vinu: od 7 do 11 točk. Pokuševalci na mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani bodo imeli letos zahtevnejše delo kot doslej, ko so ocenjevali samo 6 vinskih značilnosti. Doslej so s točkami ovrednotili samo odstopanje kakovosti vina navzdol, sedaj pa bodo ovrednotili tisto, kar jim je v vinu všeč. To se lepše sliši. Kakovost vina v Sloveniji je zelo napredovala, prilika, je da ugotovimo, koliko “tehta” naše vino po novi metodi. (Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ Brez prekrškov z grozdjem in vinom METLIKA - V sejni sobi občine Metlika bo v ponedeljek, 12. marca, ob 19. uri zanimivo za vse vinogradnike in vinarje, ki se želijo izogniti prekrškom pri prometu z grozdjem in vinom. O vodenju vinarskih evidenc po zakonu o vinu in drugih pravilnikih bo ta večer razlagala vinarska inšpektorica Vera Plut. Za varstvo jablan KRŠKO - Revija za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad je stopila v dvanajsto leto izhajanja. Prva letošnja številka prinaša priporočila za varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci tako v okviru integriranega kot konvencionalnega varstva. Prihodnja številka bo namenjena zaščiti nasadov hrušk in vinogradov, tretja v nizu revij o zaščiti pa varstvu koščičarjev. helena mrzlikar gospodinjski kotiček Pisane solate za začetek obroka Splošna navada je, dajemo sola--to skupaj s prilogo. Vendar če si nekaj sočne solate privoščimo na začetku obroka, naši prebavni sokovi dobro izkoristijo vse hranilne snovi, hkrati pa pomirimo tudi lakoto, tako da užijemo manj drugih, energijsko bogatejših jedi. Tudi v zimski zelenjavi so učinkovite življenjsko važne snovi. Na primer: čebula je bogata z vitaminom C, česen in hren vsebujeta snovi, ki uničujejo bakterije, por vzpodbuja prebavne organe, zelena vsebuje veliko vitaminov in rudninskih snovi ter odvaja odvečno vodo iz telesa, korenček ima veliko karotina (provitamina A), kitajsko zelje ima veliko vitaminov B- skupine, A- in C-ter od mineralnih snovi kalij in fosfor. Dopolnilo k zimskim solatam so tudi šampinjoni, ki imajo lahko prebavljive beljakovine, več vrst vitaminov in rudninskih snovi. Za pripravo POROVE SOLATE potfebujemo za 4 osebe 600 g pora in 100 g prešane šunke. Za solatni preliv vzamemo 3 žlice domačega kisa, 2 žlici sončničnega olja, 1 žlico majoneze, 1 žličko gorčice, sol in poper. Por podolžno prerežemo, dobro operemo in narežemo na 3 cm dolge kose ter blanširamo 3 minute. Nato ga prelijemo z mrzlo vodo in odcedimo. Stresemo ga v stekleno skledo, dodamo na pramene narezano šunko in vse skupaj premešamo z mešanico sestavin za preliv. Posodo pokrijemo, postavimo za nekaj časa v hladilnik, da se por prepoji z marinado. Brez dobrega preliva ni dobra katera koli solata. Solatni preliv mešamo v stekleni skledi z metlico za stepanje. Najprej zmešamo kis in sol, ker se zrna soli ne topijo v olju. Nato prilivamo olje in stepamo, da dobimo kremasto maso. Nato vmešamo še preostale sestavine. Da si prihranimo delo, zmešamo večjo količino solatnega preliva. Kolikor ga ne porabimo, ga shranimo dobro zaprtega v kozarcu. V hladilniku se obdrži do teden dni. Pred uporabo ga vedno dobro pretresemo in premešamo. Bojazen, da solata, sestavljena iz različnih živil, ni okusna, je popolnoma odveč, če pripravimo Za 6 oseb 1 glavo ledenke, pol stebelne zelene, 2 paradižnika, 1 papriko, 6 v trdo kuhanih jajc, 150 g kuhane šunke, 1 rumenjak, sol, pol žličke gorčice, 1 žličko limoninega soka, 1,5 dl olja, 100 g kisle smetane, 4 žlice paradižnikovega ketchupa, poper, tabasco omako in vinjaka po okusu. Oprano zelenjavo in šunko primerno narežemo, sir pa nastrgamo. Za solatni preliv zmešamo rumenjak, gorčico in olje. Primešamo ji limonin sok in ostale sestavine. Vse skupaj dobro premešamo, potresemo s sirom in obložimo z rezinami trdo kuhanih jajc. Vztrajnim in prizadevnim Slovesna podelitev dveh odličij in desetih priznanj Zveze kulturnih društev Novo mesto za leto 2000 Podoba estetske zrelosti Akademski slikar Milan Rijavec razstavlja v Galeriji Krka v Novem mestu - Deloma retrospektivna razstava NOVO MESTO - V Galeriji Krka so v torek, 6. marca, zvečer odprli likovno razstavo, s katero se tukajšnjim ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja akademski slikar starejše generacije slovenskih ustvarjalcev Milan Rijavec. Avtorja in razstavo je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Janez Mesesnel, otvoritveno slovesnost pa je z glasbo popestrila violinistka Maja Bevc iz Novega mesta. Milan Rijavec je po rodu Dolenjec. Rodil seje 1922. leta v Bruni vasi pri Mokronogu. Slikanje mu je bilo blizu ves čas šolanja, še posebej na učiteljišču. Ko je bil v zadnjem letniku, se je začela 2. svetovna vojna, ki je prekinila šolanje in Rijavca postavila na usodno križišče, odločil seje za aktivno sodelovanja v oboroženem odporu, za kar je potem postal nosilec Partizanske spomenice 1941. Po vojni se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in študiral pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1949 in še istega leta nastopil službo kot likovni pedagog na gimnaziji v Trbovljah. Imel je veliko samostojnih in skupinskih razstav, bil pa je tudi kar šestkrat udeleženec Krkinih slikarskih srečanj. Od začetka leta 1966 je upokojen, že trideset let pa živi in ustvarja v Ljubljani. Razstava v Krkini galeriji je deloma retrospektivna in gledalcu ponuja pogled v dosedanji opus Milana Rijavca kot umetnika, katerega ustvarjalna pot seje študijsko in eksperimentalno dolgo vzpenjala. “Zdaj na doseženi visoki ravni izpoveduje Ustvarjalne delavnice NOVO MESTO-Do 12. marca se lahko prijavite za svečarski delavnici, ki ju pripravlja Dolenjski muzej v okviru muzejskih ustvarjalnih delavnic za odrasle. Izdelovanje in okraševanje sveč za darila in kot okrasne predmete bo vodila Andžel-ka Fortuna Saje. Delavnici bosta 15. in 22. marca. V soboto, 10. marca, pa bo od 10. 11.20 pomladna delavnica izdelovanja papirnatega cvetja. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto je prejel odličje za 45 let neprekinjenega delovanja. modrost umetnikove generacije, modrost sožitja z naravo njegovega okolja in hkrati z naravo njegove osebnosti: oboje se medsebojno oplaja in kritično nadzorovano raste v osebno močno obarvano podobo življenjske estetske zrelosti,” je o umetniku zapisal Janez Mesesnel. MiM Jubilejni koncert ŠENTJERNEJ - V kino-dvorani tukajšnje osnovne šole bo v soboto, 10. marca, ob sedmih zvečer jubilejni koncert Učiteljskega pevskega zbora Slovenija Emil Adamič iz Ljubljane pod vodstvom prof. dr. Mirka Slosarja. Zbor letos praznuje 75-letnico delovanja. Na mirnopeškem odru MIRNA PEČ - Tukajšnje kulturno-umetniško društvo bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. marca, v kulturnem domu uprizorilo komično grozljivko Oglasi se, Ferdinand avtorja Vladimirja Bajca in v režiji Staše Vovk. Sobotna predmier-na predstava bo za Društvo invalidov Novo mesto ob enih popoldan, premiera pa ob treh popoldan. Presežniki v jubilejnem letu Lansko jubilejno leto Dolenjski muzej uspešno zaključil - Predstavitev obsežnega kataloga študijske etnološke razstave Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem NOVO MESTO - Lansko leto, v katerem je Dolenjski muzej praznoval petdesetletnico delovanja, so v tej ustanovi uspešno zaključili. V celoti so uresničili vse načrtovane projekte rednega muzejskega dela ter razstavnega in pedagoškega programa, čeprav so bili zaradi jubileja še posebej bogati in pestri. Tako obisk, kije znova presegel 31 tisoč obiskovalcev, kot častni znak svobode Republike Slovenije, s katerim je predsednik Milan Kučan odlikoval Dolenjski muzej, sta dovolj zgovorni zunanji potrdili o uspešnem opravljanju poslanstva te kulturne ustanove v domačem in širšem okolju. Razstavni program so lani celo v Novem mestu, Žužemberku in presegli, kot je povedal direktor Krškem, delovne postopke izdela- Zdenko Picelj prejšnji teden na predstavitvi kataloga razstave o medičarstvu in svečarstvu na Dolenjskem. Ob vseh načrtovanih razstavah so postavili še dodatno razstavo slik in grafik novomeškega umetnika Branka Suhyja v Jakčevem domu. Prav tako so bili s tremi obsežnimi strokovnimi publikacijami izjemno uspešni v založništvu. Ob jubilejni publikaciji Dolenjski muzej 1950 - 2000 in knjigi Novo mesto V iz arheološke serije Carniola Archeologica so izdali še obsežen katalog Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, ki je pospremil osrednjo veliko študijsko etnološko razstavo o tej obrti pri nas. Razstavo so odprli konec lanskega novembra, na ogled pa bo do 23. septembra letos v galeriji Dolenjskega muzeja. Avtorica razstave Ivica Križ je katalog zasnovala v dveh tematskih sklopih. V prvem je predstavila razvoj medičarstva in svečarstva ve sveč in medenega peciva, vrste izdelkov in način prodaje ter pomen sveče in lecta v vsakdanjem življenju, posebni poglavji je namenila predstavitvi lesenih rezljanih modelov za lect in voščene votive. Drugi tematski sklop pa obsega kataložni del z opisi 541 predmetov medičarske in svečarske obrti, ki jih hrani Dolenjski muzej, ter manjše število za razstavo izposojenih predmetov. Opise spremljajo črno-bele fotografije predmetov in njihovih zanimivih detajlov, skozi celotno knjigo pa se vrste celostranske barvne fotografije. Katalog je namenjen tako strokovnjakom kot širši javnosti, za odmevnost zunaj meja naj bi poskrbel angleški prevod, ki teče ob izvirnem slovenskem tekstu. MiM Avtorica razstave o medičarstvu in svečarstvu na Dolenjskem Ivica Križ, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj ter oblikovalec razstave in kataloga Gregor Gutman na predstavitvi kataloga. Na zaključnem koncertu sta nastopili tudi Ana Stopar iz krške glasbene šole, ki je med vsemi tekmovalci prejela največ točk - 99.75 (na sliki z Dragutinom Križaničem), in nadebudna mlada glasbenica iz brežiške glasbene šole Hanan Hadiajlič, ki je zaigrala na blok flavto ob klavirski spremljavi Lane Špoljarič Škoič. Mladi glasbeni talenti Dolenjske 4. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov - Več kot 90 udeležencev iz osmih glasbenih šol - Največ zlatih priznanj trebanjski in novomeški glasbeni šoli BREŽICE - Da na območju širše Dolenjske raste obetaven in številen rod mladih glasbenikov, je znova potrdilo letošnje regijsko tekmovanje mladih glasbenikov, ki je potekalo od petka do nedelje, 2. do 4. marca, v prostorih Glasbene šole Brežice kot del zdaj že uveljavljenih slovenskih regijskih tekmovanj, s katerimi Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije v sodelovanju z Zvezo slovenskih glasbenih šol in Akademijo za glasbo odkriva izrazito nadarjene učence, jih usmerja v nadaljnje šolanje ter jim omogoča udeležbo na državnem in mednarodnih tekmovanjih. Tekmovanje v Brežicah je bilo že četrto od leta 1998, ko so v Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu izvedli prvo. Sledila so tekmovanja v Trebnjem in Krškem, prihodnje leto pa bo od letošnjega gostitelja, ki se je izkazal tako po gostoljubnosti kot po organizaciji, prevzela štafeto Glasbena šola Črnomelj. Četrto dolenjsko tekmovanje mladih glasbenikov je postreglo z rekordom, saj se ga je udeležilo največ tekmovalcev doslej. Tri dni je več kot 90 učencev iz glasbenih šol Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje ter nekaj individualno prijavljenih glasbenikov iz drugih slovenskih mest pred strokovnimi žirijami tekmovalo v igranju klavirja, saksofona, kljunaste flavte, flavte in klarineta, sodelovala pa je tudi komorna skupina s trobili iz črnomaljske glasbene šole. Žirije, ki so ocenjevale tehnično pripravljenost, muzikalnost, korektnost izvedbe in celoten vtis nastopa posameznega tekmovalca, so na osnovi zbira vseh točk podelile 86 priznanj, od tega 37 zlatih, 32 srebrnih in 17 bronastih. Največ zlatih priznanj sta osvojili glasbeni šoli Novo mesto in Trebnje (vsaka 8), sledijo pa glasbene šole Krško (7), Brežice (6), Kočevje (3), Črnomelj in Ribnica (po 2) ter Sevnica z enim zlatim priznanjem. Po številu vseh osvojenih priznanj je bila najboljša trebanjska glasbena šola (21), pred novomeško (20), krško (12), brežiško (11) kočevsko (9), črnomaljsko (6), ribniško (4) in sevniško (3). Dobitniki zlatih priznanj se bodo lahko udeležili državnega tekmovanja v Ljubljani. Nekaj najboljših mladih glasbenikov se je predstavilo javnosti na dobro obiskanem zaključnem koncertu zadnji dan tekmovanja v dvorani brežiške glasbene šole. Z izvajanjem zahtevnih skladb so dokazali, da naše glasbene šole vzgajajo obetavne mlade glasbenike. Pred nastopom sta pozdravne nagovore imela predsednik organizacijskega odbora in tekmovanja ravnatelj brežiške glasbene šole Dragutin Križanič in brežiška podžupanja Milena Jesenko, po končanem koncertu pa se je v imenu glasbenih šol organizatorjem zahvalil ravnatelj krške glasbene šole Drago Gradišek. M. MARKELJ Predavanje o medu v prehrani NOVO MESTO - Dolenjski muzej vabi v sredo, 7. marca, ob šestih zvečer v predavalnico na predavanje in demonstracijo na temo Med v zdravi prehrani. Svetovalka Kmetijskega zavoda Ljubljana Helena Mrz-likar bo predstavila uporabnost medu v prehrani. USPEŠNI SLIKARNICA IN USTVARJALNICA - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Novo mesto je pripravila likovno slikar-nico in lutkovno ustvarjalnico, ki sta ju vodili mentorici Nataša Kastelec oziroma Tatjana Grabrijan, namenjeni pa sta bili otrokom. Delavnici sta potekali skoraj tri mesece, in ker so bili mali udeleženci marljivi in delavni ter so se v tem času marsičesa naučili, so v sredo, 28. februarja, v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine pripravili zaključno prireditev, na kateri so pokazali, kaj znajo. Udeleženci likovne ustvarjal niče so pripravili razstavo, mladi lutkarji pa krajši lutkovni predstavi z lutkami in na sceni, ki so jih ob pomoči mentoric izdelali sami. Na sliki: mali lutkarji pred odrom po končani predstavi. (Foto: M. Markelj) PO KNJIGI ŠE MUZEJSKA ZBIRKA - Kulturno društvo Dvor je v petek, 2. marca, zvečer v dvorani na Dvoru pripravilo predstavitev zgodovinske monografije dr. Matije Žargija o znameniti dvorski železarni, ki je v skoraj stoletje dolgem delovanju vtisnila močan pečat Suhi krajini. Obsežno in tehtno je o železarni ter o pomenu Zargijeve knjige govoril dr. Stane Granda. Še posebej je poudaril, da bi Dvor moral dobiti muzejsko zbirko, kjer bi se obiskovalci lahko seznanili s tem pomembnim zgodovinskim spomenikom. Dr Zargi je z zapisi Breckerfelda, Trdine in poročevalca Dolenjskih Novic podal vzpon, razcvet in propad železarne. O načrtih o postavitvi muzejske zbirke je govorila tudi voditeljica predstavitve Zora Može, zahvalni nagovor pa je imel žužemberški župan Franc Škufca. Zanimiv kulturni večer, ki je privabil veliko poslušalcev, je z ubranim petjem obogatil mešani pevski zbor KD Dvor pod vodstvom Franca Možeta. (Foto: M. Markelj) Razstava grafik Martina Bohar in Damjana Stopar v Galeriji Luna NOVO MESTO - Na zadnji februarski dan so v Galeriji Luna na novomeškem Bregu odprli likovno razstavo, na kateri se predstavljata mladi ustvarjalki, diplomantki ljubljanske Akademije za likovno umetnost, Martina Bohar iz Murske Sobote in Damjana Stopar iz Sevnice, vsaka s štirimi izbranimi grafikami. Boharjeva je diplomirala pri prof. Branku Suhyju in pri njem tudi nadaljuje podiplomski študij, za svoje likovne dosežke pa je leta 1997 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Stoparjeva je diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu in nadaljuje z magistrskim študijem grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Obe sta že razstavljali doma in tudi v tujini, v Potsdamu, Pragi in Buenos Airesu. Kot je v uvodni besedi na otvoritvi povedala Barbara Barbič Jakše, se umetnici predstavljata z jedkanicami in potrjujeta, da umetniška grafika v klasični tehniki ne izgublja tekme s sodobnimi računalniškimi tehnikami, ki močno vdirajo v sodobno grafično ustvarjanje. NOVO MESTO - Na področju ljubiteljske kulture deluje veliko posameznikov in društev, ki bogate kulturno podobo našega vsakdanjika. Najbolj prizadevnim in požrtvovalnim Zveza kulturnih društev Novo mesto na podlagi razpisa vsako leto podeli odličja in priznanja. Slovesna podelitev priznanj za lansko leto je bila v soboto, 3. marca, zvečer v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Na prireditvi, ki jo je vodila Klavdija Kotar, sta predsednik ZKD Franc Plut in nekdanja tajnica Staša Vovk izročila dve odličji in deset priznanj, dobitnikom je s krajšim nagovorom čestital novomeški župan Anton Starc, z nastopi pa so večer obogatili kar odlikovanci sami, s pesmijo upokojenski zbor, s plesnim nastopom Kresova skupina, z verzi pa člana literarnega kluba Jadranka Zupančič in Sebastjan Podobnik. Odličje kot najvišje priznanje je prejel Mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto, ki neprekinjeno deluje že celih 45 let, zadnjih 19 let pa ga vodi Sonja Pirc. Dobitnica odličja je tudi Sanja Simič, ki že dve desetletji pleše v Folklornem društvu Kres, pomaga pri številnih opravilih, upravlja društveno blagajno ter vodi mladinsko in začetno skupino. Dobitniki priznanj pa so: Moški pevski zbor Gasilskega društva Šmihel za 25 let dela, oktet Adoramus iz Novega mesta za desetletnico prepevanja, Sonja Čibej za vodenje več zborov, Boštjan Poljanec za dolgoletno zvestobo Folklornemu društvu Kres, Literarni klub Dragotina Ketteja za vsestransko dejavnost, Aleš Makovec za vodenje pevskih zborov, Pavlina Avbar za 15-letno predsedovanje upokojenskemu zboru in Sonja Pirc za vodenje tega zbora. MiM Medletova v Ljubljani Razstava novejših del šentjernejske umetnice LJUBLJANA - V torek, 6. marca, zvečer so v Galeriji Gozdarskega inštituta Slovenije odprli razstavo novejših del slikarke Jožice Medle iz Šentjerneja. Otvoritev je obogatila s koncertom glasbena skupina Jake, v kateri igra tudi violinistka Jelena Ždrale, po rodu iz Novega mesta. Jožica Medle je v ljubljanski galeriji postavila na ogled 40 slik malega formata. Gre za dela, ki jih likovnica ustvarja na inventiven način. Z nanašanjem akrilnih barv na leseno podlago, prevlečeno s klo-bučevinastim papirjem, ter z izpiranjem in mehčanjem barvnih nanosov dosega specifične barvne učinke, ki njenim abstraktnim kompozicijam vdahnejo posebno izraznost. POTA § IN STfy5 dežurni poročajo Tuja gosta na Obrežju OBREŽJE - Slovenski notranji minister Rado Bohinc je pretekli konec tedna imel v gosteh nemškega in italijanskega kolega Otta Schilyja in Enza Bianca. Gosta sta si iz zraka ogledala slovensko jugovzhodno mejo, podrobneje pa prostore in delovne razmere na največjem hrvaško-slovenskem mejnem prehodu Obrežju. Za varovanje južne slovenske in prihodnje evropske meje bo potrebno storiti še marsikaj, da bo v skladu s schengenskimi standardi. Novomeški sodniki ne delajo po polžje Na Okrožnem sodišču v Novem mestu večina zadev ni starejših od dveh let - Struktura kaznivih dejanj se spreminja - Največ 20 let zapora ■ Delo na civilnem in gospodarskem oddelku zadovoljivo NOVO MESTO - Glede na nedavno vest v slovenskih medijih, da novomeški sodniki delajo po polžje, je na novinarski konferenci pretekli teden predsednik Okrožnega sodišča v Novem mestu Janez Smolej zatrdil, da to ne drži. Izbor dvajsetih naključno izbranih težjih spisov, ki jih je pregledalo Računsko sodišče v Ljubljani, pač ne more biti pravi pokazatelj dela dolenjskih sodnikov, “saj je spis lahko zelo obsežen, pa hitro rešljiv, lahko je pa zelo skromen po obsegu, a je treba vanj vložiti še in še naporov," je povedal Smolej in svoje izjavo podkrepil s podatkom, da na sodišču kar 87 odstotkov nerešenih zadev ni starejših od dveh let. PO GORIVO V REZERVOAR -27. februarja je neznanec na parkirnem prostoru podjetja Revoz v Got-ni vasi iz rezervoarja osebnega avta J. Š. iz okolice Novega mesta iztočil okrog 30 litrov goriva. AVTORADIO, DENARNICA -Neznanec je I. marca popoldne vlomil v avto na parkirnem prostoru v Trdinovi ulici v Novem mestu in ukradel avtoradio in žensko torbico z denarnico in kozmetiko. Lastnica B. K. iz Črnomlja je oškodovana za 50 tisoč tolarjev. PO BUNDO V ŠOLO - Iz garderobe OŠ Šmihel v Novem mestu je 1. marca izginila bunda I. H. iz Novega mesta, vredna okrog 15 tisoč tolarjev. UKRADEL 12 HRASTOV-Leta 1999 in v začetku leta 2000 je neznanec v Stari Lipi pri Vinici v gozdu, ki je last M. P., posekal in odpeljal 12 hrastov, vrednih 150 tisoč tolarjev. DENAR IZ BLAGAJNE - 28. februarja popoldne je neznanec v trgovini Čardak v Črnomlju iz blagajne ukradel 22 tisoč tolarjev. VLOM V HIŠO - 2. marca je neznanec na Otočcu vlomil v hišo, last D. B., in ukradel zlatnino, leta 1910 izdelano žepno uro in nekaj denarja, vse v vrednosti milijon tolar- j DIJAKINJA OB MOBI - Dijakinja N. G. iz Novega mesta je 2. marca v športni dvorani Marof v Novem mestu na klop odložila svoj mobi, ki pa je kasneje izginil. KRADEL V MERKURJU - V prodajalni Merkur na Kočevarjevi v Novem mestu je neznanec 3. marca s prodajne police ukradel DVD predvajalnik znamke Philips, vreden skoraj 80 tisoč tolarjev, VLOM V 9 AVTOMOBILOV - V noči na 4. marec je neznanec v Krškem vlomil v devet avtomobilov na parkirišču pred stanovanjskimi bloki. Ukradel je avtoradie in druge vrednejše predmete. V zadnjih šestih letih je bil pripad novih zadev lani največji, toda kljub enakemu številu zaposlenih je sodišče število nerešenih zadev ta čas zmanjšalo kar za pol. Zdaj jih je še 910. Povprečna storilnost novomeških sodnikov je bila lani v povprečju 150,3 odstotna, “kar je dober rezultat. To je možno zaradi solidne kadrovske zasedbe in pogojev dela. Imamo dosti razpravnih dvoran, vsak sodnik ima svoj kabinet z računalnikom,” je povedal predsednik sodišča Smolej. O delu kazenskopreiskovalnega oddelka je poročala vodja Milojka Gutman. Pripad zadev narašča,v zadnjem času predvsem kazniva dejanja velike tatvine, hude telesne poškodbe, kazniva dejanja z zvezi z mamili in orožjem, seveda pa je tudi vse več sprovajanja ilegalcev preko državne meje. V letu 2000 so na kazenskem oddelku obravnavali štiri primere umora, leta 1999 le enega, “medtem ko ostala kazniva dejanja bistveno ne odstopajo od obravnave preteklih let. Razveseljiv je podatek, da se je zmanjšala obravnava kaznivih dejanj povzročitve prometnih nesreč iz malomarnosti,” je povedala Gutmanova in dodala, da sodnika za mladoletnike žal opažata, da ti pogosto izsiljujejo, se ukvarjajo z mamili in nasilništvom. Lani je bilo odrejenih tudi več priporov, kar je posledice spremenjene strukture pripornikov (mamila, tujci itd.), tako da so novomeški zapori močno prenatrpani. Zanimiv je tudi pogled v kazensko politiko. Lani so najvišjo kazen izrekli Štefanu Mitroviču za kaznivo dejanje umora, in sicer 20 let zapora, Metodu Trobcu pa je bila izrečena enotna kazen 15 let zapora za poskus kaznivega dejanja umora. Kazni niso nizke tudi za pomoč pri sprovajanju ilegalcev: en storilec je O DELU SODIŠČA LANSKO LETO - Letos se bodo novomeški sodniki še bolj posvetili časovnemu reševanju zadev, "so obljubili na novinarski konferenci (na sliki od leve proti desni): Milojka Gutman, Janez Smolej, Nataša Gluhar - Kriimančič in Anton Panjan. (Foto: L. M.) Starejši - varujte se goljufov! KRŠKO - Na območju Sloveniji je bilo več primerov goljufij, ko so se kot oškodovanci pojavljali starejši občani. Na njihove domove so neznanci prihajali z izgovorom, da so člani humanitarnih organizacij in da pobirajo denar za bolne otroke in starejše. Goljufi imajo pri sebi kompletno dokumentacijo, s katero dokazujejo svoje članstvo tem organizacijam, za zneske pa izdajo potrdila o plačilu. Policija opozarja, daje potrebno pred kakršnim koli plačilom preveriti, ali takšna humanitarna organizacija ali združenje res obstaja, pa tudi resničnost navedb njenega zastopnika. Ponoči razgrajal M1HOVICA - 28. februarja nekaj po polnoči so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 50-letnega J. J. iz Straže pri Raki, ker je razgrajal in razbijal po vratih R. K. ter motil nočni počitek. Zažgal senik TRŽIŠČE - 27. februarja ob 9.45 je' osumljeni 39-letni N. U. iz okolice Tržišča z bencinom polil seno pod senikom, kije njegova in bratova last. Ogenj je zajel celoten senik. Materialna škoda znaša okrog 300 tisoč tolarjev. Policista stisnil za vrat TREBNJE - 5. marca dopoldne so policisti na hitri cesti št. 1 zaradi neprimerne hitrosti pri izvozu za Trebnje ustavili 2 Metnega hrvaškega voznika osebnega avta M. L. On in sopotnik nista uporabila varnostnega pasu, in ko je policist vozniku zaradi storjenih prekrškov izrekel mandatno kazen, se ta s tem ni strinjal. Iz policijskega avta je vzel dokumente in odšel proti svojemu avtu. Policist je zahteval, naj dokumente vrne, vendar je M. L. policista odrinil, ga z obema rokama zgrabil za vrat in ga močno stisnil. Ko je opazil, da prihaja drugi policist, se je usedel v avto in zahteval, naj to stori še sopotnik, da se bosta odpeljala. Policist je sopotniku to preprečil, voznik pa je z električnim kablom, prirejenim za napad, poskušal napasti policista, a sta se udarcu izmaknila in poklicala patruljo. Policisti so voznika nato obvladali in ga odpeljali na trebanjsko policijsko postajo. Odvzeli so mu prostost, s kazensko ovadbo pa so ga še isti večer privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novem mestu. t SLOVESNA PRISEGA SODNIKOV POROTNIKOV - V Kulturnem centru Janeza Trdine je pretekli teden za novo petletno obdobje prisegla druga generacija 137 sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Novem mestu. Na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik Višjega sodišča v Ljubljani Jernej Potočar, je predsednik novomeškega sodišča Janez Smolej opozoril na njihovo pomembno vlogo, ki ne pomeni le veliko čast, temveč predvsem posebno odgovornost, saj je vaš glas na sojenju enakopraven glasu profesionalnega sodnika. Inštitut porote zagotavlja vpliv javnosti na delo sodišča." Slovesna prisega sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Krškem je pred dnevi potekala tudi v tamkajšnjem kulturnem domu. (Foto: L. Murn) dobil leto in osem mesecev zapora, sodišče pa je izreklo dve leti zapora tudi storilcu za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi. Preiskovalni sodniki izrekajo vse več hišnih preiskav in glede na vse več tatvin mobilnih telefonov, “zato odrejamo Mobitelu, Debitelu in Simobilu, da nam v zvezi s tem dostavljajo ustrezne podatke,” je povedala Gutmanova. Med civilnimi spori so lani prevladovali tisti iz zakonskih in družinskih razmerij, saj statusne zadeve (razveze, izpodbijanje ugotavljanja očetovstva, spori o varstvu in vzgoji otrok) še vedno znašajo 36 odstotkov vseh obravnavanih zadev. Sledijo odškodninski in ostali spori. Kot je še povedala vodja civilnega oddelka Nataša Gluhar - Križmančič, so vrednosti spornega predmeta znašale 2 do 36 milijonovo tolarjev. Po besedah vodje gospodarskega oddelka Antona Panjana je stanje na vseh področjih zadovoljivo, zlasti pri sodnem registru. Število nerešenih zadev se je močno zmanjšalo pri gospodarskih sporih in rešujejo sproti že tudi letošnje zadeve. V letu 2000 so obravnavali manj stečajnih sporov, glede same strukture spisov pa gre za težje in zahtevnejše. Opazen je dvig vrednostni sporov; trenutno najvišji predstavlja plačilo 340 milijonov tolarjev, sledita pa še dva s preko 200 milijoni tolarjev. Med pomembnejšimi rešenimi zadevami je Panjan izpostavil stečajne postopke zoper Belt Livar Črnomelj, Adrio Caravan Novo mesto, Gorjance, tovorni promet Vavta vas, in Tesnila Trebnje ter prisilno poravnavo med dolžnikom Novoteksom Tkanina, d.d., Novo mesto in njegovimi upniki. Predlagane prisilne poravnave Inter Toba, d.d., Novo mesto in Hipota, d.o.o., Šentjernej so bile spremenjenje v stečajni postopek. “Osnovne težave tega področja so vnovčitev premoženja (npr. v tujini) in trajanje pravd, lažje pa je odslej v zvezi z izbiro stečajnih upraviteljev glede na potrebe licence,” meni Panjan. L. MURN Z nožem nad blagajničarko V prodajalni Tina trgovki zagrozil s kuhinjskim nožem -Nepridiprave, mlade Belokranjce, prijeli s pomočjo občanov NOVO MESTO - Torek, 27. februar, ni bil nekaj posebnega le zaradi pusta, temveč tudi zato, ker sta se ta dan na področju Policijske uprave (PU) Novo mesto zgodila kar dva ropa. O tem, kako so trije neznanci (no, enega so policisti kmalu prijeli, za ostalima še poizvedujejo) na cesti Mirna - Gomila ustavili in pretepli voznika osebnega avta ter mu jeklenega konjička tudi odpeljali, smo že poročali. V torek nekaj po 19. uri pa sta dva nepridiprava ropala tudi v novomeški prodajalni Tina v Šegovi ulici. Očitno ju je tja pripeljala svojevrstna lakota. Najprej je eden od neznancev v delikatesi naročil sendvič, drugi pa je s sendvičem že odšel do blagajne. Ko je prodajalka odtipkala znesek, ji je ta s kuhinjskim nožem zagrozil in zahteval denar. “Naskrivaj sem pritisnila na gumb za alarm, in ko mu nisem hotela izročiti denarja, je proti meni še enkrat iztegnil nož,” je pripovedovala prestrašena prodajalka. Nekaj denarja mu je dala, toda z vsoto ni bil zadovoljen. Odrinil jo je in si kar sam postregel, izpod pulta pa je vzel še zavoj cigaret. Lastnica trgovine je oškodovana za okrog 30 tisoč tolarjev. Ko je druga prodajalka slišala vpitje sodelavke, je skozi vrata skladišča stekla v bližnji lokal Tomi po pomoč. Neznanca sta tačas pobegnila, toda kot je povedal direktor PU Novo mesto Franci Povše, se je zahvaliti zavzetosti občanov, ki so tekli za nepridipravoma in ju zasledovali vse do bližnje železniške postaje, kjer sta imela parkiran avto. Zapomnili so si njegovo registrsko številko in tako policistom olajšali delo. Ti so roparje kmalu izsledili. Na podla- GROŽNJE OB BLAGAJNI - Ob tejle blagajni v trgovini Tina je mladenič izsiljeval prodajalko z nožem in si nato kar sam postregel z denarjem. (Foto: L. M.) gi 2. odstavka 157. čl. ZKP so zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa odvzeli prostost 20-letnemu D. Z., zaradi pomoči pri kaznivem dejanju ropa in sostorilstva pa so prostost odvzeli tudi 19-letnemu J. P. in 17-letnemu S. P., vsi so iz okolice Črnomlja. Zoper vse tri nepridiprave so policisti napisali kazensko ovadbo. “Primer pove, da se takšnih kaznivih dejanj ne splača početi. Zbranost oškodovancev, ostalih občanov in policije je prispevala k hitremu prijetju roparjev,” je povedal Povše. Po besedah načelnika Urada kriminalistične policije na PU Novo mesto Antona Olaja, lani na Dolenjskem ropov skorajda ni bilo, je pa vse več manjših premoženjskih dčliktov, kot so kraje mobijev, avtoradiev ipd., ki občane zelo motijo. Njihove aktivnosti bodo zato še bolj usmerjene v preprečevanje in odkrivanje takšnih kaznivih dejanj, seveda pa morajo ljudje za varnost svojega imetja najprej poskrbeti sami. L. M. Občanom zagotovili dobro varnost Direktor PU Novo mesto na posvetu z župani izrazil zadovoljstvo z delom policije v preteklem letu - Dobro sodelovanje - Veliko manjše premoženjske kriminalitete - Na cestah več mrtvih DOLENJSKE TOPLICE - “Dolenjski policisti smo lahko kar srečni, ker na našem področju živijo predvsem pridni, delovni in pošteni ljudje. Naši dobri rezultati pa so med drugim tudi sad dobrega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi oz. župani,” je na tradicionalnem posvetu z župani občine novomeške policijske uprave pretekli teden v gostilni Rog dejal njen direktor Franci Povše. Predstavil je delo policije v letu 2000. Zažgal svoje poslopje BREŽICE - Osumljeni 52-letni I. S. iz okolice Brežic je 4. marca okrog 15. ure podtaknil požar na svojem gospodarskem poslopju, kije kljub hitri intervenciji gasilcev v celoti pogorelo. Požar je ogrožal tudi sosednje objekte. Materialna škoda znaša okrog 300 tisoč tolarjev. Podana je kazenska ovadba. Pri čiščenju motorja zagorelo TREBNJE - Mladoletni D. K. iz Trebnjega je 2. marca popoldne v kurilnici stanovanjske hiše, kjer imajo stanovalci shranjena kolesa, z bencinom čistil svoje kolo z motorjem. Po nerodnosti je posodo z bencinom prevrnil in nekaj goriva je izteklo. Ker je bila vidljivost v kurilnici slaba, je mladoletnik prižgal vžigalnik, pri tem pa so se hlapi takoj vneli. Ogenj se je razširil na kolesa. Mladoletnik in občan sta požar pogasila, kasneje so prišli še gasilci, ki so prostor posipali s prahom. Škoda znaša 30 tisoč tolarjev. Podobno kot v državi so tudi na področju PU Novo mesto zaznali povečanje števila kaznivih dejanj, predvsem na račun manjših premoženjskih deliktov. V porastu so tatvine, predvsem mobitelov in avtoradiev, poškodovanja tuje stvari, lahke telesne poškodbe, izsiljevanja in ogrožanja varnosti. Ponosni so, da so skorajda vsa najtežja kazniva dejanja raziskali in so v slovenskem merilu po raziskanosti med nadpovprečno uspešnimi. “Ocenjujemo, da so varnostne razmere dobre, situacija je obvladljiva, našim državljanom pa smo uspeli zagotoviti visok nivo splošne varnosti,” je poudaril Povše. Policisti ugotavljajo, da hujša kazniva dejanja storijo povratniki, del pa tudi ljudje iz drugih področij, in prav slednje je težko odkriti. Neredki so primeri zlorabe mamil in Povše je omenil dobro sodelovanje s srednjimi šolami, zlasti novomeškimi, kjer so na področju problematike narkomanije veliko delali preventivno. Lani so novomeški policisti zasegli 2370 g marihuane, 10 g hašiša, 20,3 g heroina, 55 g kokaina, 106 tabletk ekstazi-ja, 58 jointov. Odkrili so tudi 930 sadik Cannabis sative. Povečalo se je tako število kaznivih dejanj kot prekrškov v zvezi z mamili, so pa policisti uspeli identificirati več preprodajalcev drog kot v preteklem obdobju. Mejna problematika je izstopala predvsem na področju ilegalnih prehodov, saj so se v primerjavi z letom 1999 povečali kar za 122 odstotkov (letos 281, lani 129), vendar pritisk na mejo ni bil tak kot v ostalih delih države. Največ ilegalcev so prijeli na območju Policijske postaje Črnomelj, v večji skupini so prestopili mejo le v enem primeru. “Tudi naprej bomo skušali prijeti čimveč ilegalcev in jih vrniti, trudili pa se bomo, da ne bi na našem področju nastal kanal organiziranega sprovajanja,” je dejal direktor uprave in pohvalil dobro sodelovanje ljudi ob meji, metno varnostjo. V 26 prometnih nesrečah je umrlo kar 27 ljudi, leto prej pa v 11 nesrečah 14 oseb. Več je tudi hudo telesno poškodovanih. Najpogostejši razlogi za nesreče so še vedno nepravilna stran in vožnje, neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja. Najbolj seje povečala udeležba kolesarjev. 11,2 odstotka povzročiteljev nesreč je vozilo pod vplivom alkohola, njihova povprečna koncentracija pa je znašala 1,62 promila. Ukrepanje policistov je lani znašalo 16 minut, kar je dobro, sicer pa so bili policisti deležni manj pritožb kot pre- SREČANJE DIREKTORJA Z ŽUPANI - Direktor PU Novo mesto Franci Povše (drugi z desne) je organiziral posvet z dolenjskimi župani. Vsi skupaj upajo na dobro sodelovanje še naprej. (Foto: L. M.) zlasti Črnomaljcev, upa pa tudi na boljši odziv Metličanov. Lani so policisti tujim varnostnim organom na podlagi sporazuma o vračanju oseb na skupni državni meji izročili 214 oseb. Lani je bilo ugodno stanje na področju javnega reda in miru. Množičnih kršitev ni bilo, policisti pa bodo še naprej posebej pozorni na lokale z nočnim obratovalnim časom. Novomeški policisti so lahko še najmanj zadovoljni z lansko pre- jšnje leto. Še vedno jih je največ s področja prometne varnosti. Župani občin, ki spadajo v področje PU Novo mesto, so sodelovanje s policisti označili za dobro, med problemi pa so v Šentjerneju, Semiču in Mirni Peči izpostavili težave z Romi, v Novem mestu vandalizem in slabo stanje javnega reda in miru v mestnem jedru, v Trebnjem premoženjske delikte in nevarnost mamil v zvezi z diskoteko Afrika... L. MURN VlTARlJ FINSKA SAVNA (od 80 do 100°C) Območje današnje Finske je bilo naseljeno že ob koncu ledene dobe, pred približno 10.000 leti. Zaradi ostrega podnebja se je ljudem hitro porodila želja po pregrevanju. In nastale so prve savne. Skozi stoletja se je gradnja savn izpopolnjevala, a obred je ostal več ali manj nespremenjen. Po 2. svetovni vojni je ta navada pognala korenine tudi drugje in danes je ta način savnanja v Evropi najbolj razširjen. Prav zaradi svojih lastnosti (suh, izredno topel zrak) je finska savna v Vitanju postavljena kot zadnja faza očiščenja. Tukaj nas visoka temperatura pripelje do potenja in to postane še intenzivnejše, ko strežnik polije vroče kamenje. Tako se skozi pore izločijo še zadnje kapljice toksinov (strupenih snovi), izboljša se prekrvavitev tudi najbolj oddljenih delov (dlani, stopal), z izmenjavo gretja in hlajenja telesa krepimo imunski sistem. V naši finski savni hkrati zajamete pozitivne učinke barv (kromoterapije) in kristalov kamene soli (kristaloterapije). Barve so naravni vir moči in jih naše telo ne sprejema samo preko oči, temveč se vpijajo v nas preko celega telesa in psihe. Fizikalno gledano ima vsaka barva drugo valovno dolžino in tako različne barve prebujajo v nas različna občutja. Na naše počutje pa poleg barv vpliva tudi zrak, ki ga vdihavamo. Svetilke iz kristalov kamene soli so naravni izvir negativnih ionov, s pomočjo katerih se v našem telesu hitreje vzpostavlja ravnovesje. Raziskave so pokazale, da takšen zrak ugodno vpliva na zdravljenje astme, senenega nahoda, zmožnost koncentracije, hitrejšega reagiranja in občutka svežine zraka. V Vitanju v Šmarjeških Toplicah smo zbrali zdravilne učinke vseh štirih naravnih elementov: ognja, vode, kamna in zraka, s katerimi je bilo človeštvo v dalnji preteklosti tesneje povezano. Vabimo vas, da jih ponovno odkrijete. i* rimska savna «* turška savna m finska savna » solarij bioklimatski vrt w masažna bazena Delovni čas: delavnik od 13. do 21. ure (v torek do 18. ure); sobota, nedelja in prazniki od 10. do 21. ure. Vsi, ki boste obiskali Vitarij v času od ponedeljka do četrtka, in boste oddali spodnji kupon boste lahko do 15. marca brezplačno uporabili tudi solarij Z oddanim kuponom boste sodelovali v nagradni igri. sMARIESKE TOPLICE Informacije. 07 30 73 230, 30 73 030 {ime in priimek) (naslov) {pošta) ZDRAVILIŠČE STRUN1AN • pKRKKZDRAVlUŠČf', (Pridi, (Doleti 'c, vadi (Primork Z brezplačnim avtobusnim prevozom v Zdravilišče Strunjan od ponedeljka, 12. marca, do ponedeljka, 19. marca 2001 Kaj vključuje program? -»avtobusni prevoz, 7polpenzionov v tnlah****, — posvet pri zdravniku, — jutranja skupinska telovadba v bazenu, -* kopanje v pokritem bazenu z ogrevano morsko vodo, turška, finska in infrardeča savna, -* sobotni ples, družabni in kulturni program. Cena: 39-200 SIT -* Cena velja na osebo v dvoposteljni sobi. Turistična taksa in zavarovanje nista vključeni v ceno. -* Cene že vključujejo vse popuste, nanje pa ni več dodatnih popustov. — Možnost plačila na tri obroke s čeki -* Popusti za otroke! — Doplačilo za polni penzion. 1.280 SIT. Avtobus bo 12. marca odpeljal iz Črnomlja in bo imel postaje v naslednjih mestih: Gradac, Metlika, Suhor, Koroška vas, Težka voda, Novo mesto, Trebnje, Ivančna Gorica, Grosuplje in Ljubljana. Iz Strunjana se bo avtobus vračal v ponedeljek, 19.3-2001, in bo imel postaje v istih mestih. Vjl* - Injorhvgcjjjžitirezervacije.: -gj e 05 67 64 547 in 67 64 416 r m Želimo povečati svojo prisotnost na območju Dolenjske, zato IŠČEMO TOYOTA POSLOVNEGA PARTNERJA NA OBMOČJU NOVEGA MESTA Zahtevani pogoji: • prodajni salon na atraktivni lokaciji • ustrezna servisna delavnica • izkušnje na področju prodaje in servisiranja avtomobilov Prosimo, da nam cenjene ponudbe s tehničnim opisom prodajnega salona, servisa in parcele (po možnosti priložite fotografije) ter kratko zgodovino podjetja dostavite po pošti ali osebno v roku 15 dni od objave tega oglasa ^-*^*****^ na spodnji naslov. Toyota Adria d.o.o. ——**"**"^ Brnčičeva 51 — ' 1000 Ljubljana Gorenje Indop, d.o.o. ^ projektiranje, proizvodnja in trženje industrijske opreme Zaradi povečanega obsega poslovanja in odpiranja novih trgov objavljamo prosta delovna mesta “projektant” v novo odprti poslovni enoti v Novem mestu ki obsegajo: • projektiranje raznih strojev in naprav • projektiranje električnih krmilij za stroje • izdelava programske opreme za krmilja • izdelavo idejnih tehničnih rešitev Pričakujemo: • inženirje ali diplomirane inženirje strojništva in elektrotehnike, • z delovnimi izkušnjami ali pripravnike • znanje vsaj enega tujega jezika • znanje računalniških programskih orodij za projektiranje. Ponujamo: • dinamično in ustvarjalno delo • zanimivo delovno okolje • možnost strokovnega razvoja • dodatno izpopolnjevanje • delovno razmerje za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Vabimo vse, ki vas naša ponudba zanima, da pošljete pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom na naslov: Gorenje Indop, d.o.o., Kadrovske in splošne zadeve Partizanska 12, 3503 Velenje Povabili vas bomo na razgovor in proučili možnost uresničevanja naših nadaljnjih skupnih interesov in poti. IM&csi? dim ft RADIO OGNJIŠČE Kum 105,9 Boč 107,3 r Subaru Forester Samo 4.840.000 sit (43.990 DEM) • Klima, •ABS, • 4WD, slika je simbolična AvtomarkeT TRGOVINA LEASING AvtomarkeT d.o.o., Dunajska c. 421, Ljubljana Črnuče Vroči telefon 01 561-35-25 POGOVOR Z GENERALNO DIREKTORICO TRIMA TATJANO FINK Zenske so zelo sposobne, a premalo korajžne Tatjana Fink vodi trebanjski Trimo že skoraj celo desetletje, za svoje uspešno delo v gospodarstvu je prejeta že več priznanj in nagrad, med najpomembnejše sodita priznanje manager leta 1999 in nagrada, ki ji jo je pred kratkim podelila Gospodarska zbornica Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke trajnejšega pomena. Poleg službe v Trimu pa je Finkova aktivna tudi v svetu Banke Slovenije, je predsednica nadzornega sveta v novomeški Krki, podpredsednica upravnega odbora pri novomeški območni Gospodarski zbornici, podpredsednica pri Združenju kovinske industrije Slovenije, pri Rokometni zvezi Slovenije, v upravnem odboru Združenja manager, od nedavnega pa je tudi predsednica društva Rastoča knjiga. Glede na to, da je na vodilnih položajih v gospodarstvu kot tudi v politiki malo žensk, nas je zanimalo, kako ji kot ženski uspeva poslovna kariera in kako ob tem uskladi skrb za družino. Je to sploh mogoče? • Kako ste se znašli na tem položaju v tako tipično moški dejavnosti? “Zelo enostavno, prijavila sem se. 1980 leta sem se v Trimu zaposlila, potem pa korak za korakom na različnih delovnih mestih nabirala izkuše-nje s področja financ, komerciale, mednarodne trgovine in tudi delno na tehničnem področju. Ko seje pojavila priložnost, sem jo zagrabila, vedoč, da se ne bo nikoli ponovila, dolgo sem razmišljala, ker sem se zavedala, da je to velika odgovornost in veliko angažiranje. Mož in hčerki so me podprli. Bilo je šest kandidatov in izbrali so mene.” • Kako so žensko vodstvo sprejeli zaposleni? “Preden sem se odločila kandidirati, sem se posvetovala tudi s sodelavci, ki so me pri tem podprli. Verjetno je malo nenavadno biti direktorica v podjetju, kjer so velik del zaposlenih moški, čeprav osebno zaradi tega nisem imela nikoli problemov. Verjetno je bilo na začetku morda pri delavcih malo nezaupanja, toda pridobiti zaupanje je na takem mestu ključno, ne glede na to, ali je vodilni moški ali ženska.” • Zakaj je po vašem mnenju tako malo žensk na vodilnih položajih? “Mislim, da so premalo ambiciozne in korajžne. Ženske so zelo sposobne in sama velikokrat pravim, daje veliko neizkoriščenega potenciala pri zaposlenih ravno pri ženskah. Isto vprašanje si postavljajo mnogi tudi v Evropi in ravno sedaj bo pri nas izšla knjiga irske avtorice, ki je proučevala, zakaj je na vodilnih položajih razmeroma malo žensk. O tem problemu so začeli razmišljati predvsem v razvitem svetu, in sicer iz povsem praktičnega razloga: vsi vemo, da nataliteta v razvitem svetu pada in da zmanjkuje moške delovne sile, zato mislim, da so naslednja leta velika priložnost za ženske. Osebno menim, da ženske v Sloveniji nimamo tako slabega položaja, biti pa bi morale bolj ambiciozne/ • Zakaj pa jih ni v politiki? “Vprašajte tiste, ki imajo ambicije biti v politiki, verjetno je isti problem kot na drugih področjih/ • Vi nimate teh ambicij? “Ne. Sem realistka in racionalistka in vem, kam sodim. Mislim, da sem človek, ki lahko naredi veliko dobrega v gospodarstvu, in da je tu moje mesto. Tu želim tudi ostati.” • Radi kuhate? “Kuham malo, saj sem čez teden po cele dneve odsotna, vsaj en dan ob koncu tedna pa rada kaj skuham, vendar pri tem ne kompliciram. Bolj kot obed mi veliko pomeni to, da smo kot družina skupaj in se kaj pogovorimo/ • Kako uskladite družinske obveznosti s službenimi? “K sreči imam že velike otroke, ko pa sta bili hčeri v osnovni šoli in v gimnaziji, je bilo veliko obveznosti. Toda odločila sem se, da imam družino, to je moj prvi projekt, najpomembnejši, in ne glede na to, da sem imela številne obveznosti, sem se trudila, da hčerki zaradi mojega dela nista posebej trpeli. Čas, ki sem ga imela na razpolago, smo res porabili zase.” • Praznujete dan žena? “Lepo je, če se te kdo spomni z rožo. Tako kot imam sama rada drobne pozornosti, tako sem rada pozorna tudi do drugih.” • Imate radi cviček? “Ja, kakšen kozarček že.” • Znamo Dolenjci oz. nasploh Slovenci dovolj narediti za svojo promocijo? “Rekla bi, da ne znamo dovolj, in zdi se mi, da se moramo nekaterih stvari še naučiti. Slovenci nimamo radi uspešnih ljudi, ki izstopajo iz množice. Američani znajo iz vsakega uspeha posameznika narediti velik pomp. Tudi mi bomo morali v tem smislu več narediti, vsi bi radi bili povprečje, to pa ne more biti nadpovprečno uspešno. Podpirati bomo morali take, ki so sposobni in pripravljeni se žrtvovati, da bodo potegnili vse ostale naprej. Na Dolenjskem imamo zelq veliko uspešnih podjetij, samo letos sva nagrado Gospodarske zbornice Slovenije prejela dva iz Dolenjske, poleg mene še Jože Murn. Zelo sem vesela, ko vidim, da so tudi drugi uspešni/ • Poslovna ženska mora skrbeti tudi za urejen videz, imate svojo modno stilistko? “Posebne stilistke nimam, imam pa svojo šiviljo, ki mi svetuje tudi glede barv, kombinacij in modelov, je pa dejstvo, da mi za to zmanjkuje časa. Ženska, ki hoče biti urejena, se mora za to potruditi. To pa ne velja le za ženske, ampak tudi za moške. Urejen videz vpliva na dobro počutje in samozavest, seveda pa za poslovno uspešnost to ni dovolj, v prvi vrsti je potrebno obvladati posel." • Kaj počnete v prostem času, kolikor ga pač imate? “Eno od dejavnosti je pospravljanje hiše. Zelo rada delam na vrtu, kjer ob koncu tedna poskrbim za rože. Ta stik z naravo mi veliko pomeni. Zelo rada tudi smučam, vsak teden enkrat pa grem na daljši pohod/ • Pravijo, da ženska, če je uspešna v poslovnem svetu, ne more biti dobra mati, žena, gospodinja? Je res tako? “S tem se nikakor ne strinjam. Prvi pogoj za to pa je ogromno energije, dobra organizacija. Mislim, da se vse to da dobro uskladiti. Morda je časa za družino malo manj, prepričana pa sem, da se otroci lahko ogromno naučijo od takih mam, predvsem, da nič ne pride samo od sebe in da je treba v življenju za uspeh veliko delati. Ni nujno, da si dobra mati, če si ves čas doma. Jaz sem sposobna delati več stvari in me to tudi veseli/ • Znate speči potico? “Glede na to, da v Trimu pečemo zelo dobre potice, mi je ni treba peči, pa tudi čas mi1 tega ne dopušča. Jo pa rada ponudim poslovnim partnerjem, v Trimu zelo radi promoviramo kaj slovenskega oz. dolenjskega, najbolj dolenjska sta seveda cviček in potica. In vsi so tega zelo veseli.” • Vam je kdaj žal, da ste se odločili za to delo? “Ne, nikoli. Rada delam, kar delam, tudi kadar ne gre vse gladko." • Ste zelo energična ženska, kako se sproščate in nabirate novo energijo? “Ko delam kakšen posel, sem skoncentrirana izključno nanj, kadar pa se sproščam, delo odmislim. Pri tem se lahko izključim, kot da bi obrnila gumb: ko ; 9 Ih OTiiiinifl DOLENTSKE TOPLICE SAMOPLAČNIŠKI PROGRAMI ZDRAVLJENJA REVMATSKIH OBOLENJ IN OSTEOPOROZE V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE (brez bivanja v hotelu) PROGRAM VSEBUJE: Si zdravniški pregled V tri terapije na dan po nasvetu zdravnika (skupaj 18) Si brezplačno kopanje v notranjem termalnem kopališču (skupaj 6) Si 2 predavanji z zdravstveno vsebino Cena: 16.160 tolarjev Termini izvajanja programov: REVMATSKA OBOLENJA: OSTEOPOROZA: 12.3. - 17.3.2001 19.3. - 24.3.2001 2.4. - 7.4.2001 23.4. - 28.4.2001 14.5. - 19.5.2001 21.5. - 26.5.2001 11.6. - 16.6.2001 18.6. - 23.6.2001 Informacije in rezervacije: ZDRAVILIŠEE DOLENJSKE TOPLICE telefon: (07) 39 19 400 (E* KRKkZDRAVI LIŠČf\ sem v službi, sem popolnoma v službi, ko sem doma, sem popolnoma doma. Posebno energijo mi daje družina, pomembno pa je, da se tudi dobro naspim/ • Ste kdaj razmišljali, da bi kandidirali za predsednico države? “Nisem/ • Razmislite, gotovo bi dobili veliko glasov. Hvala za pogovor. JOŽICA DORNIŽ Na fotografiji z mlajšo hčerko Polono na nedavni podelitvi nagrad GZS. Vaše delo je med najboljšimi! Naš mednarodni uspeh temelji na premišljeni in dosledni strategiji podjetja. Eden izmed ciljev te strategije je pridobivanje in podpiranje prvovrstnih sodelavcev. Za našo novo prodajalno V Novem mestu zaposlimo: 2 prodajalki Pogoji: - končana šola za prodajalce - dve leti delovnih izkušenj v trgovinski dejavnosti Z izbranima kandidatkama bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Kandidatke naj pošljejo prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: dm-drogerie markt d.o.o., Šmartinska 152, 1000 Ljubljana (za razpis). 0 izbiri bomo kandidatke obvestili \ '' J v roku 30 dni po končanem postopku. Mercator Mercator-Dolenjska, d.d. 8000 Novo mesto, Livada 8 objavlja I. Informativna objava za oddajo poslovnih prostorov v najem z zbiranjem pisnih ponudb. Neopremljeni poslovni prostor v etaži A Supermarket Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto: 1. lokal št. 1 lokal št. 2 lokal št. 3 lokal št. 4 lokal št. 5 lokal št. 6 lokal št. 7 lokal št. 8 v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri v izmeri 25.90 m2 26,20 m2 9,60 m2 16.80 m2 23,40 m2 19.80 m2 23.90 m2 24,30 m2 Lokal št. 1, 2 in 3 ter 7 in 8 je možno združevati. Izhodiščna najemnina znaša 25 DEM/m2 v tolarski protivrednosti. 2. Neopremljen poslovni prostor v kletni etaži Mercator Center Novo mesto, Podbevškova 4, Novo mesto: lokal št. 1 v izmeri 66,20 m2 lokal št. 2 v izmeri 48,20 m2 lokal št. 3 v izmeri 48,20 m2 lokal št. 4 v izmeri 41,90 m2 Lokale je možno združevati v večje enote. Izhodiščna najemnina znaša 25 DEM/m2 v tolarski protivrednosti. II. Objava za oddajo v najem z zbiranjem pisnih ponudb. 3. Center Črnomelj, Zadružna cesta 16, Črnomelj. Lokal, sedanji darilni program, pred samopostrežbo, v izmeri 70 m2. Izhodiščna najemnina znaša 25 DEM/m2 v tolarski protivrednosti. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO: • Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe in ponujeno kupnino, oziroma najemnino. • Najemnik poleg najemnine plača vse obratovalne stroške in pripadajoči davek. • Ostali pogoji bodo določeni s pogodbo. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh od objave na Mercator Dolenjska, d.d., Livada 8,8000 Novo mesto, s pripisom “Javni razpis” z navedbo zaporedne številke, na katero se ponudba nanaša. Ogled je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je Franc Jevnikar (Novo mesto, Livada 8), tel.: 07/373-07-11 ali 07/373-07-19 ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRINI® SLOVENIJA TEL tel.(01) 436 53 90, lax(01) 436 85 20, www.iniefmarkeiing.si I N T E R MARKETING Na pragu osmine finala Suprolige Napeto srečanje odločeno v končnici - Po drugi zaporedni domači zmagi so novomeški košarkarji z eno nogo že v nadaljevanju tekmovanja v Suproligi Borštu humanitarni turnir v Leskovcu LESKOVEC - Športno društvo Veliki Podlog je 24. in 25. februarja v Leskovcu pripravilo humanitarni turnir v malem nogometu za pomoč pri nakupu invalidskega vozička za Martina Kerina, na katerem je nastopilo 24 moštev iz širše okolice. Slavili so igralci Boršta, ki so šele po streljanju kazenskih strelov premagali moštvo Klape iz Krškega, v tekmi za tretje mesto pa so bili nogometaši Gostilne Prah iz Velikih Malenc boljši od moštva Zidakov iz Šentjerneja. Najboljši strelec turnirja je z 10 zadetki postal Roman Plankar (Gostilna Prah), najboljši vratar pa Marjan Jazbec (Boršt). Športno društvo Veliki Podlog in Martin Kerin se še posebej zahvaljujeta trem prvouvr-ščenim moštvom, ki so se odpovedala denarnim nagradam, in vsem donatorjem. Uspešni brežiški in novomeški metalci BREŽICE, NOVO MESTO - Na državnem atletskem prvenstvu v metih v Kopru so s kopico medalj prišli domov novomeški in brežiški atleti. V metu kladiva je pri članicah zmagala Novakova (FIT), pri članih je zmagal Kevo pred Herakovičem in Grubičem (vsi FIT), pri mlajših mladincih pa Hren (Novo mesto). V metu diska je med člani Novomeščan Meglič osvojil tretje mesto. NOVO MESTO - Pred skoraj polno dvorano Leona Štuklja košarkarji Krke Telekoma niso prikazali vrhunske igre, a so vknjižili par novih točk, kar je najpomembnejše, saj v košarki ne šteje umetniški vtis, temveč končni izid. Z ne ravno bleščečo igro pa znajo na pomembnih tekmah zmagovati le velika moštva. V zadnjih minutah tekme, ki so jo Novomeščani dobili s 97:92, je vnovič odločila izvrstna obramba Saše Dončiča in tovarišev. S šesto zmago v Suproligi so Novomeščani z eno nogo že v osmini finala, saj je največji tekmec za osmo mesto v skupini nemški Bayer iz Leverkusna dan predtem izgubil na gostovanju pri Iraklisu. Nemci bi morali za napredovanja v zadnjih dveh tekmah obakrat zmagati - doma (že sinoči) s Partizanom in v zadnjem krogu še v gosteh proti Scavoliniju, kar je malo verjetno, krkaši pa bi morali obe tekmi - danes v Franciji pri Pau Orthezu in čez teden dni doma z Oostendejem - izgubiti. V novomeškem taboru so pričakovali težko tekmo s Švedi, saj je nad celotnim moštvom viselo veliko breme odgovornosti zmage proti zad-njeuvrščenemu moštvu skupine B. Plannja Basket pa v Novem mestu ni imela kaj izgubiti, zato so njeni košarkarji, čeprav brez dveh pomembnih igralcev, igrali zelo sproščeno in Novomeščanom vsilili svoj slog igre s hitrim zaključevanjem napadov. V igri brez trdih obramb so se gostje z mrzlega severa, ki jim je zapoznela zima na Dolenjskem očitno dobro dela, dobro znašli in vseskozi držali rezultatski stik z novomeškimi košarkarji. Ti so sicer nekajkrat s tršo obrambo in izdelanimi napadi gostom pobegnili za osem točk, sredi tretje četrtine celo za 13, a so prednost zaradi nespametne igre v samo nekaj minutah zapravili. Gostom se je ponudila priložnost za zmago v zadnjih minutah tekme, ko so povedli za dve točki. Novomeščani pa so se zbrali in s čvrsto obrambo, ki jih je krasila dobršen del sezone, košarkarje Plannje povsem zaustavili, zbrani pa so bili tudi pri izvajanju prostih metov, svoje so z glasno podporo s tribun prispevali zvesti navijači in pomembna zmaga je zasluženo ostala v Novem mestu. Če je bilo v prejšnjih tekmah veliko pripomb na sojenje, sta tokrat sodnika iz Italije in Turčije solidno opravila svoje delo, ki so ga spremljale budne oči prvih mož Suprolige - Čeha Lubomira Kotlebe in Hrvata Mirka Novosela. Zmago košarkarjev Krke Telekoma pa je pozdravil tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki si je po odprtju knjižnice vzel čas še za ogled zadnjega dela tekme. . V predzadnjem krogu bodo novomeški košarkarji nocoj igrali v Franciji s Pau Orthezom, ki jih je v Novem mestu tesno premagal, a so krkaši takrat nastopili brez poškodovanega kapetana Simona Petrova in Joeya Courtneya. Če je Bayer sinoči izgubil, so si Novomeščani že zagotovili podaljšanje evropske sezone. In v tem primeru bodo zagotovo zaigrali neobremenjeno. Zato zmaga ne bi bila nikakršno presenečenje, saj so krkaši že večkrat dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi ekipami v skupini. JOŽE ŽURA NAJBOLJŠI STRELEC - Kranjčan v vrstah novomeških košarkarjev Drag-iša Drobnjak je bil v tekmi s Švedi z 20 točkami najboljši strelec pri domačih. (Foto: P. Klinc) Da bi se ponovila lanska sezona Skupščina kolesarskega kluba Krka Telekom - 15 zmag profesionalnih kolesarjev - Obetavni rod starejših mladincev že žanje uspehe NOVO MESTO - Na redni letni skupščini Kolesarskega kluba Krka Telekom so potrdili opravljeno delo za lani in načrte za letošnjo sezono. V upravni odbor kluba, ki ga je v preteklem dvoletnem mandatu uspešno vodil Franci Berlan, so bili poleg dosedanjih članov predlagani novi iz vrst pokroviteljev, in sicer Robert Požar (Mapei), Bojan Peljhan (Adria Mobil), Marjan Šonc ( Telekom) in Peter Miklavčič (Krka). Lansko leto je direktor kluba Mirko Fifolt ocenil kot eno najuspešnejših doslej v vsej zgodovini kluba. Profesionalno moštvo je v četrtem letu nastopanja doseglo 15 zmag na dirkah za točke svetovnega pokala in sedem zmag na drugih dirkah, pet drugih mest in osem tretjih. Skupaj so osvojili 588 UČI točk, kar je Krko Telekom uvrstilo na 43. mesto na svetu med ekipami TT/2. Uroš Murn pa je na 01 v Sydneyju osvojil 32. mesto na cestni dirki. Po nekaj sušnih letih so novomeški kolesarji dosegli vrhunske rezultate v kategoriji starejših mladincev, kar je najboljši obet, da v Novem mestu raste nov rod kolesarjev, ki gredo po stopinjah Papeža, Štanglja, Murna, Derganca in drugih. V moštvu trenerja Bogdana Finka sta po rezultatih izstopala Tomaž Nose in Jure Zrimšek. Tomaž Nose je kot prvi Slovenec zmagal na dirki za svetovni pokal v Avstriji in osvojil peto mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji v cestni vožnji, osvojil je tudi tri naslove državnega prvaka in sezono končal kot osmi mladinec na svetu (lestvica UCI). Jure Zrimšek seje izkazal na svetovnem prvenstvu na veledromu v Italiji s 4. mestom v vožnji na točke. Poleg tega je osvojil tri naslove državnega prvaka in zmagal na dirki po Istri. Sezona starejših mladincev je bila po oceni trenerja Bogdana Finka vrhunska, morda je manjkala le še pika na i - medalja na svetovnem prvenstvu, ki seje izmuznila za las, tako da Bogdan Fink še naprej ostaja edini slovenski kolesar z medaljo s svetovnega prvenstva. V kolesarskem klubu Krka Telekom že leta posvečajo posebno pozornost najmlajšim, saj se zavedajo, da brez podmladka v prihodnosti ne bo več pravih rezultatov. V ta namen organizirajo šolska prvenstva, na katerih odkrivajo skrite talente in jih nato povabijo v klub. Za pozitivne so se izkazale posebne šolske delavnice z obiski najboljših tekmovalcev. Klub je znan, da vsako leto porine v ospredje enega ali več domačih kolesarjev, ki so sposobni dosegati vrhunske rezultate. Letos bodo že peto sezono iz najboljših domačih kolesarjev sestavili edino slovensko profesionalno ekipo. Moštvo bo v primerjavi z lani, ko ga je sestavljalo 16 poklicnih kolesarjev, pol manjše. Temu bo ustrezno nižji proračun kluba, ki naj bi znašal 126 milijonov tolarjev oziroma 20 milijonov manj kot lani. Pomemben del dejavnosti kluba je organiziranje tekmovalnih dirk. V maju bodo pripravili že 8. mednarodno dirko Po Sloveniji, v juliju 24. VN Krke in 6. mednarodni kriterij Telekoma, pozabiti pa ne gre meddruštvenih dirk za mlajše kategorije in rekreativnih kolesarskih prireditev. JOŽE ŽURA Suhokranjci premagali Prleke ŽUŽEMBERK - Odbojkarji Žužemberka so v drugi državni ligi minuli konec tedna premagali okrepljeni Ljutomer s 3:2 v nizih in storili še korak bližje k ponovni uvrstitvi v prvo ligo. Žužemberčani so bili zelo blizu osvojitve vseh treh točk, a so zaradi lastnih napak tekmo dobili šele v petem nizu. Štiri kroge pred koncem imajo Suhokranjci pred tretjeuvrščenim Triglavom iz Kranja dve točki prednosti. Prihodnji krog bo morda že odločilen, saj bodo Žužemberčani gostovali pri drugi ekipi Salonita, Triglav pa odhaja na vroče gostovanje v Šoštanj. Uspešni le kegljači NOVO MESTO - V 15. krogu 3. lige zahod so kegljači Novega mesta doma premagali moštvo Poštarja z 8:0, Rudar pa Portorož z 6:2. Slabše so se odrezale kegljačice v L B. ligi, saj so Trebanjke s 3:5 izgubile s trboveljskim Rudarjem, Črnomaljke pa z Miroteksom s 6:2. Obe ekipi se bosta morali v zadnjih treh krogih krepko potruditi, da obdržita prvoligaški status. (N. G.) KOŠARKA Suproliga, skupina B, 16. krog - KRKA TELEKOM : PLANNJA BASKET 97:92 (23:24, 48:42, 73:72); športna dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2.000, sodnika: Cicoria (Italija), Biricik (Turčija). KRKA TELEKOM: Anzulovič 9, Jevtovič, Dončič 13 (1:2), Petrov 8, Mihajlovič, Davison 10 (2:2), Grum 19 (3:4), Drobnjak 20 (3:4), Courtney 15 (2:2), Capin, Mirkovič, Arapovič 3 (1:2); PLANNJA BASKET: Patieju-nas 9 (1:2), Lundahl 17 (6:8), Parn 19 (6:6), Aulander 6 (4:5), Thomas 17 (2:3), Nicholas 24 (0:2). Prosti meti: Krka Telekom 12:16, Plannja Basket 19:26. Met za dve točki: Krka Telekom 32:58, Plannja Basket 23:48. Met za tri točke: Krka Telekom 7:22 (Petrov 2, Grum 2, Anzulovič, Drobnjak, Courtney), Plannja Basket 9:20 (Parn 3, Thomas 3, Patiejunas 2, Lundahl). Skoki: Krka Telekom 42 (31 + 11), Plannja Basket 39 (33 + 6). Osebne napake: Krka Telekom 25, Plannja Basket 17. Drugi izidi v skupini B: lraklis : TSV Bayer 04 98:87, Scavolini : Oostende 118:97, Partizan : Efes Pilsen 79:68, Pau Orthez : Mac-cabi Tel Aviv 80:93. Lestvica skupine B: 1. Maccabi Tel Awl6 13 3 1426:1199 29 6. Rogla 22 II 11 1840:1896 33 2. Efes Pilsen 3. Partizan 4. lraklis 5. Scavolini 6. Pau Orthez 7. Oostende 8. Krka Telekom 9. TSV Baver 04 10. Plannja Basket 16 II 16 II 5 1290:1210 27 5 1338:1327 27 9 7 1337:1327 25 8 8 1402:1333 24 8 8 1304:1278 24 7 9 1301:1376 23 6 10 1246:1309 22 5 11 1375:1436 21 2 14 1222:1446 18 7. Helios 22 8. Triglav 22 9. Kemoplast Alpos 22 10. Zagorje 22 11. Savinjski Hopsi 22 12. Loka kava 22 9 13 1752:1789 9 13 1637:1734 8 14 1904:2011 6 16 1781:1981 5 17 1722:1956 3 19 1689:1996 Lestvica skupine A: 1. CSKA Moskva 28, 2. Panathinaikos 27, 3. Croatia Osiguranje 27,4. Ulker 26, 5. Alba Berlin 24, 6. Asvel 24 itd. Liga Kolinska, 22. - zadnji krog 1. dela: KRKA TELEKOM : SAVINJSKI HOPSI 97:82 (23:25, 51:52, 75:67); športna dvorana Leona Štuklja, gledalcev 1000, sodnika: Gojkovič (Ljubljana), Boltauzer (Maribor); KRKA TELEKOM: Jevtovič 4 (2:2), Dončič 21 (9:11), Petrov 16 (5:6), Davison 16(2:2), Grum 17 (0:2), Drobnjak 7 (3:4), Courtney 12 (2:4), Mihajlovič 2, Arapovič 2 (2:2); SAVINJSKI HOPSI: Kadič 20, Milačič 18 (1:1),Hughes 13(1:4), Ručigaj 11 (4:8), Gorjup 10(2:2), Cizej 6 (2:2), Tomovič 4 (2:4. Prosti meti: Krka Telekom 25:33, Savinjski Hopsi 12:21. Met za dve točki: Krka Telekom 27:47, Savinjski Hopsi 23:48. Met za tri točke: Krka Telekom 6:18 (Petrov 3, Grum 3), Savinjski Hopsi 8:19 (Kadič 4, Hughes 2. Ručigaj. Milačič). Osebne napake: Kraka Telekom 24, Savinjski Hopsi 26. Drugi izidi: Union Olimpija : Kemoplast Alpos 106:49, Zagorje Banka Zasavje : Kraški zidar 100:67, Rogla Zreče : Geoplin Slovan 96:95, Loka kava : Triglav 58:67. Pivovarna Laško : Helios 88:67. lestvica po koncu prvega dela: 1. Union Olimpija 22 21 1 2003:1440 43 2. Krka Telekom 22 21 1 1944:1622 43 3. Pivovarna Laško 22 15 7 1960:1847 37 4. Geoplin Slovan 22 13 9 1820:1746 35 5. Kraški zidar 22 11 11 1658:1792 33 ROKOMET 1. A DRL, moški, 14. krog -TRIMO TREBNJE : AVTOMI-KOL1Č RUDAR 37:30 (21:13); TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 3, Hribar, Mežnaršič, Kozoma-ra 8, Radelj, Kovač, Šavrič 3, Veselinovič 6(1), Likavec, Pekolj, Gradišek 8, Stojanovič 9(1), Škof; AVTOMIKOLIČ RUDAR: Stojakovič 10, Čop 6 (3), Tržan 5 itd. Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 2 (2), Avtomikolič Rudar 3 (3). Izključitve: Trimo Trebnje 8, A. Rudar 12 minut. INLES RIKO : CELJE PIVOVARNA LAŠKO 25:34 (13:21); INLES RIKO: Grm, G. Ilc 5 (2), Košir 2, Vintar, Krže 1, J- Ilc 1, N. Hojč 5, Mihelič, Kersnič, Mikulin 3, Merhar 5, Košmrlj, Škaper 3; CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pungartnik 7, Vugrinec 7, Žvižej 6, Bedekovič 5 itd. Sedemmetrovke: Inles Riko 2 (2), Celje Pivovarna Laško 2 (3). Izključitve: Inles Riko 6, Celje Pivovarna Laško 10 minut. VELIKA NEDELJA : DOBOVA 23:22 (13:11); VELIKA NEDELJA: Bezjak 8, Cvetko 3 itd. DOBOVA: Medved, Džapo 4(1), Plazar 2, Bogovič 2, Voglar 1, Barešič, I. Derzič 3, Urbanč 3(1), Aljič, Kranjčič 3, Supančič, S. Derzič, Radanovič, Stanec 4. Sedemmetrovke: Velika Nedelja 2 (3), Dobova 2 (2). Izključitve: Velika Nedelja 6, Dobova 8 minut. Drugi izidi - Slovan : Termo 30:32, Gorenje : Prevent 26:21, Pivka Perutninarstvo : Mobitel Prule 67 18:26. Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 27, 2. Mobitel Prule 67 24, 3. Prevent 21,4. Gorenje 21,5. Avtomikolič Rudar 16, 6. Velika Nedelja 16, 7. Trimo Trebnje 14, 8. Termo 11, 9. Slovan 8, 10. Dobova 5, 11. Inles Riko 4, 12. Pivka Perutninarstvo 1. l.A DRL, ženske 17. krog -BURJA ŠKOFIJE : GRAMIZ KOČEVJE 28:26 (15:10); lestvica: 1. Krim Eta N. Roberts 32, 2. M Degro Piran 28... 8. Gramiz Kočevje 9, 9. Burja Škofije 8. 10. Vegrad Velenje 4. ODBOJKA l.DOL, ženske, 18. - zadnji krog - FORMIS BELL MIKLAVŽ : TPV NOVO MESTO 3:1 (26, -19, 21, 18); TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenčeva, Muhič, Vernig, Rajak, Novinec, Štan-gelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Čoralič, Križ. Drugi izidi: ZM Ljutomer : NKBM Meltal Maribor 0:3, Ljub-Ijan : Kemiplas 2:3, Elektrologis-tika Ptuj : Venus Frupi ŠOU 0:3, HIT N. Gorica : B&L Utrip Šempeter 3 : 0. Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 54, 2. Kemiplas Koper 41, 3. Ljubljana 39, 4. HIT N. Gorica 37, 5. ZM Ljutomer 30,6. B&L Utrip Šempeter 25, 7. For-mis Bell Miklavž 15,8. TPV Novo mesto 15, 9. Venus Frupi ŠOU 9, 10. Elektrologistika Ptuj 5. Boljše igre proti boljšim ekipam Odbojkarice TPV so s porazom v zadnjem krogu končale prvenstvo na osmem mestu - Davek zaradi nujnega pomlajevanja ekipe ni bil prehud NOVOMEŠČANI NA SVETOVNO PRVENSTVO V BANGKOK - V glavnem mestu domovine tajskega boksa bo od Z do 19. marca pod okriljem svetovne organizacije I.A.M.T.F. potekalo svetovno prvenstvo v amaterskem tajskem boksu. Slovenijo bodo zastopali tudi člani kluba Scorpion iz Novega mesta: mednarodni predstavnik in selektor Iztok Vorkapič, maser in pomožni trener Matjaž Bučar in tekmovalec Jože Trlep, moštvo pa dopolnjujejo še tekmovalec Dejan Madjarevič (Mengeš) ter sodnika Ines Majcen in Sašo Hanj-šek. Njihov odhod na svetovno prvenstvo, na katerem bo sodelovalo 78 držav, so med ostalimi podporniki omogočiti Foto Asja, /7Z PVC stavbno pohištvo Jurka vas in Trgovina Roni. Slemenšek z normo za svetovno prvenstvo GLOBOKO - Na prvem pokali strelske zveze Slovenije v streljanju na glinaste golobe je mladinec Rudarja iz Globokega Marko Slemenšek s 108-imi zadetki v rednem delu prepričljivo zmagal v mladinski konkurenci in s tem izpolnil normo za svetovno prvenstvu, ki bo konec aprila v Egiptu. Drugo mesto je osvojil njegov klubski kolega Jani Šekoranja. NOVO MESTO - Odbojkarice TPV-ja so v zadnjem krogu rednega dela prvenstva na gostovanju v Mariboru pri neposrednih tekmicah za sedmo mesto, Kormis Bell Miklavžu, izgubile s 3:1 in tako sezono končale na skupnem osmem mestu. Za ohranitev sedmega mesta bi potrebovale osvojitev vsaj dveh nizov, vendar so priložnost zapravile že v prvem nizu v katerem so imele kar dve zaključni žogi za osvojitev seta, a je bila sreča na strani domačink. Drugi niz so Novomeščanke dobi- 18 let, so sezono končale na osmem le gladko na 19, nerešljiva uganka za Mariborčanke pa je bila Bolgarka Nenčeva. V tretjem nizu je bilo izenačeno do 12. točke, nato pa so Mariborčanke z borbeno igro zaustavile prodorni novomeški napad in niz dobile na 21. V četrtem nizu pa so se Novomeščanke povsem predale in Štajerke so se veselile zmage in sedmega mesta na lestvici. Močno pomlajene odbojkarice TPV-ja, starejše od 20 let so le Katja Vernig in obe tujki, Bolgarka Nenčeva ter Jugoslovanka Borki, ostale domače igralke pa so stare med 15 in mestu. Cilj, obstanek v ligi. so dosegle brez večjih težav. Na prvenstvu so igrale sprejemljivo, presenetljivo dobro igro so pokazale proti boljšim ekipam. Petouvrščeni Ljutomer so premagale kar dvakrat, tretji, Ljubljani, so odvzele točko, neporaženim Mariborčankam so uspele odščipni-ti enega od le treh izgubljenih nizov. Če bi tako zbrano igrale proti slabšim ekipam, bi bila tudi končna uvrstitev višja. Predsednik ŽOK TPV Bojan Vernig ocenjuje, da davek, ki ga je bilo potrebno plačati ob nujni menjavi generacij, ni bil previsok, saj so dekleta ohranila prvoligaški status. Članska ekipa je za letošnjo sezono končala s tekmovanji, zato bosta obe tujki odpotovali domov. Trener iz Jugoslavije Slobodan Nikolič, z njegovim delom so v klubu zelo zadovoljni, pa se bo do konca sezone povsem posvetil delu z mladimi, saj v klubu trenira okoli 200 odbojkaric. Kadetinje se bodo borile za deveto mesto na državnem prvenstvu, starejše deklice pa so si priborile nastopanje v A-ligi. In prav iz te zelo nadarjene selekcije naj bi čez nekaj let dobili jedro nove generacije novomeških odbojkaric, ki naj bi merile v sam vrh slovenske ženske odbojke. Do tedaj pa si bodo morali v klubu za ohranitev prvoligaškega statusa, ki pomeni dodaten motiv za vse igralke, pomagati z nakupi igralk iz drugih okolij. . . JOŽE ŽURA Dve zmagi Žuliča PREČNA - Na prečenskem letališču je Aeroklub Novo mesto pripravil tekmovanje v letalskem modelarstvu za 19. memorial Stojana Kranjca, kije obenem štel tudi za Pokal Slovenije 2001. Med 49 tekmovalci iz osmih in dveh hrvaških klubov je v zahtevnem vetrovnem in deževnem vremenu novomeški tekmovalec Damjan Žulič z dvema zmagama dokazal, da je odlično pripravljen tudi za Svetovno prvenstvu, ki bo oktobra v Kaliforniji. Zmagal je tako v kategoriji jadralni modeli F1A kot tudi v kategoriji modeli na pogon z gumo. Njegov klubski kolega Borut Žulič je v kategoriji jadralni modeli F1A člani osvojil 2. mesto, Aljaž Bruner in Avon Bečirovič pa sta bila v mladinski kategoriji jadralnih modelov F1H četrti oz. sedmi. S Polzeljani lažje kot pred leti Se pred dvema letoma je bil to derbi moštev iz velike četverice - Zdaj so Novomeščani premočni za moštvo, ki mu grozi izpad iz lige cer proti Unionu Olimpiji v hali Tivoli. Z Olimpijo si delijo enak izkupiček, vendar imajo Ljubljančani boljšo razliko v koših v medsebojnih dvobojih. Na takšen razplet pred začetkom prvenstva si v Novem mestu niso upali pomisliti niti največji optimisti. V nadaljevanju bo težje, saj bodo Novomeščani najmanj do konca marca igrali v dveh tekmovanjih, medtem ko bo Olimpija po izpadu iz Evrolige vse moči usmerila v domače prvenstvo. To se bo nadaljevalo že v soboto, ko bo Krka Telekom doma igrala z Geoplinom Slovanom. JOŽE ŽURA NOVO MESTO - Tekma zadnjega kroga prvega dela prvenstva je bila podobna mnogim v letošnji domači sezoni, ko gostujoča moštva v prvem delu igrajo enakovredno z Novomeščani. Ko pa ti prestavijo v višjo predstavo, je vprašanje o zmagovalcu kaj hitro rešeno. Razlika med prvima dvema - Unionom Olimpijo in Krko Telekomom na eni strani in drugimi moštvi na drugi - je pač letos prevelika. Horvat v državno reprezentanco NOVO MESTO - Člani namiznoteniškega kluba Novo mesto so minuli vikend nastopili na Državnem prvenstvu v Murski Soboti. Mitja Horvat se je z osvojenim tretjim mestom - v enakovrednem boju je izgubil le z državnim prvakom Bojanom Tokičem - uvrstil v državno reprezentanco za nastop na bližnjem evropskem prvenstvu. Na državnem prvenstvu sta nastopila tudi Matjaž Retelj in Tomaž Kralj, ki sta se uvrstila med šestnajst najboljših. Savinjski Hopsi, ki so sicer le še bleda sence nekdanjega moštva s slovenskega košarkarskega vrha, so začeli zavzeto in dobili prvo četrtino za dve točki, ob polčasu pa so vodili z 52:51. Novomeščani so v tem obdobju, očitno utrujeni po četrtkovi tekmi v Suproligi, igrali premalo zavzeto v obrambi, saj je Polzeljan Kadič do odmora dosegel 18 točk, od tega štiri trojke, poleg tega so krkaši izgubili tudi 12 žog. V nadaljevanju so novomeški košarkarji z bolj zavzeto igro zaustavili Kadiča, ki je do konca dosegel le še dve točki, sami pa so polnili koš Polzeljanov tudi iz drugega ali tretjega napada, tako da je na koncu razlika znašala Pohod na Nanos NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto vabi, da se jim v soboto, 17. marca, pridružite na enodnevnem planinskem pohodu na Nanos. Odhod bo ob 6. uri s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje, hoje pa bo skupaj za pet do šest. Prijave za izlet do zasedenosti avtobusa oz. najkasneje do četrtka ,15. marca, in vse podrobnejše informacije dobite pri Mojci Verček Rems na telefonsko številko 041 745 849. V petih letih do prve lige Rokometašice Škocjana so si krog pred koncem prvenstva priigrale prvo mesto v I. B državni ligi ŠKOCJAN - Ko so pred dobrimi petimi leti v Škocjanu začeli razvijati ženski rokomet, jim še na misel ni prišlo, da si bodo v tako kratkem obdobju priigrali mesto med najboljšimi slovenskimi ženskimi rokometnimi ekipami. Pogoji za delo niso najboljši, vse drugo pa je tako, kot mora biti, zato zadnji uspeh rokometnih delavcev v Škocjanu in njihovih mladih rokometašic ni slučajen. S trdim in požrtvovalnim delom se pride namreč zelo daleč. Med tiste, ki imajo veliko zaslug, daje Dolenjska spet dobila rokometno ekipo, ki bo igrala v republiški ligi, vsekakor sodi trener Jože Mitag, naš sogovornik. Kaj pomeni ta veliki uspeh škocjanskega ženskega rokometa? Dolenjska je pred leti imela v republiškem vrhu kar dve ženski rokometni ekipi (Novo mesto in Šentjernej), vendar ker se športni delavci niso znali sporazumeti, da bi prišlo do združitve najboljših rokometašic v en močan klub, je potem vse šlo rakovo pot. Zdaj smo na vrsti mi, da zastopamo dolenjski rokomet. To je nagrada za dolgoletno prizadevno delo vseh nas in seveda tudi naših rokometašic, ki so v glavnem zrasle v našem logu. Kdo so dekleta, ki so dosegla nepričakovan uspeh? V naši ekipi je osemnajst deklet, to so: Nataša Veselič, Darja Drmaž, Alenka Hrastar, Zinka Kosec, Irena Hočevar, Petra Hočevar, Darinka Povše, Mojca Zorko, Sabina Tisov, Jožica Vidmar, Sonja Zupančič, Lea Lužar, Simona Luzar, Jasna Blažon, Janja Obrč, Janja Gornik, Urška Mlakar in Tjaša Nadu. Kako mislite o prvenstvu? Marsikaj bo treba postoriti, vendar nas ne skrbi, ker imamo zelo dobro klubsko upravo. Najbolj nas skrbi športna dvorana, pa ne toliko za igranje tekem, kot za treniranje. Gostje bomo v novomeški športni dvorani Marof. Kaj pa igralski kader? V glavnem računamo na naša dekleta, ki jim povsem zaupamo, seveda računamo tudi na morebitne okrepitve, ki pa jih bomo najprej poiskali v Novem mestu in Šentjerneju, saj je na voljo precej nadarjenih mladih rokometašic. Prepričan sem, da ne bomo ponovili napak izpred mnogih let, ko smo poceni zapravili ugled dolenjskega ženskega rokometa. SLAVKO DOKL 15 točk. Gledalci so si zagotovo najbolj zapomnili atraktivno akcijo ob koncu tretje četrtine, ko so Novomeščani iz svoje polovice dobri dve sekundi pred koncem izvedli kombinacijo, ki jo je z zabijanjem ob zvoku sirene zaključil Courtney. Vso tekmo pa je na parketu prebil Simon Petrov. Aleš Pipan želi s tem v staro formo vrniti novomeškega kapetana, ki še ne prispeva deleža, kot ga je pred obdobjem poškodb. Učinek Petrova pa bo še kako pomemben v nadaljevanju lige Kolinska, ko se bo šest najboljših moštev še enkrat pomerilo med seboj po dvokrožnem sistemu. Točke iz prvega dela ekipe prenašajo v drugi del. Krka Telekom je več kot uspešno končala prvi del. V 22-ih krogih so njeni igralci le enkrat izgubili, in si- Katanine borke ekipne državne prvakinje Uspešni tudi moški GLOBOKO - Tekmovalci in tekmovalke Društva borilnih veščin Katana - ten teama iz Globokega so na nedavnem Pokalu Slovenije v ekipnih ju-jitsu borbah v Ljubljani dosegli največji uspeh doslej. Prvenstva se je udeležilo 6 slovenskih klubov. V ženski konkurenci so globoške tekmovalke dokazale, da so najboljše žensko moštvo v državi. V finalu so premagale borke Sevni-škega Ippona in tako prvič osvojile pokal in ekipno državno prvenstvo, saj je ta tekma štela tudi za žensko državno prvenstvo. Med moškimi so tekmovalci Katane v finalu izgubili s trenutno najboljšimi Celjani, tretja pa sta bila Ippon iz Sevnice in Samuraj iz Gornjega Grada. Minulo soboto pa so se člani Katane - ten teama udeležili mednarodnega Grand prix turnirja v Orleansu v Franciji, kjer je nastopilo 184 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 francoskih klubov ter reprezentanc Danske, Švice, Španije, Italije in Hrvaške, Gorazd Kostevc in Dejan Kink sta v konkurenci 24 moških parov dosegla izvrstno 2. mesto. Atletom 23 zlatih medalj Lani so sevniški atleti nastopili na vseh pomembnejših tekmovanjih - Kdaj atletski stadion? SEVNICA - Lani so sevniški atleti nastopili na večjih tekmovanjih, med drugim na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu, na državnih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih ter bili člani mladinskih in članskih državnih reprezentanc Slovenije. Na državni ravni so osvojili 34 medalj (23 zlatih, 5 srebrnih in 6 bronastih), na manjših tekmovanjih pa so osvojili 118 odličij. Šahovske novice • SEVNICA - Na državnem prvenstvu v počasnem šahu v Mariboru so nastopili tudi mladi Sevničani. V kategoriji do 12 let je Boris Mitrovič osvojil 4. mesto, četrta je bila tudi Jelena Topič, osma pa Karmen Keber, v kategoriji do 14 let pa je bila osma Suzana Pavlič. • STARI TRG OB KOLPI - Na regijskem ekipnem šahovskem prvenstvu za osnovne šole so v vseh kategorijah mlajših dečkov in deklic ter starejših dečkov in deklic zmagali učenci OŠ Stari trg, ki bodo tako zastopali Dolenjsko na državnem prvenstvu. • STARI TRG OB KOLPI - Na regijskem pokalnem šahovskem tekmovanju za člane je v odločilnem dvoboju za prvo mesto Kočevje z 2,5 : 1,5 premagalo Stari trg. • BELA KRAJINA-Na belokranjskem prvenstvu v hitropoteznem šahu je zmagal Uroš Kobe, kije oddal vsega eno točko, druga pa je bila Darja Kapš. Kup zmag za Mirage NOVO MESTO - Na 1. turnirju za državno prvenstvo v light in šemi contactu, ki je minulo soboto potekalo v Murski Soboti, so uspešno v svojih kategorijah nastopili tudi tekmovalci novomeškega kick boxing kluba Mirage. V šemi contactu sta prvo mesto osvojila Darko Šišarica in Enisa Mujakič, Ivan Kneževič je bil tretji, Amir Bajrič pa peti. V light contactu sta bila med mladinci najboljša Sabina Šehič, ki je do L mesta prišla brez nasprotnice, in Dubravko Mikač, prav tako prvi, drugo mesto je osvojil Marko Šobot, četrto pa Dušan Stojanovič. Med člani je od Novomeščanov nastopil le Vlado Ilinkovič, kije tekmovanje zaključil na 6. mestu. VEBER IN RADEJEVA NAJBOLJŠA - Na letnem občnem zboru AK Sevnica sta lani najboljša atleta Borut Veber in Alenka Radej prejela plaketi in prehodna pokata. Priznanje sta prejela tudi dolgoletni tehnični vodja kluba Srečo Vodenik ter bivši predsednik atletskega kluba in pobudnik sevniškega uličnega teka Jani Papež. (Foto: P. Perc) Najboljše rezultate je dosegel tekač Borut Veber, ki je nastopil na mladinskem svetovnem in evropskem prvenstvu v krosu na Portugalskem in Švedskem. Prvič pa je uspešno nastopil tudi za člansko reprezentanco Slovenije, ki je nastopila na ekipnem tekmovanju L evropske lige na Poljskem, kar je bila po besedah glavnega trenerja AK Sevnica Rafka Povheta njegova najboljša tekma sezone. Prvič je osvojil naslov članskega državnega prvaka in atletski pokal Slovenije v teku na 800 m. Medalje na državnih prvenstvih so si priborili tudi Branka Virtič, Alenka Radej in Bojan Bedrač. Na šolskih državnih prvenstvih in krosu Dela pa so na zmagovalnih stopnicah stali Marko Virtič, Mario Ribič, Dorjan Pajk in Sebastijan Drobne. Za klub je lani nastopilo 56 tekmovalcev - 9 članov, 9 mladincev in mladink, 14 starejših ter 24 mlajših dečkov in deklic. Treninge so vodili in nadzirali vaditelji Damir Škerl, Franci Kranjc in Klavdija Tomažin in trener Rafko Povhe, proti koncu leta pa se jim je pridružil trener za mete Rafko Drašček iz Radeč. Vadba je potekala v dvoranah OŠ Sevnica, OŠ Blanca in v prostorih TVD Partizan, zunaj pa predvsem pri srednji šoli ob Savi in na Hrastih. Ker Sevnica ne premore atletskega stadiona, so se morali boljši - starejši atleti na treninge voziti v Novo mesto, Celje, Brežice in Radeče. P. P. Nova zmaga novomeških rokometašev NOVO MESTO - Novomeški rokometaši so v 7. krogu enotne druge državne lige v gosteh s 30:22 premagali Kamnik. Največ golov je dosegel Glaser 12. Na lestvici so Novomeščani drugi, v soboto pa bodo igrali z vodilnim Mokrečem. Tekma bo ob 18. uri v ŠD Marof. DONČIČ V SENDVIČU - V zadnjem času eden najboljših novomeških košarkarjev Saša Dončič se je proti Hopsom izkazal tudi v napadu. (Foto: P. Klinc) Ribniška vroča rokometna zima Občina in Inles bosta v vsakem primeru sponzorja ribniškega rokometa - Zaradi dveh honorarjev kariero na kocko RIBNICA - Člani uprave rokometnega kluba Inles Riko Jože Tanko, Andrej Mate in Brane Ambrožič so na novinarski konferenci povedali, da so se po svojih najboljših močeh prizadevali za ureditev razmer v klubu po odstopu njegovega predsednika Lada Orla jeseni lani. Cilj jim je bil dobra priprava moštva za nadaljevanje prvenstva, ob tem pa poudarili, da v novi vlogi nastopajo zgolj kot sponzorji in ne organi kluba. Ne glede na razplet dogodkov v nadaljevanju prvenstva bo občina v vsakem primeru še naprej podpirala ribniški rokomet, je povedal župan Jože Tanko. Klub je imel v minuli sezoni največji proračun doslej, in sicer okrog 18 milijonov tolarjev, denar pa so v klubsko blagajno prispevali Inles, Riko in občina. Brez nas bi bila vprašljiva celo tekmovalna sezona, je povedal Mate in dodal, da naj bi se po izračunih igralci odpovedali le dvema honorarjema, ne pa drugim stroškom in nagradam za uspeh v jesenskem delu sezone. “Vsem igralcem, ki še trenirajo, smo poravnali dolgove, dobili so nagrado za uspeh v jesenski sezoni ter tudi predčasne honorarje za januar. Ne razumem stavkajočih, ki so zaradi dveh honorarjev pripravljeni postaviti kariero na kocko. V moštvo smo jih pripravljeni vzeti nazaj, vendar bodo tudi zanje veljali pogoji kot za vse druge.” še meni Mate. Stavkajoči igralci (Tadej Zbačnik, Rajko Dukič, Klemen Ivanec, Simon Bartol, Branko Špoljarič, Rok Henigman, Franci Pajnič Tomaž Lesar in Natan Hojč) so v izjavi za javnost zapisali, da jim je “prekipelo”, ker ne morejo več živeti od obljub. Želijo si le, da bi dobili zasluženi denar, s katerim si mnogi plačujejo stroške študija. Opozarjajo, da se kriza v klubu vleče skozi vso lansko sezono, zato jih čudi, da se sedanji “rešitelji” sprenevedajo, saj so bili tudi oni v najožjem vodstvu kluba in so imeli vpogled v njegovo poslovanje. Člani nadzornega odbora pa menijo, da je potrebno spoštovati podpisane pogodbe, poiskati druge oblike vračanja dolgov in z vsemi igralci doseči takojšen dogovor. Zahteve sponzorjev so namreč sprejeli samo mladinci in dva igralca, ki nimata posebne pogodbe. MILAN GLAVONJIČ Pričeli z zemeljskimi deli za dom LUKOVEC - Na Lukovcu so po izjemno dobro obiskanem dobrodelnem koncertu v sevniški športni dvorani (obiskovalcev je bilo več kot 1200!) že pričeli z zemeljskimi deli za izgradnjo kulturnega in mladinskega doma. Lukovčani so se izkazali kot odlični organizatorji dobrodelnega koncerta, katerega generalni pokrovitelj je bila sevniš-ka občina in na katerem so nastopili številni slovenski estradni umetniki, pa tudi posavske kulturne skupine. Zato mnogi verjamejo, da bodo uspeli tudi pri zastavljenem cilju. Samo Trebanjci do novih točk Visoka zmaga Trima Trebnje vliva upanje na osvojitev petega mesta - Druge ekipe čaka težka borba za obstanek v druščini najboljših TREBNJE, DOBOVA, RIBNICA, KOČEVJE - Rokometaši Trima Trebnje so v 14. krogu premagali klub Avtomikulič Rudar s 37:30. Derbi dveh moštev s sredine lestvice je bil enakovreden do izida 7:7, nato so Trebanjci zadeli petkrat zapored, do polčasa pa so si priigrali kar osem golov prednosti. Rudar, pri katerem igrata tudi nekdanja trebanjska rokometaša Stojakovič in Tržan, je v nadaljevanju izid nekajkrat nevarno znižal, vendar pa je v ključnih trenutkih vratar Trima David Imperl z odličnimi obrambami, skupaj jih je zbral kar 16, preprečil, da bi jih Trboveljčani ujeli. Imperl je bil v sredo zvečer dvojni junak, saj je uspel tudi pravočasno priti na tekmo, potem, ko je ostal ujet v koloni vozil na zasneženem Poljanskem klancu. Trebanjski rokometaši so tako s šesto zmago na prvenstvu ostali v boju za končno peto mesto, za kaj več pa je že prepozno. Večja so pričakovanja v pokalnem tekmovanju, kjer so na pragu uvrstitve v polfinale, z malo sreče pri žrebu pa bi do- segli lahko še korak več. Blizu uspehu so bili v tem krogu rokometaši Dobove, ki so pri šestouvrščeni Veliki Nedelji nesrečno izgubili za en gol s 23:22. V drugem polčasu je bil izid velikokrat izenačen, v končnici pa so več športne sreče imeli gostitelji. Poraz so Dobovčani težko prenesli, zato so si po srečanju skočili v lase. Po tem krogu ostaja Dobova na desetem mestu s 5-imi točkami, boj za obstanek s predzadnjim Inlesom, ki ima le točko manj, pa bo še ogorčen. Brez možnosti za uspeh so bili v tem krogu ribniški rokometaši, ki so imeli v gosteh večkratne državne prvake in petkratne polfinaliste pokala evropskih prvakov Celje - Pivovarno Laško. Ti so oslabljene Rib- ničane, ki so nastopili brez sedmih stavkajočih igralcev, premagali s 34:25. Celjani so že na začetku pobegnili rokometašem Inlesa Rika, ki so zapustili dober vtis, saj je bil eden najboljših gostujočih igralcev vratar Perič. Poraz z devetimi goli je glede na katastrofe drugih ekip s Celjani znosen. Rokometašice Gramiza Kočevja so v Škofijah v 17. krogu v derbiju začelja izgubile z Burjo z 28:26. Primorke so se Kočevkam na prvenstveni lestvici približale na točko zaostanka. V prihodnjem krogu bodo rokometaši z našega območja imeli težka gostovanja: Trebanjci pri Celju Pivovarni Laško, Dobova pri Mobitelu Prulah 67, Inles Riko pri Termu in rokometašice Gramiza Kočevje pri M Degro Piranu. JOŽE ŽURA [ Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če^o ne sorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Soočenje mnenj v Glasilu občanov DL št. 9, 1. marca Članku, objavljenemu v DL št. 9 z dne 1.3.2001 pod naslovom “Soočenje mnenj v Glasilu občanov”, je potrebno dodati nekaj dejstev: 1. Glavni in odgovorni urednici je potrebno pritrditi, da so denarne enote navedene v bruto zneskih, kajti tovrstne prejemke se v skladu s predpisi in standardi tako prikazuje, zato se tak način prikazovanja ne more okarakterizirati kot pozabljivost. 2. Ustvarjenim prihodkom od objave reklam, oglasov, zahval in čestitk niso nikjer oporekali (ta sredstva so res majhna in predstavljajo približno 4 % stroškov izdajanja časopisa), ni pa zaradi načela transparentnosti javnih prihodkov in odhodkov dovoljeno kompenzirati prihodkov te vrste z odhodki za honorarje (tako pojasnilo je bilo že večkrat posredovano urednici), zato direktor občinske uprave ne more česa ukiniti, še manj pa kaj dodatno odobriti. 3. Primer članka občinske uprave in neobjave v Glasilu občanov ni mogoče opravičevati na ta način, da ta ni bil podpisan. Članek o nekorektnem poročanju glavne urednice v Glasilu občanov je pripravila občinska uprava, kdo jo zastopa, je povsem jasno, vsi trije dopisi, s katerimi je bil članek poslan urednici, da ga objavi, so bili podpisani. Neobjavljeni članek občinske uprave je hotel prikazati enostranskost dela oz. poročanja glavne urednice s sej občinskega sveta, napisan je bil brez dlake na jeziku, opravičilo za neobjavo pa je glavna urednica našla v dlaki v jajcu. Gre pač za občinsko glasilo, ki je financirano iz sredstev davkoplačevalcev, zato imajo bralci pravico biti korektno informirani. 4. Vsebina članka, ki ni v ničemer v povezavi s člankom v 8.številki in govori o “shranjevanju” mnogih dopisov v predalih, da nikakor ne najdejo poti do odborov in občinskega sveta, pa presega vse meje. Vsi dopisi, če jih tako imenujemo, delijo usodo predpisov, določenih v ustreznem zakonu (ZUP). Kako se ravna z vso dospelo pošto (signiranje, knjiženje, vročanje, reševanje, odgovarjanje, arhiviranje), je določeno delno v istem predpisu, podrobneje pa v podzakonskih predpisih. Potrebno pa je povedati, da odbori nimajo statusa upravnega organa, zato o ničemer ne morejo odločati. Pri reševanju dospelih “dopisov” se občinska uprava ravna po zakonu in mimo tega ne more delati. V mojem nekaj več kot dveletnem delu v občinski upravi, poprej pa več kot dvaindvaj- setletnem v državni upravi ni bila nikoli (in tudi ne more biti) takšna praksa, da se “dopisi” (teh je samo v letu 2000 prispelo na občinsko upravo preko 4600) shranjujejo v predalih. Delovno mesto direktorja občinske uprave ima značaj upravnega delavca in ni politično, zato se zaposleni na tem mestu mora vedno in povsod sklicevati le na zakonodajo in se po njej tudi ravnati. Članek želi v tem delu prikazati nepravilnosti v delu direktorja uprave, vendar je za te vrste blatenja dela izbrana zelo ponesrečena vsebina. 5. Vse naloge, ki so kakor koli povezane z dopisovanjem in poročanjem s terena, ki jih na tak ali drugačen način opravljajo delavci občinske uprave, so podvržene istim merilom plačevanja, kot velja za vse ostale. Osebno za tovrstne naloge ne prejemam plačila, torej naloge opravljam častno in zastonj, kar pa ne pomeni, da se mora tudi uredniški odbor za svoje delo odreči honorarju. 6. Z glavno in odgovorno urednico se tudi strinjam, da morata direktor in občinska uprava uredniškemu odboru Glasila občanov nuditi pomoč, kar tudi ves čas počnemo. Iz celotne vsebine članka ge. Vi-ščkove v 9. številki DL pa ni zaslediti dokaznega materiala, da je članek direktorja uprave v 8. številki vseboval kakšno neresnico. mag. JANEZ SLAK, direktor občinske uprave Ob 8. marcu, Zmotna je trditev, daje praznik 8. marec, dan žena, izmišljotina odmrlega samoupravnega socializma. Nasprotno, je dan spomina na ameriške ženske, ki so leta 1910 javno manifestirale za žensko enakopravnost. Po proglasitvi 8. marca za mednarodni praznik žensk se je ta dan začel kmalu proslavljati po celem svetu in po 2. svetovni vojni tudi pri nas. Mednarodni dan žena, v času nekdanje Jugoslavije svečano prazno-van v otroških vrtcih, šolah in delovnih organizacijah s poudarkom na uveljavljanju žensk na vseh področjih gospodarskega, političnega in kulturnega življenja, je z osamosvojitvijo Slovenije postal nekaj, kar ni vredno spominjanja, še manj pa proslavljanja. Vladajoča struktura je praznik v prvih letih osamosvojitve jemala kot prisilno tvorbo socialistične ideologije, zato je nanj gledala omaloževalno, z željo, da se čim-prej pozabi. V zameno zanj naj se v novi družbi ponovno uveljavi in proslavlja materinski dan. Vendar moramo pri tem opozoriti, da je materinski dan dan mater, 8. marec pa dan vseh žena, mater in deklet. Pomeni veliko več! Oba dneva imata svojo težo in sta vredna spoštovanja. Žal pa položaj žensk v samostojni, demokratični in suvereni državi Sloveniji na posameznih področjih v marsičem spominja na obdobje najbolj krutega kapitalizma 19. in zgodnjega 20.stoletja. Pravice človeka so sicer zapisane v naši zakonodaji, vendar se te velikokrat ne upoštevajo in ne uresničujejo. Ženska je v mnogih primerih še vedno objekt izkoriščanja, poniževanja in diskriminacije. Delodajalci se ne ozirajo na dejstvo, da je ženska tudi mati, vzgojiteljica otrok, žena in gospodinja, poleg tega pa soustvarjalka materialnih in kulturnih dobrin. Pozabljajo, da ima ženska pravico roditi, da ima pravico dobiti za enako delo enako plačilo, da ima pravico do bolniškega dopusta, do dnevnega in tedenskega počitka. Delodajalci morajo spoznati, da ženska ni robot, ki ga lahko izkoriščaš, ponižuješ in preziraš. Zgodaj odkrit lažje ozdravljiv Teden boja proti raku Leto je naokrog in ob vseh različnih, nečemu namenjenih dnevih ali tednih, je spet tukaj spet tudi teden boja proti raku. Tisti, ki delamo v zdravstvu, se sicer proti tej zastrašujoči skupini bolezni borimo vsak dan, bolj ali manj uspešno. Ta boj pa je še veliko bolj travmatičen, ko ga bije oboleli. Vendar je treba vedeti, da je veliko teh bolezni tudi obvladljivih in da so uspehi zdravljenja, zlasti če je bolezen odkrita zgodaj, zelo dobri. Žal obstajajo primeri, ko odkrijemo rakasto bolezen šele, ko je že zelo napredovala. Vzroki za to so različni. Lahko je narava bolezni takšna ali pa je na takem organu, da dolgo ne povzroča nobenih težav. Lahko pa so težave tudi take, da jih pripisujemo drugim, manj nevarnim obolenjem. Včasih je razlog tudi v tem, da so nekateri ljudje manj občutljivi ali manj pozorni do svojih težav. Vsekakor vedno mine nekaj časa, preden rakasta tvorba začne dajati znake, da se razvija in da jo zaznajo tudi različne preiskave. Zato je zelo pomembno, da poznamo čim več takih znakov in se, ko jih opazimo, odpravimo k svojemu zdravniku. Poučimo se lahko marsikje: v različnih zdravstvenih priročnikih, v zdravju namenjenih kotič- kih raznih časopisov in revij, na radiu in televiziji. Po vseh regijah v Sloveniji pa so organizirana tudi društva za boj proti raku, ki med različno zastavljenimi nalogami vedno z veseljem pripravijo tovrstna izobraževalna predavanja. V preteklem letu je tudi naše društvo organiziralo kar nekaj predavanj, predvsem na šolah o škodljivosti kajenja in predavanja za žene o raku dojke, ki v Sloveniji in tudi drugod iz leta v leto narašča. Če želite tudi vi kaj izvedeti o raku, vam bomo v našem društvu radi pomagali. Sedež društva je v Rozmanovi ulici 30 v Novem mestu, predsednik je dr. Anton Gliicks. Telefonska številka društva je 07/ 33 73 920. V društvo se lahko tudi včlanite. Letna članarina znaša tisoč tolarjev. Ob vpisu člani dobijo izkaznico ter knjižice in zloženke, ki jih izdaja Zveza slovenskih društev za boj proti raku (Kaj je treba vedeti o raku, Pravilna prehrana v boju proti raku itd.), zloženko Ana pripoveduje pa smo izdati pri nas. Kolektivi, organizacije in šole lahko naročijo brezplačna zdravstve-no-vzgojna predavanja, članicam pa omogočimo edukativne preglede dojk. DR. NADA BUT-CIGLER, Dolenjsko društvo za boj proti raku dnevu žena Živimo v svobodni in demokratični Sloveniji. Ne moremo govoriti o svobodi, če ta svoboda pomeni eno za bogate, za oblastnike in peščico družbene elite, drugo pa za tiste, ki so pri dnu družbene lestvice ali celo na robu preživetja. O svobodi lahko govorimo samo tedaj, kadar veljajo zakoni in družbene norme za vse enako, za moške in ženske. To je bil tudi eden izmed ciljev opredeljevanja na plebiscitu leta 1991. Dokler bo ženska objekt izkoriščanja, podcenjevanja in diskriminacije, ne more biti svobodna in srečna. Naša skupna naloga in dolžnost je, da se zavzemamo za njeno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Priložnost za uresničevanje te naloge pa nam ponuja prav 8. marec, mednarodni dan žena. IGOR PERHAJ predsednik OO ZLSD Novo mesto Pohvala za novomeško OZRK LJUBLJANA - Na sedežu Rdečega križa Slovenije je bil organiziran seminar za predsednike krajevnih odborov z OZRK Novo mesto in člane odbora. Predavatelji so med drugim govorili o organiziranosti Rdečega križa po svetu in pri nas, o moralnih in etičnih načelih, o metodah dela na terenu ter o socialnih in psiholoških vidikih prostovoljstva, ki je temelj delovanja RK. Generalni sekretar RKS, Mirko Jelenič je uvodoma pohvalil delo OZRK, hkrati pa tudi medije, ki njihovo delo zvesto spremljajo in tako pomagajo širiti idejo prostovoljnega in humanitarnega dela. L. J. Za zdravstvo varčevati drugje Najbolj prizadeti tisti z najnižjimi dohodki - Kdaj bo konec strankarskih zdrah? Večkrat gledam televizijsko oddajo Zdravnik svetuje. Pred kratkim je v njej minister za zdravstvo Dušan Keber govoril, koliko ljudi umre za rakom na črevesju. Dejal je, da se bolezen uspešno zdravi samo, če je pravočasno odkrita, ampak da ljudje ne gredo k zdravniku, ker jih je sram. Jaz pa mislim, daje pot od osebnega zdravnika in do specialista predolga, zdravljenje se začne prepozno in je zato dražje in tudi manj uspešno. To pa zato, ker si zdravnik s polno čakalnico ljudi težko vzame veliko časa za vsakega bolnika, poleg tega ima vedno strožje kriterije pri izdajanju receptov ali napotnic. Upokojenci z nižjimi pokojninami so na robu preživetja. Upam pa se trditi, da so ravno ti delavci največ prispevali družbi, saj so morali opravljati najtežje delo v zdravju škodljivem okolju, večkrat pa so morali nazaj na delo vsakih osem ur. Tisti, ki smo bili od tovarne oddaljeni tudi do 10 km, smo se poleti vozili s kolesi, pozimi pa šli peš, ker vaške poti takrat niso bile plužene. Torej si bil, če si moral na vsakih 8 ur na delo, pozimi 2 uri na poti v eno smer, 2 uri v drugo. Doma si malo pojedel, se umil in ostale so 3 ure počitka, nato pa spet 8 ur dela na normo pa še ponoči. Tak delavec je prejemal nizko plačo, delodajalec pa je odvajal po najnižji tarifi za socialno zavarovanje. Takrat trdo delo in majhna plača, sedaj majhna pokojnina. In ti ljudje so danes najpogosteje bolni, zato v zdravstvu pri njih ne bi smeli varčevati. Mislim, da bi morali za zdravstvo začeti varčevati že v parlamentu. Od lanske druge polovice leta se je denar davkoplačevalcev trošil neracionalno. Vrstile so se interpelacije proti temu ali onem ministru, nazadnje še proti predsedniku vlade. Opozicija je sestavila Bajukovo vlado. Drnovškovi ministri so odšli z mastnimi odpravninami, prejemajo pa še eno- ali dveletno poslansko plačo. Poleg vsega pa se dogajata še korupcija in podkupovanje. Moti me tudi stalno ponavljanje sprave. Kot vemo, je sprava bila že po osamosvojitvi Slovenije v Kočevskem Rogu. Sprašujem se, s kom se naj spravimo. Jugoslavija je razpadla, tisti, ki so jo vodili, so pomrli. Kdo naj odgovarja za tuje grehe? Bojim se, da to ni sprava, ampak ponovno pogrevanje razprtij in hujskaštva. Ne rečem, da za svojce padlih ni boleče. Stare rane so bile v razpadli Jugoslaviji že delno zaceljene in zadnje desetletje ni nihče nikogar vprašal, na kateri strani je bil. Apeliram na vse, ki to počno, naj nikar ne ponavljajo stare napake in naj se zazrejo raje v prihodnost. Slovenija bi morala biti tudi danes vsaj tako enotna, kot je bila v osamosvojitveni vojni. Enkrat za vselej naj se v parlamentu prekinejo strankarske zdrahe. Naj se sestavi vlada, da bodo v njej zastopani vsi poslanci ne glede na politično pripadnost. Izbira naj bi bila strokovna in ne politična, da bi že vendar pričeli delati v dobrobit vseh državljank in državljanov Slovenije. Rad bi še spomnil poslanke in poslance, zlati tiste, ki izhajajo s podeželja naj ga ne pozabijo, prav tako naj bi se spominjali predvolilnih obljub. ALBIN POVŠE Drganja sela RADIOKLUB ŠENTJERNEJ S59DFT - Nekdanja primopredajna sekcija (PPS) Šentjernej Radiokluba Novo mesto je v začetku februarja začela z novim poglavjem v svoji zgodovini. Radioamaterji iz Šentjerneja so namreč po 23 letih delovanja ustanovili samostojen radioklub. V minulih letih so njihovi člani dosegali dobre rezultate na državnem prvenstvu, in sicer 2. mesto leta 1999 in 1998, 3. mesto leta 1997 in 5. mesto leta 1996. Zavedajo se, da ne smejo spati na lovorikah, zato imajo velike načrte tudi za vnaprej, za predsednika radiokluba pa so na ustanovnem občnem zboru v gostilni Jernejev hram izvolili Boštjana Praznika. (B. P.) DEBATNI SEMINAR - Na gimnaziji Novo mesto je minulo soboto poteka! debatni seminar, katerega se je udeležilo 38 srednješolcev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Namen seminarja je bil pripraviti mlade debaterje na debatne turnirje spomladanskega dela, kjer bodo debatirali na temo “Storilci spolnih zločinov bi morali biti strožje kaznovani", ter na majsko parlamentarno debato, kjer bodo srednješolci iz posameznih debatnih klubov nastopali kot poslanci posameznih strank in simulirali postopek sprejema zakona. Seminarje potekal v obliki delavnic, ki so jih vodili študentje Pravne fakultete in Fakultete za družbene vede v Ljubljani. V prvi so spoznali kazensko zakonodajo na področju spolnih zločinov, druga je bila namenjena psihosocialnemu vidiku omenjene problematike, v tretji pa je beseda tekla o delovanju slovenske države in njenih vej oblasti. (Foto: M. Žnidaršič) Ljubljansko pismo Zakaj privilegiji neizvoljenih? Preplitka skleda za poslanske žlice LJUBLJANA - Ob izplačilu februarskih pokojnin in plač prejšnjih in sedanjih poslancev je postalo povsem jasno, kdo se bo moral odreči delu mesečnih prejemkov, ker je nujno treba varčevati, in kdo ima varčevanje le na jeziku. Če bi vztrajali pri nespremenjenih določbah pokojninskega zakona, bi se namreč letos januarja pokojnine zvišale za 12,5 odstotka. Zaradi spremenjenega načina preračunavanja pa so se delu upokojencev le za 5,4 odstotka in delu za 4,8. Tako so upravljavci pokojninske blagajne državi prihranili 44 milijard izdatkov za pokojnine. Pokojnine bodo s plačami drugič usklajevali v drugi polovici leta. V preteklosti se je dogajalo, da so plače lovile pokojnine, zdaj pa je možno, da bodo pokojnine lovile plače. Tudi za varstvo ostarelih je v proračunu predvidenih za 17 odstotkov manj denarja kot lani, medtem ko naj bi se plače povečale za več kot desetino. Predvidena rast plač, ki bo polnila proračun, dokazuje, da država z varčevalnimi ukrepi ne misli resno. Vlada bi se morala odločiti, da začne varčevati pri sebi, denimo z zajezitvijo plač ministrov in poslancev, na katere so vezane številne druge plače, če bi mislila resno. In kolikšne so plače teh “kategorij zaposlenih"? Po vsakih parlamentarnih volitvah beremo o istih težavah novoizvoljenih. Pd-slanci, ki se jim ni uspelo prebiti v zaželene poslanske klopi ali pa niso več kandidirali, se nikakor ne morejo ločiti od poslanske plače. Najmanjša neto plača znaša nekaj več kot 414.000 tolarjev, največja, ki jo je prejel nekdanji poslanec SLS SKD Franc Potočnik, pa 584 tisočakov. Toliko ne prejema niti novi predsednik parlamenta. Na plačilnem seznamu je bilo v januarju še vedno 38 nekdanjih poslancev. Šest med njimi jih je odšlo v pokoj, eden se je zaposlil. Med preostalo enaintrideseterico bivših poslancev pa je več imen, za katere bi lahko trdili, da poslansko plačo prejemajo neupravičeno. Petinšestdesetletni Peter Hrastelj, 62-letna Helena Hren Van-celj (SLS SKD) in 65-letni Ivo Hvalica (SDS) že po delovni dobi izpolnjujejo vse pogoje za takojšnjo upokojitev. Podobno je tudi z Ireno Virant (SDS) in Marjanom Schiffrerjem (SLS SKD), ki bi lahko takoj odšla v pokoj. Virantova, ki seje sicer upokojila že daljnega leta 1980, po nekajmesečnem mandatu poslanke pa je dobila pravico do nadomestila, šteje 77 pomladi, Schiffrer pa je celo še dve leti starejši. V to kategorijo sodita tudi 65-letni Ciril Metod Pungartnik in 64-letni Nikolaj Rožič (LDS). Zakon o poslancih določa, da ima vsak bivši poslanec eno leto pravico do prejemanja nadomestila v skrajnem primeru celo dve leti. Poleg tega se lahko v treh mesecih po prenehanju mandata vrne na staro delovno mesto, delodajalec pa mu mora brezpogojno zagotoviti službo na starem delovnem mestu ali pa novo delo, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti. Navedena zakonska določila so na videz brezhibna, praksa pa nam nazorno razkrije, da je med teorijo in prakso velik razloček. Razumljivo, da je takšna praksa “zategovanja pasu", ki si jo že leta privošči parlament, že sprožila ostre reakcije. Tako visoka izplačila poslancem po prenehanju mandata so sicer zaTonita, vprašanje pa je, kakšne so moralne vrednote tistih, ki za nič dela prejemajo tako visoke prejemke. Težko je razumeti, da tisti, ki so štiri leta ljudem solili pamet, brez slabe vesti še leto dni bremenijo obubožani proračun. Za brezposelne delavce velja, da izgubijo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti, če odklonijo ponujeno delo. Zato bi moralo po isti logiki to pravilo po izteku mandata veljati tudi za poslance. Če bi dela ali upokojitev odklonili, naj bi tudi izgubili pravico nadomestila za poslansko plačo. VINKO BLATNIK Jože ne pozna zdravnika Jože Klemenčič je v nedeljo praznoval 90. rojstni dan - Spomini na vojne dni - Vesel čestitk in obiskov PETELINJEK PRI NOVEM MESTU - “Nikoli si nisem mislil, da bom dočakal toliko let," pravi Jože Klemenčič, ki je v nedeljo, 4. marca, praznoval že svoj 90. rojstni dan. Za svoja leta je še neverjetno čil in zdrav, saj zdravnika skorajda ne pozna. “Star sem, star, ampak lahko bi bilo slabše,” se zaveda slavljenec, ki je v devetih desetletjih doživel marsikaj. Preživel je tri vojne, prvo svetovno vojno kot otrok v Šentvidu pri Stični, med drugo vojno pa je bil v partizanih in je zdaj vojni veteran. Rad pripoveduje predvsem o doživetjih, ko je med obema vojnama najprej služil vojsko v Nišu, nato pa je nekaj časa bil v Bosni kot žandar. Ko seje pokazala priložnost, se je rad vrnil domov. Leta 1945 seje poročil z deset let mlajšo Tončko in se preselil na Dolenjsko. “Vse mogoče sva doživela skupaj. Veliko je bilo dela in skrbi. Jaz sem služboval na železnici, žena je bila doma, saj je bilo polno opravila tudi z majhnimi otroki,” Notarji s slabimi barvami za žige Ko trajno pooblastilo ne velja več Sem invalid in bolan, zato sem 8. julija 1998 svakinji pri notarju Borisu Pavlinu v Krškem podpisal in overil trajno pooblastilo, s katerim je lahko ona urejala podaljševanje registracije vozila in tudi prodajo. Vendar je ob prodaji lahko poskrbela le za prepis, vrnila registrske tablice in vozilo odjavila, medtem ko podpisa pri notarju ni mogla overiti, ker je rekel, da pooblastilo zaradi rahlo obledelega žiga notarja ni original. In to kljub temu, da sta na pooblastilu originalna podpisa od mene in notarja in s črnilom izpisani podatki na večjem zelenem žigu. Zanima me, kdo je kriv, če imajo notarji slabe barve za žige in ta z leti malo zbledi? Koga lahko terjam za povrnitev potnih stroškov, ker je morala svakinja iz Krškega v Novo mesto? Zakaj ni v Krškem dveh notarjev, da bi lahko človek šel k tistemu, kije bolj prijazen in se zaveda, daje tam zaradi nas in ne mi zaradi njega? MARTIN ČUČNIK Nastop v domu Tišje MEPZ KUD Zlata jesen iz Trebnjega je_5. februarja spet obiskal dom Tišje v Šmartnu pri Litiji. S pesmijo in zvoki harmonike so stanovalcem doma prinesli žarek svetlobe in veselja. Veseli smo bili tako toplega sprejema kot pohvale za lepo petje in povabila za naprej. Dom, ki je bil ustanovljen leta 1946, sedaj adaptirajo. Z razvojem družbe se je razvijala domska oblika varstva kronično bolnih starejših oseb. Dom seje tako kot drugi domovi razvil v moderen dom. V njem dela okrog 95 delavcev, najštevilnejša je medicinsko-negoval-na služba, ki skrbi za 200 oseb iz skoraj 20 slovenskih občin. R. M. se spominja Jože. Žene Tončke ob obisku ni bilo doma, ker je šla k frizerju. Za nedeljsko praznovanje moževega jubileja je želela biti urejena. Skupaj sta že 55 let, kar ni malo. “Ja, najhuje je bilo, ko nama je umrl sin," pravi slavljenec. K sreči se zelo dobro razume z drugim sinom Janezom in njegovo družino, ki živi zraven Jožetove hišice. Klemenčičeva še lahko sama skrbita zase, si skuhata in opereta, “če pa bo kdaj drugače, bomo z veseljem pomagali,” pravi snaha, in doda, da tako skromnega, prijaznega in delavnega človeka, kot je Jože, ne pozna. Slavljenec, ki na stara leta ne dela nič posebnega, še najraje menda zadremlje v kuhinji, je bil vesel vseh čestitk ob visokem jubileju. Z obiskom so ga te dni razveselili tudi novomeški župan Tone Starc in predstavniki RK Mali Slatnik ter Zveze borcev. L. MURN Vrnite knjige! NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca obvešča uporabnike, da so bo odprtju novega prizidka organizirali teden odprtih vrat, ki traja od ponedeljka do sobote, od 5. do 10. marca. V tem času so zamudniki oproščeni plačila zamudnine, poravnati pa morajo stroške opominov. Dobro obiskana predavanja NOVO MESTO - Društvo interesnih dejavnosti upokojencev Novo mesto je v prvih dveh mesecih leta organiziralo predavanja, ki so upokojencem popestrila zimske popoldneve, jih obenem izobraževala in usmerjala k zdravemu načinu življenja. Teme predavanj so člani društva z anketami izbrali sami in tako se je vsak ponedeljek na osnovni šoli Grm zbralo do 200 ljudi. Tako so med drugim poslušali o boleznih nosu, ušes in oči, alergijah in kožnih boleznih, o vodi kot viru zdravja, bolezni prebavil, o skrivnostih urejenega vrta in uspešnega sadjarstva... Zimski del izobraževanj so zaključili s predstavitvijo interesnih dejavnosti v Domu starejših občanov Novo mesto. (J. Z.) Uspešno delo vinogradnikov ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj seje na nedeljskem občnem zboru ozrlo na minulo leto. Tako kot ponavadi so se tudi lani predstavili na sejmu Alpe Adria, izvedli različna predavanja in seminarje, med najpomembnejše prireditve pa sodi ocenjevanje mladih vin in organizacija martinovanja. Dobro je bilo obiskano tudi srečanje belokranjskih vinogradnikov, ki ga je lani pripravilo črnomaljsko društvo, letos pa bo srečanje v Semiču. Ker v Beli krajini delujejo tri vinogradniška društva, so ustanovili Zvezo belokranjskih vinogradniških društev. (J. D.) Obetavna fotografinja Anja Prejela fotografski naziv A FIA P KOČEVJE - Komaj 18-letna srednješolka Anja Papež, obetavna fotografinja kočevskega Fotografskega društva Grča, je v začetku januarja letos prejela fotografski naziv “AFI-AP” (v prevodu to pomeni umetnik FlAP-a), ki ga podeljuje Mednarodna zveza za fotografsko umetnost FIAP s sedežem v Franciji, in tako postala verjetno njegova najmlajša dobitnica. Naslov je do sedaj dobilo manj kot 2000 fotografov po celem svetu, v Sloveniji pa okoli 40. Velika ljubiteljica narave, predvsem živalskega sveta, je na svojo fotografsko pot stopila pred dobrimi petimi leti. S svojim očetom je večkrat zašla v neokrnjene kočevske gozdove in pod njegovim mentorstvom naredila tudi prve fotografije. Anja ima posebej rada zimo in ravno posnetki zime, zimske pokrajine so ji prinesli želene nagrade in priznanja. V teh nekaj letih ustvarjanja je sodelovala na preko 40 razstavah doma in po svetu ter prejela trideset nagrad in priznanj. Najbolj je ponosna na zlato medaljo iz Luxemburga, častni trak FIAP-a, na Prešernovo nagrado za fotografijo... Anja Papež Omenjeni naslov Anji pomeni zelo veliko in je nekakšna nagrada za vloženi trud in denar, ki je bil potreben, da je lahko sodelovala na razstavah. Anja se že pripravlja na nekaj natečajev, želi pa si, da tudi letošnja zima ne bi skoparila s snegom, saj takrat njen ustvarjalni duh dobi novih moči in idej. J. P. 90-LETNIK JOŽE - Za svoja leta se 90-letnik Jože Klemenčič počuti prav dobro. Najraje takole poseda v topli kuhinji, ko je topleje, pa se odpravi na sprehod. (Foto: L. M.) Materi za osmi marec Prišla v srce mi misel, da rože hodil bi ti brat, zate, draga moja mati, kot sem jih bil takrat. Pa vendar, saj še ni pomladi, zelenja skoraj ni, le zvončki beli že cveto, marjetice pa za vasjo. Ne morem ti jih v roke dali, ker ti že davno v grobu spiš, pa vendar sem ti jih prinesel, čeprav se več ne prebudiš. Ko grem na tisto domovanje, kjer mnogo naših mater spi, pomladno cvetje vse je zanje, srce ob tem mi zadrhti. Za osmi marec, draga mati, le skromen to naj bo spomin in vsem, ki tukaj spite, spomine svoje podarim. Cvetovi vsi zveneli so, ki tvoja roka meni jih je dala, kruha tudi mi ne bo nikoli več podala. Zato pa materam rože vedno naj cveto, kakor rosa v jutru sonca, naj njih cvetovi se odpro, ob tem spominu po licih solze mi teko. "Sin moj, tvojih sem besed vesela, iz groba te križa moja roka bela, na čelo usta in srce tvoje nemirno, jaz počivam v grobu tu prav mirno." Le mati v življenju je edina bila, ki tolažbe v srce je vedno vlila. Dokler bo v meni srce bilo, materi dajal bom srčno cvetje, ker le pri njej v mladosti našel sem zavetje. TONE VIRANT 150 let pošte Mokronog MOKRONOG - Pošta v Mokronogu je L marca letos praznovala 150 let. Ob tej priložnosti je Filatelistično društvo Novo mesto izdalo spominski ovitek, Pošta Slovenije pa priložnostni poštni žig. V prostorih tukajšnje pošte je na ogled priložnostna razstava poštnih žigov pošte Mokronog od njenih začetkov do današnjih dni. Pripravil jo je Alojz Tomc. Mala Drčar Žalna slovesnost v gasilskem domu na Dvoru pri Žužemberku je 21. februarja oznanila žalostno novico, da je umrla častna članica PGD Dvor, hči ustanovnega člana in prvega predsednika društva Cirila De-quala. Življenje njene družine je bilo trdno povezano z Dvorom, saj je njen oče tu kot nadučitelj preživel osrednje obdobje svojega življenja. Rodila se je v šoli v Ambrusu 3. aprila 1917 in tudi sama postala učiteljica. Ker ni podpisala pogodbe o sodelovanju z okupatorjem, je izgubila prvo službo v šoli in se preselila v Ljubljano, kjer je sodelovala z OF. Po vojni je delovala z mladino v Litiji in nadaljevala kot učiteljica v Kamniku. Tu je kot direktorica ustvarila prijetne razmere za poučevanje otrok po prilagojenem programu, pa tudi sicer svojo ustvarjalno energijo darovala Kamničanom. Zadnjih 15 let je živela v tamkajšnjem domu upokojencev in prav v njem jo je raziskovalna skupinica dvorskih šolarjev prvič srečala, ko je raziskovala življenje učitelja Dequa-la. Stkale so se nove vezi in Dvorjani smo ponosni, da smo jo poznali, saj sojo odlikovali razgledanost, skromnost in popolna predanost delu. Zelo smo se razveselili njenega obiska v šoli in v gasilskem domu junija 1998, ki je bil žal zadnji. Ta dan smo ji dvorski gasilci podelili naziv častne članice. Društvo bo prihodnje leto praznovalo 70-letnico brez nje. Svoj mir je našla na pokopališču Žale v Kamniku. SLAVKO MIRTIČ Mojčin pustni karneval Prejšnji torek je minil v znamenju pusta in pustnih rajanj. Tudi Novo mesto ni bilo izjema, za kar so poskrbeli pri društvu prijateljev mladine Mojca, ki v tem koščku Dolenjske že leta organizira to prireditev. Na Glavnem trgu v Novem mestu se je zbralo okoli tisoč mladih maškar in prav toliko staršev in sorodnikov. Zabava se je pričela na trgu, kjer so maškare zaplesale in sestavile povorko. Z novomeškimi godbeniki na čelu so v sprevodu krenile do športne dvorane Marof, kjer je pustno rajanje trajalo debeli dve uri. Vsaka maškara je dobila pustni krof - darilo Dolenjskih Pekarn, mlade maškare so se lahko zabavale tudi na otroških igralih in se odžejale ob McDonaldsovem šanku. Organizatorji so imeli precej dela z žrebanjem skoraj 300 nagrad, ki so jih prispevali: Turist, ag. Mana, Rest. McDonaldi, urarstva Novak, Budna, Bukovec, Klemenc in Kos, Dallas Musič Shop, Benefit, Baby club Sonček, Direndaj, Bobenček, Lorex, Hoby-Zoo-Goleš, s. p.. Vse po 350, Ramar, Roni, Čipkica, Globus, Orient, Krpan, Dotik, Mediš, Nina, Au-rora Hobby & Art, Črna mačka, Flo-pi, Be-com, Royal, Orlando, Sračje gnezdo in Jasna, Lepotni atelje Olimp, cvetličarna Salon cvetja, okrepčevalnica Nad jezom, Lekarna Novak, Foto Asja, piceriji Novljan in Tratnik, Video center Dolenjske, frizerska salona Jure in Claudia, Dolenjska banka, d.d., Kraškommerce in Studio D. Organizatorji se za pomoč zahvaljujejo tudi Agenciji za šport, Protektu, Mestni občini Novo mesto, Mestni godbi, Cestnemu podjetju, Policijski upravi Novo mesto, Komunali, Studiu D, radiu Sraka in Krka ter Dolenjskemu listu. Sedem izletov DOBREPOLJE - Društvo upokojencev Dobrepolje za letos načrtuje sedem izletov. Prvi bo že 31. marca v Ilirsko Bistrico. Ogledali si bodo Brkine, Prem, grad in slike Franceta Kralja, za zaključek pa še ogled kozje farme in Ilirske Bistrice. Drugi izlet bo po Dolenjskem, na Bizeljsko in v Brežice, tretji na srečanje upokojencev v Velenju četrti na Rab, peti v Izolo, šesti v Dragomer in zadnji na Koroško (Gospa Sveta, vojvodski prestol in Hohostrarvitz). Mariji Novak v spomin V soboto, 24. februarja, smo se v Šentjerneju zadnjič poslovili od Marije Novak, upokojene učiteljice osnovne šole Šentjernej. Njena življenjska pot se je pričela v Šentjerneju pred 80 leti. Otroštvo je preživela v Višnji Gori, kjer je končala pet razredov osnovne šole, v Ljubljani pa realko in enoletni tečaj z diplomskim izpitom na državnem učiteljišču. Prvič se je zaposlila na osnovni šoli v Višnji Gori jeseni leta 1943. Po osvoboditvi je bila zaradi kadrovskih potreb nekajkrat premeščena na bližnje šole in tudi na poverjeništvo za prosveto in kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru Grosuplje. Na lastno željo je leta 1952 prišla v rodni Šentjernej. Kot mnogi je morala tudi Marica poučevati razne predmete. Najbolj pri srcu pa ji je bi! zahtevni in odgovorni pouk materinščine. Posvetila se mu je z vso predanostjo v osnovni šoli, tedanji nižji gimnaziji in vajenski šoli. Po današnjih normativih s poukom preobremenjena je Marica iz dneva v dan odnašala domov kupe zvezkov, jih pregledovala, ocenjevala in z vzpodbudnimi pripisi vračala svojim učencem. Sodelavci smo občudovali njej materinski odnos do učencev, zlasti do tistih, ki so imeli srečo, da jim je bila Marica razredničarka. Pri njej so našli zatočišče v stiskah, posrednika do drugih učiteljev in neredko tudi do staršev. V nekaterih dejavnostih, ki so še danes močno zasidrane na naši šoli, je naša Marica opravila pionirsko delo. Leta 1955 je na njeno pobudo in pod njenim mentorstvom izšla prva številka šolskega glasila Naša pot. Rokopisni unikat, ki ga hrani šola, je dragocen spomin na njeno delo. Uvajala je bralno značko, bila je prva mentorica bralnega krožka, na sodoben način je uredila šolsko knjižnico. Marica je bila delavna, skromna, tiha. Tiho, skoraj neopazno seje izteklo tudi njeno življenje... Tiho, a boleče je bilo tudi slovo, ko smo jo kot edinko položili v grob njenih staršev. Osnovna šola Šentjernej JOŽE URBIČ DOPOLNIL 91 LET - 7. februarja je svoj 91. rojstni dan praznoval Jože Urbič iz Bitnje vasi pri Trebelnem. Ob njegovem jubileju so ga obiskale prostovoljke Krajevne organizacije Rdečega križa Ornuška vas in Trebelno ter sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Trebnje, ki so mu zaželele veliko zdravja in dobrega počutja v novem domu - Domu starejših občanov, kjer živi od jeseni. (M. Miklič) 90 LET ROTARJEVE MAME - Frančiški Kotar s Hinj pri Šentjanžu so sorodniki ob 90. rojstnem dnevu pripravili prijetno praznovanje v Oštariji v Gabrijelah, kjer se slavljenka počuti čisto domače, saj tod živi pri hčeri, ki se je primožila k gostilničarju Brunu Vidmarju, čigar delo uspešno nadaljujejo otroci. Frančiške ponoči nič ne moti hrup iz diskoteke, čeprav ima seveda raje domačo narodno-zabavno glasbo. Najraje se suče okoli vogalov hiše z metlo in skrbi, da bi bilo vse kot iz škatlice. Misli ji uhajajo na sorodnike po Sloveniji, v Nemčiji in Kanadi, še posebej pa na 11 vnukov in pravnukov, ki se radi stisnejo k babici in so se njej in njenemu 92-letnemu bratu Tončetu nekateri pridružili tik pred rezanjem velike torte. (Foto: P. P.) ZLA TOPOROČENCA V ISTI CERKVI - Januarja je minilo 50 let, odkar sta stopila na skupno življenjsko pot Ivan in Marica Starešinič s Pretoke 10 pri Vinici, oba rojena v isti vasi, oba v kmečki družini. V zakonu so se jima rodili hčerka in trije sinovi, ki so odšli od doma za lažjim kruhom. Sama še zmeraj kmetujeta in obdelujeta zemljo. Najbolj srečna sta ob praznikih, ko se otroci, njihove družine in vnuki srečajo v domači hiši. Zlaloporočenca sta se pri sveti maši v cerkvi sv. Trojice na Pretoki, v isti cerkvi kot pred 50 leti, zahvalila bogu za vse srečne in tudi bridke ure na njuni skupaj prehojeni poti. IZ BABIČINE SKRINJE - Otroci iz vrtca Janko smo radovedneži in raziskovalci. Zanimalo nas je, kako so ljudje živeli nekoč, zato smo se skupaj z vzgojiteljicami in starši podali na zaprašena podstrešja dedkov in babic. Poiskali smo stare predmete in jih prinesli v vrtec, kjer je nastala zanimiva razstava pod naslovom "lz babičine skrinje”. (Jankice in Jankoti) SANKANJE V MRZLI DOLINI - Sneženje v preteklem tednu nam je omogočilo, da smo lahko organizirali zimski športni dan. Učenci L in 2. razreda OŠ Šmihel iz Novega mesta so se v petek, 2. marca, zbrali pred šolo ter se s sanmi in bobi odpravili v Mrzlo dolino. Tam je bilo dovolj snega. Najprej smo naredili stezo za sankanje. Spusti po hribu so bili prijetni. Vsi smo uživali v sankanju in kepanju. Dan ni bil mrzel, zato bo vsem ostal v prijetnem spominu. (Foto: H. Murgelj) reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi Kdo klenka pri sv. Trojici? Pred sto in več leti se je v ta cerkveni zvonik vzpenjal Matija Lavrin. Ob sobotah, praznikih in ob drugih slovesnih priložnostih so pod njegovimi rokami zazveneli cerkveni zvonovi in njihova pesem seje iz cerkvenih lin razlivala daleč po okolici. Takrat so tukaj viseli še trije bronasti lepo uglašeni zvonovi. Potem pa je prišla prva svetovna vojna in na evropskih frontah so zalajali topovi, uliti tudi iz teh zvonov. Saj so namesto treh bronastih lepotcev pozneje dvignili v zvonik dva železna zvonova in farani so se morali počasi navaditi na njun zven. Toda ta je bil drugačen in Matija se ni nikoli sprijaznil z njim. Njegova duša je bila uglašena na bronaste zvonove in nad železne ni več dvignil klenkarskega kladiva. Pa mu tudi ni bilo treba, njegovi otroci so že dobili klenkanje v uho in počasi se je ta pesem prelila v njihovo srce. Cerkev je poimenovana po sv. Trojici in stoji v Vinjem Vrhu pri Semiču. Je ena od podružničnih cerkva v semiški fari. Še zdaj, v začetku tretjega tisočletja, v njenem zvoniku udarja Lavrinova roka. To je roka devetdesetletne Lojzke, najmlajše od Matijevih otrok, ki je bil že na začetku prejšnjega stoletja tukajšnji zvonar. Matija se je rodil v sosednji vasi Krupa. Njegovega nečaka Janka, sina brata, ki je ostal na domači kmetiji, je potegnilo v šole, v svet. V Sankt Petersbur-gu, še v cesarski Rusiji, je študiral slavistiko. Bil je tudi v Skandinaviji pa v Parizu. Med prvo svetovno vojno je bil dopisnik z balkanskih bojišč za ruske časopise. Od leta 1917 je bil časnikar v Veliki Britaniji, lektor in prevajalec, potem tudi profesor. Novi domovini je predstavljal predvsem rusko in slovensko književnost. Tam je, star skoraj sto let, tudi umrl. Matija, njegov stric, je vzel Malnaričevo Ano, domačinko s Krupe. Mlademu paru so starši kupili domačijo na bližnjem Vinjem Vrhu. Tu je potem mež-naril in kmetoval. Ani in Matiji se je rodilo sedem otrok. Pesem zvonov je bila vsem sedmim blizu. Tone, predzadnji otrok, pa je hotel več. Tako kot prej njegov bratranec Janko je tudi on odšel v svet. V svet glasbe. Postal je skladatelj. “Spominjam se tistih prazničnih popoldnevov, ko sta brat Tone in sestra Katka, ki je bila učiteljica, iz Ljubljane prišla domov na obisk. Tu smo bile sestre Marija, Ana in jaz. Živahen pogovor se je hitro spremenil v pesem. Vsi smo se znašli tudi na strunah, znali smo klenkati. To je bilo veselje!” Tako mi pripoveduje Lavrinova Lojzka. Zdaj so zdavnaj že vsi pomrli: starši, bratje in sestre, in devetdesetletnica živi sama. Na steni hiše je vzidana plošča, ki priča o tem, da se je tukaj rodil Tone Lavrin, slovenski skladatelj. Gotovo je iz te domačije, te pokrajine in iz pesmi domačih zvonov dobil marsikateri navdih za svoje delo. Ob hiši stoji kapelica lurške Matere božje. Obe, hiša in kapelica, sta sorazmerno novi. Kapelico je dala Lojzka postaviti leta 1992, staro, s slamo krito in na pol leseno hišo pa je skupaj z gospodarskimi poslopji leta 1948 uničil požar. Na njenem mestu je Lojzka s pomočjo vaščanov in širše soseske postavila novo. Lojzka je včasih zmagovala vsa kmečka dela, tako na polju kot v hlevu in pri gospodinjstvu. Zdaj, na starost, pa so roke opešale in bujno rastlinje jih je prehitelo. In spet so se izkazali sosedje: posekali so grmovje in odstranili podrast, tako da se je ob Lojzkini devetdesetletnici Lavrinova hiša na Vinjem Vrhu pri Semiču spet zableščala, kot se spodobi. Saj je bilo včasih, sodeč po Lojzkinih besedah, tukaj kar živo. Zlasti med drugo svetovno vojno, ko je vesoljna slovenska inteligenca v Beli krajini iskala zavetišče. Partizani so bili tukaj redni gostje in dobili so, kar je skromna domačija lahko dala: streho nad glavo, toplo pribežališče za premražene može in hrano za sestradane želodce. Lojzka se spominja, kako je ob kateri koli uri dneva zapregla voličke v lojtrski voz in se z njim podala, kamor je bilo treba: zdaj spraviti ranjene partizane v skrivne bolnišnice, zdaj prepeljati strelivo ali drug tovor v Stare Žage ali kak drug kraj blizu roških gozdov, od koder so ga potem možje na hrbtih znosili naprej po temnih, le njim poznanih poteh. Božidar Jakac je bil že pred vojno hišni prijatelj. V Ljubljani se je družil s Tonetom in z njim prihajal tudi v Belo krajino. Ko je med vojno postalo tam zanj prevroče, se je umaknil k partizanom. Ocenil je, da bodo pri Lavrinovih na Vinjem Vrhu njegova umetniška dela najbolj varna. Prišli so vojaki, blizu hiše skopali jamo in vanjo razporedili vse, kar je vrednega uspelo umetniku rešiti iz Ljubljane. Tako izkopani bunker so spet poravnali z zemljo in spretno zakrili. Še domači niso več pomislili nanj. Skozi vso vojno je bil varen pred radovedneži, vlago, ognjem in drugimi nevšečnostmi, ki bi slike in drugo, kar se je skrivalo v njem, lahko poškodovale. Lojzka se spominja, da je po vojni iz Ljubljane prišel tovornjak in bunker izpraznil. Čas je potem opravil svoje. Da, čas je spremenil marsikaj. Po vojni je zagorelo pri Lavrinovih in zdaj je tam drugače - ne samo zaradi ognja. Potem je sredi leta 1964 zagorelo še v cerkvi pri sv. Trojici. Strela jo je zažgala in ogenj je uničil streho in zvonik. Zvonova sta padla na zakristijo in ostala nepoškodovana. Farani so zbrali les za novo ostrešje. Prišli so mojstri in cerkev na novo pokrili. Pozidali so tudi zvonik in farani so vanj zopet dvignili tista zvonova. Le da je novi zvonik nekoliko nižji. Alije bilo takrat mojstrom zidanja že dovolj ali je zmanjkalo materiala ali denarja, tega se Lojzka zdaj niti ne spomni. Da je zares nižji, to pa gotovo ve, saj se je ničkolikokrat povzpela nanj. Je namreč najstarejša zvonarka daleč naokoli. Pri devetdesetih Lojzka še sorazmerno dobro vidi in sliši, po vegastih stopnicah pa se v zvonik vzpne tako urno, da ji komaj sledim. Ko ves zadiham prilezem na vrh, ona že klenka. Slavnostno klenkanje ob njeni devetdesetletnici posluša vsa soseska. Še čas, ta neusmiljeni spreminjevalec vsega, se takrat za hip ustavi. TONE JAKŠE Goričarjevi niso ribiči, a živijo od rib Prejšnjo sredo se je s pepelnico začelo postno obdobje, ki traja vse do velike noči. V teh dneh ali pa vsaj ob petkih se bo pojedlo veliko več rib, kot je to sicer med Slovenci navada. Velika večina postrvi, ki se bodo cvrle ali kuhale v naših ponvah, pa prihaja iz naših domačih krajev. Kar 70 do 80 odst. vseh ribarnic v Ljubljani, na primer, in tudi velike trgovske verige, kot so Mercator, Spar in Leclerc, s postrvmi zalaga Robogojstvo Goričar iz Slivja, kraja med Kostanjevico in Podbočjem, ki je od lani tudi lastnik največje slovenske ribogojnice Krke z Dvora pri Žužemberku. V zgornjem in spodnjem, novejšem delu dvorske ribogojnice, se po ocenah poznavalcev naenkrat po vodi premetava 150 do 180 ton postrvi vseh velikosti. Vzgojijo jih iz iker, ki jih dobivajo štirikrat na leto iz ZDA, tako da stalno obnavljajo stalež. Morda je zanimiv podatek, da dobivajo samo ikre ženskega spola, kar sladokusci še posebej cenijo, kajti meso samcev ima v obdobju drstenja poseben okus in velja za manj kakovostno. Kot meni Mirko Goričar, lastnik ribogojnice, so v Sloveniji še dve ali tri ribogojnice, ki letno priredijo okrog 100 ton postrvi, veliko pa je manjših ribogojnic, takih, ki prodajo tono ali manj rib. V družini Goričarjevih niso ribiči, a vendar zdaj že lahko rečemo, da pretežno živijo od rib. Pa ni bilo vedno tako. Goričarjevi so namreč kmetje, ki so od nekdaj obdelovali zemljo in danes še obdelujejo 17 ha, ukvarjajo se z vinogradništvom, medtem ko so jih do nedavnega okoličani poznali tudi po trsnici. In kako so prišli do rib? Kupili ribogojnico “Naša domačija leži ob potoku in že moj oče in mama sta leta 1978 uredila bazen, v katerega smo vložili ribe. Sprva kar tako, da bo nekaj za doma, morda za sosede in za ribolov. Postopoma smo dejavnost povečevali in prišli do tega, da smo se vprašali, zakaj rib ne bi prodajali," o začetkih ribogojstva pri Goričarjevih razlaga Mirko. Kot kooperanti so začeli sodelovati tudi z ribogojnico na Dvoru in z njenim tedanjih direktorjem Stoja- R1BA NI NIKOLI PREVELIKA -Vsak delovni dan na Dvoru polovijo in odpeljejo v predelavo v Slivje okrog tono rib. Ker tudi slovenski kupci vse raje segajo po ribjih filejih, so za predelavo uporabne tudi večje postrvi. "Riba tako ni nikoli prevelika, “je razložil Mirko Goričar, ko nam je pokazal nekaj primerkov. (Foto: B. D. G.) nom Jakovljevičem, sicer Novome-ščanom, ki je v okviru sistema Emona postavil na noge to ribogojnico. “Pomagali so nam in mi smo se učili od njih,“ pravi Mirko, “gospod Jakovljevič pa ima tudi precej zaslug, da sem se odločil za veliko naložbo in decembra 1999 na dražbi kupil ribogojnico Krka. Ker so bile postrvi majhne, smo jih šele to jesen začeli prodajati, računamo pa, da se bo naložba povrnila v 10 letih. Potrebna bodo tudi dodatna vlaganja, kajti ribogojnica je zastarela. Najprej bo treba kupiti stroj za sortiranje rib in črpalko, ki vleče ribe iz vode.“ Zaradi vse večjega prirasta rib v domačem bazenu so Goričarjevi leta 1997 začeli urejati vse potrebno za predelavo postrvi. Začeli so s čiščenjem in pakiranjem rib ter že pred petimi leti prvi v Sloveniji ponudili tržišču fileje iz postrvi, se pravi kose mesa brez kosti. Danes že polovico vseh postrvi prodajo v obliki filejev in računajo, da se bo njihova prodaja še povečala, ker so zelo primerni za uporabo v kuhinjah domov za ostarele, bolne, šolarje, malčke in za mnoge druge kupce. Vsak dan tono rib Zmogljivost Goričarjeve predelave je 200 do 300 ton na leto. Vse ribe prodajo sveže, nekatere pa potem posredniki tudi zamrznejo in prodajajo v taki obliki. Vsak delovni dan v ribogojnici polovijo okrog eno tono postrvi in jih v kadeh žive pripeljejo v Slivje. Količina je seveda odvisna od naročil in močno naraste v postnem času ter proti koncu tedna. Ribe doma čistijo in pakirajo ter tudi sami razvažajo, zato vsak dan eden od delavcev vstane ob eni uri zjutraj, ker je treba sveže ribe odpeljati v Ljubljano, od koder potujejo v ribarnice po vsej Sloveniji. V Ribogojstvu Goričarje zaposlenih trenutno 12 oseb, od tega dva člana družine. Pet delavcev oskrbuje ribogojnico na Dvoru. Kot pravi Mirko Goričar, so to domačini, že tudi nekdanji delavci, zato posel obvladajo, so odgovorni in jim lahko zaupa. "Delaje dosti, saj je tehnologija precej zastarela in iztrošena ter kliče po vlaganjih. Ribe je treba seliti in sortirati, še posebno dosti dela pa je ob dežju. Ves čas, ko Krka narašča, sta v ribogojnici 2 dežurna delavca, ki čistita mreže in preprečujeta škodo, kajti reka takrat nanaša ogromno listja." S fileji v Zagreb Goričarjevi si veliko obetajo tudi od izvoza na Hrvaško, za katerega so že pridobili dovoljenje. “Smo pravzaprav v predmestju Zagreba, saj je do tja le pol ure, kar je manj kot do Ljubljane. Res je še velika ovira carina, vendar bomo kljub dajatvam s ceno in ponudbo konkurenčni. Računamo, da bomo poslej četrtino proizvodnje prodali na hrvaškem trgu, predvsem v Zagrebu, stavimo pa še posebej na fileje postrvi, ki jih tamkajšnji trg še sploh ne pozna. Če ne bi bilo meje, bi gotovo 70 odst. vseh postrvi prodali v Zagrebu!" razmišlja. V predelavi bi Goričarjevi potrebovali še nekaj opreme, ki bi poenostavila opravila, predvsem čiščenje rib, sicer pa nameravajo v kratkem nabaviti nove mize, omare, vozičke, da bo vse po strogih veterinarskih zahtevah. Slednje je še posebej pomembno, kajti, kot pravi Mirko Goričar, s sinom, kije zdaj gonilna sila ribogojstva, načrtujeta že naprej. V enem letu naj bi se ustrezno opremili in pridobili dovoljenje za toplotno obdelavo rib, tako da bi jih tudi pekli, prekajevali, panirali, pripravljali za namaze, paštete ipd. Z dopolnjeno in višjo stopnjo predelave bodo potrebovali še enega do dva dodatna ZDAJ BO RIB ZADOSTI - Ker je Ribogojstvo Goričar pred časom začelo s predelavo rib, ki ima precejšnje zmogljivosti, so sprva nameravali razširiti dejavnost tudi na program morskih rib. Potem pa se je ponudila priložnost in so kupili ribogojnico Krka na Dvoru pri Žužemberku, največjo ribogojnico v Sloveniji in hkrati tudi ribogojnico z največjim pretokom vode. (Foto: B. D. G.) STROKOVNO IZLOČANJE KNJIG IZ KNJIŽNIC Nikoli iskano gradivo jemlje prostor novim knjigam Knjižnice naj ne bi bile skladišča, temveč živa informacijska središča. Zato se je tudi Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto že pred časom vključila v vseslovenski projekt strokovnega izločanja gradiva, iz katerega je izvzeto domoznansko in redko, starejše gradivo. Zaprašene, porumenele, nikoli iskane knjige... - morda bodo ob seznanitvi javnosti s to težavo hitreje našle svojega novega lastnika. “Novomeška knjižnica je res bogata, saj v njej hranijo skoraj pol milijona knjig in ostalega gradiva!” To se lepo sliši, vendar - koliko tega gradiva tudi izposojamo? Prenatrpanost z gradivom, kar seveda tudi vodi v prostorsko stisko, je že dlje časa pereč problem slovenskih, zlasti splošnoizobraževalnih knjižnic. Ne glede na to, da je vloga knjižnic II. skupine, tj. večjih pokrajinskih, bivših študijskih knjižnic, tudi zbiranje in hranjenje nacionalno in regionalno pomembnega tiskanega in rokopisnega gradiva, knjižnice danes s prenovljeno vlogo v svojem prostoru na eni in realnimi možnostmi na drugi strani ne morejo biti več zgolj skladišča mrtvega, nikoli iskanega gradiva, ki jemlje prostor novemu, aktualnemu. Seveda pa s tem ne mislimo na domoznansko gradivo in knjižne redkosti, katerih pomena se še kako dobro zavedamo. K resni obravnavi te težave nas v zadnjem času sili predvsem ogromna knjižna produkcija, pri kateri sicer že pri nabavi velja ločiti zrno od plev, vendar s pomočjo medijev izzove neverjetno ažurno povpraševanje po novem gradivu, ki pa pogosto še hitreje zastari. Osnovni pokazatelj uspešnega delovanja knjižnic je še vedno izposoja in po standardih knjiga, ki se v enem letu ne “obrne” vsaj trikrat, nima kaj iskati v knjižnici. Do nedavnega smo si slovenski knjižničarji med podirajočimi se knjižnimi policami bolj ali manj zatiskali oči in ušesa ali se znašli vsak po svoje. V knjižnici je vedno toliko navidez pomembnejših strokovnih zadev in k načrtnemu pristopu k temu zelo občutljivemu področju nas je končno prisilila čisto življenjska situacija: na knjižnih policah je zmanjkalo prostora... V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo se že pred dvema letoma vključili v projekt izločanja gradiva kot enega od strokovnih področij knjižničarstva in kot edine logične rešitve te problematike. Projekt vodi državna matična služba za knjižničarstvo in letos bo izšel tudi priročnik kot pripomoček pri izločanju gradiva, namenjen vsem tipom slovenskih knjižnic. Na lan- skem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Mariboru smo tudi prvič spregovorili o organiziranem izločanju gradiva v slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnicah in ga ovrednotili kot nujen delovni proces, enakovreden vsem ostalim dejavnostim v stroki. Najprej pa se je seveda potrebno znebiti bojazni, da bomo zavrgli kaj, kar bo nekoč kdo iskal, pri čemer kar pozabimo na možnost medknjižnične izposoje in obstoj Narodne in univerzitetne knjižnice, ki hrani prav vse, kar se je na Slovenskem kdaj koli natisnilo. Bega nas tudi morebiten negativen odziv o tej problematiki neosveščene javnosti. V novomeški knjižnici smo se podobno kot v ostalih slovenskih knjižnicah izločanja gradiva lotili načrtno in sistematično, z vnaprej pripravljenimi in točno določenimi kriteriji, brez subjektivne in emocionalne note. Strokovni tim redno spremlja življenje knjige ter jo, če je ta vsebinsko zastarela (zlasti tehnične vede), jezikovno neaktualna ali precej poškodovana, izloči iz knjižničnega fonda, pri čemer pa v določenih primerih ohrani en izvod (npr. zakonodaja, stari učbeniki itd.). Iz postopka izločanja pa so izključene vse redke stare knjige in domoznansko pomembno gradivo. Večja težava kot določiti, kaj izločiti, pa je gotovo vprašanje, kam z izločenim gradivom. Običajno ga najprej ponudimo antikvariatom in ostalim slovenskim knjižnicam, ki seveda vse to že imajo in so ravnokar nameravale ponuditi nam. Lepo sta se obnesli pot knjige v manjše krajevne knjižnice (Straža, Otočec itd.) in v Sarajevo, Bihač ter ponudba po simbolični ceni v knjižnični bukvami. Kar je zares neuporabno predvsem z estetskega vidika, pa lahko brez slabe vesti oddamo v recikliranje. Dejstvo je, daje vrednost knjige kljub vsemu zelo relativna. Zato se nam zdi prav, da gradivo, ki ga v knjižnici po določenih kriterijih ne potrebujemo, ponudimo v last tistim, ki jim bo morda veliko pomenilo in obogatilo njihovo knjižno zbirko. Zanimiva in dobrodošla se nam zdi rešitev, ki se je že utečeno poslužujejo v knjižnicah po Evropi. Ustanovili so namreč t. i. depozitne knjižnice, kamor se steka, hrani, odkupuje in v primeru povpraševanja tudi izposoja izločeno gradivo iz vseh knjižnic v državi. Knjižnica Mirana Jarca s preselitvijo v nove prostore prehaja tudi na prosti pristop do gradiva v vseh oddelkih izposoje, kar pomeni, da si bodo uporabniki izposodili marsikatero knjigo, kije bila doslej “skrita" v skladišču in ni še nikoli ugledala luči sveta... A to še zdaleč ne bo rešilo problema. Zato naj pričujoči prispevek izzveni kot seznanitev javnosti s tem nezanemarljivim segmentom delovanja sodobnih knjižnic ter kot apel k sodelovanju vsem, ki nam lahko kakor koli pomagajo. DARJA PEPERKO Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 8.3. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Nosorog in prijatelji, nan.; Razgledi slovenskih vrhov; Čari začimb; Svetovni izzivi - 13.00 Poročila- 13.40 Večerni gost- l4.30Zoom-16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Risanka -17.00 Enajsta šola -17.45 Novi raziskovalci, dok. nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan - 22.00 Odmevi - 22.50 (Ne)znani oder - 23.20 Sladkorna bolezen SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.25 Videospotnice -9.25 Superveleslalom (m) -10.00 Tedenski izbor; Nash Bridges, nan.; Grace na udaru; Frasi-er, nan.; 12.15 Šport (superveleslalom, ž); Svet poroča; Babettina gostija, film -16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. - 17.00 Čez rob, nan. - 18.00 Francoski film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Razvedrilna oddaja - 20.25 Košarka (Pau Orthez: Krka Telekom) - 21.00 Emily z mesečeve domačije, nad. - 21.50 Jabolko, iranski film - 23.10 Vent d'est, francoski film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. - 10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci - 14.45 Rački Lake - 15.40 Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije - 20.00 Košarka (Union 01impija:Kinder Bologna) - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Nori Hong Kong, ameriški film POP TV 10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Oprah show -16.25 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Palomino, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Risanka - 18.00 Pokličite župana - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV - 22.00 ATV predstavlja HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.00 Za otroke in mladino - I2.00 Poročila - 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. - 13.15 Prizorišča svetovnih kultur: Gruzija -14.105 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Informativno-politični program -16.30 Hrvaška danes -17.05 Deček spoznava svet-17.30 Hugo -17.55 In tega leta... -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Vzgoja deklet na Češkem, češki film - 22.10 Pol ure kulture - 22.40 Viza - 23.25 Odmevi - 20.45 Nočni program HTV 2 9.55 Poročila - 10.00 Ponovitve oddaj -12.40 Poslovni klub -13.15 Code 10-07, nad. -14.00 Glasbeni mesečnik -15.00 O Krleži z namenom -16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad,-16.55 Poročilazagluhe in naglušne -17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama -18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nan - 20.10 Kviz - 20.25 Urgenca, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Željka Ogresta z gosti - 22.35 Nevidni človek, nan. - 23.20 Zlomljeno koplje, film - 0.40 Svetovni muzeji PETEK, 9.3. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip: Lutkovna nan.; Risanka; Enajsta šola; Novi raziskovalci, dok. nan.; Alpe-Donava-Jadran; Neznani vojak, angleška drama -13.00 Poročila - 13.50 Tedenski izbor: Prvi in drugi; Sladkorna bolezen; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Zares divje živali -17.10 Pravljičar, nan. -17.45 Humanistika - 18.20 Dosežki - I8.45 Risanka - I9.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Garači, nad. - 21.00 Deteljica - 21.10 TV Poper - 22.00 Odmevi - 22.50 Gledališče Rok - 22.55 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi - 8.25 Videospotnice - 10.00 Čez rob, nan, -10.00 Razvedrilna oddaja -13.05 Menih Davvson, ameriški film -14.50 Črni narcis, film -16.25 Atletika -16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. -17.00 Čez rob, nan. -18.00 Commedian Harmonists, film - 20.05 Svet mamil, nan. - 2I.00 Grof Monte Cristo, nad. - 21.50 Scam, film tedna - 23.25 Neprimerno delo za žensko, nad. - 0.15 Big band RTV Slovenija KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Miza za pet, nan. - 10.25 Beverly Hills 90210, nan. - H.50 Ricki Lake -12.45 PopVRoll -13.45 Bravo, Mae-stro -14.45 Ricki Lake -15.40 Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. -17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Wi!l in Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Sam doma 2, film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije, film -0.00 Policisti, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Večna ljubezen, nad. - l l.OO Moja usoda si ti, nad. - H.50 Milady, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah shovv -16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Špiclji, ameriški film - 21.00 Hudson Hawk, film - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 Milenium, nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilsko zrcalo -17.30 Turistična oddaja - 18.00 Kmetijski razgledi - 18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? HTV 1 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -H.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.30 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Prizorišča svetovnih kultur: Rajasthan - 14.15 Izobraževalni program -15.00 Program za otroke in mladino - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo - 17.55 Alpe-Donava-Jadran - 18.25 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja - 21.10 Kralji denarja, film - 22.55 Odmevi - 23.15 Managva II., film - 0.45 Nočni program HTV 2 8.35 Poročila - 8.40 Ponovitve oddaj - 13.15 Urgenca, nan. - 14.00 Nevidni človek, nan. - 16.00 Poročila - 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -17.00 Vsakdanjost - 18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Humoristična nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.10 Polni krog - 21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.40 Svetovni muzeji SOBOTA, 10.3. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Risanka; Zgodbe iz školjke; Male sive celice; Toča zlata, film; Lingo; Tednik - 13.00 Poročila - 13.25 Mostovi - 14.30 4 x 4 - 15.00 Teksaška pravda, ameriški film -16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.05 Ebba in Didrik, nad. -17.50 Na vrtu - 18.15 Ozare - 18.20 Umetnost življenja po svetu, dok. nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Orion - 21.35 Pustne šeme na Štajerskem - 22.10 Frasier, nan. - 22.50 Poročila - 23.25 Sopranovi, nad. - 0.10 Vampirjev poljub, ameriški film SLOVENIJA 2 8.50 Slalom (ž) - 9.00 Videospotnice - 9.50 Veleslalom (m) -J0;05 Štafeta mladosti -11.00 Glasbeni festival -1*1.20 Šport (slalom; veleslalom; košarka; atletika; rokomet) - 19.30 Videospotnice - 20.05 Francoski film - 21.40 Praksa, nan. - 22.25 Sobotna noč KANAL A 8.45 Brubaker, ameriški film - 11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. -13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv - 14.00 Košarka (Union OlimpijatKinder Bologna) -16.00 Evro-liga -16.30 Živalim v pomoč, dok. odd. -17.00 Pop’n’Roll -18.15 Beverly Hills 90210, nan. - 19.10 Prijatelji, nan. -19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Grešnica, ameriški film - 22.45 Zgodba Ailleen Wournos, ameriški film - 0.30 Policisti, nan. POP TV 8.30 Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga -12.20 Vse o Sari, film -14.00 TV Dober dan - 14.50 Bes angelov, nad. - 16.40 Močno zdravilo, nan. -17.30 Za njihovo dobro, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Vražja dekleta, ameriški film - 23.00 Edvard Škarje, ameriški film VAŠ KANAL 13.00 Ce boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport Mundial -18.00 lz združenja lokalnih TV - 18.30 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Glasbena oddaja HTV 1 8.00 Poročila - 8.05 Film - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Dokumentarna odd,- 13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.05 Oprah show -14.55 Hruške in jabolka -15.30 Divja obzorja -16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.35 Risanka - 17.05 Glasbena odd. - 18.40 Povabilo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Tedenski pregled - 21.05 Obraz z brazgotino, film - 22.45 Poročila - 23.00 Frostov pristop, nan. -0.40 Cybertracker, film - 2.10 Nočni program HTV 2 8.50 Ponovitve oddaj -12.05 Hišni ljubljenci - 13.50 Moja pot, dok. oddaja -14.25 Briljanten -15.15 Xena, nad. - I6.00 Črno-belo v barvi - 16.50 Gepard, italijanski film - 19.30 Policija, nan. - 20.I0 Družina Soprano L, nad. - 21.05 Triler - 22.10 Glamour Cafe - 22.55 Seks in mesto - 23.20 Svet zabave - 23.50 Svetovni muzeji NEDELJA, 11.3. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Telebajski; Tabaluga; Pika nogavička; Miki Makin črkopis - 9.55 Tekmovanje pihalnih orkestrov -10.25 Pomagajmo si - -10.50 Hutan, nan. -11.30 Obzorja duha -12.00 Ljud- je in zemlja - 13.00 Poročila - 13.20 Orion - 14.45 Garači, nad. -15.30 Parada plesa -16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin -18.15 Razgledi slovenskih vrhov - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna -19.30 Dnevnik - 20.05 Zoom - 21.40 Intervju - 22.40 Poročila - 23.00 Brez reza SLOVENIJA 2 8.45 Videospotnice - 8.50 Šport (slalom, m; veleslalom, ž) - 9.50 Noro zaljubljena, nan. - 10.10 Emily z mesečeve domačije, nad. -1 l.OO Policija - H.30 Evropska glasbena noč -13.00 Šport (Smučarski skoki; Atletika, Evrogol) -19.30Videospotnice-20.05 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. nad. - 2l.OOTrend - 21.35 So leta minila, nan. - 22.05 Končnica - 23.05 Džankiji, film KANAL A 9.00 Bitka za Montezumo, film -11.00 Kung fu, nan. -12.00 Nesmrtna, nan. -13.00 Komedija zmešnjav -13.30 Pop’n’Roll -14.45 Rock v Riu -16.30 Divja Amerika, dok. odd. -17.25 Umor na Beverly Hillsu, nad. - 18.15 Merlose Plače, nad. -19.10 Prijatelji, nan. -19.30 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Nora ljubezen, ameriški film - 22.45 Stilski izziv - 23.20 Nesreča ne počiva, angleški film POP TV 8.30 Risanke - 10.30 Navihanka, nan. - ll.OO Šolski hodniki, nan. -11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Kuža na igrišču, film - 14.45 Pod košem, film - 16.30 Prva izdaja, nan. -17.20 Zgodba o Sonny-juin Cher, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Fantovščina, ameriški film VAŠ KANAL 13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Belokranjski obzornik -18.40 Nas poznate - 18.45 Smo dobri gospodarji?- 19.00 Novice- 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.40 Rezerviran čas122.10 Športna scena PONEDELJEK, 12.3. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4x4; Zares divje Živah, dok. odd.; Oddaja za otroke; Humanistika; Dosežki; Na vrtu; Umetnost življenja po svetu; Parada plesa -13.00 Poročila - 13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub - 15.30 (Ne)znani oder - 16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Mikin Makin črkopis - 16.50 Telebajski'- 17.15-Radovedni Taček -17.45 Volja najde pot - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nan. - 21.00 Dosje - 22.00 Odmevi - 22.50 Dogodek v mestu Gogi, SNG Drama Ljubljana SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice - 9.35 Grof Monte Cristo, nad. - 10.55 Alpsko smučanje - 12.35 Svet mamil, dok. oddaja -13.25 Trend -13.55 Sobotna noč -15.55 Policija- 16.30 Raymonda imajo vsi radi, nan. -17.00 Čez rob, nan. - 18.00 Regionalni program - 18.30 Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice - 20.05 Skrivnosti vojne, nad. - 21.00 Studio City - 22.00 Bumerang 2001 - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Bitka na Rio de la Plati, angleški film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills 90210 - 11.50 Ricki Lacke -12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Zmenkarije - 14.45 Ricki Lake - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Helikopterska enota, nemška nan. - 20.55 Ninja želve 2, film - 22.40 Dosjeji X, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde Nagrade v Novo mesto, Dolenjske Toplice in Kočevje Žreb je izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral Tatjano Me-sarko iz Novega mesta, Franka Čibeja iz Dolenjskih Toplic in Tomaža Markoviča iz Kočevja. Mesarkovi je pripadla denarna nagrada, Čibej in Markovič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. marca na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 10”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Rešitev 8. križanke Pravilna rešitev 8. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STOPALO, METANAL, OKARINA, SLAVEC, KOČA, ADA, KATARI, OP, VRAT, CASONA, ANN, BARABON, ROTOR, GLAVA, TLAČILO, LAŽ, ADLATUS, ANA. POP TV 10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti, nad. -11.50 Milady, nad. -13.10 Športna scena - 14.05 Otroški zdravnik, nan. - 15.30 Oprah show -16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nad. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.55 Sedma nebesa, film - 21.50 Možje vbelem, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan! - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.20 Klepet z... - 21.45 Športni pregled TOREK, 13.3. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Srebrnogrivi konjič; Radovedni Taček; Oddaja za otroke; Volja najde pot; Pomagajmo si; Gozdarska hiša Falkenau, nan. -13.00 Poročila - 13.40 Dosje - 14.30 Dogodek v mestu Gogi, SNG Drama Ljubljana -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila -16.45 Sprehodi v naravo - 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nad. -17.45 Mostovi v vetru, dok. oddaja -18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji II., nan. - 20.35 Nadnaravno, dok. nan. - 21.10 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Neznani vojak, angleška drama SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice - 10.00 Tedenski izbor: Čez rob, nan.; Skrivnosti vojne, nad.; Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, dok. odd.; Teksaška pravda, film; Studio City; Bumerang 2001 - 16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. -17.00 Čez rob, nan. -18.10 Hokej - 20.35 Nogomet - liga prvakov - 22.35 Aliča, dok. film - 23.20 Petnajstletnica, film - 0.45 Svet poroča KANAL A 9.00 Kalifornijske saanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n’Roll - 14.00 Bravo, Maestro-14.45 Ricki Lake -15.40 Xena, nan. -16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 WilHn Grace, nan. -18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Komandos, ameriški film - 21.40 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.10 Seinfeld, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan. POP TV 10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda siti, nad. - 11.50Milady, nad. -13.10 TVDober dan-14.05 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Milady, nan. -17.20 Moja usoda si ti, nad. - 18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Omajano zaupanje, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani-17.00 Risanka- 17.45 Rezerviran čas-18.30 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Omajano zaupanje, ameriški film - 21.35 Novice - 22.00 Športni pregled SREDA, 14.3. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanka; Ebba in Didrik, nad.; Sprehodi v naravo; Ranč pri kraguljčkovi sedmi- ci, nad.; Lingo; Mostovi v vetru; Vrtičkarji II, nan.; Nadnaravno -13.00 Poročila -13.15 Obzorja duha- l3.45Točazlata, danski film-15.20 Aktualno - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Pod klobukom -17.45 Nosorog in druščina, nan. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.55 Gospodarski izzivi - 23.25 Glasbena oddaja SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nan. - 8.30 Videospotnice - 10.00 Tedenski izbor: Čez rob, nan.; Lahkomi-selneži, film; So leta minila, nan.; Aliča, dok. film; Jasno in glasno; Euromusica -16.30 Rajmonda imajo vsi radi, nan. -17.00 Čez rob, nan. -18.00 Trois Places Pour le 26, francoski film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Liga prvakov v nogometu - 23.30 V Frostovem slogu, nan. - 1.05 Film KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Beverly Hills 90210, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Dannyjeve zvezde - 13.45 Komedija zmešnjav -14.45 Ricki Lake - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Mož pravice, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustreli!, nan. - 19.00 Simpatije, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Mesto greha, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde POP TV 10.00 Večna ljubezen, nad. -11.00 Moja usoda si ti,nad.-11.50 Milady, nad. - 13.10Naša sodnica, nan. -14.05 Otroški zdravnik, nan. -15.30 Oprah shovv - 16.25 Milady, nad. -17.20 Moja usoda si ti, nan. -18.15 Večna ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nakupovalni center, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Jag, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. VAŠ KANAL 13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Goli tango, film -17.45 Smo dobri gospodarji? -18.15 Klepet z... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU • Ta teden je teden boja proti raku, zato na televiziji pripravljamo različne oddaje o tej kruti bolezni. Pred male zaslone vas torej vabimo nocoj ob osmih zvečer, ko bomo predvajali oddajo Pregled dojk in nekaj pogovorov z različnimi strokovnjaki. • Tisti, ki vas zanima kmetijstvo, boste lahko Kmetijske razglede spremljali v petek ob 18. uri, ob pol desetih zvečer pa bomo predvajali mladinsko oddajo Brez panike. • Belokranjski obzornik je na vrsti v soboto ob 18.30, ponovili pa ga bomo še v nedeljo ob isti uri. • V oddaji Klepet z... je naša gostja Staša Vovk, z njo pa bo v ponedeljek ob 21.20 klepetala Verica Marušič . • V torek ob petih popoldne bomo za najmlajše zavrteli risanko Noterdam-ski zvonar, ob 20. uri pa ameriški celovečerni film Omajano zaupanje. • Ogleda vreden je tudi sredin film Goli tango ob petih popoldne. ,0DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Anici Matoh, Podhosta 19, Dol. Toplice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Moj dom - ansambel Slavček 2. (1) Zvon želja - ansambel Toneta Rusa 3. (4) Njegove melodije pa not nič nimajo - ansambel Vrisk 4. (3) Na Dolenjskem je dekle - ansambel Slapovi 5. (7) Kadar mame ni doma - ansambel Mačkoni 6. (8) Me vsak dan rajš' ima - Mi trije in Stiski kvartet 7. (6) Dekletova pesem - ansambel Rog 8. (9) Naša družina - Kvintet Dori 9. (5) Vsak klas je zlat - ansambel Tonija Verderberja 10. (-) Slovensko dekle - Igor in Zlati zvoki Predlog: Oprosti mi - ansambel Petra Finka Kupon št. 10 Glasujem za: ___________________________________________________________ Moj naslov: ________________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 10 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST NEKDANJI EGIPT. PREDSEDNIK (ANVAR EL) PLOŠČA ZA TISKANJE SLIK PRIPADNIK INDIJAN- SKEGA PLEMENA IME SLOVENSKE PESNICE NOVY POBUDNICA ZAČETNICA LASTNOST ČLOVEKA, KI MU MANJKA ZAVZETOSTI OČE iy fm VELIKA SKALA SKALNJAK DIEREZA, RAZLOKA JEZERO V ETIOPIJI L > GERMANSKI MITOLOŠKI OREL AVTOR: JOŽE UDIR VRSTA PROJEKCIJE SLOVES, UGLED GRŠKA BOGINJA NESREČE DEL POTI, KJER SE SPREMENI SMER PLES NA JAZZOVSKO GLASBO VRSTA VRBE ŠKOTSKI MISIJONAR NA OZEMLJU FRANKOV PRESTOL ZAČIMBNA RASTLINA SPAKA LEVIČAR STOPNJA DEBELINE PREJE PREDEL OB BLEJSKEM JEZERU OSEBNI ZAIMEK VRSTA DIVJE MAČKE SVETI (PORTU- GALSKO) AMERIŠKO MOŠKO IME (RONALD) RASTLINA, IZ KATERE SO NEKOČ DELALI PAPIR KEM. SIMBOl ZA TITAN PREMO- ŽENJE, IMETJE MOŠEJA V JERUZALEMU j ORODJE ZA SEKANJE SEVERNO ATLANTSKI PAKT MAŠKARE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV - Na pustni torek so se učenci nižje stopnje OŠ Šmihel našemili v klovne, čarovnice, indijance, kavboje, pikapolonice, ninje, telebajske. Pouk smo prilagodili pustu, govorili smo o temu prazniku, ki je simbolično preganjal zimo, klica! pomlad in prosit, da bi zemlja bogato obrodila. Našemljeni otroci so predstavili pustne maske, se pogovorili o pustnih običajih, ki so se ohranili do danes, ter se naučili pustno pesmico in jo zaplesali. Maškare I. in 2. razreda so se pokazale na šoli ter krajanom na bližnjih ulicah. Obiskale so tudi oskrbovance v Domu starejših občanov, ki so jih bili zelo veseli (na sliki). Maškare so zapele pustne in druge pesmi in zaplesale. (Foto: H. Murgelj) mm iHt j l i l&ftv * -S 1 ŠOLARJI NA SMUČARSKIH POČITNICAH-Prejšnji teden so za nekaj dni vendarle pognali žičnico na sodraškem smučišču Izvir in tako šolarjem omogočili, da so počitnice preživeti na snegu. Čeprav so namerili le 10 centimetrov snega, so naprave obratovale, saj so lani smučišče obnovili oziroma namestil vlečnico na sidro in smučišče podaljšali na 400 metrov ter posodobili električno napeljavo za nočno smuko. Predsednik Smučarskega kluba Tone Matelič je povedal, da so imeli to leto najslabšo zimo doslej. Če bi bilo dovolj snega, bi lahko od vstopnine zbrati denar za poplačilo dolgov, (okrog 6 milijonov tolarjev), ki so se nabrali pri ureditvi smučišča. (Foto: M. G.) V VRTNEM CENTRU JE ŽE POMLAD - Rudi Petan, poslovodja novomeškega Vrtnega centra ali Vrtnarije, kot jo nekateri še zdaj poimenujejo, živi in dela z rastlinami že 38 let. V Sloveniji je Vrtni center s poslovalnico v Straži eden najboljših ponudnikov cvetja in okrasnih rastlin iz lastne proizvodnje, vrtnarskega orodja, gnojit, sredstev za zaščito rastlin, semen, čebulnic in še bi lahko naštevati. Rudi Petan pravi, da je dela veliko, še posebej zgodaj spomladi, vendar je trud poplačan že s pogledom na prekrasne cvetoče preproge. (Foto: Majda Luzar, EPS) Ustanovili društvo Arnika Društvo pridelovalcev zelišč - Ali bo organizirano pridelovanje zelišč zaživelo na kočevsko-ribniškem koncu? ŽALEC - Pred kratkim so v Žalcu pridelovalci in predelovalci zelišč iz skoraj vse Slovenije ustanovili svoje društvo z imenom “Arnika”. V Sloveniji imamo sicer nekaj zeliščarskih društev, v katerih so ljubitelji in nabiralci zdravilnih zelišč, nismo pa še imeli aktivnega društva poklicnih pridelovalcev zelišč. Društvo bo imelo svoj sedež v Institutu za hmeljarstvo, ki ima že 25 let v svojem sestavu največji nasad zdravilnih zelišč v državi, kjer se poklicni zeliščarji tudi oskrbujejo s semeni in sadikami raznovrstnih zelišč in začimb-nic. V svetu narašča povpraševanje po naravnih sredstvih, s katerimi si pomagamo pri samozdravljenju. V Združenih državah Amerike si tako ena tretjina ljudi sama pomaga pri manjših bolezenskih tegobah, v Nemčiji dobra petina, v Sloveniji pa le slaba desetina. To pomeni, da se ljudje bolj razvitih držav manj zanašajo na to, da bo javno zdravstvo skrbelo za njihovo zdravje. Kot je povedal minister za zdravstvo, tudi pri nas prihajamo v ta čas, saj uradna medicina lahko poskrbi samo 20 odst. narodnega zdravja, za pretežni del pa bo moral vsak poskrbeti sam. Na sobotnem sestanku so govorili tudi o organiziranem pridelovanju zelišč na kočevsko-ribniškem koncu. Tu je namreč veliko neobdelane zemlje, na kateri niso uporabljali pesticidov in umetnih gnojil. Ža naša zelišča se zanimajo tudi tujci, ki so pripravljeni plačevati tudi do 5-krat višjo ceno, če so zelišča ekološko pridelana, brez sodobne agrotehnike. Tako postaja donosno tudi pridelovanje zelišč na manjših površinah in s pretežno ročnim delom. V Žalcu so tudi povedali, da je pretežni del čajev, ki jih pri nas prodajajo v trgovinah, narejen iz zelišč, ki jih podjetja uvažajo. Samo eno od teh podjetij uvozi po 8 ton suhih zelišč na mesec, ki so bila lahko nabrana kdove kje, tudi ob cestah in industrijskih objektih, ter so lahko polna težkih kovin in drugih strupov. Tak čaj ima več škodljivih kot koristnih učinkov za človeka. M. C. Sejem Dom LJUBLJANA - V ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču odprli 40. sejem Dom, mednarodni sejem ogrevalne in hladilne tehnike, varovanja, vsega za dom in notranjost stavb, gradbeništva, stavbnega pohištva ter keramike in kopalniške opreme. Sejem bo odprt do nedelje. JAVNA ZAHVALA Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto se poimensko zahvaljuje naslednjim ljudem, s katerimi je med gradnjo in selitvijo imela osebne dnevne kontakte: Mirku Strmšku, Marku Mušiču, Bredi Bonač, Sonji Kolar, Vinku Ivasu, Ivanu Perancu, Vinku Siladi, Marjeti Lutman-Vide, Vladu Došliču, Franciju Zupančiču, Boštjanu Špilarju, Miranu Glihi, Vinku Križmančiču, Ivanu lljaniču, Igorju Arhu, Pavletu Jeniču, Albertu Račečiču, Marjanu Venti, Vladu Gačniku, Božu Žvanutu, Juriju Zelinki, Robertu Judežu, Janezu Beletu, Martinu Bajuku, Antonu Penci, Jožetu Dulcu, Mojci Novak, Marjeti Saje, Miranu Markoviču, Branku Prekopu, Jožetu Comu, Marjanu Stariču, Viliju Košmrlu, Jožetu Krameršiču, Romanu Doljaku, Zvonetu Novaku, Avgustu Bučarju, Dragu Vuici, Albini Simonič, Heleni Zalokar, Nataliji Petakovič, Stelanu Davidu, Ivanu Švalu in Slavku Gegiču. Svet OSNOVNE ŠOLE MIRNA PEČ Trg 8, 8216 Mirna Peč objavlja razpis za delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje: • po 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96). • ter imeti organizacijske in pedagoške sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programska izhodišča za delovanje zavoda v naslednjem mandatnem obdobju pošljite v 14 dneh po objavi razpisa na naslov zavoda, z oznako “Za razpis ravnatelja”. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. NEOPLAN, d.o.o. Projektivni biro Kočevarjeva 2, Novo mesto vabi k sodelovanju: 1. strojnega inženirja in 2. strojnega tehnika za projektiranje strojnih napeljav. Pogoji za zasedbo delovnih mesto so: • pod 1: visoka ali višja šola strojne smeri (lahko tudi absolvent visoke šole), • pod 2: končana srednja tehniška šola strojne smeri, • poznavanje dela z računalnikom, zaželjeno znanje ACAD. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poizkusnim delom 6 mesecev. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: NEOPLAN, d.o.o, Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto. Šolski center Novo mesto Šegova ulica 112 8000 Novo mesto RAZPIS za pridobitev naziva predavatelj višje stroškovne šole KOMUNALA za naslednja predmetna področja: 1. Strokovna terminologija v tujem jeziku (angleški ali nemški jezik) 2. Poslovno sporazumevanje in vodenje 3. Ekonomika in menedžment podjetja 4. Računalništvo in informatika 5. Varstvo okolja, urejanje prostora, gospodarske javne službe in zakonodaja 6. Sistem financiranja komunalnega gospodarstva 7. Načrtovanje in urejanje naselij 8. Vodovod 9. Kanalizacija 10. Gospodarjenje s komunalnimi odpadki 11. Komunalna energetika 12. Kabelski sistemi in telekomunikacije 13. Javna razsvetljava 14. Prometne in zelene površine 15. Zimska služba 16. Komunalna infrastruktura v gospodarskih družbah 17. Gospodarjenje z odpadki v gospodarskih družbah 18. Praktično izobraževanje V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 12/96) bo naziv predavatelj višje strokovne šole podeljen kandidatu, ki izpolnjuje predpisane pogoje glede: izobrazbe (glej Uradni list RS št. 83/2000 z dne 21.9.2000) - delovne dobe - najmanj tri leta delovnih izkušenj - vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (Uradni list RS št. 27/96 z dne 24.5.1996). K razpisu posebej vabimo strokovnjake, ki bodo z bogatimi delovnimi izkušnjami obogatili strokovne vsebine predmetnih področij. V študijskem letu 2001/2002 bomo organizirali izobraževanje odraslih v Novem mestu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v roku 14 dni na naslov: Šolski center Novo mesto, Segova 112, 8000 Novo mesto, s pripisom “RAZPIS ZA PREDAVATELJA VIŠJE ŠOLE". METRO, d.d. Prešernova ulica 10, 3000 Celje zaposli PRODAJALCE v trgovini v Kočevju, Črnomlju in Novem mestu. Od vas pričakujemo: • srednjo trgovsko šolo • prilagodljivost, prijaznost in veselje do dela Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas šestih mesecev in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti in dosedanjih izkušnjah pričakujemo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. AEROKLUB NOVO MESTO LETALSKA ŠOLA objavlja razpis za • osnovno šolanje pilotov jadralnih letal (GPL) • osnovno šolanje pilotov motornih letal (PPL) • šolanje padalcev Pogoje in cenik šolanja dobite v Letalski šoli Aerokluba Novo mesto na letališču v Prečni ali na telefonski št. 07/33-22-222 in 040/259-784. Pisne prijave pošljite na naslov: Aeroklub Novo mesto, Letalska šola, Prečna 46, 8000 Novo mesto ali na faks: 07/33-22-222. Zadnji rok prijave: 31.3.2001. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev OBVESTILO Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 12.3. do 18.4.2001 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Na dan odvoza je potrebno kosovne odpadke primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih odložiti do 6. ure zjutraj k posodi za odpadke Kosovnih odpadkov na skupnih odlagališčih oziroma kupih ne bomo odvažali, ker za to ni zagotovljenih finančnih sredstev. Odvoz bomo opravili po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji: 1. Dan odvoza Datum odvoza Krajevna skupnost ponedeljek 12.3.2001 KS Trebnje torek 13.3.2001 KS Mirna sreda 14.3.2001 KS Mirna četrtek 15.3.2001 KS Šentrupert petek 16.3.2001 KS Šentrupert ponedeljek 19.3.2001 KS Šentrupert torek 20.3.2001 KS Mokronog sreda 21.3.2001 KS Mokronog četrtek 22.3.2001 KS Mokronog petek 23.3.2001 KS Dol. Nemška vas ponedeljek 26.3.2001 KS Trebelno torek 27.3.2001 KS Trebelno sreda 28.3.2001 KS Trebelno četrtek 29.3.2001 KS Svetinje petek 30.3.2001 KS Dobrnič ponedeljek 2.4.2001 KS Knežja vas torek 3.4.2001 KS Sela Šumberk sreda 4.4.2001 KS Veliki Gaber četrtek 5.4.2001 KS Veliki Gaber ponedeljek 9.4.2001 KS Šentlovrenc torek 10.4.2001 KS Šentlovrenc sreda 11.4.2001 KS Velika Loka četrtek 12.4.2001 KS Čatež petek 13.4.2001 KS Čatež torek 17.4.2001 KS Račje selo sreda 18.4.2001 KS Štefan 2. Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti. 3. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: iztrošeno pohištvo in gospodinjski aparati (hladilne skrinje, hladilniki), sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 4. Med kosovne odpadke NE SODIJO: zapuščeni avtomobili, kmetijski stroji, avtomobilske gume, deli karoserije in motorja ter ostali avtomobilski deli, nevarni odpadki (akumulatorji, laki, razredčila, stara zdravila,...), razni gradbeni odpadki (kritina, les, opeka...). Ti odpadki niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in jih ne bomo odvažali. Na skupna zbirna mesta jih je prepovedano odlagati, zato jih Komunala ne bo odvažala! 5. Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure in v času akcije ob sobotah od 7. do 10. ure. KOMUNALA TREBNJE, d.o.o. ZAHVALA V 44. letu starosti nas je zapustila naša draga MARIJA CVITKOVIČ Stublerjeva Mimica Purge 1 pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč pri pogrebu. Prisrčna hvala pevkam z Otovca, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Malerič ter ge. Mariji Škof in ge. Darinki Prijanovičza poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalpjoči: vsi njeni IZ PORODNIŠNIC »eSke pOROd M i s N i < i pORodNi^NiCE V času od 26. februarja do 4. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marjanca Zakrajšek iz Dol. Podboršta - Francija, Marija Štefa-nič iz Kočevja - Tilna, Jožica Tratar iz Čelevca - Gašperja, Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca - Matica, Darja Požun iz Žurkovega Dola - Tio Marie, Majda Zagorc z Vrtače -Martina, Polonca Grahek iz Kanižarice - Saša, Natalija Banič s Sel pri Zajčjem Vrhu - Lejo, Mojca Hrvatin iz Irče vasi - Tinkaro, Simona Zorko iz Dobrave pri Krki - Laro, Mojca Pečnik iz Krškega - Jakoba, Danijela Kavčič iz Kočevja - Saro, Bernarda Matkovič iz Črnomlja -Niko, Cvetka Štih z Vrhka pri Tržišču - Nino. Iz Novega mesta: Eva Lopatič, Klemenčičeva ulica 5 - Lana, Amra Merdžanovič, Cesta brigad 13 -Tarika, Alenka Strgar, Gregorčičeva ulica 3 - Ernesta. Čestitamo! Hubertova maša OTOČEC - V župnijski cerkvi Šentpeter - Otočec so se v soboto, 17. februarja, na Hubertovi maši v čast zavetniku lovcev in lova sv. Hubertu zbrali številni verniki, prijatelji lova in člani lovske družine Otočec. Domači župnik Blaž Gregorc je v pridigi predstavil zavetnika lovcev in lova, bogoslužje pa so obogatili rogisti in novomeški oktet Adoramus. V času od 7. februarja do 2. marca so v brežiški bolnišnici rodile: Maja Perc z Ledine - Andraža, Alenka Volčjak z Dobrave - Katjo, Marija Habinc iz Brežic - Niko, Klaudi-ja Budna s Senovega - Mateja, Tatjana Gnidica iz Podgorja - Leo, Mojca Kostevc iz Pišec - Marka, Lucija Golob iz Dovškega - Luka, Reneja Videc iz Orehovega - Kristijana, Andreja Šitnik iz Krškega - Anamarijo, Barbara Martinčič iz Krškega -Miroslava-Miha, Andreja Šiško iz Narpelja - Petra, Breda Brajdič iz Gorice - Rosalindo, Marjana Galič z Breg - Jana, Suzana Bogovič iz Arnovih sel - Tino, Zada Sinanovič iz Krškega - Edisa, Alenka Kostevc z Bizeljskega - Lavro, Andreja Menič iz Velikega Podloga - Roka, Branka Imperl iz Spodnjega Starega Grada - Valentino, Breda Duhanič iz Velikega Mraševega - Tjašo, Danijela Jakuš-Mejarec z Velikega Obreža -Luka, Brigita Klaužar iz Pečic -TJaŠ0- ^ , NAGROBNE SPOMENIKE izdelujemo, obnavljamo in postavljamo. KAMNOSEŠTVO STEPAN MARJAN s.p. Volčičeva 17, Novo mesto Tel. 07/30 21 188 GSM 031/362 205 ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak FRANC TABORSKI s Kandijske ceste 50 v Novem mestu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo g. Jožetu Lužarju za poslovilni govor, ge. Pepci Pekol, družini Mitrič, stanovalcem Kandijske ceste, pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela, Zvezi borcev ter Društvu upokojencev iz Šmarjete in Novega mesta. Žalujoča žena Pepca in ostalo sorodstvo ZAHVALA Pridnost, delo in poštenje -tvoje je bilo življenje. V 63. letu starosti nas je zapustil ata, stari ata in brat ANTON DRAB iz Konca 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala Nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, župniku za opravljeno pogrebno slovesnost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Koncert Glasbene šole Trebnje ŠENTRUPERT - Preteklo nedeljo so v osnovni šoli dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu učenci trebanjske glasbene šole ob pomoči svojih učiteljev Nikoline Kovač, Zoltana Petra, Boštjana Dimnika, Zvonimirja Richterja, Jasminke Jelačič in mag. Damjane Zupan uspešno predstavili koncertni program, ki ga bodo izvajali tudi na 4. regijskem tekmovanju v Brežicah. Za materinski dan VELIKI GABER - Župnija Veliki Gaber se zahvaljuje vsem nastopajočim in vsem udeležencem prireditve “Dokaj dni naj živi bog, kar nas dobrih je ljudi!”, ki je v spomin na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna potekala 10. februarja. Vse skupaj ponovno vabi na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo 24. marca v večernih urah v telovadnici domače osnovne šole. MOJCA SMOLIČ ZAHVALA Pridnost, delo in poštenje -tvoje je bilo življenje. V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric MIHA OZIMEK s Sel pri Šumberku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Marku Marinku za lepo opravljen obred in župniku Janezu Zaletelju za somaševanje, pevcem iz Žužemberka za zapete pesmi, hvala tudi izvajalcu Tišine. Zahvala članom PGD Sela pri Šumberku in predstavniku društva za izrečene tople poslovilne besede ter vsem, ki ste pokojnega spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sinova Rudi in Vinko, hči z družino, Cirila, vnuki Dejan, Blaž, Maja in ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho kakor vse življenje v mislih le za drugega zapustila si trpljenje in odšla s tega sveta. V 68. letu starosti nas je po težki in nepremagljivi bolezni zapustila draga mama, stara mama in teta ANA BAN iz Verduna 4, Stopiče Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter pokojni darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, dr. Branetu Gregoriču, Krki Kozmetika, Mizarstvu Blatnik, g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, govorniku in pevcem ter izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta MARIJA BLATNIK iz Dobindola 26, Uršna sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrazili sožalje, pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Elki in Rudiju Novaku, sodelavcem MKJ Kovinotehne, Adrie Mobil in Kamnoseštvo Marjan Stepan. Zahvala govornici Mojci Zupančič za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Šmihel in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Utrujen od bolečine in trpljenja je v 72. letu dopolnil svoje življenje PAVEL LAMPRET iz Vesele Gore pri Šentrupertu Beseda hvala ni dovolj, da bi mogli izrazili hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem, ki so nam v težkih trenutkih stisnili roko, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, sv. maše in našega očeta tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Mirku Simončiču za lepo opravljen obred in lepe besede, g. Petru Kurentu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala velja tudi pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke ter pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Odpočij zdaj trudne si oči, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca ne bo nikoli pozabljena. V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in sestra LJUDMILA VIDMAR ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 57. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča roj. Rajer iz Gradenca 19 pri Žužemberku Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Vidmarjevim, Novakovim in Hočevarjevim, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Infekcijskega oddelka za vso skrb in nego v času njene bolezni. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Internega Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Novolesa Straža - žaga, kolektivu Novoles Straža - Primara, pogrebni službi Oklešen in g. dekanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! KRISTINA ŠTAMFELJ roj. Kastelic iz Češče vasi 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Zahvala družini Kristan, kolektivu Dekopa, sodelavcem SŽ ter Laboda in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila mama, stara mama in prababica IVANKA BLAŽIČ Šentjernejska c. 12, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, in osebju Doma starejših občanov v Šmihelu, posebej sestri Stanki, za njihovo skrb in nego. Hvala vsem, ki ste pokojni podarili cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje, zlasti sosedom, sorodnikom, znancem, predstavnikom KS Žabja vas. Zvezi borcev, pevcem, izvajalcu Tišine, g. župniku za opravljen obred, g. Horvatu za poslovilne besede in pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste se je spomnili in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Viktor, hči Jožica in sin Janez z družinami ZAHVALA 27.2.2001 smo se poslovili od moje drage mamice MARIJE GATNIK z Vidma (Krško) Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem, znancem in sošolcem za izraze sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi negovalnemu in zdravstvenemu osebju Doma starejših občanov Novo mesto, ki so zanjo zelo lepo skrbeli zadnja leta življenja. Iskrena hvala sostanovalkam v domu, ki soji nesebično pomagale in ji lajšale življenske težave. Posebej pa se zahvaljujemo direktorici Doma ge. Lojzki Potrč, ki je imela vedno posluh za njene in naše težave. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred in mašo, pevcem za zapete pesmi ter g. Hrvatiču in pogrebcem za vestno opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali. Žalujoči: hčerka Dragica in vsi njeni nn ^[irD^nPn TZ/APnnr^lM TEDENSKIK0LEDAR * KIN0 * BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO U Ln\ L! UL-/LjLKJ \jLn\C) Z_]L^LAJUlM]Lu POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 8. marca - Janez, dan žena Petek, 9. marca - Frančiška Sobota, 10. marca - Makarij. 40 mučencev Nedelja, 11. marca - Krištof Ponedeljek, 12. marca - Gregor Torek, 13. marca - Kristina Sreda, 14. marca - Matilda Lunine mene 9. marca ob 18.24 - polna luna kino BREŽICE: 8.3. (ob 18. uri in 20.30) Plesalka v temi. 9. in 10.3. (ob 18.20 in 22. uri), 11.3. (ob 18. in 20. uri) ter 12.3. (ob 20. uri) Morilec mehkega srca. 14.3. (ob 20. uri) Magnolija. ČRNOMELJ: 9.3. (ob 20. uri) Pljuni in jo stisni. 11.3. (ob 18. in 20. uri) Morilec mehkega srca. GROSUPLJE: 9.3. (ob 17. uri) Dinozaver. 9.3. (ob 19. uri) Šesti dan. IVANČNA GORICA: 8.3. (ob 17. uri) Dinozaver. 8.3. (ob 19. uri) Šesti dan. KOČEVJE: 10.3. (ob 17. uri) Dinozaver. 11.3. (ob 19. uri) Šesti dan. KRŠKO: 8.3. (ob 19. uri) Gospodič-naJulija.9. in 10.3. (ob 20. uri) ter 11.3. (ob 18. uri) Letošnja ljubezen. 13. in 14.3. (ob 19. uri) Vertikala smrti. METLIKA: 9.3. (ob 20. uri) Morilec mehkega srca. 11.3. (ob 18. in 20. uri) Pljuni in jo stisni. NOVO MESTO - Dom kulture: Od 8. do 14.3. (ob 18. in 20. uri) Rdeči planet. NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 9. do 14.3. (ob 20. uri) Brez povratka. RIBNICA: 10.3. (ob 21. uri) Šesti dan. TREBNJE: 9.3. (ob 20. uri) in 11.3. (ob 17. uri) Vertikala smrti. VELIKE LAŠČE: 10.3. (ob 19. uri) Šesti dan. HYUNDAi PONY GLS, letnik 1991, kovinsko siv, 130.000 km, registriran do 5/01, prodam za 280.000 SIT. B (041)516-793. POHIŠTVO KOTNO sedežno garnituro in fotelj ter tabure prodam. B (040)530-553. 518 POSEST HIŠO v Novem mestu prodam. B (041)945-155. 500 VINOGRAD z zidanico v Sred. Grčevju (nad cesto Stari grad - Grčevje), cca 20 a vinograda, dostop do zidanice iz treh strani, ugodno prodam. S (041)358-329. 506 Poslovni prostor 60 m2 (možno 2 x 30 m2) v TPH "Hedera” na Ljubljanski 26 v Novem mestu prodamo ali oddamo v najem. Tel.: 07/33-77-110 od 7.-15. ure. MALE OGLASE sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI SADILNIK krompirja in kombajn Fahr prodam, tt (041)358-329. 505 PUHALN1K TAJFUN, motorno škropilnico Solo, oves, piro, semena bufnic, krompir in rdeče vino prodam. B (07)492 65 15, zvečer. MOTORNA VOZILA OPEL FRONTERO 2.0 Šport, letnik 1997. 55.000 km, srebrn, v odličnem stanju, registriran do 2/02, prodam. B (041)41-51-65. MERCEDES 190 E, prvi lastnik, redno servisiran, prodam, B (07)30 65 395. 523 LAGUNA 1.6 RXE, letnik 1998, vsa oprema, prodam. B (041)7204)38. 532 POLO LIMUZINA comfort line prodam. B (07)33 12 808, do 15. ure. (07)33 25 220, po 15.uri. 528 R CLIO 1.2 RL. letnik 5/95, bel, 5V, 81.000 km, garažiran, lepo ohranjen, prodam. B (041)897-516 ali (041)940602. 533 ZASTAVO 128, letnik 1988, registriran, prodam. B (07)3321594. DAEWOO NEMA 1.5 GL OHS, letnik 1996, 108.000 km, redno servisiran, registriran do 5/01, limuzina, 4V, radio z zvočniki, voznikov airbag, temna stekla, servisna knjiga, brezhiben, kot nov, prodam za 735.000 SIT. B (07)30 83 264. 547 ' PREPIS VOZIL ' k 041/546-159 $ SUZUKI ——¥/M ".... • prodaja vozil • servis vozil • vulkanizerstvo • kleparstvo • ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 07/30 24 791 AKCIJA! SVVIFT 1.3 GLS/3V za 1,455.440 tolarjev + 4 zimske gume Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič. Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov r I. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 1 1.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na p m ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev); za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881 Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto. 970-7100-4405/9 Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: tajnica 07/39 30 500. direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528. propagandna služba 39 30 514. naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540 Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska S. STANOVANJSKO HIŠO, 150 m2, in 300 m2 zemljišča v bližini Novega mesta prodam. B (041)634-134. 511 VINOGRAD v Straški gori in osebni avto VW 1200 prodam. B (07)30 83 164. 537 VEČJO PARCELO v Novem mestu prodam ali menjam za stanovanje. B (031)810-748. 8 A VINOGRADA z zidanico, zgrajeno do prve faze, z ostalim materialom, 6 km od Novega mesta, vas Križe, prodam. B (07) 3344 191. 550 KUPIM VIKEND ali starejšo hišo v okolici Novega mesta. B (07)33 46 562. 551 PREKLICI ANTONIJA KIRAR, Kienovik 13, prepovedujem Poloni in Mariji Markelc iz Zagrada vožnjo po mojih parcelah, sicer ju bom sodno preganjala. 488 PRODAM KOSTANJEVO KOLJE različnih dolžin prodam. B (07)3078091. 487 KOSTANJEVO KOLJE za vinograd in smrekovo prodam. B (07)3078276. 489 HRASTOVO OSTREŠJE, 12 X 6 M, PRIMERNO ZA OVCE, PRODAM. B (07) 3064412. 490 KOSTANJEVO in akacijevo kolje, malo rabljeno, in nov temnomoder ženski plašč št. 50 prodam. B (07)3067216. 493 ŽELEZEN gumi voz ugodno prodam. B (07)30 65 539. 495 KROMPIR za krmo prodam, lahko dostavim. B(04)2042638. 497 POCENI PRODAM zložljiv prtljažnik za osebniavto.B(07)3324-637. 499 ŽGANJE prodam. B (07)3079529. 504 KROMPIR za sajenje sorte frizija, braid, sante, dezire, zgodnjo minervo ter jedilnega in za krmo prodam. B (01)7885-097. 508 NEBALIRANO seno prodam. B (07)34 66 040. 509 SEDEŽNO GARNITURO macesen, primerno za kmečko hišo, zidanico ali vikend prodam. B (07)33 26 107. 512 ROVOKOPAČ MF 50 H, letnik 1985, za 1.700.000 SIT, in gradbeni kompresor prodam. B (041)506-840. 516 PRALNI STROJ prodam. B (07) 33 75 080. OPAŽ in ladijski pod, smrekov, 7 cm, prve in druge klase, z dostavo, prodam. B (041 )622-700. 525 LESENE GAJBICE za jabolka prodam. B (07)49 68 615 ali (041 >884032. 535 JABOLKA zlati delišes in idared prodam. B (07)30 73 194, Cvelbar, Gorenaj vas 22, Šmarješke Toplice. 544 OPAŽ prve kvalitete. 700 SIT/m2, druge kvalitete. 450 SIT/m2, talni pod ter bruna, vse brušeno, prodam. Prevoz brezplačen. B (040)286-608. 546 RAZNO GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041 >642-762. 172 IKA JAZBINŠEK, Bršljin 42, Novo mesto, inštruiram matematiko in fiziko za osnovno insrednjošolo.B(031)34l-632. 491 ROLETARSTVO BAYER Bay*r Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 SO 210 040/202 S6S Poklicna gasilska enota Krško Tovarniška 19, 8270 Krško OBVESTILO Svet javnega zavoda Poklicna gasilska enota Krško, Tovarniška 19, 8270 Krško, obvešča, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, štev. 12/2001 dne 23.2.2001 objavljen razpis za prosto delovno mesto POVELJNIKA -DIREKTORJA javnega zavoda PGE Krško. enostavno... PLANET NEPREMIČNINE Novo mesto tel. n.c. 07/ 393-30-00 Ljubljana tel. n c. oi/588-50-50 Koper tel n.c 05/ 663-0000 f ODKUP NEPREMIČNIN, f • STARO ZA STARO, STARO ZA NOVO • .. boljii! Sprejem za POP TV, Kanal A In druge TV programe uredim in izboljšam. Satelitske antene za programe celotne nekdanje Jugoslavije in 200 ostalih TV in 100 radijskih postaj. Brezplačne elektronske meritve in izdaja predračunov. ANTENE Zupančič, 041 542-020 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. REDNO ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi. B (07)30 81 344, Gostilna pri Slavcu, Turk Stanislav, s.p., Gor. Maharovec 13, Šentjernej. SL1KOPLESKARSTVO RUS Stanislav, zaposli več delavcev. B (041)617255. DVA PICOPEKA in dve natakarici zaposlimo v novi piceriji v Novem mestu. Total, d.o.o., Novo mesto, B (07)3375 375. 548 V REDNO delovno razmerje sprejmemo terenskega zastopnika ali zastopnico za prodajo zaščitne delovne opreme. Total, d.o.o.. Novo mesto, 0(07)3375 375. 549 SLUŽBO IŠČE POTREBUJETE občasno ali redno varstvo za otroka ali čiščenje stanovanja? Pokličite na B (07)3065150. 496 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Novo mesto: 041/538-235 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ !!! HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri Prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393-0262. 501 VARSTVO na našem domu v Brusnicah za eno leto starega fantka iščemo. Obvezen lasten prevoz. B (041)427-015. 520 SLUŽBO DOBI KATANA, d.o.o., Kompare. Gradac 135, zaposlimo simpatično dekle za strežbo v lokalu. B (041)712-927 ali (041)692-583. OKREPČEVALNICA AS pri AMZS na Otočcu za določen čas zaposli dekle za delo v strežbi. Lahko je tudi študentka. B 041/ 730151. VESTNEGA FANTA zaposlimo za delo s konji. Stanovanje in hrana v hiši. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Hotel Kanu, d.o.o., Valburga 7, Smlednik, B (01)3627011. 522 HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi. B (07)3080010, Picerija Zdenka Kos, s.sp., Črmošnjice 69, Novo mesto. 531 Nudimo dober zaslužek za terensko delo. Pokličite 031/623-894. V redno delovno razmerje, za polovični delovni čas, sprejmemo 10 sodelavcev za opravljanje terenskega dela na področju raziskav, za gorenjsko, dolenjsko, primorsko regijo, za Ljubljano z okolico in Maribor z okolico. Pogoji za sprejem v delovno razmerje: najmanj V. stopnja izobrazbe, vozniški izpit in lasten prevoz. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, fleksibilnost in urejenost. Prošnje z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: I.P.G., d.o.o., Ul. kneza Kočija 14, 2000 Maribor, najkasneje v 8 dneh od objave oglasa. Informacij po telefonu ne dajemo! STANOVANJA ENOINPOL SOBNO STANOVANJE, 49,40 m2, v naselju Slavka Gruma, prodam. B (07)33-26-805, po 15. uri. 486 V SEMIČU prodam dvoinpolosbno stanova- nje, 60 m2, v prvem nadstropju. B (07)30 67 045. 538 V NOVEM MESTU. Mestne njive, prodamo dvosobno stanovanje, 57 m2, četrto nadstropje, delno opremljeno. B (07)33 26 369 ali (041)705-194. 539 ŽENITNE PONUDBE 33-LETNI FANT iz Dolenjske želi spoznati dekle za skupno življenje na svoji kmetiji. B (041)392-735. 503 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele enodnevne in kilogramske piščance, rjave in gra-hastejarkice. B (07)8189038, Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 126 ZA JARKICE PRED RESNOSTJO, bele piščance, enodnevne in večje, za dopitanje, in za grahaste jarkice sprejemamo naročila. Perutninarstvo Kuhelj. Šmarje 9, Šentjernej, B (07)3380360. Grahaste in rjave jarkice lahko naročite tudi pri Veri Čož, Slepšek 22, Mokronog, B (07)3499513 in pri Jožetu Gorniku, Žimarice 11, Ribnica. (01 >836-6671. 184 NESN1CE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, B (07)3052806, v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, (07)4967587 in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. 241 TELICO SIMENTALKO, brejo 3 mesece ter kravo, sivo, belo, prodam. B (07)33 44 184. V DEVETEM MESECU brejosti prodam pašno telico simentalko. B (07)30 23 123. KRAVO ŠAROLE s prvim teličkom prodam. Alojz Vrtačič, Gor. Gomila 16, Šentjernej. PUJSKE, težke 25 do 30 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. B (07)33 41 712, Kandijska 68 (Žabja vas). 502 VEČ črno-belih bikcev, starih 10 dni, prodam. B(07)3078036. 510 KRAVO SIVKO po prvem teletu prodam. B (07)3085612. 513 ČNO-BELEGA bikca, starega 10 dni. prodam. B (041)863-035. 514 VEČ BIKCEV ali teličk za nadaljno rejo kupim, prodam pa 10 dni staro teličko in večjo količino balirane slame. B (041)746-750. 515 PEKINEZARJA, mladiča, prodam. B (07) 33 22 387. 517 RJAVE JARKICE in bele piščance za dopitanje prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, B (07)3489-075 ali (041 >572-088. 521 RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo in zbiramo naročila za bele, 1 kg težke. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, B(07)3071287 ali (031 >712-995. 536 BIKCA in koruzo prodam. B (031)820-301. 3 PRAŠIČE, težke 120 kg, domača krma, prodam. B (07)3025846. 527 KOKOŠI NESNICE različnih starosti prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, B (07)3067108 ali (041 >631-060. 529 TELICO SIVKO, staro 15 mesecev, prodam. B (07)30 64 057. 541 BIKCA, starega 1 teden, prodam. B (07)30 65 255. 542 ENOMESEČNE bele piščance in vzrejene rjave jarkice prodajamo. Ramovš, Šentrupert, S(07)3040 189 ali (041)542-756. 545 // s\ •'VcevU^ B* 07/33 24 377 v- -----v DEŽURNE TRGOVINE Mercator Dolenjska ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne • od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava • od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova \__________________________________/ DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ^ 07/ 33 21 878 Vabljeni! Marca nov razpis SEVNICA - Ker se ob koncu letošnjega šolskega leta izteče pogodba o opravljanju šolskih prevozov v občini Sevnica s celjskim Izletnikom, bo občina v mesecu marcu pripravila nov razpis. Šolskih prevozov je veliko in pomenijo za občinski proračun znaten strošek. Izbrali bodo ponudnika, ki bo po konkurenčni ceni kakovostno opravljal vse prevoze v občini. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. §€ Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:___________________________________________________________Upokojenec: da H ne Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta:___________________________________________________ Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2001 Kraj: Datum: Podpis: m*±mm DOLENJSKE TOPLICE Poleg prijetnega popoldanskega klepeta po nižjih cenah prinaša Vesna še vrsto drugih ugodnosti: 1 WAP mobitel Siemens C35I za 19.900 SIT*, če za naročniški paket Vesna sklenete naročniško razmerje za vsaj 18 mesecev. 2 Po naročilu brezplačno prejemanje tedenskega horoskopa prek SMS-a. 3 Vesnino pesem na brezplačnem CDju ali dodaten pokrovček za baterijo, na katerem je vaš najljubši verz, moto, motiv, osebni podpis, ... 4 Možnost sklenitve do 4 družinskih bonusov. Priključna taksa Mesečna naročnina 2.350 SIT 2.980 SIT Pogovori v Mobitelovih omrežjih v paketu Vesna 7.00 -16.00 16.00 - 22.00 22.00 - 24.00 in 5.00 - 7.00 sob., ned. in prazniki ves dan 00.00 - 5.00 35 SIT / min. 18 SIT/min. 14 SIT/min. s SIT/ min. Podrobnejše Informacije dobite v vseh Mobitelovih centrih, brezplačno na telefonski številki 031/041 700 700 (Mobitelovi naročniki), 080 70 70 (ostali) In na naših spletnih straneh. •Mobiteli Siemens C35i. kupljeni v naši akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, delujejo samo s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Siemens C35I za 19.900 SIT* SVOBODEN KOT PTICA GOSTILNA ROG V DOLENJSKIH TOPLICAH vabi v petek, 9. marca, in v soboto, 10. marca 2001, na GRŠKO POJEDINO. Za vas jo bodo tamkajšnji kuharji pripravili pod vodstvom g. Ozzy Mentesha s Cipra. Jedilnik: METAXA ČESNOV KRUH, TZATZIKI HOBOTNICA V VINSKI OMAKI JUVEZU (jagnječji ragu) POLNJENE ARTIČOKE KROŽNIK S1RTAKI (piščančji souvlaki, giros, sheftalia) GRŠKA SOLATA LOKMADES (sladki kruhki) Rezervacije in informacije: 07/39 19 400. Prosimo vas, da pri rezervaciji navedete natančno število oseb, ki se bodo udeležile pojedine. Prvih trideset prijavljenih bo sodelovalo v nagradnem žrebanju. In ne pozabite: 8. marec še lahko praznuje tudi dan ali dva pozneje, “mučeniki” pa kak dan prej. Vljudno vabljeni! I^KRKkZDRAVILIŠČK Popoldne si vedno vzamem nekaj časa zase. Skuham si kavo, se zleknem pred televizijo, prelistam revijo ali časopis ..., še najraje pa poklepetam. Sproščeno. Družabno. Neobvezno. Z Vesno. Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305 Prepustite delo profesionalcem Vgradnja oken in vrat ______z garancijo_ imnrnia i NOVO MESTO,(07) 332 34 44 BREŽICE,(07) 496 29 26 DOLENJSKI LIST isn iHsnmoa turističniz tzcjentija. Katalog za prvomajske praznike je že na voljo. Pokličite 07/33-21-115 ali 33-25-477 in poslali vam ga bomo! Za KLUB HVAR z Dolenjskim listom in Mano že zbiramo rezervacije. ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868 od 16. do 18. marca 2001 AGROSERVIS, Novo mesto KZ Krka z.o.o. Novo mesto I triglav Foersterjeva 10, Novo mesto Prodajni center podov PCP PUREBERi PARKETARSTVO PORTRET TECjA TE