------   243   ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Finančni pol6m,  kateri je kakor strela udaril med ustavoversko koterijo  in katerega ie
zmirom ni konec, lomi zdaj tudi ministerstvo, v dva tabora razdvojeno. Da je minister Stremajer s svojim ostrim postopanjem proti cel6 prebrezverskim učiteljem in učiteljskim družbam ministru Ungerju in Gla-serju hudo na poti, tega cel6 „Neue fr. Presse" zakriti ne more. Al da že zdaj ali še kedaj pride Schmerling ali Herbst do krmila, vendar ne more verjeti nihče, ki ni še obupal nad Avstrijo. Gotovo pa je, da, dokler ni razstava pri kraji, ne bode nobene premembe mini-stereke, a tudi državnega zbora ni pričakovati pred kakor po končani razstavi, kajti tujcem, ki so osupnjeni gledali pol6m finančni, kazati še polom politiški, to bilo bi vendar preveč.
Češko. Iz Pra^ge. — Živahnejšega narodnega gibanja ne pomnijo Cehi, kakor je bilo 13. dne t. m. o svečanosti Jungmanovi; ves narodni svet bil je po konci. Dr. Riegerjev slavnostni govor, ki je razvil cel6 zgodovino Češkega naroda, je navdušil neizmerno množino ljudstva vseh stanov v gromovite slava-klice. Po končanem govoru je dr. Palackv na temeljni kamen Jungmanovega spominka trikrat udaril s kladvom, rekši: „V večni spomin Jožefu Jungmanu; tako Cehija slavi za domovino in narod visoko zaslužene mož6". — Zanimivi so bili govori popoldne pri skupnem obedu. V lepem redu se je izvršila svečanost; nemčurji le so pisano gledali.
Moravsko. — Kakošen strah je grof Hohenwart uradnikom, kaj lepo kaže historijca, ki se unidan pripetila v Prerovu. Grof Hohenwart je imel ondi svojo žlahto obiskati. Ko so to kmetje iz okolice slišali, so sklenili slovesno ga sprejeti. To pa zve c. k. okrajni glavar Pompe, in % okrožnico na vse župane 9. dne t. m. štev. 90 ostro prepov6 slovesni sprejem. Dvažan-darja sta nosila to prepoved po vseh vaseh. — No, Notranjci! ali ni to najbolje priporočilo za Hohen-vv a r t a?
HrvaŠko. — Pogodba z Magjari, kakor jo je sklenila kraljevinska deputacija, ni in ne more po godu biti večini naroda hrvaškega; od vsake zahteve so Magjari odkrehnili toliko, da se je čuditi, kako da je Hrvaška deputacija pri razhodnem obedu mogla tako zadovoljnega srca napivati Magjarski vladi! Radovedni smo, kako bode to „nagodbo" sodil deželni zbor in kakošen ban se bode rodil iz te sprave.
Ogersko. IzBudapešta. — (Ozir na poslednji zbor.) Zadnje dni Ogerskega zbora se je Deak, ki ga JMagjari za svojega prvega modrijana čislajo, pustil v razpravo cerkvenih zadev^in blizo tako je govoril, kakor sedanji liberalci vsi. če njegovi nasveti obveljajo, pride Translajtanija tje, kjer smo zdaj v Cislaj-taniji. Vendar ta čast se mora Deaku priznati, da je z odkritosrčno besedo pripoznal omikalno važnost kri-stijanstva, katero naši poganski liberalci v nič devajo. Pa tudi to ni liberalcem všeč, da je Deak o cerkvenih zadevah priporočal Amerikansko sistemo, kajti po Amerikanski sistemi se vlada prav nič ne vtikuje v notranje cerkvene zadeve; ona na ustavni poti ne daje nobenih cerkev zadevajočih postav; vsaka vera ima v Ameriki prosto gibanje. V severni Ameriki smejo katoličani brez overe samostane (kloštre) ustanovljati, — da! cel6 jezuitov, katerih se naši brezverci najbolj bojijo , ondi nihče ne preganja itd. Severo-amerikanska ljudovla marveč podpira kristijanstvo; tako, na priliko, se mora ondi nedelja ostro praznovati. Naši liberalci pa nedeljam in praznikom še celo štacune odpirajo!
Laško. — Kralj Italijanski je v hudi zadregi zarad razstave Dunajske. Cesar nemški ga je povabil, naj pride na Dunaj;   če pride on,   pride tudi o n, drugače
ne. Al kralj Italijanski se boji shoda z nemškim cesarjem, kajti to bilo bi znamenje, da je srčno prijateljstvo med Italijo in Nemčijo, katero pa kakor vraga sovražijo zdaj Francozi. Francozom zameriti se, pa je strah kralja Laškega. Zato mu je pisal, da bi rad prišel, ako bi ne bil — bolehen. Smešno je zdaj to, da nemški cesar boleha zato, da zavoljo Avstrije ne gre — na Dunaj, kralj Italijanski pa boleha, da ne bi šel na Dunaj na ljubo cesarju Nemškemu. Tako sta oba bolna, — svet pa vendar dobro vč, da sta oba zdrava!   Take so diplomatične „kunšti"!
Francosko. — Kar maršal Mac-Mahon na čelu Francoski vladi stoji, obrnjena je pozornost vsega sveta zopet na Francosko. Francoska država, majhna še pod majhnim Thiersom, ki se je Prusije bal kakor otroci parkeljna, vzdignila se je krepko pod maršalom Mac-Mahonom in se zaveda svoje moči in veljave. Ponosno gleda v oči Bismarku in staremu Vilelmu, katera toliko manjša prihajata, kolikor veča prihaja zdaj Francija, kar se je povrnil zopet mir in red, in kolikor bolj se zopet ondi giblje verni, katoliški duh. Pod Mae-Maho-nom se je postavila Francija zopet na čelo cerkvene reakcije, ki je morala nastopiti, da se zatare ono pogubno brezverstvo, katero je ošabno povzdignilo glavo in človeštvo znižuje v živalstvo. Na novo oživljena Francija bode tudi ljudstva druzih držav rešila sile brezverske.
Iz Spanjskega. — Uboga Španija ima zdaj tudi ljudovlado, kar so pognali kraljico. Mi se ne potezamo ravno za to kraljico; al naj naši bralci zvedo kakošno srečo uboga Španija vživa pod republiko. Kri teče ščurkoma, kjer se armada Don Karlosa, ki misli pravico imeti do predstola Spanjskega, bije s armado republikancev, ki požigajo mesta in vasi in pokončujejo vse, kar ž njim ne trobi v en rog. Al to Še ni nič proti temu, ker je komunistična republikanska stranka v razglasu dala svetu vedeti. Poslušajte! Ona pravi da ne priznava nobene vlade; kajti kdnr vlado pri-poznava, mora tudi pripoznati podložno jej ljudstvo. Mi pa hočemo svobodo, svobodo tako, da nihče ne zapoveduje in nihče ne uboga, celo svobodo do vsake žene. Vsaka ženska zna mati biti vsacemu otroku in vsak možki oče vsacemu otroku, — naravnost rečeno: mi hočemo anarhijo! — No s tem bodo liberalci vendar siti! Do tega se pride gotovo kjer se začne vera ničiti, — malo po malo se pride do petroela, in konec je raz-rušenje vsega človeškega društva, na čegar mesto stoji zverinska strast.
------   244   -----