Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din NeVAg; il & Ljudsko posojilo je pomoč naših delovnih ljudi svoji domovini Solkan, 25. junija 1948. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ Leto Il.^štev. 15 Prvi proračun celotnega goriškega okraja Na svo em zasedanju 17. junija je okrajni ljudski odbor spre el proračun za I. 1948, ki znaša 45,295.000 din — S tem so podani trdni temelji za nadaljnji gospodarski razvoj goriškega okraja Ena najvažnejših nalog Okrajnega ljudskega odltora je vprašanje okrajnega proračuna. Še posebno jo to važno v lelošnem letu zaradi toga, ker je naš okrajni ljudski odbor sprejel na svojem zasedanju dno 17. junija t. 1. prvi proračun za celotni okraj. Predvsem je potrebno poudariti, da je naš .proračun prvi temeljni kamen za uresničenje naših želja in naporov po samostojnem gospodarskem življenju, da pomeni uresničenje našega hotenju po zares svobodnem iu demokratičnem življenju, da je la proračun prvi proračun tega predela osvobojenega Slovenskega Primorja, da je rezultat veličastne in v zgodovini ljudstva Slovenskega Primorja edinstvene narodno osvobodilne borbe pod vodstvom OP s Komunistično partijo in maršalom Titom na čelu. Ta proračun predstavlja manifestntivno vključitev našega okraja v politično, gospodarsko in kulturno življenje celolne Jugoslavije in prvo pravo vključitev v petletni plan. S teni proračunom bomo ob polni politični zavesti in podpori našega delovnega ljudstva gradili naše gospodarstvo po poti v socializem in utrjevali naše mejo ter razbijali vse vojno hujskaške imperialistične parole. GLAVNE ZNAČILNOSTI PRORAČUNA Potrebno jo podali nekaj razlik med proračunom v letu 1947 in pro-račnom v letu 19-18. proračun v letu 1947 ™ bil realen niti v dohodkih niti v izdatkih, ker OLO ni imel nobenega pravega pregleda nad dohodki in izdatki v prejšnjih letih, vsled česar so ee pokazale bistvene raz.likc pri izvajanju proračuna. Lansko- leto so se proračunski dohodki, predvideni za obe coni, stekali i*> večini iz bivše cone »B« in le v malenkostni meri iž bivše cone >A<. Prav la,ko je bito tudi z izdatki, ki. 6o šli večinoma za potrebe bivše cone Mir. Zato proračun za leto 1947 ni megel biti merilo za proračun v letu 1948. Značilnost proračuna za leto 1948 je ludi v tehnični sestavi, ki je preglednejša in v skladu z našim novim gosiKjdarstvom in še posebno v tem. da so v proračun vnešene tudi vse investicije okraja /a kapitalno izgradnjo in za ostale družbeno koristne ustanove v znesku 10,905.000 din. Od koristnikov teh kreditov in od podjetij in nušah ljudskih množic pa je odvisno, v koliko se bodo ti kreitšti izčrpali in vrednost z njimi storjenega dela pomnožita. Ker je za dela, predvidena po planu zagotovljen tudi naaler.ial, »e bo moral vsukdo strogo držali proračunske iu planske discipline. Če primerjamo letošnji proračun z lanskim, ki je znašal 36,000.000 din, vidimo, da znaša povečanje izdatkov za 47'/o, dolHxfkov jxa za '.IH"/#. Med dohodki je prva postavka davek na dediščino in darila v znesku 500.000 din. Ta postavka je navidezno visoka, ker pa je še mnogo neod-nverjenega davka na zapuščine in darila iz prejšnjih let, je povsem realna. Druga postavka je dohodek uradov in ustanov v skupnem znesku 3.010.000 din, kar predstavlja 0»/» proračunskih dohodkov. V tretji postavki so razni nepredvideni dohodki v skupnem znesku 8,635.000 din, med katerima zavzemajo glavno mesto zastale davščine v znesku 5,500.000 din im razlika v cen« na vino za 2,500.000 din. Ta postavka predstavlja 16°/* celotnih proračunskih dohodkov. V četrti postavki je presežek dohodkov iz leta 1947 v znesku 7,700.000 din, t. j. 14“/« proračunskih dohodkov. Peta postavka zajema preostanek na krajevni dohodnini iz leta 1945 in 1946 v skupnem znesku 2,500.000 din. Dohodnina je .praviloma republiški dohodek, vendar pa republika s tu nančnim zakonom prenese gotov odstotek te dohodnine na okrajni proračun. Našemu okraju je bilo dodeljenega 90°/o tega dohodka in to v znesku 11,862.000 .din. 'Zadnja postavka dohodkov je dotacija republike, v 'znesku 20,092.000 din. Prav ta dotacija s strani republike, ki predstavlja 37*/o celotnega proračuna in je zares visoka, dokazuje, da posveča ljudska oblast našemu okraju šc prav posebno pozornost v težnji, da pomaga pri čim hitrejši obnovi in gospodarski izgraditvi našega okraja. Ta dotacija pa dokazuj« še nekaj več: dokazuje bistveno značilnost našega načrtnega in socialističnega gospodarstva. Država ne dovoljuje za kritje proračunskih primanjkljajev najemanje posojil, kakor je to običaj v kapitalističnih državah, ker vodi to do prekomerne obremenitve z davki, medtem ko v socialističnih državah prav načrtno gospodarstvo vodi do zniževanja davkov. Proračunske investicije za kapitalno izgradnjo znašajo 4,410.000 din, kar je približno 8*/o, in »e razčlenijo na sledeče industrijske objekte okrajnega merila, ki deloma že obstojajo deloma p« bodo na novo zgrajeni: Okrajno avtopodjetje 500.000 din; okrajna avtomehanična delavnica in livarna 950.000 din, destilacija eteričnega olja, ki bo zgrajena na trnovski planoti 70.000 din. Za dvig lokalnega gospodarstva se 1k> dogradila sušilnica v Levpi za 90.000 din. Od ostalega zneska je določeno za cesto Opa-Ije selo - Miren, ki bo kmalu dograjena do vrba Krasa in pi predstavlja edino novo vez goriškega Krasa z V naši finančni politiki se postavlja načelo, da se morajo, kot vse ostale samoupravne enote, tudi okraji vzdrževati iz svojih lastnih sredstev. V kolikor so stroški večji od dohodkov, dodeli republika okrajem soudeležbo na republiških dohodkih in šele kot izjemno sredstvo nakazuje republika dotacije, da se doseže uravnovešeni« proračuna. Toda ta dotacija je samo prehodna. Okrajni ljudski odbor pa mora stremeti za tem, da doseže čimprej proračunsko ravnotežje. Od izdatkov, ki znašajo skupno 54.295.000 din, odpade na okraj znesek 40,295.000 din, v katerem so upoštevane tudi rezerve KLO-jev v znesku 1,540.000 din; ostalih 14,000.000 din, to je 26°/o proračuna, pa so dotacije krajevnim ljudskim odborom. Investicije znašajo 10,905.000 din. to je 20°/o celotnega proračuna, oz. 27°/o samo okrajnega proračuna brez ljudskih odborov. Na neproizvodnje panoge (prosveta, socialno 6krbstvo, zdravstvo in upravni stroški) odpade 29.390.000 din, t. j. 54»/• celotnega proračuna ali 73°/o samo okrajnega proračuna. Ker so v znesku 39,390.000 din upoštevani upravni stroški z 9.054.000 din, to je 22°/« proračuna in rezerva za okraj in dotacije za KLO-je v znesku 1,790.000 din, t. j. nekaj izpod 5*/«, odpade na prosveto 8 milijonov 451.850 din, t. j. 21*/o proračuna. na social, skrlietvo pa skupno 10,093.680 din, t. j. 25"/« proračuna. Iz tega razmerja vidimo, da je tudi v proračunu poudarjeno načelo, da se mora v okraju poleg gospodarskega dviga skrbeti prvenstveno za izboljšanje in dvig kulturno prosvetne ravni in socialnega ter zdravstvenega stanja delovnega ljudstva. upravnim centrom okraja. 300.000 din, za vzdrževanje ceet pa 2,500.000 din. Od zneska 6,495.000 din ostalih investicij, t. j. 12°/« proračuna okraja, je določenih za gradnjo stanovanjskega bloka 3,200.000 din. za nabavo bikov plemenjakov 195.000 din, za gradnjo kapnic 500.000 din, za popravo vodovodov 300.000 din in za šole 2,090.000 din. U|*>števati je treba, da bo razen okrajnih investicijskih del republika investirala v našem okraju ogromne zneske, ki znašajo samo za Novo Gorico okrog 250,000.000 din, z druge strani pa bodo ta ogromna dela zahtevala tudi ogromno delovne sile, ki jo bo Ireba črpati le v okraju, tako da bomo morali nai>eti res vse 6ile* •, da si zagotovimo delovno silo za iz-vedbo okrajnih investicijskih del, posebno če upoštevamo, da bomo morali izvršiti tudi še izvenproračunska investicijska dela za 9,568.000 din iu to iz dobička podjetij za leto 1947 in 1948. Če nadalje upoštevamo še investicije za obnovo v znesku 36,000 din, vidimo, da bo moral okraj izvršiti dela za celih 56,473.000 din. Prosveta je v proračunu 1948 močno zastopana in sicer z zneskom 8,451.850 din, v katerem znašajo plače z dokladam« in potrebščinami za osnovne šole 5,157.900 din, za razno tečaje in vzdrževanji tečajnikov 191 tisoč 400 din, za srednje šole 981.588 din, za počitniške kolonije 300.000 din in za vzdrževanje dijakov v dijaških domovih v Tolminu, Idriji in Postojni 666.685 din. Za ljudsko zdravstvo je določeno v proračunu 5,044.986 din, za social, no skrbstvo 5,048.694 din, za podporo siromašnim in starostno onemoglim 3,890.000 din. Od 9,054.470 din upravnih stroškov okrajnega ljudskega odbora gre za osebne izdatke 6,068.170 din, za tvar-ne izdatke 2,396.300 din in za funkcionalne izdatke 591.000 din. Proračuni ljudskih odborov Vsota proračunskih izdatkov 83 KLO-jev znaša 14,000.000 din, t. j. 14*/o poviška napram proračuna 1947. Dohodki so uravnovešeni s participacijo KLO-jev na okrajnih dohodkih in z dotacijami. Če primerjamo proračun 1948 s proračunom 1947, opazimo, da znaša razmer je med krajevnimi in okrajnim proračunom v letu 1947 34 : 66, v letu 1948 pa 26 : 74. Če pa odbijemo znesek 10,905.000 din investicij iz leta 1947. ki niso upoštevane niti v proračunu 1947, tedaj dobimo za 1948 razmerje 32 : 48, ki je približno enako kot je merilo leta 1947. Kar je bilo rečeno za okrajni pro- _ račun glede poinankljive evidence in statistike, velja tudi za krajevne proračune, v katerih se l>odo šele v talni ■ega leta dohodki ugotavljali na čilo realni podlagi tako, da bodo lalt-■ri vpisu, razen onih, ki so vpisali pri sindikatu. Ostanek neplačanega dela posojila se mora plačati dji 10. decembra 1948 v rednih mesečnih obrokih. Važno je omeniti še sledeče: obveznice so imenske, to sc pravi, da se glase na ime onega, ki je vpisal in plačal posojilo; zato se bodo izžrebane obveznice izplačale samo onemu, na čigar ime se obveznica glasi, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku. Izplačilo amortiziranih obveznic in izžrebani dobitki so oproščeni vseh davkov in taks, tudi v slučaju dedovanja in darovanja. Prepovedan je nakup in prodaja obveznic tega posojila, smejo pa se podariti samo rodbinskim članom, ljudskim in družbenim organizacijam ter državi. S lem že v naprej odpravimo vse poizkuse špekulacije z obveznicami. Posojilo lahko vpiše samo državljan FLR Jugoslavije. Boj Vpisano je že 1,500.000 dinarjev Anhovo: Akcija jc zajela nad ftfC/o detuvstva, ki so se obvezali, da bodo dali 570.000 din posojila. Delavec Avgust Erzetič bo sam vpisal 10.000 dinarjev. Število prijav za vpis posojila Se vedno narašča. Podjetje za ceste LRS Nova Gorica: Delavci so izvolili - vpisno komisijo m napovedali tekmovanje vsem upravam za gradnjo cest LRS ter splošnemu gradbenemu podjetju »Primorju«. Se isti večer so po končanem sestanku zbrali iz vrst delavstva 115.000 din obveznosti. V štirih dneh se je priglasilo 245 delavcev, ki bodo dali skupno 285.000 din posojila. DAPPS Ajdovščina: Na občnem zboru sindikalne podružnice, ki je bil v nedeljo 20. junija, je podružnica napovedala za vpis posojila tekmovanje upravi DAPPS-a v Ljubljani, Celju in Mariboru. Prijavilo se je že 48 članov podružnice, ki bodo vpisali 25.250 din ftosojrla. Nameščenci OPZ bodo prispevali 150.000 din, Podjeif* Zidgrad 110.000 din, Nameščenci 11.0 Gorica 117.750 din. Politično prosvetni delavci 46.500 dinarjev, Železniška vozovna delavnica 38 tisoč din, Kurilnica 82.000 din, Podjetje »Vino-Gorica« 38.750 din, PROMES 35.000 din, OKAP 19.450 din. Gozdni delavci državnega posestva Ozeljan 26.000 din. Delavci pri regulaciji Lijaka 23.750 dinarjev. Tudi v drugih podjetjih in na podeželju je živahna akcija za vpis ljudskega posojila. Povsod so že postav-* Ijene vpisne komisije. Po vaseh so množična zborovanja, na katerih predstavniki frontovskih organizacij pojasnjujejo ljudstvu gospodarski in politični pomen ljudskega posojila. Da kmečko delovno ljudstvo na Goriškem pravilno razume razpis ljudskega posojila, dokazujejo vaščani iz. Medane, ki so vpisali 200.000 dinarjev posojila, od tega samo mladina 140.000 din. Enako tudi vaščani iz Grgarja, kjer je na ožjem frontov-skenri sestanku samo 28 kmetov vpisalo 30.000 din posojila. Teh nekaj številk je jasen dokaz, da bomo prav gotovo dosegli lepe vsote vpisanega posojila ter s tem pokazali pravi patriotizem do naše Titove Jugoslavije. Predsednik OF Zorn Anton iz Pr-vačine bo vpisal 20.000 din ljudskega posojila. „Teden gozdarstva11 Trnovska gozdna uprava se je vneto pripravila na »Teden gozdarstva«, ki je po svej Sloveniji od 20. do 30. junija- S tem v zvezi je bil 21. ju* nija na Trnovem sestanek vseh gozdnih delavcev, na katerem so razrav-ljali o pomenu tega tedna, ki ie posvečen najvažnejši, gospodarski panogi v Sloveniji. u.. ,.v... Ker so zapazili v časopisju, da so tudi Trnovski gozdni upravi napovedali tekmovanje v tednu gozdarstva, so vsi delavci to tekmovanje sprejeli in obenem tudi zagotovili, da bodo v tem tednu posvetili čim več pažnje našim- gozdovom in mobilizirali vse množične organizacije, da aktivno po* sežejo v izpolnjevanje plana ter na, ta način pomagajo v najvažnejši gospodarski nalogi letaošniega plana. Ker je Trnovski gozdni upravi na* povedala tekmovanje tudi uprava iz Idrije, so si delavci postavili naloge, s katerimi Podo v tednu gozdarstva dvignili svoi plan, čeprav je ta že v tem času dosežen- Sklenili so. da ne sme biti niti enega delavca in voznika,ki ne bi v tem tednu aktivno sodeloval pri tej akciji. V tem tednu bodo izdelali: 1- 65 m* tramov (7 tesačev): 2. naložili bodo na kamijon in nato na vogane 100 m* hlodov (3 delavci); 3. Sortirali bukova drva v razred »a« in »b« 1500 nr’ (16 delavcev); 4. izdelali hlodovine tipa 3 1100 m3 in navadne hlodovine 50 m* (27 delavcev); 5- spravili iz gozda do kamojonskih cest 2000 m’ hlodovine (55 voznikov); 6. pripravili braške za oglje in to 5 ton (10 delavcev); 7- od zgoraj navedene izdelave bodo spravili 2 toni lubja v kope. da se suši; 8. vsi delavci bodo v tem tednu sodelovali pri zatiranju lubadarja in 9. vsi delavci. vozniki in uslužbenci ter vse masovne organizacije bodo v nedeljo de* lale prostovoljno pri navedenih delih. Izlet naših učencev v gospodarstvu 0 Sporazumno z GO LMS je trni dan 15. junij proglašen za praznik učencev v gospodarstvu. Ta dan so bile povsod .v naših industrijskih centrih konference vajencev. Učenci našega Tudi partizanske vdove bodo dale svoj delež Tovarišica Marušič, Mudilog št 12, partizanska vdova s tremi oboki 500 din. Jelen Ana iz Lokvice št. 12, partizanska vdova, 500 din in 250 din za otroka. Pahor Ljudmila, partizanska vdova iz Nove vasi št. 29. 500 din. I okraja so ta dan šli na izlet v pre-| lopo Gorenjsko. Oddih v prost« naravi jim je prav dobro del po napornem delu v podjetjih. Ogledali so si Bled, sotesko Vintgar in okoliške kraje. Povsod so vajenci občudovati lepoto narave, k,i je tu v tem predelu tako darežljiva s svojimi naravnimi čari. Izlet sta organizirala odsek za delo in okraju« odbor LMS. Udeležilo so ga je nad 320 učencev iz vseh podjetij našega okraja. C. S. Bodimo v prvih vrstah vpisnikov ljudskega posojila! Prvi proračun goriškego okraja deče: Solkan, Anhovo, BanjSice, Ravnica, Kamnje, Kovk, Levpa, Lig, Lokave«, Plave, StOmaž in Slap. Polog proračunskih imamo še izvenproračunske dohodke in izdatke v zamiku 9,568.000 din, kateri znesek 1)0 služil samo za investicije. Ta dohodek rezultira iz dobičkov okrajnih podjetij iz leta 1947 in 1948. V koliko bodo tj dohodki redno in pravočasno pritekali, v toliko bo možno- izvršiti predvidene investicije. Malomarni odnos nekaterih krajevnih ljudskih odborov do blagajniške In finančne službe Predvsem poudarjam poslovanje naših KLO-jov v z vez j z izvajanjem blagajniške in proračunsko službe. Res je, da na naših KLO-jih ni bilo izvežbanih Iju-di; res je tudi, da se jo osebje menjalo in omoči, ki je bila nujno potrebna, vendar pa moramo grajali pomanjkainje samoi nici-aii-ve in brezbrižnost nekaterih KLO-jev, lei se pokaže prav v tein, da ne lmšiljajo pravočasno mesečnih obračunov, na podlagi katerih more od-■ek sestavljati svoja poročila in ob- račune. Slaba samoiniciativa se kaže v tem, da KLO-ji pričakujejo ob vsaki priliki odposlanca finančnega odseka, kj bi tolmačil na sedežu KLO prav vsako okrožnico, čeravno bi bilo dovolj okrožnico vsaj enkrat temeljito prečitati m samo za _ morebitne nejasnosti zahtevati pojasnila. Od 83 KLO-jev v okraju odgovarja trenutno na termine približno 30 KLO-jev, 20 KLO-jev dostavlja zamudna poročila, oeta-lj pa sploh ne odgovarjajo. Tako na primer Se danes n« odgovorilo ‘24 KLO-jev na naš poziv, -ki se tiče proračun«. Prav tak odnos kažejo KLO-ji na-pram svojim podjetjem. Zadnja konferenca je pokazala, da KLO-ji sploh no kontrolirajo svojih podjetij, še inanj pa poslovodij. Če bi KLO-ji kot operativna upravni voditelji posvetili malo več paž,n-je podjetjem, bi te ludi uspevala in e tem povečala krajevne dohodke. Zahtevo, da KLO-ji sporoča višino obratnih kr e« lito v svojih podjetij, so poedin-i KLO-ji kar molče prešli. Kar se tiče krajevnih podjetij, pri-pominjam, da bodo odposlanci finančnega odseka v kratkem na licu mesta ugotavljali dejansko stanje in dali praktična navodila posebno glede vodenja poslovnih knjig. Isto do danes niso okrajna podjetja vplačala še prav ničesar od dobička v okrajni proračun. Če ni mogoče ugotoviti točnega dobička, se mora po finpla-nu vplačili vsaj akontacije. Ljudski odbor, ki ne polaga pa-žnje na odvajanje čistega dobička podjetja v okrajni proračun, gradi svoj proračun na pesek. Posebno pa moram poudariti, jn to velja tako za okrajna kot za krajevna podjetja, da nam skoraj nikol-i ne pošiljajo pravočasno zahtevanih poročil; vsled tega 'e nemogoče, ustvariti si pravočasno pravo sli-ko in dati nadrejeni oblasti potrebne podatke. Za pravično razdelitev davkov Trelje važno vprašanje v našem okraju je davčna politika. Da-včna kampanja je v glavnem zaključena; potrebno bo še odmeriti davek po pe-ti skupini, to je gostilničarjem, obrtnikom, svobodnim poklicem itd. V mojem referatu na zadnjem zasedanju .sem podala poročilo o 6tanju o-dinere ip o pomanjkljivost« in oportunizmu gotovih krajevnih komisij, o oportunizmu, k« že diši po popolnem lokalnem patriotizmu. Taka davčna komisija, ki hoče zaradi lokaJ-patriotizma prenesla davčno breme na breme drugih KLO-jev, n.i prava ko. misija, ker dela proti pravični porazdelitvi davčnih bremen na vse davčne zavezance. C. B. Teden matere in otroka v našem okraju • Veliko zanimanje in skrb za čim-boljšo in čim lepšo izvedbo ,,ledna matere in otroka" ' je zajela do zadnje vasice' gor iškega okraja, le priprave same, kakor tudi dobro vsebinsko sestavljeni programi so dokaZ, da so naše žene in ostale množične organizacije pravilno razumele, kakšen ha. men ima leden, to je, da dejansko podkrepimo delo naše ljudske oblasti, enakopravnost in pravno zaščito matere in otroka v ljudski državi, novi Jugoslaviji. Za otvoritev DlD-a v Ajdovščini, ki bo 26. junija, gre vsekakor vse priznanje nekaterim tovarišicam, članicam AFZ, ki so š svor jim vztrajnim dokazovanjem in prepričevanjem dosegle, da so tudi ostale organizacije uvidele, da je to edino pravilna rešitev za sprostitev ženske delovni moči, da se zaposlijo žene-muterc, ki živijo od podpor. V Solkanu je odprta čakalnica za ntalerc na postaji, otvorjena bo materinska posvetovalnica, organizirali so potujočo košarico“ za prvo pomoč materi in otroku, katero so žene okrasile in pripravile v izložbi res s pravo materinsko ljubeznijo vsem pomoči[_ potrebnim. Delavci mizarske, zadruge v Solkanu so napravili 50 komadov lepo izdelanih igrač, drugi gugalnice za otroško igrišče. Članice AFŽ v Ajdovščini in pionirji so že razstavili krasne igrače za otroška sejmišča. Izdelki krojnega tečaja iz Deskel so razstavljeni v Solkanu in dokazujejo velik uspeh tečaja, katerega je organizirala ženska organizacija. Potujoča zdravstvena razstava je obiskala Kanal, Solkan, nadalje ob- Dosegli smo že 75 odstotkov plana kontrahiranja žit išče še 8 krajev, kateri so že vsi obveščeni. Obisk ljudstva je do sedaj zaradi nezadostne propagande nezadovoljiv. Vsak vzrok je neopravičljiv, ker so bili krajevni odbori pravo-časno obveščeni. Za zaključek tedna bo pionirski štab organiziral okrajni nastop v Solkanu z bogatim borbenim programom, ki bo dokazal, da se naša mladina vzgaja v naprednem duhu, da postanejo ne samo strokovnjakif marveč tudi kulturni, zdravi, pošteni in delovni državljani nove Jugoslavije. M, P. »Postati hočemo strokovnjaki bodoč'h Titovih petletk!41 . Program pionirskega dne v Solkanu dne 2% Junija Ob 7. zjutraj bo odprta pionirska razstava v osnova- Soli v Solkanu. Od 7. do 9. ure je obdsk gradilišča Nove Gorice ter ogled krivično začrtane meje. -Ob 9. zbirališče vseh pionirjev na koncu Solkana pri okrajnem odboru R KS, Ob 10. pričetek defileja. V defileju bodo sodelovalj odredi, ki bodo prikazovali učenje v šoli, fizkulturo, delo pri gradnji zadružnih domov, modelarski krožek ler več drugih Ob 11. slavnostna otvoritev ter nagovori predstavnikov masovnih organizacij ter vojske. Od 12. do 14. obisk razstave in obisk sejmišča. Ob 14. fizkulturmi nastop vseh odredov, kateremu sledijo igre in tek-movanja. Po fizkulturnem nastopu in igrah bodo nastopi folklornih skupin, nulo bodo skupno zaplesale Titovo V popoldanskih urah bo v kinodvo- rnn{ v\ro/loin«m Savim ... I ...1 | ^ srn« Se majhni, toda hočemo se. pridno učiitt, da postanemo člmprej strokovnjaki, ki bodo nadaljevali del 0 na Izgradnji močne, neodvisne 'n srečne domovine delovnega ljudstva Združeni v Ljudski fronti bomo pod vodstvom Komunistične partije in tov. Tita ustvarili lepšo in srečnejšo bodočnost togoti letošnjega kontrahiranja so za našega kmeta tako ugodni, da lahko brez ol>otavljanja izkoristi ugodilo priliko, ki se mu s tem nudi in zato že v naprej sklene pogodbo. Seveda pa mora vsak kmet vedeti, da veljajo letošnje velike ugodnosti pri konira-hiranju le tedaj, če bo pridelovalec sklenil pogodbo pred začetkom obveznega odkupa. Ker bodo količine obveznega odkupa določene kasneje-moramo imeti v vidu, da se letošnji način odkupa bistveno ne razlikuje od lanskega. Obvezni odkup stopa letos v ozadje in bo prišel praktično v poštev le za tiste, ki bi bili tako nespametni, da ne bi izkoristili priložnosti, ki jo nudi naša država s kontrahi ranjeni. Pri vseh drugih, k« bodo sklenili pogodile za prodajo žita, bo določitev obveznih količin predvsem služila za kontrolo, ali je posamezni pridelovalec s kontrahiranjem že izpolnil svojo dolžnos. do skupnosti. Tistemu, ki bo prodal s pogodim vsaj tolikšno količino žita, ki bo določena pozneje pri obveznem odkupu, ne bo treba ničesar več (Kidati. Po uredbi se namreč vse količine, prodane s kontrahiranjem, vštejejo v obvezni odkup. Naš kmet naj torej sam očem realne možnosti prodaje. Vsak pridelovalec dobi industrijsko blago za vsako vrednost kontrahira-nega žita in je prav zato tu prednost, k| jo letos nudi država pridelovalcem, ki sklenejo pogodbo. Kmet torej z letošnjo uredbo o kontrahiranju žita lahko zamenja vse svoje žito v celotni vrednosti za industrijske izdelke. Lansko leto tega država še ni mogla kmetu nudi bi. To nam letos omogoča znaten dvig industrijske proizvodnje. Seveda pa bo letošnje ugodnosti deležen samo tisti kmet, ki bo sklenil pogodbo pravočasno, io je do določenega roka. Tud« ugotavljanje obvezne količine 1)0 letos pravilno, ker se bodo po eni strani ocenile vse okolnosti, ki vplivajo na višino presežka, na drugi stran« pa bo določen malemu in srednjemu kmetu le razmeroma majhen odstotek dejanskega presežka pridelanega žita. Ta presežek bo ugotovljen po odbitku potrebe za prehrano družine, seme in krmo. Kmetom, k,i imajo do 2 ha obdelovalne zemlje, letos ne bo predpisana obvezna oddaja. V lanskem letu so bili med tem oproščeni obvezne oddaje le kmetje do 1 ha obdelovalne zemlje. Če upoštevamo vse navedene ugodnosti, tedaj ne more bita dvoma, da se naš kmet ne bi vključil in v pretežni večini prostovoljno sklenil pogodbe za prodajo žita. Ker so ugodnosti namenjene predvsem malim in srendjim kmetom, zato omejuje zvezna uredba kontraliiranje za posamea-nega pridelovalca na 6500 kg, kar pomeni, da bo moral velik kmet, če nvu bo določena večja količina obvezne oddaje, prodati ostalo količino po pogojih predvidenih za bvezno prodajo. Ker jš za kontraliiranje določen razmeroma kratek čas, je nujno, da vsak kmet pravilno dojame uredbo, aktivisti pa morajo pravilno raztolmačiti vse ugodnosti in pogoje kontrahiranja, da ne bo kdo iz neznanja zamudil rok kontrahiranja. Če pogledamo uspehe, ki smo jih že dosegli v tem času, je upanje, da bomo postavljeni plan presegli, ker so že nekateri KLO-ji storili. Ker pride na nas za kontrahiranje največ v poštev koruza, ker belega žita ni, je nujno, da se prav vsi KLO-ji lotijo v čim večji meri sklepanja po* ; godb za kontraliiranje koruze. V našem okraju smo že za 75°/« dosegli postavljeni plan. Pohvale vredni so KLO-ji, kakor Temenica na Krasu, Vrhpolje, Ustje, Miren, Loka-vec, Slap, Vipava in Vogrsko, ki so svoj postavljeni plan že presegli. Med najboljšimi so' prav golov Ustje, ki so presegli plan za 400 % ter Miren, ki je presegel plan za 300 %. Imamo pa na drugi strani tudi KLO-je, ki na konFrahiranje koruze gledajo zelo površno ali pa namerno nočejo ljudstvu tolmačiti ugodnosti kontrahiranja, čeprav se te vasi dobro gospodarsko stoječe. Posebno kričeč primer je v Velikih Žabljah, kjer kontrahiranje nikakor ne more priti do izraza. Prepričani bodimo, da je uedba o kontrahiranju žit velik korak naprej k izboljšanju pogojev delovnega ljudstva in obenem važen prispevek k izvedbi petletnega plana. B. R. Skrbimo za varnost delavcev pri delu! Pri vseh nezgodah so se do sedaj našli vedno izgovori, češ, če si delavec prj delu kaj napravi, je za to sam kriv, ker n« dovolj pazljiv.' Dejansko pa ta utemeljitev ne more držati pri vseh nezgodah in tudi ne pri nezgodi, ki se je pripetila dne 16. junija na gradriišču »Z1DGRAD> pri obnovi opekarne na Donvbravi. Tovarišica, ki je padla iz prvega nadstropja z zidarskega odra, je dobila smrtne poškodl>e vsled tega, ker se vodji gradilišča pač ni zdelo potrebno zavarovati prehodov, kot bi jih moral v laki višini. Da se taka malomarnost ne ponovi, mora uprava podjetja »ZIDGRAD« na vseh svojih gradiliiščih prekontro-lirati in preskrbeti, da bo delavec na svojem delu primerno zaščiten, kakor to zahteva naša ljudska oblast. V obratnem slučaju bodo vsa delovna torišča ukinjena, dokler ne bodo zavarovana tako, kol morajo biti. Pred kratkim je bila pri ministrstvu za gradnje postavljena gradbena inšpekcija, k,i bo imela nalogo izvajati kontrolo prav v zvezi s tem, da se omejijo nezgode, ki se pojavljajo zaradi malomarnosti podjetij, k« ne polagajo dovolj pažnje za varnostne naprave. Ta komisija bo imela pravico na licu mesta izrekati kazen in v primeru slabili varnostnih naprav tudi delo ustaviti, dokler ne bodo delovni pogoji za našega delavca taki, kakršni morajo biti. Ta nezgoda naj bo opomin vsem ostalim podjetjem. Vsi oni pa, ki teh nalog ne bodo izvrševali, kot jih danes po zakonu inšpekcije dela morajo, JuhIo za svojo malomarno skrb delavca ludi pošteno odgovarjali in ne z besedami »Je sama kriva«, kot je to izjavil šel gradilišča na Dombravi, ki je imel prehode v višini 4 m ne-nritrjenc ia tudi nezavarovane. C. S. še vedno čakanje pred trgovinami V manufakturni trgovini za garantirano preskrbo v Solkanu so dobili nov kontingent blaga. Kakor hitro so Solkanci in okoliški ljudje to zvedeli, so se začeli v gručah zbirati pred trgovino. Ali se jim ros ljubi po cele ure etati v vrsti? Pa saj niti ne stojijo, kar drug čez drugega se prerivajo skozi vrata. Kaj se menda boje, da ne bodo dobili, kar jim pripada? Izgleda, da ti ljudje še nimajo zaupanja v ljudsko oblast. Pomembno je to, da ec pred trgovino najbolj rinejo v ospredje tista, kil imajo najmanj potret) po obleki (celo «z Kanala prihajajo, čeprav je tudi tam manufakturna trgovina), medtem ko delavej in nameščenci nimajo časa stati v vrstah in 60 primorani vzeti, kar osla ne. Da so pred trgovino vsak dan »kače«, so mnogokrat krivi tudi trgovski nameščenci, ker dajo v razprodajo samo eno vrsto blaga, tako da mora gosjKKliinja več dni zaporedoma čakati cele ure, ako hoče nakupiti najpotrebnejše za svojo družino. Z večjo izbiro blaga v trgovini bomo zadovoljili odjemalce in tudi odpravili ne-potrebno čakanje pred trgovinami, , S proge Nikšic—Titograd se fe vrnila naša petkrat udarna delovna brigada 1 „MMie Marinka" Pred kratkim se je vrnila iz LR Črne gore na&i I. mladinska delovna brigad« iMihe Marinka«. Vrnili so se z zavestjo, da so postavljene naloge častno izvršili. Ponosni na dosežene Uspehe so vagon, s katerim so se pripeljali, okrasili s številkami preseženih norm na delu. Kako pa ne bi bili ponasn:, saj je brigada dobila naziv petkrat udarna! Do sedaj še nobena brigada ni bila petkrat udarna. Naša I. goriška brigada »Mihe Mar nka« je to nalogo zmagoslavno izvršila. Na prsih mladincev in mladnk se bleste nove značke udarnikov, novi dokazi vdanosti domovini, naši Partiji in našemu maršalu. Poglejmo, zakaj je na* ša prva Goriška brigado dobila naziv petkrat udarne: Izkopanega in prevoženega materiala v nasip 8903 m3. prenesenega materiala 603 tone, etesanih pragov 2080 komadov, Zravnanih železniških žebijev 24018 komadov itd. itd. Skupno narejenih 49.706 delovnih ur. V dveh mesecih so stalno presegli normo za 85%. V brigadi je bilo proglašenih 21 udarnikov, pohvaljen!h je bilo 28 mladincev in mladink, 3 pa so predlagani za odlikovanji z redom dela In podobno. Mladinci so se nf učili tudi čitanja in pisanja cirilice. Narodna črnogor' ska pesem je utrjevala bratstvo in enotnost naš h narodov. Sedaj bo njihova vesela pesem odmevni« po naših vaseh ob tekmovanju pri delu na gradbiščih zadružnih domov. I. B. Učenci v gospodarstva srn se vkTiJ učili v orla zimsko delovno kigaio Danes, ko se naše delovno ljudstvo z vsemi silami borj za dosego plana, je treba posvetiti veliko skrb prav našim učencem na gradbiščih, v tovarnah in podjetjih, ki s svojini učenjem dvigajo svoje strokovno znanje, kj jim Im potrebno pri dvigu naše proizvodnje. Naši učenci v gospodarstvu morajo v tej petletki postati strokovnjaki za vse nadaljne gospodarske petletke. Zato se na gradbiščih in v podjetjih ustanavljajo delovne brigade, k j med seboj tekmujejo v učenju in pri delu. Borijo se za znanje, ker se zavedajo, da bodo le z zadostnim znanjem lahko koristili svoji domovini. Dne 18. junija so formirali učenci v gospodarstvu svojo četo, lsi je od-.Sla na progo Dutovlje—Sežana. »Tam se bomo navzeli tekmovalnega duha, ki ga bomo potem vnašali v naše učenje in delo na gradiliščih ter v naša podjetja«, tako je dejal priden mladinec pri odhodu. Na gradnji proge bodo delali en mesec ter se nato zopet vrnili na svoja učna mesta. Ko se vrnejo, bomo videli, ali tedo častno izpolniti postavljene naloge, kj so jih spredi pri odhodu. Duh tekmovanja, udarna pesem ob zvoku krampa in lopate bo prav gotovo pripomogla k izvrševanju obveznost i. B. I, SčEndSkalna podružrbi „Vino Gcricasl napoveduje tekmovanje za znianje proizvoinih strJškav Na izrednem sestanku so se člani sindikalne podružnice »Vino -—Gori* ca« tovariško poraz govorili, kako bodo pri njihovem delu v tekmovanju z ostalimi podobnimi podietji znižali proizvodne stroške in tako pomagali skupnosti in s tem sami sebi- Vsi od sodar-skiii vajencev, mojstrov, šoferjev in uprave bodo točno prihajali in odhajali na delo, kjer bodo samozavestno deklah. Sodarski mojstri bodo imeli vse sode v dribrcin stanju in pazili na to. da bodo z vzgcldnim delom čim preje strokovno usposobili učence. Vsi bodo pazili pri pretakanju vina in gledali na to. da bodo s čim manišimi stroški prevzemati oziroma nakupovali čim več dobrega vina- V tovariški povezanosti z upravo bodo sproti reševali vse napake in težave, ki sc bodo pojavile pri njihovem delu in tako znižali proizvodne stroške vsaj za 10 %. Hkrati so skelnili. da napovedo tekmovanje vsem vinarskim podjetjem v LRS- N■ L• Onstran mete 2000 otrok je demonstriralo... Številnim stavkam in demonstraci4 lam, ki se vršilo neprestano po Italiji zaradi brezposelnosti in slabih mezd* rtih pogojev med delavstvom, se le pridružila v poslednjem času še demonstracija otrok■ Do sedal menda svet še ni slišal o podobnih demonstracijah. V Italiji pa so po rimskih ulicah v povorki demonstrirali otroci, Id jih je bilo nad 2000. So to otroci brezposelnih delavcev, hi so poslali le pomočniku prefekta delegacijo treh otrok, treh mater in nehaj članov sindikata. Pomočnik prefekta jim le spričo čudne in nenavadne demonstracije tako visokega števila otrok obljubil, da se bo za stvar pobrigal• A tam že vedo in poznojo podobne odgovore, ki so samo izgovori v sili. Delavstvo na Goriškem se nnora s stavkami bariti za svoje pravice Trgovskim in industrijskim delav ceru hočejo sprt znižati draginjslie doklade, kot so to storili v V er eni in Benetkah. Tako ie bito naročeno vsem delodajelccm, članom Zveze industrij-cev. far se v zadnjih mesecih cene živilskih potrebščin niso prav nič znižale. se je Delavska zbornica temu ukrepu uprla- Šele z grožnjo delavstva,tla prično stavkati, so se pričela pogajanja med Delavsko zbornico in Zvezo industrijcev. Po skupnem sestanku sta združenji sklenili, da mora v 10 dneh priti do sporazuma, v nasprotnem primeru bosta imela obe pro* ste roke in bosta podvzell tiste mere, ki bodo zanje najprimernejše. Upamo, da ne bo treba delavstvu poseči po njihovem skrajnem orožju — stavki• Protest Zveze primer* skih partizanov Zavezniška vojaška uprava, ki je v času naše narodno osvobodilne borbe kazala svoje zavezništvo napram našim partizanom, na čuden in sovražen način ppstopa napram svojim nekdanjim soborcem proti fašizmu. V Trebčah pri Trstu so enostavno vrgli iz prostorov, kjer so imeli svol sedež. Zvezo primorskih partizanov. Tako so se morali aktivisti in partizani spet obrniti s protestnim pisni omo na zavezniško vojaško upravo- 4 1ZKLLTUR4 FD Volaji (SoTlkan) : FD Tffž?e (nad Kranjem) l:o Preteklo nedeljo ko jo na solkanKkem igrišču odigrala kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v II. ligo. Ker Je FD »Volga« ie prejšnjo nedeljo izgubila v Tržiču z razliko dveh *rblov, je občinstvo pričakovalo, da bodo nogometaši Fl) »Volge« popravili zamujeno in Izbojevali tekmo v svojo korist, to je, da zmagajo vsaj s tremi goli razlike, kar jim pa še od daleč ni uspelo. Pred K0® gledalci in po prisrčnem sprejemu gostov se je takoj v začetku razvila živahna borba in so bili na terenu v premoči gostje. Kasneje je sicer FD *>Volga« prevzela igro delno v svoje roke, ni pa znala akcijo Izpeljati do konca. To je vsekakor krivda srednjegu napa- dalca iii desne zveze, ki to pot nista pokazala svojega znanja. Odločilni gol jo bila 11 nietrovka proti FD Tržiču. Proti koncu tekma ni bila več zanimava, kor so gostje Igro zavlačevali s streljanjem v ant, Najboljši igralec FD »Volge« je bil prav gotovo desni branilec, ki je odbijali napade gostov, ki so večkrat pritiskali na vrata — ter desno krilo Doris, ki pa brez pomoči ostalih ni mogel narediti vsega. FD »Volga« bo morala v bodoče bolj sistematično trenirati, hkrati pa vzgojiti mlajši kader, ki bo stopil na mesto starejših. — Sodnik iz Ljubljane Je sodil tekmo zadovoljivo. IL U. Motorno gorsko prvenstvo Sektorska sprotna kom;sija za Slovensko primorje pr/redi 4. julija t. 1. motorno gorsko prvenstvo v» Novi Gorici Izpod goričkega vodovoda do vas* Trnovo. Proga bo dolga 14 km s 680 m višinske razlike. Tckmvanjrt naj se udeležijo društvri: Nova Gorica Postojna, Idrija, Sežana, Ilirska B strica. Tolmin in najboljši tekmovalci iz petiji sektorjev Slovenije. Tekmovalo se bo v kategorijah in sicer: 175, 250, 350. 500 m 1000 rcm. Pričetek bo točno ob H. Start bo po kategorijah v presledku 15. minut. Trening je za ^takega ckmovalca obvezen vsaj z enkratno vožnjo pred tekmo. Brez tren:n?ra np tekmovanja ne bo mogel nihče udeležit*. Prvi trening bo dne 3. julija ob 10 drugi Istega dne tretji pa na dan tekmovanja ob 9. Za te' m oval ce Je preskrbljena hrana in prenočišče pri avto.moto društvu Nova Gorjca. Bcncrn z« tekmo*T*lce bo preskrbljen za trening in tekmo ln odhod do fU.mn. ob 16., zjutraj. Sektorska športna komisija vabi občinstvo, da si ogleda motodirke. Komisija člani Avto-moto društva Nova Gorica na l7jetu v Kanalu ob Soči DOPISI Kako posluje zadružna gostilna v Kroetcbergu Zadružna gostilna iiua lepe prostore in senčnat vrt. Na žalost pa nima pravega upravnika, saj upravlja gostilno prejšnja lastnica, ki: je oddala svoje prostore kmečki zadrugi v Krom teren. Dokler je bila sama lastnica go--vlilne, ui nikdar manjkalo piva mili vina in žganja. Tudi posoda je bila vedno čisia in j d- tudi ni nikdar primanjkovalo. Danes pa ni piva v kleti, saj se ji ne zdi vredno, da b« ga sproti naročala. Ob udarniškem delu pri gradnji Nove Gorice je prav zalo zmanjkalo piva, ka»kor tudi posode. Danes v gostilni ne najdeš niti krpe, da obrišeš Skrb m učence v gospodarstvu v tovarni Anhovo V januarju 1948 je bil organiziran pripravljalni tečaj za učence v gospodarstvu v tovarni Anhovo. Tečaj je redno obupovalo 51 vajencev mehanične, električne, mizarske in zidarske stroke. V tem tečaju, ki se je uspešno zaključil 15. junija, so se licenci toliko usposobili, da bodo šli prihodnje šobko leto v industrijsko šolo, kjer se bodo še bolj strokovni« dvignili. Na okrajni konferenci učencev v gospodarstvu, ki je bila pred kratkim v So'kanu, se je 15 učencev javilo za prostovoljno delo na progo Sežana— Dutovlje za dote enega meseca. B. J. Gostovanje tržaškega kulturnega društva „1 van Cankar* V nedeljo, 20. junija so nas obiskali naši hraije iz Svobodnega tržaškega o-zemJja. pevci umetniškega društva »Ivan Cankar«, ki so nam zapeli ne* kaj »irodnih In partizanskih pesmi, s katerimi so še bolj učvrstili naše bratske vezi. Iz njihovih grl smo slišali pesmi nesvobodnih, od lastnega naroda odtrganih ljudi, ljudi, ki niso in ne bodo pozabili svoj materin jezik, ljudi, ki Se z delom in pesmijo na ustih bore za dokončno združenje vseh Sloven’ cev v novi Titovi Jugoslaviji, Z narodnim kolom Inpcsmijo so jih burno pozdravili »a dopoldanskem nastopu brigadirji II. župske brigade Iz Srbije, graditelji Nove Gorice. PopoL mokro mizo. Težko si je misliti, da mora danes človek, ki ie prišel na prostovoljno delo pri gradnji Nove Gorice, priti pivo iz umazanega vrča, saj se tovarišici upravnici ni zdelo potrebno,' da vrče po uporabi umije. Sla je celo še dalje ter skrila posodo za pomivanje, tako da je moral član nadzornega odbora kmečke zadruge iskati po drugih hišah za to primerno posodo. Prav gotovo te v Krom-bcrgu prej ali slej potrebno postaviti v zadružno gostilno novega upravnika. K. A. dne pa ao nastopali najprvo v Solita* nu, naito pa zvečer v Črničah, kjer jih je v imenu vseh črničanov pozdravila predsednica AFŽ. L. N. Popravek V .»Novi Gori eri« štev. 14 v Članku fckrba v mesecu juniju* so jo vrinil« iKMiiota v točki 12 srajca*. Pravilno je: TD-a jo moka |*> 1 srajco na odrezek 114 TD k im» eno srajco na odrezek 214 TD-b eno srajco na odrezek 314 HIJa i»o eno srajco na od rezek 414 TD i>o eno srajco na odrezeJc 514 8D )K> eno srajco na otl rezek 614 Preldic Tovariš Šavle Peter pok. Petra roj-4. septembra 1907, stanujoč v Čcpo* vanu štev. 120 (gostilničar) proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico štev. 17bb, izdano od Okrajnega K) za Grgarsko- Tovarišica Volčič Iva. roj. 23. sep* temhra 1926 iz Črnič, proglaša za neveljavno svojo osebno izkaznico, mladinsko izkaznico in mesečno karto za avtobus na progi Črniče—Solkan. Tovariš, tovarišica! Ko čitaš naš list »Novo Go- j ' rico«, pomisli tudi na to, ali si že poravnal naročnino. Bodi pri plačevanju reden, ker s tem boš omogočil tedensko izhajanje tista. Uredništvo In oprava: Solkan «L IX. Korpusa IM, telefon št. 1 In 7. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov. poročevalca v Ljubljani. Izhaja vsako drugo