1‘.<"0*111. I [Š*ey, 212 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-«7 0 P R A V E i 25—67 la J8-« POSLOVALNICA CELJE. PrelerooT« 3. tri. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 16. in 17. septembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prej e man v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena j din 1*-- | Kusi in Japonci so sklenili mir ^usiia t ^pt- Reuter. Sovjetska £j|s Jgt»**a sta se zedinili, da ko«, jkep, T ,no 118 mandžursko-mongolskl ^dna VeSt °biavlja danes sovjetska ^ora,"8enciia Tass, ki pravi, da sta L Odpisala japonski veleposla- l»natli Togo in ruski komisar za krejenozafeve Molotov. V sporazum« % |„ se nehajo opolnoči med pet-SObot°. 15. in 16. sept., na mejah vse sovražnosti Čete ostanejo na svojih pozicijah do popoldne. Vojni ujetniki in trupla padlih vojakov bodo takoj zamenjatri. Takoj bo tudi sestavljena mešana komisija, ki bo dokončno potegnila mejo med Mandžurijo, Mongolijo in sovjetsko Rusijo. Temu sprazumu bo sledil podpis pakta o nenapadanju med Rusijo in Japonsko. Pakt bo podoben nenapadalnemu paktu med Rusijo in Nemčijo. TOKIO, 16. sept. Reuter. Japonsko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo o sklepu sporazuma med Japonsko ki Rusijo. V poročilu je rečeno, da sta obe vladi že dalje časa iskali rešitve različnih vprašanj. S podpisom sporazuma se ml-sH, da bo neljuba atmosfera na mejah Rusije, Mandžurije in Mongolije izginila. WASHINGTON, 16. sept. (Havas.) V tukajšnjih političnih krogih ne kažejo no- benega presenečenja spričo vesti o rusko-japonskem premirju, ki so ga pričakovali, čeprav ni bilo nobenih uradnih napovedi Mnenje je, da bi tako premirje omogočilo Rusiji, da se še bolj angažira v nemško-poljskem spopadu, dočim bi Japonska mogla poslati na Kitajsko vojsko, ki stoji zdaj v Mandžuku-u. V poluradnih krogih izjavljajo, da USA ne morejo biti zainteresirane na sovražnostih na Kitajskem. Ogorčene bitke na vseh bojiščih ohr * .na!>reduiejo dalje na Poljsko - Poljska armada iz Poznanja je prebila nemSki toii°? *n se združila z branilci Varšave - Kutno še vedno v poljskih rokah • Nemške in ^iske letalske akcije - Saarbriicken obkoljen - Alarmantne vesti o namerah sovjetske Rusije Sto? * % g' l6‘ sePtembra. (Avala.) Da-razPravljai° v prvi vrsti o ne-J”6111 P°^°žaju na Poljskem in i*1 blinrfj0,nen rai° novo strategijo nem i «Dai fan’h divizij, ki orjejo zemljo. . 1°> da je glavni del poljske voj- ske ostal še nedotaknjen ter da še obstoja možnost zbiranja zlasti v močvirnih krajih, kjer so praktično neuporabljive formacije težkih tankov in težke artilerije. - ^eniška bojna poročila l ocJ’septembra. Nemške čete ? Uoy t®dniem bojišču dosegle Lublin J°va 8lnr vdrle v obe mesti. Južno od zavzeli mesto Stryj in naši ^ Drnc °ddelki napredujejo dalje v la!*'UU*al£ tudi civilisti, 1,1 ii^tju » Tak način boja je '■d ^o\rtdo,oCili haaške konvencije S»4\b° u poveljstvo je zatsro-SrJL!0 Protl temu vsa s volva. Ta sredstva se de- S'1! * ^ Že .— a* 13 s lfi 'lajo* • SePt. (DNB.) Maršal Cio- Ujiska poročila z ring je včeraj z letalom obiskal letališča na fronti južne armade v Galiciji in se prepričal o uničevalnih učinkih bombnih napadov na poljska letališča. Ogledal si je podrobno sestreljene poljske aviome in ostanke nekega poljskega letala, ki je bilo tako uničeno, da ga ni bilo več spoznati. Gorimg je takoj dal instrukcije za obnovo naprav na letališčih :n četrti zra-koplovni floti dal nalog, da stopi v akcijo s podrejenimi zrakoplovnimi silami. Goring se je zahvalil tudi ostalim eskadriljam im je njihove komandante v fiih-rerjevem imenu odlikoval z železnim križcem. SLOVAŠKO VOJNO POROČILO BRATISLAVA, 16. sept. Vrhovno slovaško poveljstvo javlja: Naši odredi so iia vzhodni fronti v ostrem boju zlomili sovražnikov odpor ter ga po junaškem napadu prisilili, da se umakne 20 km daleč. Letališče v Krasnem je v plamenih. Slovaško letalstvo je odbilo poizkuse po-edinih poljskih letalcev, da pred';rejo fronto. Sodelovanje slovaških čet z nemškimi je vzorno. AVa ne obrat«(Havas.) Koman-|tt'Vske*aS !av,ia ob 22-30 Pre-'^SnJ^aŠnli Na *®Padnem sek-V^^torilff Potekel mimo. Na 5 s°,rai- S vojnih01!!' (Havas.) V svo- tS^° «dijske >K?dkov* objavlje-llS^j ^Oclja p , ^stale Varšava 2, N »? * aer\aJ* da je v teku vče- v severn? d *«talStvo ak’ Utel?3 tun *|*o, Rn kjer je boro- 2jujj brw!ja’ ^ Vlinr,n°SCe ,n še l,eka J?»tD„„bivaiRtv ie bilo veliko žrtev ■*TfliVal ICta|a » sektorju rala nemške vojaške »- Varšave se obramba 0 se onram Vzl,0da J tfkovl napadi b'H zaustavljeni. 1 v bofisc Nemška akcija v smeri Bialystoka In Bzesca zadeva na krepek odpor poljskih oddelkov. Na tem sektorju že dva dni ni nobene znatnejše spremembe. Poljske posadke v Gdtnjl hi na Helu se še nadalje trdovratno branijo. V področju Lovica-Sklrnjevice se bijejo srditi boji in poljske čete zadajajo sovražniku velike izgube. VARŠAVA. 16. sept. (Havas.) Radio Varšava 2 Je ob 22.30 objavil poročilo vrhovnega poveljstva, ki pravi: Poljsko letalstvo je izvršilo napad proti nemškim letalskim oporiščem v Poznanju, od koder so poletavall nemški avlonl, ki so v zadnjih dneh bombardirali Varšavo. To oporišče Je naše letalstvo popolnoma uničilo, kar je Imelo za nasledek ©slabljenje nemške aktivnosti okoli Varšave. Racije zajete vojske UtilVe umlkai!.^u,er' Poljska ar-^V^CrlfJ2 Po«"«ria In se ^ vSavfJr1 Modlln. 30 » Je prebila ncm- vet! ške čete, ki so obkroževale Varšavo ter se zdnižlla z branilci Varšave. Nemško poročilo priznava, da se poljska poznanj-ska armada še vedno upira nemškim če- tam pri Kutnem. LONDON, 16. sept. Reuter. Vojaški opazovalci na Poljskem trdijo, da je z uspešnimi operacijami s Poznanjskega in Pomorjanskega se umikajočih poljskih čet dokazano, da so Nemci pozabili zavarovati si hrbet pri svojem prenaglem prodiranju naprej. Obenem prerokujejo, da se bo tem četam posrečilo prebiti se skozi nemški obroč od Kutna in bodo potem prijele Nemce z dveh strani, ako jim bodo še nadalje skušali zastavljati umik. Poljsko vrhovno poveljstvo je poslalo v Galicijo močna ojačenja, da prepreči Nemcem nadaljnje prodiranje v cilju odsekati dohod do romunske meje. Obenem je namen teh ojačenj pregnati Nemce z ozemlja petrolejskih izvirkov. Istočasno se pripravlja večji pritisk Francozov In Angležev na zahodni fronti. Nemške letalske akcije PARIZ, 16. sept. (Avala.) Agencija Havas poroča Iz Komarova: Nad mesto so prileteli nemški letalci zelo nizko In iz strojnih pušk streljali na prebivalstvo. Ob tej priliki je bil težko ranjen predsednik interparlamentarne unije Chap-say. V loku leteč so sovražni avlonl pobijali bežeče prebivalstvo. Istotako so bombardirali tudi samostan sester Sv. Elizabete in frančiškanski samostan. Bombe so bile vržene v samo središče mesta In ena je padla tudi v bolniški oddelek nekega kolegija. Včeraj okoli 15.30 popoldne je neko nemško letak) med Kre-menjecem in Nenopojem streljalo Iz strojne puške na avto, v katerem so se vozlH člani angleškega veleposlaništva. Žrtev na srečo ni bilo. Kakor že znano, Je bilo bombardiranje Kremenjeca v torek na tržni dan posebno krvavo. V središče mesta je padlo kakih dvajset bomb, od katerih Je bilo ubitih 30 ljudi, nad sto pa ranjenih. LVOV, 16. sept. PAT. Reuter. Nemška letala napadajo neprestano poljsika mesta. Ko je napovedovalec lvovskega radija napovedoval vesti, se je sHšala eksplozija bomb v bližini radijske postaje. VILNO. 16. sept. Včeraj ob 4. popoldne je 18 nemških bombnikov napadlo Vilno t metalo bombe, ki so ubile večje število cfvfttetov. Poljska vlada na romunski meji še vetposlanlki Franclje, Velike Britanije, BUKAREŠTA, 16. septembra, člani poljske vlade in diplomatski zastopniki tujih vlad so prispeli v Zaleszczyke, ki leže ob Dnjestru tik poljsko-romunske meje. Poljska vlada se je Iz Varšave preselila najprej v Lublin, od tam v Krze-mienec In sedaj v Zaleszczyke. Vlada bo ostala na poljskem ozemlju tako dolgo, kolikor bo mogoče. Posamezni člani rodbin ministrov so pa že prispeli v čemo-vlce, tako tudi člani rodbine zunanjega ministra Becka. Mimo tega je priletelo v Cemovlce 14 letal poljske prometne letalske družbe. Nadzorstvo na meji je okrepljeno In ustanavljajo se taborišča za poljske begunce. BUKAREŠTA, 16. septembra. Vest agen cije Stefani, ki jo je v petek ob 22. uri razširil nemški radio, da se poljska vlada pripravlja na preselitev v Kuty, se je po pozvedovanju ob meji izkazala kot prazna trditev, ki nima nobene verjetnosti. Poljska vlada je še vedno v Zaleszcyklh In romunska vlada j,e v petek zvečer poslala tjakaj živeža in bencina, ker v Za-leszczyklh ni ne enega ne drugega več. ČERNOVICE. 16. sept. (Havas.) Romunska vlada je dala zavetje večjemu številu zastopnikov nevtralnih držav, ki so bili doslej akreditirani na Poljskem. Del osebja Italijanskega veleposlaništva, ki Je prispel sinoči. Je danes vnovič odpotoval na Poljsko, kjer Je še vedno italijanski veleposlanik, kakor so tam tudi Romunije in Turčlie. Gospa Hodacka, soproga poljskega generalnega komisarja v Gdansku, je iz Bukarešte prispela v Čer-novice. BUKAREŠTA, 16. sept. (DNB.) Pred-sedništvo vlade je objavilo tole uradno sporočilo: Z ozirom na dogodke na bu-kovinsiki meji je vlada storila obsežne ukrepe, da zaščiti nevtralnost Romunije. V tem smislu bodo otroci in ranjenci, ki bi morebiti prišli čez mejo, sprejeti od romunske strani. Vsaka četa ali vojna formacija, ki bi prekoračila mejo, bo raz-orožena in Internirana do prenehanja sovražnosti. Osebe političnega značaja bodo primorane prebivati v odrejenih krajih in se bodo morale vzdržati vsake politične delavnosti. Vsem privatnim osebam, zlasti z ozemlja Galicije, bo zabra-njeno preiti na romunsko stran. Poljska prosi za angleiko pomoč LONDON, 16. sept. Poljski veleposlanik v Londonu, grof Eduard Raczkiskl, Je Izročil zunanjemu ministru Hallfaxu noto poljske vlade, v kateri prosi vlado Velike Britanije, da uspešneje podpre Poljsko, da ji bo mogoče z uspehom se upreti nemški premoči _____ Z U r i c h, 16. sept. Devize: Pariz 9.50, London 16.80, Newyork 441.50, Bruselj 75.62, Mailand 23, Amsterdam 234.75. Ruski demanti o namerah proti Poljski Senzacionalne vesti o ruskih pripravah za zasedbo ukrajinskih in beloruskih pokrajin Po jske Nemški načrti s Poljsko — V Moskvi pravijo, da hočejo Se nadalje ostati nevtralni LONDON, 16. septembra. V svetovnem tisku so se pojavile alarmantne vesti o namerah sovjetske Rusije, da zasede ukrajinske in beloruske pokrajine Poljske in da je v ta namen tudi izvedla delno mobilizacijo ter ima sedaj pod orožjem že 5 milijonov mož. Podporo je dal tej domnevi tudi članek, objavljen v moskovski uradni »Pravdi«, ki pravi, da bi se od poražene Poljske mogle odcepiti omenjene pokrajine in eventualno združiti s sovjetsko Rusijo, v kateri bi dobile avtonomijo. Obenem je list napadel Poljsko zaradi zatiranja Ukrajincev in Belorusov na Poljskem. V istem članku piše »Pravda«, da Anglija in Francija nista mogli prožiti Poljski uspešno pomoč in da je poraz Poljske sedaj neizogiben, ker je odrezana njena vojska od vseh političnih in gospodarskih središč. Pravi vzrok tega poraza pa je po mnenju lista notranja slabost Poljske. Te vesti so vzbudile tu veliko zanimanje in nekateri listi napovedujejo, da bodo sovjetske čete takoj vkorakale v Poljsko, čim bo poljski odpor popolnoma strt. Nemčija se temu gotovo ne bo upirala in je celo verjetno, da obstaja med Berlinom in Moskvo že zadeven sporazum. LONDON, 16. septembra. »United Press« poroča, da se ukvarja Nemčija z načrtom razdelitve Poljske, in sicer na ta način, da se ukrajinsko in belorusko ozemlje priključi sovjetski Rusiji. Vendar pa Nemčija ne namerava ustvariti skupne meje med rajhom in sovjetskim imperijem. Vmes naj bi se ohranila mala Poljska, ki bi obsegala ozemlje, kolikor ga ji ne bi vzeli Nemčija in Rusija. Kakšen naj bi bil položaj te Poljske, še ni znano. Ne ve se, ali naj bi bila nemški protektorat, ali pa v približno enaki odvisnosti od Nemčije, kakor je sedanja Slovaška. LONDON, 16. septembra. Po vesteh iz Moskve se tam zatrjuje, da delna mobilizacija ni v nobeni zvezi z dogodki na Poljskem. Gre le za ukrepe ruske varnosti. Stalin nima nobenega namena opustiti nadaljnje nevtralno zadržanje sovjetske Rusije ali celo napasti kako sosedno državo ter osvajati njeno ozemlje. »Izvestija« pišejo, da Rusija nima sedaj nobenega namena vmešati se v evropsko vojno. Tudi Švicarska brzojavna agencija poroča iz Moskve, da se delni vpoklic rezervistov v Rusiji ne more smatrati kot mobilizacija. Ta vpoklic se tudi nikakor ne more tolmačiti tako, kakor da hoče Rusija poseči aktivno v sedanji evropski konflikt. Gre gotovo le za ukrep varnosti. Vesti o tem, da namerava Rusija vdreti na Poljsko, so bile razširjene v svet iz nemškega vira in imajo namen vplivati na Poljsko, Anglijo in Francijo. MOSKVA, 16. septembra. Včeraj razširjene vesti, da se poljsko veleposlaništvo odpravlja na odhod iz Moskve, se ne potrjujejo. Poljsko veleposlaništvo je samo uradno demantiralo te govorice. Potopljena prva angleška bolna ladja! LONDON, 16. septembra. (Havas.) Prvič, odkar so se začele sovražnosti, je bila potopljena angleška vojna ladja. Gre tu za malo ladjo »Dawage«, ki je imela matično postojanko v Fleetwoodu. Potopila jo je neka nemška podmornica s 35 topovskimi streli. Kapetan in posadka 11 mož se je rešila v čolnih. LONDON, 16. septembra. (Reuter.) V pretekli noči je bil v Rokavskem zalivu potopljen belgjskl parnik. Obalne ladje it) drugi parniki so prevzeli potnike in posadko. Med rešenimi so tudi štiri od eksplozije težko ranjene osebe. Kakor se izve, je parn’k potopila nemška podmornica. Neki grški parnik je prevzel 49 potnikov. LONDON, 16. sept. Reti ter. Moštvo obeh včeraj potopljenih ladij je prispelo v Liverpool. Kapitan ladje »Vancouver City« pravi, da sploh ni opazil podmornice, Id tudi tri dala nikakega signala, mar- več takoj spustila torpedo. Drugi inženir je bil ubit od kosov torpeda, dva kurjača pa pri kotlu. Drugo ladjo »Dewage« je napadia neka nemška podmornica, ki je v pol ure izstrelila na ladjo 35 granat, nakar se je ladja potopila. Mornarje je čez pet ur rešil neki holandski parnik LONDON, 16. seot. Reuter. Admirali-teta je izdala poročilo, v katerem pravi, da ie veliko nemških podmornic na odprtem morju izstrelilo že svoj zadnj: torpedo ter ostalo tudi brez nafte. To po-triuieio tudi radiogrami nemških podmornic nemškim lukam, ki pa jih je angleška admiraliteta prestregla. AMSTERDAM. 16. sept (Stefani.) Kakor se je izvedelo, je v angleških pristaniščih zasidranih 170 belgijskih in holandskih trgovinskih ladij, ki čakajo, da bodo podvržene določbam britanskega zakona o gospodarski blokadi Nemčije. Avstralski ekspedicijski zbor SYDNEY, 16. sept. Reuter. Avstralija je sklenila, da pošlje za začetek 20.000 vojakov na evropska bojišča. Vpisovanje prostovoljcev se je danes začelo. Uradi so nabilo polni. Ekspedicijski zbor bo sestavljen v enem tednu ter takoj poslan v Evropo. Francoske operacije v Posaarju PARIZ, 16. septembra. Francosko poročilo pravi, da so francoske čete zopet zavzele nekaj nemškega ozemlja. Napad francoskih tankov je bil tako silovit In tako hiter, da Nemci pri umiku Iz vasi PaJ niso imeli časa pognati v zrak železniški most Dobljene pozicije se utrjujejo. Sovražniku je bilo prizadejanih precej človeških žrtev. Nemško letalstvo je bilo aktivno, vendar pa odbito od naše protiletalske artilerije. Saarbriicken je pred padcem. Nemci so evakuirali še zadnje naseljene vasi v najbližji okolici. Vzhodno od Saarbriickena so vsi premogovniki v francoskih rokah. PARIZ, 16. septembra. Havas. Vojaški strokovnjaki mislijo, da postaja pritisk na SiegfriedovO črto v Posaarju vedno hujši. Nemci se branijo po stari vojaški taktiki, ki pravi, da se morajo trdnjave braniti že pred glavnim zidom. PARIZ, 16. septembra. (Reuter.) V zadnjih 24 urah so se na zahodni fronti vršili neprestani artilerijski dvoboji z le kratkimi presledki. Pehota je izvršila nekaj., manjših sunkov. Močno deževje je oviralo delavnost letalcev. Po sodbi vojaških opazovalcev, ne more fcdU nobenega dvoma o tem, da bi bili Francozi že lahko razglasili padec Saarbriickena, a čakajo s tem, dokler ne bo njihovo obkoljevanje dokončano In ne bo nobene nevarnosti več za kak sovražnikov protiudarec. BRUSELJ, 16. septembra. (Reuter.) Po poročilih, ki so danes prispela semkaj iz Luksemburga, so francoske čete pri svojem napadu v področju Mozele zavzele vas Perl, ki leži tik nemške meje, hi prodirajo zdaj po cesti proti Saarburgu, kakih 14 kilometrov severno. Francovi ukrepi za nevtralnost MADRID, 16. septembra. (Havas.) General Franco je odredil, da se sprejme odstop velikega števila častnikov In da se veliko častnikov penzionira. To je nov dokaz, da želi Franco zlasti z ozirom na mednarodni položaj vpostavltev mirovnega stanja v španski vojski. JOSIP STALIN, tvorec dveh presenečenj na svrel , čaja in se omeju jel0 n freba ^ problem, v katerem I® ..ada1" vezno izjavo Italijo gl® , držanja nasproti Ne»W* m 1'ianjansKim zuoaufnu mnuciMum v^ia- i< Načrt za spremembo nevtralnosti WASHINGTON, 16. sept. Politični krogi so mnenja, da bo Roosevelt precej izprememil svoj načrt za izpremembo nevtralnostnega zakona. Zaradi obojestranske blokade bi bile ameriške ladje v vsakem primeru izpostavljene nevarnosti zaplembe ali celo torpediranja. Zato pa bo predlagal, da se sprejme prmcip »cash and carry«. To se pravi, da bo moral kupec vojnega materiala sam priti ponj, plačati ga takoj ter odtp^Jjai.: na svojih ladjah. S tem riške dobavitelje WASHINGTON, mednarodni av meanaroam aiTwn*°— -jjefl61?. d». V Bernard Baruch, kij® e$JP s e vel tov svetovalec, .. bi Vf o*# nepredvideni dotKO-^'' ’ se diti s strani vojsku čili o tem, ali bodo 7 verne Amerike ostal konflikta ali ne. . Presrečni ite jih po smo lahko, da je naša dr-raodrim vodstvom Ni. Vis. kne- in njegove daleko- zava pod Pavla....... if^e Putike danes menda naj-5e. p • ®ek sicer razburkane Evro-žiVce r! nas i« treba ohraniti le mirne lje^jg , , vesti in vse naše živ- tovsetn Postane še ugodnejše kot v UtilUja rimirni^ časih, ker nam je dana «io So v.Se dvigamo v blaginji, kakr-Uzivale nevtralne države med ei°vno vojno. iftg* na?' državi — če izvzamemo JazbIlrje .pn®ere refleksov trenutnega Mileni/33 ~~ 2re vse iavno in zasebno Jas nVLv sv°i° dosedanjo pot naprej. Pri ~e stra-da, kdor ni trpel po-ze prej. Vsakdo, kdor more, Ji ]j^|j *reb«^ošci ne samo vse vsakdanje * Kožpi;111!?’ marveč tudi vse drugo, kar »L 1 > ker je vsega v izobilju na tat ne danes, pa jutri. Tako 2 obleko in obutvijo. razje z ^lada pri .nas -tolika, da bi jo ^ lahVo ,ceni,t'i: čitamo in posluša-^ ® voV£Sti ° dogodkih po vsem sve-. ®a Poročila obeh vojujočih se 5% nT da si lahko vsakdo ustvari w6‘ državljanske dolž- 2 Vpyi. sedaj ne dajo -niti primerijo aos'kimi žrtvami, ki jih na-države svojim državljanom. K nam še prihajajo tujci iz. raznih držav, ki pa nas blagrujejo, da živimo v nevtralni državi in. ki. pravijo, da je pri nas v primeri z drugimi državami — raj. Vse bi bilo pri nas v redu, če se ne bi pojavljale med nami nekatere plačane in prodane- duše, ki nas zavidajo, da živimo v miroljubni in nevtralni Jugoslaviji in v skoraj popolnoma normalnih razmerah. Ti individuji so začeli zadnje dni širiti po Mariboru in njegovem okolišu najfantastičnejše govorice. Vsako slabost in pogreška v našem javnem življenju, ki jo zagreši'ta ali ona nesposobna oseba in ki se jo lahko takoj popravi, oni generalizirajo in iz nje napravijo ce- lo kampanjo obrekovanj. Izmišljujejo si razburljive dogodke, seveda v krajih, ki so daleč od nas in ki jih ni mogoče kontrolirati. Tako so nekega dne začeli pri nas raznašati vest, da so bife v Beogradu velikanske demonstracije in da je bi- lo demolirano celo- neko poslaništvo. Drugega dne so začeli trositi grozoto, da je bil tu in tam upor in da je bilo ubitih toliko in toliko uglednih ljudi na položajih. Tretjega dne se je spet slišalo, kako pri nas te ali one organizacije stradajo, da nimajo kaj jesti ter obleči. Vse te in podobne govorice so gladko izmišljene in vsak razsoden človek jih lahko takoj spozna kot lažnive. Le lahkoverne® lahko pri nas nasedajo tako zločin- ski propagandi, ki nima drugega namena kot ustvariti nezadovoljstvo ih ljudi odganjati od miru in od vsakdanjega dola V Subotici so pred nekaj dnevi eksemplarično kaznovali agenta, ki je zlonamerno širil tartarske vesti, pa je bilo takoj vseh senzacij konec. Zadnji čas je že, da bi se tudi pri nas, kakor se je to dogodilo v Subotici, napram tem agentom nastopilo z vso odločnostjo. Miroljubnost in nevtralnost' Jugoslavije sama po sebi nujno zahteva, da se že v "kali zatrejo vsi pojavi, ki bi mogli v svojem razvoju težko oškodovati notranjo moč naše države ter njeno miroljubno in nevtralno pozicijo. Prepričani smo, da bo tudi pri nas zločinska propaganda takoj prenehala, cim se bo prvega takega škodljivca udarilo po zobeh. Bolj kot kdaj prej je v današnjih časih dolžnost vseh državljanov, da z združenimi močmi in z vso odločnostjo podprejo javno oblast v zatiranju podtalnih rovarjev. Vsak zaveden državljan v današnjih časih najbolje služi svoji domovini, svoji rodbini m samemu sebi, če ob vsaki priliki in povsod zavrača zlonamerne in izmišljene senzacije poklicnih zločincev. Vsaka slovenska hiša, vsaka slovenska družba se mora sedaj braniti pred sovražno kugo. Razgalite in razkrinkajte hudodelce! ih dneh na Poljskem / Kako je Mariborčan doživel mobilizacijo in prve dni vojne na Poljskem Meseca sem kot praktikant-mon- da bo tako kmalu predmet pogovorov in . Prestopil poljsko mejo . pri debat na cestah in ulicah mariborskih! 7^ 5 v Sleziji, zakladnici črnega POGOVORI SO POSTAJALI RESNI, •dai “Sa, zafciaanici črnega l!?Vca> r,S'^°2nava' Š tednov poljskega ^ arja> Poljsko inteligenco in dj11 %1 . Poljske. Še več! Priliko kaj je napotijo Poljake, sv°ie ozemlje nazaj od • takrat, ko je bila v naj-*ln spoznati sem . mogel, kaj J® meseca oktobra lanskega le-■ to ,7^’’ kaj Poljaki. h ■ VOJNO NAM JE GRENILA Js k w ŽIVLJENJE vsp ® tednov-.moje prakse ■^ik. Sem111 te^° ^om kdaj pozabil . m&d njimi lepega preživel. spomin na slovansko go- - ^aolziji, nikoli ne bom po- ^ ki jih je „ ^ ki-?? ^e^ih beguncih v Ka- ^ °vu in nepozabne mi bo- h je govoril slavni Jan sorojakom rudarjem, ko ^ v Karvini. Nikoli ^ h c Poljskih legionarjev, ki Ostati ', avSusta defilirati ure in .^e ^°čil nH vnega Krakova. Težko ^rsiio,,Vsega. že takrat nam je ^ UTn mi?c*ia1 t-» --» mriffl kate ‘^javljati, ro uro misel na more-re pošastni obrisi so se a veildar jmo še vsi dosegat, v % MIROLJUBNIH PREBI- &7vice Po VALCEV vfrt?’ Vodž’ Toruni' Qdi- ,r% f. Pisati o t i Koliko prelepega ši o,,Vs&mi s --.Toda že je segala Hjval ako v U™1 .Prašnimi priipra-r^tioCev- V r,ri-'4!v*J'enje miroljubnih k5 i:žro^' ^edela ,!ni' sva s Prijateljem iti ^rc>rtietftva Vrtu hotela, in gle-l 'žra se 1v na Jasnem baltiškem da ie le-dDa ie Po;jt ®dnih gledalcev. Ka-i&L a ^Vami« pa 'Era nujna m*«** SSf rsta pred Ptiči ki c «i sejejo sovraz-smirt in FANTJE SO ČAKALI NA POZIVE Še smo se § smehom na ustnah poslavljali, si stiskali roke in še je bil naš edini pozdrav: »I3o vidzenja!« V Lvovu ravno tako kot :v Krakovu. Stali smo montanisti pred akademijo in še so nam profesorji razkazali svoje institute. Vendar so postajali naši pogovori že resnej- Tvorec sodobne Poljske e na JOSEF PILSUDSKI, čigar grobu v Krakovu stoji sedaj nemška častna straža J Va^LETALsK? LETAKE O PRO-tV^ie v,’( ,obRAMBI Wtl £v ietaS ■p - v lfw‘ ,c,[aKe Sr4a m 5 o protiletalski arku Paderevskega rekv,rira. to_a Mogočna in moč' ne 4 Se majo nisem slu«. K. S^aTn i°Var^ jjuvorm , &1,l> a L PremaSljiva, ki gre govorili o li- ši in mnogi so čakali vsak dan poziva. Še so nas vodili po krasni okolici krakovski. Videli smo solne zaklade Wie-ličke, videli naravne krasote Ojcuva in peti smo jim morali slovenske pesmi, ki se jim tako dopadejo. Skupaj z nami so se veselili sporazuma v Jugoslaviji in nazdravljali smo močni Jugoslaviji kot Poljski! TEMNI OBLAKI NAD NEIZMERNO POLJSKO RAVNINO Položaj pa je nastajal iz dneva v dan nevarnejši in od dne do dne so se množili incidenti sedaj v Gdansku, sedaj na vzhodni meji. Vedno temnejši so postajali oblaki, ki so se spuščali na neizmerno ravnino poljsko. Evropa se je pripravljala, mobilizirala. In Poljaki? POZIV POD OROŽJE 28. avgusta se je pojavil na stenah letak, ki je pozival vse Poljake pod orožje. Dostojanstveno so brali poziv stari veterani, legionarji iz svetovne vojne in mladeniči, 'štiri dni n&j W ■ se -ibirtUr-dr branijo svojo zemljo, a že drugi dan jih je prehitela vojna. Z ZADNJIM VLAKOM PROTI KRAKOVU Za mene kot tujca je bilo že precej nevarno in s prvim vlakom so me posla- li v Karvino, ki je bila le 14 km oddaljena od nemške meje. O polnoči sem se pripeljal v Bohumin in Karvino, pospravil svoje stvari in prijateljem morda zadnjič segel v roke. Že sem moral nazaj na postajo. Tu je začela prva noč mojega bega in mojega nespanja. To je bilo v noči od 31. avgusta na 1. september. Vsak, s katerim sem se odpeljal, je bil poslednji, ki je še vozil iz poljske Karvine proti Krakovu. V VLAKU Z REZERVISTI IN BEGUNCI Z večurno zamudo sem prišel v Krakov. Položaj je bil že skrajno napet. Razglašen je bil vojni vozni red in število mojih tovarišev se je že močno zmanjšalo. Šel sem do »Orbisa«, poljskega Putnika, kjer že nisem dobil več karte niti čez Nemčijo niti čez Madžarsko. Poslali so me na naš konzulat v Lvov. Se' del sem v avto in se odpeljal na kolodvor. V vlaku sem stal od 7. zvečer do 10. dopoldne na koridorju vagona v gneči, kakršne v svojem življenju še nisem doživel. Vlak je bil poln beguncev in rezervistov lvovskega okrožja, večinoma Ukrajincev. Imel sem dovolj prilike, v zelo resnem trenutku govoriti o ukrajinskem problemu vso noč. Skupaj smo dobili prostor, skupaj jedli in skupaj izstopali vsakih 10 minut, da se spočijemo, sedeč na tleh kraj proge! To je biila druga neprespana noč. Množica vlakov oa je vozila ljudi mimo nas na fronto. V LVOVU: VOJNA JE PRIČELA Strašno truden sem prispel z 10 urno zamudo v Lvov. Na kolodvoru so že uradovale v mnogih položajih ženske in opaziti je bil velik vrvež in živahnost. Ustavim prvega mlajšega človeka in izvem. da je pričela vojna! Nemška armada prodira na več mestih v Polisko in 4 mesta so bila v ranih urah že bombardirana. Sedaj, sem šele spoznal, v kakšnem položaju se nahajam. Na kolodvoru namreč že ni bilo mogoče pustiti prtljage radi vedno večjega števila paketov s peklenskimi stroji. Na ta način je namreč že zletela v zrak postaia v Tarnovu pred par dnevi Ceste so bile polne žensk in mladine, cele kolone rezervistov-so hodik-fl* k«^ ledvOT, kjer’ so se- forrtirrttfivtakl za frOn«- m Ut ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAIvtO PODPETNiKJ to. Na jugoslovanskem konzulatu md je konzul preskrbel telefonično romunski vizum, tako da sem odšel takoj na občino po dovoljenje, da smem iz Lvova. Za civiliste ni bilo več prostora na vlakih. , v PRVI BOMBNI NAPAD Ko sem vse opravil in hotel oditi na kosilo, me na cesti zaloti prvi bombni napad. Nad mestom je letelo več letal, maskiranih bombarderjev, ki so metali bombe. Na mesto, ki sem ga videl, so padle štiri. Zaslišal sem grozno detonacijo, zračni pritisk, ki je bil še 200 m vstran zelo močan, me je skoraj vrgel na tla. Kot bi trenil, so se ljudje skrili v veže in kleti, žal, mnogi-prepozno. Tedaj začno šele Miti sirene druga za drugo, oglasijo se zvonovi in žvižgajo lokomotive zateglo, oglašujoče. Umaknil sem se nazaj na občino, -kjer sem čakal na konec. S tovarišem Beograjčanom sva odšla na mesto, ki je bilo zadeto od bomb, kake .tri minute od kraja, kjer sva se na-hajaJa. Kakih 150 m od kraja napada so bila že vsa okna brez stebla, izstrelki pa so izvrtali v stenah hiš za pest velike luknje. Kogar je tak izstrelek zadel, ni več vstal. In teh je bilo mnogo. Posebno hudo je bila prizadeta štirinadstropna stanovanjska hiša, ki je bila dobesedno prepolovljena. Iz nadstropij visijo ostanki postelj, omar in posteljnine, nataknjeni na zvite železne traverze; v hiši in v ruševinah pa je ležalo po uradnem poročilu 50 mrtvih in 200 ranjenih. Hitro so odstranili mrliče in ranjence in čez uro je na cesti v zrak štrleča proga tramvaja in razrušena hiša kazala žalostno sliko moderne vojne! Tako je Lvov prestal ognjeni krst. Tako je minila tretja noč. NA POLJSKEM IN V TUJINI Naslednji dan je bilo precej mirno. Dvakrat je bil alarm, a hujše škode ni bilo. Nakupil sem si časopisov in ugibali smo o položaju. Marsikdo je še upal, da pride do mirne ureditve, a zaman. Pogled vseh je bil usmerjen na Anglijo in Francijo. Listi so prinesli poziv Mosck-kega vsem državljanom. Rydz Smigly je imenovan pa vrhovnega poveljnika poljske armade... V Gdansku je Forster oglasil povratek Gdanska. Anglija je proglasila splošno mobilizaoijo, prav tako Francija. KO SEM ČAKAL NA VLAK Po mučnem poizvedovanju sem izvedel, da bo vozil vlak do Stanislavova. Na kolodvor sva šla s tovarišem opolnoči in čakala na prihod vlaka 6 ur. Vsak žvižg lokomotive v temno noč me je vzdramil, sedečega na prtljagi, in nikoli mi ni bil glas iz zvočnika tako grozen kot to noč. Ob prihodu in odhodu vsakega vlaka me je pretresel glas: Uvvaga* uwaga! Pooiag...! (Pozor, pozor! Vlak...!) Sličen glas onemu, ki je opozarjal na napad iz zraka. Najnevarnejše mesto je bil namreč kolodvor, ker so se tu formirali transporti vojakov in se v bližini njega nahajajo skladišča, špirita in drncih eksplozivnih snovi. ■ Ta čas na je že nemška vojska pro-dir&l* s tanki in avtomobili v Poljsko hrže so prihajal znani mi kraji pod ta- Socialni nosilci »tretjega tabora" V Zadružno šolo Počasi, toda z veliko žilavostjo, v stalni borbi z osebnimi in političnimi špekulacijami, se v Sloveniji vedno bolj uveljavlja nov pokret, ki bi ga mogli imenovati »tretji tabor« našega političnega življenja. Izšel spočetka iz majhnih skupin, idejno nejasen in socialno heterogen, postaja ta pokret z dotokom pravih ljudskih energij vedno bolj povezan, idejno bolj izkristaliziran in socialno enotnejši. Dosedanji meščanski stranki, ki sta bi- li pri nas nosilki političnega življenja, sta pod pritiskom časa in novih potreb z vsakim dnem v večji zagati. Narodnostno nedosledni In socialno protiljud-skl sta v teku let dokazali, da se njuni interesi križajo z interesi slovenskega ljudstva. Naj omenimo samo dve stvari, kjer se jasno vidi njun ozki značaj: zadružništvo In agrarna reforma. Potreba po novi sili, kl bo resnično zajela vso veliko vsebino narodnega stremljenja In socialnih zahtev je že nekaj let nujna in . predstavlja nekako permanentno potrebo in povzroča trajno krizo našega celokupnega političnega življenja. Kdo edini morejo biti socialni nosilci tega pokreta? Kateri sloji spadajo v ta pokret po svojem socialnem položaju? »Slovenski narod je narod proletarcev^, je rekel pred prvo svetovno vojno Ivan Cankar. V trenutku, ko je v jeku druga svetovna vojna, je to dvakrat res. Poglejmo tele številke, ki nam podajo nazorno sliko o stanju naše vasi: izmed 154 tisoč zemljiških posestnikov v Sloveniji jih ima 90 tisoč manj kot 5 ha zemlje. Večino »kmetskih posestnikov« predstavljajo bajtarji, gormani, želarjl, z eno besedo — polproletariat. Nadaljnjih 29 tisoč spada med male kmete, ki imajo od 5 do 10 ha zemlje. Njihov položaj je tak, da so socialno pogosto na slabšem kot industrijski delavci. Torej 120.000 ali štiri petine »kmetskih posestnikov« je po svojem socialnem položaju, bedi ln trpljenju enako proletariatu. Preostalih 30.000 odpade predvsem na srednje kmete In manjši del na večje kmete. Toda tudi položaj teh je tak, da so, zlasti srednji kmetje, izgubili vse atribute in okraske »kmetstva« kot socialno dobro stoječega in za bodočnost zaslguranega sloja. Danes padajo srednje kmetije na itivo malih, plod celoletnega dela je izkupiček 10 do 15 tisoč, ali pa še to ne. Kmetovo delo odpade na anuitete, obresti, davke, odteka v industrijo itd., tako da ostane zanj samo mezda tovarniškega delavca. Kmetovi otroki pa hodijo na delo na cesto, tolčejo kamenje, nosijo malto, hodijo na delo v Nemčijo, kamor koli. Oče ima še Ime kmet, sin pa je že pravi delavec, ki prodaja samo svojo delovno moč. Če dodamo tej sliki »posedujočih« še pravi poljedelski proletariat, ki je brez vsake krpe zemlje — t. j. viničarje v vinorodnih krajih, gozdne delavce v gozdnatih zahodnih predetih, dalje gostače, ofre Itd. — potem imamo pred očmi jasno sliko o socialni strukturi naše vasi. Tej množici na vasi, ki nosi v svojem srcu misel na staro pravdo, se pridružuje v mestih in v Industrijskih krajih tovarniško delavstvo, mali obrtniki in sla- jo Oblasti Vršili so se že prvi boji za črno Marijo Censtohovsko! To je bila četrta noč na mojem begu. SLOVO OD POLJSKE Kljub temu sem bil žalosten, ko se je vlak premakni! s steklene postaje. Za menoj sta bila 2 meseca prelepega življenja na Poljskem, za menoj so ostali moji novi znanci in prijatelji. V mislih na vse preživeto v zadnjih dneh smo se oddaljevali od bojev in nevarnosti bomb. Skozi okno nas je pozdravljalo jutranje sonce, kl je kot žareča krogla vstajalo tam daleč iz zemlje — te večne ravnine. Od časa do časa smo srečali vlak, natovorjen z vojaki, konji, poljskimi telegami in kuhinjami. Bili so to sami Ukrajinci, ki so nas pozdravljali z vzklik1.: »Nek žyje Polska!« Vlak, s katerim smo se vozili, je peljal do romunske meje, od koder sem po 25 urni vožnji zdrav, le strašno^ izmučen priromal domov, v zeleni Maribor. Ivan Bratko bo plačana ali brezposelna inteligenca. Tako so v socialnem pogledu izenačene delovne množice iz mesta in vasi! čas je, da se ljudje in sloji, ki doslej niso imeli nlkakih zvez, združijo tudi v političnih naporih za pravice ljudstva! Liberalizem se je iz mest širil na vasi preko socialno dobro stoječih slojev, trgovcev, gostilničarjev itd. Njegove »kmetske stranke« so bile po svojem vodstvu stranke »birtov«. Slično pot je ubral klerikalizem, čigar politična moč se vedno bolj naslanja na iste izkoriščevalske sloje. Pravilno poudarja Janže Novak: »Gruntarstva je vsak dan manj. Njegovo mesto je zavzel posrednik, ki si lasti edini pravico do političnega vodstva na vasi in se v to svrho poslužuje tudi terorja. Doba „gruntarja” kot gospodarsko in politično najvažnejšega či-nitelja v Sloveniji je bila tudi doba zaslužnih župnikov. Z Avstrijo je v krizi minilo tudi gruntarstvo in župnikovo zadružništvo in gospodarsko ter politično vodstvo.« Če so se doslej uveljavili v političnem življenju izkoriščevalci, ki so tudi v politiki izrabili svojo gospodarsko moč, je naloga »tretjega tabora«, da utre ljudstvu pot v politično življenje. Delovnim slojem, ki so bili zgolj objekt političnega in gospodarskega življenja, pripada vloga subjekta tega življenja. Prepeluhov agrarni interesent, Cankarjev kovač Ka-lander, Janžeta Novaka »kmet-delavec« — to so sociološki predstavniki novega gibanja v naši politični preteklosti. Na to tradicijo se navezuje novo gibanje z novimi ljudmi in v novem času. Napačna in sociološko neutemeljena je misel, da bo ta novi tabor predstavljal samo kmet ali samo delavec. Pripomogla bosta mu do zmage o b a, če bosta so delovala. Bistveno za zmago ni njuno zlitje, kajti to ne bi odgovarjalo duhu razmer. Bistveno je njuno s o d e 1 o v a nje. Prenašanje tujih vzorov na naše razmere — nekritično in hrez upošteva nia naših potrebnih prilik lahko rodi tež' ke napake. Posebna socialna struktura Slovenije in posebno naše vasi, tradicija in vloga doslej vodilnih strank, terjata v tem trenutku najože sodelovanje samostojnih slojev In skupin ljudstva. Pravilno poudarja J. Novak; »Medsebojno zaupanje med kmetom in delavcem je zar ja nove bodočnosti.« Afovlce Zanimiv dokument iz Prekmurja Tudi Društvo KFD v Bistrici je prejelo od črensovske občine povabilo, naj ne prireja posebne proslave kraljevega rojstnega dne, temveč naj se pridruži skupni manifestaciji vseh kulturnih društev. S tem naj se omogoči dostojna manifestacija državne in narodne zavesti tudi ob tej svečani priliki. Društvo se je povabilu odzvalo. Kmalu pa je prejelo sledeči dopis: Občina črensovci, 5. IX. 1939. Gospod Godina Ferdo, akademik v D. Bilstrici 45. Občina je prejela od hranilnice in posojilnice v Črensovcih pod št. od 4. IX. 1939 dopis, v katerem se občini sporoča, da se ji dovoli prireditev proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. na dan 6. IX. t. 1. pod pogojem, da se Vi ne udeležite proslave, odnosno da ne pridete tega dne s svojim društvom sploh v Naš dom. Ker nima občina nobenega drugega prostora, kjer bi se vršilo nameravana proslava kakor v našem domu, je morala občina pristati na tozadevni odlok hranilnice in posojilnice ter se Vas o tem obvešča z vabilom, da se predmetne odredbe držite. Tajnik: Predsednik občine: Kobek 1. r. Horvat 1. r. Društvo je z gasilsko četo proslavljalo nato na prostem pred župno cerkvijo po svečani maši. V presojo slovenski javnosti pa je, če je tako postopanje v korist interesom naroda in države. Pri tem naj samo poudarimo, da je k sreči taka ozkosrčnost tudi v Prekmurju danes v največji meri »posebnost« črensovske fare, saj je n. pr. ravno proslava kraljevega rojstnega dne v soboškem Sokolskem domu potekla tudi ob prisotnosti katoliških prosvetnih in telesno-kulturnih organizacij. Proti špekulantom na podeželju DRŽAVNA OBLAST NAJ MEŠETARJENJE IN BREZVESTNO ŠPEKULACIJO V KALI ZATRE Doba gospodarske in denarne stiske, ki je žulila našega kmeta, je za nami. V zadnjih letih je kriza, ki je kmeta tako tiščala k tlom, popustila s svojim pritiskom zaradi umetne rešitve, ki pa nikakor mi obveljala. Denarni zavodi, katerih likvidnost dolgov je prinesla našemu kmetu nova bremena, nikakor niso in ne morejo preiti do delovanja v skupen obči blagor samoodpomoči. Cene kmetijskim proizvodom so v razdobju 1932 do 1936 tako padle, da je naša kmetija doživela neznosen udarec, ki je bil marsikje usoden. Zadniji čas smo zopet pred pragom novega gospodarskega kaosa, ki po nekaterih pozicijah-našega kmetijstva že kaže občutne posledice. Pri tem zavzemajo največji vpliv nastopajoče nove težke razmere v Evropi. Konjunktura je zdrknila na minimum, naše narodno gospodarstvo si mora poiskati le načina za no- vi izhod iz sedanjega zastoja, ker grozi drugače našim kmetijam propast. Kmet ima na prodaj živino, za katero pa nihče več fie povprašuje. Ce jo ponuja kupcu ali mešetarju, mu ta obljublja le od 1.50 do 2 din za kg. Rad bi proda! tudi sadje, jabolčnik in les, a odjemalcev ni, ker ni izvoza nikamor. Jesen je tu, prišel je čas poravnave davčnih zaostankov, anuitet PAB, nakup družinskih potrebščin za zimo, popravil poslopij... Kje naj vzame kmet denar, kako naj pokrije razne svoje obveznosti, ko ni dohodkov? Le v svoj posel zaupljivi trgovci in me-šetarji sl še ponekod upajo poskušati srečo in špekulirati za dobiček s tem, da za naravnost sramotno ceno kupujejo kmetijske pridelke in živino. Kmet je pač prisiljen prodajati za vsako ceno. Ti žalostni pojavi v našem kmetijstvu pa vodijo v še večjo krizo in vprašanje časa je, kam bo krenil celokupni kmetijski oo-ložaj. Dolžnost naše javne uprave je, da najde načina, kako postaviti ves kompleks na rentabilno pot. Vse notranje gospodarsko življenje v državi bi bilo treba reorganizirati, urediti bi bilo treba sistem prodaje agrarnih in industrijskih proizvodov v medsebojnem soglasju cen, da ne bo ena stran trpela na račun druge. Celokupna rešitev je izvedljiva s pomočjo zadružne organizacije. Skrajni čas je, da se naš kmet zave resnih trenutkov, ki nam jih nalaga čas. Dolžnost državne oblasti pa je, da strogo pazi na gibanje brezvestnega meše-tarstva in špekuliranja in v kali zatre sleherni nezdravi pojav, ki bi škodoval interesom splošno«ti v korist brezvestnih špekulantov. Kakršen bo kmetijski položaj, takšna bo narodna zavest in moč! -jh. PROMET Z NEMČIJO Glavno zastopstvo nemških državnih železnic v Beogradu je javilo, da je ponovno vzpostavljen železniški promet med Jugoslavijo in Nemčijo, tako da se bo blagovni promet lahko nemoteno razvijal. Odbor jugoslovansko-nemške trgovske zbornice opozarja naše izvoznike, da se pred vsako odpošiljko blaga obrnejo zaradi informacij na generalno zastopstvo nemških državnih železnic. V Ljubljani obstaja že več kot let Zadružna šola, ki je bila laiu jena v dva letnika. Pouk na tev°Nal]!«i od srede oktobra do Velike noči. te šole je strokovno vsestransko ‘ žiti in vzgojiti bodoče zadružne a . zato se tudi poučujejo najrazličnei meti, kot slovenski jezik, zadruz nauk o vodstvu zadrug, računstv govodstvo, zadružno, menično n>f sko pravo, strojeslovje in železni j rife ter carine. V I. letnik se spre' ^ mladeniči, ki so dovršili 16. *et ljudsko šolo in ki ostanejo na doim> si' so pripravljeni delovati v doma drugah. V II. letnik se sprejemajo tisti, ki so lani ali pa tudi že P°P|. ^ vršili I. letnik. Kdor želi obiskov« i ^ mora prositi za sprejem. Prošnjo. j slovi na- Zvezo slovenskih Ljubljani, Pražakova 11 in i*.Pr ?. (# ni list in zadnje šolsko izprlčev^1 ^ ki prosijo za sprejem v II. letnik’ „ izpričevalo I. letnika). Prošnje » kolkovati. , Kdor želi prejemati tudi misli, da je do nje upravičen, m°![J 1 :_________V ..i DOS« posebni prošnji utemeljiti. Zveza skupno zaprosila za podporo kr. ,,tj. upravo, ki podeljuje tako pomoč 1® ^ nim in potrebnim. Poleg tega mor* bovati ta posebna prošnja še: P^jo# izjavo, pri kateri zadrugi hoče soji ^ ti, nadalje izjavo, koliko j>otrebtiJ jpf. pore na mesec ter izjavo, da bo ^ ro vrnil, če jo bo banska uprav® ^ gi vala v primeru, da v teku Pe jfiP bo hote! sodelovati pri nobeni z j, Prošnje je troha vložiti na Zvezo 0. skih zadrug najkasneje do konca bra i 1. SMRTNA NESREČA Celje, 16. sept*^ 11. septembra se je zgodila n* j,j# Št. Petru v Savinjski dolini avtcL $$ nesreča, ki je zahtevala živJjen- @ letnega dečka Petra Verdeva, , f zarskega mojstra iz Dobertes® . ^ nsk1 cesti ga je povozil neki inozert: mobHist. Fant je dobi! pri $u smrtno nevarne poškodbe. lobanja in zlomljeni sta mu bih^. v ^ Ponesrečenca so takoj sko bolnišnico, kjer je včeraj bolečinah umrl. Z ubogo žmtv11: srečnimi starši sočustvuje celi skl okoliš. vU^5 NEPRIJETEN KMETOV DO#' CIGANOM V neki vasi blizu Novega dni neka ciganska družina n® jjji. ^ opeharila kmeta Jožefa za 40^ j^al gani so zvabili kmeta na samo gozd, kjer so izvlekli iz nje^ Kmet je sicer dobil za te 4 tis ^ f vrečo denarja v tujih valuta'1' proti domu pa sta dva cigan® QbJ1' f padla, ter mu odvzela vr ^ '|)^V1 u sta cigana privezala kmeta k ga pretepla. Kmeta je rešil n -------------------------- o. V Vuhredu se je dne \i ročil g. inž. Hinko P0 t- m., v društvenih letos nr f zbora se je odločilo, da sem ic .Prevladovala naša narodna peto konepi-f' - Poredil zbor svoj samosto-le. V zhni-,, ze P.re(^ koncem tekočega le-5dll° jz p. se sicer bridko občuti, da je izvrstnih pevskih ndnje Pa to biti vzrok, (la zbor Jenih nekako hira. Nameslo odse- 5 >n n a n™.* so ,se gotovo nekateri prise-H ki j^L Se kateri med njimi naselja jjj z.n našo pesem nekaj smisla, 'odprtim; I naj se le pridno odzo-pdežev v*imz Pevcev ne more delati 1? Wirm ,77°, Pa hi dosegel z obilno * le zaiW °. Za(leva Glasbene ma- 5 Kulturni® vse naše nacionalne javno-“itica bi m lanova kakor je Glasbena ®orala šteti če že ne med svoje | sodelujoče, pa vsaj med podporne člane vsakega slehernega našega človeka, ki mu narodnost ni samo pretveza ali katero si bodi kritje. Na glasbeni šoli se vrši reden pouk že od 4. t m*, je pa še vedno čas in možnost, da se vpišejo gojenci v to šolo, kjer se jim nudi v vseh ozirih prvovrstna glasbena izobrazba v najrazličnejših inštrumentih. Novovpisani se lahko vpisujejo v šolski pisarni dnevno od 11. do 12. ure, ali pa se javijo naravnost pri gg. predmetnih učiteljih, ki so jim z vsemi informacijami na razpolago tudi dnevno od 14. ure dalje v šolskih učilnicah. Dne 22. t. m, bo ob 19. uri v društveni dvorani redni letni občni zbor Glasbene matice, na katerega vabimo vljudno vse člane in prijatelje društva. Morebitne samostojne predloge je treba poslati društveni upravi vsaj do torka, 19. t. m. Dolžnost ptujskega narodnega prebivalstva je, da kulturno ustanovo kakor je Glasbena matica podpre v vseh ozirih! Osnovna šola v Murski Soboti ft ta gr* Jf °d&brila banovinska komis i-... dbo osnovnih šol zgraditev no-Poslopij v Bakovcih ter Se- ifolskih ^tthiršv *etn bosta dobili kmalu dve ^>ii. pr-! vasi.novi moderni šolski po-^Va Priliki je težko ne omenjati ,!r pouj na soboški osnovni šoli 80 bidi J* Plovno, da je treba nuj-°*i zgraditi moderno in ^ ,etrtl1 središču odgovarjajočo . PDie, ki bi sprejelo soboško in v T/1 °koliško osnovnošolsko mla-Snij pk Prostore. Vsakdo, ki se je NotovA soboško pomanjkljivost, se i%na i>najprej začudil, da še ni od-iiobj' i do'ga i£ta J« namreč v so- 0 1,000 rvUi i hranilnici naloženih pre- 1 s i za gradbo novega šol. ®žeDre,°'eg teh je občina v iste svr-%tia d, Poseči prejela kredit 1 in pol IH n.- . tej priliki se je od strani začsr1’*1 zatrjevalo, da bodo ik' ta dv •2 gracihenimi deli ter da bo i, a‘TorlaajSe?etna ovira tako odstra- l %l0 ; ^čelo se je novo šolsko leto c VSe I>0 starem. In kakšno • Staro poslopje bivše ogrske državne osnovne šoile, ki ga že 20 let razjedajo gobe in vlaga, je bilo že davno spoznano tudi od vseh merodajnih kot za zdravju otrok skrajno škodljivo. Na dvorišču je bila zgrajena kot zasilen od-pomoček lesena baraka, za katero je bilo potrošenih nad sto tisoč din. Toda pomagati ni mogla niti eno leto. S stropa, ki je obenem tudi streha ter tal, je vdiral v barako pozimi tak mraz, da se pouk ni mogel vršiti ter je bil dalje časa prekinjen. V najboljšem slučaju je bila temperatura v baraki zgoraj 15° C, pri tleh pa 6° C. 53 odst. vseh otrok, ki so obiskovali šolo v baraki, je obolelo (revma, ozebline, bolezni sečnega mehurja itd.). Enako so oboleli tudi učitelji. Ker se pouk tudi tik pri pečeh ni mogel vršiti ter 9e tudi prekiniti ni smel za daljšo dobo, so se vsi razredi vselili ponovno v stare vlažne in nezdrave prostore. Letos je to vprašanje zopet neposredno med nami prizadetimi. Je tudi tokrat kljub kreditu odloženo? V interesu šoloobveznih otrok ter njih staršev in v interesu ugleda prekmurske metropole ga bo treba takoj rešiti. *&%?mu,skl d,obli Us!teuHli v Meliki Polani je pre- kafl** foi Praznova1a velik praznik VfyJ5°rctnega truda. Tega dne .^i ^3 blagoslovitev novega ga- V zvezi z njo je bila v “lan?1 Sklada ter poklonitev do- Pj, Tr, £PfllH/vmth ffcrjMlt nmi.r1i.li -. .... -SCj*, na. c> V nedeljo zjutraj je bila Pri k 30 5:1 V■ ^kan ate1h ',rn&l slavnostno S KTI na grobovih dveh umrlih " Je tudi goYoril tajnik g. i u Pri k S(° .sledi'le cerkvene sve-? aterih je imel slavnostno Župnega stare-V;lVc' ki f . ^starešina g. Taš iz Hi akciip lme' bidi daljši govor. Hlf^dserin ^ nov* gasilski doim je Med h gasilske čet« g- Štefan Hi Sesuj,rUg'’tn Je omenil dejstvo, ^ h r* akni-p,redsedT,ikov občine po-m a Prosfpi* °niai dva. Popoldne je \,fr'r^j+ gasilska veselica. Pri vioV)Va ^ domače S°delova,° mnoso ^ 'tl ^rrc m sosednjih občin. ? ie dovolj 0im stoj,i na trati Pfed Nnfe z>dan 1 prost°ren. Ima tudi lep ul sjj^PaŠajo £f?°Va''I1i stolp. Stroški tC000 dl"- “o DA. olga. ki ia poravnani ter je še ga pa Sedanjemu domu je ga Pa upajo gasilci r* ati 5p uomu je k^C ^etneTT,;. dvoran<>. ki bi služila }2'i ' Pi?k J** vse občine. (3 spet l0 in J11"111 sadie prav do’ ijHtj P0'kazau .vs.eL sorte. Pri tem Coa rr®^urskn koristi bi mo-H s^vihm in etsko gospodar-iCjili 0$®' Sadni f1”01™0 urejenega .°venskit, 'ZVOz ie že v so- Mu“Prju ;,'--iovnem-7J'J razmere na dela? vrača ki^J->WeY Mno L iz tujine nešteto nred njimi se avali . cd njimi so ta-sploh ostati v tuji- ni. Iz Francije jih je privedla mobilizacija. Vrnitev tisočev, ki se letos vračajo, je težja In grenkejša kot kdaj koli doslej. Sedaj je končno tudi zadnjim nevernim Tomažem lahko jasno, kaj je izseljenstvo predstavljalo za narodno in socialno življenje Prekmurja. Radi nezdravih razmer na denarnem trgu, ki jih je sedanje stanje v svetu še povečalo, so utrpeli sezonoi in še bolj ostali delavci ogromno škodo. Mnogi pa so poleg tega še žrtve brezvestnih verižnikov, ki bi jih naj oblastva kar najstrože pozvala na odgovornost. o. Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone 4. razreda je bil odlikovan v Celju ravnatelj Hranilnice dravske ban. Oskar Černelč. o. Določitev cen življenjskim potrebščinam. Zaradi poizkusov špekulantov je socialno ministrstvo izdalo uredbo, ki bo določila cene življenjskim potrebščinam. o. Uporaba avtomobilskih vozil se ne bo omejila, pač pa se bodo v primeru po- Doto za Mer in šolanje sina zavarujete najbolje z življenjsko polico »CROATIAE«. Z življenjskim zavarovanjem izključite negotovost iz življenja in hnriofnnftt matih otrok — premagate strah pred prihodnostjo. Za vse vrste zavarovanja obrnite se z zaupanjem na ..Croaflo »• zavarovalno zadrugo. Glavno zastopstvo v Mariboru, Cankarjeva ulica 6 — Telefon 23—37. trebe izdali potrebni predpisi za omejitev potrošnje bencina. o. Ogenj na Pohorju. V Šmartnem na Pohorju je zajel ogenj gospodarsko poslopje posestnika Jurija Pristovnika. Posestnik ima 16.000 din škode. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. o. Kočevska tekstilna tovarna na dražbi. V Kočevju bi se morala te dni vršiti dražba tekstilne tovarne. Ker pa se ni oglasil nobeden kupec, je bila dražba odgodena. Cenilna vrednost objektov in zemljišča znaša 5,831.315 din, najmanjši ponudek pa 3,023.000 din. Do prodaje ni prišlo zaradi trenutnih neugodnih gospodarskih razmer. Delavstvo seveda želi, da bi bila tovarna kmalu izdražena, da bi lahko nemoteno nadaljevalo z delom. o. King Hall tudi v Kočevju. Kakor svoj-čas mariborski Nemci so te dni dobili tudi nekateri kočevski Nemci pisma Angleža King Halla, v katerih jim King Hall poroča o razmerah v Nemčiji, Celje c. Teden Rdečega križa v Celju. V tednu Rdečega križa od 17. do 23. t m. bodo vse filmske predstave v obeh celjskih ki-nopodjetjih v priredbi Rdečega križa. Sa-marijanke bodo po ulicah “in domovih prodajale značke RK in zbirale s polami prostovoljne prispevke. c. Celjsko pevsko društvo je pričelo z rednimi pevskimi vajami, ki so ob torkih za ženski, ob sredah za moški in ob petkih za mešani zbor. Novi pevci in pevke dobrodošli! c. Mrkonjičev steg skavtov v Celju ima jutri ob 10. dop. v risalnici drž. realne gimnazije redno letno skupščino. Udeležba za člane v krojih obvezna, vsi prijatelji skavtizma pa so vljudno vabljeni. c. Požar. V Stopčah pri Laškem je te dni zgorela hiša in gospodarsko poslopje posestnika Bezgovška. škoda znaša okrog 30 tisoč din in je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. c. Samomora. V Gabemem pri Laškem se je obesil na svojem domu posestnik in tesar Janez Mastnak. — V živčni razrva-nosti se je z lovsko puško ustrelil 58 lelni posestnik Franc Repše iz Jagnjenioe pri Radečah. c. Umrla je na posledicah zastruplje- nja 73 letna posestnica Marija Kranjčeva iz Zikovce pri Laškem. Pomoči je iskala v celjski bolnišnici, pa je bilo že prepozno. Umrla je med prevozom domov. c. Avtomobil se je razbil. V lipo v parku kopališča v Laškem je zavozil tovorni avto, naložen z lepenko, last Ivana Sekavčnika iz Prevalj in se razbil, šoferju in spremljevalcu se ni zgodilo ničesar. Lepenko. ki jc bila namenjena v Zagreb, so preložili na drugi avto in jo odpremiU dalje. c. Nesreča pri klanju krave. V Kom- polju pri Boštanju je posestnik Železnik zaklal kravo. Pri delu mu jo pomagal vaški klavec Judež. Ko sta imela kravo obešeno na tramu, se je tram nenadoma podrl in padel Judežu na glavo ter mu prebil lobanjo. Judež jo v bolnišnici vsled težke poškodbe umrl. c. Društvo „Soča“ v Celju bo priredilo v nedeljo oh vsakem vremenu izlet na Lisco. Odhod iz Celja z jutranjim vlakom ob 6.56 do postaje Breg, od koder se dospe v poldrugi uri na Lisco. c. Sokolske župne tekme za jutri so odpovedane. c. šoferski Izpit! za kandidate iz okrajev’ Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah in Slov. Konjice bodo 2. oktobra pri okrajnem načelstvu v Celju. Prošnje se naj vložijo čhnprej pri okrajnem načelstvu v Celju. c. Dve nesreči. 56 letni državni cestar Ivan Ozebek iz Škofje vasi se je peljal po cesti s kolesom. Med vožnjo je padel in si zlomil desno roko. — 25 letna hči posestnika Jožefa Poholetova iz Velike Pire-šice je pomagala pri stiskanju sadja. Pri delu jo je zgrabila stiskalnica za levo roko in ji zmečkala prste. — Ponesrečenca ae zdravita v celjski bolnišnici. c. Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima jutri dr. Mušič Drago na Cankarjevi cesti 7. c. Noeno lekarniško službo ima od 16-do 22. septembra dvorna lekarna „Pri Mariji pomagaj" na Glavnem trgu. c. Pokalni podsavezni tekmi sc vršita jutri na Glaziji. Prva ob 15. Olimp—Jugoslavija, druga ob 16.40 S K Celje—SK Atle-nk. Pllff p. Obletnica slavja Ciril-Metodove družbe _ v Ptuju, Te dni je potekla obletnica velikega slavja CMD v Ptuju. V staroslavni Ptuj so prihiteli narodni delavci iz vse Slovenije. Z manifestacijsko povorko, v kateri so z oduševljenimi vzkliki poudarjali narodno prepričanje in s slavno skupščino CMD v Mestnem gledališču so najveličast-neje proslavili 30 letnico žalostnih septembrskih dogodkov. Z narodno-obrambno resolucijo, ki jo je lani sprejela skupščina CMD v Ptuju so dokazali, da so vredni potomci žrtev iz leta 1908. V tej resoluciji so zahtevali enotnost slovenstva. Strankarski prestiž se mora iztrebiti. Glavni jim je cilj, kako dvigniti prosveto in gmotni položaj malega človeka. Zlasti se naj v obmejnih krajih grade šole in nastavljajo najboljše učiteljske moči. Ti predeli se naj gospodarsko čira tesneje povežejo z zaledjem z izpopolnjevanjem in množenjem prometnih žil. Sem je treba usmerjati izlete. In kakor vidimo te namere še najbolj uresničuje mladina, ki je v letošnjih počitnicah organizirala več uspešnih delovnih taborov v najbolj siromašnih krajih. p. če malo podežuje... Da ptujske ulioe niso ravne, ampak da so premrežene z jamicami kot so na pr. naše avtomobilske ceste, prav dobro občutiš, če malo po-dežuje. Jamice, ki nimajo odtoka, se zvrhajo z blatno vodo. Ko pešačiš ali kolesariš po staroslavnih ulicah in ne obračaš pogleda k tlom, kar pa ni estetično, zdaj pa zdaj razbrskaš kalužnico po spremljevalcu ali mimoidočem, kar pa še boli ni estetično. Najbolje je, da ob takih žalostnih dneh ne hodiš brez potrebe po našem mestu. p. FS na gimnaziji jc delaven. Komaj sc jc pričela šola, si je FS na svoji seji očrtal program. Med drugim so osnovali šahovski klub, ki ima namen tekmovati z drugimi gimnazijami. Ugotovili so tudi zadovoljive uspehe vprašalne pole FS, ki so jo sestavili ob koncu šolskega leta za potujoče ferialce skozi Ptuj. Ta vprašalna pola jim daje važna navodila. Šola v službi narodnega gospodarstva Tudi šola naj pomaga podeželskemu prebivalstvu pri sušenju sadja Zaskrbljenost glede izkoriščanja naše letošnje sadne letine je popolnoma upravičena. Saj gre za ogromno premoženje, ki preti, da pojde v velikih odstotkih po zlu, gre tudi za važno prehrano in čas, ki more vrednost te prehrane zelo dvigniti. Približno sliko o tej postavki si moremo napraviti, če računamo na okrog 2500 vagonov jabolk, vsaj 1000 vagonov hrušk in okrog 400 vagonov sliv. Res se iz vesten odstotek enega in drugega sadja použije v presnem stanju, a to je na-pram celotni količini malenkost. Mrzlično se priporoča in svetuje sušenje in predelavo sadja v marmelado, kar je zel6 umestno. Vendar je malo upanja, da bodo ti nasveti kaj zalegli, ker je naš človek na splošno precej daleč od umevanja o vrednosti takega sadja, primanjkuje mu čas, nima naprav in priprav in vse premalo računa z bodočnostjo. Vendar je naša naloga storiti vse mogoče, da se škoda čimbolj zmanjša, časopisje, še bolj pa občine, cerkev in šola morejo zadevno zelo pomagati. Zlasti pa tri poslednje, ki so v neposrednem stiku z vasjo in morejo z živo in prepričevalno besedo vplivati pa ljudstvo. Tukaj ni oklevati in odlagati z delom, ker je že skrajni čas. Predvsem je treba akcijo organizirati in postopati po krajevnih pritekali. Občinski odbori, duhovništvo, učiteljstvo, društva itd. naj bi se skupno dogovorila in si delo porazdelila v dosego čim večjega uspeha v istem smotru. Zdaj se nudi prilika našim šolam, da pokažejo, koliko je v njih življenjskosti, oziroma kako učiteljstvo razume načela življenjske šole. Učiteljstvo je že večkrat dokazalo, da zna podrediti in vključiti svoje delo narodnim interesom. V tem primeru, ko gre za narodno gospodarske interese, bo to nedvomno še bolj izpričalo. Gre za kruh (hrano) v resnih časih, gre za prvo življenjsko potrebo, ki bo menda bolj cenjena kot je bila doslej. Mislim, da bo morala šolska oblast tako prikrojeno šolsko delo le pohvaliti, saj je pouk namenjen praktičnemu življenju in predvsem umnemu izkoriščanju dobrin. Prav v tem primeru pa more otrokova roka odlično pomagati in izkoristiti šolski pouk o pomenu in vrednosti suhega sadja, o osnovnih načelih sušenja, o njegovem preprostem načinu v segretih prostorih s prezračevanjem, na prostem, na luknjičastih predmetih —-• sita, rešeta — poveznjenih na gorkem štedilniku, ognjišču, peči. Učitelj jim pokaže, kako si lahko sami napravijo zasilno sušilnico (jama za ogenj, zgoraj ena, dve lesi), kako je sušiti i. dr. V poštev pride peškato sadje (jabolka, hruške) za sušenje krhljev, ki se lahko suše v senci, in slive za sušenje z večjo gorkoto. Še bolj hvaležen bi bil pouk o napravi marmelade, kar je tako enostavno opravilo. Radovedni in uka željni otroci se bodo tukaj radi udejstvovali in svoje lastno uveljavljenje zelo cenili. Razumljivo, da mora iti občina učiteljstvu pri tem na roko in mu preskrbeti potrebne pripomočke. Maribor Mariborčani: na Pohorje, na Kozjak, v Slovenske gorice! Vsa poročila o četrtkovem opoldanskem »zračnem napadu« so si edina v tem, da se »napad« s strani Mariborčanov ni obnesel. Dalo bi se spregovoriti ob tej pritoki precej o tisti štajerski fleg-matičnosti in neki brezbrižnosti. Človek sicer sliši alarm, a ko pogleda v nebo ter ne vdi* »sovražnih letal«, ne more razumeti stražnika, zakaj ga podi v »zaklonišča«. Zato bi bito prav, če bi se Mariborčani, ki jim gredo na živca »zra-čnr napadi« in vsa ta vojna živcev, v teh dneh bolj '~akor kdaj koli pop reje spomnili na svojo zeleno in lepo okolico — na Pohorje, na Kozjak ter na Slovenske gorice, pa bi izrabili vsaiko priliko, posebno nedelje ter odšli v naravo. Za po-mirjenje njihovih živcev bi bil pač to dovolj pameten ter umesten predlog. Naše planinske postojanke zadnje dni precej počivajo, kar pa ni prav. Zeleno Pohorje mora postati danes tiho pribežališče iz tega evropskega kaosa, ki s časopisjem in radijskimi vestmi buta tudi ob Maribor. Na Kozjaku in v Slovenskih goricah pa danes zori grozdje. Katerega Mariborčana ob taki priliki ne zamikajo bele zidanice med zorečimi goricami? Grozdni blagoslov pa bo letos, kakor kaže letina, izredno sladek. Obsodba v procesu zaradi podtalne propagande Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča k tekla včeraj razprava proti obdolžencem, ki So bili obsojeni po zakonu o zaščiti države. Razpravo je vodil s. o. s. dr. Č e m e r, dočim je obtožnico zastopal državni tožilec dr. Trampuž. Razprava je bila tajna, sodba pa je bila razglašena javno. Obtoženci so prišli na zatožno Idop zaradi podtalne propagande, s prišepetavanjem in letaki. V javni razsodbi so bili obsojeni: 40-letni slikarski mojster Ernest L i s t iz Maribora po 51. 1, t 1 zaik. o zaščiti države na 3 leta težke leče In na 3 leta izgube častnih pravic; 34-Ietni ključavničar Ivan Schweighofer iz Maribora po § 139 k. z. na 5 mesecev strogega zapora; 32-letni Herman Trop iz Maribora na 10 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic; 39-letni Ervin Pernat po čl. 1, t 1 za'- o zaščiti države in po § 139. k. z. na 10 mesecev strogega zapora In na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic; 41-letni skladiščnik Ivan Mitič iz Maribora po čl. 1, t 1 zak. o zaščiti države na 6 mesecev strogega zapora in na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic ter 18-letna Jožica Pirnat, hči trafikanta pri državnem mostu v Mariboru, po § 135 k. z. na 1 mesec zapora. Obsodba bi bila vsekakor še hujša, če ne bi bilo zaradi amnestije ustavljeno postopanje zaradi razobešanja zastave z magdalenske cerkve. Državni tožilec se je proti obsodbi pritožil. Vsi obsojenci razen Pirnatove m Mitiča so bili že kaznovani. Tako sta List in Sohweighofer znana mariborska zločinca, ki sta bila že večkrat zaprta zaradi vlomov in tatvin. Kaj je s surovinami *? Ljudje so zelo razpoloženi za najrazličnejše vesti in radi zagrabijo vsako kost. Tudi v zvezi s pomanjkanjem surovin krožijo najrazličnejše vesti med delavstvom. Tako pravijo nekateri, da tovarne dobivajo bombaž, pa ga ne. uporabljajo same, ker zaslužijo več, če z njim prekupčujejo in ga prodajajo naprej. Drugi pravijo celo, da je še dovolj surovin po skladiščih, da pa tovarne nočejo več producirati blaga. Take vesti so izmišljene in tega ni težko otipati. Res je kvečjemu to, (k v tej ali oni tovarni dela v tkalnici manj strojev kakor v predilnici. To pa zato, ker nekaj tovarn nima svojih predilnic in so v dogovoru, da jim morajo tovarne s predilnicami dobavljati prejo. Saj se je cek) zgodilo, da je morala pred meseci zdaj opuščena tovarna na Tržaški cesti odpuščati svoje tkalce, ker je bila dolžna po dogovoru prejo prodajati. Radio-aparati še vedno kalijo nočni mir Nedavno >e bik) obiavlšeno ooozorilo. noozortiljo ni nrav nič 7.flfee4r> in se nre- Nedavno je bik) objavljeno opozorilo, naj lastniki radto-aparatov ne kale nočnega miru s preglasnim sprejemanjem raznih postaj ter da je tako motenje miru kaznivo. Pa ne le to: skrajno malo uvidevnosti, smisla za sožitje ljudi ih tudi kulturnosti kaže človek, ki sosedom in vsej uilid nakljub na ves glas odpre-svoj aparat in ne pomisli (morda pa se celo jasno zaveda?!), da nima vsak človek ustvarjenih slušnih organov za najrazličnejši hrup in vik. Pri nekaterih lastnikih radio-aparatov opozorilo ni prav nič zaleglo in se prebivalca nekaterih hiš in celih ulic pritožujejo nad nemirom, ki traja ob posebnih prilikah ves dan in. pozno v noč, začne pa tudi že s sončnim vzhodom ali pa še preje. Zato bi bilo treba proti takim motilcem postopati bolj energično in predpise uveljaviti. Saj moteni sosedi iz hiše in ulice nimajo daleč do osebe, ki ima nalogo, da preprečuje kaljenje miru, kalilce pa tudi ovadi. Kje bo radio-postaja ? Po načrtih, ki so bili svoj čas predloženi za zgraditev nove mariborske relejne radijske postaje, se je predvidevala gradnja postaje na zemljišču, ki pripada mestnemu vodovodu na Teznem. Ker je pa verjetno, da bi stroji, ki delujejo v vodovodni napravi, motili oddajanje, je Prosvetna zveza v Ljubljani, ki se je zavezala ob podaljšanju pogodbe pred dobrega pol leta, da bo zgradila v Mariboru relejno postajo najkasneje v 20. mesecih, sklenila, da bo kupila na Teznem za ureditev relejne postaje okoli 10.000 kv. metrov zemljišča. V ta namen so že dobili nekateri tezensld posestniki Hlinim posestnikom! Hišni posestniki v Mariboru naj v smislu predpisov požarno-policijskega reda in gradbenega zakona uredijo podstrešja svojih hiš, odstranijo vse hitro vnetljive in gorljive predmete s podstrešij, hodnikov in dvorišč. To delo je treba opraviti najkasneje do 25. t. m., ko bodo posebne komisije pregledovale vse zgradbe v mestu. Proti onim, ki bi tega ne storili, se bo postopalo po zakonskih predpisih in se bodo nedostatkl odpravili na njihove režijske stroške. — Mestno poglavarstvo. povabila, da odstopijo potrebna zemljišča Ob tej priliki bi poudarili, da mariborska javnost, pa tudi vsa severna meja pričakuje, da bo relejna postaja v Mariboru čimprej zgrajena ter izročena svojemu namenu. O kolesarjih To je res čudovito: Komaj pri nas kdo napiše tehtne besede o kakšni pereči zadevi, že se pojavi kak »anarhist«, ki ima malce drugačno mnenje, in ki potlej to dilako privleče iz jajca ter jo pokaže ljudem. Da bi njegova obveljala, pokliče na koncu še prižnico na pomoč. Dejštvo je, da vlada res velika anarhija med mariborskimi pešci. Ta anarhija vlada tudi zaradi tega, ker se doslej še ni zgodilo, da bi prometni stražnik opozoril pešca, da ne sme čez ulico ali oesto. kjer koli se mu zazdi. Zadnje je uvidela tudi mestna občina, ki je naročila posebne klin-kerske kocke svetlorumeue barve, katere bodo položili med križišči, da bodo vidno označevale prehode za pešce. O izzivalnosti kolesarjev, ki drvijo brezobzirno mimo pešcev in še ne vem o čem vse, je zelo problematično razpravljati. Kajti vsak pešec, ki mora po- rabiti za neko pot desetkrat več časa, je bil, je in bo vedno malce ljubosumen na kolesarja — vedno se mu bo dozdevalo, da ga kolesar s svojo hitro vožnjo izziva. Posebno pa velja zadnje za tiste senilne ljudi, ki se še vedno ne morejo spoprijazniti s tem, da živimo v desetletjih kolesarjev. Upamo, da je s tem ta zadeva dovolj pojasnjena. TOVORNI AVTO V OSEBNI AVTO Na banovinski cesti v Zg. Bistrici je neki tovorni avtomobilist zavozil v osebni avto podjetnika Franca Cvahteja iz Sl. Bistrice. Osebnih žrtev ni bilo, pač pa je tovorni avto močno poškodoval Cvahtejev osebni avtomobil. RAZKRINKANA TIHOTAPSKA DRUŽBA Na Velikem vrhu pri Velenju so orožniki izsledili večjo tihotapsko organizacijo, ki se je bavila s tihotapstvom in razprodajo saharina Med aretiranimi so 41-letni Martin Kočevar, 31-letni Franc Breznik ter njegova žena Terezija. Pri vsakem izmed aretirancev so našli orožniki po pol kg saharina. Aretirance bo doletela občutila denarna kazen. POŽAR V MURSKOSOBOŠKEM KINU V Murski Soboti je sredi dneva izbruhnil ogenj v kinu Central. K sreči so opazili požar otroci, ki so alarmirali sosesko. Kmalu je prispelo na kraj požara več gasilcev, ki so začeli ogenj gasiti. Ogena je uničil zavese, projekcijsko platno ter del zvočne aparature. Lastnik Di-trich trpi okrog 150.000 din škode. Ker obstaja strm, da je bil ogenj podtaknjen, je lastnik razpisal za izsJeditev požigalca nagrado. BOJNE IN STRELSKE TEKME MARI-BORSKE SOKOLSKE ŽUPE V nedeljo, 17. t. m., tekmujejo v bojnih tekmah izbrane trojice članstva in moškega naraščaja, ki so pri tekmah v društvih in okrožjih dosegle najboljše rezultate. Bojne tekme obsegajo kolesarjenje na 3 km, tek na 1000 m, preskoke čez^ odre, met granate in streljanje z zračno puško. Zbor tekmovalcev je ob 6.30 uri na letnem telovadišču Sokola Mar ibor-matica. Popoldne se vršijo tekme v streljanju na vojaškem strelišču za najboljše strelce mariborske sokolske župe. Zbor tekmovalcev je ob 14. uri v Narodnem domu. Na obeh tekmah bo sokolstvo naše župe pokazalo svoje uspehe v obrambni vzgoji. Za zmagovalni vrsti v bojnih tekmah sta namenjeni lepi plaketi, za zmagovalno vrsto v streljanju pa puška. Zdravo! m. Nesreča pri obiranju sadja. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 18-let-nega pastirja Jožefa Šegulo, ki je padel z drevesa pri obiranju jabolk ter mil levo roko. m. Z zidarskega odra je p # precej nevarno poškodoval po J*- j, letni kleparski pomočnik Franc Tržaške ceste. ^ m. Okraden hlapec. Na BetM' ^ sti je neznan storilec odnesel hlap nu Marku, zaposlenemu pri za«, obleko in nekaj perila. ^ m. Kradljiv pomočnik. PečarsK ^ vodja Gustav Strašek iz Stritar^' ^ je prijavil na policiji; da mu ie n. močnik odnesel iz delavnice voa8° nico in nekaj pečarskega orodja^** spalne sobft POHIŠTVO, site opreme, dobavlja najceneje OBNOVA*' F NOVAK, M*1* ; Jnržičeva u!. 6 _______ . [i m. V carinski službi je bilo Pj^f1 jjj# iz Maribora in v Maribor vecj carinskih uradnikov. jnjJ? m. Zdravniško dežurno službo z pomoč članom OUZD in njihoV?7 C’ čenim svojcem v nedeljo, dne bra 1939, vrši zdravnik g. dr- J Maribor, Linhartova ulica št. m. Odlikovanje. Z redom .1.^8° JF krone 4. razreda je bil odliK® ^ borski odvetnik dr. Jože Karlo m. Inž, Yečerje\16 sklicuje sej bora za propagando za 18. ‘ w uri v prostorih plinske sobe škem trgu 9. m. Gledališki abonenti tudi \ postanejo deležni u$oara mor&M liškega abonmaja. Za marsikoga ^ ugodnejši bi bil abonma z razp1^. pester m zanimiv repertoar je d .. ve, P' do 23. t m. pa je se čas za P mene ali osebne pri gledališč m. Ako še nimate nove srecK . redne loterije, obrnite se či®P J hiše sreče in glavne kolekb^’^ poslovalnice Bezjak v Mariboru.« ulica 25. V ostalem glej dan*®« ^ | * Idrijski rojaki se pozivaj®’ noštevilno udeleže prijatcljs]*®» v nedeljo, 17. t. m., ob 9.30,.^* f stavraciji Povodnik, Jurčičeva * „GRIC“ sladki vinski mf * Tečaj italijanskega jezik0* ^ malimi oglasit m. Nočna lekarniška »lužba . vključno 22. t. m:.): Lekarna I {ej. • (J tonu, Frankopanova ulica _ lekarna pri Mariji pomagaj. * cesta 1, tel. 21-79. Kino * Grajski kino. Danes > umetnosd „Pesem zlatega v ^ slavnejša pevca sveta nastop mu. Janett Mc. Donald, ^ 9°m'‘ * Kino Esplanade. Do vM, Zl0l7 ka najboKši francoski Danielo Darriaux. Film nc‘ jM bine, * Kino Union. Do vkljU^Jv*1* I. del senzacijskega krimina*^ > t| J, „Tajni agent1. Visoka * Zvočni kino Pobrežje« ^ 2® napeti film divjega zapada « nost“ (v znaku skalpa). Radio 9 t. k. Nedelja, 17. sep Ljubljana: 8. Cimermano pe' „ Prenos cerkvene glas.bev:*itf-3r^V II.30 Veseli kvartet m beži? j# jg. zbor; 13.20 Plošče; l3-50,;,^ igra g. Magister; Krnele \ Predavanje, inšpekcije or* 20. Pevski in orkestralm .t^siu [a. Smetana (plošče); 22.1o ZA} Zagreb: 12.30 Koncert radio ^ > m Lahka glasba. - Beograd;^** n n\t^ ^ ““VcV.r® koncert velikega RO; -0-, ..^k« m Hu* pesmi. - Sofija: 1330 glasba; 18. Isto. & nijeva opera „La Bonen.. .jjaijs 19^0 Operai koncert lZnlin: 2l-13.15 Moderni plesi. ^ . nnniiej'^j jeva opera „Lucia dli t M* Budimpešta: 19.10 bonccl ženskega kvarteta. Slika x dopoldanskega kmetica, da jabolka uiso n Kmetic« vsiljivo zadržujejo gospodinje. »Gospa, lepe hruške!« »Milostiva, kupite fižol!« »Gospa, jabolka, sedem za dinar!« Gospodinje se ustavljajo pred mizami. »Pa so jabolka dobra?« »Seveda so, poskusite eno!« Gospodinja poskusi jabolko, se skremži in gre s košaro naprej — jabolko seveda celo poje. »So jabolka kasla?« »Seveda so!« pravi kmetica. (Ali ji more kdo zameriti, če se zlaže?) Pa pride druga, gospa. ... . »Sladka jabolka bi rada,« »Sladka 90, gospa.« Tretji pa pravi i jam/«"* — prekisla — baš prav • v Pa se ustavi pred .fg ki jo spremlja služku1^ 0i 0? Da, krasne hruške! Tr^.^ jP manj kilogram tehtal0- GosP* va. »Štiri mi dajte.« e n*ar ^ »Oh .ljuba gospa- 9ro^£l!e Odirajte,« pravi km® u trd* som. Gospa ve. dfj besedo, pa dobi -stl' ali kmetica res dž ki prodaja po 15 K1*1 . ^ dinar, pa pravi: . te|i »Da jih le ni ^ ^ dii! Noben revež tako i «ti!2S!2®isiia iwamliania uščajo krilati pevci... Or. Stanko Bevk / Od spomladi so nam prepevali in lajšali težke dneve ..avn;?-as' ^leskovo cvetje pokošene Dravi:,S’ Se večina'ptičev selivcev pri-terj „ ^ °dhod iz naših krajev. Neka-Zleteli, kar pa jih je'ostalo, (Ja]jri0.- Heta_sv. Matevž in sv. Mihael na ^šeca^t- drobni pevci odhajajo -Jij septem!bra. Zberejo se ■ v večje jtj°i D jse troPe, se nekaj časa preletu-4reio emt pa dvignejo kakor enota in .izbraji ž ^ So :'° ^ot na^0^ usodno nife, ’ e-Pfed davnimi časi njihovi pred- C*e tropo ptičev, ki so se %2) ~a .s®Wev ali sicer družno žive, jStoJnAmtleca dejstvo, da je posameznik ,!em i-„a, Podrejen celoti trape in je po-#ino h vSv®*° osebnost. Če spodiš ifeino ■r0)e^° tropo škorcev iz trtja, 5 z nifve ali. družbo polj - izpod kozolca,' vsi poedinci Smer10 s^0raj • istočasno, vsi lete v %e,.ne- 'n Vsi zopet obenem vpadejo. a'y Prehiteva, nihče ne ?^ujeiolS Poti--Drže se lepo skupaj, ne ■ 'fedii^ ^rus v drugega, celo v ne-vrste. Le kaj ne-l^fele u-’ n‘ Pr.-strel jih’ra-ztrga v .dva, • "dPu S0 z°Pet vs^k zase celota ^i>tvotnA r se ne zherejo' ponovno ^ge rjn ®Pp. Pa ne samo, ptiči, tudi vVt v d ravnajo enako, ako U a^‘ se ’ž katerega koli I %na r^° V topiče, ali krdela. Ja-* ta^a tropa živali množici -^družijo isti• nameni, nagibi rodi umaknejo zimi, opažamo še pri nekaterih živalih, zlasti pa je zanimiva pri naših netopirjih. Večina netopirjev se pari jeseni, preden se skrijejo k zimskemu spanju. V tem času pa jajčeca v jajčnjaku samic še niso zrela in se ob • paritvi ne ločijo od njega, kakor je to sicer pravilo za sesalce. Semeniče samcev -pa so godne in ostanejo v samičnem. spolovilu do spomladi, ko se netopirji zbude iz otrplosti. Zdaj . šele se oplodi jajčece s semenico, se prične, takoj razvijati in doraste do konca maja meseca. Samice pa, ki so ostale jeseni, neoplojene,. oplode samci spomladi. V tem času pa so jajčeca. že zrela in njihov razvoj se prične takoj. Zimsko spanje torej časovno prekine paritev, ki sicer traja od jeseni v spomlad. Slično hranjenje semenic v samičinem spolovilu najdemo še pri nekaterih živalih, n. pr." pri maticah čebel, termitov L dr. Tam porabljajo .matice semenice sproti za jajčeca, ki jih ležejo često. dolgo dobo, čebelna matica vse poletje,..tudi do 2500 na dan! Še večje je število dnevno izleženih jajčec pri termitovki, ki ob ugodnih okoliščinah izleže vsaki dve sekundi po eno. Pri - netopirjih je zanimiv 4udi porod sam. Noseče samice se zberejo v .skritih prostorih, najraje v takih, ki jih sonce dobro ogreva V ta porodišča le redko kdaj zaide kak samec. Tam se samice obesijo za krempeljce prednjih okončin in zavihajo z repom letalno mreno med nogami tako navzgor, da tvori kadunjice. V to »zibelko« porode mladiča, ki je gol in slep, vendar zleze starki do seska, kjer se prisesa. Tam dorašča in v nekaj tednih že po malem prhuta za materjo po zraku, kjer je življenjski prostor njegove družbe. Profesor; .... a najvažnejša snov, ki krepi člove- ^^\ško telo je f iDijak: r S Znam, Proizvaja UNION, Zagreb. tri Oče" 80.000 rastlin % sm n>adno Politične ali gospo-fc&.Tto množica ljudi ima ne- v k°, vo^°’ morebiti celo deloma °-r kateri posamezniki v NittCne®° ^akor vsi posamezniki »^vestnno delovanje in obnašanje je ^ bolj nagonsko kakor pa j: sJ>Sciv u^‘11^uje pa na posamezni- V moči° sona za posnema- 1 Pravijo, da hna množica Parnas e). i te Xse Sofijo skupilo v; večjem tijii Tej° iz nekega okoliša, ki ŽivJ%510v življenjski prostor. Tak Vv' r^stor je za posamezne vrste & > ™an^i> Pa tolikšen, da je tretr ^ii6k n atle 1T1 drugih pogojev 0ve ' iiai »j 5e^e'm- Duh seča, ki im? ~VsHjivce Sl “ cK>logi J-e ‘ftia c. 77 v*"J‘vce in naj jim Qte?a irrJL-. m označeno ozemlje g°spod arJa, ki po potrebi tudi Smokvin striček in oranžna gosenica SPOMENIK GOSENICI, KI JE RE ŠILA AVSTRALSKE FARME Leta 1788. je prinesel guverner Philips iz Amerike v Avstralijo kaktejo »smokvin striček«, ki ima krasne rumene cvete in sladke. plodove, iz katerih se lahko dela. marmelada. Zasadil je: rastlino na svojem vrtu, od koder so jo razmnoževali potem , tudi drugi. Zena .nekega farmarja je kaktejo nasadila pozneje okoli hiše kot živo ograjo. Kmalu je to postalo moderno in vedno več je bilo takih »ograj«. Toda že leta 1870. se je smokvin striček tako, zelo razširil-po. Avstraliji, da ga vse trebljenje ni moglo uničiti. Leta 1900. je pokril površino 40.000 kvadratnih kilometrov, do leta 1920. pa 240.000 kvadratnih kilometrov, torej skoraj točno toliko, kolikor meri cela Jugoslavija. Kljub temu se je širil še dalje. Avstraliji je grozila nevarnost, da jo bo smokvin striček popolnoma prerasel. in zadušil vse drugo rastlinstvo. Ko vse uničevanje ni pomagalo, so poslali v Južno Ameriko posebno odpravo, ki je skušala ugotoviti, zakaj se tam ta striček ne množi tako katastrofalno. Pri preiskovanju so ugotovili, da ga uničuje neka oranžasta, dva in pol centimetra dolga gosenica, ki se zagrize tudi v jedro in korenine ter jih tako zamori. Nalovili so 2750 takih gosenic, jih v posebnem zavodu v Avstraliji aklimatizirali in potem 2,250,000 izpustili na nadležne kakteje. Gosenice so se naglo množile in uničile doslej že 90.000 kvadratnih kilometrov nasadov smokvinega strička. Sedaj, so v mestu Churchille' odkrili na slovesen način tej gosenici spomenik, kot rešiteljici avstralskih farm. ■Dr. David' Fairchild, znan ameriški agronom, je bil nad 50 let v službi kmetijskega ministrstva USA. Kot silno zaslužen za ameriško kmetijstvo je bil sedaj odlikovan z Mayerjevo kolajno za izredne zasluge, ki si jih je stekel za napredek kmetijstva sploh. V kmetijstvo USA je uvedel več ko 80.000 vrst različnih rastlin.. Nekatere med njimi so postale za. gospodarsko življenje. Amerike izredno važne. Po njegovi zaslugi je danes po vsem svetu znana Kalifornija kot dežela smokev in južnega sadja. Tudi sojo je on presadil v USA. Soja prinaša danes USA nad 70 milijonov letriih do-Hodkov. V ameriško kmetijstvo je uvedel več vrst raznih žitaric. Dr. Fairchild je bil ves čas svojega bogatega delovanja zunaj na terenu, večkrat tudi na znanstvenih potovanjih po vsem svetu, od koder je ž novimi rastlinami bogatil ameriško gospodarstvo. Z literaturo se je pečal v manjši meri, kaj nerad pa je prijel za pero. Edina njegova knjiga nosi naslov »Svet je bil mOj vrt«, ki je vsa prepojena s plemenito mislijo in ljubeznijo do rastlinstva in zemlje. Ljudje uporabljajo le polovico možgan ZANIMIVA RAZISKOVANJA O VPLIV U DESNICE IN LEVICE NA DELOVANJE MOŽGAN že apatičnost, obraz, sestavljen iz leve polovice, pa izraža veliko inteligenco-in živahnost. Na podlagi tega je dunajski Vadite svojo levico! Samo tako boste sposobni, da izkoristite duhovne sposobnosti obeli delov možgan. Povprečen človek ne misli z vsrni možgani, ampak le s polovico, in sicer navadno z levo, dočim ostane desna skoraj popolnoma neaktivna. Raziskovalci psihoiirojnomi-je pravijo, da so naše poteze obraza, naš i zel e d in gibanja telesa medsebojno odvisni. To so ugotovili na podlagi fcrto- . ll(0i ™ posest p„' 7* r 1 šrafiranja polovice obraza, odnosno te- i\ ,,.5ri divje T>0'jaYe opaza" lesa. Ako potem kopiramo to polovico Ktt ’ sHci ?U. J vile n |/UOJV6U 'SC*?ene prito pri drugih živalih- ali'ga 0^penca iz svojega »kra-ki usmrti. HejOiski n,,jJUzno’ iTnaio svoj druž-.% si\°niejetlp' °r' Tropa sinic se drži '«« ^ pJTOtora-v i«'' o od kraja do kraja in ;tS.TO!e &nm jo y.t ivoa. jjuiuiu rv• i turi;6^! ^asi^a dvakrat, napravimo iz nje cel obraz. Obraz, sestavljen iz desne polovice, ka- * ;niskp -«ri«ne ali podedo- tejai0 2a letrvm i s> obdrže ži n,,.-’. , r -'e z obročkanjen :ai i 6 s'r fN >ovis7: rnir,. , ln Ka izmenja le, če -Mii' Mi q^‘*' Kar je.z obročkanjem » .se 2a več v t 1 observatorij v S družiti1, seIivcev- Znano je, ^ a stajlno drži v izhra- miru alf 0 Prehrp«:Se ne niore zadostno SrniakU'vTllevati- Saino za prska vS> bivans^H01'6;- ČC ,ne tehtni uJeni sn^i - dovolj zado-Stitlijih ^Odi srd-"'i1132011' Tvega pa jšli v°^nielj. Kakn 2 sospc>darji D&'etje , r 2nano, pade prsk C «Va>Ma saa *adl* 4ni ialiia in >. ^ ^ t« » zre!c za za- C 0br g°den 7-Pa ne vse Obenem, “ 'aliko ve?d zask°k dalje časa. % 2 ^niiČino Kakor smo že CKe !!k°kn iv iaJa3Čece oplodi, ko 'S 2i^°tem v Jai ka v jajcevod profesor Ludwig Jahn ugotovil, da ostane desna polovica možgan pri ljudeh, ki zelo malo uporabljajo levo roko, ali je sploh ne uporabljajo, skoraj ali popolnoma neizrabljena. Ako tedaj hočemo, da se obe polovici možgan enakomerno izrabita, moramo čim češče uporabljati pri delu ali gibanju levo roko in njene mišice. S tem prisilimo obe polovici možgan k delavnosti in enakomernosti funk-cije. nenavadne gradnje termitov, iz katerih so živali hodile na bojne pohode proti sosednim naselbinam mravelj. Tudi tu je napravil enak poizkus s tem, da je zanetil ogenj in oteževal gašenje. Pri tem je skrbrto filmal vse smiselno’ gasilsko delo termitov. Ko je delo dovršil, še je že pripravil na odhod iz pragozdov,’.Neke noči malo pred odhodom je pa ža-•slišaf iz gozda kričanje, človeka, ki je bil po vsej priliki v veliki nevarnosti. Pri preiskovanju gozda je našel Indijanca, ki je padel med termite in bij. z njimi obupen boj. Skušal ga je rešiti, toda termiti so napadali v vedno večjem številu. Niti obramba z vodo in ognjem ni pomagala. Termiti so zmagali — Indijanec je podlegel. Indijanec je bil prav za prav sam kriv svoje tragične smrti, ker je šel sam in kljub profesorjevi prepovedi k termitskim gradnjam in skušad eno uničiti. Pri tem se je namreč gornji,- nad zemljo moleči del zrušil, in Indijanec je padel v nastalo odprtino v zemlji navarnost: med razdražene živali, ki so v ogromnih množi-nab* padle po njem. Smrtna borba z razdraženimi mravljami ČUDOVITO SMOTRNA OBRAMBNA ORGANIZACIJA MRAVELJ, KO JIM OBRAMBNA ORGANIZACIJA GROZI NEVARNOST Znani raziskovalec življenja žuželk, profesor Paine, se je nekoč sprehajal po gozdu in odvrgel ogorek cigarete po naključju'naravnost na mravljišče. Mravlje so se prvi trenutek prestrašene razbežale, toda kmalu so se vrnile in se pričele pripravljati na obrambo. Organizacija te obrambe je bila vzorna. Mravlje se niso omejile samo na to, da ogenj omeje, ampak so brizgale vanj tudi svojo kislino. Nekatere so ga gasile celo z lastnimi telesi in pri tem poginile, toda. uspeh je bil dosežen. Nekaj mesecev pozneje je šel profesor Paine v družbi belcev in domačinov v brazilske pragozdove, kjer je naletel na NAJHUJŠI STRUP NA SVETU Doslej je veljal strup »curare« kot najhujši rastlinski strup na svetu. Vendar pa je poreklo tega strupa doslej tajin-stveno in znano samo južnoameriškim domačinom. Neki ameriški znanstvenik pa zatrjuje, da »curare« ni najhujši strup, ampak da pozna veda celo tak strup, ki je v znanstvene svrhe zaradi svojega strahovitega učinka neuporabljiv. Ta strup vsebuje rastlina Adenia, ki raste v južnoafriškem Transwaalu. Ta strup je 5000 krat močnejši od strihnina in le majhen delec miligrama tega strupa, na primer sam vdih vonja, trenutno usmrti človeka. Sest kg tega strupa bi v trenutku uničilo prebivalce Newyorka/ Nova vrsta mnogoletne pšenice iz Rusije Presenetljivi uspehi dveh ruskih učenjakov, ki sta s križanjem ustvarila novo vrsto pientee Dade n!? §e!e začne razvi- j odkritij o križanju ***>« 1m20L*'«»*c mil 1 Moskovski listi poročajo o presenetljivem odkritju ruskih učenjakov, akademika Ci-cina in prof. Deržuvina, ki sta ravnokar izročila javnosti sadove svojeua mnogoletnega preizkuševanja in raziskovanja. S križanjem sta ustvarila dve novi vrsti pšenice, ki bosta napravili temeljit prevrat v današnjem kmetijstvu. Izvršila sta veliko delo in uresničila napoved svojega velikega učitelja Mičurina, ki je napovedal, da bo znanost na temelju njegovih rastlin kmalu ustvari- n* -jo; i„( v mesec rnai. 1 V pšenico (tnticum perenne). limj. 11,1 čas I Imenovana znanstvenika sta vprašanje re- edttev na« I , zima- , šila vsak na svoj način, tako da sta ru-mrec da se PO- J Sko polj«daj«tvo obog«til& za... dya prirnef- ka različne mnogoletne pšenice. Na prostoru kmetijske razstave v okolici Moskve sta letošnjo pomlad dala posejati dve njivi pšenice, ki sedaj dozoreva in h katerima romajo tisoči in tisoči prebivalstva ruske prestolnice. Akademik Cicin je križal pšenico z njivsko pririko, nadležnim plevelom, prof. Der-žavinu pa se je posrečilo križanje pšenice z visokogorsko ržjo s Kavkaza, v obeh primerih je nastala nova pšenična bilka, ki 'je zelo odporna proti mrazu in proti suši, nje glavna odlika pa je v tem, da se enkratni posevek žanje več let zaporedoma. Požeta pšenica naslednje , leto ao-pat sirna -zraste iz.stttib ka*wnn in P tem odpade mnogo napornega dela s plugom in brano. Rilskemu poljedelstvu sta učenjaka napravila uslugo neprecenljive vrednosti, zato je razumljivo ,da je pdkritje povzročilo v ruski javnosti vihamo navdu-senje in da vse slavi čudodelnika, ki sta ustvarila novo velekoristno rastlino. Od letošnje žetve bodo razdelili novo žito za posev državnim veleposestvom, preizkušen vališčem in večjim kolektivnim gospodarstvom, tako da sp bo po par letih na ruskem sejala samo mnogoletna pšenica, Prihodnie leto se bo ugotovilo, za katere kraje ohjomne ruske države je primei> Cicinova m za katere Deržavinova Zenski kotiček Popuščaj in odpuščaj! MALENKOSTEN PREPIR IN MOLK POGOSTO UNIČITA ZAKONSKO SREČO Ako človek samega sebe proučava in uporablja isto merilo kakor za sebe tudi za svoje sodruge, bo spoznal, da je veliki večini prepirov vzrok razburjenost in iz nje izvirajoča razdražljivost, ne pa kakšen drug opravičljiv vzrok. Nervozni smo, in če vse iz tega nastajajoče napake sebi opravičujemo, zakaj jih ne bi tudi drugim. Mladim zakoncem se pa razburjnosti še prav rada pridruži prekomerna občutljivost, pa je prepirček tu. Beseda da besedo,t iz prepirčka nastane prepir, kateremu navadno sledi molk. Ta molk pa lahko postane usoden, če na eni in drugi strani ni uvidevnosti, popustljivosti in odpuščanja. Nastopi trma. Oba bi hotela dobro, a kdo naj prvi popusti? Mnogo samopre- magovanja in srčne dobrote je treba za prvo pomirljivo besedo. Žena bi se pomirila, toda prevelika je užaljenost, mož isto tako, toda manjka mu besed. Žena, bodi ti prva, ki ponudiš roko v spravo, kajti z njo boš znova postavila zlati most, ki bo vezal vajino skupno življenje. Ne pozabi, da mora morda mož preko dneva požreti marsikatero pi-kjo, da lahko vztraja v borbi za vsakdanji kruh. Bodi obzirna, potrpežljiva in uvidevna in tvoj mož ti bo hvaležen. Medsebojna pomoč in sloga sta za vajino bodoče življenje velike važnosti. Če boš popustila prvič, ti morda drugič ne bo treba, ker ti mož ne bo dal več prilike, ald pa te bo z dobro besedo celo prehiteL pisana blaga, za popoldanske obleke pa enobarvna. Tak v je za one dame, ki se hočejo teh predpisov točno držati, vsaka pomota nemogoča, vsako razmišljanje nepotrebno. Dopoldanska obleka ima lahko na sebi do pet barv, toda ne smejo biti kričeče, med seboj pa v najstrožji harmoniji. Le diskretne barve prihajajo v poštev. Popoldanske obleke nastopajo v vseh niansah, od najsvetlejših do najtemnejših, oziroma črnih. Najnovejša blaga so tako lepo tkana, da so vsi okraski v obli ki raznih našitkov v drugih barvah nepotrebni. mešaj žlico domače gorčice, mri0 P JI ^e-paprike, 30 dkg svežega sira ali kis1 »„ # ka in če treba malo soli ali pa „$ kapljic limonovega soka ali kisa. vse dobro zmešaj. Daj ga v lepih oblllja^u ali ** ali belo redkvijo obloženega po obea južino (čajanko) s kruhom na tniz1Oj^ / Ragu'juha. V 2 žlici presnega ^ masti daj drobno zrezane čebule, koliko il' meni, 3 žlice moke ter pusti, da nek ape. rumeni, potem dodaj na drobno zrezan^s^ Kuhinja Od prvega naprej bom pa res štedila Kolikokrat slišimo te in tem slične besede, a kolikokrat tudi tako sami sebi dano obljubo prelomimo. Zakaj je le šte-denje takšna težava, ko je pa vendar vsakemu posamezniku v korist. Nekateri ljudje štedijo prav z lahkoto, kar iz navade, in jih vendarle ne moremo prištevati med skopuhe. Mnogi ljudje samo radi tega štedijo, ker izgube potrpljenje, pozabljajoč, da iz malega raste veliko. Kdor bi hotel s pomočjo varčevanja kar na mah obogateti, ta gotovo ne bo nikoli ničesar imel. »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. Samo tako se napreduje. Ako hočeš dati kar prvi mesec dva do tri stotake na stran, ti bodo ob kon- cu meseca manjkali — morala jih boš porabiti, če pa shraniš 20 do 30 din, jih ob koncu ne boš pogrešala. To ti bo dalo vzpodbudo, da boš naslednji mesec gospodinjila tako, da boš lahko odložila še več. Čim večji bo kupček, tem večja bo volja. Nikoli pa pričeti štednje z vzdihom in »100 din ne morem dati na stran, manj .pa se ne izplača«. Ni res, vse se izplača, le vztrajnosti je treba. Prav tako kakor z denarjem pa prični štediti tudi z vso robo, ki jo uporabljaš v gospodinjstvu. Kmalu boš opazila neki napredek. S samim jadikovanjem in govorjenjem ne boš nikdar dvignila svojega gospodarstva in prišla do blagostanja. Letošnje večerne obleke bodo široke Naj dnevne obleke še toliko izpremi-njajo svojo obliko, najpriljubljenejša oblika večerne toalete je vendarle dolga, široka obleka. Imeli smo jo že lansko leto, toda preveč nam je ugajala, da bi se letos od nje poslovili. Vendar pa tri ostala neizpremenjena. Životek je tesno se prilegajoč, krilo pa široko, toda ne od pasu naprej kakor lansko leto, temveč šele od bokov. Zanimivo je pa to, da krilo ni nabrano okoli in okoli, temveč le ob straneh in zadaj, spredaj je pa obleka sešita iz celega in popolnoma ravna. Modni ustvarjalci prihajajo pač vedno na nove ideje. Saj pa tudi morajo, kajti dve leti zaporedoma ista moda in ista obleka, posebno še za večerne prireditve, to bi se zdel ženskemu svetu vnebo-vpijoč greh. Kako se bo torej ta letošnja modna novost obnesla, bo pokazala praksa. Izgleda, da se bo najlepše prilegala res visokim in vitkim postavam, ker ti ob bokih pričenjajoči stranski nabori zelo podaljšujejo gornji del telesa, skrajšujejo pa noge. Vendar onim, ki imajo smisel za oblačenje z ozirom na svojo postavo, menda tudi ta toaleta ne bo delala preglavic Dopoldanske in popoldanske obleke Biti dama in obenem modna dama, ni ravno lahko. Med mnogimi drugimi bolj in manj važnimi stvarmi mora znati tudi strogo ločiti dopoldansko obleko od popoldanske. Doslej je bilo to jako težavno, kajti od vseh mogočih vzorcev, ki so prihajali v poštev za eno in drugo obleko, res ni bilo mogoče več presoditi, kaj sodi za dopoldan in kaj za popoldan. Za letošnjo jesensko in tudi zimsko sezono bo to mnogo enostavnejše. Za dopoldan prihajajo v poštev le vzorčasta, Polnjena jedilna buča. Manjšo jedilno bučo olupi, izčisti semenje in jo napolni z drobno sesekljanim mesom, katero si z nekoliko čebule in riža dušila na masti. Bučo zapri s pokrovčkom, katerega si poprej izrezala in ga pritrdi z zobotrebci. Položi jo v posodo na vročo mast in jo polagoma peci v pečici. Preden je popolnoma pečena, prilij dve žlici paradižnikove omake, s katero bučo večkrat prelivaj. Pečeni paradižniki. Paradižnike prereži čez pol v vodoravni smeri, jih posoli in malo popopraj ter speci na vroči masti ali olju. Ko so pečeni, zlij na vsakega malo stepenega jajca ali nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja. Konserviranje celih paradižnikov. Najprej si nabavi steklenice s širokim vratom, ki se zrakotesnp zapirajo. Nato izberi zrele, lepe in približno enako velike paradižnike. Obriši jih in prebodi na več mestih s tankimi zobotrebci, ker le-ti ne puščajo na paradižnikih po kuhanju črnih sledov. Zavri vode in dodaj na vsak liter kavno žličko soli. Z ohlajeno vodo prelij paradižnike, katere si naložila v steklenice tako, da se ne stlačijo, če nimaš aparata za steriliziran je, ovij steklenice v cunje in jih kuhaj v navadnem loncu približno pol ure. Pusti, da se steklenice v vodi ohlade, nato jih pa shrani na svetel prostor, ker sicer izgube svojo rdečo barvo. Telečji zrezki z vinom. Tanke telečje zrezke osoli, popopraj in poškropi z decilitrom do brega, starega belega vina. Položi jih na krožnik in pusti 1 uro, da oddajo sok. Nato jih daj v posodo, namazano z maslom ali mastjo, a jih poprej rahlo povaljaj v moki. Nato jih prelij še z žlico vina ali žiico kostne juhe, ali pa s sokom, ki so ga oddali zrezki. Prilij nekoliko smetane, posodo pokrij in postavi v pečico ter pri zmernem ognju duši 1 uro. Češki krompirjevi kolački. Nastrgaj na str-galniku 1 kg olupljenega surovega kuompir-ja. Iztisni skozi krpo nekoliko vode iz njega in mu dodaj 30 dkg v oblicah kuhanega ohlajenega nastrganega krompirja, 30 dkg pretlačenega kravjega sira, 2 celi jajci, soli po potrebi in po okusu tudi nekoliko popra. Stepaj dobro, pri tem primešaj toliko kisle smetane, da dobiš gosto tekoče, pireju podobno testo. Vlij ga v obilno z maslom ali mastjo namazan pekač, razmaži ga po njem tako, da bo stalo prst visoko. Potem postavi v vročo pečico za približno 15—20 minut, da se strdi. Zreži na podolgovate trikote, ako treba, jih obrni, da spodnja stran zarumeni in peci 10—15 minut. Kolačke daj na mizo slane in s solato, ali pa jih osladi in jih daj na mizo s kompotom. Tedaj seveda izpusti poper. Namesto v pečici pečenih kolačkov pa lahko napraviš iz tega testa tudi posamezne omlete. Sardelno maslo. Pretlači skozi sito 5 sardel in 4 dkg presnega masla, premešaj in primešaj par^ kapljic košenilije, soka od četrt limone in žlico olja. S tem okrasi kako toplo ali mrzlo pečeno meso. Domači sir mohant. Z 10 dkg presnega masla pretlači skozi sito 3 ali 4 sardele, 3 na ppl kuhana jajca in 2 drobno nasekani šalotki ali žlico čebule. To mešaj, da naraste; pri- teršilja. Zalivaj počasi z 2Vs 1 fot Skuhaj še 3 žlice na kocke zrezajieg nja, ravno toliko kolerabe, karfij0!®'n ,j v0# ga graha, seveda vsako posebej. Dcc ^ drugo pa deni v juho. Nadalje ?rezl..eijC & ke drobovino perutnine, telečji PP ^ meso telečje glave in če imaš še *aj (!f pečenke, jo tudi lahko na kocke zr ^ ^ prideneš. Ko še malo prevre, deni opečenih žemeljnih kock ali vlc A?elni poleži. Obribaj 2 štruci, zf*?® yV tanke zrezke, pomoči dva in dva zr»**0 vei vino smetano ali mleko, potegni jih “mo. in položi na krožnik, da vso mokroto P v g Napravi sekanico. V 1 žlici Pre?neL{erJiliSi ali masti zarumeni malo čebule «n.P tjicršfl* dodeni žlico moke in majhen krožnik ^ koli pečenke, ki si jo fino sesekala, n1 : pra, soli in prilij še par žlic juhe. K° 0 jji-ha, odstavi; ko se ohladi, dodeni še ce ter namaži s tem zrezke, roteh* po dva skupaj, povaljaj v jajcu W gpj kruhu pa jih ocvri in daj na mizo vi^f mesu ali prikuhi. Povaljaš jih jjjtfO^ snegu iz beljaka; takrat jih pa . mizo, da ti lepo narasli ne upadejo. Praktični nasveti .o(e Da se gorčica ne posuši, položi n zino limone. To večkrat obnovi. 0jjjS* Ako srebrne žlice potemnijo, Jih ^ navadnimi sajami, ki imajo veliko moč. Nože, s katerimi režemo čebulo». ^ 6 mono, je treba takoj do čistega obrus» n£ji»j pirjem, potem pa umiti. Kisline, ki t£II f časa na jeklu, ga razjedajo. Tudi i» bor očisti takoj s papirjem. nt Vode, v kateri si kuhala makaron^ jjftp vrzi. Nadomešča ti škrob. V njej la" , biš rumenkaste ali barvaste prednj je u* belih ne. Voda od makaronov _ ne “ ravfl močno kakor škrob, toda daje bia* pravilno trdoto, da je kakor novo. Kuhana jajca, pripravljena za ^ v solate ali mesa, pomodrijo, če st°J“..din 5 sa olupljena. Pokapaj jih z hmon° kom in ostala bodo popolnoma ne* • e |ep" Svilene čipke, tkanine in nogavic fj. svetijo, ako v vodi, v kateri jih 1ZP topiš par kock sladkorja. . r*zi*? Kolerabo je bolj kuhati celo no. če jo kuhamo celo, obdrži P svoj prijeten vonj, pa tudi olesene * tem laže odstranimo. ISKANJE ZLATA V MUR* USPEŠNO . Kakor smo že poročali, ®ta < nrrja neke angleške rudokoph ttfti iskala v pesku reke Mure / i-jj, srno izvedeli, da sta oba inž®11 ^ a5' popoln Anglež, drugi Slovenj gleške družbe, ki ima velike Tflv Trepči, kjer sedaj menda Skoraj 14 dni sta delala raziskovala, vendar je bilo tijjn sta jr nano s slabim uspehom. Sicer ^ n nekaj zlata v pesku, vendar jjjS znatni količini, da bi se ekspl0® m sobitno ne izplačala. NameraV^ b kopati naplavino v bližini Mwf-dišča, vendar za to delo nista ^ trebnega dovoljenja. Tako svojimi aparati odpotovala v H. de Vere-Stacpoole USODNA LJUBEZEN MORNARJI ERICSSONA ROMAN 16 Bil je ravno na tem, da bi izrazil svoje nuienje z ne preveč izbranimi besedami, ko je stopila v sobo gospa Sfcur-lusson, gostilničarka, da pospravi posodo. Prišla je sem iz Reykjavika šele pred dobrim letom, tako da se Magnusa mi spominjala, »G udmundsson,« je odgovorila na Ericssonovo vprašanje, »da, on je zaročen s Švalo in jo bo poročil. Nekateri pravijo jeseni, nekateri poleti, dragi zopet prihodnje leto. Kaj hočemo! Ljudje marsikaj blebetajo. Toda zaročena je res. On je sicer starejši, toda edini mož tu, ki ji je primeren. Kdo pa naj jo drugi vzame? Kak ribič morda? O, za to je preveč vzvišena! Vso zimo je bila pri teti Neilssonovl v Kopenhagnu, in tam je imela kopico ženitnih ponudb.« »Kopico ženitnih ponudb!« je ponovili M »gnu s. »Neznansko! Sama sem jo bila vprašala, zakaj ni vzela katerega iz Kopen-hagna, namesto da se vrača na ta žalostni Island — in veste, kaj mi je od- govorila? Ne more se ločiti od morja. Ločiti od morja!« je vzkliknila gospa Sturhissonova z vso divjostjo užaljene zdrave človeške pameti. „2e,” sapi ji dejala, „toda za božjo voljo — kaj ne morete imeti morja tudi v Kopenhagnu?” In veste, kaj mi je odgovorila?« »No?« »Dejala je: „Že, morje že, ne pa Brei-difjorda in galebov.” Ali nd to novo? In glejte, zdaj sedi tu in je zaročena z možem, k! je dvajset let starejši od nje... Bog ve da, srčkana galebka, ki se je tu ujela!« S tem je izginila, noseč pred seboj krožnike, sklede, nože, vilice in drugo ropotijo, zakaj tudi če je rada poklepetala, se ni dala motiti v svojem delu. Ko se je vrnila, da bi zamenjala prt, ji je Magnus pripovedoval o namenu, ki ga imata z Ericssonom glede na ribjo trgovino. »V Skarsstodu?« je vprašala. »Da, v SkarsstOdu.« Madama Sturlusson je sedla na sipi..., »Tu odpreti ribjo trgovino? Toda saj tega vendar ne morete!« »Zakaj ne?« »Ker ima vse ribarsrtvo v rokah Gud-mundsson. Vsi čolni so njegovi.« »Vsi čolni?« »Da. Vse je njegovo. Vsa čolni na pe trolej. In vse jadrnice. Da, nekaj čolnov je po imenu od drugih — po imenu! V resnici je vse Gudmundssonovo. In ne samo čolni. Tudi večina hiš je njegovih. In ne samo to — zdi se md, da hoče imeti tudi tisti del reke, ki je Gunnars-sonov. In to je vzrok, zakaj hoče poročiti Švalo. On ima sploh vse, ves kraj je njegov, in prav za prav bi se ne smel imenovati Skarsstdd, temveč Gud-nnmdssou.« To so zares ljubke novice! Trast enega samega Človeka, ki hoče pogoltniti vse, celo Švalo. Magnus je stokal, Ericsson se je pa smejal. »O tem, kako se naj bi imenoval kraj, se lahko pogovarjamo tudi kasneje. Za zdaj mi povejte samo eno: ali v celi vasi ni hiše, ki ni naseljena, hiše na suhem prostoru, kjer je mogoče sušiti ribe?« Gospa Sturlusson je nekaj časa Erics-sona zamišljeno gledala. Slutila je v »jem, človeka, ki ima moč in S1V“' \i? uveljavi. Ali mu bo res usfe‘ sti osovraženega Gudrnund®90* »Je takšna hiiša, kakršno P? je dejala. »Malo pred cer kjer V jutro zemlje spada zraven-napravite sušilnico, ki bo čolnov rib — toda hiša j* >■ nova.« .va »Na, tu imaš!« zastoka a® »Že spet ta Gudmundsson • ,. -j Ericsson mu je velel tno ^ paje^Ll »Mogoče bd prodal ali ne bo vedel, čemu i°. P0^ mu seveda nikakor ni tr ^ pritrdi gospa. ,. »Malo pojdeva k nJen!f’nu}e?<( son in vstane. »Kje P* belo * »Ne morete zgrešiti h > skana,« je povedala ^ »Pojdi!« pravi Ericsson-^ ^ uflr Stopila sta iz gostiln® gfjri po cesti navzgor. t »Naj govorim jazz'J ^orsk^j, TJ son. »Ta mož je kak sti čigar udje se raztezajo č®z vrS‘‘ bomo kar JgficSs ^ da porezali jih Vb» n pa se naj ne imenujem praZ.jjo Spotoma sta sl ogle a ^p^U'6 Jaj »» ako so mojstri se poslavljali velemojstri in tnouthu *i° končanem turnirju v Bourno-Jjarthu npr, ?e8li 'r roke. ..Turnirja v Eurve in r ’ ic dejal stari Mieses. Dr. bo niorrio . ^au sta odšla domov, kjer neke njJ. ni_z°zemska nevtralnost vsaj do igre. Ftnh? .se Prožila možnost šahovske Konj« i0 -^e ostal v Angliji, Mieses tudi, Hz. stugn ^_nemara spet popihal v Pa-vili Pnn^p y pournemoulhu pa so pospra-Ndaiiii x \n ,sahovnice, ki bodo v prašnih Kada 3 lepše č^se- ler topovi in regljajo strojnice kV mu^mbn,iki sipljejo na zemljo Po-ivslfn k! . ptolcijo. Med njimi tudi ša-dginja Caissa. Sah sicer ta čas ne kih, )(0 , *??> morda celo v strelskih jar-v napeto ■ ParP.ic lahko udari granata ivoio z.iclJ° in izgubita oba partnerja 'IVl5 Vlleiljsko iarn. 1 ®irov i » ^ulssa. .san sicer ta cas ne -1° v tolažbo6 b°d? ljudje igrali, morda redi pozic roda le bi[0 i ar°dihh prireditev ne bo. Kar pmffla Izdanih, so hilc odpovedane Hišanie ^ ne v nadi na skorajšnje „iz-?>• KdA , razmer“. Turnirja v Pečuhu ne im in v?! kako dolgo bosta nanj čakala i^edi iz at\ nd-? Velike šahovske nate tm-n ie ie tud* vzeIa vojna. Zbo-^kfurhn" V ^onaIcovem in turnir v ^?j° krvavo šahovsko partijo. % tekatv nis? s.edli za šahovnico. Ko-i.topovi *kmete in stolpe so zamenjali jjja se j ® moki, strojnicami in letalL Par Sja, r,, m fr nartijc ; 1 v škatlo in znova postaviš, -‘jejo p° tvojih načrtih se gibljejo, r> Padn.-jr ?eboJ, nastavljajo zanke in pa-r Vodil 111 umirajo, ker ti tako hočeš, bil sii jT. Vseeno je, ali si partijo i rai? uobil; na tisoče mrtvih, na ti-“jvta jo j; j*1. Jočejo matere, hčere, de-jterjai i11151?6 ter otroci. Komu boš odrte e .si partijo izgubil, kdo bo bo-JJjtesisa i S1 Partijo dobil? Grozna je ta ^Tod. *1 ki 1° uenehoma igra člo- 5* h Knil^ui Ameriki, v Buenos-Airesu, r?V*kl med seboj v plemeniti ša- ?f5i turi! X,1 m°štva 27 narodov. Med 5* vod,- Nemci, Poljaki in Francozi, ki ]jhli sreriiS- d dr- Aljehin. Angleži so 1*1 bani c1®1'6, radio je javil mobilizacijo, apiti sedaj šah, treba je domov angleški imperij. Nemci, e |IB "C Poljaki in Francozi so ostali, tudi Čehi, drugi pa so skoraj sami „nevtralci“. Borba za zlati pokal in svetovno prvenstvo je vrgla v vodstvo Poljake in Nemce, med oboje pa zagvozdila nevtralne Švede. Ni še končana. Kdo ve, kako se bo kocka obrnila? Tirolec Erih Eliskases je komandant ponosnega nemškega moštva, ki igra pod zastavo kljukastega križa šahovsko tekmo za prvenstvo sveta. Poljaki so skromnejši ter menda tudi v Buenos-Airesu mislijo na svojo himno in na preljubo črno Mater božjo čenstohovsko, ki je rešila Poljsko 1655. leta pred nasilnimi Švedi. Pol matcha v Buenos-Airesu je mimo. Poljaki vodijo pred Nemci z naskokom pol točke. Malo je, toda če ostane do konca samo ta drobna polovica točke, bo dovolj. Pozicija je sicer težavna, napela, terja nadčloveški napor in skrajne žrtve., toda treba je vse storiti, zakaj v šahovski partiji reši pol točke šahistu življenje! Dve partiji prvaka USA Kot smo že v obširnem članku poročali je letos uspelo Rpbenu Fineu osvojiti prvič pr-ventsvo USA pred Reshevvskitn. ki je bil nekaj let prvak USA. Fine je igral na turnirju zelo podjetno, dobil je vse partije, le z Reshevvskim je igral remis. S tbrnirja za prvenstvo USA objavljamo še dve partiji, ki sta značilni »novoatneriški« igri. 170. DAMIN GAMBIT Beli: R. Fine Črni: Horowitz 1. SI3, d5 2. d4. cS 3. g3, Sf6 4. Lg2. e6 S. 0—0, Se6 6. c4, Le7 7. cxd5. exd5 8. Sc3, 0—0 9. dxc5. d4 10. Sa4, Lf5 11. Lf4! (boljše ko 11. Sh4, Lg4 12. a3, Sd5 13. Db3, Le6! z dobro igro za črnega), Se4 12. b4. LI6 13. bš, Se7 14. Lea. Lxe5 IS. Sxe5, Ddš 16. Sd3, Tad8 17. Del, De6 18. Tel, Tfe8 19. Db2, Sd5 20. Taci (na Dxd4 bi sledilo Sdc3 21. Db4, Sxa4 22. Dxa4, Sc3 23. Dc2, Se2+ 24. Txe2. Dxe2 25. Dxe2, Txe2 26. Sf4, Tc2 in beli bi se še moral boriti za remis), Llj3 21. Lhl, Din 22. c6, bxc6 23. bxc6, Sec3 24. Sxc3 Sxc3 25. S54, Lg4 26. e3!. ga 27. exd41. Sdl 28. Dd2, Txel+ 29. Dxel, gxf4 30. c7, Tc8 31. Lb7. fxg3, 32. hxg3, L53 33. Lxc8, Dxc8 34. De7 in črni preda. 171. SICILJANKA Beli: Hellman Črni: R Fine 1. e4, cS 2. Sf3, e6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, SI6 S. Sc3, Sc6 6. Le2. Lb4 7. LI3, 0—0 8. 0—0, Se5 9. De2, a6 10. Sedi, b5 11. a4, bxa4 12. Taxa4, aa 13. b3, Lb7 14. c3. Lc5 15. Tfel, Db6 16. Sb2, Sxf3+ 17. Dxf3, Sxe4 18. Dh5, g6 19. Dh4, da 20. Sd3. Ld6 21. Te3, Tfe8, 22. Th3, ha 23. Lg5, Sxga 24. Dxg5, Dd8 25. Dh6, L48 26. Df4, Lg7 27. Sea. Di6 28. Sdi3, Dxi4 29. Txf4, Te7 30. g4, hxg4 31. Txg4, Te7 32. Tgf4, Taf8 33. Th4. Txc3 34. Sd7. Tid8 35. Sie5, Txh3 36. Txh3, Lc8 37. Tf3,Lxd7 in beli preda. II 167. NIEMCOVIČEVA OBRAMBA (3. kolo zagrebškega finala) Beli: Šiška Črni: Šorli 1. d4. SI6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Dc2, d5 a. cxd5, Dxd5 6. S13, c5 7. Ld2, Lxc3 8. Lxc3, cX^I4 9. Sxd4, e5 10. Si3. Sc6 11. Tdl. Dxa2 12. Sxe5, Sxe5 13. Lxe5, 0—0 14. Lxi6, gxf6 15. e3. Le6 16. Ld3, Lb3 17. Dc7. Lxdl 18. Dg3+, Kh8 19. Dh4, Lh5 20. Dxh5, Dal-f- 21. Ke2. Db2+ 22. Kf3, 15 23. Dxfa, Dg7 24. Tbl. b6 25. Tb4, Dg6 26. De5+, f6 in beli preda. 168. IGRA DAMSKEGA KMETA (3. kolo zagrebškega finala) Beli: Gabrovšek črni: Rajkovič 1. d4, e6 2. ©4. d5 3. exd5, exd5 4. Ld3, Ld6 5. Se2, Sc6 6. c3, Sce7 7. Dc2, g6 8. Sbd2. c6 9. Sfl. Dc7 10. Lg5, Ld7 11. 0—0—0. 0—0—0 12. Tdel, h6 13. Lh4, 15 14. f3, g5 15. Lf2, T18 16. Kbl, Kb8 17. g3, Sf6 18. Sd2. Sel 19. Le3, !4 20. Lxf4, Si2 21. Lxd6, Dxd6 22. Kal. Sxhl 23. Txhl, Lf5 24. Sel. ho 25. Lxf5. Sxf5 26. Sd3. h4 27. g4, Se7 28. Sea, Th6 29. Tel, Sg6 30. Sb3, Te8 31. DI5. Se5 32. DgS, The6 33. dxe5, Txe5 34. TeS, De5 35. De5. Txe5 36. Kbl, Te2 in beli preda. 169. ŠPANSKA OTVORITEV (7. kolo zagrebškega finala) Beli: Šorli črni: Rabar 1. e4, e5 2. Sf3. Sc6 3. Lb5, a6 4. La4. Sf6 5. 0—0, Sxe4 6. d4, b5 7. Lb3, da 8. dxe5, Le6 9. c3, Le7 10. Sbd2. Sea 11. Lec2, 0—0 12. Sb3, Lg4 13. Tfel, Se6 14. Dd3, g6 15. Lh6, Te8 16. Tadl. Lfa 17. Dd2, Lxc2 18. Dxc2, Lf8 19. Lxf8, Sxi8 20. Sc5, Se7 21. Se4, Sd7 22. Sga. SI8 23. Dell, Se6 24. Se4!,Kg7 25. Sf6, Th8 26. Sg5, Sxg5 27. Dxg5, h6 28. Di4, c6 29. e6!, Sf5 30. Sho-R. gxh5 31. Dxf5. Df6 32. Dxh5, fxe6 33. Td3, Kh7 34. Tf3, Dg5 25. DI7+, Dg7 36. Txe6, Thi8 37. Txh6+ in črni Preda. NEMŠKI ŽIDJE BREZ RADIJSKIH APARATOV Nemška kontrolna oblastva so v več krajih ugotovila — kakor poročajo nemški listi — da so Židje kljub prepovedi poslušali tuje radijske oddajnice. Nekatere Žide so zalotili naravnost pri pre- povedanem početju. Zato so sedaj odredili, da se Židom radijski aparati sploh odvzamejo. Zaloteni so bili seveda takoj prijeti in obsojeni. Strauss na premieri Slavni skladatelj Rihard Strauss se je nekoč udeležil v Monakovem premiere neke zelo dolge in dolgočasne opere. Sedel je v operi poleg moža, ki je zadremal im pričel nato prav pošteno vleči dreto. Strauss ga je potrepljal po ramenu ter mu pošepetal: »Prosim vas, nikar tako na glas me spite, ker boste še pred koncem opere prebudili ostalo občinstvo!« Zenilbeni posredovalec: — Dekle je bogato, lepo, inteligentno, govori nemški in francoski, bavi se s športom — rečem vam: sijajna partija! — Potem je lo dekle sploh brez napake? — Samo eno jmgreško ima: porodi so pri njej precej težki... Križanka Št. 45 12 3 4 5 6 *8 tli IV V VI VII VIII IX K <1 ■ Besede pomenijo: Vodoravno: I. travnik; II. del celote; III. krik; del korana: IV. nadut; začimba; V. Pijača; VI. naložba; VII. okrajšava mednarod ne družbe za izvoz lesa; količina; VIII. rezultat; sladka jed; IX. oseba iz »Veronike Deseniške«; X. ljubitelj; XI. papiga, boljševizem; 3. parni stroj; 4. kratica ev-boljševizem; 3. parni stroj; 4. kmetica evropske države; gozd; ime znane filmske igralke; 5. naselje; predlog; ujeda: 6. ameriška država; del pohištva; 7. pleme; razpoka; 8. hrib pri Beogradu; turško mesto. **^-Q.TOY»AAMAAMAAftVUVVLLVY Kitajski izreki spoznamo v suši, v nesreči % živi v bojazni, da nesreča, ta je že ne- at^ i^kokdaj darežljivi. 5,i'» £2 redkokdaj bo- še mrtvi spregovoril, 1 k *SčSju mrtYe*a "e b0Š ** V Svo^e sanjarije, spi „ tEtevllo *?' Ste','1° ie odkril ;>■ Sesti!)., e' Jc 10 5tevil° D0st„ SlKrat Era laV,n« Sil. odkril ^ene. Je 'to i tunini* ga lahko mT1°žite, r*di7 ki sieri - zmn°žku vedno šte-h.Ud «edij0 v enakem vrstnem Hi^^edobiii !4iu78 3.2a drug0: '42 os, ■ I §1 142.857 285.714 428.571 571.428 714.285 = 857.142 p 14^^57 če Pomnožite Ste-‘ 7 = 999.99P v , *•">'« v lani. ROMA Po Poklicu? XiXVii r- n 3 “ i G r a y Križanka Vodoravno: 1. alkoholna pijača; 4. jutranja pijača; 5. omaka (narobe); 7. kraj, kjer izginja reka v zemljo; varjava veznik; 8. izgo-črke; 9. 10. široka rastlina. Navpično: 1. izraz (tujka); 2. moško ime; 3. vabilo (3. sklon); 6. sadno drevo; 4. nalepljen letak (narobe). Zlogovni ogel Vodoravno: 1.skladišče; 2. evropska prestolnica; 3. časovni veznik. Navpično: 1. afriška pokrajina; 2. grška (ali matematična) črka; 3. kemična snov. ®saae Zgodovinska Profesor: Kaj je napravil Napoleon, ko se je povzpel na francoski prestol? Šolar: Sedel je. sssaa Rešitev križanko Vodoravno; 1. mrak; 5. nazor; 6. vaza; 7. mizar; 8. a; 9. eno; 10. kolar. Navpično: 1. kava; 2. Azazel; 3. rozina; 4. mramor; 7. rak. Rešitev dirkača Številke povedo, katero črko moraš vzeti v besedah. Na ta način^dobiš: t, a, b, 111, o, 1, o, i, i, v. črke razporediš in dobiš: AVTOMOBILI. »Večernilc« za mladino Maribor, 17. septembra 1959 Štev. 57 Leto 1 Ko je Alah ustvaril svet, je poslal v Darvas v Pamir! krvoločnega tigra kot šibo božjo za tamkajšnje grešnike. Minilo je malo časa in tiger je postal nekronani vladar v Darvasu, kateremu ni bilo primere. Zverina se je preživljala z ovcami in kravami, od časa do časa pa je raztrgala tudi kakšnega človeka, če ji je slučajno prekrižal pot. Skratka, treba je zapisati, da je postala zverina v kratkem času strah in trepet vsega prebivalstva. Ljudje so se končno spomnili na Alaha v nebesih ter ga začeli prositi, naj jih reši nadlege. Alah jih je uslišal ter jim poslal lisico. Lisica je bila zvita kakor so lisice. Kmalu je potuhtala, kako bo pretentala krvoločno zverino. Sklonila je glavo ter povesila rep ter se tako vsa ponižna privlekla pred tigra. Ogovorila ga je s takimi-le besedami: »Najmočnejši gospodar vse pokrajine in vsega sveta! Toliko se moraš premučit! za hrano. To ni prav. A jaz, tvoja ponižna sužnja bi bila nad vse počaščena, Če bi ti smela prinašati hrano. Naj odslej jaz skrbim za tvojo hrano!« Tiger se je lisice razveselil in mahni! s šapo, da se strinja. Nato pa je odšel ter si poiskal zatočišče v gosti goščavi ob obali široke reke. Legel Tiger in lisica (Basen iz Turkestana) je in začel čakati na lisico, da bi mu prinesla hrane.. Lisica je podvihala rokave ter se vrgla na delo. Iz dneva v dan je vlačila tigru zajce, kokoši, ovce, koze in podobno drobnjad. Nanosila mu je toliko vsega, da tiger ni vedel, kaj početi s tolikšno hrano. Sčasoma je tiger lisici docela zaupal. Neki dan pa se je zgodilo, da je prišla lisica k tigru brez vsakršnega plena. »Zakaj mi nisi ničesar prinesla?« je zarjovel nad njo mogočni kralj iz džungle. »Mogočni gospodar«, mu je odgovorila lisica, »pojavil se je tvoj brat ter podrgnil vso drobnjad in divjad.« »Tukaj sem jaz edini gospodar, ter nimam nikakšnega brata!« je zav pil tiger nad lisico. »Poslušaj, tudi on je najmočnejši«, mu je začela hinavsko odgovarjati lisica. »Docela ti je podoben.« »A, kje je?« »Stopi za mano, pa ti ga bom pokazala!« Tiger, ki se jc zadnje čase odebelil in polenil, se je dvignil ter od-tacal počasi za lisico. Ob obali široke in globoke reke pa se je lisica ustavila. »Poglej, tu notri živi tvoj brat!« je rekla lisica ter pokazala tigru v vodo. mm Vsaka lahko postane filmska igralka KAKO SE DELAJO IZ DOCELA BREZPOMEMBNIH LJUDI FILMSKI ZVEZDNIKI TER ZVEZDNICE. Henry Fond je končal pravniško fakulteto, ker je pač bila to želja njegovih staršev. Za gledališče pa se je zanimal že med študijem. Po nekolikih mesecih brezplodnega iskanja za službami se je znašel na deskah nekega manj šega periferijskega gledališča, kjer pa je docela pogorel. On je silil na oder z dramami, publiki pa se je hotelo komedij in uličnih šlagerjev. Vkljub temu pa je Henry Fond igral vloge, ki so mu jih dajali ter čakal boljših dni. Ob priliki nekega škandala, v katerem je bil Fond prav za prav glavni junak, pa so ga opazili lovci talentov, ter ga v zelo kratkem času angažirali. Redkokateri igralec ima za sabo teko težko življenjsko šolo, kakor jo ima Claude Rens. Ta veliki karakterni igralec se je rodil v Londonu kot sin revnih staršev. Njegov oče je bil zidar in voditelj delavskih organizacij, zaradi česar se je večkrat zgodilo, da je ostal brez dela, ter je morala družina stradati. Claude Rens je zaradi tega lahko dovršil samo osnovno šolo, po šoli pa si je moral takoj začeti služiti kruh s svojimi rokami. Vse svoje znanje in vsa kulturna obzorja pa si je pridobil na večernih tečajih, ki jih je posečal s pravo žilavostjo. Svojo kariero pa je začel v . . mmm GERALDINA KATT (UFA) nekem hotelu kot lift-boy, za tem pa je po vrsti absolviral celo rajdo poklicev, ki si jih človek more sploh predstavljati. Bil je delavec, mizar, uradnik, vojak, natakar, poulični prodajalec, pevec v baru, gledališki gralec in kočno režiser. Do vojne je bil v Angliji, po vojni pa se ni več vrnil v domovino.. Ko je prišel kot angleški vojak na francosko bojišče, se je tam spoznal z ameriškimi vojaki, ki so ga tako vzljubili, da so ga po končani vojni povabili s sabo v Ameriko. V' Ameriki je Rens nadaljeval svojo burno kariero, ter se končno pred dobrimi desetimi leti. posvetil gledališki umetnosti. Najprej je bil statist, potem igralec ter končno režiser v neki znani gledališki skupini. Docela od začetka je za- čel tudi takrat ko je prišel v Hollywood. Od navadnega. statista, 4o. filmskega,- zvezdnika je vodila težka in naporna pot. Claude Rens jo je prehodil v petih letih. Mali Tom Kelli, junak filma »Pustolovščine Toma Savijera«, se lahko zahvali za svojo odkritje razpisanemu natečaju, ki so se ga smeli udeležiti vsi ameriški dečki. Tako je bil izmed 25.000 dečkov izbran siromašen malček, ki je bil do takrat samo docela brezpomemben šolarček neke newyorške predmestne šole., Olivia de H a vi lian d, drugače književ-nica in, slikarka, je postala filmska igralka prav tako samo zaradi golega slučaja. Ko je prišla pred štirimi jeti docela slučajno v Holly-wood, ni niti malo slutila, da bo veliki režiser Maks Reinhard, ki je prav takrat končal vse predpriprave za syoj veliki film »Sen letne noči«, odkril v njej svojo Hermijo. — Te dni jo bomo videli v Mariboru v filmu »Antonio Adverso«. VVilliam Powell - »lean, baroničin sluga" \Villiam Powell. ki kreira; v filmu »Jean — baroničin sluga« 20-th Century Fox produkcije slugo,, je prepotoval in se prevozi 17.000 kilometrov po kopnem ih vodah, da je spoznal, da so Si sluge po vsem svetu podobni kot orehi drug drugemu. Ko je W. Powell zvedel, da bo igral Jeana, baroničinega slu-go.’si je vzel dopust, sedel na parnili-ter odpotoval naravnost v Budimpešto, kjer je začel' študirati vedenje tamkajšnjih slug. Bil pa je nemalo-razočaran, ko je videl., da sluge v Budimpešti prav tako servirajo in Dr a v tako liodijo kakor slugt po vseh prestolnicah sveta. , W. Powell prippveduje, da je imel v Budimpešti mnogo prijateljev, ki so pustili, da je stikal, kjer koli. je le mogel za slugami, ven 4ar pa. ni zvedel o slugah ničesar več, kar je že videl-na- svojem prijatelju Arthurju Trea-cherju. V' filmu pa bo publika kljub temu videla dovršenega slugo, kakor ga je. ustvaril W. Powell. Režiser je enostavno izrezal iz filma vse scene, v katerih razbija slavni igralec stole in posodo; kar je ostalo. t>a prikazuje v filmu perfektnega slugo — Jeana. Film je izdelan po rokopisu Ladislava Buš Fekeleja. Po\vellova partnerica v filmu pa je sedanja njegova žena Annabella. katera je * ' " v teni filmu dokaj prikupna. V bistvu pa je iilm neke vrste satira - s socialnimi senten- cami. Profesor Mamlock II il NAJVEČJI PRODUKT SOVJETSKE FILMS KE UMETNOSTI JE POSTAL ŽRTEV NEMŠKO-SOVJETSKEGA PAKTA fesorja na berlinski vseučiliški kliniki, ki je zgradil vse svoje življenje na. doktrini hrnna-pitete in na ljubezni do bližnjih. Tako je po nekemu mu ga funkcionarju Gestapa- M ifVp] niso . pustili pri miru. viac Ko s0 da is ds, ulicah z napisom na hrbtu, da ga privezali na balkon na kinuK> ..^-.t v svet: »Pojdite in ubijajte se Ij:m, starce in otroke! Nagradili vas Preganjajte učenjake, uničujte nf< . ^ dfla U, Taksen i? m njihova filma. V filmskem oddelku Sovjetske ^ p- veliki svetovni razstavi v kazovali film Kot taKssega g» in.r- ■gam humanistična kritika. n_^s0^ # kot višek sovjetske! - „ umetnosti. Kot takšnega ga ,e 11 - ■- -=■ :umanističiia ki novov-™ so začeli vrteti po vsem svelxJ0vati ^ svetovna Pred dobrim pol letom je bil v moskovskih filmskih ateljejih dovršen antirasistični film »Profesor Mamlock«. Film je prikazoval trpljenje in razočaranja-nekega židovskega 'pro- * IWM‘MWvV,V.'vvV «V/\A^»*wVs/v,v'>AAAAAAAAAA<*«X/nAAVv'AAs/v' . 1 šli v Francijo. Čez tri dni _ pa Gilanovi brzojavili Sherifovim- V f mo vam vaše otroke, pošlji*0 ;; svoji zdravniški dolžnosti 'rešil tudi življenje tres!« • ' pač., kjer so ljudje vajeni sposi pravnost med plemeni... . pf Takoj po podpisu nemško-soviet = ^-pita pa so film odstranili- iz svet°'’i . ^ ¥ ške razstave. A ne samo to! • m0sltO'' vrtijo film še danes v Londonu, J ^<0 ska cenzura prepovedala uadal.«a{^ Predvajanje — v Rusiji! TsmP°ra f. Nov bolgarski film. Bolgars!K w0inift produkcija, ki jc doslej še preceJ ^ je te dni izdelalat nov film pos\ j Jo11’ garski armadi. Scenerijo je naPJ^ici š|f' Grejov. V filmu sodelujejo kot !S.iJ dališki umetniki bolgarskega J , «1 gledališča v Sofiji. Osnovna mI,;nv..f^' je' izražena v ljubezni do do mo} ^ p prikazuje ljubezen dveh Lnladiu ju nasiino loči vojna mobilizacij-poln razburljivih vojnih scen 'n ljivih okolnosti, ki pa napos}®1° S| združijo v sreči oba mlada c f. Hugojevi »Nesrečniki« v fitau.-J“jP tury-Fox je izdelal v kratkem ca široko javnost pomembne filme. » ' j e no mnogo pripornog st° rr francoske prestolnice-velik». bila nameščena diopostaja, ki je po®1 ■' vsem svetu fiVl' Leteče ribe so zelo r® orjili« H- pa se tudi v Jadran - , pe ^ f katere imajo tako ^ # lahko polete po zra-K v Mč Lil' boru dne 16. IX. 1939. ^8°^ rrrnrfnirffir Inje v Mi za časi in veličino Poljske Junaštvo velikih in stavnih Poljakinj, ki so se borile za usodo svojega naroda ■na noliaVorr-, plemiških deklet v tujini, kjer se navze v‘na velik,*u\^P^s^e8a naroda je zgodo-_ o°jev, ki jih je bil često proti sovražnikom. Tudi se- 5fvm^;s Revami113 Po!jske Proti Nemčiji je na ^varia hai 1?z.v°ia dogodkov, ki jih I med zah PoIjsI<&ga naroda na me- ^or^ved -° 'n Vz'10<^n0 Evropo. In Udeia ^ *uci' sedanja vojna pri- tere, .« ^udo poljske žene in makovi mniip1^10 1a Padai° na frontah nji-*tavijene v ^ s'n°vi, tudi same so izpo-^SaJcj že«- Setn 8r°zotam moderne vojne. 23 ne&L"1 lna^er' mora biti srce v gro-*> ovo usodo njenih dragih. JE^V ROKI ob strani MOŽ, BRATOV in sinov *0Ro t feeaS1uVne8a P0liskega romano-•»©nrika Sienkiewlcza “fj^vijejjj! zenski bojni oddelki, ki so v0J so biiPPDSt'. za Svol3°do domovine. iai!5*1 vt)ro*M?^a*<'nje vfidno. V mnogih so se junaško postav-roki na stran svojih 'V7 Preteklo« 5 * 't in sinov. Posebno so sode- iije Tjp7 ,pri mnogih vstajah proti opisal 2lntznane P°’jske iunaki-v d štefan * ZIV0 ve!iki PoIiski P>-«!«• ri nip»,_ .ro'rns'ki v »Zvesti reki«, je Je ^taša £nito Poljsko dekle reši in 4 \71 ®,a Pre8anjajo kozaki. To ,zmed neimenovanih. Ji f^ABELA CZARTORYSKA Fito!ike Suge Ie‘a ,83°' 'e Pa naPra' jiVi ^^ka, sv°_jemu narodu Izabela j«vJe Urediia k S,v?Jem posestvu v Pu- ,4lfoe’ ^enem ? n,®nico za ranjene bo- '"bije. be8uncev)C Pa bi! njen dom zb!" 2an Vs*a^ev- Po njeni za- ^ u* akeiip Ctf.te in uresničene mno- Ne'!2i p°>js.kWa s„° P°Zneje odločak z«nske <^a naroda. Po zlomu majo tujega duha. Terjala je, da se vzgajajo Poljakinje, doma in v narodnem duhu. Pomen tega romana je bil toliko večji, ker je izšel leta 1816., ko je bil pritisk tuje sile na Poljake največji. O tem romanu je napisal tedaj neki poljski pisatelj: »To dragoceno delo mora stati na prvem mestu naše slovstvene zgodovine, ker je pr- vi pojav te vrste v plodonosnem delu naših pisateljic in pisateljev.« VZGOJITELJICA POLJSKEGA NARAŠČAJA Poljakinja Narcisa Zmichowska je pričela po svojih narodnih načelih vzgajati poljski naraščaj. Rojena je bila leta 1819., v času največjega pritiska. Prištevali so jo s polno pravico med največje tedanje poljske zanešenjakinje. Bila je tudi prva, ki je terjala sodelovanje poljske ženske v javnem življenju in njeno popolno enakopravnost. Vendar so se njene zahteve v marsičem razločevale od onih zahodnih bojevnic za ženske pravice. Napisala je tudi zbirko pesmi »Wolne chwili Gabriel-li« (Prosti trenutki Gabriele). SLAVNA MARIJA CURIE-3KLODOVVSKA Najslavnejša ženska Poljske, znana po vsem svetu, je pa Marija Curie-Sklodow-ska. Kot mlada dijakinja se je bojevala proti reakciji, ki je zajela poljski narod. Pripadala je mlademu, naprednemu mladinskemu krogu. Brez vsakih sredstev je odpotovala študirat v Francijo, ki ji je postala potem druga domovina. Njen profesor Pierre Curie je postal njen sodelavec in pozneje njen mož. Skupaj z njim je odkrila radij ter njegovo zdravilno moč proti raku. Postala je velika znanstvenica, a tudi dobra mati svojima dvema hčerkama. Toda tudi ko je dosegla najvišjo slavo, je ostala silno skromna. Po moževi tragični smrti — postal je žrtev radija — je postala njegova namestnica na univerzi in je še 20 let delovala na znanstvenem področju fizikalne kemije. Prejela je tudi Nobelovo nagrado za znanost. Med svetovno vojno je napravila poljskemu narodu neprecenljive usluge, a enako velike francoskemu. Poleg teh je vsa zgodovina Poljske še polna drugih velikih, junaških In slavnih žensk, ki so se uveljavile v javnem življenju, literaturi, znanosti itd. Velika gospodarska bogastva Poljske Šele iz podrobnega gospodarskega prikaza Poljske lahko razvidimo velik gospodarski pomen ozemlja, na katerega so sedaj vdrle nemške čete. Poljska je zlasti bogata rudna dežela, in prav rude so tista občutljiva točka, za katero Nem- oi tako silno težijo. AGRARNA RAZDELITEV POLJSKE Poljska meri 37,661.000 ha. Od te površine odpade 18,307.000 ha na obdelovalno zemljo; od tega zavzemajo polja in travniki 16.4 odst., gozdovi 24.1 odst. in ostala zemlja 16.4 odst. 75 odst. vse obdelovalne zemlje pripada malim kmetskim gospodarstvom, ostalo pa tvorijo veleposestva. Poljska je bogata agrarna država, zlasti so velike količine njenih žitaric vseh vrst, dalje sladkorne pese in raznih agrarnih industrijskih surovin. Številna je tudi poljska živinoreja (10 milijonov goveje živine in 3,000.000 ovac). POLJSKA - TRETJA PREMOGOVNA SILA V EVROPI Mnogo važnejša pa je Poljska zaradi svojega rudnega bogastva, kjer je črni premog (antracit) na prvem mestu. Premogovni zakladi v Evropi znašajo po statistiki nekega poljskega strokovnjaka v posameznih evropskih državah naslednje (v milijardih ton v odst.): Nemčija 235—30 odst., Anglija 189—24 odst., Poljska 179—22.8 odst,, evropska Rusija 57—7.5 odst., Francija 31—3.9 odst. in Belgija 11—1.4 odst. Po tej presoji je torej Poljska, kar se tiče premoga, na tretjem mestu v Evropi. Letna proizvodnja premoga znaša okoli 40,000.000 ton. Sam premog predstavlja 26 odst. celokupnega poljskega izvoza v vrednosti okoli 300 milijonov zlotov letno. Poleg tega proizvaja Poljska letno 1,500.000 ton koksa, od tega za izvoz 200.000 ton. BOGATA NAFTINA LEŽIŠČA Pomembno mesto zavzema Poljska tudi v proizvodnji nafte. Na severni strani Karpatov se v dolžini okoli 400 km nahajajo zelo bogata nartina ležišča, katerih rezerve se cenijo na okoli 300,000.000 ton. Središče poljske naftne industrije je v Boryslawu, kjer je osredotočeno 74 odst. naftine proizvodnje. Poljaki so doslej črpali to svoje največje bogostvo v zelo skromni meri Šele v zadnjih letih se je ta industrija nekoliko modernizirala, zaradi česar je tudi proizvodnja rasla iz leta v leto. Sedaj znaša letna proizvodnja nafte od 700.000 do 900.000 ton. V tej industriji je zaposlenih okoli 20.000 delavcev. ŽELEZO, CINK, SVINEC Železna industrija Poljske je v glavnem osredotočeno v pokrajini bivše ruske Poljske. Železno bogastvo Poljske je silno. Železna ruda vsebuje izredno vi- sok odstotek železa (38 odst.). V tej industriji ima Poljska 11 visokih topilnih peči in 28 topilnic za izdelavo jekla. Letna proizvodnja surovega železa znaša okoli 300.000 ton, jekla pa okoli 1,000.000 ton. V proizvodnji cinka je Poljska v Evropi na prvem mestu, v proizvodnji svinca pa na drugem. Mesečna proizvodnja cinka znaša nad 2000 ton. Poleg teh rudnih bogastev so v Poljski tudi močna ležišča kamene scvli, ki je Poljska proizvaja letno nad 6,000.000 ton. Ta solna ležišča se nahajajo pri Lvovu, okoli Poznanja in v Gor. Šieziji, kjer pa so še zelo neizkoriščena. Močna je Poljska tudi v svoji tekstilni industriji, katere središče se nahaja v Lodžu. kjer je do 80 odst. vse poljske volnene industrije. NEUSPELA PODKUPNINA Najbolj priljubljena jed švicarskega pisa- telja Gottfrieda Kellerja so bile jerebice. To človeško lastnost je nameraval izrabiti za svoj uspeh tudi mladi in nadobudni pesnik v Zurihu. Pisatelju je poslal v dar dve mladi jerebici. Koj naslednjega dne pa ie že prišel k njemu z velikim svežnjem rokopisa, ki ga je hotel prebrati pred pisateljem in zvedeti njegovo sodbo, čim je Keller ugotovil, zakaj prav za prav gre, je odhitel v kuhinio ter prinesel obe jerebici. Prožeč jih mlademu pesniku pravi: »Odnesite seboj svoii jerebici. Nikakor nočem na tako težak način zaslužiti današnjega obeda.« ■Ufo, " zmag; D?, aro SislaPreSt°l liuh^’ k' S° P°staviIi na % *Va PonjaL "I103 Katarine Velike, 0 j2 n vJ?.ke£a> se je Czartory- S« č* msJJ,6;;*? živi«“ia-za- SNraii #ta»avHa L • J11, Prosvetni de- tild) domačJ ? Jc 'e> tovarne, or-%n ’,^a ima pn|9 ,rt itd- Njena zasluga 'byj| 1 io je J,&ka znamenito zbirko yiW. dila V znanem dvorcu tv^A Hci C^i ji , " PISATELJICA b*4 C^rtnai,a iI1P^maSal-i njena hči, ki je ViVi Pol ?ryska p ana PisateM'ca Ma- V ki *olnZartoryska je napisala m je fJ- ',Tla naslov »Mal- ”aravea J%ebnn tala tedan|e družbeno «• J10 fcrnsnj s,, v rt]ert 6pi. z asti bičala vzgajanje Mati božja čensfohovska - »Kraljica Poljakov" čenstohova je mesto s 100.000 prebivalci tik ob poljsko-nemški meji. Gospodarsko je čenstohova pomemben industrijski center. Vendar pa ni slavna zaradi svojih številnih tovarn ampak zaradi bližnjega grička Jasne gore, na katerem je samostan. V tem samostanu je mala kapelica, ob kateri so kasneje sezidali prekrasno baziliko, v kateri je spravljena čudotvorna podoba Matere božje Porodnice, ki nosi od cerkve dovoljen naslov ^Kraljica Poljske.« Vsem Poljakom ie ob molitvi svet zaključek: »Kraljica Poljske, moli za nas!« čenstohovska božja Porodnica je vsakemu Poljaku največja svetinja, mesto Čenstohova pa sveto mesto, kamor so prihajali iz cele Poljske bogatini in siromaki prosit božje pomoči in odrešenja za svoje grehe. Samostan na Jasni gori je bil zgrajen leta 1382. kot prvi samostan v Poljski. Osnoval ga je knez Vladislav iz Opola (mesto v sedanji nemški Šieziji), kasneje pa ga je izpopolnil in dogradil slavni poljski kralj Ladislav Jagieonski. Ustanovitev samostana je v zvezi z naslednjo mično legendo: Knez Vladislav Opol-ski, ki je bil takrat namestnik carske Rusije, je v dneh, ko so Tatari oblegali poljsko trdnjavo Belsko, molil pred podobo Matere božje, naj ona odvrne napad besneče tatarske drhali. V odločilni bitki je po naključju neka tatarska puščica zadela tudi božjo podobo in jo predrla. Poljaki so takrat premagali Tatare, pobožni knez pa je hotel spraviti čudežno podobo Matere božje na svojem gradu Opolu v šlezij. Ko se je vračal z bitke proti domu mimo čenstohove, se je nenadoma ustavil na mestu voz ter ga ni bilo mogoče z nobeno silo premakniti. Knez je stopil z voza i snet pomolil nred božio podobo. Kak?** » snu se mu je prikazala Mati božja Porodnica in mu velela, naj jo pusti v Jasni gori. Po nalogu kneza so sliko namestili v leseni kapeU. Kasneje so prišli z Madžarskega menihi, ki so čudežno podobo prevzeli v_ svoje varstvo. Knez Vladislav pa je iz hvaležnosti pričel na Jasni gori graditi samostan. Samostajn je skozi vso dobo poljske zgodovine užival največje privilegije poljskih kpsflrm- ftf&ij ie ’z čistega zlata in okrašena r. 2.366 briljanti, 2.208 rubini, 215 biseri, 81 smaragdi in 30 zefiri. Jasnogorski samostan je tekom stoletij doživel se več katastrof, napadov in požarov. Zadnji požar, ki je bil 1900. leta, je popolno-nia uničil zvonik. Med svetovno vojno je bil samostan z baziliko vred izpostavljen napadom. Ruske'čete so imele takrat vrh zvonika čenstohovske bazilike svojo opazovalnico, ki so jo hoteli Nemci na vsak način razbiti, pa so ta načrt iz spoštovanja do velike slave čen stohovskeera samostana opustili. Po svetovni vojni so Poljaki z veliko ljubeznijo popolnoma obnovili samostan, ga polepšali in napra-vili za sVOjč narrtdho svetišče. Kaj pa bo s samostanom in čenstohovo v bodoče, o tem lahko danes samo ugibamo. Zanimivosti ZgoMna človeštva je zgodovina vojn V 3500 Setih Je ž>ve2o človeštvo samo 268 let v miru in brez krvavega klanja Angleški zgodovinar Robert Gushiiig se je lotil težke naloge, da izračuna, koliko let je človeštvo v doslej znani zgodovini dejansko živelo v miru. Po skrbnem preračunavanju je ugotovil, da so leta miru neverjetno maloštevilna nasproti letom vojn. Izračunal je namreč, da je bilo v zgodovinski dobi 3500 let samo 268 let miru. Seveda v ostalih letih niso bile vojne po vsem svetu, ampak večinoma le med posameznimi narodi ali državami, toda to nikakor ne spreminja dejstva, da je vojno stanje v zgodovini »normalno stanje«, ne pa mirovno, kakor bi kdo utegnil misliti po naših modemih pojmih. Nadaljujoč računanje je drugi angleški profesor, Thomas Murrey, ugotovil, da so tri četrtine vseh vojn nastale v tretjem ali četrtem četrtletju, t. j. ob koncu poletja ali na jesen. 14 odstotkov vojn se je začelo spomladi, ali v začetku poletja, in samo 8 odstotkov pozimi. Tudi v našem stoletju skoraj ni bilo leta brez vojne. Najprej je bila burska v Afriki, potem rusko-japonska, razne turške, dve balkanski, svetovna vojna, lokalne vojne po svetovni vojni, poljsko-ruska, urugvaj-sko-bolivijska, kitajsko-japonska, italijan-sko-abesinska, španska državljanska, dru ga japonsko-kitajska. rusko-japonske praske in sedaj nova evropska vojna. Vse zadnje vojne so nastale že za časa Zveze narodov, ki si je nadela nalogo, poskrbeti za to, »da oborožena sila ne bo nikoli več sredstvo za reševanje mednarodnih sporov«! človeštvo je nepoboljšljivo. Vojna vihra ob mejah Luksemburga TEŽKI DNEVI MALE DRŽAVICE N A TRIMEJI FRANCIJE, NEMČIJE IN BELGIJE Tik ob mejah male vojvodine Luksemburg spet grmijo topovi. Luksemburžani, dasi jim je zajamčena vsestranska nevtralnost, preživljajo težke dneve, ko trepečejo v negotovosti za usodo svojih domov in imetja ter naposled življenja. Bojijo se, da bi se ponovil primer iz avgusta leta 1914, ko so tuje čete okupirale državico, ki je ječala nato do konca svetovne vojne pod težo vojne vihre. Vojvodina Luksemburg meri nekaj nad 2580 kvadratnih kilometrov ter ima okoli 300.000 prebivalcev. Po ustavi sta nemški in francoski jezik enakopravna, vendar pa v občevanju prevladuje francoski, zadnji čas v precejšnji meri celo angleščina. Poglavar države je vedno najstarejši potomec dinastije Nassau. Predsednika vlade in njegove generalne direktorje, kot se imenujejo luksemburški ministri, imenuje krona. Za svoje poslovanje pa odgovarjajo parlamentu. Prav tako imenuje krona tudi senat. Zastava državice Luksemburg je rdeče-belo-mo- Blokada Dandanes često čujemo in čitamo besedo blokada, zlasti v zvezi s sedanjo vojno med Nemčijo, Anglijo in Francijo. Blokada je vojno sredstvo, ko se v času vojnega stanja tesno zaprejo vsi pomorski dohodi v pristanišča in k obalam sovražne države. Namen blokade je v tem, da se sovražnika čimbolj oddvoji od ostalega sveta ter se mu prepreči vsa pota, po katerih bi dovažal surovine in druge življenjske potrebščine. Pravila blokade je določila pariška deklaracija o pomorskem pravu 1856 in londonska izjava 1909. Nevtralni parniki, ki skušajo prebiti biokadni pas ali se kakor koli prebiti do sovražnikovih obal, se zaplenijo. Vsa privatna imovina sovražnikovih državljanov, ki se zapleni na morju -kakor tudi nevtralni parniki s tovorom vred, se imenujejo s francoskim nazivom »pris«. Poglavitne točke blokade: 1. Država, ki vrši blokado, mora to blokado objaviti,-2. o blokadi se obvestijo vse nevtralne^ države. Nevtralni parniki, ki iz kakršnih koli razlogov niso mogli izvedeti za blokado, ne morejo postati »pris«, ampak jih blokadna sila samo ustavi na poti v luko, ki je blokirana, 3. za uspešno blokado je potrebno močno vojno bro-dovje in ostala vojna sredstva. Ker Anglija 1909 ni hotela ratificirati londonske blokadne izjave, ni uspel poskus, določiti točno pravno stališče do »prisa«. Posamezne države so zaradi tega izdale različne odredbe glede blo-kadnega postopka. Sedaj sta Anglija in Francija blokirali Nemčijo. dra (»kakor hrvatska). Vojna sila Luksemburga je sila skromna. Sestoji v celoti iz ene same čete do-brovoljcev, ki šteje 170 vojakov in 6 oficirjev, kot dopolnilo je še močnejša četa orožnikov, 225 mož in 11 častnikov. 1881 je brla ukinjena splošna vojaška obveznost. Luksemburg je tekom stoletij često menjaval svoje gospodarje. Običajno je veljal ob različnih razračunavanjih in mirovnih pogajanjih kot nekaka dota, ki je prehajala iz roke v roko. 1867 bi kmalu prišlo med Francijo in Prusko do vojne zavoljo Luksemburga, ker je hotel Napoleon III. odkupiti od nizozemskega kralja Luksemburg ter ga priključiti Franciji. Bismarck se je tej nameri uprl z vso silo. Vojna napetost se je še isto leto (11. maja 1867) likvidirala z londonsko pogodbo, ko je bila Luksemburgu trajno zajamčena nevtralnost. Do leta 1890 je bil Luksemburg v personalni uniji z Nizozemsko. To leto pa je izumrla nizozemska veja oransko-nasavskega pokolenja in na prestol Luksemburga je prišel vojvoda Adolf. Z njegovim sinom Viljemom je pa leta 1912 izumrla moška veja Nas-saucev. Prestol je zasedla vojvodinja Marija Adelhajda, ki pa se je 1919 odrekla prestolu v korist svoje mlajše sestre Šarlote, ki še danes vlada tej mali državici. Saarbriicken in saarska oblast — Slišiš, prijatelj, kam pa tako dirjaš? Saj vendar veš, da te daljnogledi varajo. Stvari prinesejo hudiča blizu ... Sedanje francoske operacije proti Nemčiji zavzemajo najsrditejši obseg v tako zvan-em Saarskem ozemlju. V časopisju so se celo že pojavile vesti, da je Saar-briicken pred padcem. V njegovi okolici se vodijo težke borbe za proboj nemške Siegfriedove obrambne črte. Saarbriicken je glavno mesto saarskega ozemlja in šteje 200.000 prebivalcev. Leži ob bregovih plovne reke Saare, tik ob francoski meji. Saarbriicken je center svetovno znanega saarskega premogovnega bazena. Vsa pokrajina je popolnoma industrijska. Tu so velike tovarne jekla in železarne, poleg njih tovarne aluminija, sladkorja, tobačne tovarne in tovarne glasbil. Saarski bazen meri 1921 kvadratnih kilometrov in ima okoli 800.000 prebivalcev. Tu je gostota prebivalstva ena izmed najvišjih v Evropi, saj pride na kvadratni kilometer 410 prebivalcev. Na pariški mirovni konferenci je zahteval francoski državnik Clemenceau, 9a se saarski bazen priključi Franciji, pri čemer se je skliceval na meje, ki jih je določil pariški mir 1814, ko je bil Saar-briicken priključen Franciji. Clemenceau je zatrjeval, da živi v saarskeiti 150.000 Francozov. Clemenceau ^ ker se je njegovemu načrtu zej* ^ ameriški prezident Wilson. * ^ saarski bazen ni pripadel Nenw'!> ^ je postal po določilih versajs^Kefa< za dobo 15 let nekakšna ^ pp oblast pod vlado, ki jo je štvo narodov. Izkoriščanje vse...^ ;j-rudnikov pa je pripadlo Francu- ^ mena za uničene rudnike v seve Izredne«* saarsk'„»* ciji. Po 15. letih tega bil 13. januarja 1935 v — . plebiscit, v katerem se je Pre,1 z 90% večine izreklo za Nemčijo- ^ ga marca istega leta pa je bila vs ska oblast priključena Nemčiji- Prvi bombni napa<* iz zraka . ■ no Pariški dnevnik »Excelsiof« )e . ^ ji gotrajnem iskanju ugotovil, kda. ^ izvršen prvi letalski napad iz lX\J$ dilo se je to v bolgarsko-turs ^ 1912. Izvršil pa je napad bolgars ^ nik Milkov, ki je vodil v tej Farmanovega tipa, ki je letelo v brzi.no 100 km na uro. Milkov je sprva vodi! na znano» ^ vo Jedrenje izvidniške polete, s ^ je določal pozicije turških trd. ^ baterij. Obenem pa je z letala m® p letake, v katerih so Bolgari poziv . ^ ke k predaji. Z letalom se je sPu ^ raj tik nad zemljo, tako da so S ^ častniki obstreljevali iz sam ^ Ljudstvo je takrat prvič vide|0 , ^ Polastila se ga je silna groza P ^ nenavadnim ptičem ter je pri*e na vse strani. ,£$ Dva dni po teh izvidniških P ^ je Milkov spet dvignili nad tursK ^ janke ter jih bombardiral. Nam*? ^ ^ je imel običajne granate, ki jih ^ pa'! wi4U4VUiWU16U, - - (Udi gO friedovo črto, ampak te< \„e, vse moln 1nlzt omiki Luksemburga, kakor je te St[1di <$_ male luksemburške kne: do belgijske meje. . ,avlis IS P{eW°' Maginotov trdnjavskiI P‘ j s0 v $ brez števila velikih Ultr’ll0. ma vse zgrajene pod zane_s.fprf utrdbe so medsebojn° 7; , ^jki meljskimi rovi, raznimi ^ ge ^ V dori. Iz vsake utrdbe P . gl°J? na tajna podzemeljska ^ vrJarjti^‘ francosko ozemlje. Do nj$ka fraucosko-nnglcška zaV,m NeIIlCU ' svoje vojne operadje prod Lfjiftoru 'dne 16. IX. 1939 »V e č e r n I k« Stran 13. Anglija lahko postavi vsak čas na bojišče 2 milijona odlično izvežbanih Indijcev n°st ans:!1'?^ knezi so izjavili svojo vda-sariu ^raliu in indijskemu ce- lovljei,a fr1- S tem ie Angliji zago-°Jska, ki je noben sovražnik ne bi ' so 111 vojaki. ^ e nie v at i. Indijci so, ka-. ez°ani jn dobro vodeni, izvrst- v°jaki nil e čete Pa predstavljajo stav in\m^na Sikh, ljudje orjaških poltem lerieulske nroči, ki veljajo ob- I "najboljše strelce na svetu. Že mmav- ??radŽ; ■* Dhiraj Bhupindra Singhji, ki 16 ^1 .ar ’n^'jske države Patiala, ^|i Dri. '°le smrti pred nekaj leti naj-i6 le on H AnStežev. Na svoje stroju ^7!* me(l svetovno vojno poik siib Kn;f:ia,.0v’ ki se je boril na evrop- k°j»ščih pod angleško zastavo. lev) izpričuje <7 POme!ni •srabrost in moč. Ko so vpadli v Indijo mohamedanci, so pripadali Sikhi miroljubni kasti brah-manskiiih svečenikov, po tem vpadu s«1 se pa polagoma spremenili v bojevite vojščake in so prav oni bili tisti, ki so zaustavili mohamedansko invazijo. Angleži jih radi uporabljajo kot policaje ne samo v Indiji, ampak tudi po drugih kolonijah okoli Indijskega oceana in v ostali Aziji. Kitajci imajo pred njimi tak rešpekt, da titulirajo tudi najmlajšega bradatega Sikha s »plemenitim starcem«. Sikhi se tudi zelo naglo množe. Leta 1934. jih je bilo 4 in pol milijona, sedaj pa so narasli že nad 5 milijonov. Za časa svetovne vojne so se posebno izkazali na Galipolskem polotoku. Anglija lahko sestavi vojsko pol milijona teh velikanov. Drugo bojevniško indijsko pleme so Gurkasi Ti morejo dati nad milijon vojakov. Gurkasi so po rasti dosti manjši kakor Sikhi, zato pa niso nič manj žilavi in zelo okretni. Kljub malim telesom so tako močni, da morejo nositi tovore, ki za trikrat presegajo težo, kakršno zmore človek iz Evrope. Zelo so hladnokrvni in mirni, nenavadno disciplinirani in v bojih na goratem terenu se zde naravnost nepremagljivi. Kadar so v svetovni vojni dobili ukaz, da morajo braniti kak položaj, ko ga branili tako dolgo, dokler niso padli vsi do zadnjega. Njihova posebna spretnost je metanje nožev, ki jim pravijo »kukri«. Njihova slabost pa je v tem, da navajeni na himalajsko podnebje, le težko žive v indijski nižini. Končno razpolaga Anglija še s tretjo indijsko vojsko, sestavljeno iz musli- manskih plemen. To so v prvi vrsti Arabci in Turkmenci, ki so pred stoletji vpadli v Rajputano in v osrednjo Indijo. Tekom časa so se močno pomešali z Indijci, so pa ohranili neokrnjeno dalje svojo bojevitost. Posebno uporabljivi so pri naskokih, in kadar so prepričani, da bodo zmagali, se bojujejo kakor tigri. Ako so pa premagani, žal ne pokažejo stoične vztrajnosti Sikhov in ne divje samogla-vosti Gurkasov. Med muslimani so najzanimivejši pripadniki plemena Patau. Njihovi predniki so prišli po vsej verjetnosti nekoč s.severa, kar dokazuje njihova visoka rast, modra barva oči in plava las. Po značaju so veseli, se radi smejejo, a se težko podvržejo disciplini. Za časa nekega pohoda v Veziristan je bila neka britanska četa stalno pod ognjem nevidnih sovražnikov. Neki Patau se je nenadoma tega naveličal, vstal in odšel. Kmalu je sovražno streljanje prenehalo. Ko se je vrnil in so mu čestitali k uspehu, se je zasmejal in odgovoril: »Saj ni bilo težko. Vodja čete je bil moj stric. 'Spoznal sem ga po glasu njegove puške.« Nazadnje je treba pa omeniti še Raj-ponte, ki se odlikujejo s tem, da morejo prenesti tudi najbolj nezdravo podnebje. Na svojih kamelah preidejo najnevarnejše klance in soteske. Ko je v prejšnjem stoletju general Napier napravil pohod proti Abesiniji. mu je zadostovalo 12.000 Rajpontov in 600 slonov, da je pri Magdah popolnoma porazil 100.000 vojščakov neguša Teodora. Skupaj z njimi razpolaga Anglija z izvežbano indijsko vojsko 2 milijona mož, ki jo more vsak čas poslati na katero koli bojišče. Dežela diamantov in zlata fe' tornfnin0^11.0511 z Nemčijo ie tudi an-nrr!sa -*užnoafriška Uniia, ki ima &£? nePfi)lvalcev- Večino prebivalstva !o v Vejj i0peici (77%) med njimi kot ^fentoti in Bantuji. Evropejci h£nlšmi (29%S>- Evropski del pre-*4 i, Šum-,, ? a v slavnem dva naroda: >4v .'{j 550.000 Angležev. Mimo te- . WUČni Afriki okoli 100.000 Židov kn « iaJj J N telr? Jemcev. Prebivalstvo se v tej — — ..................... Ust naglo množi, poleg tega pa na način povečujejo število mno- ■Ufita.Sbh c ,lz. Ieta f999 imenuie angleški % Irct. generalnega guvernerja za Ta imi1110: Quverner je kraljev na-^ minis(re, ki so za svoje 8 im Parlainentu. Parlament tvori o brj^^joienuje guverner. 32 članov .;eSa »Htn-iT. V,U“JC guverner. ciauov rt- .K1 državljani moškega in žen cJŽrtHta (i,,?’“na iezika sta angleščina in iVlta).V“20afriSki dialekt holandske- , 'mio! VeZnoM!U^u v°ine velja splošna vo-^ od 17 do 60 leta sSiilS ko aV iužni Afriki k Pričela A Kap. v j, Angleži zasedli holandsko jJbvjiMih Burov”-- !0'andskPl kolonistov, se je takrat izselila in so .'“tl , 'CC Sanin.i T izacnia m su °svr>jiii A*01,1"!' republik. Republiko So!!!!* in fr Al,2cži 1843. leta. Oranska so “32!, sta oataIi samostojni 1 zedinili vse male repu blike južne Afrike, ki so jo uredili no vzorcu Kanade. V svetovni vojni so oktobra 1914. poskušali nekateri burski generali, ki so bili naklonjeni Nemcem, ustajo, ki pa ie bila zlom- ljena. Po svetovni vojni je dobila južnoafriška unija mandat nad ozemljem nemške ju-gozapadne Afrike. 1924. je prevzel vlado Unije general Herzog, voditelj nacionalističnega gibanja Burov. Herzoga, ki ie bil proti vstopu Južnoafriške Unije v vojno proti Nem čiji, je sedaj zamenjal kot predsednik vlade polkovnik Smits. Unija je prekinila z Nemčijo poslej stike in stopila z njo v voino stanje. Najmanjši kontinent sveta Avstralija je eden izmed glavnih sestavnih delov velikega britanskega imperija. Kot peti kontinent meri 7 milijonov 703.850 kvadratnih kilometrov. Zaradi nekaterih geografskih in klimatičnih okolnosti pa je le redko naseljena. V celoti šteje nekaj nad 6 in poli milijona ljudi. Večina je priseljencev, domačinov, pravih Avstralcev, je jedva okoli 60.000. Glavno mesto je Canberra, ki pa je malo pomembno mesto s komaj 8000 prebi- valci. Velika in gospodarsko pomembna ter trgovsko pomembna pa so mesta kot Sidney, Melbourne, Perth itd. Avstralija je v glavnem poljedelsko-živinorejska pokrajina. Najpomembnejša izvozna predmeta sta žito in volna. Do pred nedavnim je bila vojna sila Avstralije 'silno neznatna. Njena suhd-zemna armada šteje kljub splošni vojni obveznosti okoli 30.000 mož. Mnogo važnejša je njena mornarica in letalstvo. Po letu 1934.' je pričela vlada z veliko (intenzivnostjo izvajati svojo pomorsko in zračno oborožitev. Danes tvori vprav avstralsko letalstvo najvažnejšo postavko v državni obrambi. Suhozemna vojska pa je bila večinoma motorizirana. V pogledu oborožitve državne obrambe se je Avstralija popolnoma osamosvojila z lastno oboroževalno industrijo. Zgrajene so bile velike tovarne za munieijo, orožje in letala. Kot znano, je Avstralija solidarno z Veliko Britanijo napovedala vojno Nemčiji. Trenutno J: ni znano, kako bo Avstralija vodila borbo proti Nemčiji na strani Anglije, verjetno pa je, da bo glavna njena pomoč v letalstvu in pomorskih oboroženih silah. V še večjo pomoč pa bo Avstralija zaveznikom s svojimi življenjskimi potrebščinami, žitom in podobnim. Novi Zeland Nova Zelandija je otočje v Tihem oceanu. V glavnem tvorita Novo Zelandijo dva velika otoka, južni in severni, in še nekai manj pomembnih otokov. Nova Zelandija je bila Ev-ropcem odkrita v 17. stoletju. Raziskaval pa je to otočje slavni Anglež Cook. 1840. so otočje osvojili Angleži in ga napravili za svojo kolonijo, kar je bila Nova Zelandija, dokler je niso pred nekaj leti dvignili v do-minion. Nova Zelandija meri nekai nad 269.000 kvadratnih kilometrov in ima milijon šest sto tisoč prebivalcev, od tega pa jedva 70.000 domačinov, Mavrov, ostali so sami priseljenci. Glavno mesto dominiona ie Wellington, ki šteje 120.000 prebivalcev. V gospodarskem oziru je Nova Zelandija pomembna zlasti zavoljo svoje odlične živinoreje. Poleg drugih dominionov je tudi Nova Zelandija v soglasju z Anglijo napovedala vojno Nemčiji, kar je novozelandski oarlament soglasno odobril. — Tri sto kosmatih! Glej jjh spake! Prav gotovo so mi dobavili še sveži les, zdaj pa imam teater... 4!1* WrtmaloaziiskJl N,enlčlii »aPovcdala i ^ k-rv 110 vinr? kraljevina irak* ki bo i/ 'e nenavaa v gospodarskem ksn'ill6°dvisnn t”0, b°2ata Pokrajina. N De , °dnošaui evina' ki pa ie v v6 vSo tonske inti.5 An,slii°’ ki ima tu %HDo*Ori^0potamiio n-6"' /lk obseKa sko' *twa|* c krvavV LJe bi,a skozi vcko‘ C °b!ast ventbo3ev- Lcfa 1534 ic Pa so kih turškega cesar- iiaj;• V 19 ,nieni vladarji dokaj I1* tš "9 zanfm se i« »ričela za V1?* Dotn°kraiina i,dPi Allfil‘ia> saj pred-htr^u ‘ angieCM .a 0 Prirodno suho-nalete i mpeni v Indijo. Ob W' drun!e,Ce- V it' (na izredno bogate p®trnM i® uast^ velikih kapitali- &■ To bSfc °80rčet.a borba za |' ! Aitgliia n le s spretnimi poki rak po svetovni volni I, 5s le tf.’. ki d, , tnandat,, syctovni vojr Vn31 «lo "prav o °A,ast DruStva i C4 kraii*3 193» i! Al|K>ha. Ta o< L hien Jila- )e Postal Irak kvadratnih vojni je na-l'a odnos nc- metrov in ,.a,, . liiona pre- • ki d utiliiona Arab-««arodn;‘t erzifci- Kurdi in še 350.000 «?-*!• Prestolnica Iraka hv. nJ’ »d , 1 uad i-, .Mrdl»iu metre nuliiona ^ruge tLSržav«'”u'uU0 n»„VV * ‘vsu,imca iraaa jStim *k>*att’?ni6z0DoPa ,*ci- lrak le zeln ^r*Či Se ic Š,ih žhn?c ka siolina pa iz- % Jja av(ndar Iraka" r?VCt" Pr°d "C" Rov i brobiKirt az' Sl,lrtl,<) t>°-kotuai t vožnji, prestol je 1 letni sin Feisad. Malajci - mojstri v pripravljanja sirupov TiKo, zahrbtno in strahotno morijo strupene puščice slabotnih Malajcev zadovoljiti zgolj z onemoglim drgetanjem Največji mojstri v pripravljanju in uporabljanju strupov so Malajci. Na lovu se sploh ne poslužujejo drugega orožja kot zastrupljenega trna, ki ga iz cevke pihnejo v žival. Velikanski sloni in nevarni nosorogi padajo, zadeti od takih strelic, kakor muhe na tla, tigru se ne godi bolje in tudi kače razbrizgavajo zaman svoj strup. Kajti strup Malajcev je hujši od njihovega. MAJHEN PIK — IN SLON SE ZRUŠI Malajci ljubijo različno načine lova; če nočejo živali takoj usmrtiti, ampak jo samo omamiti ali pa ohromiti, tedaj samo menjajo vrsto strupa. Mali, slabotni Mnla-jec čepi s svojim pihalnikom za kakim grmom ali na drevesu in pihne strupeni trn slonu v žilo. Velika žival prvi hip te majčkene ranitve ni niti začutila, toda ie v nekaj minutah pričenja strup v krvi delovati. Slon naenkrat obstane, dvigne rilec in trobi od bolečin. Potom ga začne oblivati pot, mala očesca se brezmočno žalostno leskečejo in slednjič se velikan obnemogel zgrudi na kolena. S posebnim strupom mu jo. lovec samo ohromil nožne mišice. KRALJ IJŽI NULE l BOG HROMEČ Na enak način vlovijo tudi kralja džungle, Iv Sle, tigra. Malujec pihne svoj zastrupljeni rn. Nekaj minut za tem sc tiger že one- 111 v takem stanju ga zvlečejo v im ga pustijo ležati in škodoželjno s vesti vas. ______ 0_ r „ čakajo, da se zvčr prebudi. Kajti ko tjger čez nekaj ur odpre oči in ves besen hoče planiti uii svoje sovražnike, tedaj se mora li] in renčanjem. Ker mu strup ni samo prehodno omamil čutov, ampak mu je trajno ohromil mišice. Njegovi brezuspešni napori, da bi se spravil na noge, izzivajo samo škodoželjni zasmeh gledalcev, ki jim je posebna zabava kralja džungle na vse načine dražiti in poniževali. Otroci in stare babnice kriče drezajo vanj, ga brcajo in psujejo. Po dveh treh dneh tiger pogine, kajti napredujoča ohromitev vseh mišic mu onemogoča dihanje in ga zaduši. RIBOLOV Z OMOTICO Tudi pri ribolovu se Malajci ne poslužujejo ne. trnkov ne mrež, ampak samo strupa. V vodo nasujejo belega praška in kmalu sc pokaže polni učinek. Ribe, ki jim je zastrupljena voda prišla v škrge, omedlijo in plavajo ko mrtve na vodi. Tako jih poberejo in zmečejo v čolne. Ribe jedo :yeže ali pa jih posušijo na soncu. Na ta način se cele vasi za dolge mesece preskrbijo z ribjo hrano. Kajti strup, ki mori ribe, je za človeka povsem neškodljiv. MALAJSKA APOTEKA STRUPOV Sirupe pridobivajo Malajci iz rastlin, grmov, dreves, korenin in, gob. V prvi vrsti je tu strupeno drevo ,,upas“, znano pod botaničnim imenom Antlans loxicaria. To drevo rasle na Malaki v velikih množinah. Iz zarez njegovih vej se cedi mlečnat sok, ki ga Malajci prekuhajo v črn-kastorjavo žolico. Ta strup je absolutno smrtonosen, ker povzroči naglo ohromc-nje srca. Sicer pa pozna strup tega dre- vesa tudi moderna medicina kot učinkovito zdravilo proti tetanusu, epilepsiji itd. Zelo se poslužujejo Malajci tudi strupa drevesa, ki mu pravijo „slepo drevo“ (Escoccaria Agallocha). Njegov mlečni sok, notranje zaužit ali v kri vbrizgan, povzroča popolno oslepenje. V ostalem pa iz suhih vej tega drevesa delajo zobotrebce, ki so po malajskem otočju na glasu, da pomagajo proti zobobolu. Neko drugo drevo, ki se odlikuje po krasnem listju in z lepim temnordečim lesom, je drevo po imenu „rengas“. Je tako strupeno, da če se kdo v dežju zateče pod njega, dobi od kapelj, padajočih z vej, zelo skeleče izpuščaje na koži. Iz listja tega drevesa napravljajo Malajci mazilo, ki povzroča strašno kožno bolezen, podobno gobavosti. Te-ga mazilu se radi poslužujejo zlasti, kadar sc noccjo nad ko in maščevali. NAJBOLJ maščevalen SVETU NAROD NA Sploh igrajo strupi med Malajci glavno vlogo pn medsebojnih obračunavanjih. Na glasu so, da so najbolj maščevalen narod na svetu. Zadostuje že majhna beseda, ali celo samo neprijazen pogled, in zamera je ze tu in ž njo maščevanje. Krvna osve-ta pri Albancih ni nič v primeri z malajsko osveto. Tam ima besedo samo pu-Sku, tu pa strupi, strahotni, zavratni, žrtev na peklenski način mučeči strupi. Celi rodovi se tako med seboj uničujejo in iztrebljajo. Neki angleški raziskovalec je dejal o Malajcih: „Ljndjc na Malaki sc sploh samo zalo rodijo, da se maščujejo 1“ Stran 14. loorf »V e č e r n 1 k« V Mariboru dne 16. IX. Pl Start v pokalno prvenstvo 1939-40 V sedmih športnih centrih Ljubljanske nogometne podzveže bodo jutri na devetih igriščih prve tekme za pokal LNP-a. Iz-gteda, da se bo- ta konkurenca ustalila poleg že običajnega nogometnega prvenstva ,ki je poslalo pri nas itak že dovolj enolično, ker se nam stalno predstavljajo ista moštva v kaj malo izpremenljivi formi. Pokalna konkurenca bo prinesla v nogometno gibanje malo več življenja, kajti mogoča bodo presenečenja, ki jih prizadeti ne bodo mogli več popraviti,- S tem bo tudi manjšim klubom dana prilika, da se prerinejo v ospredje. Jutrišnje prva ko- lo bo pomenilo izločitev 11 tekmovalcev, rhorda bo nam že ono prineslo nezaslu-tena presenečenja. Spored je sledeč: V Mariboru: na stadionu ob 14.30 železničar—Slavija, ob 16. 'Rapid—Maribor. V Čakovcu: ob 16. ČŠK—Gradjanski. V Celju: na Glaziji .ob. 15, Olimp—Jugoslavija, ob 16.40 Celje—Atletik. Razen teh tekem so še na sporedu v Trbovljah ob 16. Amater—Hrastnik, v Ljubljani ob 13.30, 15. in 16.30 na igrišču Ljubljane Moste—Grafika, Svoboda—Jadran in Reka—Mars, v Domžalah Disk— Hermes, v Kranju Kranj—Bratstvo, ble in še ena Američanka. Naši mušketirji se že vračajo v domovino. Rusija ima 5 mil. aktivnih nogometašev NOGOMET JE DANES NAJPOPULARNEJŠI ŠPORT V SOVJETSKI RUSIJI RUSKI NOGOMET SPADA MED NAJBOLJŠE V EVROPI O ruskem nogometnem športu se je doslej jako malo slišalo, ker pride malo v dodir z zamejstvom. V zadnjem času pa posveča nemški tisk obširne članke ruskemu nogometu, o katerem pravi, da je gotovo najboljši v Evropi, ako ne na svetu sploh. Tudi tu se je počel razvoj šele po prevratu 1918, danes pa posečajo tekme ogromne množice ljudi. OD 10 MILIJONOV ŠPORTNIKOV JE PO-LOVICA NOGOMETAŠEV Po službeni statistiki ima danes Rusija 10 milijonov aktivnih športnikov, med njimi je_ 5 milijonov nogometašev. Samo v Moskvi je 20.000 verificiranih igralcev. Glavne tekme v moskovskem Dinamo stadionu poseča do 100.000 ljudi. V zamejstvu vzdržujejo Rusi športne sUke le s Turki in s skandinavskimi državami. Nogometaši pripadajo „dunajski šoli“, v zadnjem času so prevzeli tudi W-sistem, ENOTNA LIGA 13 KLUBOV Državno ligo tvori 13 klubov, pri čemer je zanimivo, da v tej enotni ligi tekmujejo klubi, či ji h sedeži so v nekaterih slučajih med seboj oddaljeni 3000 km po železnici, tako da morajo moštva potovati po šest dni radi ene same tekme, to velja na pr. za klube iz Leningrada, ako potujejo v Tiflis v Georgiji. Posamezni klubi imajo poleg seniorskega moštva še I., II., rit.' razred, juniorje, subjuniorje itd., tako da imajo nekateri klubi po 25 kompletnih moštev. Letošnji državni prvak in pokalni zmagovalec je Sparlak iz Moskve, kjer je 6 ligašev. Prvenstvena tablica ima ta razpo, red: 1, Sjiarlak (Moskva), Z Dinamo (Moskva), 3. Metalurg (Moskva), 4. Rdeča armi-ja (Moskva), 5. Lokomotiva (Moskva), 6. Torpedo (Moskva), 7. Dinamo (Kijev), 8. Dinamo (Tiflis), 9. Dinamo (Leningrad), 10, Dinamo (Odesa), 11. Stachanovec (Sta- lingrad), 12. Traktor (Stalingrad), 13. Elektrik (Stalingrad). Kakor kažejo imena, je med njimi mnogo tvorniških moštev. Spartak je daleko najboljši klub v Rusiji ter je tudi edini, ki je doslej igral v Srednji Evropi, in sicer v Pragi proti Sparti in Slaviji. Tudi v letošnjem prvenstvu vodi Spartak, SODNIŠKI IZPITI V MARIBORU Danes in' jutri bodo v Mariboru sodniški izpiti, h katerim se je prijavilo 13 kandidatov iz mariborskega okrožja, pričakovati pa je,, da bodo izkoristili termin tudi še nekateri Celjani. Vsekakor je zadnji 'čaš, da' se' naš močno okrnjeni sodniški kader zopet izpopolni. Izpitno komisijo, tvorijo gg.. Macoratti in Martelanc iz Ljubljane ter Kopič iz Maribora, BALKANIADA JE ZAGOTOVLJENA Grška atletska federacija je v sporazumu z atletskimi zvezami balkanskih držav odločila, da bodo letošnje balkanske igre od 1. do 8. oktobra. Ob tej priliki bo tudi proslava 10 letnice balkanskih iger. Sodelovale bodo poleg Grčije še- Jugoslavija, Romunija, Turčija in Bolgarija. VRATAR SPARTAKA ZIIMELKOW — IDOL PUBLIKE Vratar Spartaka Zhmelkovv je najboljši vratar Rusije ter obenem najpopularnejši nogometaš. V prvi vrsti je njegova Zašluga, da je njegov klub na prvem mestu. Rdeča ajmiija, klub moskovske vojaške posadke, ima pa zato najboljšega srednjega krilca Lyaskovskega ter srednjega napadalca Ka-pelkina, ki sta prava virtuoza v'obvladanju žoge. Isto moštvo ima tudi odličnega levega krilca Fedotova, o katerem piše pariški „FootbalTV da takega fenomena nimajo niti Angleži. On je tehničar in taktik kakor ga le prav redko najdemo. Pa tudi ostali klubi razpolagajo s prvovrstnim igralskim materialom. Rusija ima od lani tudi II. ligo, v tej tekmujejo klubi iz Minska (Bela Rusija), Kasana (Tatarska republika), Erivvana (Armenija),’ Ba-kuja (Aserbejdžan) in Batuma (Georgija). 700 DIJAŠKIH TEAMOV V MOSKVI Razen gornjih klubov tekmujejo v Moskvi dijaki' za Moskovski pokal. V tej. konkurenci., je 150: juniorskih tearuov, a za frvenstvo mesta Moskve tekmuje nič manj akor 700 moštev po pokalnem sistemu. \ RUSIJA ŽELI VSTOPITI V FIFA Kljub temu da ima Rusija že tako napreden nogometni šport, so njene ineje za zamejstvo več ali manj zaprte, predvsem radi tega, ker ni včlanjena, v FIFA. Ruši so za sprejem že zaprosili, vendar njihova vloga do danes še ni rešena. Nacionalni teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline Danes ob 8. zjutraj se je pričel v Celju nacionalni teniški turnir za prvenstvo Savinjske doline, ki bo trajal jutri do večera. Po zasedbi sodeč bo to najmočnejši turnir pri nas, saj bo poleg naših mednarodno priznanih dani Kovačeve, Florija-nove in Semčeve nastopila tudi vsa naša moška teniška elita razen mušketirjev, tako Smerdu, Friedrich, Laslo ter mnogo igralčev iz Celja, Maribora in ' Ljubljane. Turnir je na igriščih v Mestnem parku, pri slabem vremenu pa bo preložen na Rakuscheva igrišča. BANOVINSKO KOLESARSKO PRVENSTVO ODPOVEDANO Na predlog tehničnega odbora je odpovedana kolesarska dirka na progi Maribor—Ljubljana, ki bi so morala vršiti jutri za prvenstvo dravske banovine s startom seniorjev v Mariboru in juniorjev v Celju. ZADNJA CETVORICA V FOREST HILLSU Na mednarodnem teniškem turnirju v Eorest Hillsu so prišla tekmovanja do se-mifinalov. V moški konkurenci še tekmujejo Bromvich, Hunt, Riggs, van Ilorn, v damski pa Stammersova, Jacobsova, Mar- s. V tekmi pri umetni razsvetljavi v Zagrebu je moštvo mestnih podjetij premagalo reprezentanco Zagreba s 3:0. Za pne je igral skoro kompletni Gradjanski, ojačen s Hitrecem, za reprezentanco pa kombinacija Haška in Concordije. s,. V Hrvatsko športno slogo je pristopil tudi Hajduk iz Banjaluke, ki ga je BNP izključil iz podzvezinega prvenstvenega tekmovanja. Sedaj bo tekmoval v si-sačkem okrožju HNS. • s. V izločilnem boksarskeni ^ svetovno . prvenstvo je T. Galen fc. o- Lou Novo v 14. rundi s tehn 0;sl#-s. V Angliji so prekinjene vserp^ nalne pogodbe nogometnih lSra, j0 lak-'1 bodo vladale izredne prilike, -j igrali nogomet samo kot aniat < • sta P,r£L.f * .‘hiiive f dovršenem Davisovem- cupu Bromvich in Riggs nudbe za prestop med Pr°^es^'5flai^? mu je bilo. ponudenih za —100.000 dolarjev, slednje | pogodbe 75.000 s.. Letonec Daiiinseh je “■* tovni rekord v hoji na 30 2:33:9. Otroška naivnost — Povej mi, tetka, ali ni ^.°*p s katerim si se zadnjič v kin ljala? — Da, Tonček.... — Potem je sedaj. pustil sV0!° v garderobi, kajne? — Spet sem doživel v kinu mat0” ščino z neko.damo. v — Novo poznanstvo, kaj? ,ja — Nikakor, toda dama, ki j® ^ “ nu pred menoj, je snela z gla buk. MALI CENE MALIM OGLASOM: V malib ozlasib stane vsaka beseda oglase Je din 8.— Dražbe. Dreklici. dopisovanja-in ženitovaniski znesek za. te oglase" ie din,l0.~. Debelo tiskane bese enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase-še plačuje taKoj pri n*,L'v*š7 vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun Pismene odgovore glede malih oelasov se" mora priložiti znamka za 3 din. 3a 50 par. najmanjša Razn o SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48, 4311—1 NOGAVICE - PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske, obleke itd. dobite Ugodno v novi trgovini in’ pte tilniči »MARA«, Koroška testa. 26. . . 7m~ 1 Vojaške uniforme po meri Vam izdeluje krojaška delavnica Gombač, Jurčičeva ul. 9 RAZPIS NAGRADE Pred tednom dni; so neznani 'vlomilci vlomili v juvelirsko trgovino Ackermann & Kindl v Ptuju. Vlomilci so. odnesli mnogo zlatnine in srebrnine. Lastnik tvrdke razpisuie tem potom nagrado v znesku din 2000—-, ki jo prejme, kdor pripomore, s,podatki k aretaciji zločincev. Podatke jo vpo slati ptujski policiji odnosno lastniku omenj. tvrdke v Ptuju. . ... 8905—1 PROTI REVMI IN ISHUSU znano izborno Mako-oerilo za odrasle., in -otroke, izdela-ipo tudi po meri tekom-6 ur. »Luna«. Maribor, samo Glav ni • trg 24. .8854-1 perje za posteljo kemično čiščeno, po' konkurenčnih cenah do‘bite vedno pri. »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 8853-1 ' DAR Pristno, zdravo, o ljico od izbori ega dišečega ' tram®« pj#. Kneza Koclja dvor. Cez ulico ^8*-litra- naprej tnffP-8821-! PONlK^mefoV^ pokromanje P'e n0ce’11-vrst . dobro jn >-Ruda«. Maribor-kova ulica 5. POS&1 V GOSTILNI HONIGMANN (Beli zajec), Melje, na razpolago lepa igralna soba z biljardom in ping-pong mizo, kakor tudi na novo preurejeno kegljišče. Dobra, sortirana vina. Istotam balin-miza na prodaj. 8836-1 PREDTISKARIJA vse vrste ročnega dela pred-tiska najceneje, hitro in natančno Nifergal, Koroška c. 1 Gdč. učiteljicam se dostavijo po naročilu vzorci in daje za šole 5% popusta. 8865-1 HALO! Najceneje kupite ves stavbeni material in rezan les kakor premog in drva pri C. Kra-ser, Studenoi. 8475—3 Prodam novo trgovsko - v stanovanjs#^, prosto -davka, jj .#& stor’ ■v&!!Von^;^ pogoji.’ .-d ivvMf mi vo 8863-2 NOVOZGRA^^: 3 sobi, kuhinj?* adW-,V Moderna novo«‘ - ■ v ferija, 8 stanoV«! 200.000. L—- t 13 stanovanj, vri Vodni mlin, 3 85.000. Vinogradn°ta 7 oralov tik in , Posredovalnica sposka 28. VACLAV PROKCPEK: 37 Zena in szemlja »Kako prihajaš sem danes? Kakšno po mlad ti pripravim letos?« se je vpraševal. (Roman dvojne ljubezni) »Pojdem z zaprosil. Bila je še noč, toda danilo se je. Na vzhodu se je belilo. Položil je Marijo na posteljo, bila je trudna od poti, ni govo rila, samo ozirala se je po sobi. Poznala je svoj dom, in čez dolgo je dejala: »Vsaj umrem doma.« Martin je zaslišal^ njene besede. Pustil jih je, da so do^venele brez odgovora. Samo okna je odprl, potem je sedel na posteljo. Videl je, da Marija drema, oči se ji povešajo, in že spi. Pohitel je k Lachmami in ga poprosil, da bi šel po zdravnika. Za hip je bil spet spanje in jo gledal. Njen obraz je bil čudno mlad, deviški in vedno bolj krasen. Sklonil se je k njemu in se rahlo dotaknil s svojimi ustnicami njenih vek. Naglo ga je zmotilo ječanje vrat v veži. Starček je prišel pogledat Marijo. Postal je med vrati in ni niti vprašal, kako se ji godi. Videl je, da spi. »Spi.« S to edino besede je odvedel M|ftjn svojega očeta od Marii«. vami, pojdite k mamki,« je Že davno ni čutil Martin do roditeljev toliko toplote in nežnosti. V njuni sobi se je posadil na klop in pripovedoval, kako je prišel v Smrekovec, kako ga je Marija sprejela in bila vesela, da je prišel. Spravil je tudi iz sebe, kaj so mu rekli zdravniki: upanje je majhno. »Moral bi se zgoditi čudež,«, je ponovil zadnje besede kirurgove. »Kako rada bi zanjo odšla jaz,« mu je ipoložiia mati dlan na ramie, »kako rada.« Kaj se je dalo več reči? Sedijo in molčijo. Martin je komaj zna! oditi. Po prstih, zopet bos, hodi po sobi in razvezuje perilo iz košare, potem obstane in nadzoruje Marijin spanec. Čudežno se je zbral in osredotočil. Nekak svečan mir je v njen« pogledal je globlje v zakon življenja in zakon smrti in sc nekako približal Marijini oddaljenosti. Ah, znala je živeti, in njena smrt je prav taka kakor je bilo njeno življenje. Komaj se je prebudila, je bil že pri njej. Komaj, je zganila roka, je že .vedel,.. kat hoče. Vsak njen fgib, pogled, vsaka misel I mu je bila jasna, razumljiva. Martin je tedaj spo-znaval, kako se vse v prirodi lahko sporazume brez besed. In spoznava, da so skrivnosti, ki jih človek ne more doumeti. Zdaj ne bo nikoli več vzel perišče prsti na dlan in vpraševal: Zemlja, povej mi, povej, zakaj? Ko je prišel zdravnik, se je prav malo brigal, kaj mu poreče — saj je bolje, če človek ne ve. Odhajajoč je zdravnik dejal: »Ni najhujše, prijatelj. Toda to vam hočem reči: ne mudite se z njo v isti sobi, mislite tudi na svoje zdravje.« Martina se njegove besede niso dotaknile — zaprl se je že pred tem z Marijo v drugo carstvo in ljudje se ne znajo v njem premikati drugače kakor nerodno — tako so se oddaljili njunemu svetu. April je bil ves sončen in vse se je bohotilo v barvali. Še stari Podboršek, ta poznavalec vseh znamenj meseca in nočnega neba, stari 'opazovalec senc, vzhajanja in zahajanja sonca in vseh znamenj v naravi, se je nekako pomladil. Kakor da je pozabil na vse in bi se pripravljal, da sam zapreže Vranko in odide na polje — sejat, orat, znova prebujat življenje. Tudi Marija je že po malem vstajala in se veselila pomladi. Hodila je k oknu. Ah, Martin, ali ti verjameš temu, ali niso to .satrap sanje? Nekega dne je Marija stala prod jtrca- i lom, česala si je lase in bila najlepšo obleko, ki jo je imela-Martin jo je gledal kakor svojo nevesto. Gledal je, ka ^ ^ njeni plavi lasje. Ti sinji .vaALjal *V nikoli ni mogel nagledati. ^ bi ne videl, koliko je iHenf »Pojdiva na vrt k n« '' Martina naprej, kakor da -^e - stanka. »Tedaj si nii; Lairiis-*^ vrtu. Mogoče sem kaj P Ti dve- iablaili M ’ pet razcveteli'. ,u .ie } ,j)a \?« se je ^uan ii,^ (Konee P1 »Razcveteli U oočefp najVe- . v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v „CGŠk@ITI magSZiltU** Maribor, pn glavni policiji, lam dobite boiVi!0 'Z^ro iškega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cene, •-^Potrebščine, rffio knjižico- S? «ostilno ! r ^Milnica) W3SE % flZČ 5 orali D0se. ^ na £*• »40.000 .________”8849.^Večera1ka-- “brestonosna HIŠA j. l)a*3> se Drod„ m. Ipavčeva 22, 8791-2 Kupim in^adriaV-se °roda 'SKO-LATINSKI ** Piisti*; SLOVAR ustltl v upravi. J*' Poli)«,e J* PO poiti, ni ^IIL &* V.am t>0- 1'Sr^bi ustreza,o' I jj>0 ^niamo ah i bre2Placni> ^ tanl katal°9 fcfcU1 • S O v n i C a Popolnoma nov MLIN ZA GROZDJE se poceni proda. Vpraša se Plinarniška ulica 13. Maribor 8881-4 SPALNICO čisto, skoraj novo, prodam. Cankarjeva 38, Pobrežje. Ma ribor. 8833-4 VIOLINA nA se proda. Koroška 108. 8834-4 DOLGA MIZA škropilnica, Vi 1 steklnice s patentom, podobe, se prodajo Naslov v upravi. 8835-4 VISOKOŠOLCI! FILOLOGI! Prodam knjige potrebne slavistom. romanistom, germanistom. Cankarjeva 15, pritličje. desno. 8856-4 Malo nošene DAMSKE OBLEKE poceni. Dvorakova 10, III., levo. 8815-4 «* 4 ln 6 postni preda » posteljo i«. f?0, tirJ. Po mogočnosti asfoy Jico v istem slo- ter1 ts,a' te« :a ^2 navzgor. 8717—4 2 UT *« Ver- 0Rl « deb^? 25-5 m N* »mi skler sklepi. Ne- an Otmar/ Ra'- v ,Nlt« & ^ ^'^LLO ^rilson°va ulica 15. V 8864-4 St* 2a°i?diiNA Sta *a Drem'1’ • ^©lje. % 5■ in razno- . Prodam. Ob ^>&k 8874-4 5^» JOMtt 4 13-1 Maribor, ' Cist0----- fehio ^Rištvo >Na j”! Prodaj an v vsaki meljavi, dobi stalno službo takoj. Sprejmem tudi vajenca. Kocbek, mlin in oljar na. Sv. Jurij ob Ščavnici. 8824-9 SOBO čisto. separirano, oddam. Vrtna ulica 9, pritličje desno. 8804-7 Sobo ISče STAREJŠA GOSPODINJA s kavcijo dobi stalno službo Ponudbe na upravo pod »Talcoj«. 8830-9 IŠČEM SOBO za dve osebi v bližini Glavnega trga. Ponudbe pod »Točen« , na upravo. 8783—8 BOLJŠE DEKLE za vse hišne posle, katera tudi malo kuhati zna, se ta* kaj sprejme. Pisati na na* slov: Gospodia Boberič, elek trična centrala. Petrovgrad (Veliki Bečkerek). 8795-9 Iščem MAJHNO SOBICO ali kabinet samo za spanje. Točen plačnik. Ponudbe na upravo pod »Kabinet«. 8837-8 VAJENCA spretnega in zanesljivega sprejme nožarstvo J. Ledvin* ka, Frankopanova 25. 8796-9 GOSPOD v najboljši moški dobi, samec s srednješolsko izobrazbo, vajen vseh pisarniških in dru Kih poslovnih del. sprejme kakršno koli zaposlitev, kot priv. uradnik, ekonom, oskrb nik, čuvaj vratar, skladiščnik preddelavec itd. Ceni ponudbe se prosi pod »Skromen« na upravo »Večernika«. 8799-8 Službo dobi Sprejmem UČENC A(KO) iz boljše hiše s predpisano šolsko izobrazbo. Foto Kiesef Vetrinjska ulica 30. 8802-9 Sluibo lite SLUŽBO IŠČE solidna gospa srednjih let kol prodajalko v pekarni, slaščičarni. trafiki, bifetju, tudi kot hotelska sobarica. Ponudbe na upravo pod ^Zmožna kavcije«. 8898—10 UČENCA sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska 36. 8747—9 STAREJŠA GOSPODINJA pomoč tudi bolehni osebi, išče službo. Ponudbe pod »Zanesljiva vdova« na upravo. 8810-10 UČENKA za pletenje, močna in poštena. se sprejme. »Luna«, Maribor, samo Glavni tre 24. 8858-9 MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče mesto hišnika s 1. oktobrom. Ponudbe na upravo pod »Marljiv«. 8817-10 MESARSKEGA VAJENCA iz boljše hiše sprejmem takoj. Filip Meršnik, mesar. Sv. Lovrenc na Poh. 8862-9 Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Oravaka banovina • callm svojim premoženjem In z vao avojo davčno močjo - - Hranilnica Izvršuje vae v denarno stroko spadajoče posla točno In kulantno ^ AH p'' 1 ■ Centrala Maribor v lastni novi palači na oglu Gosposke In Slovenska ulice Podružnica Celje nasproti po*tl, prej Julno-Štajerska hranilnica SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN PO NAJUGODNEJŠEM OBRESTOVAN JU! PRIMERNO SLUŽBO išče gospodična z dovršeno mešč. šolo. Cenjene nonudbe na upravo pod »Vestna«. 8789-10 Samostojna KORESPONDENT1N.IA verzirana tudi v knjigovodstvu, vešča slovenščine, srbohrvaščine. nemščine francoščine in italijanščine išče zaposlitve. Cenj. ponudbe pod »Dolgoletna praksa« na upravo. 8793-10 Zlato in srebro, Oriljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Ilgerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. PENZIONIST (VOJAŠKI) želi dnevno ali nočno opravilo, tudi začasno. Ponudbe pod »Penzionist« na upravo »Večernika«. 8805-10 Dopisu GOSPODIČNA iz okolice, 36 let, popolnoma zdrava, izvrstna gospodinja, trgovsko usposobljena, z nekaj gotovine, želi poročiti drž. nameščenca, trgovca ali gostilničarja. Pisma na upravo »Večernika« pod »Resen namen«. 8872-12 •u mi mali oglasi so najcenejši, saj stane beseda samo 27-LETNI FANT trezen, soliden, miren, želi kompanjOnko-(na) z nekaj go tovine ali s svojim lastnim domom v svrho povečanja lekstilnega obrata. Ženitev je možna takoi ali pozneje. Neanonimne ponudbe pošljite na upravo »Večernika« pod »Abstinent«. 8812-12 DISKRETNO OSEBO katera posodi 500—1000 din išče 28-letna simpatična dama. Jamstvo obrtnica. iskreno prijateljstvo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Na veličana samevanja«. 8819-12 50 par OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko poskusite OKASA tablete za moške 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terazije 5 Oylt rejf* s, 5846 36 MOŠKh Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO' SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg 3. 6293 Ogl. reg. S. br. 5846-39. 46-LETNA VDOVA s pokojnino in lepo ureieno hišico^ želi znanja s stalnim nameščencem ali upokojencem radi skupnega gospodinj stva. Ponudbe na upravo pod »Osamljena«. 8832-12 Pouk NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Aleksandrova 14/1.. levo. 8895—13 TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni. Informacije in vpisovanje v ponedeljek, 18. sept.. 6.—7. ure na realni gimnaziji, soba št. 5. 8843-13 PROFESOR POUČUJE nemščino, francoščino, italijanščino in latinščino. Marijina 25. 8803-13 lokal 1ŠCEM LOKAL za branjarijo. Ponudbe pod »Promet« na upravo. 8809-14 V najem Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 15. septembrom prevzela staroznano restavracijo »LOVSKI DOM" nad Tremi ribniki Prvovrstna kuhinja, izborna vina, pivo v sodčku ter kegljišče vabijo. Za obilen obisk se priporoča Dragica ZupailC. V najem se da HIŠA Z VRTOM s 1. oktobrom. Izve se nri vratarju sploSne bolnice. 8886-15 Suh ladiiski pod (Koroška smreka) in slavonski hrastovi in parjeni bukovi parketi stalno na zalogi TOVARNA PARKETOV josip JUmUU, fkmtot, flceoškae. 10 Polaganje vršimo pod strokovnim nadzorstvom. (dvorišče) Najboljše fcosouno apno Apnenice Rnt. Birolla, Kresnicc pisarna: Rnt. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 Vsak je svoje sreče kovacj V kratkem se prične 39. kolo Državne razredne loterije, ko bo Z°P£ razdeljenih nič manj kot osem premij in 42.000 dobitk. v skupni vredno - 65 milijonov dinarjej[ Pwg Seetonje la H. akiUta L i. Nove srečke so že dospele in se dobe v naši hiši sreče in glavni kolekturi BEZJAK v Mariboru, Gosposka ulica 25, tel. 20-f 1 Cela srečka stane din 200, polovica din 100 in četrtinka din 50. Bezjakove srečke so že marsikomuprinesle novo življenjsko sre^°‘a kor nam to kaže naslednja statistika nekaterih do sedaj izžrebanih P • in dobitkov: Premije: Din 2,008.000 srečka štev. 68.526 59.971 85.526 54.210 Dobitki: din 100.000'— srečka štev. 4.638 7.336 77.664 77.696 ’ ‘ 86.831 86.834 97.039 83.519 19.306 | 88.152 „ 1,002.000 „ •> 301.000 n „ „ 200.000 „ din 100.000'— srečka štev. „ 100.000 — „ 100.000— „ „ 100.000— „ „ 100.000— „ „ „ 100.000 — „ 80.000 — „ 60.000— „ „ 50.000— „ „ 50.000 — Draibeni o Dne 6. novembra 1939 ob 8. uri bo pri podpisanem s0< št. 27 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Grajski marof, vi. št. 271. Cenilna vrednost: 528.680 din. Vrednost pritiklin: jih ni. Najmanjši ponudek: 264.340 din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasi^ najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ^ jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škoa D* jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine ki jo ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nab« deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd dne 2. septembra 1939. P Narnrnibi kuputte SSZ5SS5 _8886-15_mmmmmmmmm—mmmmmmmmmmmmmmmmam—m—m__ ___________________ ___ POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBOR Z. Z O. J. NARODNI DOM 1 Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5%. -■ra--n-»■— £jaje pOSOjila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru — Vse hranilne vloge so proste in se izplačuje]oj^ Starši! Največ prihranite, ako kupite Šolske knllge In zvezke, kakor tudi ostale Šolske potrebšilne v kniigarni in papirniti: ..TISKOVNE ZADRUG^ N ari bor, /Hefrsandmva c. 13 - Telefon -----—-— -------------------—------——rrr&°,i & Jzd