Kakšno zdravilo za zdravila?
V začetku letošnjega leta je zvezni izvrš-ni svet prepovedal izvoz zdravil z namenom, da bi tako zagotovil boljšo preskrbljenost domačega trga z zdravili in drugimi farma-cevtskimi izdelki.
Ta sklep zvezne vlade je tudi v Leku in Bayer Pharmi dvignil veliko prahu, kajti obe sta nezadovoljni s takšnim delom. Za kaj pravzaprav gre?
Znano je, da Lek okrog 45 odstotkov svoje proizvodnje proda na tuje in da samo na konvertibilnem trgu ustvari okrog 26 mili-jonov dolarjev prihodka. S sklepom zveznega izvršnega sveta Lek ne more več prodajati svojih izdelkov na tuje, kar seveda pomeni, da ne bo ustvaril z lastnim izvozom nikakrš-nih deviz, ki pa jih še kako nujno potrebuje za uvoz reprodukcijskih materialov, brez ka-terih pa  tudi ne bo določenih zdravil.
To pomeni, da bi morala farmacevtska industrija dobiti ustrezna devizna sredstva iz združenih deviznih sredstev, ki jih slovensko gospodarstvo namenja za skupne potrebe. Zaradi izpada deviznega priliva farmacevt-ske industrije in povečanih potreb bi se pri-tisk na združena devizna sredstva povečal, kar pa pomeni, da bi neposrednim izvoznikom ostalo še manj deviz kot doslej, ko od vsake-ga dolarja priliva dajejo 35 centov za skup-ne potrebe. Nikakor ne gre prezreti tudi dej-stva, da bi bilo ogroženo izpolnjevanje ob-činskega plana ekonomskih odnosov s tujino, kajti Lek sodi med večje izvoznike v naši občini.
Vprašljivo je tudi, če bomo z zaporo lzvoza izboljšali oskrbljenost domačega trga z zdravili, kajti Lek je lani izpolnil svoje ob-veznosti do jugoslovanskega trga 98,5 od-stotno in zato ni razloga, da bi vsem enako prepovedali izvoz, kajti s tem bo storjene več škode kot koristi. Ce nekdo namreč izvozi 45 odstotkov svoje proizvodnje, mora imeti tudi svoje proizvodne zmoglj ivosti za tolikšno proizvodnjo, ki pa bodo ob prepovedi izvoza ostale neizkoriščene. Postavlja se tudi vpra-šanje odplačevanja najetih tujih kreditov, da o vseh posledicah zapustitve tujega trga niti ne govorimo, saj vsi dobro vemo, da je ne-koga zelo lahko spodriniti s trga, zelo težko pa si je pridobiti določeno tržišče.
Formalno je resda moč pridobiti dovolje-nje za izvoz, toda treba je vedeti, da je za dokončno izvozno dovoljenje zveznega sekre-tariata za zunanjo trgovino treba dobiti po-trebna številna soglasja, med drugim tudi od zveznega komiteja za zdravstvo, ki je bil pobudnik odloka in ki izdajo takšnega so-glasja pogojuje s tem, da bo v vseh lekar-nah v Jugoslaviji zadosti zdravil v vseh ob-likah in zveze zdravstvenih organizacij Ju-goslavije.
Dejstvo je, da smo na hitro sprejeli še en nepremišljen administrativni ukrep, ki ni prav nič selektiven, pač pa za vse — dobre in slabe — velja enako. Ta nepremiš-ljenost in neselektivnost pa nas lahko kaj hi-tro izredno drago stane.