naš tednik
LETO XXXX. Štev. 20 Cena 8,— šil. (200 din) petek, 20. maja 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Wabl: „Konsultiral sem obe osrednji organizaciji“
Na vprašanje, ali sta državna poslanca Zelenih Karel Smolle in Andreas Wahl pred sklepanjem pododbora konsultirala tudi obe osrednji organizaciji, je poslanec Wabl odgovoril: „Informiral sem predsednika obeh osrednjih organizacij, tako Narodnega sveta kakor tudi Zveze slovenskih organizacij. V pogovoru z dipl. inž. Feliksom Wieserjem sem obrazložil stanje pogajanj. Wieser mi je rekel, da delitveno število ni najvažnejša stvar. Centralni problem
da je vprašanje kvalifikacije asi-stenčnega učitelja.“
Državnima poslancema Karlu Smolletu in Andreasu Wablu je izrekel vso podporo novi poslovodeči tajnik stranke Zelenih Pius Strobl. Kakor je v radiu poudaril, je Smolle dosegel v parlamentarnem pododboru optimalno rešitev in da ima vso podporo stranke Zelenih.
Smolle, Wabl in Grilc na včerajšnji tiskovni konferenci:
„Sedaj mora odtočiti
deželna vlada“
„Odločitev, ali bo v šolskem vprašanju prišlo do konsensualne rešitve, mora zdaj sprejeti kor, deželna vlada. Če se bo pismeno izrekla za skle-pe parlamentarnega pododbora — zlasti v zadevi kvalifikacije asistenčnega učitelja — potem bomo tudi lahko podprli novi manjšinskošolski zakon. “ To so na včerajšnji tiskovni konferenci izjavili državnozborski poslanec Karel Smolle, njegov parlamentarni kolega Andreas Wabl (kije pri Zelenih tudi govornik za šolsvo) ter predsed-nik NSKS dr. Matevž Grilc.
Z leve: Karel Smolle, Andreas Wahl, dr. Matevž Grilc
Karlu Smolletu in Andreasu Wablu je v pododboru uspelo v raznih bistvenih vprašanjih doseči zedinjenje z ostalimi strankami, ki se bistveno razlikuje od zahtev pedagoškega modela ter tri-strankarskega pakta z dne 18. 11. 1987. To velja predvsem za vprašanje kvalifikacije asistenčnega učitelja. Kakor je znano, je zahteva pedagoškega modela ta, da drugi učitelj ne potrebuje nobene kvalifikacije iz slovenščine. Parlamentarni pododbor je sedaj prevzel to, kar smo koroški Slovenci tudi zahtevali: da ima v vsakem primeru prednost bolj kvalificirani asistenčni učitelj pred manj kvalificiranim. Dodatno se je pododbor izrekel za to, da bi odslej veljalo isto tudi za ravnatelje dvojezičnih ljudskih šol.
Da bi do tega prišlo, za to ima ključ koroška deželna vlada. Njen zastopnik v parlamentarnem pododboru dr. Ralf Unkart je na to sicer že ustno pristal in je bilo tudi obljubljeno, da bo predvidoma v sredo, 25. maja 1988, prišlo do potrebne pismene izjave s strani koroške deželne vlade. Zato, kakor že
omenjeno: od deželne vlade bo odvisno, ali se bo našla v tem vprašanju rešitev, ki bi lahko bila tudi za nas sprejemljiva. Kajti ustne obljube
za nas v nobenem oziru ne zadostujejo.
Vprašanje kvalifikacije dvojezičnega učitelja seveda ni edini sklep parlamentarne-
Kakor lahko berete na straneh 1, 2 in 3, se je parlamentarni pododbor v raznih, za nas bistvenih, vprašanjih dokopal do stališča, ki se razlikuje od prvotnih zahtev pedagoškega modela in tristrankarskega pakta.
Preden je parlamentarni pododbor začel z delom, je pri nas mnogo ljudi že kapituliralo. Ta
Biti prisoten!
kapitulacija je pri nekaterih šla tako daleč, da niti niso več videli smisla zagovarjati v pododboru svojega lastnega stališča.
Državna poslanca Smolle in Wabl, ravnatelj dr. Vospernik in dvorni svetnik dr. inzko so bili kljub temu pripravljeni zagovarjati v pododboru skupno stališče obeh osrednjih organizacij.
Rezultat pododbora sicer ni optimalen. Moral pa bi biti tistim, ki zelo hitro kapitulirajo, v spoznanje: le ta, ki se ne izogne nobeni konfrontaciji, ima tudi izgled na morebiten uspeh.	o-če
ga pododbora, ki se razlikuje od pedagoškega modela ter tristrankarskega pakta. Kaj vse vsebuje ta sklep, lahko berete na straneh 2 in 3. Poleg tega objavljamo na straneh 2/3 obširno stališče predsednika NSKS dr. Matevža Grilca in izjavo dvornega svetnika dr. Valentina Inzka, ki je v sodeloval v pododboru kot zastopnik ministrstva za pouk, umetnost in šport.
Politika
STRAN q petek,
O 20. maja 1988
Politika
Tiskovna izjava predsednika NSKS dr. Matevža Grilca
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je v posebni izjavi za tisk pozitivno ocenil zedinjenje štirih parlamentarnih strank v zadevi dvojezične šole na Koroškem. Dr. Grilc: „Iz vidika slovenske narodne skupnosti na Koroškem to sicer ni optimalna rešitev. Vendar, če upoštevamo stališča posameznih strank, ki se med seboj močno razlikujejo, potem je to bilo možno samo zato, ker so pogovorni partnerji bili pripravljeni vsaj deloma odstopiti od svojih predstav. Rezultat tega zedinjenja je v prvi vrsti
tisti, ki znajo poučevati v obeh deželnih jezikih. Samo če ne bi bilo dovolj dvojezično kvalificiranih učiteljev, bi prišli na vrsto učitelji, ki so absolvirali jezikovni tečaj. Samo v primeru, da bi tudi teh učiteljev ne bilo dovolj na razpolago, bi prišli v poštev tudi učitelji s samo nemškim znanjem. Ti bi pa morali v primeru, da so spet na razpolago dvojezično kvalificirani učitelji, oddati to svoje mesto. Pri takšni rešitvi lahko domnevamo, da bi po gotovi prehodni fazi nastavili samo take učitelje, ki obvladajo tudi slovenščino.“
Najdeno rešitev lahko akceptiramo
zasluga državnozborskega poslanca Zelenih Karla Smolleta, ki je tudi član predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev. Karel Smolle se je z vso vztrajnostjo trudil in se še dalje trudi za zedinjenje“.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev bo zato pristojnim g remijem stavil predlog, da akceptirajo zedinjenje štirih strank. Dr. Grilc: „To zedinjenje vsebuje elemente, ki so za slovensko narodno skupnost bistvenega pomena. Narodni svet koroških Slovencev je vedno zahteval šolske poizkuse; dejansko je bila tudi sklenjena triletna poskusna doba z znanstveno spremljavo. Če bi se po treh letih izkazalo, da je treba sedaj najdeno rešitev spremeniti, potem bo seveda treba izvesti primerne reforme. Narodni svet je bil tudi vedno mnenja, da je možno nastaviti kot asistenčne učitelje samo take učitelje, ki imajo učno usposobljenost v obeh jezikih. Zato je Narodni svet mnenja, da je treba sprejeto ureditev akceptirati: le-ta namreč predvideva, da je treba pri nastavitvi asistenčnih učiteljev v vsakem oziru dati prednost boljše kvalificiranemu učitelju pred manj kvalificiranim in da so najboljše kvalificirani učitelji brezdvomno
Delitveno število 9 se zdi Narodnemu svetu nepotrebno, ker je z nastavitvijo asistenčnih učiteljev delitev po jezikovnih kriterijih nepotrebna. Očitno pa je bilo to vprašanje za zastopnike SPÖ, ÖVP in FPÖ prestižna zadeva, ki ni velikega praktičnega pomena.
Kot posebno važen se zdi predsedniku Narodnega sveta dr. Grilcu dogovor, da lahko v bodoče postane ravnatelj na dvojezičnih šolah samo tisti učitelj, ki ima učno usposobljenost tudi iz slovenščine. Vrhu tega je pri ministrstvu za pouk predvidena za triletno poizkusno dobo znanstvena spremljevalna komisija za posvetovanje, posredovanje pomoči ter za pritožbe. Ministrstvo za pouk bo po zaključku triletne poskusne dobe dalo državnemu zboru izčrpno poročilo, od katerega bo odvisno, ali bo treba materijo na novo obravnavati. Vrhu tega bodo pri ministrstvu za pouk ustanovili posebno mesto za pričakovane pritožbe.
Dr. Grilc: „To zedinjenje je do 25. majnika provizorične narave. Tedaj se bo odločilo, ali bo že v pododboru dana privolitev s strani koroške deželne vlade oz. koroškega deželnega zbora potrjena v potrebni pismeni obliki.“
Protokol seje parlamentarnega pododbora vadevi manjšinske šole z dne 17. maja 1988
Kai v resnici vstbuje zedinienie pariamentameia pododbora ?
O TRILETNA POSKUSNA DOBA
POLEG TEGA SE USTANOVITA:
•	Spremljevalna znanstvena komisija pri ministrstvu za pouk, umetnost in šport
•	Mesto za posvetovanja in pritožbe pri ministrstvu za pouk, umetnost in šport
•	Po treh letih sledi poročilo znanstvene komisije parlamentarnemu šolskemu odboru
© PISMO KOROŠKE DEŽELNE VLADE PARLAMENTARNEMU ŠOLSKEMU ODBORU, KI VSEBUJE SKLEPE PODODBORA
VSEBINA PISMA:
•	Kvalifikacija asistenčnega učitelja — asistenčni učitelji se bodo nastavili po sledečem vrstnem redu:
a)	kot prvi ima prednost učitelj z dvojezično kvalifikacijo (učna usposobljenost na podlagi člena 4 manjšinsko-šolskega zakona),
b)	če takega učitelja ni, ima prednost učitelj z maturo iz slovenščine,
c)	če tudi takega učitelja ni, pride na vrsto učitelj z dvose-mestrskim jezikovnim tečajem iz slovenščine, ki ga mora zaključiti z izpitom.
Poleg tega mora obiskovati tečaj za skupinsko delo, socialno učenje in spoznavanje slovenske kulture.
•	Višje kvalificirani asistenčni učitelj izpodrine asistenčnega učitelja z manjšo kvalifikacijo
•	Število ur za asistenčnega učitelja:
a)	v šolah z enim dvojezičnim razredom se nastavi asistenčni učitelj za 14 tedenskih ur,
b)	v šolah z dvema dvojezičnima razredoma se nastavi asistenčni učitelj za polovico učnega časa,
c)	v šolah s tremi dvojezičnimi razredi se nastavita dva asistenčna učitelja (eden za 14 tedenskih ur, drugi za polovico učnega časa v obeh ostalih razredih).
•	Šolski ravnatelji naj se v bodoče nastavijo po istem ključu kakor asistenčni učitelji
•	Razredni učitelj ima iste kompetence kakor razrednik
•	Asistenčni učitelji dobijo primerne doklade, ki so'odvisne od stopnje njihove izobrazbe
© DELITVENO ŠTEVILO JE 9
NAJNIŽJE MOŽNO ŠTEVILO ZA ODPRTJE RAZREDA JE 7
NAJVIŠJE ŠTEVILO ZA ODPRTJE RAZREDA JE 20
Iz drugih časopisov
Ein tragfähiger Kompromiß bei Minderheiten-Gesetzen liegt vor, wenn diese die Zustimmung der. überwältigenden Mehrheit der Mehrheit und zugleich einer deutlichen Mehrheit der Minderheit findet. In der Kärntner Schulfrage könnte nun der Durchbruch in diesem Sing gelungen sein. Noch ist ein' Teil der Slowenen zwar skeptisch, ob .Schul-Apart-heid" tatsächlich verhindert wurde, aber die Praxis wird sie wahrscheinlich korrigieren. Andernfalls — und das muß betont werden — müßte auch die Diskussion neu eröffnet werden.
Verkauft wird das neue Schulkonzept jedenfalls) rundum als Erfolg. Selbst Jörg Haider jubiliert. Wiewohl: Die FPÖ hat sich
Minderheiten
inhaltlich nicht durchgesetzt — aber strategisch gepunktet. Haider konnte sich In .gewissen nationalen Kreisen" weiter als Scharfmacher profilieren, er schürte minderheltenfeindliche Emotionen: Er konnte die De-
batte durch wendige Manöver am Köcheln halten und er hätte sie wohl gern In den Landtagswahlkampf hinübergerettet.
Vor allem die Slowenen hatten aber die Kärntner Schuldiskussion zu einer bundesweiten gemacht. Zurecht: In seinem Umgang mit Minderheiten legt ein I ganzes Land den Offenbarungseid über den Stand der politischen Kultur ab. ösfer-reichweit hat sich nun die — übrigens vom Bundeskanzler von Anfang an geäußerte — Überzeugung durchgesetzt, daß Minderheiten-Gesetze gemeinsam gemacht werden müssen. Alles andere ist unmoralisch.
Weitere Feststellungen wären: Minderheiten bedeuten kulturelle Vielfalt. Es geht um mehr als Toleranz, also bloß Duldung, es geht um gegenseitig befruchtendes Lernen — und das beginnt eben im Kindesalter. Findet auch solches irgendwann deutlich mehrheitliche Zustimmung, dann werden die Haiders und Ihresgleichen wieder ’ zur unbedeutenden Minderheit.
AZ, 19. maja 1988;
Andy Kaltenbrunner
Der am Dienstagabend im Parlament erzielte Konsens ist für alle Beteiligten gut zu „verkaufen“, bringt aber jenen, die sich als Vertreter der deutschsprachigen Mehrheit Kärntens fühlen, einen Vorteil: Die politische Vereinbarung spaltet - und dies bewiesen die ersten Reaktionen am Mittwoch - die slowenische Minderheit des Landes. „Teile und herrsche“ war für eine Mehrheit noch nie von Nachteil. Es ist zu hoffen, daß der radikalere Teil der Slowenenvertreter dies auch merkt. Und sich nach der ersten Aufregung zudem noch zu der Erkenntnis durchringen kann, daß der Kompromiß im Wesen der Demokratie liegt. Auch ist zu hoffen, daß beide Seiten in Kärnten genügend Ehrlichkeit besitzen, nach Ende der nun vereinbarten Probephase von drei Jahren das Modell auf seine pädagogische Nützlichkeit hin zu überprüfen. Die politische wurde jetzt erreicht: Als Streitthema für die Landtagswahlen im nächsten Jahr eignen sich die Schulen nicht mehr.
Die Presse, 19. maja 1988;
20 let PEDAK
S slavnostno prireditvijo je pedagoška akademija v Celovcu ta teden praznovala svoj 20. jubilej. V teku dvajsetih let je zapustilo akademijo 3513 absolventov, znaten del tudi slovenskih. Kljub temu je bila slovenščina oz. dvojezičnost v ozadju praznovanj. Z razstavo o dvojezičnem šolstvu, ki so jo pripravili slovenski študentje s profesorji, in s slovensko pesmijo na slavnostni prireditvi, so se na akademiji očitno hoteli izogniti aktualni šolski diskusiji. Prav pedagoška akademija pa ima gotovo tudi nalogo, da se ukvarja tudi z aktualnimi pedagoškimi vprašanji, in zavzame pedagoško stvarno kritiko.
Na slavnostni prireditvi pretekli ponedeljek je spregovoril tudi slovenski prosvetni minister dr. Franc Pivec, in izrazil svojo zaskrbljenost o razvoju v dvojezičnem šolstvu.
Čeprav je na Koroškem 368 učiteljev brez zaposlitve, je dotok študentov na pedagoško akademijo ostal tudi v zadnjih letih enako velik. Direktor pedagoške akademije dr. Ewald Krainz je iz tega razloga predlagal selekcioniranje študentov, deželni glavar Leopold Wagner pa se je izrekel proti takemu „numerus claususu“, ker naj-bi imel po njegovem mnenju vsak možnost prosto izbirati svojo poklicno izobrazbo.
„Stiristrankarski sporazum je v smislu zasledovanja konstruktivne poti“
Dr. Valentin Inzko:
Razgovora v parlamentarnem pododboru sem se udeležil kot zastopnik prosvetnega ministrstva. Tako sem mogel prisostvovati celotnemu poteku razgovorov. Glede pristanka na spremembo manjšinskega šolskega zakona je državni poslanec Karel Smolle poudaril, da zavisi pristanek za njega od tega, kakšen bo odgovor koroške deželne vlade v zvezi z dodatno kvalifikacijo učiteljev iz slovenščine. Zahteval je, da morajo predvideni drugi učitelji imeti z usposobljenostnimi izpiti iz slovenščine pri nastavitvah prednost pred učitelji, ki te kvalifikacije nimajo. Na besedilo za spremembo manjšinskega šolskega zakona more pristati — je dejal Smolle — poleg tega le tedaj, če bodo juristi pojasnili, kaj pomeni trditev v zakonu, da more šolska oblast v posameznih primerih na šolah dovoliti tudi izjemne ureditve. Karel Smolle je bil sprva sploh za to, da to določbo v zakonu črtajo.
Kar se tiče pristanka za ustanavljanje novih razredov pri številu 9, je treba poudariti, da je šolska oblast v posamez-
nih primerih tudi že sedaj dovoljevala ustanavljanje razredov s tem številom.
Uveljavitev tega števila v noveliranem zakonu smatram kot pozitivno. Pač pa bi število 9 povezal z zahtevo, da se ustanavljanje novih razredov, ki so pridržana ravnatelju šole, načelno ne bi smelo vršiti na osnovi jezikovnih kriterijev. Ta predlog sem iznesel v obširnem diskusijskem prispevku. Poudaril sem, da je treba ob skupni rešitvi ugoditi obema, tistim, ki so dosegli vpeljavo drugega učitelja, a tudi zahtevi koroških Slovencev in številnih drugih Avstrijcev, naj bi ne prišlo do ustanavljanja paralelnih razredov na osnovi jezikovnih kriterijev. Vendar me je predsednik parlamentarnega pododbora opozoril, da kot uradnik, odposlan od prosvetnega ministrstva, nimam pravice zavzemati stališč, temveč, da je moja naloga le v tem, da sem na razpolago za potrebne informacije.
Stiristrankarski sporazum v šolskem vprašanju je v smislu zasledovanja konstruktivne poti in sooblikovanja političnega življenja v državi realistično dejanje.
0I.IMI'l \l)F. __	^ 'OI.IMI'IADA
DEIMUSICANTIA^MČBUnSAMBIOV
ALPEADRIA^	[ALPEJADRAN'
ALPEN ADRIA MUSIKANTEN OLYMPIADE
2—5. 6. 1988 GLOBASNICA
Pokroviteljstvo
Zvezni minister za pouk, umetnost in šport
DR. HILDE HAWLICEK
Predsednik delovne * skupnosti Alpe-Jadran
LEOPOLD WAGNER
Državni poslanec
KAREL SMOLLE
Župan
ALBERT SADJAK
Dobiček je namenjen Glasbeni šoli
Četrtek, 2. 6. 1988,
Otvoritev: MoPZ „Franc Leder Lesičjak“, učenci Glasbene šole na Koroškem, Glasbena šola na Koroškem, učenci deželne Glas-
bene šole, Ansambel Ro-sentaler Musikanten, ansambel Gorenjci — Ober-krainer, ansambel Agropop, ansambel Mandarina — Don Juan, Orig. Südoststeirer, Orig. Schöcklbuam, ansambel Štirje Kovači, ansambel Štajerskih sedem/ Steirische Sieben aus Slowenien
Sobota, 4. 6. 1988, ob 20.00 uri:
VEČER
ZABAVNE GLASBE
Rendezvous, The Entertainer, Tax Free, Sygi, Štirje J, Pop Design, Happy End, Boutik — 3. nadstropje, Happy day, Karcabrothers, Sebänd
Nedelja, 5. 6. 1988, ob 15.00 uri:
SREČANJE
VRHUNSKIH ANSAMBLOV
ansambel Marela, die 3 La-vantaler, ansambel Slovenija, ansambel Wattn Roush, Orig. Feldkirchner Quintett, ansambel Souvenir, ansambel Happy End
STRAN
petek,
20. maja 1988
Mauthausen: velika spominska proslava na dan podpisa ADP
V nedeljo, 15. maja, torej prav na dan podpisa državne pogodbe, je bila v koncentracijskem taborišču najhujše dimenzije, v Mauthausnu (posebnost taborišča je bila oznaka: vrnitev nezaželena), velika spominska proslava na grozote nacizma, proti rasizmu, sovra-štvu do tujcev in oživljanju nacizma. Med drugimi so se proslave udeležili zvezni kancler Vranitzky, zastopniki organizacij bivših kacetnikov in predstavništva številnih držav, med njimi Jugoslavije, Izraela, ZDA in Sovjetske zveze, ki so poklonila vence pred sarkofagom na bivšem apelplacu._______________________________
Kancler Vranitzky — slavnostni govornik — je priznal sokrivdo Avstrije in Avstrijcev pri zločinih nacistov in nacizma, ki so se zgodili v Mauthausnu in drugod v Evropi, kjer je nacizem zasužnjeval narode. Dejal je, da je treba storiti vse, da se kaj takega ne bo več zgodilo, in zato je treba streti vse pogoje za oživljanje neonacizma. Pri spominjanju na te strašne dogodke gre, tako kancler, tudi za lastno identiteto in za bodočnost Avstrije, ki naj se iz preteklosti uči, in je poudaril pomen mednarodne solidarnosti.
Višek slovesnosti, ki se je je udeležilo nad 15.000 ljudi od vsepovsod!, je bila izvedba mauthau-senske kantate, ki jo je na besedilo bivšega grškega ujetnika v tem kacetu uglasbil Mikis Theodora-kis. Sam je kantato, izvajano v grščini, nemščini in hebrejščini, tudi dirigiral.
Proslave v Mauthausnu so se udeležili tudi upokojenci iz Pliberka, Dom v Tinjah pa je organiziral
posebno študijsko potovanje v Mauthausen in Hartberg, kjer je bil center evtanazijskega morjenja ljudi. Mauthausen in Hartberg sta udeležence potovanja zelo pre-
Bivši kacetnik iz Kraljeva, ki je bil od leta 1942 pa do 1945 v KZ Mauthausen. Tja je prišel kot ujet partizan.
tresla, dragocene informacije pa sta dala mag. Potočnik in prof. Innerwinkler.
Občinska seja v Žitari vasi
Nad 15.000 ljudi se je zbralo v Mauthausnu, in potrdilo: nikdar več taka grozodejstva.
Te dni je pri Dravi in v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom izšla v seriji disertacije in razprave kot 13 knjiga pretresljiva dokumentacija o enem najhujših, na koroških tleh zagrešenih zločinov, to je kot evtanazija zakamuflirano sistematično uničevanje nevrednega življenja v celovški bolnišnici za časa nacizma.
Dokumentacija nosi naslov „Die Ärzte, die Schwestern, die SS und der Tod — Die Region Kärnten und das produzierte Sterben in der NS-Periode“, njen avtor pa je dr. Helge Stromberger s celovške univer-
Dokumentacija o nacističnih zločincih
Dokumentacija je vsebinsko razdeljena na razna poglavja, v katerih je prikazan razvoj psihiatrije do sistematičnega uničevanja z njenimi argumenti, nadalje nacistično ubijanje na primeru avstrijskega mesta, postopno umolknenje pravnih instrumentov.
Knjigo so predstavili vodja založbe dr. Helga Mračnikar, ravnatelj SZI dr. Avgust Mralni-kar, avtor dr. Helge Stromberger in pa vodja celovške psihiatrije dr. Platzl. '
Knjiga naj bi bila prispevek spokornemu spominjanju na’te grozne dogodke, je dejala dr. Mračnikar, avtor sam pa je povedal, da se je iz intelektualne nuje lotil raziskovanja te dobe, da bi nekaj nepojmljivega prikazal kot realno, pojmljivo; da so se taka grozodejstva dogajala tudi na Koroškem in ne le na Poljskem. Dr. Platzl je dejal, da bodo v vrtu bolnišnice postavili dostojen spomenik žrtvam nacistične evtanazije, (spomenik bo delo Maxa Gan-gla), ob tem pa je dal še tole informacijo: od številnih pravnih naslednic je edinole dežela obljubila podporo spomeniku, zvezna vlada in pa zdravniška komora pa niti reagirali nista. Pa še to: v celovški bolnišnici so še „pridno“ morili naprej, ko so nacisti odlok o evtanaziji že preklicali. Knjiga stane 168,— šilingov, naklada je 700.
-wafra-
SEDEMDNEVNO POTOVANJE V
Le osem točk je bilo na dnevnem redu zadnje seje žitrajske občinskega odbora, ki je bila v petek, 6. maja, v gasilskem domu v Miklavčevem.
Mdr. je bil soglasno potrjen letni obračunski zaključek za leto 1987 s presežkom 41.400,— šil. Soglasno sprejeta sta bila predloga Enotne liste Žitara vas, v katerem je EL predlagala, da se popravi cestna razsvetljava na vsem občinskem območju in izgradi cesta v Rikarjo vas. Daljša razprava
pa je bila o nakupu zemljišča ob Zeneškem jezeru. Zemljišče, ki meri 20.000 m2, bo občina kupila od župnišča oz. škofije po 190,— šil. za m2. Skupni stroški bodo znašali okoli 4 milijone šilingov. V ta namen bo občina najela kredit pri Raiki Dobrla vas, ki je dala najugodnejšo ponudbo (6,5% obresti).
„Kärntner Heimatstätte“ namerava graditi stanovanjski blok z devetimi ali 12 stanovanji. V ta namen je občina soglasno sklenila gradbeno-pravno pogodbo z omenjeno družbo.
O zadevi „Haus der Heimat“ smo že poročali.
MOSKVO in LENINGRAD
od 14. do 21. julija 1988
V aranžmaju so vključene sledeče storitve:
•	transfer iz Celovca na Dunaj oz. iz Salzburga v Celovec
•	polet Dunaj — Moskva in Leningrad — Salzburg
•	polni penzion
•	ogledi z lokalnim vodnikom
Cena: šil. 10.020,—
Za vizo so potrebni veljaven potni list in tri slike.
Prijave sprejemata turistična agencija CARTRANS (Micka Miškul-nik, tel. 0463/51 26 80) in Štefan Pinter, tel.: 0 42 28/28 8 74.
Prijave čimprej, ker je število udeležencev omejeno!
Politika
DVOJEZIČNOST NAJ SE VIDI I
Kolesarska akcija v Rožu —
binkoštni ponedeljek,
23. maja 1988
V okviru kolesarske zvezdne vožnje 23. 5. 1988 v Rožu bomo olepšali nekatere krajevne napise in kažipote. Ne bomo jih poškodovali, temveč dopolnili — pod nemške napise bomo pripeli table iz porocela z manjkajočimi slovenskimi krajevnimi imeni.
Po členu 7 ADR bi morali biti topografski napisi dvojezični povsod tam, kjer živi slovensko oziroma dvojezično prebivalstvo. 33 let po podpisu državne pogodbe republika Avstrija obveznosti do slovenske narodne skupine še vedno ni izpolnila. Z našo akcijo bomo opozorili na to pomanjkljivost.
Vedno znova se poudarja, da je narodna skupina obogatitev za državo. Narodno skupina ne more preživeti, če ni enakopravna večinskemu narodu — strpnost sama ne zadostuje.
Iz Podjune v Šentjakob in iz Šentjakoba v Podjuno bosta vozila omnibus in tovornjak za kolesa
Dobrlavasr 8.45 Škocijan:	9.00
Sodelovali bosta skupini:
ansambel DRAVA Iz Borovelj in skupina LAČNI FRANC
PODPORA za „dvojezičnost naj se vidi“ — kto. štev. 3039591 pri Posojilnici Celovec
Dvojezični napisi nikomur ne škodujejo, vendar pripadnikom manjšine dajo občutek, da so priznani v svoji deželi. Ponosni bi morali biti na dvojezični značaj Koroške.
Kostanje
Köstenberg
Celovec
Klagenfurt
io.ooh
Dvojezičnost naj se vidi!
Hodiše
Keutschach
Vrba
Velde
12.30
S k o fiće Sc h ie fli n g
Kolesarska akcija v Rožu —
Kottara vas K5tt* £ n rt s dorf
11.30
binkoštni ponedeljek, 23. maja 1988
2o pr aće
8ilć o v s
Luda annsdorf 13.15K
Se 1 p r
Kdaj se bomo odpeljali, je razvidno iz grafike
Ro'ze k R o s e q, 14,00
2 e 1 u ć e Se 1 k ac h 13.45h
Dro bolje Dr o bo 1ac h
Borov 1 je Smarjeta Ferlach St. Margarethen
Brnca
Fürnitz
Sveče
Suetsch ac h 13.30*
Šentjanž
Po d gorje Maria Elend 14.30^
L o ć e , Latschacb 12.30h
Šentjakob st. JAKOB
Rož, Podjuna, Zilja
Bilčovs: Poslovili smo se od Kumrovega očeta
Močno nas je prizadela vest, da je zadnji torek, 10. maja 1988, za vedno zatisnil oči Mihael Zablat-nik, po domače Kumr iz Bilnjovsa pri Bilčovsu.
Pogreb pokojnega je bil v petek, 13. maja, ko ga je spremila ogromna množica ljudi na njegovi zadnji življenjski poti k večnemu počitku na novo bilčovško pokopališče. Ob somaševanju petih duhovnikov so opravili pogrebne obrede domači župnik dekan Pol-dej Kassl, brat rajnega Kumra dr. Pavel Zabiatnik in svak rajnega, župnik Rudi Safran.
Pretresljive pesmi žalostinke so rajnemu zapeli pevci domačega moškega pevskega zbora pod vodstvom Jožka Boštjančiča in Suški oktet, pri katerem poje tudi zet rajnega Kumrovega očeta Sigi.
V svojih pridigah sta se od rajnega poslovila dekan Kassl in dr. Pavel Zabiatnik z izbranimi besedami in prav tako je v svojem nagrobnem govoru povzdignil osebnost Kumrovega očeta predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič.
Smrt Kumrovega očeta nas je posebno močno prizadela, saj smo se poslovili od človeka, ki smo ga dobro poznali, spoštovali in cenili. Pokojni Kumrov oče je bil v Bilčovsu močen steber slovenstva in je s svojo ženo Ano vzgojil tudi svoje otroke v tem smislu. Rajnega se spominjamo kot osebnosti, ki je znala s svojim prijetnim načinom nagovarjati ljudi, ki so jo cenili kot dobrega soseda, prijatelja in znanca.
Kljub ogromnemu delu na svoji kmetiji si je vedno vzel čas za pogovore in je tako bila Kumrova hiša vedno zbirališče neštetih ljudi, ki so skozi desetletja radi zahajali v to domačo hišo.
Kot velik narodnjak je bil rajni Kumrov oče aktiven na cerkvenem in gospodarskem področju. Kot
član župnijskega sveta je leta odločno zagovarjal potrebo po reno-viranju šentaienske cerkve in je tudi kratko pred svojo smrtjo ponovno izrazil željo, naj namesto vencev na grob ljudje darujejo za to cerkev.
Kot razgledan mož pa se je tudi zavedal, da se je treba udejstvovati na gospodarskem področju. Tako je bil od leta 1950 naprej v odboru bilčovške Posojilnice, leta 1966 pa je bil izvoljen za predsednika. Kar 17 let je zgledno in z vso energijo izvrševal to funkcijo. Velika zasluga velja rajnemu Kumru predvsem za zgraditev novih prostorov bilčovške Posojilnice. Kakor je povedal Antonič, je bil rajni izredno kooperativen, saj je vedno iskal složno pot in ne prepira. Kot takega so ga cenili tudi drugače misleči in njegova beseda je imela tudi pri njih veliko veljavo in težo.
Še pred letom je bil Kumrov oče zdrav in agilen kmet, ki je imel toliko energije, da je ta zadostovala še za stalno sosedsko pomoč.
Žal pa je Kumra zadela kap, a tudi od tega udarca se je opomogel. Konec aprila pa je rajni tako nesrečno padel, da je od posledic te nezgode umrl 10. maja v 74. letu starosti. Trdna življenjska volja in prepričanje, da bo še ozdravel, ni zmagala. Zmagala je smrt, ki je Kumrovega očeta mnogo prezgodaj iztrgala iz naših vrst, saj nam je dajal vse svoje življenje v vsakem oziru lep zgled. Rajnega bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Žalujočim sorodnikom izrekamo na tem mestu naše iskreno sožalje.
Kotmara vas: materinska proslava
Letošnja materinska proslava — v Kotmari vasi jo prirejata ljudska šola in občina — je bila ponoven dokaz dobre volje za sožitje med obema narodoma v deželi. Otroci so prikazali, da se hoče-io in morejo učiti skupno. Ker je šolska ravnateljica Valpurga Janša zbolela — želimo ji, da bi čimprej ozdravela —, je imela učiteljica Rezika Iskra vso skrb na ramah.
Vsi otroci, ki so sodelovali, so bili z dušo in s srcem pri delu. Nekateri so sodelovali kar pri več skupinah, tako pri zboru, kitarah, flavtah in pri odrskem prizoru. Bila je to v resnici pisana družba.
Postavili so se tudi učenci in učenke, prijavljeni za dvojezični pouk. Tako so povedali prvošolci (učiteljica Silvija Ruttnig) pesmico „Mamica naša“, cel 2. a razred
(Rezika Iskra) pa je zapel v obeh jezikih pesem „Šopek za mamico“. Mihi Kožar (2. a) je povedal pesmico „Draga mamica“, Katja Ogris in Andrej Pack (3. a) pa pesmico „Mama“. Za zaključek je zapel šolski zbor pesem „Nikoli slabe volje“. Dobre volje so bili zares vsi ljudje dobre volje.
Pozdravne in zahvalne besede je spregovoril župan Josef Stru-ger. Prvi pozdrav je seveda veljal navzočim materam; tri matere je župan tudi počastil. Prišli pa so tudi okrajni šolski nadzornik Ewald Bernthaler, prejšnji ravnatelj Josef Schwarz, podžupana Hugo Götzhaber in Josef Liendl ter župnik Maks Michor. Namesto obolele ravnateljice Valpurge Janše je vodila šolski zbor Hilde Srienc, posamezne točke pa je povezala Rezika Iskra.
Materinska proslava na Radišah
Že nekaj let deluje otroška skupina na Radišah, katero vodita Heidi Lampichler in Tatjana Tolmaier.
Na predvečer letošnjega materinskega dneva so otroci vabili, da pokažejo mamicam — in seveda tudi drugim —, kaj delajo v skupini. Poleg pevskega dela so pripravili tudi recitacije. Učenci oddelka Glasbene šole na Radišah, ki se šolajo na klavirju, so uvodoma pokazali, kaj so naštudirali v tem šolskem letu. Učiteljica prof. Gita Mally, ki jih strokovno spremlja in ki prihaja že četrto leto na Radiše, brezdvomno opravlja zelo važno poslanstvo, da posreduje mladini glasbeno izobrazbo. Ravnatelj Han-zi Tolmaier pa vodi skupino
ČESTITAMO
Te dni je obhajal 60-letnico gospod Hanzej Kru-šic, pd. Motej na Novem selu pri Kotmari vasi. Številnim čestitkam se pridružujeta tudi EL Kotmara vas
in uredništvo NT.
*
Gospa Neži Niemetz, pd. Žmukova mama na Plešiv-cu, je obhajala 50-letnico. Številnim čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo
NT in EL Kotmara vas.
*
V	Libučah pri Pliberku je
te dni praznoval svoj 60. rojstni dan gospod Marko Čapelnik. Jubilantu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta.	*
Na Kogelski gori pri Suhi praznuje svoj 60. življenjski jubilej gospa Ančka Krop. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja, božjega blagoslova in zadovoljstva v krogu domačih. *
Na Blatu pri Pliberku obhaja svoj 50. življenjski jubilej Zofka Wrantschurnig. Jubilantki iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše.
*
V	Borovnici pri Selah obhaja svoj 50. rojstni dan gospa Zofi Rakušek. K temu jubileju ji želimo vse najboljše, zdravja in zadovoljstva v krogu domačih.
*
Na Zgornjih Rutah pri Radišah bo praznovala svoj
flavt in pripravlja mladino tedensko na glasbeno teorijo. Tako dobi mladina tudi na tem področju dobro izobrazbo. Tako se je tudi ta skupina predstavila s svojim sporedom. Na koncu pa sta še nastopila skupina kulturno-umetniškega društva iz Brezij z recitacijo in pa domači mešani pevski zbor pod vodstvom Stanka Wruli-cha. Drugi dan, v nedeljo, pa je otroška skupina sooblikovala sv. mašo.
Kako važno je izvenšolsko delovanje z otroki, se je pokazalo na materinski proslavi in tudi pri sv. maši v cerkvi. Zato se je treba javno zahvaliti voditeljem, ki žrtvujejo ogromno časa v ta namen.
75. življenjski jubilej gospa Elizabeta Miki. Iskreno ji čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova.
*
V	Dobrli vasi si bosta obljubila večno zvestobo Marta Smolnik in Hanzi Podrečnik. Novoporočence-ma želimo vse najboljše na skupni življenjski poti.
*
V	Šmarjeti pri Pliberku obhaja svoj 89. rojstni dan gospa Zofija Wedenig. Jubilantki iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta.
*
Vladni svetnik Hanzi Lesjak z Žihpolj praznuje svoj 60. življenjski jubilej. Iskreno mu čestitamo in želimo vse najboljše.
★
V	Podlibiču pri Šmihelu je te dni praznoval Tone Blažej svoj 45. rojstni dan. Domačini in sosedje mu iskreno čestitajo in želijo predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. *
Na Letini pri Šmihelu je praznoval svoj 55. življenjski jubilej gospod Jože Blažej. K temu življenjskemu prazniku mu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše in božjega blagoslova. Še na mnoga zdrava leta. Obema slavljencema čestita tudi EL Pliberk.
*
Tudi Mariji Jenič z Letine čestitamo k življenjskemu jubileju. Želimo ji obilo zdravja in zadovoljstva v krogu domačih. Čestitkam se pridružuje tudi EL Pliberk.
Rož, Podjuna, Zilja
Pliberk-Libuče: Močilnikovega Pavleja ni več med nami
Komaj je bilo verjeti, ko smo slišali, da je za vedno zatisnil svoje oči libuški rojak Pavlej Močilnik. Saj je v petek, 6. maja, umrl še sorazmerno mlad, star komaj 55 let. Pavlej je izhajal iz znane Močilnikove rodbine v Spodnjih Libučah, ki je bila tudi izseljena.
Po poklicu je bil trgovec. Izučil se je pri Moriju v Pliberku, nato je nekaj let bil pri Ferdinandu Stefitzu, dve leti je vodil trgovino skupno s Tonejem Stefitzom, od leta 1963 dalje pa imel sam svojo lastno trgovino. Bila je to še pravi domači „gšeft“, kamor so ljudje, zlasti s podeželja, vedno radi zahajali in kjer je bilo možno poleg nakupovanja se tudi še po domače pomeniti. Kajti Močilnikov Pavlej in njegova žena Micka (le-ta prihaja iz znane Avcigarjeve hiše v Dobu) sta vedno kazala odkrito pripravljenost za prijateljski pogovor in prisrčno postrežbo.
Pavlej sam pa ni bil samo prijeten trgovec, temveč tudi dober pevec, dokler mu je pač to dopuščala poklicna obveznost. Bil je med tistimi, ki so takoj po vojni peli pri libuškem zboru pod vodstvom Francija Lienharda. Poleg rajnega Močilnikovega Pavleja in njegovega brata Anzeja so pri Lienhar-dovem zboru peli mdr. Mogrov
Lipš, Krajnčev Tevž, Košutni-kov Štet, Gregej Kotnik, Rudej Jevšnikar ter Igrčev Anzej. Kmalu nato se je ustanovil zbor Folteja Hartmana, kateremu so se pridružili nekateri libuški pevci. Je pa libuški zbor še dalje prepeval v cerkvi, na raznih cerkvenih prireditvah, zlasti žegnanjih, in na pogrebih.
Libuški pevci so rajnemu Močilnikovemu Pavleju tudi zapeli v slovo. MoPZ „Kralj Matjaž“, ki ga lahko označimo kot naslednika nekdanjega „Lien-hardovega zbora“, je pogrebne obrede v nedeljo, 8. maja, olepšal s pretresljivimi domačimi žalostinkami. S tem so se mu tudi prijateljsko zahvalili za zvestobo in povezanost, ki jo je rajni Pavlej dokazoval vse svoje življenje domači pesmi, besedi in svojemu narodu.
Naj sedaj mirno počiva v domači zemlji! Vdovi Micki in otrokoma Pavleju in Jozeju pa izrekamo naše iskreno sožalje.
-kuj-
Nadškof Šuštar sprejel društvenike iz Globasnice
V soboto, 14. maja, sta vabi-la_ „SKD Globasnica“ in SPD „Šteben“ svoje člane in pevce na društveni izlet. Skoraj 80 članov se je, skupno z letošnjim srebrnomašnikom Francem Hudlom, odpravilo na pot v Stično. Grede so se ustavili v ljubljanski nadškofiji in obiskali nadškofa Šuštarja. Nadškof je Globašane z veseljem sprejel, saj je bila Globasnica nekdaj fara ljubljanske škofije. Omenil je, da mu je zelo ugajal letošnji obisk pri sv. Hemi nad Globasnico v okviru otvoritve Heminega jubileja in je izrazil željo, da bi ponovno rad obiskal ta čudoviti kraj. Nadškof Šuštar je tudi odgovarjal na vprašanja društvenikov. Med drugim je bil marsikdo presenečen, ko je izvedel, kako preživi nadškofija s svojimi župniki in župnijami brez cerkvenih davkov in državnih podpor. Po prisrčnem sprejemu pa so si Globašani ogledali prekrasno ljubljansko stolnico. Tudi tukaj so spoznali, s kako veliko vnemo farani in dobrotniki podpirajo restavriranje stolnice. Seveda sta MePZ „Peca“ in MoPZ „Franc Leder Lesičjak“ zapela tudi nadškofu in navzo-
čim v stolnici nekaj narodnih pesmi.
Nato je pot peljala dalje v prelepi kraj Stična, kjer smo v samostanu skupno s srebrnomašnikom praznovali sv. mašo. Po maši in okrepčilu so Globašani še nakupili izdelke patrov stiškega samostana. V zelo prijetni družbi je potem pot vodila na Visoko, kjer so društvenike pričakovali domačini društva „KUD na Visokem“. S tem društvom globaški kulturniki tesno sodelujejo. Po večerji, katero so pripravili domačini, je večer iztekel v prijateljstvu in pri petju naših domačih pesmi. Zelo težko so se Globašani poslovili od družbe, le noč in utrujenost sta vse pripeljali nazaj v Globasnico. Seveda pa je na tem mestu treba prav posebno omeniti organizatorja in voditelja izleta, podpredsednika Luka Hudla in predsednika Huberta Dumpel-nika, ki sta na enkraten način organizirala svojim članom nepozabljiv, imeniten in vsebinsko dobro pripravljen izlet. Zato vsi upajo, da bosta še drugič z enako vnemo pripravila podobne prireditve za člane in pevce obeh društev.
Bernard Sadovnik
Janez Welte 85-letnik
Pred kratkim je čil in zdrav praznoval Rogarjev oče, Janez Wolle iz Borovnice pri Apačah, svojo 85-letnico. Slavljenec je bil
imenovan za občinskega odbornika v letih 1935—1938. V tem času je bil že samostojen kmet. Aprila leta 1942 je moral zapustiti svoj dragi dom in bil z materjo in sestro izseljen v taborišče Hesselberg. Ko se je konec vojne vrnil, je spet z veseljem prevzel kmetijo in zelo dobro in napredno gospodaril. Kmalu po vojni se je poročil s Terezijo Klanšek iz Grebinja. Z ženo sta ponosna na svoje tri otroke — sina in dve hčerki — njih otroci pa imajo svojega deda zelo radi.
Sedaj že leta gospodari njegov sin Hanzej z ženo na lepo urejeni kmetiji in nadaljuje delo svojih prednikov. Hanzej je tudi namestnik občinskega odbornika Jožefa Uranka v občini Galicija.
Našemu slavljencu Janezu Wol-teju želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let in da bi še pri tako dobrem zdravju praznoval tudi svojo 90-letnico. Tem čestitkam se pridružujeta tudi EL Galicija in uredništvo NT.
Koncert „Fantov z vseh vetrov“
Za prijetno in domačno zabavo so poskrbeli „Fantje z vseh vetrov“ s svojim nastopom v Kotma-ri vasi v nedeljo, 15. maja 1988. Ni bila to samo tista že prebavljena hrana, ki jo mečejo nekateri tako imenovani narodnozabavni ansambli poslušalcem pa tudi gledalcem okoli ušes pa še v odprta usta in grla. Marsikatero besedilo daje poslušalcu in poslušalki misliti, in to v dobrem pomenu. Ansambel morda pri nas na Koroškem ni tako znan. Zato ga pa bolj
poznajo in tudi cenijo na Primorskem in v goriški okolici.
Nam v Kotmari vasi so pač pripravili dve uri veselega poslušanja. Med številnimi poslušalci — pozdravil jih je predsednik SRD „Gorjanci“ Emil Muri — smo videli tudi vrsto občinskih odbornikov s podžupanoma Hugom Götzha-berjem in Josefom Liendlnom na čelu in župnika Maksa Michorja.
„Fantom z vseh vetrov“ najlepša hvala in spet kdaj na prijetno srečanje v Kotmari vasi.
Vogrče: materinska proslava
Majhni smo, mnogi nas prezrejo, zato se moramo oglasiti: še živimo in delamo.
Mnogim materinskim proslavam so se zadnjo nedeljo pridružile tudi Vogrče. Proslavo je pripravila „Farna mladina“ in je zajela skoro vse otroke in mladino. Prvi del je dvojezično pripravila učiteljica ga. Wulz. Bil je tako pomladen in prisrčen, kakor znajo biti le najmlajši od 4. leta naprej in v ljudski šoli. Dve muzikalni skupini sta presenetili z izvajanjem, g. župnik je z ministranti pripravil šaljivo igrico „Martin in gozdni možje“. Avtor, znani mladinski pisatelj Polde Suhodolčan, se je res znal vživeti v fantiče, polne razposajenosti, iznajdljivosti, in te so bojeviti junaki tu-
di živahno in lepo predstavili. Igrica je obenem vzgojna in poučna.
Tretji, najtežji del je imel organizator Pepi Polesnig z igro „Izgubljena ovca“, ki prikazuje družinsko življenje, kjer se oče vključi v protiversko organizacijo in kjer se hčerka žrtvuje za spreobrnjenje očeta in to tudi doseže s svojo smrtjo. Igra je zelo ganljiva, a težka za igralce.
Proslava je pokazala veliko dobre volje, požrtvovalnosti, odkrila nam je nove igralske in muzikalne talente, napolnila in razveselila polno dvorano gledalcev. Vsem sodelujočim prisrčna hvala za lepi farni in kulturni praznik.
• Zaposlitev
IŠČEMO NAMEŠČENKO
za knjigovodstvo in fakturiranje, zaželeno znanje slovenščine in dobra strojepisna tehnika.
Možna tudi zaposlitev za določen čas. Tel.: 04 63/51 62 62
Rož, Podjuna, Zilja
Spominska prireditev ZSI in ZKP
Pod geslom „Ne izrujete nam korenin“ sta zadnjo sredo, 11. maja, vabili Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov na spominsko prireditev v Mladinski dom. Kot govornik je bil povabljen Herbert Exenberger od dokumentacijskega arhiva avstrijskega upora na Dunaju, za glasbeni okvir prireditve pa je poskrbel Koroški partizanski pevski zbor. Drugi del prireditve je oblikoval MePZ „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu, ki je navdušil s koncertom pesmi ponižanih in razžaljenih narodov.
„Priključitev Avstrije k Nemčiji je bila dolgoročno pripravljena in ni bila le rezultat gospodarskega problema, marveč je bila to uveljavitev nacionalistične ideje.
Prevzem oblasti se je na Koroškem kmalu spremenil v triumf domačih nacistov, misleč, da je napočil čas za obračunavanje s slovenskim narodom. Kmalu smo imeli prvo žrtev, in sicer župnika Poljanca v Škoci-janu,“ tako je orisal predsednik ZSI Jože Partl v svojem govoru začetek časa nemškona-cionalne vlade v Avstriji in na Koroškem.
Leta 1942 je bilo na Koroškem izseljenih nad 300 slovenskih družin. V Celovcu pri železniški postaji, kamor so naši ljudje bili najprej gnani, danes ne spominja nič na tisti čas leta 1942. Zato je Jože Partl dejal, da bi bilo potrebno poimenovati tisto cesto kot slovensko izseljeniško cesto. Na žalost pa nacizem tudi po
vojni ni bil poražen. Ko so koroške stranke na miren način prevzele oblast, so nacistom obljubile, da bodo nadaljevale njihovo politiko, ter da se nacistom ne bo nič storilo. Ko je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba, so začele z delovanjem prve nacistične organizacije, ki so začele s šolskimi štrajki, katerim je uspelo uničiti obvezno dvojezično šolo. Odjava od dvojezičnega pouka pa je bila nacistom kaj kmalu premalo, in dosegli so, da je bilo treba otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku.
„Vsi naši protesti so bili zaman in utrujeni smo bili od naporov. Morda smo tudi premalo storili in tudi Slovenija je gledala le na svoje probleme. Ko so naše organizacije bolj odločno začele terjati izpolnitev avstrijske državne pogodbe, se je izkazalo, da je gospodar na Koroškem nacizem,“ tako Partl.
V	letošnjem spominskem letu pa nam hočejo vzeti zadnje ostanke dvojezičnega šolstva. Zgleda, da je ta Haiderjev boj že dobljen in že sledi napad na slovenščino v Cerkvi. In vse zgleda, da tudi vodstvo Cerkve v Celovcu ne pozablja na obljubo, dano nacistom po vojni. Tudi ljubljanski nadškof in metropolit v tej zadevi molči.
V	današnjem boju za dvojezično šolstvo pa bo za nas koroške Slovence najbolj važna naša enotnost, in zgleda, da je ta bolj ogrožena ko kdajkoli.
Prav tako v smislu enotnosti, katero najbolj želi ljudstvo na podeželju, je spregovoril pozdravne besede predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser. Po njegovem mnenju je nerazumljivo, da se koroški Slovenci po štiriletnem skupnem boju za dvojezično šolstvo, danes tik pred pravno odločitvijo v parlamentu, ne znamo več braniti. „Treba je z vso silo otež-kočiti izvedbo pedagoškega ločevalnega modela,“ tako Wieser, ki je nadalje dejal, da je treba dati politikom treh avstrijskih strank, ki podpisujejo v parlamentu ločevalni model, pri naslednjih volitvah jasen odgovor. „Le to, da jih ne bomo volili, jih bo bolelo,“ tako Wieser, ki je zaključno še dejal, „da se zaradi nekaj milijončkov ne splača iti v sosvete“ in si v tem oziru želi enotnost med Slovenci.	stjh
30 let televizije — 60 let radia
Pred 60 leti, tri leta po prvem radijskem signalu v Evropi, je bil v Sloveniji sprožen prvi radijski signal med Ljubljano in Bledom, kar pomeni začetek slovenskega radia. 30 let zatem, leta 1958, pa so ustanovili tudi slovensko televizijo, in tako je RTV Ljubljana praznovala v petek, 13. maja 1988, 30-letnico televizije in 60 let radia. Jasno, da so slovenski radijci in televizijci dobili številne čestitke, tako tudi od ORF. Med gosti, ki so se udeležili slavnostnega akta, pa je bil tudi podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank.
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik SZDL Jože Smole, ki je posebej poudaril vlogo Kričača, propagandne postaje OF, ki ji ni bilo para v zasedeni Evropi. Govornik je potem prešel na sodobne zahteve in naloge, ki jih izvršujeta radio in televizija in dejal, da imajo sodobni mediji nalogo odpiranja in avtentičnega poročanja in ne zapiranja in enostranske informacije. Zavzel se je za čimbolj plodno in celovito sodelovanje Slovenije in Jugoslavije
predvsem z Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS) in pa Evropo na tehnološkem in informacijskem področju, „da ne bomo zaostali za svetom in razvojem informiranja“, kot je Smole na koncu svojega govora ugotovil.
Po Francu Milčinskem-Ježeku, nedavno preminulem avtorju, humoristu in znanem sodelavcu RTV Ljubljana, je na slovesnosti bila poimenovana posebna nagrada RTV za kulturno-umetniško delo
slovenskih radijskih in televizijskih sporedov; številnim sodelavcem RTV pa so podelili plakete.
Vso slovesnost, katere se je kot slavnostni gost udeležil tudi novi predsednik Slovenije, dr. Stanovnik, je z ubranim petjem olepšal komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom prof. Cudermana. RTV Ljubljana želi tudi uredništvo Našega tednika vse najboljše za dvojni „rojstni dan“.
-wafra-
STRAN q petek,
O 20. maja 1988
Sončen majski dan jt privabil na praznik Kri; stusovega vnebohodi nad 400 otrok na sonc ne Radiše — ki so bile tj dan še posebno praz nične, da bi tam prazno} vali „svoj“ otroški daß ki je postal že tradicij nalna prireditev Katolfc ke otroške mladine. I} vseh krajev naših tre} dolin so prišli s svojini voditeljicami in voditelj in kar kmalu so se počit tili na Radišah domfr Geslo letošnjega otro$ kega dneva je bilo: vč& raj — danes — jutri, in} tem smislu se je odvija tudi celoten spored. ^
Včeraj — danes — jutri Otrošld dan na Radišah
Piše
Jože Perč
bili proti Slovencem, da bi se ne izdelovalo več orožje, da bi ne prišel več kak Hitler na oblast“...
Radiški otroški zbor, ki S' vodita Tatjana Tolmajer '! Heidi Lampichler, je pozdra^ ob prihodu zbrane otroke pesmijo:
Radiše ta’a vsol domače rade še so zdaj,
Radiše suveje rade še so zdaj...
Učiteljica Rozina Katz je imenu KOM prisrčno pozdrav la vse otroke in jim zaželel da bi ta dan na sončnih Rad! šah bil sončen v medsebO: nem spoznavanju, v skupr molitvi in skupnem igranj11
naši deželi divjala fašistična strahovlada, ko so zapirali, niučili in celo morili tudi otroke. Skupno hočemo razmišljati, kako bi danes v miru in razumevanju živeli, da bomo Pravični do sočloveka, tudi do drugače govorečih in drugače mislečih ljudi. Jutrišnji dan pa bo takšen, kakršnega si bomo sami oblikovali. Skrbimo zato, da se žalostni dogodki preteklosti nikoli ne bodo ponovili 'n delajmo za mir v deželi in na svetu!“ je povedala Rozina Katz.
Otroške skupine so ob pri-
Razložila jim je geslo letošnj6, hodu razobesile lepake, na ka-ga otroškega dneva. Včeraj ^ torih so bili narisani in zapisa-danes — jutri: „Ob našem t# ni najvažnejši podatki njihovih gostanju se spomnimo in ^ tar med leti 1938—1945. Neka-opozorimo na včeraj, ko oV° tere skupine pa so lepake tudi kom ni šlo tako dobro, ko je' Predstavile in otrokom razloži-
le. Tako je med drugimi Majda Krivograd iz Šmihela povedala, da so Nemci leta 1942 aretirali šmihelskega kaplana Ku-teja in ga izgnali v taborišče Dauchau, od koder se ni več vrnil.
Središče otroškega dneva pa je bila dvojezična sv. maša, ki jo je daroval duhovni asistent katoliške otroške mladine Jurij Buch, župnik na Peč-nici. Otroci so mašo lepo sooblikovali, posebno primerne so ta dan bile prošnje. Namesto pridige pa je pesnica Neži Sušnik z Radiš prebrala nad 30 kitic obsegajočo pesmico, kjer opisuje grozote izseljeni-štva — bridko slovo od doma, nečloveško potovanje in bivanje v izgnanstvu in končno srečno vrnitev na izropan dom.
Kaj pa je sploh bil vzrok, da je prišlo do te tragedije — druge svetovne vojne, kjer je izgubilo življenje 55 milijonov ljudi, kjer je bilo 35 milijonov ranjencev in 3. milijone pogrešanih, so spraševali otroci pred sv. mašo. Svetovna gospodarska kriza je pospeševala rast nacionalizma in so ljudje nasedli velenemškemu duhu, za katerega so bili Cigani, Judje in Slovenci manj vredni ljudje. Samo na Koroškem je bilo izseljenih nad 300 družin in veliko slovenskih duhovnikov.
Vsebinsko bogate pa so bile izjave otrok na vprašanje duhovnika, kaj predlagajo, da bi zavladal mir na Koroškem in na svetu. „Da bi imel vsak vsakega rad, da bi Nemci ne
Otroci z navdušenjem rišejo in slikajo.
Radiški otroški zbor je kot gostitelj zapel
dobrodošlico vsem otrokom.
Tako so se glasili odgovori otrok, ki so pričali, da jemljejo otroci to zadevo resno. Da, če bi takšni otroci vladali svetu, bi gotovo ne bilo vojn, sovraštva in trpljenja. Gospa Sienčnik iz Dobrle vasi pa je povedala, da je njena mati naročala svojim otrokom, naj gredo od hiše do hiše in oznanjajo mir.
Skupno petje pri maši pa je spremljala in tako olepšala bogoslužje dekliška skupina iz Slomškovega doma, ki jo vodi Roman Kutin.
Po krepki malici so se otroci razdelili po skupinah in urno poprijeli za delo, bodisi pri slikanju, izdelavi blaga, barvanju kamenja, izdelavi skulpture mira, reševanju radiškega kviza in podobnem. Nekateri pa so se pridružili pevski ali plesni skupini. Vsak si je izbral delo, ki ga je najbolj veselilo.
Omeniti pa še moramo, da je šmihelski kaplan Jože Markowitz pripeljal na Radiše najmočnejšo skupino — 77 otrok. Če bi iz vsake fare prišlo toliko otrok, bi bile prostorne Radiše gotovo premajhne! Za konec pa so šentjakobski otroci predstavili kratek poučen prizorček „Otroški most“.
Skratka, bil je lep dan za vse otroke, dan na katerega se bodo še radi spominjali.
Kultura
Nov vodič o Gospe Sveti in Gosposvetskem polju
Mohorjeva založba je prejšnji teden predstavila vodič o Gospe Sveti in Gosposvetskem polju in s tem zapolnila veliko vrzel na področju tehtne in strokovne informacije o tem pomembnem, tudi slovenskem božjepot-nem kraju in cerkvi. Slovenskim romarjem je sedaj na razpolago in na voljo slovenski vodič, ki ga je sestavil prof. dr. Marjan Zadnikar, dojen slovenske umetnostne zgodovine.
V veselje nad izidom tega vodiča o tej koroški stolnici pa se prikrade žalost, da ne rečem gnev nad dejstvom, da bodo slovenski vodič v Gospe Sveti sami (pri cerkvi — op. pisca) prodajali samo naskrivaj in ne bo imel prostora med ostalimi tiskovinami, ki so in bojo na prodaj. S tem dejstvom se ne smemo sprijazniti in zato pozivamo odgovorna in pristojna mesta, naj s to vrsto literarnega apartheida, ki vodič izključuje samo zato, ker je slovenski, takoj pometejo. Da gre tudi drugače, namreč kooperativno, je na primer pokazal Zvezni urad za spomeniško varstvo, ki je dal na razpolago vrsto dragocenih posnetkov, za kar se mu je vodja založbe inž. Kattnig na predstavitvi prisrčno zahvalil.
Predstavitev je bila precejšen
medijski dogodek, saj so se je udeležili poleg koroških medijev še zastopniki javnih občil Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Dr. Zadnikar je zelo strnjeno opisal večletno nastajanje vodiča in je podal jedrnato informacijo o cerkvi in njeni okolici ter njen pomen za umetnostno zgodovino in v slovenski narodni zgodovini. S tem, da vodič informira tudi o okolici Gospe Svete, to je o Gosposvetskem polju, dobi romar oz. obiskovalec res celostno podobo o tem zgodovinsko in versko tako pomembnem kraju in prostoru. Mohorjeva založba načrtuje že barvno izdajo vodiča.
Vodič „Gospa Sveta in gosposvetsko polje“ stane 40 šilingov, izšel pa je v nakladi 4000 izvodov.
Franc Wakounig
Dr. Zadnikar in inž. Kattnig pred gosposvetsko cerkvijo
STRAN
petek,
20. maja 1988
stran
petek,
20. maja 1988
Kultura
V Straßburgu, za lučaj od Krke oddaljene stare škofijske graščine, ki je zadnja leta životarila kot ruševina, je do 26. oktobra velika razstava o sv. Hemi.
O razstavi izgubljati veliko besedi bi bilo isto, kakor bi vodo v Dravo nosili: razstava je nekaj edinstvenega, vredna ogleda in jo res najtopleje priporočamo. Raz-
Razstava (Veti Hemi presega d^lne meje
stavljeni eksponati — od kipov do °dobne tiskovine. Posebej ome-začetkov kanonizacijskega proce;pa naj bo mojstrska rešitev, kasa, potrjujejo, da je sv. Hema od o v razpadajoče zidovje v razme-davnine sem bila osrednja slopa kratkem času in z razmero-venska in koroška svetnica pripfO' ä pičlimi sredstvi postaviti raz-šnjica, da pa je kot svetnica lasj.avo, gj j0 naj brez problemov cele Cerkve, kakor je dejal škof po ogledajo ljudske množice: Kapeliari.	i Poredno z zidovjem so postavili
Vzporedno z razstavo so pripra-pzno ogrodje, na katerem so vili zajeten, obširen zbornik „Hem-9zporejeni vsi eksponati, ma von Gurk“ (Hema Krška), ki p0, Slovesno odprta je bila razstava svoji znanstveni pa tudi po infor- Petek, 13. maja 1988. macijski plati daleč presega vse	pranc Wakounig
Škof Kapeliari med najožjimi sodelavci razstave na Straßburgu

Kranjska Hema
21. blejsko pisateljsko srečanje v znamenju napetosti manjšina-večina
Od srede, 11. maja, prejšnjega tedna pa do nedelje, 15. maja, je bil Bled docela v znamenju 21. mednarodnega srečanja pisateljev, ki ga prireja slovenski PEN-klub.
Srečanja se je udeležilo nad 100 pisateljev iz nad 30 dežel, od ZDA in Avstralije do Sovjetske zveze in Indije, da evropskih, odnosno slovenskih in jugoslovanskih udeležencev tokrat ne omenimo posamezno.
Fatima Tunović
Priče nemira
Glavna tematika srečanja je bilo „Pripadati manjšini — pripadati večini“, in res so se pisatelji in diskutanti zelo zavzeto in pestro vključili v to diskusijo. Da pri tem ni manjkalo vročih političnih stejt-mentov in kontrarnih, a zato tem bolj diskusijo popestrujočih prispevkov, pa je samo po sebi razumljivo.
Diskusija pa ni bila omejena zgolj na etične manjšine — pri čemer se je ponovno pokazalo, kako pomanjkljiv, kvalificirajoč in z negativnim prizvokom oplojen je pojem „manjšina“ —, ampak so posamezni udeleženci skušali izluščiti in pokazati vrsto doslej neznä-
Brus in Rainer v mestni hiši
V galeriji celovške mestne hiše je do 5. 6. 1988 na ogled razstava likovnikov Gunterja Brusa in Arnulfa Rainerja.
V soboto, 14. maja, so v galeriji Rožek odprli razstavo umetnice Fatime Tunovič iz Salzburga/Sol-nograda. Po rodu je iz Hercegovine (rojena junija 1944 v znamenju dvojčkov). V svoji rodni domovini je bila učiteljica risanja. Življenje jo je zaneslo v Salzburg, z vsemi svojimi stranmi, lepimi in manj lepimi, včasih odurnimi, včasih samo malo neprijetnimi.
Svet, iz katerega prihaja in v katerem, pa za katerega živi in dela, ta svet se zrcali v njenih slikah. Slike prevzamejo. Nič ni pomirljivega, nič mirnega v njih. Vse je v gibanju, vse divja, se včasih zdi. Hiše se podirajo, pogledi oseb — veliko avtoportretov — begajo in bezgajo, ribe se pojajo skozi vodovje.
„Zlo, ki jo pesti, slika v vsej njegovi zlohotnosti. Ona slika vznemirljivo, ker je to tudi sama,“ piše o Fatimi Tunovič Otto Breicha. Tem besedam ni treba dosti dodati. Slike so kričeče priče Fatimine-ga nemira in njene prekipevajoče vznemirljivosti. Celo svojo usodo, svoja doživetja in preživetja izliva v barve in z njimi na slike.
Za glasbeni okvir sta poskrbela Japonka June Ernst in Reini Steindorfer s kitarama, June Ernst je zapela tudi nekaj japonskih pesmi.
Razstava je odprta do 5. junija ob petkih, sobotah in nedeljah od 15. do 18. ure.
Breze: že 17 pisateljsko srečanje
Spiritus rector pisateljskega srečanja v Brezah/Fresach, Walther Nowotny, je menil, daje to srečanje komunikacij-most med Vzhodom in Zahodom, kar je tudi letošnje, že 17. ječanje ponovno potrdilo. Pisatelji so prišli iz Zvezne republike smčije, Nemške demokratične republike, Švice, Jugoslavije, 'tal'je, Madžarske, Luksemburške, Poljske, Čehoslovaške, l^ncije in Avstrije, posebno močno pa je bila zastopana Koroma pisateljska zveza.
Kot neviden meč je nad tem pi-ateljskim srečanjem viselo pomanjkanje denarja, kar ni posledi-a manjkgjočih oz. pomanjkljivih ^bvencij dežele in zvezne ravni 7' tako dežela kakor zveza to sre-anje subvencionirata — ampak tega kriva prav vse manjša pod-°^a privatnih ustanov in firm. Pisateljsko srečanje tudi letos 'hielo kake osrednje, glavne te-e’ ampak so referenti vnesli z 4nimi samostojnimi temami veli-. Pestrosti in razgibanosti v sre-anje. Določena tematska novost 9a srečanje je vsekakor bilo uk-k ftanje z novimi tehnologijami, OH.171 se tucli Pisatelji ne morejo reči oz. se ne morejo pred njimi
zapreti. Tako je urednik celovškega radia Fred Dickermann spregovoril o literaturi v elektronskih medijih.
Kakor vsako leto so tudi letos bili slovenski pisatelji navzoči na srečanju, med njimi Janko Ferk, Milena Merlak in Lev Detela, Jaro Dolar, France Filipič, Lučka Jenčič in Bogdan Pogačnik. Iz Južne Tirolske pa so prišli v Breze Heinz Degle in Joseph Zoderer, navzoč pa je bil tudi lužiškosrbski avtor Jurij Koch. Theo Prešienn pa je dobil za svoje dolgoletno delovanje kot tajnik Koroške pisateljske zveze sliko Krawagne v poklon.
Franc Wakounig
nih oz. malo upoštevanih manjšin-cev, kar pa vselej ni uspelo.
Pokazalo pa se je, da so prav besedni ustvarjalci tisti, ki lahko
—	in bojo očitno tudi nekje morali
—	strejo ustaljene in zaštorele, s tem pa tudi diskriminirajoče okove pogledov na problem manjšina
—	večina, in marsikaj kaže na to, da je blejsko srečanje v tem oziru bilo usmerjajoče. Prav posebej optimistično pa je dejstvo, da se v Sloveniji kaže prav med pisatelji vse večja pripravljenost odpiranja slovenski literaturi tam čez morjem, ki je še vselej pavšalirana kot emigrantska, pri čemer pa to pavšaliranje dostikrat zamegiuje stvaren in v mnogočem potreben
dobrohoten pogled na to literaturo, ki je slovenska, pa čeprav je že zakoreninjena na in v drugem kontinentu.
Naj ta nepopoln izbor navedenih referatov in referentov pokaže na bogato izmenjavo' mnenj na Bledu: Vedno Taufer je govoril o vztrajnem čudežu — slovenskem jeziku in narodu, Jože Snoj je razmišljal o podvojeni izročenosti jeziku, Boris Pahor je kot zamejec skušal v referatu „Spontani, patološki in preračunani odkloni“ priti v jedro vprašanja, odkod sovraštvo večine do manjšine, in Drago Jančar, ki je pod naslovom „Zmagoslavje množic“ govoril na temi pisatelj kot duhovna manjšina.
Srečanje na Bledu je podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije, dr. Boris Frlec, imenoval velik doprinos k zbliževanju narodov, pri čemer prav narodne skupnosti igrajo vedno bolj neprecenljivo in dragoceno vlogo.
Na srečanju je bil sprejet predlog solidarnostne izjave v podporo pisateljem v Romuniji, predvsem pa manjšinskim (Madžarom in Nemcem).
Franc Wakounig
Gledališče GLEJ 25. maja na Slovenski gimnaziji
Martin Kušej, mladi koroški režiser, ki je lani oktobra s svojim prispevkom na otvoritvi Heminega leta v beljaški kongresni hiši mnoge vrgel iz „spanca pravičnih in zadovoljnih“, je, kakor smo v NT že poročali, v ljubljanskem eksperimentalnem gledališču GLEJ režiral Heinerja Miillerja „Opustošeno obalo/Medeja kot material/Pokrajina z argonavti“. Premiera je bila 15. novembra. V sredo, 25. maja 1988, pa bo ob devetih zvečer, ob 21. uri torej, gostovalo gledališče GLEJ s tem komadom na Slovenski gimnaziji. Z režiserjem Martinom Kušejem se je pogovarjal urednik Franc Wakounig.
Naš tednik: Kako je publika sprejela vašo režirano „Opustošeno obalo“ in kaj si od gostovanja na Slovenski gimnaziji dne 25. maja zvečer preko tistih običajnih dejstev kakor uspeh, lepo doživetje pričakujete še v kulturnem smislu?
Martin Kušej: Za gledališče je važno, da gostuje zunaj, drugod. Pri tem pa je treba povedati, da imajo slovenska gledališča večjo tradicijo gostovanja kakor avstrijska in je zato v Avstriji in za avstrijsko publiko zelo problematično, se na gotovanja od zunaj pripraviti. Zame osebno je važno, da s tem gostovanjem prispevam svoj doprinos k moderni slovenski kulturi na Koroškem. Po
mojem se je tu nabralo že mnogo prahu.
Naš tednik: Zakaj ste se odločili prav za ta Miillerjev komad?
Martin Kušej: Heiner Müller, najbolj igrani nemški avtor, uporablja mitologijo kakor citat, ker so miti zelo zgodnje formulacije kolektivnega doživljanja, ki se do danes ni spremenilo, ampak le zaostrilo (na primer Medea-jazon in konec zemlje). Temu se pridružujem kot režiser in razvijem Müllerjeve intencije naprej.
Naš tednik: Ali je to vaše prvo gostovanje izven Slovenije?
Martin Kušej: Da.
L
Radio/Prireditve
Petek, 20. 5. 1988
Koroški liki:	A. Šuster-
Drabosnjak (R. Vospernik). — Jezikovni pogovor (J. Messner).
Sobota, 21. 5. 1988
Duhovni nagovor (kpl. Pepe Marketz). — Voščila (M. Hartmann).
Nedelja, 22. 5. 1988
Binkošti.
Praznični spored (P. Zunder).
Pon., 23. 5. 1988
Štehvanje pr’ Zilji.
Torek, 24. 5. 1988
Halo prijatelji! Partnerski magazin.
Sreda, 25. 5. 1988
Dobra volja je najboljša. Pesmi in melodije, ki jih radi poslušate.
Večerna 21,—22. — Pisateljska srečanja na Bledu, v Fresachu in Portorožu.
Četrtek, 26. 5. 1988
Rož — Podjuna — Zilja.
! , j
Pred 220 leti se je rodil Andrej Schuster-Drabosnjak
V kulturnem sporedu v petek, 20. maja, bosta v radijskem sporedu spet programski stalnici Jezikovni pogovori in Koroški liki — kombinacija jezika in kulture, ki naj bi doprinesla do lepšega in boljšega izražanja in obenem pričala o časih in osebah, o preteklosti, na kateri gradimo sedanjost in prihodnost. Janko in Marta Messner nam ostrita posluh za lepo materinščino, dr. Reginald Vospernik pa s svojimi razmišljanji sega nazaj v zgodovino koroških Slovencev. — Tokrat se bo, ob 220-ietnici rojstva, spomnil koroškega bu-kovnika Andreja Schusterja-Drabosnjaka, ki je na sončnih Kostanjah s svojimi rajmi doprinesel lep delež v slovensko besedno in duhovno zakladnico.
PRIREDITVE
•	Celovec
LITERARNI VEČER
Janez Menart in Ervin Fritz iz Ljubljane bosta brala svoje pesmi — slovensko in v nemškem prevodu
Čas: petek, 27. maj 1988, ob 20. uri
Kraj: Mohorjeva hiša (10.-Oktober-Str. 25) v Celovcu Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji
•	Pliberk
LITERARNI VEČER
Janez Menart in Ervin Fritz bereta iz svojih del Čas: sobota, 28. maj 1988, ob 20. uri
Kraj: Posojilnica v Pliberku
•	Celovec
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu vabi na
ŠOLSKO AKADEMIJO od geslom SELE VSEPOVSOD iveli smo — živimo — živeli bomo
1938—1988
Čas: nedelja, 5. junij 1988, ob 14.30
•	Ljubljana
SAVANNAH BAY (Marguerite
Duras) premiera
Čas: petek, 20. maj 1988, ob
20.30
Kraj: Eksperimentalno gledališče GLEJ, Gregorčičeva 3 Predukcija: eksperimentalnega gledališča GLEJ
•	Baška
OBMORSKO LETOVANJE od 26. junija do 9. avgusta 1988 v Baški
Za otroke med 7. in 15. letom Cena (inkl. prevoz) 1700,— šil. Prijave sprejema SPD „Edinost“, 9150 Pliberk. Podrobnejše informacije: Posojilnica Pliberk, tel.: 04235/2583
•	Celovec
„UNI CUM LAUDE“
Kabaret študentk iz Innsbrucka
Čas: petek, 27. maj 1988, ob 20.30
Kraj: avla celovške univerze Prireditelj: Pro UNIKUM
•	Ljubljana
KITAJSKO SLIKARSTVO DINASTIJ MINO & QING
Čas: do 15. junija, vsak dan od 10. do 18. ure, razen ponedelj'l kov
Kraj: Narodna galerija v Ljubljani, Prežihova 1
•	Celovec
OPEN AIR: Koncert skupi11 „Stand To Fall“ in „Target 0* Demand (T.O.D.)“ iz Linza Čas: petek, 20. maj 1988, ot> 19. uri
Kraj: pred glavnim vhodom celovške univerze Prireditelj: Pro UNIKUM Ekstremni punk — ki zavrač3 klišeje tradicionalnega punk3 in ga nadomešča z diferencira no glasbo in vsebino
• Borovlje
DAN ODPRTIH VRAT Ob 40-letnici avstrijskega ml3' dinskega Rdečega križa Čas: sobota, 28. maj 1988: med 8.00 in 11.30 Kraj: glavna šola v Borovljah Geslo prireditve: „šola pom3' ganja“ — prikaz projektneg3 pouka
Kraj: velika dvorana doma sindikatov v Celovcu Kot gostje nastopajo člani in kulturni ustvarjalci Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ v Selah, s katerim je Slovenska gimnazija letos bratsko povezana.
•	Celovec
POSEBNA VOŽNJA S PARNIM VLAKOM (Celovec — Maribor — Ptuj — Celovec) ob jubileju 125-letnice otvoritve te proge.
Vožnjo prireja Avstrijsko-jugoslovansko društvo. Odhod je ob 6.00 zjutraj — vrnitev pa ob 22.00 uri. Cena 490,— šil. (z jedjo 570,— ši.)
•	Obirsko
KOLESARSKI IZLET
Čas: binkoštni ponedeljek, 23. maj 1988
Start: ob 14.00 uri pri Kovaču Proga: Obirsko — Železna Kapla — Obirsko — Korte Sklepni piknik pri Markunu v Kortah
Prireditelj:	SPD „Valentin
Polanšek“ na Obirskem
•	Globasnica
ANSAMBEL „YETTI“ SE PREDSTAVLJA
Čas: sobota, 21. maj 1988, ob 20.00 uri
Kraj: gostilna Šoštar v Globasnici
Sodelujejo:	oktet „Srce“ iz
Dobrle vasi, MePZ „Srce“ iz Dobrle vasi, kvartet graških študentov


Železna
Kapla
KONCERT APZ „TONE TOMŠIČ“ iz Ljubljane
Čas: petek, 27. maj 1988, ob 19.30
Kraj: v cerkvi Marija v Trnju v Železni Kapli Prireditelj: fara Železna Kapla
• Žitara vas
NASTOP UČENCEV GLASB^ NE ŠOLE	.
oddelek Žitara vas, Šentprimb in Dobrla vas	B
Čas: sreda, 25. maj 1988, 0 18.30	_	|
Kraj: ljudska šola v Žitari v35
• Šmihel
OBČNI ZBOR
Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu
Čas: petek, 27. maj 1988, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Šmihelu
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) W
korošK*
dajatelj: društvo „Narodni svet Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktrins Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK '.
nasl»'':
902°
haja vsak petek, naroča se ..Naš tednik“, Viktringer Ring 26, Celovec. Telefon uredništva, oglasne^ oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28. ^ zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, ^ dišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 2J-
S
stran
J—
13
Prireditve/Razno
S-----------------
aufgehoben
Stanko VERHNJAK
-SBjer WechsetsefHqe Verskherung
!^3 St. Michael/Šmihel, Hof/Dvor 23, Tel. (04235) 3260
• Sele
i daruj kri — rešuj živ-i Ljenje
Das: nedelja, 29. maj 1988, od i S'30 do 12.30
Kraj: pri farnem domu v Selah ■ Prireditelj: Rdeči križ
! • Žvabek
' BlNKOŠTNI ples
Das: nedelja, 22. maj 1988, ob 20.30
Kraj: gostilna Hafner v Gornji vasi pri Žvabeku Prireditelj: KRD „Drava“ v Žvabeku
■ 2a ples igra ansambel „Melos" 12 Ljubljane
Kdo prepozna zelo znanega in priljubljenega koroškega Slovenca?
Nagrade za mesec maj:
1 plošča za 2 osebi — gostišče Ogris v Bilčovsu
10 knjižnih nagrad — Mohorjeva knjigarna v Celovcu
Mladinski dan
29. maja 1988, pri Sv. Hemi nad Globasnico
Spored:
9.30	zbiranje mladine pod lipo pri sv. Hemi nad Globasnico (godba na pihala);
10.00 maša; 12.00 kosilo;
13.30	štantlni: Hemin jubilej in
spominsko leto 1938—1988 • sv. Hema (razstava, informacije, kratko predavanje — KAREL JENŠAC • 1938—1988 Workshop:	nenasilnost oz.
poslušnost ali neposlušnost
—	mag. ŠTEFAN KRAMER • zgodovinski kviz 1938—1945
—	mag. JOŽE MARKOWITZ IN PETER KRIVOGRAD • dve leti pozneje — gozd še vedno umira — dr. VOLKER HELLDORF
•	kot petja — JANEZ GREGORIČ IN JURIJ OPETNIK • dvojezična šola — simbol v premislek — PETER GRILLITZ
•	kraj miru in molitve pri votlini sv. Rozalije • „Talenteshop“ — instrumenti — JANEZ TRATAR • „Izkopanine pri Sv. Hemi — dr. FRANC GLASER
•	Pantomima — MARJAN
• Dom v Tinjah
°d sobote, 28. maja, od 14.30 bre, do nedelje, 29. maja, do '6.30 ure
priprava na zakon, nem.
“Premija: Jože Kopeinig Predavatelj:	zdravnik, mati,
s°dnik, duhovnik
sobote, 28. maja, ob 15. uri, bo nedelje, 29. maja, ob 18. uri Pt-IKARSKI tečaj '[Oditelj: prof. Stanko Rapotec, ^stralija
l’adaljnji termini: 4./5. junij, 11-/12. junij in 18./19. junij
v torek, 31. maja, ob 19. uri
Predavanje o Koroški: „OD VELIKEGA KLEKA DO LABOTSKE DOLINE“, nem.
Predavatelj: prof. Otto Streit
POTOVANJA
od ponedeljka, 11. julija 1988, do sobote, 16. julija 1988
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE NA POLJSKO
Potovanje spremlja: msgr. dr. Andrej Kajžnik, Plešivec
od petka, 26. avgusta 1988, do petka, 2. septembra 1988
EKUMENSKO POTOVANJE V
Krščanska kulturna zveza v celovcu vabi na
dramo HEINER MÜLLER
OPUSTOŠENA OBALA/MEDEJA KOT MATERIJAL/POKRAJINA Z ARGONAVTI
Prevod: Silvija Borovnik Režija: Martin Kušej Čas: sreda, 25. maj 1988, ob 20. uri Kraj: avla Zvezne gimnazije za Slovence rodukcija Eksperimentalnega gledališča GLEJ v Ljubljani
MOSKVO, ZAGORSK, LENINGRAD IN KIJEV
ob tisočletnici ruske pravoslavne Cerkve in tam delna udeležba pri jubilejnih slavnostih.
GALERIJA TINJE:
Razstava del Tonija Seiferta — slike (še do 9. junija 1988).
• Celovec
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
orgelskega oddelka
Čas: četrtek, 26. maj 1988, ob
16.00 uri
Kraj: cerkev sv. Eme v Celovcu
Gut aufgehoben
Stanko VERHNJAK
Graier Wechselseitige Versicherung
9143 St Mtcnael/Smihel. Hot/Dw>r 23 Tel 104235) 3260
STICKER;
15.30 Kulturni spored: skupina „Štirje J„; Smrtnikov kvartet; Erhard Zach; skupina pantomime; Mladinska skupina Ledin-ce; Skupina „Thalenteshop“; „Theaterpartie Fremdkörper“ z Dunaja; 16.45 sklepna molitev — generalni vikar Karl Heinz Franki; 18.00 sklep.
• Šentprimož
KONCERT
Čas: sobota, 28. maj 1988, ob 20. uri
Kraj: kulturni dom v Šentpri-možu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica“ v Šentpri-možu
Nastopajo: MePZ „Skladateljev Ipavcev“ iz Šentjurja pri Celju, 4 J, MePZ Slovenskega pro svetnega društva „Danica“
W	iKHBU bS
SrVA BINKOŠTNI PLES
v nedeljo, 22. maja 1988, ob 20.30 v gostilni HAFNER, Gornja vas/Žvabek Za ples igra: ansambel „MELOS“ Ljubljana
Šport
Sodnik Struger oškodoval Bilčovs
Slab in pristranski sodnik Struger je oškodoval Bilčovs v Rožeku za zmago. Bilčovs je tri minute pred koncem tekme vodil še 3:2, iz podarjene enajstmetrovke pa je Rožek še izenačil. Z 19 točkami se je Bilčovs zdaj skoraj že rešil nevarnosti izpada. V zadnjih tekmah pa bo moštvo trenerja Thullerja še soodločalo, kdo bo šel v koroško ligo. Borovlje in Dellach še prideta v Bilčovs, ki doma lahko premaga brez nadaljnjega oba. Ker bo iz koroške lige prišel Lienz, mogoče celo Šmohor ali VSV, pa se Bilčovščani bojijo, da bi naslednjo sozono morali igrati v vzhodni podligi. Zato bi sekcijski vodja Haslauer raje videl, da bi šel v koroško ligo Dellach.
Občinski turnir na binkoštni ponedeljek
Tradicionalni občinski turnir bo letos na binkoštni ponedeljek ob 9.30 uri v Bil-čovsu. Sodelujejo: Potoče, Kazaze, Podgrad, Zgornja vesca, Velinja vas in Bilčovs. Favorita sta Potoče in Kazaze.
Podliga-zahod
1. Borovlje	22	13	6	3 43:23	32
2. Dellach	22	10	10	2 36:19	30
3. Radenthein	22	11	3	8 43:32	25
4. Weißenstein	22	8	8	6 33:21	24
5. Šentjakob	21	9	6	6 30:26	24
6. Rožek	21	8	6	7 29:29	22
7. Lienz	21	7	7	7 31:38	21
8. Lendorf	22	8	4	10 31:30	20
9. Baško jezero	22	8	4	10 31:31	20
10. Bilčovs	21	6	7	8 30:34	19
11. Trebinj	20	6	5	9 23:30	17
12. Brnca	21	4	9	8 23:31	17
13. Obermillstatt	22	3	9	10 26:39	15
14. Tristach	21	5	4	12 20:46	14
Bilčovs —Baško jezero 2:0(0:0)
Bilčovs: Schaunig 3, Maierhofer 3, Partl 4, Stojilkovsky 4 (87. L. Krainer), Schel-lander 5, Ogris 4, W. Kuess 3, (62. Ouant-schnig), Pesjak 4, H. Krainer 4, J. Kuess 4, Hobel 4;
Bilčovs, 300 gledalcev Sodnik: Ebner (dober)
Strelca: A. Quantschnig (71.) in Pesjak (76.)
Tekmo je odločil Quantschnig, ki je prišel 30 minut pred koncem tekme.
Rožek - Bilčovs 3:3 (1:3)
Bilčovs: Schaunig 4, Maierhofer 3, Partl 4, Hobel 4 (68. Quantschnig), Schellander 4, Stojilkovsky 4, Ogris 4, W. Kuess 4, Pesjak 3, H. Krainer 4, J. Kuess 4; Rožek, 250 gledalcev Sodnik: Struger (pristranski, neobjektiven)
Strelci: Wallner (7.), Urschitz (46.), Sternig (87. enajstm.) oz. Hobel (17.), Stojilkovsky (20.), J. Kuess (29.)
Rdeči karton: Schellander (87. kritika)
Trener Pajenk že drugič izključen
Šmihel — KAC 1:2 (1:1)
Šmihel: Leitgeb 2, Ambrosch 3, Pajenk 2, Šumnik 2, W. Berchtold 2, Djurič 4, Kaiser 2 (65. Drobesch 2), W. Kräusler 3, H. Berchtold 2, Blažej 3, Buchwald 2; Sodnik: Glanz (imel zelo slab dan) Šmihel, 300 gledalcev Strelci: Buchwald (30.), oz. Pawluch (3. prosti strel), in Schierhuber 75.)
Rdeči karton: Pajenk (kritika stranskega sodnika)
Že drugi rdeči karton za trenerja Pajenka, ki je že v Wie-tersdorfu videl „rdečega“. Šmihelčani so tekmo proti zadnjemu zgubili, ker je igralo celotno moštvo nedisciplinirano, trener sam po gotovo ni zgled igralcem. Že pri treningu se pričnejo prepiri, tako npr. Helmut Kräusler zaradi razprtije s trenerjem sploh ne hodi več na tekme. Sicer se je Šmi-
Podliga-vzhod
1. Wietersdorf	22	16	4	2	44:14	36
2. Dobrla vas	21	11	7	3	33:16	29
3. Mostič	22	11	6	5	39:30	28
4. Treibach	22	11	4	7	51:36 26	
5. Šentandraž	22	8	10	4	30:22	24
6. ASK/EDV	22	8	8	6 38:35 24		
7. Klopinj	22	6	12	4	24:23	24
8. St. Leonhard	22	7	9	6	27:30 23	
9. Ruda	21	5	10	6	27:27	20
10. Šmihel	22	6	7	9	27:42	19
11. Šentvid	22	5	5	12	30:39	15
12. ASV	22	3	8	11	16:32	14
13. KAC	22	2	7	13	16:34	11
14. Frantschach	22	2	7	13	19:43	11
hel že zdavnaj otresel vseh skrbi, kljub temu bi moštvo moralo igrati bolj konsekvent-no. Kar so gledalci v nedeljo videli, ni bila reklama za nogomet. 28./29. maja igra Šmihel v Klopinju.
Lojze Kužnik
Zdaj čakajo odločilne tekme
Železna Kapla — Globasnica 0:1 (0:0)
Globasnica: Kaiser 4, H. Micheu 4, Hutter 4, P. Micheu 4, Klančnik 4, Kollman 4, S. Kollman 4 (G. Sadjak 4), Schatz 4, Pa-jančič 4, Galo 4, Thonhofer 4;
Železna Kapla, 200 gledalcev Sodnik: Kaimbacher (dober)
Strelec: Guido Sadjak
Globasnica — Žitara vas 1:2 (0:1)
Globasnica: Kaiser 3, H. Micheu 4, Hutter 4, P. Micheu 4, Schatz 4, Kollman 3, Pajančič 4, Klančič 4, Galo 3, Thonhofer 3, S. Kollman 3 (G. Sadjak 3), Thonhofer 3;
Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Hubel (slab, vrsta nepravilnih odločitev)
Strelci: Klančnik oz. Markut in Habernik
Brez poškodovanega Blažeja in Wautscheja (dopust) so Glo-
bašani le v Železni Kapli polno točkovali. Doma proti vodečemu iz Žitare vasi pa je tudi Galo igral poškodovan, kar se je predvsem v II. polčasu zelo poznalo. Slab sodnik Hubel pa je Globašane oškodoval za najmanj 3 (!) enajstmetrovke. Globašani igrajo 28.129. maja v v Velikovcu, nato pa doma proti Reichenfelsu, kjer šteje samo zmaga.
Zadnje odločilne tekme:
28./29. 5. Velikovec (zunaj)
2. 6. Metlova (zunaj)
4./5. 6. Reichenfels (doma)
11./12. 6. Grebinj (doma)
18./19. 6. Podkrnos/Gurnitz (zunaj)
Mario Pihorner tokrat ni mogel premagati svojega „stražarja“ Lojzeta Sadjaka, ki se nevarnega napadalca ni bal.
SAK — WAC 1:1 (1:1)
SAK: Dalanovič 5, Stern 3, Kreutz 5, A. Sadjak 3, F. Sadjak 4, Jagodič 5, Velik 4, Wölbl 3, Čertov 3 (85. Kert), Hanser 4, Burger 4; Annabichl, 600 gledalcev Sodnik: Hauk (dobro pričel, med igro vedno bolj popuščal)
Strelci: Velik (16.) in Pfennich (45.) Rdeči karton: Velik (55.)
Proti WAC je SAK nastopil prvič kompleten in tudi zelo motiviran. Čisto v pokalnem stilu je pričel tudi tekmo in z golom Velika že v 16. minuti povedel na 1:0. Velik, ki je igral še poškodovan, in trener Jagodič sta s svojo rutino v sredini pomirjevala igro, Kreutz in Čertov pa sta z izredno borbenostjo predčasno ustavljala napade gostov, ki so v Celovcu hoteli na vsak način zmagati. Toda proti koncu I. polčasa so igralci SAK popustili in igrali premalo koncentrirano. Minuto pred polčasom obramba SAK ni mogla odbiti žoge, in iz gneče je WAC izenačil.
V II. polčasu je SAK bil nekoliko bolj zbran, tako da Judi WAC ni prišel bolj do igre. Šele ko je
sodnik Hauk izključil kapetana Velika, je imel WAC lahko terensko premoč, ki pa je spet omogočila SAK-u protinapade, v katerih
Koroška liga
1.	Lienz
2.	WAC
3.	Breže
4.	Trg
5.	Pliberk
6.	Wolfsberg
7.	Matrei
8.	SAK
9.	Šentvid
10.	Mölltal
11.	Magdalen
12.	VSV
13.	Šmohor
14.	Irschen
22 13 6 3 51:14 32 | 22 12 7 3 54:24 31
21	12 3 6 36:18 27 '
22	11 5 6 45:30 27 22 8 9 5 40:29 25 22 11 2 9 28:37 24 22 8 7 7 35:28 23
21	9 4 8 29:24 22
22	6 8 8 19:38 20
22 8 3 11 20:31 19 ' 22 5 8 9 20:30 18 22 6 4 12 29:38 18 22	6 4 12 27:47 18
22	1 4 17 12:57 6
SAK — Magdalen 1:0 (0:0)
SAK: Dalanovič 4, Stern 4, Kreutz 3, Čertov 3, A. Sadjak 4, Jagodič 4, Kert 4, Kurasch 3 (89-F. Wleser), Wölbl 3 (68. Pasterk), Burger 4, Hanser 3;
Annabichl, 150 gledalcev Sodnik: Fischer (dober)
Strelec: Hanser (75. enajstm.)
Brez poškodovanega Velika ih Franca Sadjaka (četrti rumeni karton) je SAK osvojil dve izredno važni točki. Že v I. polčasu sta zapravila Wölbl in Kert sama pred golom, v II. polčasu slika igre ni bila drugačna.
--^
Nanti Olip si zlomil ključnico
V	zadnjih dveh tekmah Selanom ni uspelo dati nobenega zadetka, s tem pa so se za moštvo izpod Košute zmanjšale možnosti za vstop v podligo. Za binkošti Selani nimajo tekme, vrsta poškodovanih igralcev bo imela zdaj več časa za zdravljenje.
V	zadnji tekmi doma si je Nanti Olip zlomil ključnico (Schlüsselbein) in bo zdaj gotovo izpadel za dalj časa. Dvakrat poškodovan je nastopil Gregorič, ki bo v naslednjih 14 dneh s posebno terapijo skušal ozdraviti mišico na nogi. Sploh manjkal pa je v zadnjih dveh tekmah Martin Hobel, ki je bil zadržan iz službenih razlogov. Proti Galiciji in Žrelcu so Selani tako rekoč igrali z zadnjimi silami,
tudi trener Fera je dvakrat ° čevlje. Predvsem napadale' obeh tekmah niso igrali tako* , kor bi sicer morali, edinole ob^ , ba z vratarjem Oražetom je us , zala. V zadnjih štirih tekma*1 Selani napravili le tri točke
2. mednarodni turnir za pokal Košute
Športno društvo DSG SEL^ ZELL prireja v nedeljo, 22. h1 ja 1988, 2. mednarodni notr metni turnir za pokal Košu’, Začetek turnirja bo na binko5 no nedeljo ob 12. uri na igr. ču v Selah. Sodelujejo slede^ moštva: LTH Škofja Loka, “ ventina Gorica, SV Galic'* 1 DSG Sele.	f.
Pokroviteljstvo nad tem nirjem ima župan Anton n bernik. Po zadnji tekmi za, % kal Košute bo še prijateljsK tekma: Ženske — Ali s,a team.
Šport
aihomer:, Igram za WAC
— doma sem pri SAK‘
Wölbl — 7. rumeni karton Burger — 4. rumeni karton Velik — rdeči karton L. Sadjak — operacija
je Hanser dvakrat imel zmago Pred nogami.
Tekma pa se je končala z izredno grdim prekrškom Schoppitscha nad vratarjem SAK Dalanovičem.
Schoppitsch je z nogo udaril vratarja v glavo, Dalanovič je krvav obležal. Sodnik Hauk je celotno akcijo prezrl in je nato, sicer prezgodaj, končal tekmo.
Mnenja po tekmi:
Trener Lojze Jagodič: Z rezultatom sem zelo zadovoljen. Predvsem v prvih 30 minutah smo igrali taktično izvrstno, celo Velik je opravljal defenzivne naloge. Po izključitvi Velika smo v sredini popustili, kljub temu pa bi tekmo lahko še dobili. V Mölltalu bodo zdaj spet dobiti možnost naši mladi igralci, saj nam izpadejo kar 4 igralci. To pa ni nujno najbolj negativno, saj bomo potem proti Lienzu in Pliberku lahko igrali spet kompletni.
Albin Waldhauser, sekcijski vodja: Po pokalni tekmi je bilo to letos naša najboljša igra. WAC nas je podcenjeval, kar se je maščevalo. Zdaj upam, da bomo v ostalih tekmah igrali dobro, za pokalno mesto nam manjka še nekaj točk.
Mario Pihorner, WAC: Pričakovali smo zmago, toda skoraj smo tekmo še zgubili. VJAC je imel preveč rešpekta, ker je vedel, da je SAK doma sila. Prvič sem igral proti mojim bivšim soigralcem, kar je bilo ob začetku zelo nenavadno. WAC je zelo profesionalno moštvo, kjer šteje uspeh. Zato se počutim pri SAK bolj domačega, ker je vse bolj družinsko, v ospredju pa je prijateljstvo.
Lojze Sadjak: S Pihornerjem sva igrala zelo športno, vesel pa sem, da mi ni dal gola. Ta teden bom še operiran na nosu, proti Pliberku pa bom gotovo že spet zdrav.
^ski napadalci Martin Hobel, Jože Gregorič in Nanti Travnik so lubili za nedeljo vsak po en gol. Trojica pa ne igra samo no-, pometa; vsi trije delajo namreč za podjetje Obir/Hago. V nedeljo (	00 „trio“ igral na 2. mednarodnem turnirju za pokal Košute v šta-
dionu pod Košuto v Selah.
1. razred D
1. Velikovec	22	15	3	4	38:23	33
2. Žitara vas	22	13	6	3	32:12	32
3. Žrelec	22	11	8	3	54:18	30
4. Sele	22	11	8	3	30:22	30
5. Grebinj	22	7	7	8	29:31	21
6. Gurnitz	22	6	9	7	22:28	21
7. Galicija	22	7	6	9	23:24	20
8. Sinča vas	21	8	3	10	28:26	19
9. Železna Kapla	21	8	3	10	30:32	19
10. Metlova	21	7	4	10	24:36	18
11. Šentpavel	22	7	3	12	35:46	17
12. Reichenfels	22	7	2	13	32:47	16
13. Šteben	22	4	7	11	27:49	15
14. Globasnica	21	4	5	12	30:40	13
Galicija — DSG Sele 0:0
Sele: M. Oraže 4, Jakopič 4, K. Hribernik 4, N. Hribernik 4. Užnik 4, Olip 3, Urban 3, Zdr. Oraže 3, Wieser 3, Travnik 3, Gregorič 3, (46. Fe-ra 3);
Galicija, 300 gledalcev Sodnik: Glanz (dober)
DSG Sele — Žrelec 0:0
Sele: M. Oraže 5, Jakopič 5, K. Hribernik 4, N. Hribernik 4, Užnik 4, Fera 5, Zdr. Oraže 3, Urban 4, Olip 4 (46. Wieser), Travnik 3, Gregorič 3;
Sele, 250 gledalcev
Sodnik: Gangl (ni dal Selanom jasne enajstmetrovke, drugače dober)
Nogomet v Sloveniji
V 28. kolu II. ZNL je igrala Olimpija Ljubljana na tujem proti Mladosti 1:1. Ljubljančani so na 12. mestu (26 točk).
Po 22. kolu v slovenski nogometni ligi vodi NK Koper (34) pred Mariborom (31) in NK Ljubljano (29).
Peter Wrolich tretji
Na avstrijskem prvenstvu šolarjev (letnik 74/75) je v tekmovanju na kronometer (tekmovanje posameznikov) dosegel Peter Wrolich 3. mesto. Peter Wrolich, ki vozi za ASKÖ Beljak, je potreboval za 12 km dolgo progo 19:29,00 sek. (poprečje: 37,34 km/h). Zmagal je Dunajčan Thomas Grosschart-ner.
Čez 14 dni bo Peter Wrolich tekmoval skupno z Beljačanom Reinekerjem na avstrijskem prvenstvu dvojic.
Namizni tenis
Selani slavijo največje uspehe zadnjih 15 let
Namiznoteniška sekcija DSG Sele pod vodstvom Mirka Oražeta je letos izredno uspešno končala sezono. Selani so napredovali v 1. razred, podli-go in koroško ligo. Ženska ekipa pa ima celo možnost kvalificirati se za A-ligo.
V 1. razredu so Selani premagali pretekli teden Bodensdorf 5:4 (Bec 2, M. Smrtnik 2, Kocmanek) in so s tem postali koroški prvak 1. razreda.
Za jesen si je ekipa v koroški ligi zastavila visok cilj, saj hoče Mirko Oraže osvojiti celo koroški naslov. Kakor je bilo slišati, se Selanom ponuja koroški prvak Lettkemann.
25. junija z novo legionarko v kvalifikacijo za A-ligo
25. junija bodo Selanke igrale z novo legionarko kvalifikacijsko tekmo za A-ligo proti Globus Dunaj II. Trener Mirko Oraže ima na izbiro 3 vrhunske igralke iz Ljubljane: Moniko Reflak, Mirjam Čadež ali pa celo bivšo reprezentantko Vesno Ojsteršek. Nada Fojkar, ki je doslej igrala za Selanke, pa bo igrale še v koroški ligi.
Novo tekmovalno športno kolo (za mladince)
KTM „STRADA“ za polovično ceno na prodaj, tel.: 0463/51 25 28* 25
L_______________________________
V Libučah obstaja društvo, čigar člani se med drugim posvečajo brezdvomno koristnemu ekonomskemu namenu: namreč čimbolj intenzivni cirkulaciji denarja. Ime društva se glasi Oskar Krah-vuss, članov je deset, (trenutno) pa mu (še?) predseduje Marjan
Fera ali Fik (tako njegovo najnovejše umetniško ime).
Kako funkcionira cirkulacija denarja po metodi O. K.?
Trg, na katerem se Oskar Krah-vuss giblje, je fiza. Vsak član mora najmanj desetkrat v letu izvesti transakcijo (po domače: fizati) — dobiček pa dati v skupno blagajno in ne v svoj žep. Razume se, da se na koncu leta nabere lepa
vsota, ki se nato skupno porabi na kakem večjem potovanju.
Lani je to potovanje vodilo v Ohrid, letos pa (od petka, 13. 5., do nedelje, 15. 5.) na Plitviška jezera. Poleg tega so si Oskarji K. ogledali še Rogaško, Titov rojstni kraj Kumrovec, Karlovac, dalmatinsko primorsko mesto Senj, samostan Pleterje in ... Vseh krajev seveda ne moremo našteti.
Edino to še: čeprav so Oskarji K. vse tri dni bili tudi v Plitvicah (tam so namreč imeli prenočišče), jim ni bilo usojeno, da bi videli prekrasna Plitviška jezera. Megla je pač bila neusmiljena. Zato so že letos določili program za drugo leto: šli bodo v Medžugorje, od tam pa na enodnevni izlet v Plitvice.

Tom Priestley, selski Kanadčan oz. kanadski Selan, nam je poslal to sliko, na kateri vidite dva slo-venskokoroška plakata:
„Stavba, v kateri so se nastanile vse predavalnice alberške univerze, kadar je bila „mlada“ v 20-tih letih, je bila nedavno renovira-na. V obnovljeno stavbo so namestili vse oddelke sodobnih jezikov; v tretjem nadstropju so zdaj oddelki vzhodnoazijskih in slovanskih jezikov.
Za slovesno odprtje letos so iskali kaj za na stene, pa so prišli k slavistom. Svoje plakate, ki sem jih dobil v Celovcu (in tudi v Selah!) sem ponudil...
Po naključju torej gledajo vsi naši študenti (in študenti japonskega in kitajskega jezika) vsak dan na naznanila Družinskega petja in Spominske slovesnosti pregnanstva iz leta 1982!
Ne vem, koliko let bo ostalo od doma oddaljeni steni ime Varhove-ga Ludvika
Tom Priestley
Pa ti koroški nemčurji in apostoli nemškega nacionalizma trdijo, da s slovenščino ne prideš daleč!
Izbor popevke meseca maja v klubu KDZ na Blatu
Slovenski oddelek ORF in KDZ Blato sta priredila minuli petek v klubu KZD na Blatu izbor popevke meseca maja. Moderator Marijan Velik je pozdravil v klubu trikratnega koroškega odbojkarskega prvaka SK Aich/Dob, Slovenski biljardni klub ter ansambel Yetti, ki se bo 21. maja v Globasnici prvič predstavil javnosti. Prijatelji in poznavalci moderne glasbe so prišli iz vse Podjune, tudi voditeljica pevsko-instrumentalne skupine KPD Drava Rozina Katz je prišla poslušat in ocenjevat najnovejše slovenske uspešnice. Temu primerno začudena je bila ona in gotovo tudi marsikdo drug, ko je ob koncu izbora stala na vrhu spet „stara“ uspešnica ansambla Rendez-vous „Vesela Francika“.
Na obisk so prišli v klub tudi predstavniki mladinske organizacije KUMA Celje, ki ima s KDZ-jevci že leta tesne stike.
Mnogo pozornosti so zbudili v klubu vsekakor mladi glasbeniki ansambla „Jetti“, ki so zrasli prav v tem klubu. V soboto, 21. maja, pa bodo „Yetteji“ imeli svoj prvi veliki nastop, na katerem se bodo prvič predstavili širši javnosti. Predstavitev bo pri Šoštarju v Globasnici.
V klubu na Blatu so bili tudi trikratni koroški odbojkarski prvaki iz Doba (levo) in slovenski biljardisti (desno). Marijan Velik (v sredini) pa je moderiral večer.
Lestvica uspešnic meseca maja:
1. Vesela Francika	Rendez-vous	469 točk
2. Živele Slovenke	AGROPOP	260 točk
3. Ala bu in		
lepa Vida	Čudežna polja	256 točk
4. Lady	Moulin Rouge	249 točk
5. Ančka (nova)	Marijan Smode	236 točk
6. Čau bau (nova)	GUGU	206 točk