Sl 41 (11761 Leto XXm NOVO MESTO četrtek 'k 12. oktobra 1972 S OB RAZSTAVI V DOLENJSKI GALERIJI ^STO - Sekretarji Sjts ^'»^nizacij ZK bodo 1^^!? ® razpravljali o biroja pri CK nalogah slehernega čla- Jutri ob 16. •Otto v v,.1*. Ib. un ****tavQ v-domu odprli ha ^ grafik akadem- Staneta Jarma iz BRe2ipp *** v torpu ~ Brežiško občino na proslavi Jeliki pu .Pisnika v bratski **3ijanVit?\ 1°^® Jesenko in JOCEVjp- ZifT pismu pred- 5? 'otlcovp ^ razpravljali % *®stanku osnovne cl--teren in na »e« razpravljal še ^izacii 7^*“®tarjev osnovnih ,NOVo^ °^epa ~ Sodnik ^iboiu^ ? Janez Kra-S[*vnavi dve kazenski VuL^^^^^aijala se bosta \ in Ahmet Ozce- ^Sko i/*^^irienr se bo sestal ^Pism| > CK. Obravnaval ZKJ in iz- A' __ te varipn- ^‘isležencev te-Sji^nia^ Tl' ^^^izirala ga te^jeSten^^^'^ska univerz^ mrP*®Vci obiskovali pa so in RIKO, hC- «?J^Ežirc ^^'T-MITERN. ®dbor Za ^ j® prireditev _ prazni iSL^^nična^ priliki i^Atu. Pnloga v Dolenj- ! ‘^®lovnem pro- 'ZvrJiJI “1 Zimo bo danes dn( občinske - V °o tu ^ na svoji seji. ^ družbene t’ mladine, sindi- *'0« .l>0(io organov. Raz-javni rt 7°dili nekateri Sf’:StCt^‘?vci: Franc Se-fi, Peter Toš in ^ tekivP 'vključevanju t ^ znač- »'et. slJteSuP?®*** ZMS K(\a^ ***ko-hrvaški po- veT^pEvjp ’luS‘noiL;'*o predavanje o ?e bodo se-^i^ZDL. o^^ajevnih orga-bodo do- P^edaS 2a se na v^*^^ kmetijska druge na- ®8a svetl ?bč inskega V ZveV^^^*. delegata so Franc in Alojz sneg K !'ekai J ESTI . ^Banka ^*blana f;: pn i'rsie- • * orcj kar dve bo- • ^ So snežinke iciiici iiiestci lil ciiiciiii leta zillll O predloganl urbanistični dokumentaciji so v ponedeljek zvečer spregovorili ekonomisti ter člani društva inženirjev in tehnikov vala arhitekta Miha Kos; Braco Mušič in Naslednji krog javne razprave o predlaganih urbanističnih dokumentih, pomembnih za razvoj novomeške občine in samega Novega mesta, je mimo. V ponedeljek zvečer so strokovni razlagi prisluhnili člani društva inženiijev in tehnikov ter člani društva ekonomistov v Dolenjski galeriji, kjer je urbanistična do!:umentacija razstavljena. Prireditelji so se potrudili in povabili k uvodni besedi tvorce obeh obsežnih dokumentov: o predlogu urbanističnega programa občine sta govorila ekonomist Maijan Simič in inž. Albert Račečič, pomen predlaganega urbanističnega načrta za Novo mesto pa sta številnim udeležencem razprave osvetlie- Iz sekretariata so prišli Namestnik in pomočnik republiškega sekretarja za finance, Jože Tepina in Maijan Ekart, sta 6. oktobra v Novem mestu vodila razpravo na regionalnem posvetu o TOŽDin novostih s področja davščin. Posvet je za udeležence dolenjskega območja sklicala občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu. ^rostitev Občin^a skupščina Kočevje je na zadnji seji oprostila plačevanja pristojbin za specialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena in gasilskih društev. Oprostitev velja le za vozila, za katera zaradi predpisov ne morejo uvesti ekonomske cene. Oprostitev ve^a šele, ko izda občinska skupščina odločitev za vsak primer posebej. Predvidoma bo oprostitev veljala za 10 gasilskih avtomobilov in po en avtobus v mestnem potniškem prometu, avtomobil-smetnjak in avtomobil za prevoz mrličev. Zaradi te oprostitve se bo steklo za vzdrževanje lokalnih cest na leto okoli 12.500 din manj. Ta odlok bo veljal, dokler cene za te storitve ne bodo sproščene. DELEGATI SO IZVOLJENI Člane sindikata iz čmoma^ske občine bodo na 8. kongresu slovenskih sindikatov zastopali Ksenga Khalil, sekretarka iz podjela Be-grad, Tomo Šavor, kopač iz rudnika, in Bojan Vipavec, delavec iz' Belta. Delegati so bili izvoljeni na občinski sindikalni konferenci, kije 3. oktobra zasedala v Semiču inje obravnavala tudi kongresno gradivo. Komisija spi... Milijonarji so lahko brez skrbi... Iz zanesljivih virov, smo zvedeli, da se komisija za ugotavljanje izvora premoženja, ki jo je imenovala občinska skupščina Ribnica, še ni sestala. Ni nam uspelo - vendar malo tudi po naši krivdi — zvedeti, kdo je povsem zanesljivo predsednik te komisije. Pri davčni upravi so nam povedali, da čakajo, da bo komisija zahtevala od njih kakšne podatke, ki bodo veijetno osnova za njeno delo. Vendar doslej takih podatkov v imenu te komisije ni se nihče zahteval, kar lahko pomeni le, da se komisija še ni sestala. Zvedeli pa smo tudi, da bo v kratkem sestanek predstavnikov političnih in upravnih organov, na katerem se bodo dogovorili za delo in ukrepanje na področju ugotavljanja izvora premoženja .. . Od imenovanja komisije za ugotavljanje izvora premoženja je minilo že precej mesecev. Po nepopolnih podatkih je bila imenovana aprila letos ... ^ * P-^ Maijan Simič, sicer načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri občinski skupščini, je poudaril, da „gre za snovanja prostorskih zakonov, ki ju bo treba upoštevati tako pri razvoju občine kot pri nadaljnji rasti Novega me-sta.“ Dodal je tudi, daje treba predlagane dokumente (z morebitnimi spremembami in dopolnili) čimprej sprejeti, sicer se občina, za katero je že zdaj značilna nizka stopnja urbanizacije, ne bo mogla razvijati načrtno v skladu s potrebami, časom in prostorom. Za občino predvideva predlog urbanističnega programa, da bi se poleg Novega mesta hitreje in temeljiteje razvijalo še enajst krajevnih .središč, medtem ko bi sodobno gradnjo in razvoj program dovoljeval še v 36 krajih. Za Novo mesto je do leta 2000 predviden skokovit razvoj, zato so urbanisti tu in tam njegovo nadaljnje širjenje začrtavali tudi s ,.kirurškim nožem“. Javna razprava v strokovnih in drugih zainteresiranih skupinah se bo v prihodnjih dneh nadaljevala, ker želijo predlagatelji dobiti čim več mnenj, da bi lahko opravili morebitne popravke. Sicer pa lahko o predlaganih dokumentih preberete več na 11., 12., 13. in 14. strani današnje številke Dolenjskega lista. I. Z. Tudi četa Zelenega Roga Tridesetletnice Gorjanskega bataljona so se spomnili tudi taborniki iz Straže. Petnajst jih je odšlo s 6 šotori na Podstenice, kjer so očistih okolico spomenika in se tako s pohodom spomnili bojev za svobodo. Člani taborniške čete Zelenega Roga so prvi večer potovalnega tabora prenočevali na Podturnu, naslednji dan pa so na Podstenicah izpolnili obveznost, ki so jo prevzeli pred leti, ko je bil na tem kraju od-Mit spomenik. Najprej: vsak pri ^ebi! „Vsak komunist je vojal: revolucije, dokler revolucija traja,“ je med drugim dejal tovariš Tito v pogovoru z urednico zagrebškega Vjesnika, ki ga je v nedeljo v celoti objavilo DELO. Besede tovariša Tita, predsednilia ZKJ in SFRJ, so silovito odjeknile med množicami naših delovnih ljudi. Ni ga poštenega človeka v državi, ki ne bi podprl znanih stališč našega predsednika, celo več: „Zdaj mora iti zares!“ pravijo ljudje, ki oberoč podpirajo politiko življenj^ih prizadevanj tovariša Tita. Tokrat ne sme in ne more več ostati samo pri napovedih. Zdaj mora obveljati besedica „mora“, in ne morda , je potrebno“. Gre za spoštovanje zakonitosti, za oster boj proti vsakršnemu bogatenju na tuj račun, gre za čiste vrste ZK. O tem poročamo več na 2. strani današnje številke, prihodnji teden pa bomo naše bralce izčrpneje seznanili z odgovori tovariša Tita. ZASEDANJE KOMISIJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO Proti starim odnosom pod staro »kapo« Še mnogo nejasnosti, kako samoupravno in v skladu z ustavnimi, dopolnili organizirati kmetijstvo še veliko razčiščevanja in organizacijskega dela bo potrebno, preden bo na Dolenjskem zaživel nov za!;on o združevanju kmetov ter bodo uveljavljena ustavna dopolnila. T^o je pokazal razšiijeni sestanek komisije za kmetijska vprašanja in samoupravne odnose medobčinskega sv^ti ZK Novo mesto, ki je bil v ponedeljek v Metliki. Potrdil je dejstvo, da so problemi v posameznih zadrugah v glavnem podobni in da ni teženj po ustanavljanju novih kmetijskih zadrug, razen tega pa še, da so mišljenja dokaj različna in da so določila novega za- I^Sirar 4. okt^K ^^^^‘^vju so ?Parili^ dopoldne. Pan? letošnje cveteti cibore. kona celo med kmetijci premalo znana. Predsednik Zadružne zveze SRS Andrej Petelin je moral zato nekatere stvari vnovič razlagati. Pri tem je poudaril, da je zakon širok, da dopušča spodbudo in prilagajanje konkretnim razmeram. Vse je v ,,fazi tipanja**, kot je dejal Janez Gačnik, direktor KZ Metlika, nemalo zato, ker so stvari zapletene in še nerazčiščene. Posebno velja to za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela in s tem v zvezi s povezano delitvijo ustvarjenem dohodka na delež, ki pripada kolektivu zadruge in kmetov zadružnikom. V večini zadrug predvidevajo eno TOZD, s čimer pa najbrž ne bo dosežen cilj, saj obstaja bojazen, da se pod novim imenom ohranijo stari odnosi. Sklepi, ki so jih v ponedeljek sprejeli, nalagajo nadaljnje delo na tem področju. Razmere v posamezni kmetijski zadrugi je namreč treba uskladiti z zakonom o združevanju kmetov v roku enega leta, to je do sredine leta 1973. M. LEGAN Ali za vse otroke enake oskrbe, res ki je eden najbolj enaka cena ali nc, to je vprašanje, ki zadnje čase ra;i:buija duhove. V jaslih ali vzgojnovarstvenih ustanovah so vsi deležni pa je, da b(^o nov^ cene dokaj višje in za žep sl:romnejših ljudi nedostopne. Na fotografiji so malčki v nnetliškem vrtcu, sodobnih na Dolenjskem. (Foto: R. Bačer) ram Hladen zrak, ki se je zadrževal v višinah nad Balkanom, je povzročil pri nas nestalno vreme z občasnimi padavinami. Območje \1so-kega zračnega priti^a nad Srednjo Evropo slabi, od zahoda pa se približuje atlantski frontalni val, zato bo v naslednjih dneh še spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. tedenski mozaik Med lastnostmi, ki jih ima posebni svetovalec ameriškega predsednika za vprašanja nacionalne varnosti dr. Henry Kissin-ger, sodi nedvomno tudi izjemna molčečnost. Novinarji kljub velikim naporom ne morejo izvleči iz simpatičnega profesorja nobene podrobnosti o nadaljevanju pariških mirovnih pogovorov o Vietnamu, ki so menda prav zdaj v odločilni fazi Edino, kar je Kissinger v zvezi s tem izjavil, je bil kratek stavek: „Tisti, ki ničesar ne vedo, mnogo govorijo, tisti pa, ki kaj vedo, molčijo/* Zagonetni diplomat ... Ameriškemu velemojstru, svetovnemu 'prvaku v šahu Robertu Fischerju, so priredili po povratku iz Reykjavika v New Yorku izredno prisrčen in slovesen sprejem. Newyorški župan John Lindsay mu je izročil zlato medaljo New Yorka, kar je pospremil z besedami: „Ne morem vas povišati v viteza ali grofa, zlata spominska medalja največjega mesta v Združenih državah Amerike je edino, kar vam lahko podarim. “ Po krajši slovesnosti se je nekaj deset gostov podalo na banket, kjer pa, v tem je bil Fischer neomajen, ni smelo biti ne televizijskih kamer in ne fotoreporterjev.,. nepopustljivi šampion... Kitajski premier Cu En Laj je znova prišel, kdove katerič že, zaradi neke svoje izjave na naslovne strani časnikov. Med obiskom skupine dvajsetih ameriških novinarjev v Pekingu je namreč izjavil, da bo po smrti sedanjega predsednika Mao Ce Tunga vladalo v LR Kitajski kolektivno vodstvo. To je bilo prvič po smrti uradnega Mao Ce Tungovega naslednika Lin Piaa, da je bilo o nasledstvu sedanjega predsednika rečenega karkoli v javnosti... če ni vse zgolj časopisna raca.. _ Iz krogov, ki so blizu italijanskemu parlamentu pa se je zvedelo, da pripravlja skupina poslancev predlog, ki bo zahteval povišanje plače italijanskemu predsedniku. Ta ima sedaj 30 milijonov lir plače na leto, razen tega pa prejema še 180 milijonov lir za reprezentančne stroške in 100 mUijonov lir za vzdrževanje svojih uradnih rezidenc. POMEMBNE TITOVE BESEDE Delavskega razreda nikoli nismo pozabili Predvsem mora Zveza komunistov očistiti svoje vrste - Vse, ki so v naši družbi obogateli na tuj račun, moramo onemogočiti DELO je v nedeljo objavilo pogovor, ki ga je v začetku oktobra imela Dara Janeković, urednica Vjesnika, s predsednikom ZKJ in predsednikom SFRJ Josipom Brozom Titom na Brionih. Pod naslovom ,JHočemo enotno, avantgardno Zvezo komunistov” je DELO v celoti objavilo nadvse zanimiva izvajanja in ocene tovariša Tita, ki jih tu objavljamo danes le v zgoščenem povzetku. Na vprašanja urednice Vjesnika je predsednik Tito najprej dejal, da odločno zavrača zgodbe o tem, daje v Jugoslaviji težaven položaj. V kratkem času smo iz razrušene države, ki je bila poleg tega pred vojno zelo zaostala, ustvarili novo državo. TELEGkAMI BELFAST - V neki državni ustanovi v Strabanu v bližini meje z Irsko republiko je eksplodirala bomba in povzročila veliko škodo. Poleg Londonderryja in Belfasta je Strabane mesto, v katerem je največ podobnih incidentov, odkar trajajo nemiri na Severnem Irskem. DAMASK - Poveljnik sirske armade je odpotoval na večdnevni madni obisk na Kitajsko. Seznaniti se želi z napredkom, ki ga je dosegla kitajska ljudska armada. KARTUM - Včeraj so sestavili novo sudansko vlado. Njen predsed-nflc je Nimeiri, ki je prevzel tudi obrambno ministrstvo. V novi vladi je 15 članov prejšnjega kabineta, ki je odstopil 4. oktobra. WASHINGTON - Ameriškega generalnega majorja Haiga, udeleženca tajnih pariških pogajanj o Vietnamu, so včeraj povi^ v generala s tremi zvezdicami DAMASK - V Siriji sta umrla za kolero še dva otroka. Od prej ugo-. tovljenih 5 2 primerov kolere, je 25 bolnikov ozdravelo. O epidemiji je Sirija obvestila svetovno zdravstveno organizacyo. MOSKVA - Sovjetski zunanji minister Gromiko je sprejel v Moskvi zahodnonemškega državnega sekretarja Egona Bahra, Pogovarjala sta se med drugim o sprejemu obeh Nem-čij v ZN. BERLIN — V Zahodnem Berlinu se je začelo sojenje odvetniku Hor-stu Malilerju, obtoženemu, daje pomagal ustanoviti anarhistično skupino Baader-Meinhof. NEW YORK - Predstavnik britanskega civilnega letalstva je sporočil, da se Velika Britanija, Francija in SZ m^ajajo o uvedbi skupnih nadzvočnih letalskih prog, ki bi povezovale Zahodno Evropo in Daljni vzhod; jo gospodarsko in politično popolnoma spremenili. Imamo seveda nekatere probleme in težave. Zaradi vztrajnosti naših ljudi smo z orjaškimi koraki napredovali, sedanje težave in probleme pa bomo dosti hitreje odpravljali, če bomo vse tisto, kar zdaj poudarjamo, da moramo storiti, tudi zares storili. To pa pomeni, da moramo, zlasti komunisti, ravnati dmgače. Tovariš Tito je nato opozoril na potrebo po enotnostii misli in akcije v Zvezi komunistov. Pri tem je dejal:, - „V čem je bistvo enotnosti misli in akcije? To ni nikakršno vračanje nazaj k nekakšnemu stalinističnemu ali ne vem kakšnemu drugemu konceptu. To je ndeaj povsem drugega, nekaj, kar je v sedanji fazi nujno zaradi položaja, zaradi poskusov z vseh strani, da bi ovirali naš socialistični razvoj. Komunisti morajo biti enotni. To ne pomeni, da bi komandirali, marveč naj po pravihii oceni položaja sprejemajo sklepe, ki so ve^ Ijavni za vse, potem ko jih sprejme večina. V tem je bistvo demokratičnega centralizma, to je nujno potrebno v oiganiza-dji, kakršna je Zveza komuni-stov.“ Ko je nadaljeval, je tovariš Tito omenil, da potrebujemo avantgardno partijo. To pomeni, da ne morejo biti v njej tisti, ki nimajo absolutno nobene zveze s socializmom, s komunizmom, ki so prišli v partijo zaradi karierizma in ki ovirajo razvoj ne le partijskega življenja, marveč naše družbeno gibanje sploh. Partijo moramo torej očistiti. Bogataši morajo iz partije, kajti sicer naša zveza Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bjedić se je vrnil z uradnega obiska v arabski Egipt, kjer ga je prejel tudi predsednik Anvar Sadat (na sliki). Po obisku so objavili skupno sp jj, ki ugotavlja, da so jugodovansko-egiptovski razgovori potekli v ozračju popolnega je Jugoslavqa podprta pravične težnje Egipta za rešitev bližnjevzhodne krize. Ob koncu rečeno, da je premier Sidki s hvaležnostjo sprejel povabilo, naj obišče Jugoslavijo. Datum obis*«' sporočili k^neje — (Telefoto: UPI) komunistov ne bo partija delavskega razreda. Zmeraj smo bili in zmeraj bomo za demokratičen razvoj, je nato med dmgim dgal predsednik Tito. Toda ne moremo dovoliti, da bi se z demokracijo okoriščal vsakdo, celo razredni sovražnik, naš nasprotnik. Z demokracijo smo šli preveč na široko, preden smo ji očistili pot. Ko je govoril o delavskem razredu kot najpomembnejšem dejavniku našega družbenega razvoja, je tovariš Tito rekel; ,3orimo se za to, da bi se temeljne pravice delavnega razreda okrepile. In to smo zdaj z 2L in 22. ustavnim dopolnilom tudi uzakonili. Zdaj gre za to, da dopolnila tudi uresničimo, čeprav nastajajo pri tem tudi veliki odpori.“ Predsednik ZKJ se je-nato ostro dotaknil tudi raznih špekulacij in zahteval, da je treba uvesti zanesljivo kontrolo proti špekulacijam, glede bogatenja pa ugotoviti najprej izvor imetja vseh tistih, ki imajo veliko. — Treba bo iti do konca, je dejal tovariš Tito in napovedal, kaj vse moramo narediti zdaj, da bi to tudi uresničili. O tem pa več prihodnjič. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Val nasilja, uperjen proti SLOVENSKEMU ŽIVLJU na Koroškem, seje v dneh minulega tedna tako razv. el (in se, kot kažejo dogodki, žal še kar razvnema), da je i^ravičeno izzval zaskrbljenost in OGORČENJE vse naše javnosti, izzvJ vrsto PROTESTOV pri nas in bo, upajmo, spodbudil tudi plodne ukrepe pristojnih a\strijskih oblasti, da bodo stopile na prste nosilcem raznih šovinističnih, raznarodovalnih teženj. Teženj, ki so oprte na narodnostne mržnje, na mračnjaške politične parole, na grožnje in teror — skratka na vse tisto, kar ne bi smelo (če se omejimo samo na temeljno načelo) imeti nikakršnega mesta že v najgloblji zasnovi MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV ljudi današnje dobe. Genocid, zločini proti ljudstvu, proti posameznim pripadnikom katerekoli narodnosti, kamor sodi tudi vsakršno nasilno raznarodovanje — vse to je dobilo svoj nedvoumni pečat, obsodbo naprednega človeštva, že ob koncu minule velike svetovne morije. To pa, kot kaže, nekateri le prehitro pozabljajo: danes smo na Koroškem spet priče dejanjem PROTISLOVENSKEGA ŠOVINIZMA, kljub nedvoumno dogovorjenim NACELCM, kljub nedvoumno sklenjeni meddržavni pogodbi, nanašajoči se na (umevne) pravice naše narodnostne manjšine na Koroškem. Zato tokratni dogodki (ki žal niso časovno osamljen primer, saj pritisk raznarodovanja proti Slovencem na Koroškem pravzaprav ni nikoli povsem popustil — le tako očiten ni bil vseskozi doslej) ne vzbujajajo samo ogorčenje, temveč tudi OSUPLOST -Kako je sploh mogoče tako brezbrižno kršiti vsa dogovoijena načela. Naj obnovimo - vsaj v kratkih obrisih -tokratne izgrede, naperjene proti Slovencem na Koroškem in očitno naravnane na letošnjo obletnico tamkajšnjega PLEBISCITA, katerega datum (10. oktobra) si je nosilec oziroma pobudnik vseh protislovenskih izgredov na Koroškem (tamkajšnji Heimat-dienst družno z organizacijo Abvvehrkaemp-ferbund) vzel za smernik svojih NASILM-ŠKIH akcij proti koroškim Slovencem. Že v začetku prejšnjega tedna je Koroška začutila okrepljeno dejavnost protislovenskih šovinistov. Cilj tokratnih nasiiniških akcij so po- Ogorčenje in zaskrbljenost stali dvojezični krajevni napisi v tistih krajih, kjer prebiva slovenski živelj — kjer je torej koroška deželna vlada (skladno z določili državne pogodbe z Jugoslavijo) postavila krajevne oznake tudi v slovenščini, ne samo v nemščini. „Neznanci“ so začeli uničevati te napise, jih mazati z oljnato barvo ali jih odstranjevati — ob tem pa celo grozili z bombnimi NAPADI na slovenske šole in na stavbe pokrajinske vlade. Prejšnji torek se je to nasilje okrepilo prek vseh meja — saj je skupina kakšnih 400 pripadnikov organizacije Heimatdienst pred očmi avstrijske policije PODRLA vrsto dvojezičnih krajevnih napisov in smerokazov v okolici KLOPINJ-SKEGA JEZERA, okrog Šent Vida, Žama-nja in Grabale vasi na Koroškem. To je bila pač ena najbolj očitnih kršitev določil avstrijske državne pogodbe (iz leta 1955), tistih določil, ki se nanašajo na pravice naše narodnostne manjšine na Koroškem! Ogorčenje naše javnosti ob tem je bilo, kot smo že dejali, razumljivo in je spodbudilo vrsto PROTESTOV. Najprej sta protestirali obe osrednji organizaciji koroških Slovencev - tamkajšnja Zveza slovenskih organizacij in tamkajšnji Narodni svet — ki sta menili, da sta se prisiljeni obrniti neposredno na avstrijske in jugoslovanske državne oblasti, saj so le-te z medsebojnim podpisom pogodbe prevzeli tudi odgovornost za izvajanje sklenjenih določil, ob tem pa sta tudi izrazili upanje, da bo avstrijska vlada še prej ustanovila MEŠANO KOMISIJO za ureditev odprtih vprašanj slovenske manjšine na Koroškem . Oster protest je ob teh nasiiniških dogodkih, uperjenih proti slovenskemu življu na Koroškem, izrazila prejšnji teden republiška konfercnca SZDL Slovenije. Njen izvršni odbor je ob tem poudaril, da temelji jugoslovanski in slovenski zunanjepolitični interes na MIROLJUBNIH težnjah ter SOŽITJU med narodi, pri čemer narodnostne manjšine vsekakor tvorno prispevajo k ZBLIŽEVANJU med sosednimi narodi ter ustvarjajo vzdušje zaupanja. Tako naj bi bilo tudi na Koroškem - kjer smo medsebojne odnose utrdili z nedvoumnimi določili sklenjene pogodbe z Avstrijo. Sedaj PRIČAKUJEMO, da bodo vse tiste demokratične sile avstrijske družbe, ki sO si doslej prizadevale varovati Slovence na Koroškem pred raznarodovalnimi izgredi, našle moči za OBRACUN z naraščajočimi manifestacijami nacionalističnega nasilja na Koroškem, saj je to navsezadnje tudi v prid vsej avstrijski družbi. Ta protest sta sprejela na seji ta ponedeljek predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije, pri čemer sta izrazila tudi precejšnjo ZASKRBLJENOST zaradi sedanjega napetega ozračja, ki so mu botrovali nasilniŠki izgredi na Koroškem. Se dobro se spomnimo zagrizenega nacističnega sovraštva do Slovencev na Koroškem - je med drugim rečeno v tem protestu, pomešanem z zaskrbljenostjo - pa bi sc tega morali spominjati tudi tisti, ki te dogodke sedaj mirno opazujejo, čeprav bi morali posredovati kot oblast... Ogorčenje in zasIcrbUcnost je ob teh šovinističnih iz^edih izrazil minuli petek tudi republiški izvršni svet - ki je ob tem menil, da pri nas upravičeno PRIČAKUJEM), da bosta avstrijska zvezna in koroška deželna vlada takoj sprejeli učinkovite UKREPE proti nasilju koroških ekstremistov in nacionalnih šovinistov. Ta ponedeljek je jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak v zvezi s temi dogodki že obiskal generalnega sekretarja avstrijskega zunanjega ministrstva Walterja VVodaka, predstavnik našega zunanjega ministrstva pa je že protestiral pri avstrijskem veleposlaniku v naši državi. Avstr^ske državne oblasti pa za sedaj •e niso prišle dalj kot do besednega obžaiovar\ja leh nasiiniških dejanj — čeprav bodo to v interesu ladaljnjih dobrih sosedski!) odnosov med obema državama vsekakor morale POTRDITI tudi z DEJANSKIMI UKREPI proti šovinističnim nasilnikom na Koroškem. tedenski zunanjepolitičhi p; V svetu, ki išče strpnost in se počasi, toda vse bolj zaveda, da je edino enakopravnost med velikimi in malimi, bogatimi in revnimi, pot k boljšim medsebojnim odnosom, se dogaja tik ob naši meji nekaj, kar ni boleče samo zato* ker so žrtve ljudje naše krvi, marveč tudi zato, ker se žalosten del zgodovine očitno ponavlja. Nekaj sto ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z načeli dobrega sosedstva in spoštovanjem tistega, kar bi bili dolžni spoštovati, ker se je na to obvezala njihova vlada, je v zadnjih štirinajstih dneh razbilo in onečastilo nekaj deset tabel z napisi v slovenščini. Medtem ko ljudje in forumi v Jugoslaviji tako nasilništvo (o čemer poročamo drugje) upravičeno obsojajo, je najprej treba povedati, kaj je sploh zapisano v avstrijski državni pogodbi, bolje rečeno tistem delu, ki obravnava življenje naše nacionalne manjšine v Avstriji. Pravice manjšine so zapisane v 7. členu leta 1955 podpisane državne pogodbe, ki pomeni hkrati rojstvo povojne suverene Avstrije, ki je bil^ dotlej pod upravo zavezniških zasedbenih oblasti. Ta 7. člen govori tako o slovenski kot o hrvatski manjšini, ki živita na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem in določa, da uživata iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani. V to je vključena tudi pravica do lastnih oi^anizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku. Druga točka 7. člena določa, da imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole. Nadalje je v tem členu določeno, da sta v upravnih in sodnih okrajih Koroške, 'Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom dopustni slovenščina in hrvaščina kot uradni jezik dodatno k ne.mščini. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja tako v slovenščini ali hrvaščini kot v nemščini. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati. To je bistvo 7. člena avstrijske državne pogodbe, to so črke na papirju — toda resnica o teh črkah je drugačna. Napisne table v slovenskem jeziku snemajo in mažejo — in to kljub temu, da je teh tabel manj, kot .. , bi jih moralo biti. Te table so avstrijske [azn> namreč samo v roma maloštevilnih avstrijskem Koroške«^ ^ bOo po IjudAem 1961 ugotorf|eno,**%^ najmanj 20 odstotk® j p cev, kar je njihovo namestitev. * ^ divjanje Nj* koroške! katerimi napisi ci zadovoljni niti .jef so jih namestili in ^ prost: neverjetno venskega jezika! Slove ^ na krajev so arhaično ali pa v kot jih izgovarjajo ^ Namesto be*dev^^,„W napisano „ves , nan * vid je napisano ^en dobno. Takim sprotovali*Slovenci začetka, pa so bde v ugovori in protesti godki zadnjih dni ^ da ne gre samo nje napisnih tabel, za dejanske grožnje ^ in celo napade na odbornika vasi Vesele naslovih nihpiseminmu^^^^ hiši samo zaradi no zagovarjal sloven^j; roškem. Na Hudla so neznanci g In vse to se izja^C avstrijskih oblasti, - da proti tistim, silno, ne bodo kar se je dilo, je bilo, da ^ oblasti namestde .p. nazaj - ki ^ podivjane! nje je vprašanje je, kaj prep j,, oblasti storile, d .»foris^ divjanje nestrpnih pjaJ' avstrijskem nik nik jugoslov; ministra je v avstrijskemu velep ^ is^ resno zaskrbljen^poslajJ,]! storil tudi Dunaju. Tpda^» Znano je, stavila vprašanje (Tirolcev) ozemlju celo rode! V Nf'V V« j, teden avstnjsk* ^ sicer obljubil. vlada z vsem^^gfor»jy* se je v tem smisl« To je bUo sploSno mednarodni tud* veljati bi W .e dogaja Toda tudi sej Ženih narodih; ^ ^ f strijske obla<*‘ stavile - nasilja na SP. p- meru radi zelo jasn g y ^ "M iy ''- *- ; J-<-AS!xio«.^ ' V' '''' m:m^ SSSirfSHSi W»K5S MMMi *^ka za mnogo rok: kar več hlodov na vagon novi nakladalnik „Volvo“ gozdnega gospodarstva. Gozdnim de-Prekopii/ 1. Poniagal le pri tem, na dan lahko He Dfvi; naloži več 100 ton gramoza za gozd- ■ nato žveplovega Pretr^P po 10 do dodati TJ đa bo vrenje ži-tth ® j® moo vzgojene kva- ^ *^etnsk!!! '' Ljubljani ali ^^iii i zavodu. ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE Za lastnike kmetijskih zemljišč bo gotovo zanimivo, da v naši republiki pripravljajo več novosti v zemljiški politiki. Kako predvideva osnutek zakona, ki ga je nedavno sprejel slovenski izvršni svet, ureditev dedovanj, samo ponovimo. Pravico do dedovanja zemlje bo imel 5e/, 1 mi S ca J Mesto je ravnn «. Ponedeljkov se-539 Naprodaj : VJo tri ! bif'*'» 303 prodanih pa ® do lin ''“'“J'*. staiidSi ‘iinaijev. Soraz-^cev je prišlo iz so- ^ trt ^^daj *^4-^ hotnem sejmu je je v5^, J\ prašičev, starih W starejših. Kup-^.OO ptaž?AK^’ prodali po 13,00 do žive teže. Sta-19, zanje dinarjev za kilo- občinski intervencijski (posredovalni) zemljiški sklad, s katerim potem sama razpolaga. Novost bo tudi določilo, da ima pri prodaji kmetijskega zemljišča prednostno pravico sosednji kmet ali družbeno posestvo. Ce se ta dva za ponuđeno zemljo ne zanimata, jo lastnik lahko proda samo občinskemu zemljiškemu skladu. To bo pomagalo k zmanjšanju razdrobljenosti zemljišč, ki je tudi pri nas na Dolenjskem velika ovira pri tehnološkem napredovanju kmetijstva. Nazadnje naj omenimo sc, da bo Slovenija z novim zakonom, ki ga pripravljajo, kot prva republika natančneje določila zemljiški maksimum. Osnutek zakona pravi, da bo v predelih, kjer je mogoče obdelovanje s težjimi in srednjimi Jcmetij-skimi stroji, dovoljeno imeti do 10 ha obdelovalne zemlje, drugje pa do 45 ha. - .. , M. L. Drugače ravnati z našo kmetijsko zemljo samo tisti dedič, ki bo zemljo obdeloval, drugi dediči pa do zemlje niti do denarnega deleža ne bodo imeli pravice, če so se šolali in za življenje usposobili v breme kmetije. Predvidene zakonske spremembe pa obetajo še nekatere druge novosti, ki jih nameravajo uveljaviti, da bi zmanjšali nadaljnje drobljenje kmetijskih zemljišč in uresničili načelo; zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Tako je predvidena celo prisila za tiste lastnike kmetijskih zemljišč, ki zemlje ne obdelujejo. Ce ne morejo zagotoviti redne obdelave, ima po osnutku zakona občina pravico, da to zemljo odkupi in s tem ustvari ^metijski nasveti «S1® j® ~ higiena 3^- ^^tevah o kakovosti mleka, ki gre v prodajo SosnnH ^azalo, kako hudo šepava je higiena v naših jili ^fvih. Bakteriološki pregledi so odkrili, da ne- ^ .j® tudi po 10 ali 20-krat več drobnoživk, kot "^ilij^ ^ Že ° bakterioloških normah v prometu z predpisuje, da sme mleko imeti le do 5 <^.la J'"«mmailitru. v resno lotiti pridobivanja mleka, si naj ^ vsestransko higieno ter spošto-Hi« ki „z mlekom bo lahko izpolnjeval higien-K?'? je Po? predpisih zelo ostre. POtfpK ----- ^niotr vsakem koraku! Začne se v hlevu, ki 2° zračen, svetal, miren, s sproti odpe- N mrčesom, s posebno urejenim je Uajenje mleka ter opreme za P° sebi razumljivo, daje zdravo, neokii V{,!^®naje od zdravih živali mol-neokuženo Ob vsakem obo- Oh šploh takojšnje ukrepanje. ^ f^ti posebno pozornost. Pred molžo ga je to 2 enkrat uporabno papirnato brisačo šii Potrebno osuSiti s čisto krjM) ali slamo. Prve v’sn t'iiliion v posebno posodico in zavreči, saj je I*(w.Povrf^i drobnoiivk ki fin S£‘ razmnožile v sesnih drobnožhrk, ki so se razmnožfle v sveta. t uroonožp ^iSčenip neobhodno je vestno, sprotno in naprav, ki so lahko, če so zanemar-^bjJ^^^apiete,? Golido je mogoče mnogo lažje mlelfo^ sodobne molzne naprave. Ne nazadnje pa: 5^ rdu Odve/^ tudi osebno higieno ljudi, ki to delo s toni govoriti, da si mora molzač pred molžo P o vodo in milom, koristno pa je tudi, da jih Nute INŽ. M. L. S tribune v Krškem: ocena inž. Marinca Potrditev poti „Osvoboditi delo, kar je bistvo in cilj naše usmeritve, to je najvišja oblika svobode. Ni svoboda le svoboda govora in misli. Mi razvijamo model samoupravljanja, ker si želimo svobodnega človeka, ki bo sam odločal o rezultatih in pogojih dela, ne kdo drug namesto njega,“ je na javni tribuni v Krškem v „Celulozi" dejal inž. Andrej Marinc, sekretar sekretariata CK ZKS. „Ta tribuna je nov dokaz, da smo na pravi poti, je potrditev naše usmeritve, našega zaupanja v človeka," je nadalje ocenil tribuno tov. Marinc. Zanikal je trditev tistih, ki pravijo, da se delavec zanima le za „plavo kuverto" in da ni dovzeten za dolgoročen interes delovne organizacije. Interes delavcev je v bistvu družbeni interes. Tribuna je tudi pokazala, da so delavci, neposredni proizvajalci, voljni sodelovati, da se o^ašajo s svojimi predlogi in mislimi in da spoznavajo, da so odločitve v njihovih rokah. Kratkovidno Spet je beseda o cementu, najbolj iskanem „sivem zlatu“ letošnje gradbene šepne. Tokrat, da bi opozorili graditelje, da bodo nenormalne razmere očitno še trajale. Cementaiji pravdo, da bi cementarne sčasoma zadovoljile povpraševanje, če bi se uredile cene. Te naj bi bile v primerjavi z drugimi vs^ tolikšne, kot so bile leta 1968, pravdo. Toda v Beogradu so naleteli na gluha ušesa. Medtem ko je zvezna vlada povečala prometni davek (ki je dohodek proračunov, ne l>a ce-ment^ev) od prodaje gradbenega materiala na drobno, je zvezni zavod za cene odklonil potrditev za 15 odstotkov vi^e proizvodne cene ce- Zaradi cementa bodo še težave menta, četudi je bil ta predlog plod samoupravnega dogovora med proizvajalci in porabniki. Slednji so uvideli, da industrija cementa potrebuje večjo akumulacijo, čc hoče povečati proizvodne zmogljivosti. Ne gre pozabiti, da so se surovine, gorivo in prevo/. podražili za 20 odstotkov in da ponekod cement že delajo z izgubo. Zvezni zavod ia cene ni potrdil podražitve in sicer z obrazložitvijo, kot poroča Ekonomska politika, da je za letos predvidena podražitev industrijskih izdelkov že izčrpana. Spomnimo naj, da so politiki po-udaijali, da je predvidena 5,4-od-stotna skupna podražitev le „delovna orientacija". V 22. številki ,,Dokumentacije" lahko tudi beremo, da je bilo do konca avgusta izkoriščenih šele 3,9 odstotkov in da je prav industrija gradbenega materiala potegnila najkrajši konec. Zato ne bi rekli, da je tak odnos zavoda za cene življenjski. M. L. da ni spodbudna. ,,KOLINSKA plača krompir po 1 dinar kilogram, če pa je kmet tudi kooperant zadruge, dobi na vsak kilogram še 15 par premije. Ce upoštevamo še, da lahko pridelovalec proda tudi drobnejše gomolje, dobi s tem še dodatnih 20 odstotkov več," pravi vodja odkupa pri tovarni tov. Kolenc. KOLINSKA bo ostala in delala še leta in leta. Ce bo izigrana, bo klofuto .še lahko tudi vrnila. Dr. Gregorc, tehnolog KOLINSKE, nam je te dni zagotovil, da bodo mirenski obrat še povečali in da bodo potrebovali sčasoma 10.000 ton in še več krompirja. „Zato smo resno zainteresirani za sodelovanje z zadrugo in kmeti. Še v letošnji predelovalni sezoni bomo začeli''izdelovati krompirjeve čipse, delamo že krompirjeve krokete, v poskusni proizvodnji so otroške kaše, v načrtu pa je več novih izdelkov." M. L. V mirenskem obratu: krompiija bo še treba Kmetje na izpitu Komaj dobrih 500 ton krompirja se je nabralo v skladišču obrata KOLINSKE na Mirni prejšnji teden, ko se je začela leto^ja predelovana „kampanja**. Ker je zmogljivost obrata 6 do 7000 ton, pomeni to, da je zagotov^ena surovina le za dober mesec dela. Odkup se nadaljuje in gora krompirja bo seveda mnogo večja. Vendar oskrba ne poteka tako, kot je želeno, ker je letos krompiija manj in ker se nenadoma zanimajo zanj tudi tisti, ki jim je bilo v lanski rekordni letini presneto vseeno, kako je s krompi^em, kmetom in kmetijstvom. Lani, ko je KOLINSKA pokupila ves krompir in pokazala dovolj solidarnosti do našega kmeta! Zdaj je na preizkušnji kmetova solidarnost. Za ceno ni mogoče reči. Koliko prahu, da ga pogasiš? Luknja za ogenj v tednu požarne varnosti je služba za vzdrževanje gasilskih aparatov pri sevniški gasilski zvezi ob sodelovanju postaje milice pregledovala gasilne aparate v tovornjakih in drugih javnih prometnih sredstvih. Seveda tudi kazni ni manjkalo ob posebno hudih primerih malomarnosti, ob tem pa so še večje pomanjkljivosti. Gre namreč zato, da zakon o varnosti v cestnem prometu vsebuje precej lukenj, ki niso nič kaj v prid varnosti pred požari na vozilih, le-ta pa ni majhna. Zakon določa namreč le, da mora imeti tovornjak en gasilni aparat med drugo obvezno opremo, ravno tako ga mora imeti tudi prikolica, avtobusi dva in posebno vozila po svoje. Zakon določa še, da mora biti gasilski aparat v brezhibnem stanju, pregledan pa na pol leta. Tako zakon, kaj pa praksa? Proizvajalec, 'med domačimi je znan zagrebški Pastor, določa za posamezne izvedbe aparatov pogostejše preglede. To pa še ni vse. Ob pregledih vozil so ugotovili, da im^go vozniki glede na težo vozila presenetljivo majhne aparate. Toliko, da pač je aparat v priboru in nič več. Morda še celo komu v tolažbo, da ima zaščitno sredstvo pred požarom na vozilu. Ce bi do požara res prišlo, bi bil to drag pouk. Proizvajalec namreč ravno tako svetuje določene velikosti za posamezna vozila. Kilogramski aparat, ki bi morda zadostoval za gašenje osebnega vozila, je igračka za težak kamion. Zakaj tolikšen razkorak med napotki u^ednega - proizvajalca in ohlapnostjo zakona? A. 2. ' J 2. oktobra 1972 • Stran uredil: MARJAN LEGAN Kmečki turizem! Kot brodolomci o obrisih zemlje v daljavi, s takim upanjem smo govorili o tem pojmu, ko so ga zanesli k nam. Povsod, kjer je tekla beseda o kmetijstvu in zaostalosti m vasi, je bilo slišati o tej čarobni formttli, ki bo prinesla lepše čase "našemu podeželju, našemu kmetu. Potem je prišlo razočaranje. Potihoma, skozi zadnja vrata. Do kmečkega turizma je dolga pot. Besedovanje je ponehalo. Skoraj gotovo si zaslužiš rahel zasmeh, če kje javno spregovoriš in resno Ni enodnevnica zatrjuješ, kako velike možnosti se nam ponujajo in kako jih znamo zapravljati. Sicer pa povejmo raje z besedami pomočnika republiškega sekretarja za gospodarstvo tov. Lipičarja: „Bil sem na posvetovanju v Šmarju, kjer smo govorili o razvoju zaostalih območij Slovenije. O turizmu je bilo le na koncu izrečetuh nekaj besed. Kot da bi se ga sramovali! Nihče ne pripisuje pomena turističnim možnostim, kot da je gospodarski napredek samo v industriji in tovarnah, pa če so zanje možtiosti ali ne. “ Tako je pri nas „na Kranjskem'', precej drugače pa že onstran Karavank, na Koroškem. Tam daje turizem dopolnilni dohodek 44.000 kmečkim družinam. Tam se mnogo bolj zavedajo, da potrebuje kmečki turizem mnogo manj denarja kot hotelski, tam vedo, da postaja v industrijski družbi kmečki turizem vse privlačnejši, nemalo tudi zato, ker je gost v velikem hotelu le številka, v kmečkem pensionu pa o^eba... Še bi lahko naštevali. Tudi domač primer - vasi v škofjeloških hribih - bi lahko navedli v dokaz, da zamisel o tovrstnem turizmu ni modna muha enodnevnica. Posebno ne za našo Dolenjsko, ki ima velike naravne možnosti in ki leži na pragu večjih mest, katerih prebivalci so dežele vse bolj potrebni. M. LEGAN 'DOLENJSKI UST r Pred.nekaj leti zgrajena šola na Primožu je ostala letos brez učiteljev. Sola je zaprta, otroke pa vozijo v osnovno šolo na Telče kar z lojtrskim vozom. (Foto: Franc PaVkovič) ~ Protest zoper molk Z volilne konference sindikatov novomeške občine, kije zasedala prejšnjo sredo v Novem mestu, so poslali predsedstvu skupščine SRS in CK ZKS pismo, v katerem protestirajo proti odločitvi 23 poslancev gospodarskega zbora republiške skupščine. Ti poslanci so se nainreč vzdržali glasovanj^,, ko je gospodarski zbor 29. septembra odločal o privolitvi za uvedbo kazenskega postopka zoper Petra Vujčiča, poslanca tega zbora, ki zastopa med drugim tudi volilce novomeške občine. Na volilni konferenci so ugotavljali, da bi morali te podance poklicati vsaj na partijci odgovor, saj so molčdi, kljub temu da so slišali dovolj tehtno utemeljitev: Peter Vujčič je „osumljen zlorabe pooblastil v gospodarstvu", kar navaja tudi citat iz Dela, ki je o „zadevi Vujčič“ v gospodarskem zboru pisalo 30. septembra. Mrtvi in škoda Obračun nesreč v prvem polletju: 2 mrtva Po podatkih iz poročila o posledicah prometnih nesreč v ribniški občini povzemamo, da je bilo v prvem polletju letos v prometnih nesrečah 10 hude poškodovanih, 8 laže, dva pa sta bila mrtva. Razen tega sta za posledicami prometne nesreče umrla kasneje še dva občana. Med huje in laže poškodovanimi so bili 4 šofeiji in 14 potnikov. V prometnih nesrečah je bilo tudi precej materialne škode, in sicer za 156.060 din. V nesrečah s telesnimi poškodbami ali smrtnimi primeri šoferjev ali potnikov je bilo materialne škode za 60.700 din; v nesrečah, kjer ni bilo poškodovanih .'ili mrtvih, pa jc znašala škoda 95.360 din. J. P. Oprostite, nimamo! Z lučjo za kvasom in sladkorjem Da ni sladkoija, je že stara pesem, toda tudi za kvas je treba obhoditi nešteto trgovin po Brežicah. So dnevi, ko ga nimajo nikjer. Že mesec dni traja pomanjkanje, pa se sprašujejo gospodinje, če ima to kakšno zvezo s sladkorjem. Pri „Krki“, v poslovalnici sredi mesta, pravijo, da so pošiljke kvasa zelo majhne, sladkor pa prav tako hitro poide, saj ga dobe komaj dvakrat do trikrat na teden po štiti ali šest vreč. Prodali bi ga pa lahko celo tono. V Delikatesi na avtobusni postaji sladkorja minuli četrtek niso imeli praV nič in kvasa tudi ne. Suh kvas so prodajali edinole pri Ljudski potrošnji. Za sladkor je silno povpraševanje. Dobijo ga komaj desetino lanskih količin, poraba pa je trikrat večja. Dan za dnem zvoni telefon za sladkor, tako da že ne vedo. več, kako bi zadovoljili stranke. Obljuba dela dolg, če pa jo zavrneš, je zamera. Ljudje ne sprašujejo za ceno, hočejo samo sladkor, hočejo tudi kvas, pa čeravno bi bil dražji. Prodajalci so v zadregi, saj marsikdo misli, d? so malomarni, da se ne zanimajo dovolj za večje dobave. V trgovinah so mnenja, da pomanjkanje sladkorja ne bo hitro mimo. Kakor kapjja v morje so količine, ki jim ga pošljejo.. In zdaj so pritisnili ie vinogradniki, kajti grozdje je kislo, kot že dolgo ne. J.T. Darilo za bodočo galerijo Plemelj prispeval sliko, Košir plastiko Slikar Anton Plemelj, ki je pred kratkim razstavljal v Likovnem salonu v Kočevju, je podaril Kočevju svojo sliko „Čvetje“, izdelano v olju na steklo. V darilni pogodbi, ki ,sta jo sklenila slikar in temeljna kulturna skupnost (TKS) Kočevje, je med drugim poudarjeno, da je slika namenjena bodoči likovni galeriji v Kočevju oziroma na območju kočevske občine. Slika je last vseh ljudi- (splošno ljudsko premoženje) in se brez dovoljenja avtorja ne sme odtujiti. Slikar Anton Plemelj je sliko daroval TKS tudi v zahvalo za pomoč pri organizaciji, postavitvi in izvedbi razstave njegovih del v Likovnem salonu v Kočevju. Zvedeli pa smo, da to ni prvo tako darilo za bodočo likovno galerijo Kočevja oziroma Kočevske. Za te namene je podaril leseno plastiko tudi kipar-samouk Drago Košir, kije tudi že razstavljal v Kočevju. J. PRIMC Za »bodočnost« hi denarja Za letovanje otroka ni denarja, za drago butanje z avtomobilčki po je METALNA Krmelj: 156 desetletnikov Deset let je že minilo, odkar si večina krmeljskih rudarjev ne služi več kruha z delom v jami. V soboto je direktor obrata Vlado Senčar za 10-letno vztrajno delo v novem kolektivu podelil 156 delavcem ročne ure. Ob tem niso pozabili niti upokojencev, med slavljenci jih je bilo kar 14. Vsako leto se ob dnevu otrok spominjamo in uporabljamo že tolikokrat izrečene ugotovitve „Otroci so naša bodočnost." To je res lepa ugotovitev, precej drugače pa je, ko ugotavljamo, koliko skrbimo in damo za to bodočnost kot družba in koliko prispevno k tej bodočnosti starši otrok. Ni mogoče na hitro pregledati vseh vprašanj, a zanimiva je ugotovitev Zveze prijateljev mladine Slovenije, da so n^i predšolski otroci in osnovnošolčki prikrajšani za letovanje. Ugotovljeno je tudi, da je bilo pred osmimi leti mnogo bolje, kot je danes. Takrat je letovalo precej več otrok kot letos. Nekateri trdijo, da so prikrajšani za letovanja ob morju in v hribih predvsem otroci, katei^ih starši nimajo dovolj denarja, da bi plačali letovanje. Navajajo pa tudi druge vzroke. V Kočevju sc je odbor trudil in vse leto nabiral denar za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Veliko je bilo truda in dela, a so vsaj delno uspeli. Starši^so večinoma zahtevali, naj plača letovanje družba. Prav takrat pa je bil v Kočevju zabavni prak z vrtiljakom in avto-dromom. Bil je tukaj samo tri tedne in je moral za to plačati 1,653.800 starih dinarjev davka na dohodek. Ko smo povprašali na davčni upravi, so nam tam pojasnili, da je to 10 odstotkov od prometa. Torej je ta zabavni park zaslužil v pičUh treh tednih 16,538.000 starih dinarjev ali 826.900 starih dinarjev na dan. Tega denarja ni žrtvovala družba, temveč so jih znosili skupaj' otroci s pomočjo staršev. Med njimi je bilo veliko takih, ki jim gre zelo težko od rok denar za letovanje svojega otroka! Smo pač4aki! Vprašali bi se lahko, ali je za naše otroke koristnejše zdravo letovanje ali tri minute butanja z avtomobilčki za 300 (starih) din? ANDREJ ARK.O, KOCEVJE VODOVOD BO DO POLETJA Končno so narejeni načrti za gradnjo vodovoda na Vinici. Gradnja se bo začela za letošnji krajevni praznik Vinice v oktobru, računajo pa, da bo vodovod dograjen poleti 1973, ko bo predvidoma začel obratovati tudi obrat tovarne NO-VOTEKS. Rezervoar za vin iški vodovod bo postavljen na Zežlju, črpališče pa bo ob Kolpi pri Bere-tičevem mlinu. Izdelani sta bili dve varianti gradnje: po cenejši bi bile čistilne naprave pri Kolpi, po drai^i pa bi bile pri rezervo^u. Ker je v ceni razlike za najmanj 1 milijon dinarjev, so se seveda odločili za cenejšo izvedbo. ŠE O USTANAVLJANJU TEMEUNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA Delavec bo z dohodkom pametno ravnal! O nekaterih vidikih ustonavljanja temeljnih organizacij združenega dela v sistemu somouprovljanja - TOZD: druibeno-ekonomska celica, v kateri bo delavec ustvarjal In delil uspehe svojeaa dela Cesto slišimo mnenja, da TOZD temeljna organizacija združenega dela zgolj politična kategorija in da bo njena uvedba v družbe-noekonom^e odnose povzročfla materialno škodo. V njej vidijo nevarnost za pojav procesov razdniževanja že tako premalo integriranega gospodarskem življenja. Takšnemu razmišljanju tu in tam zapadejo celo tisti, ki bi že )>o svojem poznavanju človeške narave in ekonomskih zakonitosti mogli dojeti, da temeljna organizacija ne pomeni neracionalne oblike mlkro družbenoekonomskih in socialnih razmerij, ampak temelj za bolj produktivno, gospodarno in samoupravno obnaš^je slehernega subjekta v združenem delu. Po določilih ustave je družbeno temeljnih organizacijah združenega ekonomska celica, v kateri ima delavec pravico in dolžnost ustvarjati in deliti rezultate svojega dela. Nesprejemljivo je razmišljanje nekaterih, da ho /aruui tepa, ker ima delavec v dela možnost odločati o ustvarjenem dohodku, z njim negospodarno ravnal. Takšno razmišljarije nas lahko vodi v sklep, da sedaj' v delovnih organizacijah gospodarno ravnajo z dohodkom zato, ker o njem ne odločajo delavci. To seveda ni res, zato je tudi bojazen le skrbno prikrit interes tistih, ki bi z novim položajem delavca v združenem delu zgubili absolutno oblast nad razdeljevanjem dohodka. Prepričan sem, da bo novi položaj delavcev v združenem delu povečal njihovo skrb za organizacijo in učinkovitost proizvodnega dela, za boljše izkori^anje proizvajalnih sredstev in racionalno uporabo dohodka. Tako kot že sedaj v podjetjih ali pa še bolj bodo v temeljnih organizacijah združenega dela go.spodarno upravljali z dohodkom, ga smotrno povezovali z drugimi organizacijami. da jim bo to prineslo pozitivne ekonomske rezultate. Kot upravljavci v TOZD bodo bolj kot doslej ustvarjali resnične družbene in ekonomske osnove za hitrejši proces izenačevanja v možnostih, vplivati na dvig produktivnosti svojega dela, vplivati na učinkovitost vlaganj svojega minulega dela po poti združevanja in vlaganja sredstev z drugimi TOZD, skratka, izenačeni bodo v možnostih ustvarjati čim višjo stopnjo presežne vrednosti svojega dela in v vplivu na njeno delitev, razpoh ^anje irr družbeno potrošnjo. Zanimivo je, da je prav tako, kot se nekateri bojijo temeljnih organizacij združenja dela, ker bi te po njihovem neracionalno razpolagale z dohodkom, se bojijo tudi integracij. Kaže, da so prišli do spoznanja, da niti eno niti drugo ne bi bilo dobro. Najbolje je, tako kot je; to pomeni, da gre za oblast, ne pa za bojazen, da bi se slabše gospodarilo. Tam, kjer jim gre resnično za boljše poslovanje, za OBVESTILO o DERATIZACIi' (zastrupljanju podgan In miši) V OBČINI NOVO MESTO Po odloku o splošni in občasni deratizaciji v veSj^ naseljih občine Novo mesto (Uradni vestnik DolenJ 4/64) in odloku o spremembi odloka o splošni in ® časni, deratizaciji v večjih naseljih občine Novo UJ 4 (Skupsčinski Dolenjski list 7/70) bo Zavod za zdravstvi no varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO ZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na obino^J naselij NOVO MESTO z okoliškimi vasmi, DOLEN SKE TOPLICE. STRAŽA, ŠENTJERNEJ in BERK v dneh od 23T. oktobra do 22. novembra 1^ Točen razpored, navodila in opozorila bodo objavU®**. na vidnem mestu v krajih, kjer bomo opravljali lizacijo. Splošno gradbeno podjetje r=3ii=jrsjir=g • DELO ZAjCOVlN^' NOVO MESTO razglaša naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: __ 1. IZPRAŠANEGA VARILCA za delo v Ljubljani 2. VEČ KV STROJNIH KUUČAVNIČABJEV za delo v ihehansko kovinskem obratu v w .4 mestu 3. KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za delo^v gramoznici Velika vas pri Krškem Obveščamo, da bomo v oktobru organizirali pridobitev poklica strojnika gradbene Vloge sprejema in daje pojasnila kadrovski ou podjetja, Kettejev drevored 37, Novo mesto. GRADBENE PARCELE V ČRNOMUU! Oddelek za gospodarstvo In finance obilnsl« skupščine Črnomelj razpisuje I. JAVNI NATEČAJ zo oddajo delno urejenega stavbnega v k. o. Loka v Črnomlju za zgraditev druzins stanovanjskili liiS: njive, v CmomlJu, M ^ ' velikosti 541 ro’» i osti 542 m*, 1178/13 v j ^ 1. Stanovanjski otok »Grajske stavbne parcele, št.: 1178,55 v likosti 543 m', 1178 14 v velikosti 542 m'. ii<6/w ’ i 543 m», 1178 52 V velikosti 552 m', 1178/51 v veUko«^ 1178 50 v velikosti 345 m', 1178/56 v velikosti 548 j v velikosti 557 m», 1178/15 v velikosti 54« m‘, vellK®* i kosti 547 m». 1178 58 v velikosti 545 m>, H7*'59 jjofl# 546 m-% 1178 60 v velikosti 485 m», 1178/54 v velikosti^ j. In 1178 61 v velikosti ca. 320 m', torej skupno !• 2. Odškodnina za stavbno zemljlSče znaša din 16,80 z® dratni meter. 3. Izklicna cena stroškov za delno komunalno ureditev din 33.— za 1 m* zemljišča. 4. NateOaJa se lahko udeleže fizične In pravne oseb enakimi pogoji. 5. Udeleženci natečaja so dolžni na dan natečaja kom natečaja položiti varščino din 2.000.—• 6. Odškodnino za zemljišče In komunalno Ijišča so dolžni plačati takoj ob podpisu pogoa litvi zemljišča. j 7. Rok za predložitev ponudb Je vključno 15. ,aX> tega natečaja. Odpiranje ponudb bo na / 7.30 uri v sejni soJl občinske skupščine; odpira j a* ,/ lahko prl.sostvujejo tudi udeleženci natečaja. :y Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na nas jjjjve*-. j skuo.ščina Črnomelj, 1. javni natečaj »GraJsK ^ 8. Predmet natečaja so stroški delne komunalne . stavbnega zemljišča iz 3. točke razpisa. ^ j 9. Ostali pogoji natečaja so določeni v splošnih i pisu javnega natečaja. f. Uil 30 { le. Uporabnik mora začeti graditi hišo v •'O* 3 let P® ( pisu pogodbe .dokončana pa mora biti v roKu plsu pogodbe o dodelitvi stavbiSča v uporabo* '100* racionalizacijo in napredek, so se ne samo v besedah, ampak tudi z dejanji lotili realizacije TOZD. Osnovni vidik ob ustanavljanju TOZD je ekonomski. Zato jc nujno napraviti ekonomsko analizo obstoječih odnosov v delovni organizaciji in ob kritični oceni stanja načrtovati takšne ekonomske odnose, kot jih predvideva ustavna zamisel o TOZD. Ekonomske analize morajo pokazati, kaj lahko je TOZD in kakšne ekonomske odnose bo morala razviti z drugimi v okviru organizacije združenega dela, da ho lahko uspešno nastopala na tržišču. Tržišče bi torej moralo biti tisto merilo, ki bi narekovalo vsem temeljnim organizacijam združenega dela v okviru neke organizacije združenega dela ali pa tej v širši asociaciji, kalc-šen mora biti s samoupravnimi sporazumi dogovorjeni distribucijski sistem dohodka, da p bo lahko tr^ no obvladovali. Delavci v temeljnih organizacijah združene^ dela se bodo ob dobro pripravljenih analizah in predlogih zlahka odločali za takšno delitev dohodka, ki jim bo omogočala rerspektivo. Ce ne bi priznali tržišča kot gonilne sile gospodarjenja, ne bi mogli razviti koncepta samojpravnih .socialističnih delovnih oosDodarnos .. približa kot v dosc^W> jspodarjenja V Jr j Tu ne^o vseeno, JI dela, mu To pa lahko skozi ti in v jjfs* kako mora dela” nih organizacij boboU?ivo.n^ t i delovanjem ^ieuCci)- potrošniškim. Sagirati ‘li; družini ostalih ^i se bo skupno z pjjefl' nem obnašanj«^ medsebojnem ^ po Pj, itd. Koncentrira* samoupravnem . zumu na po doho^^Ss««''^^i* 1 ustrezen del i pt«^o Ati ^ skupaj z dn«^ asoc'^^fn®^ nomsko moen 3 sapica . . bo mogla vsa pn celo odpihn OUBNJSKl UST__________________________________________________________________________________________________________________________ St. 41 (1176) ' ' stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! ^----------- i______________1____________________________ . _ _ \AB) i ^BREŽICE I Ste v zadregci I *a darilo? jh ^pek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsa-^ *^0 priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč (g cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni ^ ®*geljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! w\RCuJEMd PRI Dolenjski banki in II^ANILNICI v Novem mestu DllS^ovnlh enotah v KRŠKEM. METLIKI, ^ CM In TREBNJEM obr«stu|t|o od % roCune in deviznt roCune obCanov i1q|q dtvizno-valutne posle in odicup ter pro- n|||*j?J![[^He za stonovon|slco gradnjo, pospeievo-obrti in turizmo no podiogi nomen-I ''»rtevonjo Icraticoročne Jn doigoroCne icredite sjr- vse druge bančne posle svoje 'denarne zadeve. so) je. to vašo Novomeške gimnazijce je prejšnji teden obiskal mešani pevski zbor gimnazije ,^iloša Zidanška** iz Maribora. Šestin dvajsetčlanski mladinski zbor se je predstavil z narodnimi pesmimi inje s kvalitetnim izvajanjem Novomeščane navdušil. (Foto: novinarsid la-ožek gimnazije) Majlinca — umirajoča vasica Grmovje in divjina vedno bolj olclepata nekdanjo vas, ki zdaj umira Zelo dobro se spominjam časov pred vojno, ko sem kot šolarček spoznaval svet in domovino. Rojen sem bil v vasici Majlinca pri Kužlju. Zelo rad obujam spomine na tiste lepe, vesele čase, ko je bilo v vasi in soseščini vse živo. Verjetno je v Sk>-veniji zelo malo vasi, ki bi tako hitro propadale in bi se lahko primerjak: z našo umirajočo vasjo. Majlinca je oddaljena od vasi Kuželj ob Kolpi dober kilometer. Se pred 40 leti je štela 5 hiš in okoU 20 prebivalcev. Danes sta v vsej vasi le en ali dva človeka. Število vaščanov je namesto z ljudmi dopolnjeno kar Pojasnilo in opravičilo Sef kuhinje novomeške restavracije Pri vodnjaku je zaradi kritike priljubljenih štrukljev povedal, da je res nekaj gostov dobilo še ne dovolj ku-liane štruklje, vendar so jim za zameno dali drugo malico. Kolektiv kuhinje si prizadeva, da bi gostom kar najbolj ustregel in da do podobnih spodrsljajev ne bo prišlo več. Streljajmo le v strelskih družinah! Ko danes že toliko staršev kupuje svojim otrokom zračne puške, pištole, strelne loke in drugo strelno orožje, ne pomislijo, da naši predpisi prepovedujejo nošnjo in streljanje povsod drugod, razen na streliščih, ki jih upravljajo organizirane strelske družine. Seveda otroci streljajo vse mogoče stvari in ne izbirajo tarč. Najpogosteje so to koristne ptice, zoreče sadje na vejah, okenska stekla in celo ljudje. Temu zlu se bomo najuspešneje uprli, če bomo poskrbeli za zadostno število strelskih krožkov in družin. Četrtega oktobra bo praznoval ves svet dan varstva živali. Organiziranje strelskih družin in krožkov bo tudi v prihodnje ena izmed poti, kako zaščititi živali pred mučenjem in surovim pobganjem. Svetovni dan varstva živj^ naj bb vsem opozorilo! BOSTJAN NOVSAK z medvedi, ki se včasih priklatijo celo v vas na dvorišča. Zanimivo je, da ni nobenega človeka v vasi, razen mene, da bi tu živel, kjer je bil rojen. Starejši prebivalci so Izumrli, mlajši pa so šli v bližnji in daljni svet, 2^1o žalosten je pogied na tako revno in umirajočo vasico. Kjer je nekoč vladalo veselje, radost in smeh zadovoljnih prebivalcev, je danes tišina. Čeprav je bilo tu življenje bedno in trdo, je bilo le zadovoljstvo in razumevanje med sosedi. Sedaj je vse tiho in izumrlo. Zavladala je revščina in praznina. Tudi ptic ni več toliko kot nekoč niti ne pojo več svojih veselih pesmi, kot so jih nekoč. Grmovje se bliža vasi in kmalu bo narava pobr?la vse v svoj objem. Le potoki in studenci še žuborijo tako, kot so pred mnogimi leti. JOŽE KRIZ, Kuželj, Kolpska dolina / Ob grobu kurirčka Lojzka Za 29. september, dan pionirjev, smo odšli skupaj z učenci 1., 2. in 3. razreda na šmihelsko pokopaUšče h grobu Lojzka Valantiča. Njegova sestra V ida je bila v partizanih. Nekoč je dobila važno sporočilo, da mora v Novo mesto oddati pismo. Preoblekla se je v staro ženico in se odpravila na pot. Ko je prišla, je domači niso spoznali. Povedala jim je, da ima važno pismo, in jim ga je pokazala. Vido so skrili v sobo, predtem pa je izročila pismo Lojzku, ki ga je odnesel tovarišici Lamutovi. Drugi dan je spet preoblečena v staro ženico odšla nazaj v partizane. Cez mesec dni so Valantičevo družino pobili„ trupla pa zmetali v Krko. Cez teden dni je Krka izbruhnila Lojzka. Ker ni imel od domačih nikogar več živega, ga je pokopala botra. Njegov grob, ki je bil zaraščen, smo okrasili z rožami in prižgali svečke. Sklenili smo, da bomo vnaprej redno skrbeli za iyegov grob. Učenka 4. a razreda osnovne šole „Katja Rupena,“ Novohiesto Ljubljai^a, Šarhova 2 0 mousTRURmoTonniH VOZIL novomESTo 'RAZŠIRJAMO PROGRAM PItOIZVODNJE AVTOMOBILOV IN INOZEMSKO KOOPERACIJO. SODELOVANJU VABIMO; • STROJNE TEHNIKE IN STROJNE INŽENIRJE •u želeli v inozemske tovarne na specializacijo za planiranje organizacije vodenje proizvodnje. ®BEMEM vabimo v ZAPOSLITEV: • DIPL. INŽ. LESARSTVA • DIPL ELEKTROINZENIRJE • STROJNE TEHNIKE • EKONOMSKE TEHNIKE • KEMIJSKE TEHNIKE • ELEKTROTEHNIKE zo zaposlitev navedite, kakien tuj iezik obvladate. FRANČIŠKA OŽBOLT 29. septembra so v Papežih pri Osilnici pokopali znano partizansko mamo Frančiško Ožbolt iz Belice. Ožboltova mama se je rodila pred 81. leti v Belici. V življenju je okusila veliko hudega. Že v rani mladosti je morala za služkmjo, da sije prislužila vsakdanji kruh. Skupno jc bila služkinja 14 let, od tega nad 5 let v Ameriki. Pokojnica je pomagala partizanom od začetka vstaje. Kar 6 članov njene družine je bilo v partizanih. Njen sin ^ože je narodni heroj in general JLA. Okupatoiji so Ožboltovim požgali hišo, njo pa s štirimi mladoletnimi otroki internirali na Rabu in nato v Gonarsu. Od nje so se poslovili bivši partizani, ki so bili v štabu v Taborski steni leta 1942, člani partizanskih tehnik CT KPS, partizanskih bolnic borovške gore, partizanske usnjarne v Belici, tovariši iz slovenske in hrva- 4 J P # 0 4 4 J 4 # # 4 4 5 4 \ ške strani, ki so vzdrževali zveze med partizanskima štaboma obeh repubUk, predstavniki občin Kočevje in Cabar, številni borci in aktivisti, med njimi trge generali in štirje narodni heroji, ter veliko število ljudi z obeh strani Cabranke. Doslej na tem območju še nobena žena ni imela takega pogreba. Naj počiva v miru v rodni grudi, ki jo je nadvse ljubila. J. P. Marjan Morelj V soboto so m ljubljanskem pokopališču pokopali generalmajorja sanitetne službe JLA prof. dr. Marjana Morelj a, načelnika higienskega zavoda vojaške medicinske akademije. Marjan Morelj se je rodil leta 1916 v Kranju, vendar pa se j p z očetom, ki je bil premeščen v Novo mesto, preselil na Dolenjsko, kjer je tudi končal novomeško gimnazijo. Prav tedaj, ko je izbruhnila vojna, je končal medicinsko fakulteto. Med NOV je bil na različnih odgovornih položajih, od bataljonskega zdravnika do načelnika korpusove sanitete in referenta v sanitetnem oddelku glavnega štaba Slovenije. Po vojni je bil v Beogradu na odgovornih položajih v sanitetni upravi državnega sekretariata za notranje zadeve, od 1952. je bil načelnik higienskega zavoda vojaške medicinske akademke, od leta 1956 pa je bil tudi glavni epidemiolog JLA. Množica ljudi na ljubljanskem pokopališču je pokazala, kako generala Morelja v ožji domovini niso pozabili, čeprav je vrsto let preživel v Beogradu. Dr. Marjan Morelj pač ni bil samo priznan in cenjen strokovnjak, ki si je bil pridobil ugled tudi zunaj meja domovine, saj je' napisal 80 strokovnih del, marveč je bil in vse svoje življenje do prezgodnje smrti tudi ostal predvsem človek, tovariš in prijate^. Kljub temu, da je bil prezaposlen, je vedno našel čas za pogovor, za droben nasvet ali za pomoč tistim, ki so je bili potrebni Prav zaradi tega je za priznanim strokovnjakom ob njegovi smrti po hudi in dolgi bolezni vrzel še toliko globlja. vabimo i(andidate zo zaposlitev na razgovor. Vojaki Andrej Šušteršič, Anton Drolc, Braiiko Strmec, Janlco Erjavec in Franjo Pestotnik pozdravljamo vse znance in dekleta iz okolice Šmaijete, Tuhinja, Dobliča, Toškega Čela in Blagovice. Smo redni bralci našega Dolenjskega Usta, ki nam v teh ^eh v Ben-kovcih Domeni veliko. Našemu ansamblu, ki ga vidite na slild, smo dali ime „Zviti volan'* in marsikdo nas prav rad posluša. (Foto: A. Šušteršič) 5 22. oktobra 1972 DOLENJSKI UST SREDI DOLENJSKE JE KONEC 15. STOLETJA PROPADEL TRG GUTENVVERTH ' '' ' v i '' ' Foložaj po i7-kopavanjB v lf>70: posled na twttBJievpr<^*:^ina,n;^e in romanske ccrJcve* «a kožarsko jamo in na delovna m'^fisliiu kjEer so predelovali želez« (foto: Srečo llabtč^ N^iEipdal . TURS J Na prizorišču bitke prebivalcev srednje^ škega dolenjskega trga s turškimi napad®'^ - So male podkvice in ostroge od turških njenikov? - V Gutenwerthu počasi, toda zojj sijivo odkrivajo tančice skrivnosti pre*®*^ že dve leti nismo poročali o odkrivanju freisinškega trga Guten-%erth, čeprav so ves ta čas potekala raziskovalna dela. Mimo okvirnih izsledkov, ki smo jih poznali o podobi srednjeveškega naselja na robu Šentjemejskega polja, sta sedaj odkriti že dve veliki površini, ki sta prinesli marsikaj novega. Letošnje leto predstavlja prelomnico, kajti po študijski obravnavi smo se odločili, da bomo že letos neki del davno odmrlega Gutenwertha oživili in ga vključili v da- našnjo pokrajino in življenje. Da bi pravilno presojali to, kar je bilo odkritega v zadnjih dveh letih, bi bilo dobro osvežiti si vse izsledke in delovni proces že od začetka arheološkega izkopavanja na Otoku pri Dobravi. Oris izkopavanj v letiii 196&-1971 Na vzhodnem območju Otoka pri Dobravi je Center za zgodnjesrednjeveške in staroslovanske študije pri Narodnem muzeju v letih 1967—1971 sistematično raziskal okoli 1000 kv. m površine srednjeveškega trga Gutenvverth, kije propadel v času turških vpadov konec 15. stoletja. Najpomembnejše odkritje so temelji cerkve, ki meri 7,2 x 14 m, od tega prezbiterij 4,6 X 5 m. Cerkev ima dve fazi: s pravokotnim in s polkrožnim prezbiterijem. Oba zunanja vogala prezbiterija pravokotne oblike sta podprta z opornikoma. Severno od ladje ter meter globlje od njenih temeljev je bil kanalu podoben vkop s kuriščem v sredini. Kanal se nadaljuje pod temeljem cerkve, na severu pa izgine pod profilom neraziskane površine. Pri kurišču ugotavljamo daljšo uporabo oziroma najmanj trikratno obnavljanje. Skozi vse tri faze kurišča zasledimo številne kose žlindre. Ka-nal,s kuriščem je na jugu povezan s hodno površino, ki je starejša od prve cerkve. Na njej smo našli znotraj tlorisa cerkvenih temeljev več manjših kurišč ter neki ovalni vkop, v katerem je bilo več kosov žlindre. Na isti hodni površini sta dve podobni kurišči tudi zahodno od kanala, severno od cerkve. Vkop za veliko kurišče je postopen in v te-rasali. Na zadnji zahodni terasi sta dva okrogla vkopa s premerom do 20 cm. Okoli vseh kurišč in vkopov je meter širok pas hodne površine, ki je bolj utrjena in temnejša od ostale okolice. Na teh mestili je bilo tudi največ železnih in keramičnih najdb. Veijetno upravičeno menimo, da so to bila delovna mesta, na katerih so izdelovali železne predmete, za katere je bil pripravljen material na velikem kurišču, v kanalu. Vsa ta dejavnost je starejša od prve cerkve. V isti čas sodi tudi „strojarska jama“, ki se začenja zahodno od pravokotnega DOLENJSKI LIST prezbiterija in se nadaljuje vse pod lok polkrožne apside. Pri jami razlikujemo manjši okrogh vkop s premerom enega metra, globok le 0,3 m, ter večji, ki je dolg okoli 6 m in širok do 3 m. Stene jame se zožujejo proti dnu do 1,4 m pod tedanjo hodno površino. Stene obeh jam so na neki način utrjene in so bile nepropustne za vodo. V sredi manjše jame smo dobili celo manjšo keramično posodo. V večji jami so bili kosi kož, nekaj žival^ih kosti in nekaj kosov keramike. Plast nad ruševinami cerkve je debela do 80 cm in kaže še zelo razgibano podobo. Mimo številnili fragmentov keramike in raznih železnih predmetov sodijo v ta čas tudi nekatera „delovna mesta“, ki smo jih ugotovili znotraj cerkvenega tlorisa. Tu je „peč“ za taljenje brona, ki smo jo našli v severozahodnem delu ladje. Izven cerkve sodi v ta čas tudi suhi zid z velikim kuriščem in žlindro ob njem. Ta zid je vzporeden s cestiščem. Število najdb je zelo veliko: tu so železni predmeti (žeblji, ključi, ključavnice, klešče, svedri, noži, podkve, puščice, ostroge, žel. žica, verige itd.) in pa keramika. Pri opredeljevanju najdb nam pomaga stratografija in tipološki razvoj keramike in železnih predmetov. Tuje popoln razvoj ključev, od primitivnih predromanskih prek romanskih do raznih inačic gotskih ključev. K časovni opredelitvi: v najnižji plasti kurišča v kanalu in enako v okroglem vkopu severozahodno od kurišča so bUi fragmenti staroslovanske keramike z valovnico. Ob temeljih cerkve se začnejo najprimitivnejše oblike ključev. Kulturno plast zaključujejo najbolj razvite oblike gotskih ključev. Razprava o zaporedju obeh cerkvenih faz še-ni dokončana in naš problem je trenutno le v tem, ali je zgornja časovna meja najstarejšega horizonta 11. ali 12. stol. Prva datacija velja, če je pravokotni prezbiterij starejši in ga moramo opredeliti kot predromanskega. Druga datacija pa pride v poštev, če je zaporedje obrnjeno in je polkrožna apsida oz. romanska cerkev sta- Nekaj ieleznlh najdb ir. 1970: bojna oprema konjenikov rejša, pravokotni prezbiterij pa predstavlja le povečanje romanske cerkve. Arheološki argumenti, da je polkrožna apsida vzidana, govorijo za prvo, logika povečevanja prostora pa za drugo možnost, Nad ruševinami obeh cerkva je bogat kulturni sloj, za katerega so najbolj značilni gotski ključi, predmeti oborožitve in pa konjska oprema. Predelava železa, strojenje kož in še kaj Na podlagi gornje analize si lahko dovolimo naslednjo rekonstrukcijo: na levem bregu srednjeveškega toka Krke pri Drami je v času prehoda iz zgodnjega v visoki srednji vek stal neki večji obrat za predelovanje železa, v neposredni soseščini pa tudi strojarska delavnica. Ta dejavnost iz neznanih vzrokov usahne in na istem mestu postavijo cerkev, ki doživi dve spremembi. S pojavom gotike ali kmalu potem je bila cerkev porušena in na istih krajih kot v času pred prvo cerkvijo nadaljujejo s predelavo.železa. Sonde, ki smo jih izkopali na vzliodnem delu Otoka, geografske raziskave in pa podrobna arheološka topografska dela, ki smo jih opravili na celi površini Otoka, pričajo o veliki in urbanistično urejeni naselbini. Pet sond, ki smo jih izkopali v osi cestišča, kažejo, daje cesta potekala od Miklavževe cerkve na severnem koncu Otoka pa do levega brega Krke pri Drami. V štirih naslednjih sondah smo našli stavbne komplekse na osrednjem in severnem delu Otoka. Povsod smo naleteli najmanj na trikratno obnavljanje stavb. V sondi ob šentjerncjski cesti pa smo dobili prečni prerez. skozi kamnit nasip, ki spominja na porušeno obzidje. V sondi vzhodno od pokopališča okoli Miklavževe ccrkvc je bil globok predsrednjeveški vkop -kanal, ki vodi i/. nekdanje struge naravnost proti zahodu in se končuje ob vzhodnem zidu današnjega pokopališča.. Stavbni ostanki v sondah in enako drobne najdbe, tj. keramika in železni predmeti, so vi-sokosrednjeveški in poznosred-njeveški. Na dan so prišle tudi rimske najdbe: fragmenti zgod-njerimskih fibul, kosi stekla, keramike in opek. Rimska sta tudi dva okrogla temelja v ladji ccrkvc. V 1. 1971 smo razširili izkop-no polje za eno vrsto kvadrantov proti severu. Razen tega smo nadaljevali s podrobnim raziskovanjem „|>eči“ od ku- rišča v kanalu severno od cerkve. Sledil je še odkop znotraj temeljev cerkve. S tem smo zaključili izkopavanje na južnem delu otoškega prostora. Sistematično smo odkopali še nadaljnjih dvanajst kvadrantov na osrednjem prostoru otoške površine oz. okoli 50 m južno od Miklavževe cerkve. Z izkopom vrste kvadrantov severno od cerkve je v glavnem zaključena podoba delavniških kompleksov, ki smo jih odkrivali v prejšnjil) letih. V tej novi situaciji se je pojavil pred nami cel objekt, ki smo ga do sedaj označevali kot „peč“ ob kurišču v kanalu. To, kar smo doslej imeli za „peč“, je le osrednji in najnižji del tega objekta, ki ima naslednje značilnosti: to je približno 10 m dolg stopničast ukop; njegov najnižji del je dolg 4 m, širok do 1,50 m; do dna ukopa nismo prišli zaradi talne vode. Cel ukop ob kanalu je dolg približno 10, širok do 8 m, ima ovalno obliko. Severno in zahodno od kanala so večji, popolnoma okrogli ukopi, ki tvorijo pravokoten tloris okoli stopničastega ukopa. Še posebej je zanimivo, kje so bile posamezne najdbe. Tako smo npr. v okrogli jami severovzhodno od kanala našli skoraj celo keramično posodo večjega tipa. Po brežini in terasah ob zgodnem delu ukopa smo na sterilni osnovi dobili strnjeno površino žlindre, kosov litega železa in nekaj kosov železne rude. Žlindro smo našli tudi na dnu najnižjega dela opisanega ukopa. Nad žlindro je bila v dolžini okoli 3 m in Širini okoli 1 metra 40 cm debela plast rastlinskih ostalin, med katerimi smo našli fragmente keramike in usnja. To jc plast čiosloviiie. Ni nobenega dvoma, da j<‘ pred nami ukop, ki je bil v starejši fazi povezan že /, železarsko predelovalno dejav iiostjo in komaj po odmiranji slednje prihaja do nove upora!, oprema je „eenotna m b JO odJcvani dve skupini. n.«" likujemo vel*« ostt»yi| isto velja za že g Na cesti.«u. odkrili, je bil boJ|ci jt Turki in wcriha. Orožje'" JruA p« pripadala enan b» podkve in „eslj"^ vsej veijetnosl j Na lein zadeli na kljn*-" |C» - 5:^3^ čcvali delo, s r (oS J prav na vičena nJ^^ vičena >ia§a hajaino na okoli n sc je sukalo bližnje m O nadalje; ,i ^ vahegade'^aro.^*’"^" , bomo poro ‘ nje akcije- ^ ^fl pr. *' St. 41 (HZ51 I tole primerjavo nas ni ' pretrdo prijeti za be-y Samovoljna je in pri-kože po vendarie, I« nesoroz-2* in |(al(o usodno za-2"”'® v turističnem go-Cnije “ za drugimi deli I^Q Doienjsica obsega, jL'• na ol(o, eno Šestino ffske zemlje. Torej bi |P;dala'tudi eno šestina 2 n*9o prometa, saj ■mo, da njene turistične ne zaostajajo za 2*«nlml siovensicimi. Po-“olenjsice turistične • nas streznijo, Icer "OleC od Šestine. Sele 5bhZ[^ dvajsetini smo v Številu gostov, ici m J *lovensice turistič-lii J!**' v sicupnem Stevi-pa smo Se no mil : '^^’niajdo Štiri od |i ii|L Bivalna dobi. * Trebnjem - ''*« to *** *" **"'*■ 'čniu smo v tu* shodUi. V tem *^3inen ponavljati, v relfrdeže-) » komercial- SemT??«. lovnem, ribo-Sieiti ^ ne vemo if ?!^dina!f spomnUi « ^jtobl^^j^opožbnost. 6 P^ospelctih ^ turističnih 5 w° turijx^° pomagala ne i;. '^i^nemu napredku, lS ^^loh. J'’ imate, ko H ?'dobili cviček,“ smo ^ "OS na ptujskem Sr^orni so se zbrali 1 ter se poji^’ ’ J^n^enu vina v na- I^EDMIKI v®mo. Cviček, troi^^ i*' ^“®Pan so PaS^ Su ^ proizvodnja . ejc. In prof. Miran ^ kih 5 ’ Dot- dolenjski *akf\ L obron- ‘ S,Nmaloko. ' dvajset do od prodajne 1 l>«S(Hov, so ™*° “ Pf™« ‘ v4,u “eotavljali na Uflr^ ^Slovenskem vKostanje- vmo- eim ^®n vina bodo Pel in posred-P^vci naj sami mm m^m- Triica gora, eden tistih dolenjskih gričev s cerkvico na vrhu, Icaterih žMjenje je znal s tako ustvaijalno voljo prepesniti Trdina. Emilijan Cevc pravi, da je Janez Trdina nabral in namodroval svoje Bajke in povesti med svojim romanjem po teh gričih in vaseh, „v samotnih urah jih je prekapal v nenavaden napoj — zdaj slasten kot vivodinec, zdaj kisel kot cviček, zdaj strupen kot hebatov zvarek. Pisatelj nas premamlja s pripovedovanjem, v katerem se ljudska domišljija zliva z njegovo. Veselimo se pojoče, sočne govorice, ki diši po zemlji in potu inje zaradi te prvinskosti klena kot zrel sad ...“ IMENITNOST, KI BI JO LAHKO IMELI Dolenjce drami »budnicau iz Pariza Ne samo Dolenjsko, tudi druge vinogradniške predele je spodbudil poziv mednarodnega centra iz Pariza k razmišljanju o vinskih cestah Pod brajdo, v deželi rajsko mili. Zaradi edinstvenega okolja, ki ga lahko nudi vinogradništvo, je treba našo vinogradniiSco krajino bolj zaščititi, preprečiti nove urbanistične „grehe** nad njo in ne poniglavo zapravljati vrednote, ki so povezane z njo. Če bo to storjeno, bo v naših goricah še dosti takih prizorov, kot je tale z Brezovice nad Mokronogom. KOSTANJEVICA MOKRO POUE OREHOVICA JAVOROVICA! Cb Prežek ►gotna vas ^^ogjnek * « Umr Ta Trdinov vrh ''••I K iiM sin \ a^ij. U(Ki.„ ' Mllskl' u s(l' K.MII M- 1)0 ■ '‘iloče nf,,," P‘>l>iuK' l)li/i)|iti \ iiiom.ulmskih ol> ‘ ''‘■'•.iškemu in Srclnic. ;.li JnMrob.r-*'■' Poti ?' !* Predvidev;! inetliski pivillon? Sc ' "......... *'<>r.ik* inioli (IniiiJKuo k;i/ip«»ii\ kol ji' ' "• irkl.ini.i /:\ M.ilknvciv kj»*i ' « ' ii t l, wm poznali tudi deželo, ljudi, posebnosti in znamenitosti, ki jih je vredno videti. Ta misel je rodila vinske ceste, ki so pomagale preobraziti cele vinogradniške predele v Nemčgi, Franciji in Avstriji. NI BILO KAJ JAVITI PARIZU Iz „spanja pravičnega** nas je zbudil „Mednarodni center za zvezo med propagandnimi organi za proizvodnjo vina,** kot se imenuje ta organizacija, ki ima svoj sedež v Parizu. Iz Pariza so namreč zaprosili našo zvezno vlado, da bi pomagala pri popisu vinskih cest v Jugodaviji, da bi jih potem lahko vnesli v register mednarodnih vinskih potopisov, ki so sestavni del propagandnega gradiva za turistične možnosti posamezne dežele. UgotovUi smo lahko le, da takih cest nimamo in da bi bilo koristno razmisliti o njih. O ten- se je lahko prepričal vsak, kdor je kdaj potoval skozi Po- renje, tam, kjer je znamenita mednarodna vinska cesta Frei-burg-Colmar, kjer je vinska cesta Nemčije, Badena, Schwa-bena, ali bUže v sosednji Avstriji, kjer nam pred očmi tujci kažejo, kako je mogoče vinogradništvo oživiti z visnko cesto, ki povezuje vinogradniške okoliše Kleka, Sv. Ane ali avstrijski del Slovenskih goric, ki se imenujejo Windische Buechel. METLIKA SE NAVDUŠUJE Pri gospodarski zbornici Slo-venge so začeli resnge razmiš-^ati, ko so prqeli predlog Kmetijske zadruge iz Metlike, ki se zaveda, kaj bi pomenila vinska cesta za belokranjski vinogradniški okoliš. Takole so napisali v Metliki: „Vejno, da bo prišla v poštev Kostanjevica na Krki. Pot bi nadaljevali prek Šentjerneja v Novo mesto - dolenjsko metropolo, ki nudi obiskovalcu poleg cvička tudi kulturne znamenitosti. V Metliko pridemo čez slikovite Gorjance, ki imajo v neposredni bližini zelo poznane vindce gorice: Drašiče, Rado-vico, Vinomer. Tam pridelujejo zelo iskana metliška vina: metliško čmino, modro frankinjo, žametovko, portugalko ter kraljevino. Samo mesto Metlika, ki je staro čez 600 let, je zelo zanimivo in slikovito. Tu si velja ogledati Belokranjski muzej v metliškem gradu, kjer se lahko seznanimo z zgodovino te pokrajine. Dmge zanimivosti so še na primer: rojstna hiša kiparja Alojza Gangla in pisatelja En-gelberta Gangla, mestna hiša iz leta 1869, kopališče na Kolpi... V središču Metlike stoji 200-vagonska vinska klet, zanimiva po svoji obliki in znana po rnetliški čmini. Ob Metli-. ki teče reka Kolpa, ki ima lepo urejeno kopališče, ter je bogata s somi, ščukami, belicami itd .. .** Hvale vredna pobuda „od-spodaj**. NE GRE ZA PIJANČEVANJE Dolenjska bi lahko imela eno najbo^ privlačnih in zanimivih vinskih cest ne le v Slovenci, temveč v tem delu Evrope na-^loh. Tu je Kostanjevica s svojim vinogradniškim zaledjem, znanenitim gradom in kulturnimi stvaritvami Forme vive, od tam ni daleč na Sremič, Malko-vec ali Bizeljsko, kjer pridelujejo odlična vina, blizu so Ča-teške Toplice in Šmarješke Toplice. Asfaltna cesta pelje do samostana Pleterje, mimo Otočca, Trške gore skozi Novo mesto, ki štqe med vodilna središča halštatske kulture v Vzhodnih Alpah, ki ima s svojo kapiteljsko cerkvgo enega izmed najlepših arhitektonskih ^omenikov pri nas in ki premore še celo vrsto drugih znamenitosti. Od tam bi vinska cesta krenila proti Gorjancem v Metliko, kot predlaga metliška zadruga. Povsod ob cesti, kije že asfaltirana, so vinske gorice s hrami, kjer je mogoče kupiti vino iz kJeti in se prepričati o gostoljubnosti dolenjskih ljudi. Seveda to še ni dovolj, da bi vinsko cesto vnesli v register in ji s tem dali mednarodni sloves. Potrebno bi bilo bolje opremiti gostišča in vinske kleti, pomagati kmetom, da bi bolje uredili svoje domove, ki bi sčasoma lahko sprejemali goste tudi v večdnevno bivanje, treba bi bilo še več turistično pospeševalnih akcij in prireditev, ki bi pritegnile goste. Vse to so zaenkrat le zamisli in predlogi. Cimprg bi bilo treba začeti z delom, saj že lep čas zapravljamo priložnosti, hodimo okrog kot slepci, tarnamo o revščini in zaostdosti, kot da bo zato bogastvo prišlo samo po sebi. Za konec pa še ena misel: ko propagiramo vinsko cesto in vk^učevanje vinogradništva v turizem, ne podpiramo alkoholizma in pijančevanja, ki je nekaj povsem drugega od opisanih predlogov in zamisli. Besedilo in slike: MARJAN LEGAN <> yX.v'>S*i5: , * v v ^ Iz dežele vzhajajočega sonca je prišel umetnik Ryoid^i Tamura, da je iz goijan^^a hrasta oblikoval to skulpturo, kije postala del kostanjeviškega pribežališča umetnosti. Ali znamo vse to dovolj ceniti in nazadnje — tudi ustrezno izkoristiti v turizmu? DOLENJSKI UST kultura in . izobra- ževanje Kulturna jesen v Novem mestu V počastitev občinskega praznika se bo zvrstilo v Novem mestu več pomembnih likovnih in knjižnih razstav ter drugih kulturnih dogodkov. ŠtudHska knjižnica Mirana Jarca bo že 20. oktobra priredila v svoji avli spomin^o razstavo ob 30-letnici pesnika, pisatelja, publicista in kritika Mirana Jarca ter ponudila javnosti na vpogled do zdaj najobsežnejše gradivo, ki ga hrani: Jarčeve samostojne knjige, publikacije, v katerih je sodeloval, ponatise, rokopise, slikovno gradivo in še marsikaj drugega. Takoj zatem bo knjižnica s knjižno razstavo počastila 80-let-nico rojstva pisate^a Iva Andrića, prvega jugoslovanskega nobelovca. Z Mladinsko knjigo pa bo knjižnica v prostorih MK na Glavnem trgu priredila razstavo domoznanske literature o Novem mestu. Od likovnih prireditev velja omeniti dve, ki ju bo Dolenjski muzej organiziral v Dolenjski galeriji. Najprej bo retrospektivna razstava del akademskega slikarja Vladimira Lamuta, na kar je bilo treba čakati malone celo desetletje. Tej razstavi bo sledila razstava, na kateri se bodo občinstvu pred-stavfli slikici — udeleženci druge dolenjske slikarske kolonije. Rabuzin v Trebnjem „Zmeraj ostajam sam z nenaslika-nimi slikami. Moji sprehodi so pot k nenaslikanim slikam. Pot k svetu so, v katerem živi sreča.“ Tako pravi o sebi in svojem delu san.orastni slikar Ivan Rabuzin, nekdanji mizar, ki v Ključu pri Novem Marofu že deset let živi le še za umetnost. Razstavo njegovih slik, 42 po številu, pretežno o|j, bodo odprli v soboto, 14. oktobra, ob 17. uri v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Uvodno besedo bo imel na otvoritvi prof. Vladimir Maleković, umetnostni kritik in član umetniškega sveta Tabora SLS, ki bo razstavo tudi odprl. V koncertnem sporedu bosta sodelovala recitatorka Zvonka Falkner in Silvo Mihelčič, ki bo nastopil z elektronsko harmoniko. Razstava bo odprta do 29. oktobra vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. n Ivan Rabuzin; OTROCI, slika v olju — Slikar tega dela ni uvrstil za razstavo v Trebnjem, tijer bo sicer pokazal javnosti slike, nastale v zadnjih štirinajstih letih, objavili pa so jo v katalogu, ki so ga z razstavo vred omogočile delovne organizacije iz trebanjslce in novomeške občine ter iz Ljubljane. TRŽAŠKI SLIKAR GOST LIKaVNEGA SALONA V KOČEVJU Umetnikova opozorila človeštvu Klavdij Palčič: napredek lahko človeštvo ugonobi, zato mora zmagati pamet - Slike kažejo, nad čim je njihov oče zaskrbljen - Ni igračkanja Klavdij Palčič, tržaški slikar, Slovenec, razstavlja od 3. do 19. oktobra v Likovnem salonu v Kočevju svoja dela. Pokrovitelj razstave je občinska skupščina Kočevje. Po otvoritvi razstave smo ga zaprosili za razgovor. — Za uvod nam povejte, prosim, kaj menite o kočevskem Likovnem salonu? — Všeč mi je posebno še zato, ker je spodaj tržnica, se pravi, da je umetnost povezana z življenjem in ni nekje v oblakih. Prepričan sem, da prav zato zaide na razstavo več preprostih ljudi, kot bi jih sicer, če bi bila to nekakšna reprezentančna ZA PALCiCEM BIZOVIČAR -Za slikarjem Klavdijem Palčičem, tržaškim Slovencem, bo v kočevskem Likovnem salonu razstav^al ilustracije Milan Bizovičar, slikar, ki velja za odličnega ki\jižn^a ilustratorja. Razstave v Kočevju so zelo obijane; posamično si ogleda poprečno 3000 do 3500 ^udi. NAS v SPANUI - V Barceloni je med kongresom Morop razstav^al risbe in grafike z železniško tematiko slovenski akademski slikar Stane Kumar. Na Pirenejskem polotoku se slovenski umetniki redkeje predstav^ajo. MARLJIVI V KRANJU - Septembra in oktobra sta v Krar\ju razstavljala svoja dela dva slovenska ustvarjalca: slikar Franc Novine svrojevrstne krajine v Mestni hiši, kipar Alojz Čampa pa lesene kipe v Prešernovi hiši. SLOVENSKI OKTET NA SEVERU - Na tritedensko koncertno turnejo na Norveško je prejšnji teden odpotoval Slovenski oktet. V tq Skandinavski deželi bo imel petnajst koncertov. NOBELOVEC TOR - Pisatey Jugoslovan, ki je Častni dok- Ivo Andrić, prvi dobil Nobelovo Idejnost Bitka za preosnovo šole, ki jo je v Soveniji začel pred letom in pol CK ZKS, seveda še ni dobljena, vidno pa je napredovanje. Na to so opozorili prejšnji teden na seji sekretariata CK, kjer so tudi opozoriU, kiy je treba Se narediti. Dr. Aleksandra Korn-hauser, podpredsednica republiškega IS, je dejala, da marksizem pri pouku ne bi smel biti lui-lepka, ki bi jo spral prvi dež. Pri tem je sekretar CK inž. Andrej Marinc opozoril, da bi morale pri preosnovi šole poleg ZK sodelovati vse napredne sile. Ludvik Zajc, predsednik republiške izobraževalne skupnosti, pa je ugotovil, da so bili polovični uspehi do zdaj doseženi pri idejnosti pouka zato, ker je naš šolski sistem še vedno meščansko obarvan. Dejal je, da so poklicne šole jez, ki ovira delavsko in kmečko mladino, da bi nadaljevala šolanje na šolah vi^e stop- Vil_____________________________. Klavdij Palčič (desno) v razgovoru s tajnikom kočevskega Likovnega salona Ladom Gašparcem (Foto: J. Primc) stavba. Menim, da jc tako prav, saj je umetnost približana ljudem, ljudje jo laže spoznavajo, umetnost pa jih plemeniti. - Vodstvo Likovnega salona namerava organizirati slikarsko kolonijo, ki bi poslikala zunanje stene salona oziroma tržnice. Bi se tudi vi udeležili te kolonije? - Seveda bi se, če me bodo povabili. . - Razstav^ate dela, ki so polna simbolike in zato preprostim obiskovalcem malo težje razumljiva. Bi za naše bralce povedali malo več o svojih delih, o svojem sporočilu svetu? - Razstavljam grafike, reproduktivne grafike in risbe, delam pa sicer še plastike. Značilnost mojih del je, da slikam v raznih variacijah na isto temo. Omenim naj svoja dva ciklusa „Skorajšna možnost" (Iminenca possibile) in „Viseča nevarnost” (periccolo incombente). V obeh je tematika skoraj ista. Skorajšna možnost ali viseča nevarnost je atomska bomba, ki lahko zdaj zdaj eksplodira; lahko* je to tehnični oziroma industrijski napredek, ki zastrupllja vodo, zrak, onesnažuje oko^e in lahko ugonobi civilizacijo itd. Vse moje slike im^o trdno idejno osnovo. Osnovna misel je vzeta iz vsakdanjega življenja in je razumljiva vsakemu človeku. Skratka: moje misli, sporočila niso abstraktna, oddaljena od življenja. Res pa je, da je moj način izr^anja svojevrsten poseben, simboličen in zato včasih teže umljiv. - Opzaijate torej človeštvo, da ga napredek lahko ugonobi? - V mojih delih jc morda res čutiti nekaj pesimističnega, vendar osebno upam, da se bo človeštvo znalo iz tega izmotati. S slikami poudarjam, da me vse to skrbi. To sporočam družbi in to hkrati pomeni, da je moje delo re^no, ne pa nekakšno igračkanje. - Razstavyate tudi risbe? - Risbe so običajno tudi študije za zahtevnejša dela. Svojemu delu- nagrado za književnost, praznuje letos 80-letnico rojstva. Beograjska univerza mu je ob tem jubileju podelila naslov častnega dok ton a. Četrtina pod streho - z denarjem, ki ga zbira novomeško društvo ekonomistov, bodo letos prekrili četrtino grajskih ruševin, del, ki je viden z avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb. Delavci iz Suhe krajine deltgo na Hmeljniku že nekaj tednov. ODDOL2ITEV PESNIKU - Spominsko razstavo o pesniku, dramti-ku in prevajalcu Pavlu Golii v Trebnjem so uredili z gradivom, ki ga hrani predvsem Študijska knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta. Mnogim se je ted^ spet utrnila misel, ali ne bi bilo pravilneje, da bi vsaj do-kimientami del pesnikove zapuščine hranili v pesnOcovi rojstni hiši v Trebnjem, kjer n^j bi uredili Golio-vo spominsko sobo. To zamisel pozdravijo zlasti kulturni delavci -tudi iz drugih dolei\jskih občin. Seveda je vse odvisno od tega, ali se bo samo Trebnje zavzelo, da bi pesnikovo spominsko sobo naposled le začeli urdati. ZAPUŠČENI GROBOVI - Marsikateri učitelj je povedal, da je bil v veliki zadreei, ko je želel na novomeškem ali ImihelšJcem pokopališču učencem pokazati grobove osebnosti, znanih iz naše literaturne in umetnostne zgodovine. Grob Janeza Trdine je skupina srednješolcev iz Ljubljane pred dnevi zaman iskala, medtem ko so se dyaki ob grobu Prešernove izvoljenke Julye na Mihelskem pokopališču zgrozili: samo kamen jih je opozoril, daje nečit^iv ženska, zaradi Icatere je Prešeren spletal vence večno lepih poezij. Ob vsem tem bi se moral zgroziti Se kdo, nemara tisti, ki so jih polna usta obljub, naredijo pa figo. HOTEL KUPIL SLIKO - Obič^ je že, da občani in delovne organizacije iz Koče\'ja odkupyo po nekaj slik ali kipov umetnikov, ki razstavljajo v Likovnem salonu. 2e na otvoritvi razstave slik Klavdija Palčiča je odkupil eno izmed njegovih grafik HOTEL PUGLED. MISLIJO NA POMLAD Občinski svet ZKPO v Brežicah je ugodno ocenil dejavnost v letošnjih prvih osmih mesecih. Spregovoril pa je tudi o nalogah v novi sezoni. Prizadevajo si, da bi čimprej odprli pionirski oddelek pri občinski matični knjižnici, ki bi dobil prostore v prosvetnem domu. Hkrati bi proslavili tudi mednarodno leto knjige. V. P. hočem vedno dati trdno, stvarno osnovo, zato si pred pravim delom vedno pripravim precej študij. - Vi ste stari komaj 32 let. Ste Slovenec. Kako ste se mogli tako hitro uveljaviti, saj ,ste razstavljali že v mnogih državah in seveda v mnogih uglednih galerijah? - Delam v Trstu, kjer je res huda konkurenca in zahtevno občinstvo. Tu se je težko uveljaviti. Za moja dela se je že zgodaj začel zanimati Giuliso Montenero, ravnatelj muzeja „Revoltela" v Trstu. On mi je že le^a 1962 organiziral razstavo v eni najbolj znanih tržaških galerij. Potem sem razstavljal v mnogih galerijah, ki imajo ugled. J. PRIMC J I 0 # 4 # 0 4- J J 4 4 4 4 4 5 4 4 NOVO IME V NOVI SEZONI « Vida na preizkustijL j Kaj pravi Vida češnovar, ki je v Valvasorjevi { knjižnici zamenjala M^arjanco UrSIc? _ 5 20. oktobra bodo v krški galeriji odprli novo likovno razstavo: s 15 plastikami in večjim številom akvarelov se bo predstavil mariborski umetnik Gabrijel Kolbič. Kot je povedala Vida Cešnovar, kije poleti „prevzela" od Marjance Uršič V^vasoijevo knjižnico in galerijo, bo to prva likovna prireditev v novi sezoni, hkrati pa tudi zadnja v tem letu. Neogrevana galerija ne dovoljuje, da bi prirej di razstave v mrzlih zimskih dneh. Cešnovarjeva se je v krško občino vrnila iz Sevnice, kjer je dve šolski leti poučevala na osemletki. „Bila sem predvidena za to delovno mesto že tedaj, ko so mi kot tukajšnji občanki — doma sem z Velikega Trna -dali štipendijo za študij svetovne književnosti," pravi. „Nekaj knjižničarskih izkušenj sem dobila na enomesečnem strokovnem izpopolnjevanju, recimo toliko, da sem ugotovila, da se je Marjanca Uršič knjigam posvečala z veliko ljubeznijo in posluhom za bralce. Zato v Valvasorjevi knjižnici nadete tudi taka dela in take avtorje, kijih nima nobena ljudska knjižnica daleč naokrog." „Kaj je potrebno po vašem mnenju napraviti, da knjige ne obležijo na policah in da se za pulti zvrsti čimveč obiskovalcev? ‘‘ „Premalo časa sem tu, da bi govorila o izkušnjah, predstavljam pa si, da bi bilo več obiskov, če bi bralce vzgajali. Po mojem je ena pomembnih knjižničarjevih nalog in dolžnosti, da bralcu, ki se ne more odločiti, svetuje. Ena sama oseba tega seveda ne more opraviti, v našem primeru pa za več zaposlenih menda ni denarja. Prepričana sem tudi, da bi ljudje v knjižnico raje hodili, če bi se v njej kaj pomembnega dogajalo. V mislih imam na primer literarne večere. ki naj bi se med ustvarjalci in poslusaia^^^. „O šolarjih ne P spraševal, saj E” obveznega knjižnice ^e zaradi jg. čtiva in del. ki Jih moraJO-P brati za bralno pri- „Res je, da flarji sami dejo, a šele „a h> vede nuja. Poleg morala knjižnica Mi' bi vanjo zahajali z ve sijale slim, da bi najmlaj^ P ^ob- sem ure pravljic seveda taish ^ To so zamislil f, zdaj še samo mpje kateri smeri J | samo kažipot, v treba delati Vambo,5ol*ap* pom4alavknjl&ič“*"^'2tivi knjig. To šanje za obstojnost in pj j herne take ustanove. je se koncept še | močno zavedam SVOJ g y ništva in tega, da se^ ^ knjižnici kot v L in 11 preizkušnji. Ker mi da i, Ija ne manjka, si I jo bom prestala. obnesla, se bo^r i%om‘Vest^a. Kako ^ obnesla, se boj>n galenji ^ j po prvi razstavi. I. , Se strašijo nezorane ledine^ Zakaj kultura ne prodre do vseh delavcev? - Izjem za prste KROJAČ - PEVEC - PREOSEDKIK Po Škarjah še ijgff Alojz Pergar: »Peli bomo v Kronju, Pravica delavca do kosa duhovnega kruha ne bi smela bledeti in plesneti v obležanih kupih smernic, priporočil, resolucij, ekspo-zejev in kdove česa še. Ne bi smela, pravimo, a se vseeno dogaja. Zakaj? Zadostuje opravičilo, da v potrošniški družbi ni časa za igre, koncerte, razstave? Če ne, zakaj je na delavčevi mizi tako malo tega, čemur pravimo kulturna dobrina? Da ne bomo filozofaali: na novomeški sindikalni konferenci so prejšnji teden (bežno) ugotovili, da se je izjalovila ^cija, ki jo je pred meseci začel sindikat za poživitev kulturne dejavnosti med delavci in za delavce. O tovrstnih prazninah v delavskih vrstah so se teden dni predtem razgovorili tudi udeleženci konference Zveze kultumo-prosvetnih organizacij te občine. Kje šepa, zakaj še vedno strašijo nezorane ledine? Vzroki za mrtvilo so v vsaki delovni organizaciji drugačni. Natančnejša anketa in analiza bi pokazali, da je več „delavske kulture" tam, kjer se zanjo zavzamejo šefi. V vojaškem žargonu bi rekli, da generalu sledi voj^a. Na prste rok bi lahko prešteli direktorje, ki poleg vsakdanjega „angažiranja" še dobijo prosto minuto za razstavo, gledališče, koncert. Na splošno je kulturno življenje v podjetjih postranska, zapečkarja stvar, tu pa med občinami ne bi delali izjem. „Sramotilnega" žiga seveda ne gre pritiskati tjavendan, kar po vrsti, ne da bi vedeli za podrobne razloge. Teh pa npr. tudi v nedavni, sicer dobro zamišljeni sindikatov! anketi, izvedeni v novomeški občini, niso na- vedli. Zato je tudi rečen, za konec pa/Sno sle, kjer vadimo in seveda tudi poklepetamo. Kot zanimivost in v pogum tistim, ki sc .bojijo’ priti v društvo, naj omenim, da v zboru pojeiu dve ženski, stan po 88 let." „Koliko časa pojete pri upokojencih? “ let prebrocUj • P fantJ^* jd sedemnajstlete Premenjal sem ^ iin. spo^al in prcf ;tu živi .Dušani V našem sem vel in & mestu i^rcbu’Ptfrt pri .Dušanu ^^^Jojenske^ v našem “P° sem dobil z? Je srebrno M seje zelo raz zaslu« da ima pi^Vmi P*- .klhP^ tudi dolgolcj" ffav MarkeD, h-prcc^’J, za vaje žrtvuJf P^ štvenemu pj ^ Jelj Pj,j Je . jp-. Ju. ki „ec. ^ ha. Ob koncu, pozval vse ajo, naSemu z cir bodo, solo in lENJSKI LIST Stion AN ZORIN St. 41 lovo vodstvo — novi nacrti i u.'^^tobra je bU občni zbor i 2veze za telesno kul-1 ^^0 mesto. Značilnosti zbora so, daje bil do-^Pbd • ^ razgibani in 1 dali*!! pa so delegati : pobud za plodno ^^lesnovzgojne organiza-'polili so tudi novo vod-M prevzel Boris Ga-Novi načrti obetajo boga-Iflti ^^črtnejšo dejavnost, J®bila do sedaj. priložnosti je pred-Io^yepubliške ZTK prof. podelil številnim :goy ®^8ojnun delavcem iz ^an občine posebna pri-1 Ki jih je ZTKS ob praz-ustano- '5|et . °^odilne fronte in telesne kulture vinovi '^ne H - priza- k ^^žbene delavce. Prizna-Don,--P'‘ejeli: Franc Barbič, S"ik Bratož - st.. Fnnc BnkJ. Cvitkovič, Maijaii )0v" I iTiaijcui y Stanka Dokl, Slavko DoIJak, Maijan >*^'^evar Glonar, Ivan Svič’ KovgA.. ’^fanc Jordan, Ružica Kovačič, Alojz ^iak I Mislej, Jože r Penko, Viktor Po-Hodif Pučko, Vinko Seriiii’ Romih, Alojz ^^Milan Smerdu, Marjan ,^J|Qgal Mokronog ponicriJi v roko-p *®*novnili šol trebanjske JJ®Viie šoi° J^csto je osvojila ekipa f^i in eno , s tremi zma- Šonc, Marijan Špilar, Ivan Še-pec, Maijan Venta, Božo Vesel, Martin Zaletel, Franc Zupančič, Jože Udir iz Novega mesta. Tone Konda, Ciril Kosmina in Peter ^tor iz Žužemberka in Janez Kuhelj iz Šentjerneja. Poleg posameznikov so priznanja dobili še: Šahovski klub, TVD Partizan, SŠD Pionir Novo mesto ter občinska zve/.a za telesno kulturo Novo me.sto. S. D. PETNAJST LET AMD Avto-moto krožek na Vinici šteje že 43 članov, pred kratkim pa so praznovali 15-lctnico dela. Priredili so paradno vožnjo do Črnomlja in nazaj ter vrtno vcselico, ki je bila zelo dobro obiskana. Konec poletja so šli člani AMD krožka z Vinice tudi na enodnevni izlet v Koper, kjer so si ogledali tovarno TOMOS. Krožek pomaga članom pri opravljanju vozniških izpitov, za nove tečaje, ki bodo oktobra in novembra, pa že zbirajo prijave. F. PAVLAKOVIC ZMAGA VEČERA Tradicionalni teniški četvero boj ekip slovenskih novinarjev, ki ga vsako. leto organizira Dolenjski list, je tokrat prinesel zmago mariborskemu Večeru. Mariborčana Vogrinec' in Kancler sta v linalu premagala Novomeščana Splichala m Dokla 2:0. Izidi: Dolenjski list; RI V 2; 1 ^plichal : Novak 6:2. 6:3, Dokl: Čučnik 6:2, 5:7, 4:6, v dvojicah: 6:8, 6:4, 6:4) Večer : Delo 2:0 (Vogrinec : Veselko 7:5. 8:6, Kancler : Boncelj 0:6^ 13:15, 4:6). Za prvo mesto: Večer : Dolenjski list 2;0 (Vogrinec : Splichal 7:5, 6:1, Kancler : Dokl 6:4, 7:9, 6:4). Za tretje mesto: Delo : RTV 2:0 Veselko : Novak 6:3, 6:4, Boncelj : Čučnik 6:4, 6:3). Šahisti pridejo na piano jeseni in pozimi se začnejo tudi tekmovanja v ligah. Tudi med pio*iiiji (na fotografiji) je za to igro veliI;o zanimanja. Skops!:a olimpiada, ki gre zdaj h ! oncu, bo vrstf šahistov gotovo še pomnožila. (Foto: Dokl) košarka Ena stopnica previsoka, druga ne Potem ko so košarkarji NOVOTEKSA že pred tednom dni koii-čali tekmovanje v tokrat izredno kvalitetni slovenski ligi - Ilirija in Celje sta se na kvalifikacijah uvrstila v drugo zvezno ligo - so bile oči dolenjskih ljubiteljev tega športa ta teden uprte v Metliko. BETI je sicer na manj pomembni stopnički — polfinalu pokala pokleknila, zato pa je zanesljivo premagala Kamnik in se uvrstila v I.B SKL. odbojka r^iiapv- ^^dločenim izidom; ’V4 OS Trebnje, 3. Veliki St'ntrupert. 5 j' 'n TrpK osnovnih šol Mol (1q Ttebnj. ? IZ osnovne w Iš:«ć;|||| Poln zadetek Novomescanov tur- •■ESTVICE -ŽENSKE 6 5 0 1 81:57 10 6 5 0 1 70:46 10 6 5 0 1 74:53 10 6 4 1 1 78:65 9 6 4 0 2 72:59 8 6 3 2 1 64:56 8 V peti te!;mi so končno zmagali tudi Novomeščani. Ta!^o ni v slovenski odbojkarski ligi nikogar več, ki bi ne imel vsaj ene zmage. Trebanjci so gostovali v Celju in so dobili set, Novomeščanke pa so bile v Brestanici in v dolenjskem derbiju zlahka pretnagale Br^^sta-nico, ki se bo, kot smo že napovedali, otepala dna. Na lestvici ženske lige sta na vrhu še naprej ravenski Fužinar in Novo mesto, ki imata po en poraz. 3 O 2 I 1 O 1 O O O O O 71:62 44:56 52:67 64:86 62:84 51:82 S '• A SKL Velika C'' Sš Iflf 65 0 1 6 5 0 1 5 4 0 1 5 3 0 2 5 3 0 2 6 3 0 3 62 13 6 2 04 4 112 6 114 5 113 4 004 89:67 71:81 112:86^ 101:77 101:79 103:103 78:90 85:102 51:46 74:78 82:107 42:73 10 10 8 6 6 6 5 4 3 3 3 O Novo mesto : Mežica 3:1 Novomeški odbojkarji so končno zabeležili prvo zmago - nad ekipo Mežice, najslabšim moštvom, kar jih je bilo v zadnjih letih na Loki. Novomeščani so dobili prvi set po izdatnem vodstvu na 1 3, potem ko so si Mežičani pravzaprav sami zabili odločilne točke. Drugega so dobili izredno slabi gostje na 11, potem pa so se Novomeščani po zaslugi borbenega Koprivnika 7brali m naslednja dva seta zmagali na 1 2 in na 4. Brestanica : Novo mesto 0:3 Niti pol ure ni bilo notrebno, pa so Novomeščanke zlahka premagale domačinke s 3:0 (9, 7, 7). Donia- MOŠKI !! 6 1 o 120:97 ; 5 1 1 105:92 ^ 5 0 2 116:97 ^ 5 0 2 90:84 '412 116:103 '412 124:116 ' 2 2 3 78:79 , 205 131:145 '605 100:118 '15 101:113 '15 91:113 '1 06 100:115 S* MOŠKI 6 5 1 16:6 5 5 0 15:3 1 12:9 2 3 3 5 5 4 13:7 10:12 8:11 8:16 5:15 5:13 13 11 10 10 9 9 6 4 4 3 3 2 11 10 9 8 7 7 7 7 6 tENSKE S 6 5 1 15:5 11 5 4 1 13:5 g 6 3 3 13:10 9 5 3 2 10:6 H 5 3 2 10:7 8 4 2 2 7:8 6 6 0 6 2:18 6 >4 3:14 5 ŠPORTNI KOMENTAR Iflre v telovadnice! Dvoranski športi morajo kar najhitreje v dvorane, sicer ne bo želene kakovosti Letos so bili športniki v republiških in manj kakovostnih konkurencah izpostavljeni hudim vremenskim nevšečnostim. Ob začetku spomladanskega dela je bilo izredno mraz, enkrat je tekmovalce presenetila celo toča, deževnih sobot in nedelj je bilo veliko. Tudi zdaj, ko se jesenska sezona nagiba v drugo pohvico, ni vreme nič bolj naklonjeno tekmujočim. Vremenske neprilike so pač samo ena izmed posledic, ki spremljajo tekmovanja m prostem. Ni treba posebej dokazovati, da so tudi razmere za igro na odprtih igriščih znatno bolj različne kot v dvoranah. Kljub temu dopuščamo, da si športniki kvarijo zdravje v slabem vremenu ali neznosni vročini, izgubljamo gledalce, ki so ob naraščajočem standardu pač vse bolj zahtevni in nočejo biti na mokrem ali na vročini. S popustljivostjo tako izgubljamo igralce in gledalce, razumljivo pa je, da je tudi kvaliteta slabša. Cisto jasno'je namreč, da morajo dvoranski ali „mali" športi, kot jih običajno imenujemo, v dvorane. Jugoslovanska košarka se mora za nagli napredek in~yeliko zanimanje med gledalci zahvaliti prav temu, da se je zvena konkurenca preselila v dvorane. Odveč je tarnanje, da primanjkuje dvoran: čez tri leta jih bo prav tako primanjkovalo. Zato je nujna takojšnja odločitev: košarko, odbojko in rokomet je potrebno takoj preseliti v dvorane, če želimo boljšo kvaliteto tudi v slovenski konkurenci. Tam, kjer primernih telovadnic nimajo, jih bodo Sčasoma zgrudili -vsekakor prej, če jih bo v to silil sistem tekmovanja, kot pa takrat, kadar bomo obljubljali, da bodo dvoranski športi šli v dvorano čez nekaj let. Ce tega ne bomo hitro storili, bodo kvalitetne razlike med republiško in zvezno konkurenco še hujše, zanimanje gledalcev za vse druge lige razetj za zvezno pa - malenkostno. J. SPLICHAL činke niso mogle nuditi resnejšega odpora gostjam, ki se potegujejo za vrh. Brestanica; l ila. 1 abjaiičič. Ilor-vatiček. Habinc 1., Ilabinc II., Cizel. Novo m.esto: Dokl, Pučko. Rajer, Pilič. Ščuka, Boh, 1'orte, Adamčič, Bon, Gostiša. Gaberje : TRIMO 3:1 Kljub porazu lahko nedeljsko tekmo odbojkarjev iz I rebnjega štejemo za uspeh. S trenutno verjetno najmočnejšo ekipo v pr\i slovenski ligi (iaberjem iz Celje, ki tudi vodi po šestem kolu. so izgubili s 3:1 (2, 14. 12, h, vendar pa osvojili dragocen niz. Moštvo ., I rima“, za katerega so tokrat 'nastopili Stor, Miš-maš. Slak, Pavlin, Šmuc, Sila in Legan, torej sama ..stara garda" . se je v Celju izkazalo z veliko požrtvovalnostjo. za kar je bilii deležno tudi odobravanja domačih gledalcev. M. L BETI: Domžale 61 ;65 Košarkarji HLTI so imeli lepo priložnost za zmago v pollinalu košarkarskega pokala v Sloveniji. V 36. minuti so .še vodili s 60:58, potem . pa je najboljši domačin Medek nesrečno naredil peto osebno napako in do konca tekme so gostje iz Domžal d;ili 7 košev, domačini pa .samo enega. Tekma sama sicer ni bila posebno dobra, saj jc bilo zlasti pri metih na koš na obeh straneh veliko napak, vendar pa domačini niso nič zaostajali za drugoligaši. Žal jc lepo tekmo ob koncu pokvaril izpad nekaterih domačinov, ki so hoteh pretepsti sodnika. Bl-Tl: Ž. Vergot 17, Jezerinac 17. Medek 11, Arbutina 8. Popovič 8. BETI : Kamnik 67:50 v odločilni tekmi za naslov prvaka v drugi slovenski ligi - center, so imeli .Metličani prednost domačega igrišča. To in pa dobra igra vseh igralcev je bilo dovolj, da gostje iz Kamnika niso injeli nobenega upanja za presenečenje. BF.TI je s krepko zmago uresničila načrte in se uvrstila v LB SKL. Za zmago s 17 koši razlike sta bila najbolj zaslužna Jezerinac in Arbutina, kJjpak pa gredo vse čestitke za prvo mesto vsem igralcem in tudi treneiju Pšeničniku ter prizadevni klubski upravi. FOLKLORNA REVIJA Sreili oktobra bo v Krškem revija mladinskih iolklornih ansamblov. Prireditev sodi v program sodelovanja posavskih, ilolenjskili in olv kolpskih t)bčin. rokomet M^anika : Sevnica 29:22 Sevničani so sicer v začetku vodili 3:1, potem pa so jih domačini ujeli in žc do polča.sa vodili 12:8. V drugem polčasu potem niso dovolili presenečenja in so ob kontni zanesljivo zmiigali. Sevničani igrajo obetajoče, vendar pa se jim pozna, da so neizkušeni in zato šc posebej na tujih igriščih njihove odlike ne pridejo popolnoma do veljave. Sevnica; Možic, Papež, Simončič 1. Jurišič, Bizjak, Svažič 9, Koprivnik 3, Štojs, Šilc 3, Trbovc 6. Sirk. E. R. Ribnica : Radgona 28:20 Vratar gostov je presedel na kazenski klopi kar 5 minut, kar je najboljši dokaz o tem, daje bila nedeljska tekma groba. Ribničani so zasluženo zmagali, saj so bili odločno boljši in so imeli vseskozi pobudo na igrišču. Ribnica: L Kersnič, Tomšič, Rodič, Kuželj, S. {^ersnič 3, Matelič 1, Mikulin 7, Andoljšek 2, Ponikvar 3, J. Kersnič 12, Lovšin. I-. L. Brežice : Metalac 9:5 tiostje so sicer v začetku vodile, v nadaljevanju pa so na igrišču gospo- \%i i m m i i t % % w m Brežlčan! gredo z dna Brežiški rokometaši so tokrat zmagali v gosteh in se rešili zadnjega mesta, rokometašice pa so z zm^o na domačem igrišču prodrle proti sredini lestvice v drugi zvezni ligi. Tudi Ribničani ne poznajo šale in je njihovo igrišče nepremagljivo, zato pa Sevničani iz Metkovičev niso mogli prinesti točk. Za pokal i I i i # I darilc Brežičanke, ki so dosegale gole ali iz premišljenih akcij ali pa iz hitrih nasprotnih napadov. Pri Breži-čankah so sc še posebej cxllikovale vratarka Hribernikova, Buzančičeva in Toplakova. Ob koncu so domačinke popustile, pa so gostje ušle hujšemu porazu, še posebej, ker so Brežičanke zastreljale tudi dve sedemmetrovki. Brežice; Zorko, Buzančič 3, Molan, Stauber 1, Bah, A. Mišič 1, Smerkolj, V. Mišič I, Kos, Toplak 3, Hribernik. V. P. Polet: Brežice 12:17 Brežičani so zasluženo zmagali na tujem in tako prišli še do dveh prepotrebnih točk. Domačini so bili sicer v prvem polčasu uspešnejši — 7:6, v nadaljevanju pa so bili gostje iz Brežic bolj zbrani. Brežice: Berglez 1, Rovan 1, Stangelj L 3, Blatnik 3, Bosina 1, Božič, Stangelj IL Gorišek 6, Ver-vega 2. BRLŽICL V finale delavskih športnih iger v malem nogometu so se uvrstile ekipe; IM V, KoM;ioplast (Jesenice), Obrtno kovinskt> podjetje in PPV Dobova. (V. P.) BRLZ1C1-; Brežice su prema- gale Žalec z 2:0 v prvenstveni nogometni tekmi. Brežičani so naleteli na čvrstega nasprotnika, zadetka pa sta doseala Divkovič in Božič. čke, medtem ko bodi' Sevničani »loma gostili ekipo Splita. DOLENJSKI UST i ■' "X I - ' Miinchna Kje je železna zavesa? Ce za pogovor z debelušnim in ponosnim gospodom Dor-schem, ki je povzdigoval nemški nogomet v nebesa, ni bilo nobenih težav, potem je šlo teže z gospodinjo. Trije vzroki so bili za to. Prvi; njena ogromna radovednost; drugi; popolno neznanje, kar ni spravljeno v okvir nemškega in te miselnosti, in še tretje: takim pogovorom je nasprotoval njen mož, razen tega pa je imela gospa v glavi zaklopko, za katero ni bilo mogoče prebiti tistega okvira, ki so ga Nemci propagandistično ustvarili o Jugoslaviji. Zato pravim, je bilo težko govoriti z gospo Dorsch. Popolnoma um^ive stvari so se njej zdele neverjetne. Recimo; je slovenščina uradni'jezik? Kako naj ji človek dopove, ko pa je mislila, da je to ali kaj takega, kot je bavarščina v nemščini ali pa morebiti zatiran, manjvreden pogovorni jezik skupine ljudi pod Alpami. Frau Dorsch zares ni imela pojma. V njenih možganih republika Bosna in Hercegovina sploh še ni registrirana. Morebiti zato, ker je bilo to ozemlje nekoč pod turško oblastjo? Vse te njene luknje v podobi Jugoslavije je človek s potrpežljivostjo še lahko odpravil. Huje je bilo z njeno miselnostjo o železni zavesi, ki da visi pred našo državo z zahodnimi mejami. Tako dolgo časa ni mogla verjeti, da lahko Jugoslovani hodijo na zahod poljubno velflcokrat, pač v okviru svojih denarnih zmožnosti, ne pa političnih ali policijskih dovolilnic. Frau Dorsch ni mogla verjeti, da sem Jugoslovan. Razlog je bil silno preprost. Za železno zaveso ljudje ne morejo nositi tako dolgih las, kot se jim zljubi, in tudi ne morejo biti oblečeni, kot sami hočgo - to je bila njena logika. Bržkone še danes ne ve^ame,.da sem imel nekaj italijanskih oblačil zgolj zato, ker nisem delan po ,jusu“, da pa delajo pri nas prav tako kakovostno in tudi že dokaj modno. Ko je tako doživljala vrsto porazov v svojih miselnih predstavah o balkanski, vzhodni in za železno zaveso postavljeni Jugoslaviji, je doživela še nekaj hujših šokov. Slišala je, da je šolanje v Jugoslaviji brezplačno. Ko sem ji to potrdil, je prešla v ofenzivo. „Imate nizek standard, vse razen šolstva, otroškega varstva in osnovnih življenjskih potrebščin je silovito drago!“ je poskušala zmagovito napadati. To, da je njihovi dve marki za liter mleka in 1,5 marke za najcenejši kilogram kruha znatno dražje kot pri nas, je priznala že zato, ker je tako potrdila tudi hči, ki je bila pri nas na dopustu. Potem sva primerjala vse po vrsti — in redke so bile njene zmage. Šele na koncu, ko sva bila že oba utrujena od naštevanja, me je „povozila“ s številkami o cenah mercedesov in drug]^ vrst avtomobilov. V tem smo pri nas zares zanesljivo in neizpodbitno dražji. „VW, BMW in mercedes so na naših cestah najbolj pogoste značke avtomobilov,“ je dodala in končala najino razpravo s tem, da je standard pri njih višji, da imajo večje plače in da je marka vredna suhega zlata. „Pri nas so pa življenjski stroški ni^i,“ ji nisem ostal dolžan, kajti zares ni v Jugoslaviji ničesar, kar bi mi manjkalo, da bi moral sicer nestabilni dinar zamenjati za zlato marko. Toda to zlato merijo pri njih tudi s cenami, ob katerih se človeku dobesedno zavrti v glavi! In ko sva končala pogovor, mi je bilo žal le to, da je Frau Dorsch vzorčni primerek poprečne Nemke — v načinu življenja, v dohodkih in tudi v miselnosti. Njej se je železna zavesa podrla, še posebej, ko je videla moj požigosani potni list in ker je vsak dan gledala moje lase, ki niso po „vzhodni“ meri, a poprečen Nemec bržkone še naprej misli o svoji svobodni civilizaciji in o tem, kakšen režim imamo mi. Prihodnjič: ŠPORTNIKI POD ENIM DEŽNIKOM »Pa to nama treba!« Udeleženci mednarodnega srečanja arheologov, ki je bilo od 28, do 30. septembra v No^ vem mestu, so zadnji dan zborovanja obiskali tudi Otok pri Dobravi, kjer so si ogledali oba odkrita kompleksa nekdanjega srednjeveškega trga Guten-werth. Vodjar izkopavanj dr. Vinko Šribar iz Narodnega mu-žeja jim je ob tej priložnosti med drugim razkazal tudi nov tip pantografa, prilagojenega za arheološko terensko dokumentacijo. Stanovski kolega, arheolog iz Črne gore, je pri tem presenečen vzkliknil: „Gle, pa to samo crta - to nama treba!!*' 1 enim strelom ubil medveda Proti večeru, 23. septembra, seje 18-letni lovec Ivan Klemenčič, doma iz Sel pri Jugorju, odpravil na lov na ščetinaije. Ko je prišel kakih 700 metrov od domačije, je v grmovju ob cesti zapazil medveda, ki se je že pripravil, da plane na mladega lovca, ki ga je presenetil pri mrhovinarskem delu. Mladi lovec se ni zmedel, pognal je medvedu z dveh metrov kroglo v glavo, nato pa jo je umih pet pobral domov. Več lovcev se je že pozno zvečer istega dne odpravilo na mesto, kjer se je Ivan spopadel z medvedom. Kosmatinca ni bilo, našli pa so ubitega jelena, težkega okoli 200 kilo-^gramov, ki gaje medved obdeloval. Drugo jutro so lovci komaj 20 metrov od jelena našli mrtvega medveda, ki je bil še topel. Strel gaje zadel v glavo, bilje sinrten za nevarnega 200-kilogramskega kosmatinca, ki se je verjetno pritepel iz Kočevskega Roga. s. DOKL Piranska gimnazija je brez dolgolascev Šolsko leto se ni dobro začelo za nekatere dijake piranske gimnazije, ki nosijo dolge lase. Dolgolascem je prekriži račune profesorski zbor, ki je na svoji prvi seji sprejel odlok, da lahko obiskujejo gimnazijo le tisti dijaki, ki so dostojno postriženi. Vest je odjeknila med dolgolasci kot strela z jasnega neba. Toda izbire ni bilo. Ali v redu frizura ali pa druga gimnazija. Kot smo zvedeli v tajništvu gimnazije, se nihče ni upiral novemu redu in vse je minilo v najlepšem redu. O^očitev profesorskega zbora so toplo pozdravili v prvi vrsti starši gimnazijcev, večina občanov, ki so se že naveličali dolgolascev, ki sojih srečevali na vsakem koraku. Zdaj, ko je nastalo zatike in seje stanje v Piranu normaliziralo, se mnogi vpra^jejo, če bodo tudi druge gimnazije Cedile piranski? T^o poročajo PRIMORSKE NOVICE 29. septembra. Kaj bodo rekli dolgolasci-dijaki v naših mestih na to novico iz Pirana? Mnogi starši, vzgojitelji in še številngši občani b(^o verjetno veseli, saj tudi na naših cestah ne manjka primerov, ko ne veš, ali vidiš fanta, dekle ali - kaj vmesn^a... No, če smo do kraja odkriti, potem moramo še dodati, da smo se menda vsi naši domačini dolgolascev tudi že naveličali. M. K. Ui/StVJI IIUM Al ,Avto-moto društvo Ribnica obstaja da^, kot je bilo objavgeno v Dolenjskem listu, torej več kot petnajst let,“ je pripovedoval Ivan Kober iz Ribnice, prvi predsednik AMD Ribnica. Tovariš Rober se spominja, da je bil ustanovni občni zbor društva 21. aprila 1951. Za prvega predsednika je bil izvoljen on. Upravni odbor društva je štel 11 ljudi. Imeli so tudi komisije: za ^ort, za vzgojo kadrov in komisijo za promet. Ze takrat so imeli 80 članov in vojaško vozilo, imenovano „Stoja,“ ki jim ga je podaril v imenu Jugoslovanske ljudske armade pokojni Jože Babnik, tedanji oficir JLA v Ribnici. Prvi sekretar AMD Ribnica je bil Stane Rusendič. Naloga takratnega društva je bila vzgoja članstva. V tistih časih je bilo še zelo malo osebnih avtomobilov, veliko pa motornih koles. Organizirali so tečaje za vzgojo voznikov motornih vozil, ocenjevalne vožnje in sodelovali na proslavah ob državnih praznikih. Skratka: sodelovali so povsod, kjer je bilo potrebno. Tovariš Rober se tudi spominja, da jim je bil v veliko pomoč France Zbačnflc iz Ribnice, Ki je bil takrat referent za vzgojo kadrov v AMD Slovenge. Tako torej: AMD Ribnica deluje po izjavi Ivana Robega, prvega predsednika društva, že več kot 21 let. Ustanovljeno je bilo celo 14 dni prej kot AMD Koče^e. Tudi ta podatek nam je dal tovariš Rober. K. O. RIBNICA ŠPORT STARI TRG OB KOLPI - V osnovni šoli sta bila odigrana redna mesečna šahovska tumiija za starejše pionirke in pionirje. Med dekleti je zmagala Ivanka Madenič, sledita pa ji Ramova in Sterbenčeva. Pri fantih sta bila najboljša Peter Kapš in Jurij Špehar, sledita jima Sute in Kobe. (K. V.) Šentjernej - ženska in moška rokometna ekipa sta gostovali pri Usnjarju v Šmartnem. Moški so izgubili s 37:19, ženske pa zmagale s 6:14. Najboljša je bila Zoretičeva, ki je sama dosegla polovico golov. V nedeljo so Sen^emejke dosejgle ^ eno zmago, ko igralke Steklarja B iz Hrastnika niso prišle na tekmo. , (O. P.) SODRAŽICA - Pod pokroviteljstvom Danila Moharja, sekretarja občinske konference ZK Ribnica, so bile v Sodražici Donitove športne igre. Delavci Donitovega obrata so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, balinai\ju, streljanju, kegljanju in rokometu. (O. K.) Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Krištof Kolumb je našel Ameriko (12. oktobra) Danes je 400 let, kar se je zgodila v človeškej zgodovini jako imenitna stvar. Krištof Kolumb je našel Ameriko — tisto Ameriko, v katere severni del tako hite sreče iskat tudi naši rojaki! Zato smo gotovo dolžni o tem v našem listu spregovoriti saj kratko besedico - žal, da nam za daljši popis pomanjkuje prostora. Krištof Kolumb je bil Italijan rojen v Genovi 1. 1435. Bil je jako nadarjen in od prve mladosti neizmerno priden. Pečal seje prvo posebno z risanjem, računanjem in malanjem. Ker ni. mogel na visoke Šole, je stopil v mornarsko šolo; a tu si je z lastno pridnostjo pridobival vedno več vednost. Danes 12. oktobra pred 400 leti zagledal je deželo — ameriški otok San Salvador. (Prav žalostno) novico deželi Kranjski prinesla je „Wiener Zeit“ z dne 12. t. m. V tej številki javlja namreč uradni list, da je Nj. veličanstvo ugodilo prošnji za umirovljenje, katero je bil vložil kranjski deželni predsednik ter da mu je pri tej priliki podarilo veliki križ Franc-Jožefovega reda. Torej je postala istina, česar smo se dolgo bali: baron Winkler nas zapusti in ob njegovem odhodu tuguje cela vojvodina Kranjska! (Kako zagrizeni) so liberalci nemški, priča pač dovolj to, da se mestni zastop v šlezij-skej Opavi brani ukaz zoper kolero izdati tu v 8 češkem jeziku, kakor mu je velela vlada. Sam župan je šel v tej teči na Dunaj - kjer pa so mu baje oči pošteno zbrisali. (Sv. oče) nameravajo ob priliki svoje 50-letnice povabiti vzhodne cerkve, naj se združijo s katoliško cerkvijo. Žal, da je o tem malo upanja. (Deželni) odbor Kranjski je sklenil, da od novega leta naprej na Krškem mostu mitnina za pešce popolnoma preneha, za vpreženo živino se pa zniža na 12 kr, od glave in prebivalci v Krškem mestu plačajo celo samo po 8 kr. od živine, dalje sc je dovolilo 10.000 gld. podpore za po toči oškodovane. Deželni zbor je končal svojo sejo dne 28. t. m. začasno brez zaključka. (S r e č k a n j e) kmetijske podružnice v Novem Mestu bode na dan Lukeževega semnja pred mestno oskrbovalnico na kapucinskem trgu in sicer med 2. in 3. uro popoludne. Dobitkov za srečanje bode več Kpt 50. Prvi dobitek je stroj za čiščenje žita (75 gld). (Janez) Barborič, vrl kmetovalec, živino-zdravnik in obče-znani posestnik na Toplicah pri Šmaijeti je umrl 14. avgusta 1.1. v 53. letu svoje dobe. Ranjki bil je vzgleden, marljiv ter vešč kmetovalec v prvi vrsti. Njegov napredek v kmetijstvu je bil kažipot njegovim bližnjim sosedom in prijateljem. Blag mu spomin! (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15, oktobra 1892) 2 X BREZ BESED 'f Prizorček s petkove modne revije v restavraciji hotela* OB JUBILEJU ZNANEGA DOMAČEGA UD JUDILCJU LNANCUA Dvajset uspešnih lejjf Priznanja in darila 38 zaslužnim u/ __________nadaljnja modernizaci)a trgovjn^^^ Z modnima revijama, Id sta bili v četrtek in petek na Otočcu, ter s slavjem v soboto, 7. oktobra, l po^lf hotela Grad Otočec, je 300-članski kolektiv DOLENJKA iz Novega mesta počastU 20-letnico Člane kolektiva in goste, med ka- Polovič, Lojz® % terimi so bili tudi predstavniki ob-činskih oblastvenih in f>olitičnih vodstev ter poslovnih partnerjev DOLENJKE, je pozdravil Marjan VEDNO OBSIJANA STAVBA Vrtnica stara dvajse^ nato pa je direktc^ v J opisal razvoj kol J ^ 1952-1972. Začelo g J je katere pravni nasled Smrke: »»Delo poživi človeka - še stoji, se usmradi - človek, ki je vse zl^'1 lal, se mora gibati in skrbeti lel.“ Pri tem n}® vitega grmičevja ^ ki jih bodo ^zim ^ ^elo ,/ vrabčki. „Veste, prs‘' Ijive. Sapica včasih osu .. V novem mestu m podobnega kotička, saj je stavba Gozdnega gospcv darstva tudi v slabem vremenu obsijana s soncem. Vsako okno krasijo rože, okoli stavbe pa je „nanesen“ del lepe narave: bukev, brezi, številni okrasni grmički, med njimi vrtnice. Na rahlo dvigajočem se vrtu se kaže še nepopolen skalnik, ki ga bodo obogatili Kamni iz temnega Kočevskega Roga. Vse to je delo Julija Smrketa, ki se z vrtnarstvom ukvarja okoli trideset let. Pričel je kmalu po osvoboditvi v Vavti vasi, kjer je dobil stano-vanje z zanemarjenim vrtom. Čez nekaj mesecev nobena gospodinja ni mogla prehvaliti domiselne ureditve in rože, ki so jih vzgojile moške roke. Smrke se še spominja, da je nekaj vrtnic prinesel v Novo mesto s Podturna. Po dvajsetih letih je ostala le še ena in je v vrtu najstarejša. Ko se je z družino za stalno preselil v mesto, se je opuščenega vrta okoli zgradbe lotil načrtno in delo i\jegovih spretnih rok jc marsikoga presenetilo. Ima veliko fuksij in z nasmeškom je dodal, da jih je sprosil pri nunah na Strugi. O svojem delu pravi: „V začetku je bilo težko, ker so mi otroci dolga leta rože uničevali. Morda zaradi staršev, ki moje delo spoštujejo, je sedaj bolje. Rože, to je moje veselje. Res, veliko časa mi vzamejo, a ni mi ga žal..Pripovedoval je potiho, skromno o svojem delu, o tem, kako vsaka roža zase zahteva drugačno nego, o toči, ki je naredila precej škode, o brezi, ki je bolna v korenini in jo bo posekal. Zdelo se mi je, kot da govori o ljudeh; „Vidite, tega sem le ukrotil. Dolgo časa sem ga povezoval in sedaj jc tak, kakršnega sem si zaže- moram stalno Ko mi je Smrke.razka2: frJTe ntl&f.M tovSKe ^ p. ^ Številne druge sem si zamišljal k mesto, če pribli^o uredU svoj zavila "“icaj P' vrt je Smrice. Počasi Kocasi sva Tam je bilo razlo^JJ^ utic in valilnic. S j^j je zimi ni na streh krita, nikoli snega, ^[V je toplote sprot* . P g pred ^ kakor so , obrati novomeškega J lahko do sto Ko sem ga J«. zakaj toliko ; i, „Delo poživi tisto: Se voda, . jg ufO usmradi! Clove delal, se mora g ^ ^ dušo. Jaz stalno ^ kujem premišljujem 1. dišča. Julij Smrke: mejo veliko ial!“ Ni kaj •j«*-?!?:'««., „Rože mi odvza- vala za časa, a ni mi ga mu staj® niti! Cemeia ^ Osnove bodočega razvoja ^lenjski galeriji bo do 21. jaVno razgrnjen predlog •"stičnega programa občine No-Urbanistični program je i urbanistični dokument in ® tudi podlaga za izdelavo na-urbanistične dokumenta-je urbanističnih in zazidalnih ter urbanističnega reda. urbanističnega programa w Jala dalj časa zaradi obsežnega j občine, ki doslej ni bil še ■ '' celoti natančneje urbani- ^nisk Kompleksna pro- 0^ ktfv J obdelava prpstora je za-nj) ^ predhodno zbiranje obsež-5^nalitičnih podatkov, njihovo 5*van usklajevanje in dopol- izdelavo več vzporednih ’^nie proučitvi značilnosti do-razvoja in po temeljiti pre-H v Dmožnosti razvoja obči-j® postavljena Za družbenoekonomskega ter ' razvoja občine do leta Y *ttvil^®8ramu so dani odgovori na i'T^raŠanja o tem, kaj lahko ''‘Ptehi®”?® *eta 1985, 2000. Kolibo bo štela tedaj občina, % Ho posamezen kraj? Kje delovna mesta in katere ^0 « ^ bodo razvijale? Kje Jttno kako bo s pro- rV rT^’P'^nalno ureditvijo, pre-^kšen bo razvoj šolstva, ^^^''stva, socialnega var- ^tavo v posredovano v javno in programski oz. besedni Posebej so obrav-*^bnejgP^°^torske osnove in po-Sotn naravne razmere, t • iri komunikacij- I^i, jr j Tu so navedeni fak- ^ zaradi kakršnih •“'Ostofa , omejujejo izkoriščanje tp Plitev ali za druge na- %ktij ^^varovana območja in ^tven^di spomeniških naravno-ali drugih razlogov. Mila oj^- “iJiKu uguiuvimu, (V** boc Novo mesto, razme-Pravno osnovo, ugo-položaj ter ustrezno 6 * omrežju, ki omo- ^t^ninii^ povezavo tako med ponj ? ostar znotraj občine v državi in izven luijj osnove omogočajo ♦2' prihodnje nadaljnji razite? *^hko ekonomskega raz- ^itied A Prikažemo na več nači-®tiih tudi z rastjo števila '5 A t'v» P- A^liko novih ’^'^nih mest? ■ Oh občine Novo mesto w'*) neicai ’^^brimi 30 leti (pred-h 3100 zaposlenih v '4’,^'* tesa dejavnostih sku- v industriji (po takrat-I®v obXj P'Jbližno 450 oseb. Se-^ W “ ^6-900 zaposlenih, *>• "'‘^v,ndustr\jipred9000 . Dq 1 l9ft<; u- Hlii ^viio , se po ocenah po- 24 '' občini na 2000 na % *»0 bile osno- ^tSl;fprttSie°™oTp," hiter razvoj terciar- nih dejavnosti, izobraževalnih, varstvenih, socialnih in podobnih ustanov. Medtem ko bi imele proizvodne dejavnosti neko mejo razvoja pri 18.500 zaposlenih leta 2000, pa bodo potrebe po terciarnih in kvartarnih dejavnostih najbrž zahtevale tak razvoj, da bi se število zaposlenih v teh dejavnostih povečalo ne le na 14.400, temveč celo na pribl. 22.000 zaposlenih, kar bi predstavljajo idealno razmerje do zaposlenih v proizvodnji. Kje nova delovna mesta? V tem primeru bi se skupno število delovnih mest v nekmetijskih dejavnostih povečalo na pribl. 41.000, kar je pri demografskih prev jekcijah upoštevano kot osnova najvišje možnosti naraščaja skupnega števila prebivalstva občine. Industrija in podobne gospodarske dejavnosti zavzemajo danes 89 ha zemljišč. Z urbanističnim programom je za razvoj teh dejavnosti rezerviranih še 651 ha. Najobsežnejši industrijski predel bi se razvil na prostoru Bršljm-Cegelnica-Cešča vas š skupno površino preko 200 ha. Industrijski predel Ločna bi zavzel preko 130 ha, v Gotni vasi 73 ha z dodatnim rezervatom 85 ha v smeti proti Sentjoškem gozdu. Večje površine so predvidene še na območju Straža-Zalog in v industrijskem predelu Dobrava, nekoliko manjše pav Šentjerneju in Žužemberku. Tudi za razvoj drugih dejavnosti so predvidene prostorske možnosti, na primer za razvoj turizma. V pro^amu so za te namene nakazane tudi možnosti ojezeritve nekaterih vodnih tokov in podobno. Koliko prebivalcev leta 2000? Prebivalstvo občine se je povečalo v obdobju med dvema popisoma od 45.457 v letu 1961 na 49.943 v letu 1971. Zaradi odseljevanj je bil dejanski prirastek manjši kot naravni prirastek prebivalstva. Negativni selitveni saldo, značilen za vso Dolenjsko, pa se v občini Novo mesto že vrsto let vidno zmanjšuje oz. se počasi spreminja v pozitivnega. Zaradi tega lahko v prihodnje pričakujemo hitrejše naraščanje prebivalstva kot doslej. Ob izdelavi urbanističnega programa je bilo izdelanih več projekcij prebivdstva, ki so bile uporabljene za izdelavo demografske prognoze. Ce bi prebivalstvo v bodoče naraščalo enako hitro kot v preteklosti, bi štela občina leta 2000 pribl. 70.000, Novo mesto pa 45.000 prebivalcev. Ob upoštevanju napovedi, da bo leta 2000 na območju občine 34.000 zaposlenih, bi skupaj s kmečkim prebivalstvom imelo ekonomske možnosti bivanja v občini 90.000 prebivalcev. Pri ugotavljanju življenjslcih pogojev bivanja v občini pa je potrebno računati tudi na večje potovalne možnosti zaposlenih. Zaradi tega bo še vedno del zaposlenih prihajal vsak dan na delo iz drugih območij. S" prenehanjem odseljevanja in s ^ V tej posebni prilogi smo poskusili na čimbolj poljuden način prikazati delo številnih strokovnjakov, ki so v dveh obsežnih delih načrtali razvoj novomeške občine in njenega mestnega središča Novega mesta do leta 2000. Kakšna bosta občina in mesto na prelomu tisočletja? Najbrž ga ni, ki bi na to vprašanje lahko pravilno odgovoril! Vendar če hočemo vsaj razumno graditi, je bilo treba začrtati izhodišča in okvire, na katerih naj temeljijo odločitve in prizadevanja za čim smotrnejšo in sodobnejšo ureditev okolja, v katerem bomo živeli. Celo v vsem obsežnem gradivu ni mogoče zanesljivo napovedati, koliko prebivalcev bosta šteli občina in mesto čez 30 let, kakšne hiše bomo gradili, s kakšnimi vozili bomo potovali. Zato naj bi oba predložena urbanistična dokumenta spodbujala trezne širše odločitve, hkrati pa dopuščala uveljavljanje vsega novega, sodobnejšega in uporabnejšega. Nemogoče je narediti načrt za 30 let naprej, moramo pa smotrno in odgovorno usmeriti razvoj. Zato sta oba dokumenta na razpolago najširšemu krogu občanov, da o njuni vsebini razpravljajo, predlagajo spremembe in izboljšave in tako ustvarjalno sodelujejo pri urejevanju skupnih potreb. Razstava bo odprta do nedelje, 21. oktobra. Na teh listih pričujoči povzetki urbanističnega programa občine (prva in druga stran), urbanističnega načrta Novega mesta (tre^a stran) in prometne študije mestnega območja (četrta stran) žele pritegniti zlasti zanimanje prebivalcev za tako usodne in daljnosežne odločitve, nikakor pa ni njihov namen doseči tisto strokovno raven, ki jo imata oba izvirnika, razstavljena v Dolenjski galeriji. Besedila so pojasnjevalna, skice poenostav^ene, pristop je poljuden. Vabimo vse tiste, ki se žele poglobiti v oba predložena dokumenta in kritično sodelovati pri njunem dokončnem oblikovanju, da pridejo v Dolenjsko galerijo in prispevajo svoj delež k za vse nas tako pomembnemu gradivu. Več glav več ve! OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO PODJETJE „DOMINVEST,“ NOVO MESTO URBANISTIČNI INŠTITUT SRS liodišča: odst. povečanje sedanjega števila), skupno torej za 10.000 prebivalcev. V preteklosti se je število prebivalstva na mestnem območju večalo precej hitreje kot skupno število prebivalstva v občini. Uresničitev poselitve prostora v omenjenih lokalnih središčih in še nekaterih ostalih vaseh bi pomenila spremembo dosedanjega trenda v smeri večje teritorialne razpršenosti prebivalstva. Taka poselitev bi bila utemeljena kot varianta, ki predstavlja razvoj stanovanjskih naselij v območju polurne potovalne oddaljenosti od delovnih mest 'kot dopolnjevanje naselij, ki imajo osnovne pogoje možnega razvoja, obenem pa mejo, do katere bi bila razpršenost naseljevanja lahko sploh še utemeljena. Načini prostorskega urejanja Prostorsko urejanje se izvaja z urbanističnimi in zazidalnimi načrti ter z urbanističnim redom. Izdelava urbanističnih načrtov je predvidena za naselja, ki tvorijo mestno območje Novega mesta; za širši predel Za-log-Straža, za Dolenjske Toplice, Žužemberk, Otočec, Smar-jeto-Smarješke Toplice in Šentjernej. Nekaj urbanističnih načrtov je že narejenih oz; sprejetih, za Novo mesto pa je v javni razgrnitvi. Samo z zazidalnimi načrti je predvidena ureditev Brusnic, Stopič, Mirne peči. Dvora in Škocjana. V urbanističnem programu so navedene osnove urejanja za vsa območja, ki se bodo urejala z urbanističnimi in zazidalnimi načrti Za vsa druga območja, ki se ne bodo urejala z omenjenimi načrti, pa boder veljala določila urbanističnega reda. postopnim večanjem priseljevanja ter z upoštevanjem naravr>ega prirastka priseljenih oseb predvidevamo povečanje prebivalstva občine v letu 1986 na 63.000, v letu 2001 pa na 84,000 ljudi. Pbieg te, osnovne programske projekcije pa so upoštevane pri načrtovanju uporabe prostora še druge možnosti, med njimi tudi najnovejša spoznanja in prizadevanja za oblikovanje najprimernejše zasnove bodočega razvoja urbanega sistema SR Slovenije. Po varianti B urbanega sistema, kije po dosedanjih razpravah ocenjena kot najustreznejša, bi bili poleg republiškega središča Ljubljane in večjega regionalnega centra Maribora pomembnejši regionalni centri še Celje, Koper in Novo mesto, vsak z okoli 100 tisoč prebivalci in več kot 200 tisoč prcbivalci v širšem gravitacijskem zaledju. Za Novo mesto je po zasnovi o bodočem urbanem sistemu predviden največji vzpon do leta 2000 v primerjavi z ostalimi razvojnimi središči v Sloveniji. Kje bodo možne nove naselitve? Pri razporejanju bodočega prebivalstva so upoštevana' naslednja iz- — ves prirastek prebivalstva naj bi se naseljeval v krajih, kjer so za to primerne razpoložljive površine, — vse nove nastanitvene površine je potrebno komunalno popolnoma urediti, vključno s čiščenjem odplak, - zagotoviti ustrezno osredotočenje prebivalstva v dovoljWelika naselja, ki bi jim lahko zagotovili osnovno preskrbo s terciarnimi in vsaj v omejenem obsegu tudi s kvartarnimi dejavnostmi, - vsa razvijajoča naselja morajo biti med seboj, kakor tudi z delovnimi mesti povezana z ustreznimi prometnicami, kjer bi bil uveden primerno gost avtobusni ali železniški promet, - očuvati je potrebno dobra kmetijska zemljišča, kakor tudi zaradi raznih drugih razlogov varovana območja. Poleg Novega mesta bi se po številu prebivalstva močneje povečalo še 1 r obstoječih lokalnih centrov. Glede na predvideni obseg zemljišč za stanovanjsko zazidavo ter gostoto naselitve bi se v teh lokalnih središčih lahko povečalo skupno število prebivalstva za pribl. 9.000 oseb, kar pomeni v povprečju podvojitev sedanjega stanja. Poleg teh centrov bi se po posebnih določilih urbanističnega reda v drugih 36 vaseh povečalo število prebivalcev lahko na nada^njih 1.000 (pribl. 15. V krajih, ki so po urbanističnem programu predvideni za razvoj, bo možna gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov, in sicer na osnovi lokacijske dokumentacije. Pri izdelavi lokacijske dokumentacije pa bo potrebno upoštevati posebne pogoje urbanističnega reda, ki med drugim določajo, da je možno graditi predvsem na zazidljivih zemljiščih znotraj nasehj, da se naselje praviloma ne sme širiti vzdolž cest, da se morajo objekti prilagajati obstoječi vaški arhitekturi, in podob- ^ Za vse ostale kraje naj bi veljala splošna določila urbanističnega reda. V teh krajih bo možna gradnja nadomestnih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Pogoji za gradnjo bi se določili v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Vendar pa je tudi v teh krajih predvidena izdelava lokacijske dokumentacije za primere predlagane gradnje na izpostavljenih lokacijah, ob komunikacijah in za objekte javnega pomena. Izdelava lokacijske dokumentacije je predvidena tudi za gradnje na prostoru, ki je namenjen za intenzivno turistično dejavnost, in na območjih, ki so naravnovar-stveno ali spomeniško zavarovani; za gradnje v predelih strnjenih vinogradov in na drugih krajinsko zanimivih območjih so poleg izdelave lokacijske dokumentacije predvideni tudi posebni pogoji zaradi ohranjanja značilnega videza posameznih predelov. Ekonoinski razvoj občine Novo mesto bo tudi v bodoče hitrejši, kot ga na splošno predvidevamo za SR Slovenijo. V razdobju naslednjih trideset let predvidevamo naraščanje družbenega proizvoda letno povprečno po 8 %, s tem da bo ta stopnja v prvi polovici tega obdobja, tj. do leta 1985, v povprečju nad 9 % (SRS 6,6 %), pozneje pa se bo umirila in bo proti koncu stoletja dosegala razvojno dinamiko, značilno za razvita območja. K temu bodo bistveno pripomogle sekuii darne dejavnosti, predvsem indu- . strijske, s svojo proizvodno usmerit- • vijo v tista področja, ki imajo doma in v svetu naj hitrejši razvoj (kemič-. na, avtomobilska, elektronska, farmacevtska industrija), ter proizvodnja, ki se bo glede na naravne pogoje ali tradicijo razvijala v svoji skupini kot vodilna (lesna, tekstilna, konfekcija, gradbeni materiali). Taka usmeritev in razvojni tempo bosta nujna tudi zaradi predvidenega hitrega razvoja v drugih območjih oz. državah (industrijski proizvodnja bo naraščala po ocenah v obdobju 1965-1980 v južni Evrop vsako leto za 9,1 %, v zahodni z.' 5 7oj v državah SEV za 7,3 %). Ze do leta 1985 bi v občini presegli narodni dohodek 3000 USA dolarjev na prebivalca (računajoč po notranji kupni moči dinarja). Vrednost družbenega proizvoda na prebivalca bi se povečala od 18.550 din v letu 1970 na 43.000 din v letu 1985 ter v letu 2000 na 89.000 din (po cenah 1970). Proces preslojevanja kmečkega prebivalstva se bo nada^eval tudi v bodoče do meje, ki jo bodo predstavljale ekonomske osnove proizvodnje v agrarnih dejavnostih. Zaradi terenskih, posestnih in ekoloških značilnosti se bo število či&tili kmečkih gospodarstev močno zmanjšalo. Nujno se bodo morali formirati večji zaokroženi kompleksi (ne glede na lastništvo), ki bodo omogočali uporabo nove agrotehnike. V kasnejšem obdobju, predvsem po letu 1985, pa se bo z večanjem narodnega dohodka zmanjševalo tudi število mešanih gospodinjstev. Z znatno zboljšanimi materialnimi pogoji pričakujemo.precejšnje spremembe v načinu življenja. S povečanim življenjskim standardom se bodo povečale potrebe p. opremljenosti naselij s pan i i dejavnostmi, po boljši i ureditvi, po ustrezneje- j- m etn ih povezav itd. Racionalnost pri uporabi prostora bo vse bolj pomenila splošno primerjalno prednost določenega območja, obenem pa bo pomenilo očuvanje kmetijskih zemljišč tudi bistveno življenjsko osnovo povečanega števila človeštva, t. j. za proizvodnjo njegove prehrane. Enako pomembno bo varovanje voda in ozračja. V programu so predvidene obširne zeinljiške površine, namenjene za poselitve, za proizvodne in druge dejavnosti, ^adnjo infrastrukturnih objektov in za druge namene, ki bodo zadostovale predvidenim potrebam do leta 2000. Tako predvidene površine pa predstavljajo tudi največ, kar lahKo odtegnemo prvotnemu namenu in izrabi brez večjih posledic za kasnejše rodove. -T rr\^ Pogled na Novo mesto z Ragovega loga — (Foto: Sandi Mikulan) 11 oktobra 1972 HDLENJSKI UŠf| PORAST PREBIVALSTVA / V dvor r I Škocjan© mirna peč e' strala hinje °i 'I »• H*. i šentgnej ^ • brusnice ^ ^oaberje Stopiče ^ ^rSna sela ^ jhI popast za več kot io% \ ^ IS porast za i do m*k ^ stagniranje in upadanje za ^ ^ o do to% I 1 upadanje za več kot 10% DNEVNO POTOVANJE DELOVNE SILE mirna pe žužemberk dnevna migracija v novo mesto dnevna migracija v lokalne centre število zaposleni! v centru Z gospodarskim razvojem občine Novo mesto se je bistveno spremenil sestav prebivalstva. - Nekdaj močna kmetijska območja nimajo več prirastka prebivalstva ali pa se število prebivalstva celo zmanjšuje, razvijajo pa se kraji, ki dajejo možnost zaposlovanja. -Zgornja skica prikazuje naraščanje prebivalstva in osredotočenje okrog tistih krajev/kjer je več možnosti za zaposlitev oziroma za nastanitev delavcev iz bližnjih industrijskih območij. Narodni dohodek po prebivalcu je bil v občini Se leta 1961 za 30 odstotkov nižji od republiškega poprečja, leta 1970 je že presegel poprečje, po gospodarski rasti pa se občina Novo mesto že nekaj let uvršča med najhitreje se razvijajoča območja naSe republike. K temu je bistveno pripomogel razvoj industrije, ki se je uve^avila tudi v mednarodni blagovni menjavi, saj je lani ustvarila že več kot eno desetino vs^a slovenskega industrijskega izvoza. PROMETNA MREŽA OBČINE SMARjnA ŠENTJERNEJ % TOPLICE Vzporedno z nostjo zaposlovo I se pojavlja nastanitve. Ker novanjska more slediti splosn mu gospodarske^^, razvoju, kar je . posledica zakonociai tega področja . •rega preslol< kmetijskega P valstva v tujejo zaposleni dan iz bližnjih in oddaljenih kroj® mesta zoP'’®''‘'^HiniO, skici zgoraj vi^^, kai’ tovanj. 2ELEZNIU-BODOfiE mmpristajalno-vzletni koridor M MAGISTRALNE CESTE - OBSTOJEČE REGIONALNE CESTE - OBSTOJEČE B MAGISTRALNE CESTE - BODOČE REGIONALNE CESTE - DOOOČE OAUNOVOD 110 - 220 KV-BODOČE UREDITVENA OBMOČJA iioejir TOPLICE dobrusia gmijna o Orehovici ri brusnice loteska TOPLICE strinsu MEJA OBMOČJA URBANISTIČNEGA NAČRTA n MEJA OBMOČJA ZAZIDALNEGA NAČRTA O NASELJA OBRAVNAVANA PO URB. REDU K hitremu gospodarskemu razvoju Novega mes * občine je vsekakor pripomogla avtomobilslia greh. Pred 14 leti zgrajena najmodernejša avtom® . goslaviji je danes preobremenjena že z jugoslovan ^^^5 te prevzema pa vlogo evropske tranzitne ceste. Ce naj _ ,V0IT>« namenu, je prepotrebna rekonstrukcija v gradnje avtomobilske ceste Zagreb—Reka se kaže potreba po najkrajši povezavi med cesto J s cesto Zagreb—Reka po vzhodni strani Novega n* P jancev in Bele krajine do Karlovca. Gradnja , zave oblild 4-pasovnice bo vsekakor spremenila to srednjeevropdce prometne tokove. S spremembo p se bodo spremenili tudi blagovni, kar daje možnosti za nadaljnji razvoj. — Zaradi izredno ^je lege je Novo mesto zanimivo za preusmeritev le predvsem tovornega. Letališče med Novim velike možnosti hitrega transporta specifičnih nov ^ in ‘dolenjske industrije na svetovna tržišča, kar J® danja praksa. ^ Razvoj Novega mesta narekuje predvsem o n^P . jji tričho energijo. Jedrsica elektrarna v KrŠk®*** kvalitetno električno energgo tudi Novo m®* 220 KV daljnovodov. Novo mesto P**^***^'^j5i,plje. getsko vozlišče za Belo krajino, Koče^o in raj v sredini) Za pravilnejše usmerjanje voja stanovanjske, industrijske, druge dejavnosti 1)o za posamezna P treba pripraviti ustrezno mentacijo. Skica levo prikazuje *10 dočega urbanističnega urejanja področja občine. urejena metropola ES \ TDSKA GORA hočemo prav razumeti se- urbanističnega načrta mesta, moramo seveda tudi poročilo k pred-^ načrta. Tam je na 42. stra-Pravzaprav izpovedan smisel I ®8a načrtovanja. Takole ne- *^0 pravi: »Učinkovito urbanistično zajema razčlenje-i^ušenj in zamisli, da bi jj,.. poistovetilo z družbenimi ^ razvoja in omogočilo ukre-K^ njihovo uresničitev. Za lij *valce Novega mesta naj bi J. >*ačrtovanje resen in zavedo? stalno oblikovati bo-ys ®ost prostora, v katerem ži-w delajo. Z novim urbani-*^^rtom predlagamo PkS Postopno in stvarno {j* in urbanistično na-j. Vanje. Resda niti najbolj načrtovanje ne more za- vjjjinapredka, pa vendar v >neri izboljša možnosti za »! dobrih odločitev o p^^’tjavci si torej ne delajo l^vljavci ^pov, da je njihov načrt *■' ^itev edine možne po-jnesta ob koncu drugega njihov ’ samo, da bi bil oijyj^ . dokument učinkovit ni hkrati prilagodljiva jp(g ® podrobne načrte in ki jih bo prinesel zasnova urbanistič- ^ na: dolgoročnih izho-**i\aij^^‘stičnega urejanja glede * ' utrJlP^Soje, •Pojngjp^. prometne mreže, ki jo ■Ta" in n ° spreminjati, ^ presoje izbir- lazvoja v naslednjih ! sp štiri izbirne možnosti: i načetih površinah JiL*®sexv zaključili stanovanj-bi se težišče ^ graditve preneslo pred-" Ragovega in Irče ^ sev^j Enosmeren razvoj^ v jug bi zmanjšal stroške gradenj, vendar bi tež-S hiijj nastajanje novih mest-severnem in južnem fc-nosmeren razvoj v j^'^^od bi sledil ugodnim V Gla^ pogojem ob V**'*jala ^^^ovanjsiu območja '>ih ^.^^^nom in Stražo. ^^iSSočii ^®dvideva več mest-SttaU povirni mestnimi jedri Peči^ e" Dolenjskih Toplic, **^1 m ^''tjerneja. Tako veli-bi pomenilo „po-*“°kega območja v f\. Prostoru novomeškega t«H- h- sestave fJ«* orfl' I > I >OyRŠIN PO NAMENU KAMENCE SMOLENJA PREČNA STANOVANJA PROIZVODNJA CENTRALNE DEJAVNOSTI REZERVATI CENTRI . ŠOLSTVO, KULTURA, ZDRAVSTVO, ŠPORT P06ANCE SZ.:= CESTE/ŽELEZNICE Na čem temelji urbonistični natrt Novo mesto leži v prostoru, ki ima naslednje značilnosti: 1. Mesto z okolico postaja vse bolj priznano področno sredice, saj predstavlja čedalje močnejši gospodarski, urbanski in prometni vozel; 2. Skozi občino potekata dve osnovni prometni žili; mednarodna cesta Ljubljana-Zagreb in magistralna cesta Novo mesto-Karlovac. Poleg tega pa preseka območje občine več področnih cest; 3. Naravni viri in zadostne količine vode omogočajo razvoj industrije; 4. Naravne vrednote in številne umetnostno-zgodovinske znameni- Ikm J P£i.POVEZAVE:- . VafQ' ?|®nje (gozdovi, polja, vinogradi) prehaja v mesto tekrp (hrbtih), ki omogočajo hluati nemo- *cijsko povezavo z zaledjem. tosti nudijo široke možnosti za razvoj turizma. Okoli leta 2001 naj bi v mestu živelo 50 do 70 tisoč ljudi, z rezervnimi površinami pa so zagotovljene naselitvene zmogljivosti za 90.000 prebivalcev. Nadaljnji razvoj industrije, ki je v bistvu na začetni stopnji, bo nudil nove možnosti zaposlovanja, kar bo privabilo nove delavce in rijihove družine tudi iz drugih območij. Temu razvoju pa bodo sledili tudi trgovina, storitvena obrt, gostinstvo in šolstvo. Ves prirastek prebivalstva naj bi se naseljeval v krajih, kjer so za to primerne, urbanistično urejene površine, ohraniti pa je treba dobra kmetijska zemljišča ter za turizem in oddih varovana območja. Koj bo k|e raslo Mesto naj bi že zaradi naravnih pogojev, pa tudi zaradi dosedanjega razvoja, raslo v šestih javnih smereh: treh stanovanjskih (Marof-Bučna vas, Ragovo, Irča vas-Brod) in treh industrijskih (IMV-Gotna vas, KRKA proti avtocesti, Bršlin-Cegelnica s podaljškom proti Zalogu in Straži). Taka odločitev je najbolj smotrna, saj se industrija lahko razvija v svoji smeri postopoma in nemoteno, stanovanjska območja pa se širijo z dodajanjem enot v skladu s kratkoročnimi in srednjeročnimi načrti stanovanjsko-komunalne graditve. Za kakšen namen bodo uporabljene posamezne f>ovršine, je seveda najlepfc razvidno z zemljevida, kije razstavljen v Dolenjski galeriji, podobno poenostavljeno karto objav-yamo tudi na tej strani V poročilu k predlogu urbanističnega načrta pa je podrobno opisanih 45 enotnih zaključenih ureditvenih območij. Posebna pozornost je posvečena zelenim površinam, katerih vloga je tudi na tej strani poudarjena s posebno risbo. Meja ureditvenega območja po tem načrtu poteka približno po naslednjih orientacijskih točkah; Trška gora - Stari »ad - Zihovo selo - Potov vrh — Cilcavški boršt Crmošnjice - Pogance - Skrjanče — Srebrniče - Zalog — po Temenici do Luknje - Kuzatjev Kal - Hudo - Gorenje Kamence — Kamen vrh -Trška gora. Še beseda o prometu Cestna mreža nastopa na območju Novega mesta v vsej raznolikosti; od obeh magistralnih hitrih cest do področnih napajalnih cest ah vpadnic in razvejanega mestnega omrežja. Cesta Novo mesto-Karlovac bo obnovljena z značilnostmi hitre ceste do leta 1983, cesta Ljubljana—Zagreb pa bo okoli leta 1985 razvita v štiripasovno avtomobilsko cesto z vso opremo za prehodne potnike. Vse druge ceste na območju načrta moramo gledati kot sestavne dele mestne prostorske ureditve. Pri mestnem omrežju predlagajo načrtovalci zavestno preusmeritev iz zvezdastega v mrežasti sestav. Zvezdasti je nastal sam od sebe, ko je mesto raslo iz majhnega križišča v vse večje naselje. V starem središču je nastala zagata, ki jo je mogoče rešiti le s predelavo v mrežasto obliko, kot jo kaže risba cest na tej strani. Taka preureditev ni tako tpžka in je domala dosledno izpeljana že v pričujočem načrtu. Železniški promet bo pridobil z gradnjo industrijskega tira IM V, s katerim je nakazan podaljšek proti Krškemu polju, ki bi nedvomno zdramil rudnike kremenčevega peska, območja Šentjerneja in Kostanjevice ter velikih energetsko industrijskih površin v Spodnjem Posavju na desnem bregu Save. Predviden je tudi industrijski tir za tovarno zdravil KRKA in ohranitev železnice proti Straži, ki naj bi služila nastajajoči industryski coni med Bršlinom in Stražo. Pomen novega letališča v Zalogu je nesporen in ga skuša načrt poudariti s primernimi cestno-prometnimi povezavami. S premostitvijo Krke, kar je posebej obdelano na naslednji strani, z obvoznicami in prečnimi povezavami se odpirajo nove razvojne površine, zlasti na tako ugodnih zemljiščih, kot sta Ragovo in Brod. Pri vsem tem pa predlog načrta ne pozablja na organizacijo javnega osebnega prometa. Učinkovito je treba zasnovati prometno območje v križišču Ločenske in Ljubljanske ceste, na katero bi morali navezati novo železniško postajališče za osebni promet tik pred železniškim mostom na levem bregu Krke. novo avtobusno postajo pokrajinskega po mena, pristajališčc za helikopterje komunikacijsko-informativni center in podobno. Ta osrednji prometni vozel bo med drugim verjetno vezan s postajaUščem ekspresnih avtobusov nekje pri Otočcu in na priključku s hitro cesto v Žabji vasi. V zgodovinskem delu mesta bo treba postopno izključevati motorni promet, s primernimi parkirišči in javnim prometom pa rešiti dostopnost in vključenost v prometno omrežje. Kateri papirji za bodočnost Območje znotraj urbanistične^ načrta se bo urejalo po njegovih splošnih določilih, za večino posameznih ožjih območij pa bo treba izdelati podrobno urbanistično dokumentacijo: a) zazidalni načrt b) za zgodovinsko mestno jedro - načrt varstva in obnove c) za večja industrijska območja - ureditvene načrte kot prostorsko predstavitev razvojnih programov posameznih tovarn Pri vsem tem bo za razvoj mesta mimo strokovnosti seveda potrebna smotrna uskladitev teženj in celovitost pristopa, sicer se bodo življenjska in uporabnostna nasprotja okolja tako zaostrila, da bodo potrebni zelo dragi posegi za preureditev in socialno ravnovesje. Med obravnavo urbanističnega programa in načrta pa je treba temeljito preučiti tudi vlogo sveta za urbanizem, vlogo in naloge strokovnih služb, sodelovanje občanov in skupnosti ter celoten postopek priprave in sprejemanja odločitev o ruvoju mesta. ■■i MAfitSTRAlNA CESTA ■M. OSMOVNE MESTNE CESTE 1».. ALTERNATIVNE TRASE 2ELEZNICE Cestni sistem je ob upoštevanju sedanjega prostorskega razvoja mest zasnovan tako, da omogoča postopen prehod na učinkovito pravokotno mrežo. Premostitve Krke pomenijo pri izgradnji cestnega omrežja najbolj akuten in hkrati najzahtevnejši element. 13 '■ oktobra 1972 DOLENJSKI UST “N OBREMENITEV PROMETNEGA OMREŽJA PO ŠTETJU PROMETA 20. V. 1971 2500 1000 NOVOMEŠKI PROMET POD DROBNOGLEDOM KDAJ NOVI MOSTOVI? V srednjem veku in še prej je imelo mesto povezana oba bregova Krice z enim mostom za cestni promet. Kar je ustrezalo leta in leta, je postalo nenodoma nevzdržno. Razvojni utrip mesta v preteklosti skoraj ni bil zaznaven, sedaj pa se v nekoj letili spremeni več, kot prej v stoletjih. Vse gre hitreje, vse bolj hiti - in tudi vse bolj stoji -stojijo kolone vozil, ki jim stori mestni most ni več kos. Kdq* novi most, kje bo pivi novi most v Novem mestu, so postala najbolj pogostna vprašanja ne le Novomeščanov, temveč vseh, ki jih pot zanese v Novo mesto. V naslednjem sestavku so povzete ugotovitve iz študij, ki so bile narejene v zadnjem času z namenom, da bi dobili odgovor na vprašanje o najprimernejši lokaciji mostu, ki bi ga morali najprej graditi. V letu 1969 so bile narejene študije o poteku ceste in lokaciji mostu na vzhodni strani mesta. Poleg osnovnih štirih variant sta bili izdelani še dve dopolnilni. Od vseh navedenih je bila izbrana varianta, ki se odcepi nad Gotno vasjo, prečka cesto proti Šentjerneju med naselji Žabja vas in Cikava, premosti Krko in cesto proti Otočcu vzhodno od pekarne ter se na bodočem novem priključku poveže z avtocesto. Tako izbrana trasa je imenovana vzhodna varianta, ki je v urbanističnem načrtu Novega mesta dopolnjena z delno preložitvgo poteka cesta med Gotno vasjo in Težko vodo ter obravnavana kot magistralna cesta Novo mesto-Karlovac. Po izdelani predhodni prometni študiji se je medtem pokazala potreba po primernejši premostitvi Krke v sredinu mesta. Tudi tu je bilo možnih nekaj različic pri lokaciji, izbrana pa je bila premostitev v podaljšku Ceste herojev do bodočega cestnega križišča na desnem bregu (v bUžini nekdai^je izolirnice pri bolnici v Kandži). Poleg te srednje variante je bila idejno obdelana tudi zahodna varianta, ki bi potekala v smeri BrSlin-Cegelnica-Brod-R^erča vas-Poganci. Poleg teh možriih potekov so po predlom urbanističnega načrta predvidene le nekatere možne premostitve Krke za obdobja, ko bi se Novo mesto razvilo v večje mesto. Za vse variante so bili izdelani predračuni z uporabo enakih osnov, v vseh primerih so obračunani stroški le za dvOstezni most, nikjer pa niso všteti ^oSki pridobitve zem- ljišč, rušenja, gradnja nadomestnih objektov in podobni izdatki. Stroški za štiristezni most bi bili višji za približno 7 milijonov od dvosteznt^a. Vzhodna varianta bi zahtevala največ finančnih sredstev, zaradi gradnje potrebne nove povezovalne ceste. Za zahodno varianto je bilo ugotovljeno, da bi bila tehnično precej zahtevna, predvsem pa bi morali izvesti pred gradnjo veliko rušitev. Z vključitvijo še teh stroškov bi se izkazalo, da je zahodna varianta sploh najdražja. Pri srednji varianti pa je treba računati tudi na rekonstrukcijo Partizanske ceste. Ker so skoraj vse mestne vpadnice, ki so hkrati tudi magistralne ali PORAST ŠTEVILA MOTORNIH VOZIL V OBČINI 1966 1971 2572 vozil (od tega 1443 os. avtom.) 7977 vozil (od tega 4563 os. avtom.) OBREMENITVE CESTNIH ODSEKOV ŠTEVILO VOZIL/ DAN 15000 10000 250i Tak pa bi bil promet leta 1980 po izračunu, če bi imeli do tedaj zgrajene tri nove ustrezne povezovalne ceste. Skica ima pomen kot utemeljitev predlog zasnovane mreže, hkrati pa kaže, da bo treba zaradi naraščanja prometa postaviti še en nov pos^" po letu 1980 (številke v okvirčkih pomenijo letno poprečje dnevnega prometa n meznih odsekih). regionalne prometne zveze, potrebne temeljite obnove, stroški za te namene niso upoštevani v navedeni primerjavi. Te ceste bo potrebno rekonstruirati ne glede na lokacijo Novega mostu. Pri študijah srednje variante je bil izdelan tudi predlog podaljška Smi-helskc ceste v smeri proti Gotni vasi. Za gradnjo te ceste je bil v projektu predviden znesek 8,364.792 dinarjev. Ta cestna zveza bi lahko prevzela tudi tranzit proti Beli krajini, neugoden pa je potek skozi naselje Šmihel. ~ Poleg stroškov gradnje so bistveni za odločitev tudi prometni tokovi, sedanji in bodoči, ki bi se pojavili po dograditvi ene ali druge prcMiio-stitve reke Krke. Da bi dobili čini bolj jasno sliko o tem, je bilo izdelanih več prometnih študij. Kakšno bi bilo stanje na cestah, nam pokažejo številke na skicah, ki ^menijo dnevno število vozil na posameznem cestnem odseku. Zaradi lažje primerjave pa je prikazan tudi promet po štetju na dan ■20. maja 1971. Upoštevano je še časovno razdobje do leta 1980 z naraščanjem prometa, kakršno je predvideno na splošno v Sloveniji. Po skici B je lociran novi most v Ločni (vzhodna varianta), za povezovalno cesto pa je upoštevan potek, ki je najbližji mestu. S skico A je prikazan novi most v mestu poleg ^lezniškega (mestna varianta). Ker bi bila z uresničitvijo po skici B obstoječi most in mestno jedro preobremenjena daleč preko zmog^ivosti, je prikazana še možnost, da bi z administrativnimi ukrepi preusmerili promet na daljšo obvozno pot preko mostu v Ločni (skica Q. Zahodna varianta ni prikazana, ker ni prišla v izbor kot prednostna mostna povezava. Poseben komentar k prikazanim možnim prometnim rešitvam najbrž ni potreben. Mestna varianta je ceneje, predvsem pa edino ta lahko rngustrezneje reši tegobe mestnega prometa in tranzita hkrati Upoštevati je treba, da je zaenkrat promet v smeri proti Straži močnejši kot proti Gorjancem ter da je kuteUevsKi priklju^k prometno bolj obremenjen kot oni v Mačkovcu. Ob teh ugotovitvah pa ne moremo mimo dejstva, da bo poleg novega mostu, ki bi ga morali zgraditi najkasneje do leta 1975, potrebno v nekoliko daljši prihodnosti zgaditi še en most, ki bo kot sestavni del hitre ceste povezoval bodočo Stiristezno avto cesto Ljubljana— Zagreb z avtocestami proti Splitu In Reki SKICA A ^ CENTER NOVI MOST ^ STARI MOST 3226 STRA ŠMIHEL METLII^* SKICA B 21834 CENTER STARI MOST 17192 f'* SKICA C PRIMERJAVA INVESTICIJSKIH STROŠKOV (PO CENAH 1970/71) 1. vzhodna varianta 39,996.137 din 2. srednja (mestna) varianta 20,282.286 din 3. zahodna varianta 38,384.732 din Sandi Mikulan) i^djetja Ienjke« V v® ° in razvoju ‘iveh desetletjih in "^.ocena izjemne pri-^ Zjj£°^tvov^nosti kolek-J^i c !.* prodajalnami in ^ Da^ prometa pred 20. prodajaln in *(L ^6 niiiii ® bo doseglo le-Saniff^'^ S-din celotnega Jžii^dek , povečala svoj ^ Itraf f4-krat, dobi-So ^®dnost osnovnih J'iii^NerifK^’ niedtem ko se je . PolW.* ^ povečalo samo za .'in Netiik ’ "‘®aiem ko se je *^at p.P°večalo samo za SbNanir organizacija >iUeip^^ P^J razdrobljene \ ^nilto^ racionalno delo fla ra,^P°^®*iJkmega pn-/^govino v No-vIh pokrajini. pa”^ ..i-'usana jere-^ci jjj '*di mladi harmoni- Škocjansko c '^.^op njenih učencev Za toplo več 1 in i je poskrbela i?8iN "i in « v pa so s svo-^'*rupi pesmicami kateremu darilo: album S?> iuKi. letki so pri i? H 1®^’ ^ A) .P® ie H L-^da, posebno ^llrt^^nje ,^l! uspešno W V direktor med i priznanja -'kolektivi,pa je In' ŠPORTNO SREČANJE: »Race« z loparji na igrišču Novinarstvo zahteva specializacijo: zato nekateri v tenisu zmagujejo v domačih, drugi pa v mednarodnih nastopih Raca je novinarsko zaščitno znamenje. Loparji so različnih sort: za polaganje kruha v peč, morski loparje posebne vrste rak, namiznoteniški lopar se uporablja pri pingpongu, teniški pa pri tenisu. Za tenis je potrebno igrišče. Torej je naslov, preveden v normalno govorico: novinaiji so igrali tenis. Novinarji sploh radi igrajo tenis. Bržkone zato, ker je to podoben šport za pisanje: žogico moraš vračati, podobno, kot moraš v časopisu vedno metati take žogice, da jih ljudje berejo, hkrati pa paziti, da*te z njo drugi preveč ne zadenejo. Torej so novinarji igrali tenis. Tako sta v domači konkurenci najboljša nekdanji Novomeščan Franček Veselko in športni urednik Dela „Kuki“ Evgen Bergant. Ker sta pomembna urednika, na domačih igriščih zmagujeta - saj se jim drugi „damo“. Zato pa svoje znanje pokažemo v mednarodnih tekmah z avstrijskimi Korošci, ki jih premagujemo z 7:5. Odveč je pripomniti, da Avstrijci niso tako na tekočem, da recimo Veselko in Bergant kot urednika ne bi smela zgubljati. Zadnje štiri leta ne eden ne drugi nista zmagala ... tako kot recimo Rožanc, Vogrinc ali jaz še nismo izgubili. JOŽE SPLICHAL Slovenski novinaiji — tenisači — so dveh vrst. Ne ločijo se po tem, da eni živijo v Ljubljani, drugi pa ne. C ANDREJ NOVAK ampak po tem, da eni zmagujejo v domači konkurenci, drugi pa so bolj uspešni v mednarodnih nastopih. y '?o^‘ na 5. Nch, ^iheliA ■ avtomo- Zri j® Od- u pa tudi kos ^a 300 dinarjev. g FRANČEK VESELKO JOŽKO BONCELJ „Race“ prekrižamo svoje loparje tudi med seboj - in kot je znano, je Dolenjski list pač najboljši. Vsak četrtek je naše geslo. Vsako leto en četrtek namenimo na novomeški Loki tenisu. Predlanskim smo bili’ Dolenjci tretji, lani prvi, letos pa drugi, za mariborskim Večerom, pa pred Delom in RTV. Probleme so ukiniU in sploh Petana bole ledvica, zato ni bilo nikogar, ki bi prejšnji četrtek na Loki res sočno, humoristično in satirično klel. O „racah“ sta poročala Jože Splichal (na pisalni stroj) in Andrej Novak (s svinčnikom) NERAJC: SOPOTNIK V MAVCU V ponedeljek ob 13.30 je Franc Jakša vozil osebni avtomobil od Črnomlja proti VinicL Na nepreglednem ovinku pri Malem Nerajcu se j-e odločil, da bo prehitel nakladalnik, ki ga je vozil Jakob Meštrič. Ko je Meštriča prehitel, je osebni avtomobil zaneslo s ceste, potem pa se je večkrat prevrnil po strmini. Med prevračanjem si je Jakšev sopotnik Stanc Cvitkovič iz Tribuč zlomil ključnico. Škodo so ocenili na 8000 din. trCila PRI Črpalki 8. oktobra zvečer je Aleksander Bolatovič iz Ljubljane vozil osebni avtomobil iz Trebnjega proti bencinski črpalki pri motelu. Na nepre-gledenm ovinku se je naproti pripeljal z osebnim avtomobilom Silvo Papež iz Gornjih Vodal pri SevnicL Vozili sta med srečanjem trčili, gmotno škodo pa so ocenili na 3000 din. Zanimiv je plakat, ki vabi na letošnje prireditve „Štajerske je-seni“; sodi v zvrst šokantnih plakatov, ki prav gotovo pritegnejo gledalčevo pozornost. Že petič: štajerska jesen Te dni so v avstrijskem Gradcu prireditve pete „Štajerske jeseni“, ki bodo trajale do 26. oktobra. Višek letošnjih prireditev obeta biti festi-v^ svetovne glasbe Mednarodnega društva za novo glasbo. V Gradcu in okolici bo v tem času vrsta raznih kulturnih prireditev, pri katerih sodelujejo tudi jugoslovanski umetniki in skupine. Tako bosta med drugimi^ gostovala v Grazu simfonični orkester iz Ljubljane, komorni orkester RTV Zagreb, medtem ko bo poseben večer namenjen renesančni glasbi iz Jstre in Dalmacije. Zagrebški slikar Venceslav Richter bo imel v Avstriji samostojno razstavo, več naših slikarjev in kiparjev pa bo sodelovalo tudi na razstavah 7. mednarodnih slikarskih tednov. Generalnega sekretarja „Štajerske jeseni“, poslanca deželnega zbora dr. Pavla Kaufmanna, ki je slovenske novinarje seznanil s pomenom in obsegom kulturnih prireditev v letošnji jeseni v Gradcu, je predstavil prejšnji teden gospod dr. Heinrich Riesenfeld, generdni konzul republike Avstrije v Ljubljani. BREŽICE: V MOPEDISTA 9. oktobra popoldne je pripeljal po prednostni Cesti prvih borcev v Brežicah v križišče mopedist Ivan Vučanjk iz Brežic. Iz neprednostne Prešernove ulice pa je v tem trenutku pripeljal voznik nemške registracije Jože Režonja iz Ponikve, zavozil naravnost v mopedista in ga zbil po tleh. Mopedist in njegov sopotnik Dušan Erban iz Brežic sta se huje poškodovala in so ju odpeljali v brežiško bolnišnico, na vozilih pa je ^ode za 2000 din. TRČENJE V BLAGEM OVINKU 8. oktobra popoldne je Alojz Pihler iz Bistrice ob Sotli vozil od Dobove proti Brežicam. V blagem levem ovinku je zavozil v levo, tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal Matevž Omerzel iz Sentlenarta, ki se je umaknil v levo. Tedaj pa je Pihler zavil nazaj na desno. Pri trčenju je Pihler dobil lažje poškodbe, na vozilih pa je za 8000 dinaijcv škode. SKOK NA MARS nentov med instrumenti vesoljske ladje in nemo bolščala v steno. Povedali bi to enostavneje: bila sta paf! pragi bralci, prepustimo za hipec naša neprostovoljna vesoljca njunim mrkim mislim in stopimo iz modula v črno vesoljsko brezmejnost. Pod ladjo se je brezskrbno sukala modrikasta mati Zemlja. Oceani so se prelivali med kontinenti, tu in tam je dimček nad pokrajino nakazoval, da so si dobrodušni Zemljani spet skočili v lase . .. Visoko nad gorami in vodami so se prepirali cikloni in anticikloni zaradi jutrišnjega vremena: bo li dež ali toča, megla ali slana? Kakor koli že, naša junaka jutri ne bosta potrebovala dežnika! Njuna ladja je namreč ravnokar zavila z zemeljAe orbite in se usmerila naravnost k rdečemu Marsu . . . MIHA MATE 4 Iz gline smo napravili lončen top, petnajst volov ga je vleklo k Sv. Ani in lahko vam rečem, da so imeli gobce pri repih, ko so ga spravili na vrh. Nafllali smo ga z lončenimi kroglami, vta^li v cev pulfer, ga naravnali proti Kočevju in pokojni Prisrčni France, Bog mu daj nebesa, je zavpil: „Smrt Kočevaijem! Ogenj!“ Takrat se je zabliskalo, sveta Ana se je razjokala od bolečine in ... kanon je razneslo na tisoč koščkov in kosov. Obupano smo pogledali drug drugega. Vsi smo bili črni od pulfra in skoraj bi se zjokaU, če ne bi Janezek skozi solze dejal: „Mo^e, korajžo v roke, saj nismo babe. Hudo je, hudo, že tukaj je hudo, ampak pomislite, kako mora biti šele v Ko-čeyju!“ Na vse smo pozabili. Objeli smo se od sreče in zapeli svojo himno. Sveta Ana se je skadila in prijetno sonce je posijalo nad našo leskovo dolino. Moj oča so bili Urban, stari oča tudi, jaz sem Urban, moj sin tudi in od sina sin mora biti tudi Urban. To ni zaradi tega, ker nismo dovolj brihtni, da se ne bi spomnili kakšnih drugih imen, krščanskih ali socialističnih. Ne, to je zato, ker nam je to prišlo že v kri in ta ni voda, temveč pri nas čisto vino. Urban je pa tudi svetnik na mestu in ga niti pred samim Bogom ni bilo sram priznati, če ga je kd^ polomil. Tega je bild precq, vendar je Bog vedno bolj spoštoval odkritosrčnost kot pa tiste uboge grehe. Iz tega tudi izvira naša odkritosrčnost, ki pa je včasih tako zapleteno povedana, da nas ne more razumeti vsaka navadna kumara. Kot sem dejal, morj oča so bili častivreden mož. Čeprav niso bili lovec, je marsikakšen zajček pomotoma zdricnil v njihovo malho. Ljudje vedo celo povedati,' da so tako spretno in kunštno nastavljali zanke, da se je celo rajnki graščak Rudež ujel vanje. Iz Bistrice so potegnili toliko rib, da so se še nekaj let potem poznale luknje v vodi, tako so bile velike. Enkrat so oča grabili seno pod Malo goro, in glej ga, zlomka, jim skoči zajec izpod grabelj. Oča niso bili favlasti, dvignili so grablje, pomerili in zakričali: „Pok!“ Zajec je padel kot pokošen. Stekli so k njemu in ga hoteli pobrati, Kleče so tolažili ubogega kosmatinca in ko so ga hoteli dvigniti, so poleg sebe zagledali dve veliki nogi, obuti v svetle boksaste škornje. Pred njimi je stal v vsej svoji veličini graščak Rudež. „Oprostite, oprostite, gospod graščak,“ so pričeli jecljati oča, „ni.., nisem vedel, da so bile grablje naladane ,, Graščak se je takrat tako zasmgal, da se je vsa gora tresla in se ea je v Ribnico slišalo. „Že prav, že prav, Urban, le vzemi kosmatinca, pa naj ga ta stara v lonec vtakne, ampak drugič pazi, da vzameš za seno ta prave grablje, in ne tiste, ki so s smodnikom nabite,“ V partizane sem odšel iz pravega prepričanja. Ne, ne boste mi verjeli. Pa je le tako. Prepričanja nisem nikoli izgubil, in tudi če bi ga, mi ga ne bi bilo težko n^ti. Res je, v tistih časih je prišlo za mano malo bolj pozno, žato je nisem mahnil v hosto med ta prvimi. Sem se pa potem bolj pošteno puškaril. Vendar da bi izdal svoje prepričanje, ne, nikoli! Ribničanje nismo takšni ljudje, da bi za košček/kruha pozabili na klobaso. In vedno smo imeli prav. Gosje pero vas vabi! Do 15, oktobra velja naš razpis ,3te izkoristili vse svoje sposobnosti? “, ki smo ga objavili 7, in 14, septembra 1972. Do danes smo dobfli 67 prispevkov od pribl. 45 pisav. Marsikaj med poslanim je dobrega in zanimivega, pričakujemo pa še večje sodelovanje. Tudi vi nam še niste poslali prispevka, ki bi ga radi zaupali papirju in prek njega javnosti. Težko se odločate za pisanje, toda — poskusiti velja! Kako gledate na današnji čas, na srečo, ljubezen in smrt, denar in tovarištvo, žalost in strast, skratka — na življenje krog sebe? Odgovorite sebi in nam na eno izmed razmišljanj, Id vas mika že dlje časa, da bi ga povedali svoji okolici. Zanimalo bo tudi bralce našega tednika, ki z naklado 31,000 izvodov vsak teden obišče nad 150.000 bralcev doma in po svetu. Oglasite se čimprej — rok za prispevke „GOSJE PERO“ bo kmalu potekel! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA POTA INSTJt^ Dežurni poročajo OB DENAR - 3. oktobra dopoldne je neznanec ukradel ih hiše Terezije Antončič v Podgori 36, pri Novem mestu, 570 dinarjev. 79-letna Antončičeva je shranila, ključ na običajno mesto. Tat je ključ našel, vzf*l denar iz ročne torbice, razen tega pa je vse prebrskal. OZIMNICA - Pepca Oberč z Mestnih njiv v Novem mestu je imela v začetku oktobra nič kaj dobrodošel obisk: tat ji je iz kleti odnesel 19 kozarcev vložene ozimnice. TORBICA IZ AVTOMOBILA -Milena Horvat iz Regerče vasi je prijavila novomeškim miličnikom, da ji je nekdo ukradel iz avtomobila, parkiranega pred Hudoklinovo gostilno v Gabrju, torbico s 1000 din in dokumenti. JE BIL CIGAN? - Kaže, da se je neki Cigan odpeljal s kolesom s pomožnim motorjem, ki ga je ukradel Avgustu Avbarju iz Cegelnice. Kolo je bilo pred kinodvorano Krke v Novem mestu. OSUMLJENCA PRIPRTA - 4. oktobra popoldne je bilo vlomljeno v hišo Alojza Avbarja v Bršlinu. Po nalogu preiskovalnega sodnika so priprli pociganienega Henrika Erjavca ifl Milana Brajdiča iz Žabjeka. Vlomilca sta ukiadla moške hlače. OBRTNIK - Neznani tat želi postati obrtnik, ker je 3. oktobra ukradel Jožetu Patetu iz Potočne vari iz delavnice žago, skoblič in ročni vrtalni stroj. SLAMA V OGNJU - 5. oktobra dopoldne je začela goreti slama pod kozolcem Antona Pirnarja v Ostrogu pri Sen^erneju. Ogenj se je hitro razširil in kljub gasilski pomoči je kozolec zgorel, z njim pa še 30 ton sena, stiskalnica, voz in različno orodje. Škode je za 100.000 dinarjev. Goreti je začelo zaradi otroške igre z vžigalicami. DO IZTREZNITVE - 8. oktobra ponoči so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Andreja Žeieta iz Salke vasi in Branka /teleta iz iste vasi, ker sta se pretepala v hotelu Kandija. Črnomaljski miličniki so pridržali S ulja Hašića in Ahmeda Smajiča, ker sta opita razgrajala v Švajgerjevi gpstilni v Črnomlju, Metliški miličniki so pridržali Vujadina Marjanoviča iz Donje Krečane, ki je nadl^oval goste v Badovinčevi gostilni. SKOZI OKNO - 8. oktobra zjutraj so vlomili v stanovanjsko hišo Staneta Drganca v Potoku pri Straži. Neznanec je vdrl skozi straniščno okno in odnesel 2210 dinarjev. V VIKEND - V začetku oktobra je neznan vlomilec razbil šipe in zlezel v počitniško hišo tovarne zdravil „Krka“ v Crmošnjicah. Odnesel je dve odeji, smučarske čevlje, dve blazini, jedilni pribor, dve kozici in 10 žarnic. PRED VINOGRADOM - Martinu Povšetu z Verduna je 8. oktobra popoldne nekdo odpeljal moped, ki ga je imel shranjenega pred vinogradom na Malem SlatniKU. Pozneje so Ugotovili, da se je odpeljala A. B. iz Vel, Cikave, ki je med vožnjo večkrat padla in moped tudi poškodovala. ' s.:’.;. - • Novih 18 FTirtnih žrtev so prejšnji teden teijale slovenske ceste. Pol od njih je bilo pešcev. Skupno 438 življenj je bilo že letos ,,žrtvovanih“ prometu, najbolj črni meseci z meglo, snegom in poledico pa šele prihajajo. Na sliki: nesreča zaradi nenadnega prihoda otroka na cesto Ljubljana—Zagreb. Tak je bil prejšnji teden vzrok 18 nesrečam. (Foto: Legan) DODATNO SOJENJE v NOVEM MESTU, KER JE Na smrt obsojeni pobegnil Sajevec, ki mu je Vrhovno sodišče SRS nadomestilo smrt z 20 leti strogega zapora, Adžič In špoljar so bili kaznovani za pobeg Za nepoučene bi bilo morebiti čudno, da so zaporniki spet sedli pred sodniker Edvard Sajevec, 24 let, s Senovega, zdaj pa na prestajanju kazni v KPD Dob, Jovan Adžič, 34 let, sedaj v KPD Požarevac in Franjo Špoljar, 21 let, zdaj v KPD Rab, so v torek slišali nove sodbe. Pred tričlanski senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, so tokrat prišli zato, ker so I. avgusta 1970 pobegnili iz novomeških zaporov, kjer so bili v priporu. Čakali so namreč na pravnomočnost kazni: Sajevec je bil zaradi dveh ubojev in enega poskusa uboja obsojen na smrt, Adžič zaradi vrste vlomov in poskusov vloma pretežno po novomeškem območju na 5 let in 8 mesecev strogega zapora, Špoljar pa zaradi vlomov in takih poskusov, zlasti v Posavju, na 4 leta strogega zapora. Vsi trije so v skupni celici na-padU 'službujočega paznika Franca Nemca, onemogočili njegov odpor, ga poškodovali, mu vzeli ključe zaporov, odprli vrata na hodniku in potem pobegnili. Ko so obvladali paznika, so mu vzeli iz denarnice 200 dinarjev, pred pobegom pa vlomili v sobo dežurnega paznika v zaklenjeno omaro in vzeli iz nje štiri pištole ter 28 nabojev. Med potjo proti italijanski meji sta Sajevec in Adžič v Ljubljani na Vrhovcih iz nezaklenjene garaže vzela avto Marije Jamnik in se odpeljala do Ankarana, potem pa sta prekoračila mejo, vendar so ju italijanski miličniki vrnili v Jugoslavijo. OČETJE Sosedova Minka je bila brhko dekle in marsikatero moško oko se je na cesti ozrlo za njo na jezo in ihto žene ali zaročenke. In kaj se ne bi! Kdo ne bi s pogledom pobožal vitke postavice, kdo ne bi poškilil po nogicah? Ni ga bilo, in dekle se je tega zavedalo. Ko se je zmračilo in je luna poškilila izza vrha gora, se je med hišami pojavila moška senca, hušknila zdaj sem, zdaj tja, naposled pa izginila skozi okno Minkine sobe. Danes ena, jutri druga, vsakokrat pa moška. In zgodilo se je, da je one^a dne Pižmohov Vanč v gostilni s pridušenim glasom oznanil: „Bogami, fantje, trda mi prede!" „Kaj sc je pa zgodilo? “ „Sosedova Minka pravi, da bo> rodila in da sem jaz oče njenega otroka.** Med navzočimi se je razlegel vzdih začudenja in skoraj v en glas so vprašali: „Ti, zakaj pa prav ti? “ „Saj to se sprašujem tudi sam,“ je odgovoril Vanč in pogledal okrog sebe, „Fantje, bodimo pošteni in iskreni! Kdo še ni bil pri njej, a? “ In od desetih, ki so bili tisti čas v gostilni, ga ni bilo, ki ne bi vs^u enkrat, takole o mraku, kot je bilo prejle opisano, zlezel k Minki v vas. Zato so modrovali, ugibali in naposled sklenili: „Vsi smo bili z i\jo, pa vsi prevzemimo nase to breme. Kdorkoli bo tožen, vsi gremo z njim na sodišče in povemo, kar je treba.** Nekaj zatem, morda sta minila mesec ali dva, je dobil Vanč v roke sodno pisanje, iz' katerega je zvedel, kar je že poprej vedel: da ga Minka dolži očetovstva. Zraven je bilo tudi vabilo, kdaj naj se zglasi pred sodniki. Prišel je usodni dan. Fantje so se že navsezgodaj zbrali v gostilni, spili na korajžo Šilce ali morda Se nekaj več in ponovili svojo obljubo: Vsi priznajmo ... Prvi je stopU v dvorano Vanč, ki je imel vabilo. Na vprašanje sodnikov, če je imel posla z Minko, je odkrito priznal, da je imel. In takrat je sodnik vstal, stopil iz dvorane in zbranim čakajočim rekel: „Fantje, lahko greste. Očeta že imamo, saj je Pižmoh takoj priznal!** JAKA PRAVIČNIK Franjo Špoljar pa se je, potem ko se je v Ljubljani ločil od dvojice pobeglih, odločU za stare navade; vlomil je v hišo Valentina Beliča na Brezovici in vzel dva brivska aparata, potem pa, ko so ga pregnali, je s pištolo grozil Maijanu Ovnu. Cez dva dni — 5. avgusta - je vlomil v slaščičarno v Borovnici, kjer je vzel denar, in v kiosk pdd-jetja Tobak. 21. avgusta je vlomil že v Dohji Stubici v „Vjes-nikov“ kiosk ter vzel nekaj gotovine in cigaret. Na glavni obravnavi sta Sajevec in Adžič odklonila zagovor, zato je sodišče uporabilo njun zagovor iz preiskave. Toliko bolj obširno se je zagovarjal Špoljar, ki je vso krivdo valil na tovariša iz skupne celice. Pripovedoval je, da je pobegnil zato, ker bi ga sicer ubila, češ da je vedel za načrt bega in cilj. Končno je glede motiva pobega spregovoril tudi Sajevec. Kajpak se ni mogel sprijazniti s smrtno obsodbo. Ko. je sodišče izreklo nove kazni, so trije pobegli in spet prijeti kaznjenci izvedeU: Sajevec je dobil 15 mesecev zapora, vendar mu je bila spet izrečena kazen 20 let strogega zapora. POŽAR ZARADI KRATKEGA STIKA S. oktobra popoklne je izbruhnil na podstrešju gospodarskega po-dopja, ki je last Ivana Rozmana z Brega pri Sevnici, požar. Zgprelo je oclotno gozdarsko poslopje, 9 ton sena in drugih pridelkov ter kmečko orodje. Škodo so ocenili na okoli 40.000 dinarjev. Komisija je ugotovila, da je bil n^veijetnejši vzrok požara kratek st& v električni napeljavi Torej enaka kazen, kakršno je Vrhovno sodišče SRS potrdilo zanj kot nadomestilo za smrtno kazen. Naš kazenski zakonik namreč ne pozna višje prostostne kazni. Adžič je dobil skupno s prejšnjo kaznijo 7 let strogega zapora, Špoljar pa 6 let in 6 mesecev strogega zapora. KONEC UGIBANJ Pogrešani mrtev Ob Lahinji so našli truplo Ivana Weissa Ce smo prejšnji teden še ugibali, ali je v gozdu v Dolenji vasi pri Črnomlju gospodaril morilec, ali pa je kdo storil samomor, je obširna akcija že 3. oktobra odkrila, kaj seje zgodilo. Kot smo poročali, so v gozdu našli okrvavljena oblačila. Kriminalisti so — ne da bi našli truplo - odkrili, da je bil nekdo močno porezan po vratu. Pomoč občanov, za katero so kriminalisti prosili, ni bila preveč potrebna. V Črnomlju so hitro ugotovili, da je izginil 43-letni Ivan Weiss, v podrobnem iskanju pa so ob Lahinji našli tudi njegovo golo truplo. Še prej so v gozdu našli tudi denarnico z zdravstveno in osebno izkaznico. Potem ko si je prerezal vrat, se je hudo ranjeni Weiss slačil, dokler ni s sebe odvrgel vseh oblačil. Pravijo, da je samomor ^aredil v hudi duševni stiski.^ J so v pe otroka - eden je iz Šibenika, drugi pa iz vasi pri Brtonizli - ki sta prej ušla iz vzgojno-poboljševalnega doma na Cresu, Trebanjski miličniki so ju dali v prostor za pridržanje, kjer navadno prenočujejo tisti, ki so preveč pogledali v kozarec. Za mladoletnika, ki so ju miličniki spustili z oči, je bil ta prostor prav lahka kletka, iz katere sta v petek nekaj po 12. uri brez težav ušla. Enega izmed r\j^u so nasledt\ji dan prijeli v Novem mestu, drugega še vedno iščejo. ^ Slejkoprej bosta oba ptička brez gnezda spet pristala tam, od koder JU je pot^u.%a žilica gnala v nenavadno odisejado, ki se je za enega na Dolenjskem že končala . . . Vozniki preradi pijejo Cestno podjetje še ni ukrepalo na zahteve sveta za varnost prometa Ici V ribniški občini je malo prometa, a veliko prometnih terjajo življenja. V drugem polletju letos je bilo na cestah v občini še 6 mrtvih, v prvem polletju pa dva, medtem ko sta dva u za posledicami prometne nesreče. Obiskali smo Jožeta J predsednika sveta za vzgojo in varnost v cestnem vprašali, kaj je svet ze ulaenil in kaj še bo za večjo varnost ol)C - Takoj po hudi nesreči v Žlebiču, se pravi 31. avgusta, smo se sestali in razpravljalj o vzrokih hudih nesreč pri Žlebiču. Odločili smo, da je treba takoj posekati hruško, v katero se je zaletelo že več avtomobilov, ki jih je vrglo s ceste. Cest-nerrfu podjetju Novo mesto pa smo poslali pismeno zahtevo, da je treba na tem ovinku napraviti varnostno ograjo in proučiti, če je ovinek sploh prav speljan. Sumimo namreč, da-pri malo večjih hitrostih deluje kot „skakalnica” in meče avtomobile iz ovinka. Razen tega smo jih opozorili, da so na našem območju označbe na cestiščih zelo slabe, pa tudi ostali prometni znaki so pomanjkljivi. Občinske (lokalne) ccste so že bolje'označene kot republiške (regionalne). In kaj je cestno podjetje od tega doslej uredilo? - Ničesar, le hruška je posekana. - Kako boste ukrepali, če cestno podjetje vaših zahtev ne bo upoštevalo? Posredovali bomo pri cestnem skladu SRS. - Nekaj hudih nesreč je bilo tudi ria stranskih cestah, ker uporabniki cest niso bili previdni. Kaj boste ukrenili, da boste občane naučili pravilno uporabljati ceste? - Dogovorili smo se, da bomo v naš svet vključili še predstavnika delavske univerze (DU), nakar bomo izdelali program prometne vzgoje za odrasle. Predavanja bodo po vsej občini. Poskrbeli bomo tudi za vzgojo poklicnih ^voznikov. Pre- n fimedA^ pdragrdfi vozniki še vse preradi zaposlujejo ljudi, ki nimajo ustreznih vozniških kvalifikacij. - Med žrtvami na cesti so tudi otroci. Kako boste poskrbeli zanje? - Smo v dogovoru s postajo milice, da bo zaostrila nadzor nad vozniki, predvsem takimi, ki vozijo prehitro ali pod vplivom alkohola. Zdaj, ko se je začel pouk, smo predlagali, naj bi bili na cestah tudi pionirji-miličniki. Učitelji so že prvi dan čeli opozarjati, naj bodo o na cestah previdno. jim tudi posebne letake. rili so jih na oddaje o na TV. Uspeh je bil, saj četka šolskega leta sem še ni JOŽE BENČINA nesreče, v kateri bi bil p® dovan šolar. . „celo - Precej hudih smrtnih nesreč je b“° ^jso busnih postajajišcih, primerno urejefia .. jgji - Prav na ,jaj bomo razpravljali o tem, bilo storjenega, da bi bi busna postajališča jena. Denar za to je bi*, .giani. zagotovljen in načrti gjetiO postajališče pa ni b^ Ce-nikjer razen v NemsKi prav izrečemo na paB**’ eči po*’ cesto oc Alkohol je terjal^v,i,„j. prav izrečemo na pjuii podjetja mnogo „nhvalO’ moramo tokrat i^®^‘J pri' ker je začelo širiti cest gorice do Goriče vasi. ..........w na vaših cestah precej Kako je danes? . , ,j /a- - Naš svet bo vztrajal P^j^e. htevi, naj miličniki ^oi”' pajo proti vinjenim, v yed' Kljub pogostim no precej voznikov . ^ oi vplivom alkohola. Alko^^V nevaren le voznikom ^ogiifl vozil, ampak tudi vse ^o-uporabnikom ceste, se p lesjujem, mopedistom, kom vpreg in celo pt-'Ce TREBNJE - VMESNA POSTAJA: Odisejada dveh otrok Dva trinajstletna fantiča, ki sto ušla s Cresa, sta ušla tudi Iz trebanjskih prostorov za pridržanje -Eden ujet v Novem mestu Mladoletniki navadno bežijo s celine proti moiju: valovi in ladje na njDi jim ponazarjajo hrepenenje in jim razbuijajo domišljijo. Obratno pot sta ubrala dva 134etna fantiča. POTOK: NA NJIVO - 4, oktobra sta si pripeljala naproti tovornjaka, ki sta ju vozila Stjepan Golubić iz Jablanca pri Zaprešicu in Jože Dovžak iz Šempasa. V Potoku sta trčila; Golubičev tovornjak, naložen s hlodovino, je zaneslo na njivo. Golubič se je laže poškdoval. Zaradi nesreče je bila cesta tri ure zaprta za ves promet, škode pa jc za 40.000 dinarjev, METLIKA: V TELEFONSKI DROG — Mehmed Hrkič iz Velike PRETEP POD GORJANCI 7, oktobra so se v Turkovi gostilni v Stopičah stepli ^os^e. Za zdčini so v zadnjem času odkrili nad 570 črnih gradenj, od tega 274 črnograditeljev hiš in vikendov. Dobra polovica vseh črnih gradenj je zdaj. že legalizirana po rednem postopku, ievajalci drugih pa še upajo, ita bodo to dosegli. Seveda jc žc zdaj znano, da za mnoge hiše in vikende ne bo nikoli mogoče dobiti „varnostnih papirjev**, ker je samovolja graditeljev le preveč in pregrobo segla v urbanistični red. Od julija dalje, ko je začel veljati poostreni zakon, so na zahtevo inšpektorjev ustavili črne gradnje med drugim tudi nask;dnji graditelji v novomeški občini: Jože 1‘loijančič iz UrŠnih sel, Miran Strašek iz Volči-čeve v Novem mestu, Anton Gorinšek iz Cirobey, Slavko Klevičar iz Gotne vasi, I ranc Stangeliz Stopič, Jože Meglič z Broda, Miha Longar iz Žužemberka in drugi. v tem času so sodniku za prekrške predlagali za kaznovanje 9 kršiteljev, ki nLso poslušali zahteve inšpektorjev, naj ustavijo črne gradnje. Sodnik za prekrške je trem že izrekel kazni: Ivanu Mišjaku z Nad mlinov skupno kazen - 8.500 din, Antonu Štinetu iz Šmihela pri Novem inestu 5.000 din in Jožetu Kolarju iz Cerovca 6.000 din. Prva dva sta se zoper kazen žc pritožila. »Nova« telovadnica Ubrano je zadonela pesem pevskega zbora osnovne šole Katja Ru-pena po obnovljeni svetli telovadnici, ki je zgorela lani decembra. Poslušali so io sošolci^ tovariši učite^i in gostje, ki so bili prostornejše telovadnice prav tako veseli kot otroci. Po nastopu zbora se je predstavnica šolskega športnega društva zahvalila Krki, tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov za nesebično pomoč 35000 dinarjev. Z njimi so kupili vsa nepremična orodja (kroge, drog, košarkarske table in obroče, obzidne lestve in še nekatera maniša orodja). Zalivalila sc je Še predstavnikom zavarovalnice Sava, brez njiliovc pomoči učenci še danes ne bi imeli pouka v telovadnici, tor temeljni izobraževalni skupnosti, ki je prisp^^fala 200.000 dinarjev. nihče no vo. kako postaviti, novo spodnjo mojo. ob kateri so / zategnjenim pasom šc‘ da živeti. Ra/vojni programi v podjetjih ludi no prodrejo na površje v takem številu, kot so predvideli sindikati. Ni se mogočo strinjati tudi s tem. da sindikalno članstvo sploh no vo. kaj jo sprejeto. Najmanj je napredovalo otro.ško varstvo, le malo boljo pa so reševali stanovanjska vprašanja. Sindikat se ne snio zadovoljiti s tem. da lx) še nadalje samo ugotavljal stanje, no da bi lahko tvorno sodeloval v politiki. Doseči jo Iroba tudi v to, da bo za vso vedelo in o vsem odločalo tudi članstvo. Na novomeški konfe- renci so poudarili, da bo to izvedljivo tedaj, ko so bo sindikat na vseh ravneh otresel Ibrumskoga dela in odločanja. I. Z. NOVO MESTO: CESTNI SAMOVOLJI ŽE ZVONI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo na jutrišnji seji med drugim obravnaval tudi predlagani odlok, s katerim bo občinska skupščina urodila cestni promet v Novem mestu. Med drugim predvideva odlok prednostno in enosmerne cesto, parkirišča, red na njih, cesto, kjer bi prepovedali vodoiije živine in promet z vprežnimi vozili, in drugo. Odlok je Novemu mestu res potreben, saj zmešnjav zaradi pomanjkljivih določil do zdaj ni manjkalo. MINI ANKETA NIČ VEČ FORUMSKI PRAZNIK Vsak naj ga čuti Za občinski praznik: znano, kaj, ne pa še, kdaj Odbor za prireditve in proslave na čast občinskemu prazniku ne čaka na zadnjih pet minut. Predsednik inž. Niko Rihar, siter podpredsednik občinske skupščine, je te dni sporočil, da so glavna slavja določena. Pri tem je potrdil, kar je pred tedni poudaril predsednik skupščine Avgust Avbar, da letošnji praznik ne bo samo za povabljene in poklicane, ampak res za vse delovne ljudi novomeške občine. Orehovski gasilci so kusili novi vodovod že preiz- Bridko, a nujno v torek so jo iztekel rok, do katerega bi moralo delovno organizacije izdelati srednjeročne (petletne) stanovanjsko načrte za svoje zaposlene. Seštevek njihovih potreb in načrtov bo podlaga stanovanjskemu načrtu ol>-čine, do novega leta pa bo skupščina sprejela še osem odlokov. Taka pot je predvidena za iircs-rttčcvanje dopolnjenega, ali če hočete, novega stanovanjskega sistema v novomeški oličini. O tem, kaj so predvidele delovne organizac^e za naslednjih pet let, lahko /daj še samo ugibamo. Ce se opremo na podatke, ki smo jih dobili iz nekaj večjih organizacij, so potrebe po stanovanjih tolikšne, da se nekateri upravičeno bojijo, da deset let ne bodo zmogli prispevkov, s katerimi naj bi že v petih letih uresničili občinski načrt stanovanjske graditve. Nedvomno jc, da je nova stanovanjska politika bridka stvar in da bi mnogi raje ostali pri sedanji praksi. Ta pa je bila naklonjena predvsem petičnim žepom in blagajnam, saj povedo podatki, ki jih je zbral sindikat, tudi tole: da so dajali zasebnim graditeljem v Novoteksu do 80.000 din posojila, delavec pri veterinarski postaji pa je dobil celo samo 1600 din take pomoči. Toliko opevana in v novo-moški.občini tudi že nemalokrat preizkušena solidarnost bo dobila tudi pri stanovanjski graditvi pomembno vlogo. I. Z. Praznovanje lx) na dveh .,tirih“: v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Svetom krajevnih skupnosti so žo priporočili, naj priredijo razširjeno sojo. ocenijo preho-' jono pot in spregovorijo o nadaljnjem raAVoju. Podobno naj bi storili v delovnih organizacijah na enournih sejah samoupravnih organov, ki bi se jih udeležili vsi zaposleni. Slavnostna soja občinsko skupščine bo na sam praznik v nedeljo. 29. oktobra 'loga dno bi v tovarni zdravil odprli nov obrat galo-nike. odborniki pa bi si na Otoku pri Dobravi oglodali šv‘ arheološka raziskovanja srodnjevoškoga (iutton-\\erlha. Poleg ..Krko“ pripravljajo otvi>rit-vo tudi v drugih gospoilarskih in gosi inskivturist ičnih organizacijah. Kovinar Ihj \ prazničnih dneh slavnostno izročil namenu novo proizvodno halo, na Otočcu bodo odprli nov garni hotel, v Dobruški vasi pa Novotoksovo opekarno. I Ulil kulturnih, športnih in drugih prireditev ne Ih) manjkalo. Predvidene so v študijski knjižnici, galo-iiji. domu kulturo in drugod. Praznovanje Ih) ra/tognjono do dneva republiko. Datume otvoritev in drugih pra/ničnih dogodkov bodo določili v prihodnjih dneh. • Zaradi velik« pomembnosti je otroško varstvo ena prvih skrbi družbe. Klj'ub temu močno zaostaja za splošnim družbenim razvojem in jc že pereč problem, ki ga povečuje vse večja zaposlenost žensk. Kako na te težave gledajo nekatere Novomeščan-ke? Ivanka Kranjc, u.službenka: „Danes vsi hitimo, delamo, na otroke in na družino pa pozabljamo. Pomagamo si s krediti, zidamo stanovanja, krasna naselja, za življenjski prostor malčkov pa tako malo naredimo. V mestu nimamo poštenega parka, kjer bi se otrok lahko naigral. so sprostil in spoznaval z vrstniki. Tudi okoli blokov ni primernih prostorov. saj od vsepovsod preži nevarnost. Pri vzgoji otroka mi razen matere pomaga še mož, tako da najin otrok ni osamljen, kot so nekateri drugi." Marija Goleš, gospodinja: „Sama imam žc odrasle otroke in dva vnučka. Mlajšega, ki je Varstvo star tri 'ota in pol, čuva snahina mama. Mislim, da v mestu otroško varstvo ni najbolje urejeno. Včasih, ko smo bile matere še doma, je bilo za otroke ugodneje. Danes so mi otročički smilijo, ko morajo vstajati z materami, namesto da bi spali šo nekaj ur več.“ Angela Štangel, kvalificirana delavka: „Čeprav sem samohranilka. mi denarja, ki ga odštejem od plačo za varstvo sina, ni žal. 1'ako vsaj vem, kje otrok je in kaj dela. Vem, da je sit, da ga pravilno vzgajajo. Pripravlja se tudi za šolo in opažam, da je pri pouku, ()dkar je v varstvu. u.spo.š-nojši. ('udim se nekaterim ženskam. ki so proti takim varstvenim centrom, in mislim, da jih jo v Novem mestu še premalo. Otroka zaupati tuji družini ni vedno dobro, ker se vzgojni prijemi različnih družin križajo, kar otrok občuti m ix)stani- utesnjen. ziiiedoti.* Nataša Marinšek, ekonomski tehnik: ..Zaradi vse večjo z.apo-slonosti žena bi v mostu potrebovali več vrtcev. Najbolje bi bi!o. če bi imela vsaka tovarna za delavke matere lasten vrtec. S tem bi bila odpravljena marsik;itora težava mladih mater.** lemoljna izobraževalna skupnost; „V' Novem mestu imamo šest vrtcev. 1'noga obnavljamo, novi pa jo že pod streho in bo otroke sprejel v varstvo v z.;ičot-ku februarja. V vrtce prihaja okrog .3()0 otrok, v proiLalih pa imamo šo več kot sto prošenj. Za ilustracijo naj navedenu*, da jo vrtec, ki je v gradnji, žo poln.*' I Pl ZllJ DELEGACIJA V LESKOVCU Danes zvečer se bo iz l.e.skovca vrnila osemčlanska delegacija Novega mesta, ki jo je vodil tovariš Avgust Avbar. Obiskala je pobrateno občino Lesk ovac v Srbiji, ki jo slavila občinski praznik. V delegaciji so bili tudi predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij iz novomeške občine. Jp Kovomeška kronika . AVTOMOBILISTOM V PRl-MI-SLLK - Prostor pred pošto je za sprehajalce, ki pridejo iz parka ali pa gredo v park, vse nevarnejši. Mnogi avtornobilisti tam pred ljudmi, ki čakajo na avtobuse, razkazujejo vozniške sposobnosti: hitro zavirajo in obračajo vozila na mestu. Ce ne do drugih, vsaj do bolnikov bi morali biU „avtomobilistični asi** obzir-nejši. Prav tako bi bil že skrajni čas. OBISK Z JADRANA V ponedeljek je v Novo mesto prišla delegacija gospodarstvenikov iz Hercegnovega, ki je pri nas ostala dva dni. Obiskala je nekatera večja novomeška podjetja in sc pogovarjala o gospodarskem sodelovanju. a pristojni pred pošto zarišejo pre-ode za pešce, saj sedaj nihče ne ve, kje se sme tu cesto prečkati in kje ne! SLOVENSKI SAH POSKL Državna založba Slovence je izdala ob šahovski olimpiadi zbornik „Slovenski šah“. V knjigi, ki stane 120 dinarjev, so zajeti znani slovenski mojstri šaha, šahovske partije, problemi in zgodovinski prikaz slovenskega šaha. V zborniku so tudi novomeški šahisti. Novo pošiljko „Slovenskega šaha“ bodo pri mladinski knjigi dobili te dni! VAJE SO OB Cl-TRTKIH OB 20. trgovskega poc^jetja ►»KRKA'« iz Brežic vas vabi k nakupu raznovrstnih čevljev, škor' njev in copat — moških, ženskih in otroških — za jesen in zimo. Poslovalnica ‘►ČEVLJI* trgovskega podjetja «-KRKA*> iz Brežic je na nasprotni strani avtobusrie postaje. Pridite in zadovoljni boste. Priporoča se kolektiv. NOVO v BREŽICAH POCITNISKI SKUPNOSTI v Savudriji je občinski sindikalni svet prispeval letos 12 tisoč dinarjev za izboljšanje pogojev na letovanju. Sindikat je že lani izločil nekaj denarja za te namene. Tedaj je v celoti prevzel stroške za več kot 30 delavcev, ki so jih na njegovo pobudo poslali na oddih. V Savudriji šc marsikaj manjka, predvsem pa urejeno okolje, kamor sodi ureditev vrta za goste in njegovo zavarovanje pred nadležnim prahom s ceste. REZERVNI STAREŠINE so končali orientacijske pohode povsod, razen v Brežicah. Pri teh akcijah so zabeležili poprečno 60-odstotno udeležbo. Do konca leta obsega program še nekaj predavanj. Za občinski praznik bodo ekipe tekmovale. Za najuspešnejše so predvidene nagrade (busole, daljnogledi itd.) DO 20. OKIOBRA BODO po osnovnih organizacijah Zveze komunistov končali obravnavanje gradiva za 3. kontcrenco ZKJ. na kateri bo vloga mladine in odnos do mladih rodov v središču pozornosti. PODOBA Čateža se spreminja in se bo šc morala spremeniti. Zal gre včasih kaj tudi na slabše. Griček poleg stare restavracije je že nekaj časa zanemarjen. O klopeh, ki sojih po.stavili tja pred šestimi leti, ni več sledu. Tudi pota že zdavnaj niso bila posuta. Turistični delavci žc opozarjajo na ureditev kampinga, smučarske proge in predvsem na vzornejšo podobo vasi. KOMISIJA ZA IDEJNO politična vpra.šanja pri obč. konferenci Z K preveija uresničevanje sklepov in stahšč o samoupravljanju. Gradivo bo predložila komiteju za novetnbr-sko sejo. PO C EM JE KAJ. V poslovalnico. Sadje - zelenjava** minuli teden ni prinesel bistvenih sprememb pri cenah. Primanjkuje kvalitetnega svežega paiadižnika in paprike, medtem ko je sadja dovo^. Zabeležili smo tele cene: jabolka 4.5(J in 5 din, limone 15, grozdje 6,60, zelje 2, kislo zelje 4,80, paprika 4,80 in 5,80, korenje 5 m o. fižol 7 in 9,90, ('vetača 8, pesa 3, endivija 6, čebula 4, stročji fižol 4 din. BRE2ljSKE VESTI Prireditve v počastitev praznika sc bodo začele že 22. (jktobra, ko bo na Prilipah tekmovanje v motokrosu. V tistih dneh je napovedano tudi gostovanje Šentjakobskega gledališča z uprizoritvijo Tugomera. V Dobovi bo otvoritev nove livarne in otvoritev asfaltiranih cest skozi vas. Tudi v Brezini bodo slavili pridobitev asfalta, na Cateiu pa bo otvoritev novih vodovodnih rezervoarjev. Vodovod bodo za praznik odprli v Pečicah in v Bukošku. Sledilo bo še več prireditev po krajevnih skupnostih, kjer minulo leto niso držali rok navzkriž. Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo; »Dolenjski list« VRTEC DO MAJA Denar za vrtec v Brežicah je v celoti zagotovljen. Iz prispevka za otroško varstvo v občini je namenjenih zanj 1,750.000 din, republii^a skupnost za otroško varstvo bo pri-iipcvala 980.000 din, banka bo dodala 310.000 din posojila, kar bo zmanjkalo, pa bo krila skupščina. Za ta teden je bil napovedan podpis pogodbe z Marlesom iz Maribora, ki bo do maja prihodnje leto postavil v Brežicah montažni vrtcc. V 5 LETIH POLIGON ZA AVTO SOLO Srebrni jubilej brežiškega avto moto društva nalaga članom in odboru nove dolžnosti. V dveh letih nameravajo dokončati stezo za motokros na Prilipah, v petih letih pu je sklenilo društvo zgraditi svoj dom, ob njem. pa učni poligon /.a slu.5a-telje vozniških tečajev. Naslednja naloga, ki jo je društvo sprejelo, je zbiranje novih članov. Pridobili jih radi vsaj tisoč, torei skoraj Še enkrat toliko, kot jih imajo /daj. ODHAJANJE ^ ZAUSTAVUENO Tovarno pohištva v Brežicah so še pred nekaj leti delavci množiČJKi /.apuščali zaradi majhnih osebnih dohodkov in zaradi nezuupanj.i v njen ra/voj. l,otos so v |x>pr;ivili in tako zaustavili miliv delovnih inoCi drugam. Najnižji ov.-hni ilo-hoikk M,- ji' iiovzful na 1080 dm, poprec'ni osebni doh(^tlXi pa /nasajo 1600 din ali oJstotVov več kol lansko leto. DOLGOROČNI KONCEPT POSAVJA ŽE KONEC OKTOBRA ^ Zamude še niso usodne, mudi se Bg V občinah imajo premalo podatkov - Tako jili na primer za obrate še v^' no ne dobijo, razvoja pa'na slepo ni mogoče nikjer načrtovati Nikoli doslej še ni bila povezanost posavskih občin tako pomembna kot ta čaš, ko strokovnjaki Inštituta za regionalno ekonomiko v Ljubljani in Regiona v Brežicah snujejo načrte za prihodnost pokrajine. Naloge bodo lahko pravočasno izpeljali samo z njihovim sodelovanjem. roke komisija za verifikacijo, nato pa ga bodo po široki razpravi sprejele vse tri skup.ščine. Tako bo posavska regija med prvimi v republiki imela v rokah dokument o svoji prihodnosti, s katerim se bo aktivno vključila v družbeni in gospodarski r;izvoj republike. Za srednjeročni načrt je več ovir. Zataknilo sc je pri zbiranju podatkov pri občinskih upravah, bodisi zaradi pomankljive statistične službe, nepopolne za.scdbe teh delovnih mest, pa zaradi menjave ljudi v oddelkih za gospodarstvo. Pa tudi druge zavore so. V občinah ne pridejo do podatkov o obra-. tih, katerih matična podjetja imajo sedež drugod. Takih obratov pa je v Posavju veliko. Ce ne gre zlepa, bo potreben pritisk, so ugotavljali člani svetov na skupni seji. Dogovorili so se, da bodo zlasti v krški in sevniški občini pospešili zbuanje podatkov. Ce bo to obveljalo* potem na inštitutu še vedno upajo na dokončanje sprejetih nalog do konca leta. J.TEPPEV V Posavju pričakujejo več dokumentov. za katere so podpisali pogodbe. To so dolgoročni razvojni koncept regije, srednjeročni plani občin Brežice, Krško in Sevnica za obdobje 1971-1975 in programa stanovanjske graditve za krško in brežiško občino v letih 1972 do 1976. Na skupni seji sveta posavskih obein in medobčinskega sveta ZK, ki je bila minuU teden v Krškem, so bili prisotni predstavniki inštituta in Regiona. V imenu inštituta je spregovoril Ermin Kržičnik in prikazal potek raziskav za posamezne naloge. Za dolgoročni koncept razvoja pokrajine od 1971 do 1985 je-opravljena vrsta študij in do konca oktobra bo končan tudi zaključni dokument. Najprej ga bo dobila v NIC PO TIHEM Zame, zate, zanj Brošura o »atomski« Zamujeno bo popravljeno. Prebivalci bodo sproti obveščeni o vsem, kar zadeva varnost bodoče jedrske elektrarne v Krškem. Na pobudo medobčinskega sveta ZK bo ustanovljen devetčlanski odbor posavskih občin in ta bo spremljal gradnjo. Vsako občino bodo zastopali po trije člani. Z investicijsko skupino v Krškem bo odbor v stalnih stikili, da bo lahko redno'informiral prebivalstvo. Napovedane so tudi druge oblike obveščanja. Investicijska skupina pripravlja.dve bro.šuri, ki ju bodo izdali v slovenščini m hrvaščini. Vselx)vali bosta poljudno informacijo o jedrski centrali in bosta na voljo občanom v vseh treh posavskih občinah. S tem pa seveda ni rečeno, da bo napisano v njih tudi vse. kar ljudi zanima. Strokovnjaki so pismeno ali ustno pripravljeni odgovarjati na vprašanja, ki jih bodo zastavljali prebivalci. Tovrstne sestavke bodo lahko zasledili v lokalnem radiu v Sevnici ah v Brežicah, pa tudi v Dolenjskem listu. Ta čas lahko povemo, da gredo priprave za gradnjo h koncu m da je v kratkem pričakovati podpis pogodbe z dobaviteljem. Ker je to prva jedrska elektrarna v Jugoslaviji, so strokovnjaki še posebej pazili na to, kako je poskrbljeno za varnost. Prejeli so pet ponudb znanih svetovnih firm in tehnično so bile vse elektrarne sprejemljive. Za odločitev Ijodo prebivalci zvedeli, ko bo yj7ogodba sklenjena. J.T. PO POTEH KMEČKIH UPORNIKOV Sto dvajset pionirjev planincev iz Nove Gorice je bilo v soboto in nedeljo na obisku pri podmladkarjih Planinskega društva Bohor. Prvi dan so jim mladi planinci iz krške občine razkazaU kultumo-zgodovinske zanimivosti i^eskovca, Brežic in KrScega, v nedeho, 8. oktobra, pa so gostje skupaj s 175 pioniiji planici iz krške občine krenOi po poteh hrvaško-slovenskega kmečkega upora pred 400 leti. Sodelovanje mladih ljubiteljev gora iz krške in novogoriške občine je žc tradick>nalno in ga vsako leto utrjujejo z medsebojnimi obiski. NOVO IGRIŠČE V VELIKEM PODLOGU Te dni l>odo v Velikem Podlogu dokončno uredili športno igrišče. Osnovna šola Ix;skovec je kupila koše za košarkarsko igrišče, postavili pa jih lx)do člani mladinskega aktiva iz vasi. Otroci iz Kostanjevice bodo dobili nov otroški vrtec. Gradijo ga tik ob osnovni šoli. Tam bo vse drugjiće, prostori bodo dovolj veliki in sončni. (Foto: J. Tep|K*y). POLDRUGI MILIJON Odkup mleka v krški občini hitro narašča. Do konca leta bo verjetno presegel poldrugi milijon litrov. Poleti je bilo precej težav s higieno, pa tudi sicer so imeli odkupovalci nevšečnosti, saj niti ena zbiralnica v občini nima hladilnice. Po nastopu hladnega vremena je spet manj skrbi. REJENCI V DOBRIH ROKAH Po podatkih socialnega varstva oddajajo starši sami v rejo okoli 40 do 50 otrok. Med njimi so otroci zaposlenih v tujin: in pa otroci iz družin s številnimi člani. v redu skrbijo rejniki in starši nje čase skrbstveni občini niso zabeležili joff mera zanemarjanja roditegsK nosti. ZAVRNITEV I Lani so v krški občini prošenj za stalno socialno in za druge oblike so 242 prosilcem. Rcdn^ pomoči so podeljevau 4, enkratnih 14, splošnih . 11, bolniške stroške 106 prosilcev. Oskrbo krih za 10 občanov dem rejnin za odrasle. moč so zvečali 26 uživalce DVA ORJAKA SO V BEOGRAD Pred dnevi so iz tovarn nih žerjavov na Senovem dva velika žeijava. Z^ju ^ vali deset priklopnih vlačilcev. O^eljali so ju Obrat Metalne ima dovolj se je že izkopal iz začetnin V POSEBNI SOU VECINA VOZAČEV Krško posebno šolo to s 80 učencev. Po ■ moralo vanjo še 35 drugega in tretjega { Krškega so od 80 otrok ^ j vsi drugi se k pouku j so urejeni, da lahko pou* grozde - kislo v^o J v vinskili goricali nazaj odmeva pesem - -.g so začeli trgati, čeravn K še kislo. Počakali ko bi sijalo sonce, tako p ^ dejajo nič dobrega, takem vremenu samo g J ^ tejJ je torej kisel, po^ekoa P L kal obiram bera^.^' in za točo nimajo Obljubam sledijo dejanja. Na štajerski strani so , *311 ^ nizirati cesto Krško—Brežice. To jesen bo^o ^ 2.800 metrov dolg odsek. Izravnali bodo tudi jel kov in šele potem bo prišel na vrsto asfalt. Preost ^ Pohance bodo asfaltirali in razširili spomladi. (Foto. KRŠKE NOVICE JUTRI BO V KRSKEM MEDREPUBLIŠKI posvet o organizaciji in udeležbi na pionirskem pohodu ,JPo poteh hrvaško-slovenskega kmečkega upora“. Doslej so sodelovanje v tem pomembni akciji prijavili številni posavski pionirski odredi, vanjo pa naj bi se vključili tudi pionirji iz sosednjih hrvaških predelov. PRI TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI so ustanovili komisijo za kadrovska vprašanja. Njena osnovna naloga bo pravočasno usmerjanje mladih v pedagoški poklic. V sodelovanju z zavodom za zaposlovanje bo komisija spremljala žc uspehe otrok v osnovni šoli in tistim, ki si' bodo odločili za prosvetnega delavca, tudi materialno pomagala. V ZALOŽBI KOSTANJEVISKE-GA „Dolenjskega kuUurnc'ga festivala" je i/šlo delo Jožeta Mlinariča „ro|)ografija posesti KosCanjcviški; opatije*'. To je že drugo delo, s katerim isti avtor laziskuje zgodovino našega najmanjšega mesta in njegove okolice. Izdajo pomembne publikacije so z denarjem podprle nekatere delovne orj’.anizai'lj^^ ustanove. Ral'’ med njimi skupnosti iz Krškega > AKADEMSKI KRALJ je te dni P cis‘i;V^ k ostanjevišk ega M V samostana v lesu kf a tj slovenskega fu Gubca. S to občina pokio"*^ |j{ membno osebnost ^ zgodovine. $0? ta, Med premočnem vods in PO PRVI;^Cvi y DELAVSKIH ^9 jciKJ' v —ji.il, v skup J J.,, moških v Kovinarska Metalno premočnem pred krškim Lfjc binatom. bodo zakhučili j.j jof KOMlSlJt Carskega novili pred ' zelo delovne- je športnih j^jcr gledala tri f }e postavili dve f^ajdCiijhS čarske vlečni«'«': ilaH' bo na C.o.ja«^;,isP^" ga že pričel« urO dcloin. a ZA BOLJŠO VZGOJO OTROK: ^mesec do odločilnega »za« o razpisu referenduma občani? »Raznili težav v krajevnih skup-^ *^onjka, vendar s sodobnejšo šolsko mrežo in urejenimi šolami odlašati, če zaostaneš pri znanju, zaostaneš v življenju!« Na to bo treba misliti 19. novembra , Omarje da-nismo s nadaljc- ^*'^tvpni ’ samoprispevka za Se na f Ravno navadili I*® Se odstotka. Sedaj navadUi kritizirati, c^avstvoni*®. pomanjkljivosti ?je le! Vc ■, neprimerno bo- ■»'** ■'i Zdrav * ° udobneje čakaš. delav^ Zdrav- ki® k 7a sodobnejše šole ne poleg '»citelja vsaj še za 30 IGOR MALUS, GOSTILNIČAR, TRŽIŠČE ,,Po novem se je naš šolski okoliš povečal za Primož. Kraj potrebuje novo šolo. Seveda se ljudje izseljujejo, če ni napredka. Naj jih vsaj šola spominja na domači kraj. Da le ne bi zmanjkalo denarja db pričetka 2. faze izgradnje šole!“ ALOJZ FLAJS, KMET, ŠENTTJANŽ „Uspeli akcijo je v mnogočem odvisen od pravilnega pojasnjevanja ljudem, l ani je naš kraj z asfaltom in drugimi stvarmi ogromno pridobil, zato ne bi smeli biti sebični. Cesar nismo dokončali lani. je krajevna skupnost nadaljevala letos, celo do pokopališča smo potegnili asfalt in vodo. O uspehu ne dvomim." ''službe FUJS, pij.7"*-NKA, ''je K° soiirf ■* otrok! Tre- ftth^°sti. y To je vprašanje kiti^^EŽelp, otroka proda- kart*'^ vozovnic tudi ie\ otroka. s|»bo^že zavrnil. Godr- IVI iiv ovv/ji Zali". ^Ofej že štela gla-° '^stvn'*^ posebno pereče v 5oii višje skupin« *1 Čas koristno pora FRANC DOBOVŠEK, UPOKOJENEC, BOŠTANJ „Dasi nimam več šoloobveznih otrok in se tudi vnuki šolajo izven občine, sem prepričan, da je akcija za popravila in gradnjo šolskih poslopij v občini pravilna in potrebna. V Šoštanju se je že pred 40 leti pripravljala gradnja nove šole. Težka gospodarska kriza in zatem še vojna sta onemogočili ta prizadevanja. Razmah kraja in okolice pa je danes nekaj povsem drugega kot pred vojno, imamo pa še vedno 100 let staro šolo. Zato te prilike ne bi smeli zamuditi. ko smo starši MILAN LEVSTEK, METALNA, KRMELJ „Sodeloval sem v tehnični komisiji, ki si je po Sloveniji ogledovala obnovljene ali nove šolske stavbe, primerne za naše razmere. Videl sem primer Vuzenice in Mute. Prva ostaja staro naselje, druga se razvija v industrijski center. Kako podobne razmere našemu fržišču in Krmelju! Vuzenica in Muta sta si še bliže, razlike je le kilometer, pa ima vsaka svojo šolo. Tržišče ima že tradicionalno veliko zaledje učencev, Krmelj pa iz dneva v dan raste. Sprejeti načrti omogočajo etapno gradnjo, treba bi bilo le v vseh krsgih začeti graditi obenem. Ob tem samoprispevku so še večje možnosti za uspeh kot pri samoprispevku za zdravstveni dom, saj gre za kraj!“ ;»:Sšou:;^^*>ENEc kotle 80- K ^^®dvidnn ’ ustreza več. S,""wkziiol.no. .S'" »Ic jc O* Stanovanje za |EVNIŠKI MLahp ‘ DRU2- V** tiou ®*^tivov za vodje ^ član^ komuni- ''iogo ZK C ^ak?’ '’ckatera v’n *n ^le,^nodaje de- W.o „ ^'^Pin^i ^ "^potila Nr. “•ogah^ <^ovoriIi bodo ’ S?2!anju mladine v ’’ vSt>ah bo5f govore o posa- : oh.°>‘obra o in let"- JANKO REBERNIK, DIREKTOR KOPITARNE „Na samoprispevek gledam kot ekonomsko nujo, ne kot prosjačenje. Ce bo otrokom bolje, pri čemer lahko največ stori šola, bo nekoč tudi nam bolje! V programu za samoprispevek je otroško varstvo manj poudaijeno. Menim, da jc tako, ker so pač potrebe za šolstvo tolikšne. Zanimive so zahteve po šolah v krajih, kjer ni posebne nuje, je pa to vseeno dokaz globokega prepričanja med ljudmi, da jc pač šola kulturno in družbeno središče kraja. Tega jim ni šteti v zlo.“ PABERKI OBČINSKE M^EJE - Pred kratkim je cestna služba krške občine orala cesto Brestanica-Blanca, stroj pa so seveda obrnili pri svetinjskem mostu pod Kladjem, kjer je meja med občinama. Preostali del ceste (okrog 2,5 km) je v izredno slabem stanju. Sc ne bi dogovorili za sodelovanje in zorali vse, kar jc treba? LOKA RACICA: ZBIRAJO PRISPEVKE Celjsko cestno podjetje ob pomoči občanov opravilo že dosti zemeljskih del primotlerni-zaciji ceste skozi oba kraja. Od 130 gospodinjstev nameravajo zbrati še okrog 23 starih milijonov dinarjev za ureditev kanalizacije ob cesti in asfaltiranje. POROKE: V soboto so na sevni-škcm matičnem uradu poročili 3 pju-e: Pavla Jerasa iz Arta in Cccilijo Stojs iz Gornjih Orel, Ivana Perca iz Peč ja in Terezijo Omerzel iz Gornjega Brezovega ter Jožeta Pirca iz Zgornjih Mladctič in Karlino Stušek iz Vrhka. LENART KLENOVŠEK, KMET, MRZLA PLANINA ,,Treba je kmetom pojasniti. V naših kozjanskih hribih jih je malo. ki imajo toliko katastrskega dohodka. da bodo tudi kaj plačevali. Sicer pa plača kmet za samoprispevek le enkrat na leto. Sola v ZabuKovju je prostorsko izredno slabo izkoriščena. Ima mnogo lukenj, ne razredov. Na zlx)rih volivcev m občanov se nimamo kje sestajati, ker je vse premajhno. Ce že prihaja po dolini lepša cesta, prispevajmo tudi nekaj za bolj urejeno šolo!“ I vi<:srKiir NIKO MARN, ODBORNIK, BLANCA ,.Naša šola je tako slaba, da ljudje, če nova gradnja ne bi prišla na prvo mesto, kot je, ne bi glasovali. 'I reba hi bilo že enkrat ugoditi kmetovalcem Pokleka in sorodnih naselij in jim omogočiti osemenjevanje krav. kol to določa sprejeti olu’inski odlok. Čeprav (o s šolstvom nima /.veze, pa je to vprašanje fv tako pereče. da lahko odtegne glasove, kar i)i bilo škoda. Blanca ima edinstveno možnost." STORITVENA OBRT: »Komaj' stakneš konce vsakdana!« v seznamu 47 najbolj znanih obrti jih v trebanjski občini manjka 23! Zadnji čas je prišlo nekaj mlajših mojstrov. Bodo ostali? Naš obisk: kaj tare nekatere mojstre? Odborniki trebanjske občinske skupščine so imeli na zadnji seji pred seboj zajetno gradivo o položaju obrti v občini. Dosti obrtnih delavnic je bilo prednik večine trebanjskih tovarn. Tiste, ki še imajo obrtni značaj (Treles, Krojaško podjetje), poslujejo v glavnem zunaj občine. Kaj pa storitve občanom? Vse več je sicer popoldanskih obrtnikov, ki skušajo ustreči strankam po delavniku v tovarnah. Na splošno manjka 269 ljudi, ki bi bili vešči svojega poklica. Kar je še neugodnejše: večina obrtnikov je že v letih. Bo nekaj mlajših, ki so prišli, ostalo? Zanimivo je, da je ukrep o obveznem pokojninskem zavarovanju, ki naj bi pomenil zametke socialne varnosti ostarelih obrtnikov, v dosti primerih dvorezen meč: marsikateri starejši obrtnik ni zmogel doplačila visoke razlike na račun tega zavarovanja. Le-ti ne bi niti izpolnili pogojev za pokojnine. Takih je največ med tistimi, ki niso sodelovali niti v skladih za vzajemno pomoč obrtnikov. To je prizadelo zlasti dosti potočnih mlinarjev; kar 11 jih je zaradi tega odjavilo obrt. Manjka podkovnih kovačev in delavcev za podobne usluge, čevljarjev; krojačev itd. Zato smo obiskali nekaj mojstrov in jim zastavili naslednja vprašanja; 1. Katere težave jih najbolj ovirajo pri delu? 2. Kakšne so dajatve? in 3. Kako je z vajenci? Filip Šilc: „Do strojev sem prišel v tujini.“ FILIP ŠILC, ČEVLJAR, TREBNJE 1. „Deset let sem delal v novomeški industriji obutve, 10 let kot zdomec v Nemčiji, sicer ne bi imel strojev. Kako je v tem poklicu, najzgovorneje kaže dejstvo, da je večina mojih vrstnikov presedlala v druge poklice. Delavnico sem odprl šele aprila letos. Čeprav sva v mestu le dva čevljarja, nimam dela. Delavnica se šele uveljavlja. Ob začetku šolskega leta je bilo mnogo dela s krpanjem šolskih torbic, torej le drobno delo. Ne vem, kako dolgo bom zdržal tako.“ 2. ,,Že prvi mesec, ko sem komaj pričel z delom, sem prejel poziv za AVTOBUS obrenovCanov 2. oktobra je obiskalo trebanjsko občino za en avtobus Obrenovča-nov, ki prijateljsko sodelujejo z občino. Razdelili so se v skupine: gospodarstveniki so bili gostje v Trimu, Dani in Trelesu, predsednik občine Obrenovac, odborniki in drugi člani uprave so se srečali s predstavniki domače občine, šolniki pa so s predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti obiskali nekatere šole v občini. Med pomembnejše razgovore velja omeniti razpravo o možnostih za letovanje otrok iz ene • občine v drugi, kar bi nedvomno obogatilo poznavanje obeh narodov. USTANOVLJEN JE SOLIDARNOSTNI SKLAD ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Občinska skupščina je sprejela odlok o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Gre, skratka, za pomoč revnejšim, ki ob prehodu na bolj ekonomske cene stanarin le-teh ne bi zmogli, takšne cene pa so nujne, če hočejo stanovanjska podjetja s stanovanji res gospodariti kot dober gospodar. Z ustanovitvijo sklada naj bi prišli do denarja za prodajo stanovanj za te ljudi kot tudi za delavec družbenih služb, teh stanovanjskih te^v pa doslej niso mogli uspešneje reševati^ temi zahtevnimi vprašanji sc bo rfkvarjala 15- VELIKA LOKA: AKCIJA ZA ASFALT Občani Velike Loke že vrsto let želijo, da bi modernizirali okrog 800 metrov ceste skozi kraj. Okrog polovico te razdalje predstavlja regionalna cesta Trebnje-Čatež, preostalo pa je občinska cesta. Žal re-pubhški cestni sklad ni uvrstil niti v popravljeni 5-letni načrt obnove cest tega dela regionalne ceste. Krajevni dejavniki bodo v kratkem pri-čeh med občani akcijo za zbiranje prispevkov, da bi zadevo le premaknili. DROBNE Z MIRNE „DANA* ODPIRA VRATA -Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija na Mirni priredi v soboto od 10. do 12. ure prost ogled proizvodnih prostorov za občane iz krajevnih skupnosti Mirna in Šentrupert. Priložnosti ne kaže zamuditi! SLAB POCJLED - Lovska družina Mirna je pretekli teden gostila italijanske lovce. Lovili so pernato divjad, vendar z ulovom niso bili preveč zadovoljni, .saj so računah na večji uplen. Bo pač drugič bolje. „PADALCI" V OBE SMERI -Kmetijska zadruga Trebnje negoduje zaradi „padalcev" - odkupovalcev krompirja, ki mešajo štrene pri odkupu gomoljev za mirensko tovarno. Po drugi strani pa so bUa mirenska podjetja in ustanove prisiljene, da tudi same iščejo sadje za ozimnico po drugih krajih,-ker je pač slaba tudi sadna letina, trgovina pa s tem ni zalo?x.*na. Večina jih je nabavljala sadje v Leskovcu pri Krškem, nekateri pa so hodili celo na Hrvaško, do Vinkovcev. Zlobneži pravijo, da bi se morali „padalci" združiti ali vsaj povezati, saj je škoda, če vozijo v eno smer prazni! ANONIMNA MESNICA - Kmetijska zadruga Trebnje ima na Mirni prodajalno mesa'v hiši št. 93. Pri obnavljanju fasade so obnovili le tri strani hiše. To pa še ni vse, dobro vidno hišno številko so pozabili nabiti nazaj, namestili pa so staro poslovno tablo, ki je v takem stanju, da se z nje ne da več razbrati, kaj na njej piše. ZA ZACETEK HARMONIKARJI - V ponedeljek je pričelo pouk okrog 15 mladih harmonikarjev v okviru oddelka glasbenega izobraževanja na mirenski šoli. Mesečna šolnina znaša le 60 dinarjev. Morda jim bo sčasoma uspelo ustanoviti oddelke za še druga glasbila, saj je dosti zanimanja. TREBANJSKE NOVICE I Kočevski športniki so bili prisiljeni zavarovati svoje igrišče in druge objekte z visoko ograjo. Neznani nočni obiskovalci so namreč napravili na igriščih precej škode/(Foto: J. Primc) Mladi zahtevajo besedo pri športu Kočevje potrebuje še dve telovadnici In plavalni bazen, podeželje pa igrišča - Mlade v vodstvene organe športnih organizacij - Delovni kolektivi ne smejo zanemarjati redne rekreacijske dejavnosti o telesni kulturi je kočevska mladina zelo kritično spregovorila na nedavni problemdci konferenci. Predvsem so poveddi svoje mnenje o športnih kadrih, objektih, uspehih, o Hnanciranju športa in ustanavljanju temeljne telesnokultume skupnosti (TTKS). Mladinci so opozorili, da je v vodstvenih organih občinske zveze za telesno kulturo (ObZTK) premalo mladih. Podobno je tudi v odborih, ki vodijo posamezne športne panoge. Dogovorili so se, da bodo skupaj z ObZTK poizkušali dobiti mlade, ki bodo pripravljeni delati v leh odborih in drugod. Poudarili so, da bi to morala biti predvsem mladina iz delovnih organizacij. Naslednja ugotovitev je bila, da mladi kočevski športniki (pionirji, mladinci) dosegajo lepe uspehe, dokler obiskujejo kočevske šole. Kasneje, kot člani, so za kočevski šport izgubljeni, ker gredo v šole drugam, se izselijo, tekmujejo za klube, ki jim nudijo boljše pogoje, ali pa se zaposle doma in prenehajo vaditi. Prav zaradi vsega tega je po- trebno, da je v vodstvenih organih telesnovzgojnih organizacij več mladih in da je to mladina iz delovnih organizacij. Splošna ugotovitev je bila, da je v občini premalo športnih objektov, kar zavira športno delo. Osnovna šola Kočevje in gimnazija bi morali imeti svoji telovadnici. Gradnjo telovadnic je treba predvideti v srednjeročnem programu razvoja občine. Sedanji dom telesne kulture bi torej uporabljali le za izvenšolsko telesno vzgojo šolarjev, za telovadbo delavske mladine in odraslih. Opozorili so, da na podeželju ni dovolj roko-/ metnih in drugih i^išč. V mestu je potreben še plavalni bazen (ki ga bo seveda lahko uporabljala tudi mladina s podeželja), saj mnogo mladine in odraslih še ne zna plavati. Pri J V glavni disciplini letošnjega „Teka Kočevskega zbora“ je zmagala ekipa kovinarske šole iz Kočevja. Sekretar občinske konference SZDL Nace Kamičnik podaija predstavniku zmagovalne ekipe pokal v trajno last. Tek je bil 2. oktobra. (Foto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA PODRAŽri EV komunalnih storitev bo izdatno vplivala na najemnine, kar bo prizadelo posebno ustanove in zavode, katerih objekti so namerjeni vzgoji otrok. Pri domu za telesno kulturo se bo razlika za uporabo vode (po vodomeru) zvišala za nad 80 din in še za 20 din kanalščina. Občutno bo dražji še odvoz smeti. Kaj pomeni to za dom, Je jasno. Samo tri telovadnice mergo 860 kvadratnih metrov, za kar bo treba odšteti na mesec 154 din. Kje so sedaj še garderobe, pisarne, knjižnica itd? Ze samo navedene podražitve bodo bremenile dom vsak mesec z nad 254 din. Mogoče so predvidene kakšne olajšave? VRTNIH VE5JELIC letos verjetno ne bo več. Bilo jih je veliko. Plakati so vabili na obi^ teh prireditev ,,s pestrim programom**, od katerega pa se je vedno obnesla vsaj zadnja točka: „Za jedačo in pijačo preskrbljeno.** VLOŽKOV za čev^e ni v Kočevju v nobeni trgovini. V mestu imamo kar več obutvenih poslovalnic velikih tovarn. Običajni odgovor le pri vseh enak: „Naši vložkov ne delajo.** Verjetno je pri tem premalo zaslužka v tovarni in v trgovini. NERED - Parkiranje avtomobilov je v Kočevju iz dneva v dan slabše. Za občinski praznik so bili avtomobili razmetani fao vsem mestu. Bili so celo kar v oKrasnem grmičju parka. Na tak praznik bi moralo biti več reda že zaradi tujih gostov. Težko je ob takih dnevih tudi, ker eni praznujejo, drugi pa delajo in se vse pomeša, da ni ne praznik ne delovni dan. občan vprašuje h T ^ \ \ /medved vv/ v odgavarja - In kaj ste naredili s tistim računovodjem, ki je bil kaznovan zaradi finančnih zadev? - Postavili smo ga za direktorja. KOČEVSKE NOUIGE internatu in šolah je treba že z urbanističnim načrtom predvideti prostor za športna igrišča. Za financiranje telesne vzgoje je treba v delovnih organizacijah ustanoviti sklade za telesno kulturo in rekreacijo članov kolektiva. Iz teh skladov bi financiral vsak kolektiv najprej rekreacijo oziroma telesno vzgojo svojih članov, nato šele šport 'izven svoje delovne organizacije, prav nazadnje pa morda (če bo denar ostajal) še vrhunski šport. Sindikalne organizacije ne bi smele organizirati le enkrat na leto sindikalnih športnih iger, ampak med letom še vadbo in rekreacijo. Športna tekmovanja enkrat na leto brez poprejšnje stalne vadbe, namreč lahko slabo vplivajo na zdravje tekmovalcev. Ko bo začel pritekati denar na podlagi predpisov TTKS, gaje treba pametno uporabiti. Mladi menijo, da ga je treba najprej nameniti za usposabljanje vodnikov. Ne strinjajo se, da bi denar porabili za gradnjo športnih objektov. Denar za to je treba zl^gotoviti iz drugih virov, kot so prispevki ali združevanje sredstev delovnih organizacij, samoprispevki občanov, razni proračuni itd. Mladinci so ob zaključku opozorili, da -mora iniciativni odbor za ustanovitev TTKS čimprej pripraviti vse potrebno, da bo TTKS lahko zaživela takoj z novim letom. Takrat se bo namreč začel stekati za TTKS tudi denar po novih predpisih. V organe TTKS pa je treba po mnenju mladine vključiti čimveč mladih. J. PRIMC Prozna zakladnico Sindikati so razen z drugim ta mesec dodatno obremenjeni z nabavo ozimnice za člane svojih kolektivov. S tem imajo veliko dela, potovanj in težav. Kako se časi spreminjajo! Valvasorje v svoji knjigi „Vojvodina Kranjska** napisal za Kočevje, ko je govoril o živalstvu v gozdu in vodah ter o poljedelstvu, še naslednje: „Skratka: karkoli sc morejo usta zaželeti in zahtevati od rastoče narave, vse je položila v ta tla kakor v zakladnico in vse daje darežljivo v roko.** Toda usta si marsikaj zaželijo, a je vse treba pripeljati z avtomobili kilometre daleč, ker je domača „zakladnica** usahnila in ima zelo malo na razpolago, da bi dajala darežljivo v roko. Izjema so le žu^i na rokah starčkov, ki so še ostah na kmetijah. Res se časi spreminjajo! A. A. REKLI SO: DANA JERSE, ravnateljica osnovne šole Kočevje: Ni res, da otroci v stari Soli zmrzujejo, ker ni drv, v novi pa, ker popravljamo centralno kuijavo. Drva za staro šolo so prišla in že kurimo. FRANC VOLF, ravnatelj osnovne šole Fara, občinski odbornik itd.: Ce že l'arani zaradi slal>c ceste ne moremo na kulturne prireditve v Kočevje, zahtevamo, da pride kultura k nam. Naša krajevna skupnost predlaga, naj bi za začetek odprli v 1'ari razstavo del domačega akademskega kiparja Staneta Jarma. ANITA PALCiC (žena slikarja Klavdija Palčiča): Ne razumem, zakaj se Slovenci v Sloveniji tako ponižno obnaSate do tujcev. Ko sem napravila pred kratkim v Ljubljani prometni prekršek, me je miličnik takoj nagovoril v italijanščini, čeprav bi zaradi oznake na avtu „TS“ najprej lahko poizkusil v slovenščini, saj je na Tržaškem zelo veliko Slovencev. Obetajo hiter napredek podjetji Obrat SITOPLET-BITERM za proizvodnjo termičnih naprav naj bi že pri^ nje leto dobil novo, 2400 kvadratnih metrov veliko dvorano Otvoritev obrata SITOPLET-BITERM na Ugaiju pri Ribnici je le ena izmed postaj na poti k hitrejšemu razvoju tega podjetja, je poudaril na svečani otvoritvi 2. oktobra Tone Cuk, predstavnik poslovnega združenja TEHNOIMPEX Ljubljana, ki je eden izmed ustanoviteljev tega podjetja. Hitrejši napredek obrata na Ugar-ju, kjer sestavljajo štedilnike Kuc-persbuscli, in podjetja je odvisen predvsem od prizadevanj članov kolektiva za napredek in od dobrih odnosov v kolektivu, je dejal Tone Cuk in nato orisal še predvideni razvoj obrata in podjetja. Štedilnike Kuepersbusch naj bi postopoma sestavljali iz čim manj uvoženih delov. Že prihodnje leto bo predvidoma 55 do 60 odstotkov teh delov narejenih v Jugoslaviji. Znotraj podjetja SITOPLET-BITLRM so bosta predvidoma oblikovali dve temeljni organizaciji združenega dela. V obratu na Ugarju bodo proizvajali termične naprave za gretje zraka in vode, v obrat« SITOPLET, se pravi v bivši opekarni, pa bodo proizvajali predvsem žične in plastične izdelke. Prihodnjo pomlad bodo na Ugarju začeli graditi 2400 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano. Elemente zanjo že vozijo v Dograjena bo predvidoma jesen, v njej pa bo delalo okdir ljudi. ^ Podjetje SITOPLET-BITERM torej hitro napredovalo. da bo njegov celotni letni dor znašal po dograditvi nove okoli 40 do 45 milijonov din' dohodek pa okoli 15 milijo^®' bo lep prispevek podjetja k n* ku gospodarstva v občini in o| Ribnica nasploh. - . Ob zaključku je Tone novno poudaril, da bo vse te i večje uspehe mogoče doseči, c* kolektiv prevevala želja za nap| kom in če bo složen in prizade Ti J. PR”* Na otvoritvi novega obrata SITOPLET-BITERM na Ugaiju je članom kolektiva in gostom spreg® tudi predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg. (Foto; J. Primc) Manjka družbenih stanovanj Kdor ima več dohodkov, noj dobi manj posojila -Počasi do TOZD - Delegata Rus in Mihelič Občinska volilna konferenca ribniških sindikatov, ki je bila 3. oktobra v Ribnici, je imela delovni značaj. Izčrpno poročilo o delu in nalogah sindikatov predsednika občinskega sindikalnega sveta 1'ranceta Zajca in kasnejša razprava sta dokazala, da imajo sindikati vse pomembnejšo vlogo na vseh področjih udejstvovanja. Na konferenci so posvetili veliko pozornost ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela ( TOZD). Ker pri tem doslej niso bili doseženi vidnejši rezultati, so sklenili, da bodo sindikati organizirali akcijo za seznanjanje delavcev o nuj- V torek seja skupščine Za torek, 17. oktobra, je sklicana seja občinske skupščine Ribnica. Na dnevnem redu bo poročilo o go^o-darjenju v prvem polle^u, poročilo komisije za družbeni nadzor, poročilo KOMUNALE, volitve in imenovanja, podražitev komunalnih uslug in več drugih zadev. INLES: ČETRTINA VEC V INLESU, industriji stavbnega pohištva v Ribnk:i, so v prvem polletju dobro gospodarili. Proizvodnja je v primeijavi z istim obdobjem lani večja za 17 odstotkov, celotni dohodek pa celo za 29 odstotkov in je znašal 104,147.000 din. Poprečna zaposlenost se je povečala za 7 odstotkov, produktivnost pa za več kot 16 odstotkov. Poprečni o.sebni dohodek na zaposlenega znaša za celotno podjetje 1.605 din. INLES je največje podjetje v občini. Nad tretjina vseh zaposlenih v občini dela v tem podjetju. Cc k temu prištejemo Se obrat v Jusičih, pa več kot polovica. Podjetje sc je dobro uveljavilo na domačem in tu jem tržišču. V Jugoslaviji ima Šest prodajnih skladišč. Raste tovorno v Sodražici so začeli avgusta graditi novo proizvodno dvorano obrata DONIT, ki bo predvidoma v prvi fazi dokončana novembra letos. Vanjo bodo postavili 25 strojev, ki so že prispeli ali pa so še na carini. V dvorani bo sicer prostora za 56 strojev. V drugi fazi — če bo Šlo po sreči, bo to prihodnje loto pa bodo zgradili oziroma urediU sanitarije, garderobe, upravne prostore in centralno kuijavo. (Iradbcna dela izvaja SGP ZIDAR iz Kočevja. nosti ustanavljanja TOZD. Razpravljali so tudi o izpopolnjevanju samoupravljanja. Sindikati predlagajo, naj se v prihodnjem letu uvede krajevni samoprispevek za gradnjo otroških varstvenih ustanov v industrijskih krajih občine. Največja potreba po taki ustanovi je v Ribnici. Spričo vedno večjega števila zaposlenih žena se poraja vprašanje, kje naj bodo otroci, ko so matere na delu. Pereče je tudi pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce. Zavzeli so se, za družbeno gradnjo stanovanj. Podjetja sedaj financirajo predvsem zasebno gradnjo stanovanj svojih delavcev. 'lako primanjkuje iz leta v leto več družbenih stanovanj. Predlagano je bilo tudi, da naj bi v bodoče delali razliko pri dodeljevanju stanovanjskih posojil delavcem: tisti z nizkimi osebnimi dohodki naj bi dobili več, oni z višjimi prejemki pa manj posojila. Zavzeli so se tudi za načrtnejše izobraževanje delavcev, tako za ^l-sko kot strokovno in družbeno-poli-tiČno. Na konferenci so izvolili za delegata za 8. kongres slovenskih sindikatov Ludvika Rusa, delavca v INLESU, in inženiija Andreja Miheliča iz KZ Ribnica. Na konferenci so predlagali, naj izvolijo ponovno na vodilne položaje v RS ZSS dosedanje vodilne ljudi, predsednik pa ” ■ ~ " lek. REKLI SO: IVAN ROBER, RIBNK^J Avto-moto društvo Ribn*c obstaja le 15 let, ampak aprila 1951, se pravi celo 1 jj dalj kot AMD Kočevje, bil prvi predsednik. JOŽE BENCINA, predse^jt sveta za vzgojo in varnost v nem prometu, Ribnica: bo vztrajal, naj miličniki ukrepajo proti vi.ijenim kom. To je le njim v zaradi vpliva alkohola _ n® jii povzročali materialne ogrožali svojih in drugih z* j ORTNEŠKI POROČEVALf^ .......... KOBjjS KI. . . - Mladi, postavni. MI SMO VOJAKI naj bi bil še naprej Tone Kropušek. kriv? čeni fantje korakajo pevajo. Ponosno naznanjaj^’’ do služit vojsko - Tita. OBISK NA GRMADI ^ tembra so gostinski Ijane z avtobusom Gmiado. Ves dan so ^ okoli Grmade. Bili so * jjjw voljnL 2al, pot še vedno Yjfr za večje avtobuse in jojc s*' no kritiziral. KJE JE BILO .m DELO? - Časopisje do n J bij potoval dva dni. NaroČnU^.^ vedeli, kje potuje in kdo J RIBNIŠKI ZOBOTREBCI UNIVERZA NAJ OSTANE -Komisija za verifikacijo ribniške Delavske univerze je pripravila poročilo občinski skupščini in nekaterim njenim organom, v katerem sc zavzema, naj Delavska univerza v Ribnici ostane, se pravi, naj bi jo verificirali. TECAJ za otroke Tečaj nemščine za otroke, stare 6 do 10 let, se je pred kratkim začel v Ribnici. Obiskuje ga 30 otrok. To je nadaljevalni tečaj, kije že spomladi trajal 20 ur, nato pa so ga zaradi počitnic prekiniU. TKALSKI TECAJ Uvajalni tečaj za tkalcc žičnih in plastičnih mrež ter tkanin se bo začel 16. oktobra v obratu DONIT v Sodra- žici. /-anj se je prijavilo lavcev DONITA. občan vprašuje Spet smo Mi smo prej imenovali ugotavljanje izvora To že, vendar sc mo Se, da .se naša sploh ^ jM RESETE) ■? ^0 je videti gradbišče posebne šole, kjer novi stavbi že dograjujejo trakt. Posebna šola v Črnomlju je . krajini edina, zato 'je potrebno zagotoviti čim več mest za domače otroke. Šolanje doma bo I Cenejše, kot je zdaj v drugih krajih, razen tega so pogoji veliko boljši. (Foto; R. Bačer) NA OBČINSKI SEJI V ČRNOMUU: l^omočjo VI ATO RJA do kruhaj r^Qna[st novih avtobusnih prog, nove cene za vodo ter sklep o odpoklicu poslanca Vujčiča in obsodba njegovih zagovornikov Hr občinski odborniki pre-(jgJ' P^^tek razpravljali o javnili feku’ obvestili tudi o po-ljQj. ^cije za odstop zemljišč v obn, .Siadnje sodobnili cest na vseh^ občine Črnomelj. Pri ptak^^f^lanjih gradnjah je bila da so lastniki zemljo po-2a skupne potrebe obča-So v zameno dobili asfalt do hiše ali parcele, cjjj “J letos so se pri gradnji in Adlešičem, Kanižarici ^ene vasi posluževali usta-Se ugotavljajo pa, da kot Qf^*^®zniki protivijo. Več ^ odst. prizadetih lastnikov Ko dan z imeni Ha je brez pripomb pristalp iel(lj7“^ritev. Nekateri so celo dj ;■ y zemite, rad dam, samo Medt Sradnje ceste prišlo.“ • pa so nekateri iz mesta. Ni ^ bj JJiožnost v paragrafih, da .dokaj petični ljudje, začeli jili ceste prišli do več- dcnarja. o škodo, prizadejano ali zaradi rušenja objektov “obno, plača občina škodo i ceni, niso pa ustreči posamez- 0 Hrvaško. so advokati obre-nai , zato občani pred-občina pobriga, da bo uradovati advokat. C e ga ni med domačini, naj bi se zanj pozanimali preko otivetniške zbornice. Cl IR I KOVA MODNA RK-VIJA, ki jo je organiziralo podjetje „Dolenjka,“ je bila v Črnomlju prav dobro obiskana. Take prireditve so za tukajšnje ljudi redkost, zanimali pa so se predvsem za prikazane izdelke dolenjskih podjetij. TRC.ATi:V JI' Ll'TOS minila v slabem vremenu. Prve dni oktobra je bilo trtje okrog mesta polno trgačev, vsi pa so tarnali nad slabo letino. Vina bo malo in tudi sladko ne bo. PRVI KOSTANJ Sadja ni bilo, orehov tudi ne, kostanj pa je letos dobro obrodil. Prvi nabiralci so v nedeljo že prihajali domgv s polnimi vrečkami kostanja. Je pa še droban in tudi povsem zreloga Še ni veliko, tako da je z nabiranjem tega sadeža bolje malo počakati. UMRLA STA: dr.-Raslo Tusulin, oilvetnik iz C’rnomlja, star 71 let, in Ivan NVeiss, star 43 let, prav tako iz Črnomlja. Začeli, ne pa tudi izpeljali »»Pri nalogah s področja kmetijstva smo metliški komunisti dokaj uspešni, na vseh drugih toriščih delovanfa so rezultati slabši,« je rekel v intervjuju Ivan škof, sekretar komiteja v Metliki Stališča in smernice znamenite 20. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije so že nekaj mesecev znafie, kako pa jih vnašajo v vsakdanje življenje komunisti metliške občine, je povedal ■ sekretar občinskega komiteja Ivan Škot. - Katere naloge iz akcijskega programa ste pri vas najbolj uspešno rešili in pri katerih se kažejo vrzeli? „Uspešno in'dokončno rešena ni pravzaprav nolx*na naloga, delo pa smo zastavili lia-vseh. Največ lahko pokažemo na področju kmetijstva. Imeli smo javne razprave s proizvajalci o novostih iz zakona o združevanju kmetov in ustavnih dopolnilih. Pri naši zadrugi je ustanovljena tudi enota združenega dela, ki skrbi za kooperacijo, v razpravi pa imamo predloge za samoupravljanje kmetov v zadrugi. Pomembno je. da je bila pri zadrugi ustanovljena samostojna osnovna organizacija ZK z 1 8 člani, ki uspešno dela. Samo v lanskem letu so sprejeli 6 novih članov." - Kako daleč ste pri uresničevanju akcijskega programa o odpravi socialnih razlik? ,,Na območju naše občine v nobenem kolektivu ne presegajo 90-odstotnih izplačil osebnih dohodkov po družbenem dogovoru. Ko so delovne organizacije letos povečevale zaslužke, so dobili zaposleni z najnižjimi dohodki več kot ljudje z večjimi prejemki. V razpravi imamo tudi predlog o različnem plačevanju oskrbnin v ' vzgojnovar-stvenih ustanovalrr'ra ni naletel na dober odziv, ker starši menijo, da bi bili najbolj produktivni kadri prizadeti. Kar zadeva prekomerno bogatenje, lahko povem, da imamo pri nas posamezne primere. So evidentirani in'čakajo postopka." - Stabilizacija gospodarstva ima pri uresničevanju stališč 20.-scje CK ZKJ važno mesto. Ali ste na tem področju uspešni? „Po podatkih, kijih imamo doslej na voljo, nc bo nobena delovna NA VOLILNI KONFERENCI SINDIKATOV Prišel je čas za odločitev stop proti požaru, tiasilska društva so imela celo vrsto večji proslav. V Črnomlju smo organizirali ob dnevu mladosti parado z razvitjem pionirskega gasilskega prapora, na Tanči gon, v Zapudju m Prelesju so slavili prevzem nove motorne brizgalne. Z gradnjo ali dograditvijo gasilskih domov pa se bavijo gasilci v (irililjah, Dobličah, Semiču, Kotu, Brezjah, Stranski vasi in Butoraju. Nov gasilski avto iz tovarne IM V so letos dobili v Petrovi vasi. 'l udi novoustanovljeno društvo na Rožič vrhu je že dobilo motorno brizgalno, gradi pa tudi svoj dom. V letošnjem letu je bolj zaživelo gasilsko delo tudi v Poljanski dolini, saj so v Prelesju proslavljali prevzem brizgalne, u Radencih pa 40-letnico obstoja društva s sektorskim tekmovanjem. Gasilska društva so se pomerila v veščinah na 5 sektorskih tekmovanjih, ki so bila v Semiču, Adle-■šičih, Črnomlju, na Vinici in v Radencih. V tednu požarne varnosti pa je bilo na Vinici tekmovanje za zmagovalne ekipe s sektorskih prvenstev. Tu se je prav tako izkazalo, da so bile ekipe dobro pripravljene, saj je bila razlika v doseženih točkah zelo majhna. Najboljše so se uvrstili gasilci s Tanče gore, po številu točk pa jim sleilijo društva; Draptuš, C'inonu’lj, Stranska vas-Kupa in Adlešiči. Zdaj lahko trdimo, da so povečana sredstva, ki smo jih zadnja leta dobili od občinske skupščine, dobro naložena. Naša društva so usposobljena v zelo kratkem ča.su učinkovito nastopiti v boju proti ognju. JANKO BANOVI C OBISK V DUGI RESI Predstavniki črnomaljske občine so pretekli teden obiskali .sosednjo hrvaško občino Duga Resa, s katero že imajo dobro in dalj časa vpeljano sodelovanje. Pogovarjali so sc o nadaljnjih možnostih skupnega dela na področju turizma, šolstva, prometa, kakor tudi glede izmenjave delovne sile. Ko se bo / dograditvijo obrata NOVOTTKS na Vinici odprla možnost zaposlitve tudi prebivalcem z one strani Kolpe, bodo vezi med občinama ši' trdnejše. Kot je v uvodnem referatu omenil novi predsednik občinske sindikalne organizacije 1 rane Žist, so v Metliki pri uresničevanju ustavnih dopolnil šele na začetku poli, zato je bila tudi razprava o tem najbolj plodna. Razen lega so razčlenjali še zlasti stanovanjsko problematiko zapo*sle-nih, pri čemer pa so bila mnenja različna. Družbeno gradnjo stanovanj priporočajo resolucije in organizacije, v praksi pa se posebno pri manjših kolektivih izkaže bolj ekonomično dajati razpoložljiva sredstva za zasebno gradnjo. Lep primer za tako stališče je metliška zadruga. Ima sicer 22 družbenih stanovanj, vendar so v njih „tujci,“ tako da samo 9'članov kolektiva biva v njih, medtem ko so s stanovanjskimi posojili zasebnikom dokončno rešili že veliko primerov. Konferenca je sprejela nekaj sklepov, ki se nanašajo na razpravo o razmerah doma, kot tudi na gradivo za 8. kongres slovenskih sindikatov, ki ga je zbranim na kratko še posebej razložil predstavnik republiške zveze sindikatov Humbert Gačnik. V Metliki se bodo po sklepu konference zavzemali za liitrejše uresničevanje ustavnih dopolnil. Po načelu teritorialnili enot naj bi začeh ustanavljati temeljne organizacije združenega dela, obenem pa se zavzemali, da bodo obrati na območju domače občine vneseni v razvojne programe matičnih podjetij. Proučili bodo predloge za različno plačevanje oskrbnin v vzgojno-varstve-nih ustanovah, s čimer bi nadaljevali začeto pot akcijskega programa o Kmalu bo praznik 26. november, ko Metlika praznuje svoj praznik; se naglo bliža. Ker poteka letos 30 let od dogodkov na Suhorju, ko so partizani uničili italijansko postojanko, kar je povod za vsakoletni praznik občine, bo letošnje slavje še večje, Ker se lahko letos ponašajo tudi z več novostmi na komunalnem in gospodarskem področju, se obeta vrsta otvoritev. Odbor za pripravo praznovanja je že imenovan. Soglasni glede odpoklica poslanca Vujčiča 2. oktobra je občinski komite v Metliki ocenjeval naloge iz akcijskega programa ter razpravljal o političnem vzdušju v domači občini m o gospodarstvu. Člani komiteja so soglasno sprejeli tudi predlog za odpoklic poslanca Petra Vujčiča. Vsak z vsakim Delavske športne igre so v polnem razmahu. Nogometne ekipe so se že pomerile v četrtfinalnih in polfinalnih tekmah. Kot zmagovalci so izšli nogometaši Mercatorja, ekipe Komunala 2, Beti in mladine s Suhorja. 11 bodo v finalnih srečanjih Igrali vsak z vsakim. 2al: zgodi se! Bralcem našega lista na metliški strani se opravičujemo^ ker so prejšnji teden lahko brali črnomaljske in celo kočevske ve.sti namesto domačih. Sporočamo pa, da zmešnjava ni nastala po naši krivdi, temveč po krivdi tiskarne. Upamo, da bo tudi naša pritožba zalegla in da se take stvari ne bodo več dogajale. URTDNISTVO odpravi socialnih razlik. Prav tako pa si bodo prizadevali doseči v vseh podjetjih, ila bi 6. odst. letnih siedstev za osebne dohodke namenjali stanovanjski izgradnji. Konferenca je za delegata na 8. kongresu slovenskih sindikatov izvo^ lila I ranca Žista, ekonomista, in Željka Goleža, kvalificiranega električara, potrdila pa tudi predlog kandidature Toneta Kropuška in drugili vodilnili v vodstvu slovenskili sindikatov za naslednje mandatno obdobje. organizacija zašla v kritičen položaj. Tudi nimamo nepokritih investicij. Razpolagamo celo z zelo ugodnimi gospodarskimi rezultati, saj so naša podjetja v prvi polovici letošnjega leta ustvarila skoro toliko dobička kot v vsem lanskem letu. Nimamo pa še akta o stabilizaciji celotnega občinskega gospodarstva." - Pri uresničevanju ustavnih dopolnil so smernice jasne. Ste jih upoštevali pri delu zadnjih mesecev? „Najodgovornejši v podjetjih tega vprašanja niso vzeli dovolj resno, zato na tem področju nimamo posebnih rezultatov. Imamo analize o stanju v posameznih obratih, katerih uprave so izven občine. Iz teh je razvidno, da so samoupravne pravice najbolj urejene v enoti Mercatorja, v vseh drugih obratih pa so dokaj omejene." - Izboljšanje strukture članstva v ZK, v prid delavcem v splošnem počasi napreduje. Je tudi pri vas tako? „Med 299 člani Zveze komunistov imamo v naši občini 102 delavcev. Letos še ni bilo novih sprejemov, pripravljamo pa 30 kandidatov za sprejem v članstvo še pred novim letom." - Kadrovska zasedba je na območju metliške občine porazna. Bila je že mnogokrat kritizirana, ni pa videti omemlx; vrednega napredka. Kako je s tem? „O^štanju kadrov je letos že, razpravljala občinska konferenca ZK. Analiza, ki smo jo tedaj razgrnili pred člani, drži še sedaj. Z visoko izobrazbo imamo vsega 20 ljudi, medtem koje nekvalificiranih 1262. Povečali smo število štipendistov, računamo pa tudi na kadre, pridobljene z izobraževanjem na delovnem mestu.“ R. B. V tovarni BETI so pred kratkim odprli nove prostore za računalniški center, kjer naprave poskusno že delajo. Računalnik v BETI je hkrati tudi prvi v Beli krajini. (Foto: R. Bačer) SPREHOD PO METLIKI ti:mi;ljna kulturna skupnost je razpravljala o preureditvi stare šole, kjer bo dobila stalen prostor mestna godba na pihala. Mnenja so bili, naj bi v stavbo napeljali tudi centralno kurjavo. Prav tako so razpravljali o prostorih za ljudsko knjižnico in predlagali, naj bi zanjo našli prostor v gradu. „OSMOŠOLLC'" je ime glasilu, ki so ga začeli izdajati učenci osmih razredov, le dni je izšla prva številka. Je zanimiva in pestra^ S papirjem in matricami |X)dpira učence tovarna BITI. KULTURNA SUSA vlada v Metliki že nekaj mesecev, zato bodo gostovanja prijetna osvežitev. Prvo gostovanje bo novembra, drugo februarja in tretje marca. Sindikalne podružnice po podjetjih naj bi za svoje ljudi odkupile vstopnice, da ne bodo kvalitetno izvajana dela ostala brez gledalcev. ZA PR ID VAJ ANJI. filmov po vaseh, s čimer, si v zimskem času ljudje krajšajo čas, bo temeljna kulturna skupnost kupila aparaturo. Računajo, da sc bodo predstave začele že oktobra. 7J. Vi:C LLT se govori o gradnji mrliške vežice, ki bi jo mesto nujno potrebovalo. Ker je bila gradnja že nekajkrat predvidena in obljubljena, vežica pa še ne stoji, postajajo občani nezadovoljni. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA v tovarni Bi;'Tl je pred kratkim uvedla nov delovni čas. Lokal je odprt vsiik dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. STARI', PLOŠCl ? Mladi Metličani so pretežno gostje v lokalu „Na Dragah," kjer imajo glasbeno skrinjo, niso pa zadovoljni z izbiro plo.šč. Mladi želijo, da bi znane in najbolj popularne melodije iz domačih in svetovnih pop list laliko slišali prej kot po več mesecih od izida plošče. UMRL JI- Janez Pctric iz 'Trnovca, star 69 let. metliški tednik 19 ★★ - 12. oktobra 1972 Stran uredila: RIA BAČER DOLENJSKI LIST KOČEVSKE N0U6E ^ KOČEVSKE NOVIGE -K- KOČEVSKE M0V16E ^ KOČEVSKE NOVICE ^ KOČEVSKE NflUlCE Na svečanostih tudi delegacija pobratene Doline Praznovanje letošnjega praznika občine Kočevje se je uradno začelo 3. oktobra ob 10. uri s svečano sejo občinske skupščine, ki se je je udeležila tudi delegacija pobratene občine Dolina pri Trstu. V(^il jo je župan Dušan Lavriha. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki nekaterih sosednjih občin in 9. brigade, ki ima y kočevski občini domicil. S svečane seje je posebna de-legacga odnesla venca pred spo-.menik svobode in na grobnico padlih borcev na novem pokopališču. Predsednik občine Miro Hegler je v govoru na svečani seji govoril predvsem o zasedanju Kočevskega zbora pred 29-leti in o razvoju ter trenutnem položaju kočevskega gospodarstva in občine. Na svečani seji so podelili tudi letošnji Šeškovi nagradi in plaketi, ki sta ju prejeli podjetji TEKSTILANA in RUDNIK. Ob 11. uri je sekretar občinske konference SZDL Nace Karničnik odprl v Likovnem salonu razstavo del slovenskega slikaija iz Trsta Klavdija Palčiča. Pokrovitelj razstave, odprta bo do 19. oktobra, je občinska skupščina Kočevje. OdbomDci in gostje so si nato ogledali novo proizvodno dvorano IT AS, ki je še v gradnji.' Predvidoma bo dokončana do 29. novembra, v njej pa bodo dobili delo tudi mnogi rudaiji. ki se zaradi postopnega ukinjanja RUDNIKA preusmerjajo v kovinarje. Nato so si ogledali še posodabljanje ceste od Livolda proti Brodu na Kolpi. O delih na cesti je odbornike in goste seznanil direktor Cestnega podjetja Novo mesto inž. Mirko Strmšek. Pozval je odbornike in goste, naj ga vprašajo, kar jih zanima. Na sejah sicer zgovorni odborniki, predvsem kadar govore o cestah, tokrat niso imeli vprašanj. Vendar je k temu verjetno precej pripomoglo slabo, mrzlo vreme. Za zaključek svečanosti je predsednik Miro Hegler priredil za odbornike in goste še sprejem v avli nove osnovne šole. J. PRIMC OSEBNI AVTOMOBILI V KOČEVJU Številke, ki niso dolgočasne 81 avtomobilov za ameriški standard - imamo 1465 avtomobilov 25 različnih znamic - Precej za luknje na cesti in za zavarovanje - Misel: kje vsi ti avtomobilisti delajo izven rednega delovnega časa? Na videz so številke vedno suhoparne, če jih pa premlevaš in podrobno spoznaš, ugotoviš marsikatero zanimivost. Tako sem raziskoval v več smereh in raznih področjih. Tokrat si oglejmo podrobneje osebne avtomobile, registrirane v občini Kočevje do 1. septembra letos. Skupaj jih je 1465. Na prvi po^ed ni to nič posebnega. Je pač v Kočevju dober standard, čeprav vsi radi zabavljamo. Približno en avto pride na 12 ljudi. Pri podrobnejšem pregledu številk se prične zadeva zanimivo odmotavati. Teh 1465 osebnih avtomobilov je kar 25 raznih tipov in znamk. Kaj to pomeni, vedo samo domači avtomehaniki in servis. Kar za 25 raznih znamk avtomobilov, ki so razen tega ie razUčnih letnikov, je treba iskati nadomestne dele in drug material. Za rezervne dele je težko, lastniki avtomobilov pritiskajo za čimprejšnja popravila, avtomehaniki pa ne morejo imeti vseh na zalogi. Podrobnejšo analizo tipov in znamk pa naj napravijo tisti, ki so zadolženi za razvoj mehaničnih delavnic in za popravila avtomobilov. Mi pa pojdimo s številkami na- KMALU OGREVANJE Seškov dom bo že do 1. decembra dobil novo italijansko napravo za ogrevanje dvorane in za videnje zraka, če bo projektant ugotovil, da je primerna. Vprašanje je namreč, če JO bo mogoče namestiti na seda-igo ogrevalno napravo. Z nakupom in montažo te naprave bi bila dokončana prva faza preurejanja ogrevanja v ^škovem domu, ki bo ve-Uala okoli 120.000 din. V naslednjih dveh etapah bi uredili še kurilnico, cisterno, prik^učke in ogrevai\je ostalih prostorov. Računajo, da bo celotna preureditev kurjave veljala dcoraj 4(fo.000 din. prej. Po moči motoijev je teh 1465 avtomobilov razdeljenih tako: do 1100 ccm jih je 970, od 1100 do 1500 ccm 414, od 1500 ccm do 2000 ccm 72 in nad 2000 ccm 9. Zdaj se nam pokaže nova slika. Ugotovimo, da gre tudi tukaj za socialno razlikovanje. Prevladujejo vozila do 1100 ccm. Takoj pa nas zbode v oči, da jc kar 81 vozil nad 1500 ccm, torej že pravi ameri-kanski standard. Med njimi je celo 9 vozil nad 2000 ccm, za katere nekateri trdijo, da so že pravo razkošje, ki si ga jc z našimi osebnimi dohodki že težko privoščiti, če nisi kje prav na vrhu plačilne liste. Iz teh podatkov bi se dalo iskati naprej. Sc marsikaj bi lahko izlu-ščUi. Na primer: kako sodelujejo lastniki teh avtomobilov (po moči motoijev) v društvenem življenju na pK)dročju občine, kje sodelujejo v društvih in organizacgah, kaj naredijo za družbo kot občani še razen tistega, za kar so v svojih podjetjih in ustanovah verjetno dobro plačani, itd. Pa pojdimo zopet k številkam! Za letos so lastniki ob registraciji na občini plačali kar 317.500 din (to je skoraj 32 starih pilijonov) za cestni sklad. To je kar lepa vsota. Kako se je to odražalo na cesti, jc pa zopet druga, žalostna smer pretresanja številk ... Za vseh 1465 osebnih vozil so plačali lastniki za obvezno zavarovanje 1,034.369 din (104 milijone starih dinarjev). Pri tem se zopet vprašamo, koliko tega denarja pride za poškodbe nazaj v našo občino? Menim, da vse prav gotovo nc. Kje so pa še posebna zavarovanja! Pri naših številkah nismo upoštevali uporabe bencina, olja, gum itd. Pregloboko bi se izgubili v številkah trenutne zmogljivosti oziroma standarda nekaterih občanov. Cc pa bi preračunali, koliko so vsi ti avtomobili stali, bi dobili številko, ki bi nam zelo lepo in nazorno prikazala, koliko se da *udi v domovini s pridnim delom prihraniti za nakup oseb- nega avtomobila, vsaj tistih do 1500 ccm. Za one preko teh kubičnih centimetrov pa je potrebno verjetno že več podjetnosti in iznajdljivosti.- Številke res niso dolgočasne! ANDREJ ARKO Posodabljanje ceste Livold—Brod na Kolpi so si ogledali odborniki in gostje za občinski praznik 3. oktobra. S potekom del jih je seznanil inž. Mirko Strmšek, direktor Cestnega podjetja Novo mesto. (Foto: J. Primc) NAMA presenetil Zoradi popusta 1-^ večji prom^ Od 1. do 3. za praznik občine ob" NAMA prijetno ^ čane: vse blago je P , popust 10-odstotnim kon* torej ni veljal le za * jesii^ fekcijo, obutev itd.,J 0^ običaj, ampak tudi za (celo za mleko, meso), pijače pa tudi vžigalice. . Naval občanov iz iof'‘ tudi Ribniške doline m . krajine in Ljubljane je ^ nJ je kočevska N A MA P*? ^ )-ot dan 6 do 8-krat več JJ’daii. sicer na običajni P .|i,ešobili Prodajalci in v teh dneh v službi po sc jutra do pozne noči. izje trlo kupcev, ki so temelj .50 praznili police. imeli toliko dela, da ne na kosilo niso mogli- , govslt® NAMA je kočevsko JO-življenje precej sgJu sP*®! klcr ni bilo nje, v iron» ni bilo pravih prodaj s popusti. picto*’'?’ Na sam praznik, pajc nama v gost^“ Jjof Jčc pripravila Se J kušnjo. Zanjo so P^‘ ryino^ družna klet kaj. Mesarija ZKGP mesne izdelke, ŽITO ^jul kruh, KZ Novo »"f mno, DliLlKATbSA W pa kavo. P -ti K Komunisti so si zadali precej nalog Občinski komite ZK je pred kratkim sprejel program dela za jesensko-zimsko sezono, se pravi do aprila prihodnjega leta. Konec septembra smo obiskali sekretaija občinske konference ZK Jožeta Novaka in se z njim pogovorili o tem kratkoročnem programu. - Katere naloge iz programa ste že izpolnili in katere boste v bližnji prihodnosti? - Najprej naj omenim, da kratkoročni program obsega ne le nove naloge, ampak tudi preverjanje že sprejetih sklepov in stališč. Skupno obsega 14 točk. Najprej smo načrtovali, da bomo vse uresničili še letos, komite pajc odločil, daje treba vse razprave temeljito pripraviti, da si ne smemo preveč vezati rok z datumi in da naj bo to torej program za jesensko-zimsko sezono. Doslej smo že razpravljali o nalogah ZK pri vključevanju mladih v graditev samoupravne socialistično družbe. Pri tem smo pregledali tudi uresničevanje naših sklepov o mladini, ki smo jih sprejeli že leta 1970. V kratkem bomo imeli na dnevnem redu uresničevanje sklepov 2. konference ZKS o kmetijstvu o uresničevanju ustavnih dopolnil, o TOZD ter o krajevnih skupnostih in krajevni samoupravi v luči predvidenih ustavnih sprememb. Nekatere teli razprav jc ali bo komite organiziral skupaj s SZDL, Zvezo mladine in sindikatom. - V programu imate tudi ustanovitev aktiva komunistov - delavcev? - Ta aktiv, ki ga naj bi ustanovili v oktobru, naj bi po sedanji zamisli delal pri občinski konferenci ZK. Ker je pri nas veliko delavcev - komunistov, bodo verjetno osnovne organizacije ZK izvolile v aktiv delavcev - komunistov pri občinski konferenci ZK delegate. V nekaterih podjetjih izven naše občine <že ustanavljajo aktive komunistov delavcev. Bo dp usta-navaljanja takih aktivov prišlo tudi v naši občini? O tem bo razpravljala in odločala konferenca. Aktivi komunistov delavcev so posebno potrebni zato, da bodo vplivali na kiepitev saino-upravljalske zavesti delavcev in samoupravljanja. Kaj šc vsebuje program? - Analizo o delu komunistov v družbeno-političnih organizacijah, razpravo ob verifikaciji Delavske univerze, razpravo o stanovanjskih razmerah v občini, oceno dejavnosti kulturnih ustanov in organizacij v občini, razpravo o pripravah na volitve. razpravo o srednjeročnem in dolgoročnem programu razvoja gospodarstva v občini, ugotavljanje izpolnjevanja sklepov v zvezi z ustavnimi spremembami, spremljanje izpolnjevanja parlyskih programov ter dela osnovnih organizacij in aktivov ZK. Razen tega morajo sprejeti svoje programe še vse komisije pri komiteju in konferenci ZK. Večina je programe že sprejela. (Iradiva za vse te razprave ne lxido vedno priprav- ljale le partijske komisije, ampak tudi občinska skupščina (stanovanjske zadeve, programi razvoja občine), temeljna kulturna skupnost (za kulturo), in drugi. - Verjetno bo občane še posebno zanimalo, zakaj se je komite odločil za razpravo o stanovanjskih zadevah in o kulturi? .V ohčini |e še vedno precej ljudi, ki nimajo primornih stanovanj, hkrati pa ugolavljamo, da gradimo IZ leta v leto manj vanj. Stanovanjsko P*^. bo treba oceniti s darskega in kadrovske^ pjjp O kulturi že dofgo spc|»' Ijali, zato je prav, da P vrsto. Za Iculturo je z . lago več denaija 'P * oijclobj*’ življenja je v zadnje^ Skratka: pogovoriti sc ^ o delu kulturnih ustanov zacij v občini. Odstreliti več medvedo!!: Za divje svinje ni lovopusta da jih_ torej V revirjih lovskih družin na območju občine Kočevje so v preteklem lovskem letu odstrelili 5 medvedov, po prvotnem predlogu naj bi jih letos 8, svet za gospodarstvo pri občinski skupščini pa je na zadnji seji zvišal načrt odstrela na 12 medvedov. Izravnalnega sklada za plačevanje škode po divjadi še niso ustanovili, ker ni bilo enotnega mnenja o virih sredstev zanj, se pravi, da bi vsak v sklad rad prispeval čim manj in imel od njega kar največ koristi. Predlog o ustanovitvi tega sklada bodo torej še pripravili. Zdaj je bilo tudi končno pojasnjeno, da divji prašiči nimajo lovopusta vse leto. '“Sfe ma pravice le ^ za divje svinje, pac P skupščina. Ta ^ pote^. StO" sprejela, ker bi rno toviti tudi den^ fn divj* de, ki jo povzročajo ’prav o teh ^devaM^gdi skladu za škodo -,ustu za divje.pra&ce; r,. pustu za aivjc F*- ^ lovci in kmetje « ^re<5 ^ jasnila. Kmetje so i^vci P® . odstrel divjih . ^iho upali streljati, če nizacua ne^ pusf» ^ ‘^^pplM^ „lovopusta - J. .3 -—■ 'sr''—, a' > . ' - r"' Predsednilc delavskega sveta TEKSTILANE Kočevje Vinko Rakovič se je 3. oktobra »a svečani seji Odborniki in gostje so si za praznik občine Kočevje ogledali tudi novo, okoli 6.OOO občinske skupščine zahvalil za Senovo nagrado in plaketo. Ob tej priložnosti je poudaril, da TEK- veliko proizvodno dvorano ITAS, Ici bo predvidoma dograjena prihodnji ^|e uj«'’ STILANA odstopa Hnančni del nagrade v znesku 2.500 din občinski Zvezi prijateljev mbdine namen- proizvodna dvorana ne le v občini, ampak v vsej zahodni l)olenjs!;i. Na sllK’ je vi«'^" « sko za letovanja socialno ogroženih otrok. (Foto: J. Primc) (Foto: J. Primc) 1^ St. 41.(1176) - 12. oktobra 1972 Stran uredil; J02E PRIMC t DELO NA 2ELEZNICI ^etna sekcija Novo mesto ■ sprejme takoj v redno delovno razrrierje KVALIFICIRANEGA OBRTNIKA mizarske stroke VEC DELAVCEV za kretnike, zavirače, premikače starost nad 18 let, po moižnosti vojaščine prosti, sprejema Prometna sekcija Novo mesto, For-sierjeva 1, 680bl Novo mesto, p. p. 75^ ■KiiiEsn DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO, vabi k sodelovartfu nove sodelavce In razpisuje prosta delovna MESTA: ^•trelTreferentov za strofno knjiženje ^ srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dve-**** letoma prakse; Pr^nost imajo kandidati z opravljenim izpitom za ^trojno knjiženje na knjižnem stroju ASCOTA; 1'cferenta devizne likvidature * Srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dve-letoma prakse; Prednost imajo kandidati z znanjem enega tujega ^etovnega jezika; Referenta v oddelku kreditiranja ••■ednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in dve-letoma prakse. objavljena delovna mesta velja poskusna doba *^eseca. morajo prijavam priložiti kratek življenje- E r. • - - - opisom dosedanjega dela in potrdilo o izobrazbi. Polnih prijav komisija ne bo obravnavala., ^ objave velja do zasedbe objavljenih delovnih mest. Pri rj t Ppšljite Komisiji za kadre in splošne zadeve oienjski banki in hranilnici, Novo mesto. UGANKARSKI KADAR PRIDE N(| sklepa občinske skupščine Hesio 2 dne 19. 9. 1972 ^®*pisujemo ;*VNl NATEČAJ prodajo zemljlSč v k. o. AJDOVEC l. V dveh skupinah: ni^‘ 32®* stp. v velikosti 43 m*, s staro zida- grjj lokalni poti in del pare. St. 1847, vlno- 'velikosti ca. 600 m* cena: 9.000.— dinarjev. da|u* 1969, vinograd v velikosti 2249 m*, z zi-kvaj*®.**' pare. St. 1971, travnik v velikosti 1867 »»etrov. l*rodafe 13.700.— dinarjev. J« DO za vsako skupino posebej. natečaja SO: mora hkrati z vložitvijo ponudbe l.OOoi^ ^^^'Sčino, ki znaša za vsako skupino po xf Varščina se vplača na tekoči ^®sto p občinske skupščine Novo za nepremičnino pod 2. mora ^•^etijstv da se ukvarja izključno s ■ ^OriiirtK poslati v zaprtih ovojnicah s ^^inskp I, vplačana varščina, na naslov Novo mesto z označbo >*Jav-za ~~ ^"^ovec«. ponudb je 15 dni po objavi l®' Uri Odpiranje ponudb bo 19. dan ob ''o zgradbe občinske skupščine - ^nudnju P’ soba 37, kjer lahko prisostvujejo t)rugi interesenti. ^ razvidni iz natečajnih pogojev. *^®sto, sob^št 3^ občinski skupščini Novo OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO DELO V LIVARNI IMP -<■ industrijsko montažno podjetje, LJUBLJANA LIVARNA IVANČNA GORICA objavlja ~ 20 prostih delovnih mest v livarni v poštev pridejo priučeni ali nepriučeni delavci, ki imajo veselje do livarskih poklicev. Livarna ima lasten izobraževalni program — možnost napredovanja v stroki. Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Nastop je možen takoj. Osebni dohodki, kakor tudi poskusna doba po pravilniku podjetja. Ponudbe sprejema splošna služba Livarne v Ivančni gorici. Zbor delovne skupnosti LEKARNE BREZICE '' razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: diplomirani farmacevt z opravljenim strokovnim izpitom in vsaj 5 let delovnih izkušenj v lekarni. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni. Družinsko stanovanje zagotovljeno. IZID ŽREBANJA DOLENJKINE NAGRADNE PRODAJE, ki je bilo v petek, 6. oktobra, na Otočcu: - 1 garnitura spalnica, 4-delna 18850; - 1 pralni stroj »Gorenje« 51679; - 1 TV sprejemnik' »Panorama« 35432; - 1 šivalni stroj »Jadranka« 41329, 47807; - 1 liladilnik »Gorenje« 135 Lux 44592, 45880; - 1 sesalec za prah »Minor« 6524, 6711, 37279, 50986, 51536; - 1 kolo Pony 18012, 18177, 20570, 23787, 26649; - 1 električni brivnik 5786, 17868, 20108, 45360, 50564; - 1 ženska ročna ura 890, 2343, 2693, 2749, 3476, 3507, 5171, 23336, 23623, 27887, 30872, 31750, 35289, 36756, 39355, 42297, 46642, 46643, 46644, 51632; - 1 moška ročna ura 7608, 7609, 9630, 9623, 9775, 12984, 13486, 16060, 19384, 20316, 27043, 36873, 41252, 42717, 44017, 44422, 48831, 49934, 50908, 51325; - 1 sušilec las 1135, 3861, 4622, 6033, 6250, 8082, 8284, 8502, 12721, 15301, 15734, 17611, 18706, 19622, 20353, 22490, 23426, 23824, 23825, 23900, 29284, 30772, 30800, 37302, 37653, 40646, 40647, 46279, 50000, 51554; - 1 električni mlinček za kavo 826, 2197, 2298, 4711, 7586, 7916, 8851, 9321, 9633, 16475, 18834, 18852, 24166, 24545, 25891, 26400, 26799, 26888, 29369^ 30154, 34700, 35119, 43313, 44419, 45463, 46952, 49602, 49606, 49611, 49667; - 1 električni likalnik 283, 3077, 4319, 7508, 7819, 8261, 8342, 8415, 12048, 16337, 21814, 23490, 27045, 27295, 28123, 29283, 29438, 31316, 34243, 41136, 41423, 43250, 44298, 45294, 45844, 47421, 47965, 49558, 49725, 50353. Lastnike Izžrebanih kuponov prosimo, naj najkasneje v 30 dneh pc objavi Izida dvignejo dobitke v komercialnem oddelku Dolenjke v Novem mestu. DELO PRI »NOVOGRADU«! Gradbeno podjetje »NOVOGRAD« NOVO MESTO, Germova 4 sprejme v rodno delovno razmerje - lesnega tehnika ali lesnega mojstra 8 prakso za vodjo mizarskega obrata - 2 KV mizarjo in - več NK delavcev Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi podjetja v Germovi ulici 4. Osebni dohodek po dogovoru. DELO PRI DOLENJKI! »DOLENJKAtf, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto objavlja prosti delovni mesti: 1.kalkulanta v upravi podjetja 2. prodajalke v prodajalni >»Gorjanci«^, Šentjernej POGOJI: pod 1. ustrezna srednja šola pod 2. končana šola za prodajalce Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. # PROSTOR ZA PISARNO! MESTNI ARHIV LJUBLJANE išče PROSTOR ZA PISARNO v središču mesta za eno leto. Ponudbe pošljite n^ upravo Mestnega arhiva, Mestni trg 27, Ljubljana. z A H v A I. A Ob nenadni izgubi naše drage mamice, žene in hčerke J02EFE JEVŠEK Iz Novega mesta se i/ srca zahvaljujemo v.scni, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo pihalni godbi iz Straže in pevskemu zboru -Dušan Jereb«, kolektivu tovarne Novoteks. posebno oddelku apreture. podjetju Pionir, tovarišu. ki je ob grobu izrekel tolažilne besede, tovarišu Marjanu Venti. tovarišu Sergeju Sekaču, družinama Vovk in Hočevar ter tovarišu - Alojzu Jožefu. Vsem znancem in sorodnikom, ki so podarili cvetje in nam izrekli tolažilne besede, iskrena h\'ala. 2alujoči: mož Roman, sin Dušan, hči Jožica in mama Jožefa ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in tragični izgubi našega ljubega in nepozabnega sina MABJANK BlUERJK iz Novega mesta s(' iskreno zahvaljjjemo vsem. ki ste ga spremili do mnogo preranega groba, sorodnikom za vso pomoč in vsem za izkazano iskreno sožalje. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici tovarne zdravil KiTta ter sodelavcem električnega oddelka zn pf>darjene vence in cvetje, novomeškim pevcem in godbi, direktorju tov. Andrijaniču, direktorju tehničnega sektorja inž. Radu Cimermanu in tov. inž. Kuharju za vso pomoč ob tragični Izgubi našega dragega sina. častiti duhovščini pa za opravljeni obred. Vsem. ki ste dragega pokojnika spremili dn mnogo, mnogo preranega groba, še enkrat iskrena hvala. Globoko užaloščeni: mama, oče in brat Marko ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka in brata JANKA REGLJA iz Šentjerneja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zlasti -smo "hvaležni zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, ki so mu do zadnjega trenutka z vso prizadevnostjo in človeško toplino pomagali. Hvala lovskim društvom, gasilskemu društvu, Sentjernej-skemu oktetu in gospodu župniku za ganljivo slovo. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Šentjernej, 9. oktobra 1972 Žalujoča družina Recljeva ZAHVALA / Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta in dedka JOŽETA LOKARJA iz Dolnjega Karteljevega št. 21 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti. ter župniku za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Intertrade, Kartonažni tovarni in DIC-Litostroj iz Ljubljane ter drugim sorodnikom in prijateljem za darovane vence in cvetje. Dolnje Karteljevo, 8. oktobra 1972 Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in Martin ter hčere Mimi, Fani, Anka in Vida z družinami z A H v A L, A Po t€^žki in neozdravljivi bolezni nas Je v 75. letu starosti za vedno zapustila naša zlata mama, staru mama in sestra IVANA PUŠ, roj. JARC v BREZOV LOG 40, NOVO MESTO Zahvaljujemo se vsem sorodnikom In Znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje, vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti, kolektivu Novoteksa za podarjeni venec in cvetje. Naj lepša zahvala gospodu Lapu za takp lep cerkveni obred ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi družini Gantar za vso pomoč. Žalujoči: sinova Jože in Tone, hči Marija, brata L.oJze in France z druZinami ter drugo sorodstvo. DOLEinSKI UST 21 ffitJ TEDENS^k,, 5BS Petek, 13. oktobra - Ivdvard Sobota, 14. oktobra - Nedeljko Nedelja, 15. oktobra Terezija Ponedeljek, 16. oktobra - Jadviga Torek, 17. oktobra - Marjeta Sreda, 18. oktobra - Luka Četrtek, 19. oktobra - Etbin BREŽICE: 13. in 14. 10. ameriški barvni film „Prekleta steza lr\dia-nopolisa“. 15. in 16. 10. špansko-ameriški barvni film „Legija prokle-tili“. 17. in 18. 10. ameriški barvni film „Nomadi s severa“. ČRNOMELJ: 13. 10. ameriški barvni film „Izkoplji si grob“. 15. 10. amerižki barvni film „Dnevnik jezne gospodinje”, 18. 10. nemški barvni film „Kamasutra“. KOSTANJEVICA: 14. 10. ameriški barvni film „Bitka za San Seba-stian“. 15. 10. italijanski barvni film „Grič škornjev“. MliTLIKA: otl 13. 'do 15. 10. francoski barvni film „Razum ruje“. Od 13. do 15. 10. francoski barvni film „Dovoljenje za ubijanje". 18. in 19. 10. angleški barvni film ,,Kjc je Jack? “. Od 18. do 20. 10. francoski barvni film „Sveti pla-men“. MIRNA: 14. in 15. 10. „Hudičeva brigada". MOKRONOG; 14. in 15. 10. francoski barvni film „Bledolični ubijalec". NOVO MESTO: od 13. do 16. 10. italijanski barvni film „Potni list za pekel". Od 17. do 19. 10. francoski barvni film „Pot v Katmando". RIBNICA: 14. in 15. 10. ameriški barvni film „Ujetniki vesolja". SEVNICA: 14. in 15. 10. mehiški barvni film „Srebrna maska". 18. 10. angleški film „Smešne stvari so se zgodile na poti v Forum". ^NTJERNEJ: 14. in 15. 10. „Stanlio in Olio". TREBNJE: 14. in 15. 10. francoski barvni kriminalni film „Agent OSS 117". 18. 10. ameriški barvni ljubezenski film „Njeno zadnje poletje". ' • SLUŽBO DOBI HRANO IN STANOVANJE dam starejši ženski ali upokojenki za varstvo otrok na domu. Modic, Trdinova 39, Novo mesto. GOSPODINJO srednjih let iščemo k štiričlanski družini. Nudimo lepo sobo s kopalnico in dobro plačo. Javite se na naslov: inž. Sojar, Cesta Dolomitskega odreda 44, 61000 Ljubljana-Vrhovci. TRIČLANSKA DRUŽINA išče dekle za varstvo otroka in pomoč v gospodinjstvu. Nudimo dobro plačo.'hrano in stanovanje. Kranjec, Ploščad' Franca Bratovža-Aca 5, Ljubljana. DELAVCE IN DELAVKE za določen čas sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Kovačič, -kovinopla-stični izdelki. Novo mesto. DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Oskrba v hiši in lepa vajenska nagrada. Pogoj: 6 razredov osnovne šole, da je vesten in pošten. Oglasite se na naslov; Ivan Rober, dimnikarstvo, Ribnk^a na Dol. FRIZERSKO vajenko sprejmem. Cesalnica „Erika", Zaloška 33, Ljubljana. KROJAŠKEGA VAJENCA, vajenko, sprejmem. Šinkovec Franc, Poljanska c. 12, Ljubljana. SLUŽBO IŠČE V DOPOLDANSKO VARSTVO ?)rejmem dojenčka v Majde ilc 18, Novo mesto. Naslov v upravi lista (2047/72). STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (2033/72). SOBO m kuhinjo oddam. Pogoj; plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (2063/72). ODDAM komfortno novo stanovanje najboljšemu ponudniku. Pogoj: plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista (2070/72). ODDAM sončno sobo (terasa) v centru. Souporal>a kuhinjo in kopalnice. Ponudbe pod „Predplačilo". Motorna vozila UGODNO prodam avto fiat 600. Naslov v upravi lista. (2032/72). PRODAM karamboliran avto znamke NSU 1000 C, letnik 1970. Verica Skalicky, 682S0 Brežice, Vodnikova 8. PRODAM dva fiata IIOO, letnik 1961, v nevoznem stanju, >?a 3.000 N-din. Tone Povše, Steha-nja vas 3, Veliki Gaber. PRODAM prikolico za osebni avto. Matevž Aš, Straža 112. PRODAM renault R-8. Informacije na telefon 22-380. PO UGODNI CENI PRODAM mo-t'r za avto fiat 750, 28(X3km. Franc Knez, Hrastovica 19, Mokronog. ZELO UGODNO prodam fiat 600 D. Magnik, Zagrebška 23, Novo mesto. , UGODNO prodam fiat 600. Vprašajte pri Germu, Novo mesto. Mestne njive 10, v ponedeljek ali sredo popoldne ali po telefonu 21-811. PRODAM osebni avto volks\vagen. Pšeničnik, Lamutova 2, Novo mesto. PRODAM malo rabljen moped na tri prestave, registriran. Naslov v upravi lista (2072/72). PRODAM dobro ohranjen austin 1100, letnik 1968, v zelo dobrem stanju. Franci Boncelj, Kolodvorska 5, Krško. PRODAM PRODAM ročni voziček, železno visoko peč in velik kuhalnik. Naslov v upravi lista (2034/72). PRODAM dve siamski mački, stari tri mesece. Naslov v upravi lista (2035/72). UGODNO PRODAM spalnico iz trdega lesa. Sentlenart 26, Brežice. PRODAM mlinski inventar, 4 pare valjkov, plansko sejalo in drugo. Mirko Pfeifer, Hoče 101. P(XEN1 PRODAM tridelno razstavljivo in dvodelno omaro, dve postelji (190 x90), komodo, dve nočni ornarici ter kuhinjsko omarico. Poizve se; Nad mlini 44, stanovanje 11 (telefon 21-119). UGODNO PRODAM lahek nov gumi voz (13, 14 in 15 col). Tomc, Lavrica 14, p. Škofljica. UGODNO PRODAM sobno pohištvo. Ogled možen vsak dan od 15. do 20. Ure. Nad mlini 42, Bilič. PO TECAJU LINGUAPHON, ki ima 16 gramofondcih plošč in štiri knjige, se naučite italijanščine. Naslov v upravi lista. PRODAM fotoaparat Practica Super TL. Vprašajte na telefon 068-21 -6 JO, interna 46. PRODAM garažo na Mestnih njivah. Vprašajte na telefon 21-972. Okleščen. PRODAM tri trodclna malo rabljena zastekljena okna po ugodni ceni. Stane Hen^man, Dol. Toplice 37. PRODAM dve prikolici za osebni avto. Senica, kovač. Meniška vas ' 20, Dol. l oplice. PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo po ugodni ceni. Inž. Peternelj, Kristanova 6, Novo mesto. PRODAM nov gumi voz (14 in 15 col). Žitnik, Babna gorica 2, p. Skolljica. PRODAM diatonično tritonsko harmoniko, trikrat uglašeno, in tri-desetvoltno ozvočenje z dvema zvočnikoma brez mikrofona, po ugodni ceni. Vse je rabljeno in v dobrem stanju. Ogled vsako popoldne, razen sobote in nedelje, med 15. in 19. uro. Cveto Pelko, PTT samski dom, Vojkova 60, Ljubljana-Bežigrad. PRODAM več parov rasnih golobov florentinec in pavček. Janez Kebe, Brežice, Prešernova 2. K U KUPIMO 2000 kg otave. Ponudbe pošljite na Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mtsto, Med vrti št. 5. POSEST PO UGODNI CENI prodam v Do^ni Straži takoj vseljivo starejšo kmečko hišo. Ignacij Mervar, Kregarjev hrib, n. h. Straža. POCENI prodam kmečko hišo z nekaj zemlje pri Mirni na Dol. s pogojem, da imam do smrti stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (2056/72). KUPIM hišo z malo vrta v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (2062/72). V Krškem prodam liišo z vrtom. Hiša je primerna za trgovino ali gostilno. Informacije dobite vsak dan med 9. in 13. uro pri l.diju Kriegerju, Cesta krških žrtev 69. Krško. RAZNO NUJNO POTREBUJEM za leto dni pri gradnji hiše 500.000 S-din posojila. Vrnem 650.000 S-diri. Ponudbe pod ,»Nujno". POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opr4yi zlatjJ?" Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10-odst. popusta! Ob smrti naše drage mame in stare mame ANE POTOCAR iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede ter gasilski četi za spremstvo. Se enkrat vsem prisrčna hvala. Žalujoči: sin in hčerka z družinama. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta TONETA LUKŠETA z Rateža 10 pri Novem mestu se iz src"a zahvaljujemo vsem, ki so nam ob očetovi smrti izrekli sožalje, darovah vence in cvetje. Zlasti smo hvaležni kolektivu zdravstvenega doma Novo me.sto, kolektivu Industrije motornili vozil in Zavodu za turizem z Bleda. Posebej se zahvaljujemo dr. Vodniku, za pomoč in lajšanje bolečin med boleznijo, Mari Zupančičevi za pomoč, kakor tudi vsem soscxlom, posebno Papeževim, ki so v tako lepem številu spremili našega dragega očeta na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerke Anica, Mimica, Lojzka in Jožica z družinami ter Vida, sinova Tone in Ludvik z družinama in drugo sorodstvo. Dne 10. oktobra 1972 je minilo leto dni od ^smrti mojega moža in našega očeta ALOJZA AVBARJA ki nas je za vedno zapustil in so spominjamo nanj. Žena Miaija. sinček Alojzij in hčerkica Bojanca. Novo mosto, 10. 10. 1972. Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očka, sina, brata tor nečaka 0 TONETA SLADICA so iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali /. nami, darovali pokojniku cvetje in ?a tako množično spremili na zadnji poti. Posebna zahvala duliovnikoma g. Petku in g. Koštrunu za ganljivi nagovoj, v;;cm gasilcem, posebno tov. Kirmu za tiv lažilne besede pri odprtem grobu, godbi Titovih zavodov Litostroj, otrokom in razredničarki I. razreda osnovno šole na Mirni, pevcem cerkvenega zbora in sosedom za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju infekcijske klinike v Ljubljani za požrtvovalno delo v času zdravljenja. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija z otroki, mati in oče, bratje ter sestre in drugo sorodstvo. Rezki Matohovi iz Novega mesta, Paderšičeva 23, iskreno čestitajo za njen praznik vsi njeni, ki jo imajo radi, s Podturna. Dragima mami in očetu Kristini in Alojzu Progar iz Sel pri Mirni peči, mami za 70., očetu za 68. rojstni dan, iskreno čestitamo z željo, da bi bila še vrsto let zdrava in zadovoljna med nami. Hčerka Ani, zet Lojze, vnuki Anica z možem Cirilom, Slavko in Jelka. Dragemu očotu oziroma možu Lojzetu (ioroncu iz Strolaca želijo za njegov 75. pra/nik še obilo zadovoljstva mod domačimi, predvsem pa zdravja, žena Ančka, sin Lojze z družino, ličorka Marija z družino tor sin Pavle. Pavlu pa vso lopo za 25. pomlad! lEREKUCI'^e Preklicujem in-Kjbžalujem izjave, izrečene v mesecu septembru 1972 o Jožefi Andrič iz Stare cerkve 34. Ramo Nuhanovič, Slovenska vas 37, p. Stara cerkev. ■Boris Debelak mlajši, Krmelj 30, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel na javnem prostoru v Krmelju 30. septembra 1972 zvečer o Nandetu Strnadu, gostilničarju iz Hotemeža pri Radečah. Obenem se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kristina Miklavčič,. Crmošnjice 34, Stopiče, opozarjam vse, naj ne posojajo denarja mojemu možu Stanetu, ker jaz nisem plačnica njegovih dolgov. .a A^iica in Blaž Krajnc. CJor. Sušico 10, Uršna sela. prepovedujeva pašo kokoši po najinem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. ESTILAI NUDIM vam vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese, opravljam vsa popravila iz iste stroke. Cene solidne. Naročila sprejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto. GOSTILNA PRI JOŽICI v Veliki Loki vas vabi na VINSKO TRGATEV, ki bo 15. oktobra ob 15. uri. Zabaval vas bo ansambel Tineta Košmrlja. Vabljeni! Jožica Pirc. m Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile;.Mira Sušin iz Pavlove vasi — deklico; Nada Mišič iz Samobora - Ivico; Milica Ivkovič i/ Brežic - deklico; Zlata Tomašinoc iz Višnjevca deklico; Marija Žarn iz Vrluilj - dečka; Marija Veble iz Sel - Branko; Rezika Tančak iz Podvrha - dečki; Milena Toraž iz Sevnico - Vanjo; Terezija Vinter iz Sp. Starop grada - deklico; Ana Omerzo iz Arnovih sol - dečka; Anic~a Jere le iz Župečo vasi - dečka; Darinka Aringer iz Artič - Simono; Andrejka Cerjak iz Trebeža - Romana; 1’rančiška Starina iz Kr.škega - deklico; [vana Zajc iz Brezja v dočka. Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Ana Peteline, upokojenka iz Mihalovec, stara 74 lot; Ludvik Rozman, upokojenec iz Brežic, star 66 loL BRI ZlSKA KRONIKA NESREČ l^rotokli teden so so ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Alojz Moškon je pailol s kolosom in si poškodoval glavo; Jakoba Karaula je |H)vozil avto in mu poškodoval levo nogo; Rozalija Omerzu je padla na poti, pri čemer je dobila notranje poškodbe; Vinko ()zinc si je pri delu poškodoval kazalec na desni roki; Josip Obrankovič jo padel s kolesom in si zlomil desno.roko; Adolf Simo-nišek se je v godzu vsekal v desno nogo; Miharem Bošič si je pri delu poškodoval desno nogo; Josipa i rkeša je prevrnila krava in mu poškodovala desno koleno; Alojzija Kerin je padla na poti in si poškodovala levo roko; Angolca Šekoranja je padla na poti in si poškodovala levo nogo; Volislava Vučičc*viča je povozil avto in mu poškodoval glavo. IZ NOVOMEŠKE A PORODHiSNiCElviii&: Pretekli teden so v novomeški po-rot»f* r<‘nc. ^ nu'lj Ki<('fvu‘ Klisko - Mi-ilikii N-iv. mis'" . s\\f Trrhnj.r /oredscd'* IZDAJATEI-JSKI SVET l,.«j/ka l'"ir/- ‘P jcK*?-Fram Ki ji, Vikn«i Dr.iKo^. Ttmc G*iAnik iiov^fk, Kum« Liipajnt TUu* Molek S);i' k<' Sm v* ic diihai In Ivan ^ UREJU.IE UREDNIŠKI ODBOR Ton«- Vcit vi.rm urednik) Ria , Marj.iu t.**««|‘- Al* ,tii# Jože* .Splichal h T**pp<‘y Ivan /»•'“ i« jS' nik — TehriiOnt urednik Marjuii Moftkon di'’® IZHAJA vsak i'i-inek — l‘i!šanuvna nar«i(^nina 7» dinni icv (/.a 1972 64 din). I’**’, ,,jev i din, plaćljiva vnapn'j — Zu ino/cniMvo 160 Skih dolarjev o/. 30 DM (ali ^.l^l|■^•/na dru|{» nosti) - De' OGLASI strani 5S din, I ein it.i pivi, Mediiji .ili /aiinji j?'Vnia ' • V^uk mali otflas do lO hesed 15 din. vs.ika Za vse o.stale ot^lase lii oi>la.se v ban i '‘‘‘VVko , tf» St. 5 lid 1 7. 1972. - Z.I oKlase odKovaiia TEKOČI RAČUN pn podružniei SDK v f;'vsTO- i’V l|A. til* l/IVI UMMVIItl evi/.ni ra^nn .i21-ii20 l-:i2iHi2-Mi-8-» i cff/i 8® i dI,’ ; Inn vi^iiu* v enem sinlpi n. I ein it.i pivi, Mediiii .ili /adnji ,,nia . TKKOCi KACUN pn podruznioi suiv '' — Naslov urodmStva m uprave; 88001 NOVO — P««^tni predal 33 — Tt;lefdiu Prtnc - 9.05 Sreča- '!w *Ti5i. ■7" 10.05 Še pomni- ■ ^ ^942 v Bosansko ^ 104^ y-25 Pesmi borbe ^h^^titairt 13.00 Naši po-' ,P9zdravljajo - < ®^renoi poslušalci - 13.30 - 13.50 Z do- - 17.15 Radijska Njfuoie Olsen: Knjigar-.1 r 18.00 Radijski noč, otroci! - - 20.00 mu ~ Zaplešite ri4iih-^*^na m oktobra: K'^abaL^^tineja - 9.20 Z '»'KRKA-«, EE Trgovine, Novo mesto. Cesta .Komandanta Staneta 10. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. NEDLLJA, 15. OKTOBRA 8.50 Madžarski TV pregled (Po-hojje, Plešivec) (Bg) - 9.45 Po domače z ansamblom J. Jeršinovca in Planšarji (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta (Lj) - 11.50 Poročila (Lj) - 11.55 Mestece Peyton (lj) - 1,2.45 TV kažipot (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne - 17.45 Poročila (Lj) - 17.50 Madame Sans Gene - barvni film (Lj) - 19.30 Kratek film (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj ) - 20.30 Smeh na odrskih deskah (Bg) - 21.15 Stih in pesem (Zg) - 21.30 Športni pregled (JRT) - 22.00 Poročila (Lj) PONEDELJEK, 16. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) — 10.45 Nemščina (Zg) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.40 Angleščina - pono-.vitev (Zg) - 15.55 Nemščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (P^orje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.55 Gori, doli, naokoli: V oni ari (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kremenčkovi - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sk) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20:30 Mala enciklopedija jugoslovanske drame (Lj) - .. . . Diagonale (Lj) - .... Poročila (Lj) TOREK, 17. OKTOBRA 9.35 T>y v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) — 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) — 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) - 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) — 17.50 J. Russel: Pajkova pojedina (Lj) - 18.20 Risanka (Lj) - 18.25 Obzor- Ust za vsakogar »Dolenjski list« RADIO BREŽICE NEDELJA, 15. OKTOBRA: 10.30 Poročila - Po domače z ansamblom bratov Avsenik-^lll. del) - Kmetijski nasveti - Četrt ure z Otom Pestneijem - Aktualni nedeljski magnetofonski zapis; Glasovali bomo za boljše pogoje našega šolstva, otroškega varstva in pravičnejši položaj našega kmeta — Za vsakogar nekaj - Družbeno-politično usposabljanje mladih komunistov, predstavnikov samoupravnih organov in mladinskih vodstev v sevniški občini (ob zaključku seminarja v Sevnici). 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev — 15.00 Zaključek programa. SREDA, 18. OKTOBRA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače z Avseniki (konec) - Vrt in vrtičkarji - Disco klub brez imena — Zdravstveni napotki - 20 minut z mojstri resne glasbe — Oddaja za najmlajše - 18.00 Zaključek oddaje. nik (Lj) - 18.40 Od zore do mraka: Sinovi neba - II- del (Lj) — 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Iz sveta oblikovanja; Naselja (Lj) — 19.35 Telesne značilnosti in bolezni v starosti (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pismo neznane ženske - celovečerni film (Lj) - 22.00 Nastop komornega zbora RTV Ljubljana (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) SREDA, 18. OKTOBRA 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) — 17.50 Vitez vihar — serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Jazz na ekranu; Boško Petrovič cinven-tion (Lj) — 19.00 Mozaik (Lj) — 19.05 Na sedmi stezi (Lj) 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cflccak (Li) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 E. Zola: Nana -ni. del (Lj) - 21.15 RTV konferenca (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) CETRTEkT 19. OKTOBRA 9.35 TV v šoli - ponovitev ob 14.45 (Zg) - 10.30 Nemščina - ponovitev ob 15.55 (Zg) — 10.45 Angleščina - ponovitev ob 15.40 (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled* (Bg) — 17.45 Poslušajte nas - Klob OZN v Vinici (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vsi vlaki sveta -serijski film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 A. P. Cehov: Medved (Lj) - 22.00 K. Cipci: Concertino za orkester (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) PETEK. 20. OKTOBRA 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.40 TV v šoli — ponovitev (Zg) — 16.10 Osnove ^lošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled CPohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.20 L. Suhodolčan: Kapitan (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Gospodinjski pripomočki: Likanje (Lj) - 18.25 Ekonomsko izrazoslovje (Lj) - 18.30 Glasba za oči; Strawinski-Pisasso (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Sodobniki: A. Rubinstein (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Lepotice noči - čelov, film (Lj) - 22.05 Prvakov konec tedna - barvni film s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju (Lj) - 23.20 Poročila (Lj) SOBOTA, 21. OKTOBRA 19.35 TV v šoli (Zg) - 17.30 Po domače: Ptujski festival - IV. del (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 V deželi klobukov - ser. barvni film (Lj) - 18.40 Gospod Piper - barvni film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Zvoki Panonije - festival tamburaških orkestrov v Osijeku - prenos (Zg) - 21.30 Pribočnik njegove ekscelence - serijski film (Lj) - 22.45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila (Lj) sta Ih čeprav , ‘en Zadnji *ihi je v 'r se . C ves «0 ves svet ve V^Miia '“®fli .^ zato so bili fantje re čenL ijlik« GASILCI V NOVEM Viniški gasUci «> 30 novih uniform. čal 250 din, ostalo pa je P društvena blagajna. izkupičkom na vaških p p. Skupinica navdušenih smučaijev je v nedeljo kopala jarek za električni kabel in ozemljitev; takih prostovoljcev je imel ROG v Črmošnjicah zadnjo nedeljo kar 40 (Foto: T. Gošnik) Smučarji že zdaj nad Črmošnjicami Smučarsko društvo ROG je zadnji dve nedeiyi povabilo svoje člane na prostovoljno delovno akcijo. 2. oktobra je prišlo 56 prostovo^cev. 9. oktobra pa’4P; pripravgali in urejali so traso ^''novo, 320 m dolgo vzpenjačo, barvali železno konstnik-cijo stare vlečnice in čistili proge. Zadnjo nedelo so poimali kabel in ozem^itev za novo švicarsko vlečnico znamke ^lORER (brez vmesnih stebrov), ki bo lahko potegnila na uro do 600 oseb 320 m visoko na hrib. Zdaj bo mogoč etapni dvig že do vrha velike strmine. Franc Blatnik, strojnik in bukiožerist SGP Pionir, je v nedelo opravil veliko delo: izravnaval je novo smučarsko progo, potrebno za trening tekmovalcev na večjih strminah. Nova proga pa je hkirati lepa pridobitev za razvoj zimskega turizma na Dolenjskem. Od vrha proge, ki jo je homo-iogiral znani smučarski strokovnjak Peter Lakota, je v dolino 2100 m, 600 m pa znaša višinska razlika. Naj se zapišemo, da je cesta od Podturna do Crmošnjic zdaj v odlič- Pionirski praznik Letošnjega pionirskega praznika so se posebno svečano pomnili tudi pionirji iz osnovne šole,Loški potok, raoravili so pionirsko konferenco v telovadnici nove osnovne šole. Predsednica potoških pionirjev pionirka Mirica je dobro vodila zborovanje,, podala poročilo o delu pionirjev v lancem šolskem letu, nakar je pisec teh vrstic povedal nekaj spominov na delo s pioniri med NOB. Pionirji so nato izvolili novo vodstvo in sprejeli bogat delovni program na TOdročju športa, šaha, „Vesele šole , pe^a in drugega. Pogovorili so se tudi o prenašanju borbenih tradicij NOB. Za zaključek je zaorila partizanska pesem. Ob zaključku so pioniiji izrazili željo, da bi ob pomoči mentoijev in vzgojiteljev pomagali tudi v družbenih organizacijah, posebno ZB, radi pa bi sodelovali tudi z delavstvom potoške industrije. MARJAN TRATAR-UCO Krvodajalci, ne pozabite 17. in 18. oktobra bo v Metliki običajna vsakoletna krvodajalska akcija. Ekipa Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane bo poslovala v Domu TVD Partizan, občinski odbor Rdečega križa pa vabi k oddaji krvi čim-več občanov. Starim krvodajalcem se bodo letos oddolžili, ko bo v okviru praznovanj občinskega praznika svečana podelitev značK in diplom. nem stanju; popravili so jo, ker so vozili avtobusi v Belo krajino tod okoli zaradi asfaltiranja glavne ceste čez Gorjance. Pohvaliti je treba tudi mladince in pionirje, ki so obe nedelji pridno čistili stare smučarske proge, da bo takoj po prvem snegu v Črmošnjicah vse pripravljeno za novo zimsko veselje. Društvo ROG znova kaže vso živ^enjsko vo^o in sposobnosti svojih odbornikov, ki z zgledi vedno stoje v prvih vrstah vseh delovnih akcg. ONEMOGLI GOLOB Pred kratkim se je onemogel in ranjen golob spustil pri NemSci vasi v ribniki občini na polje. Padec je opazil ljubitelj ptičev Peter Vile-waldt iz Ortneka. Pobral ga je in odnesel domov, kjer ga hrani in zdravi. Na nogi ima golob obroček Društva za varstvo in vzgojo ptic iz Kranja. Peter Vilewalt je drumo že obvestil, kje je golob na okrevanju. Upamo, da ga bo kmalu kdo obiskal. V. P. ZARADI HITROSTI PO POBOČJU 6. oktobra je peljal z neprimerno hitros^o med Cernečo vasjo in Oštercem voznik Janez Zulič iz Ošterca, začasno zaposlen v Nem-čqi Zaradi hitrosti ga je zaneslo na levo stran ceste, nato pa se je prevrnil po pobočju. Pri nesreči sta bila poškodovana voznik ŽuUč in njegov sopotnik Jože 2ulič. Na vozilu je za 10.000 dinagev škode. W"‘ rnri nt ^DEUO market DOLENJ]!^ “S Stanovanjska baraka, v kateri je bik) 8 enosobnih zmrela 1. oktobra ob 5. uri v Šaiki vasi 90 pri p; oKoli 100.000 din, ker so opiemo rešili. Sumijo, r požara zaradi kratkega stika. (Foto: Z. Vardijan) m III f6/// Jože Pirnot priznal, da je ogoljufal Kantarjevo družino; zanika on lažni odvetnik Stanovnik, ki je ogoljufal Marijo Polajnar - priCani, do je bil v obeh primerih isti goljuf ______________________ nesrečil v Divači, ^ denarja in o*jlaCua. pf vse to pošlje z ® jgvzel ° ^ j yano, kjer bo vse P ^ odvetnik St^ovn j®. isti dan v Divačo.Z Postaja milice v Kočevju je pred kratkim pryavila javnemu, tožilcu Jožeta Pirnata, rojenega v Velikih Poljanah, začasno stanujočega v Stari cerkvi 42 pri Kočevju, zaradi dveh goljufy, ki sta bili opravljeni na precej podp^n način. Pirnat je priznal, da je 11. septembra letos odpotoval v Majkić Japro v Bosni, kjer se je do 13. septembra zadrži pri družini Mileta K^ntaija, ki dela sicer pri Gozdni i^ravi Stara cerkev, se ZKGP Kočevje, in ogolju- pravi pn fal to družino za 2100 dinarjev. Pirnat je natvezel Kantaijevi ženi, da se je ^en mož hudo ponesrečil v prometni nesreči v Avstriji, kamor so šli z avtobusom na izlet delavci ZKGP Kočevje, da leži v mavcu v Avstriji in da potrebuje 3000 din, da se bo lahko vrnil domov. Prestrašeni sorodniki so hitro zbrali 2100 din — več denaija niso imeli - in jih dali Pirnatu, ki se jim je predstavil za Antona Muhiča, gozdnega tehnika, ki je že 11 let šrf njenega moža. Pirnata so miličniki prijavili tožilstvu še zaradi upravičenega suma, da je na podoben način ogoljufal Ma-ryo Polajnar iz Kočevja, o čemer smo podrobneje že poročali. Tudi Pol^narjevo je nalagal, vendar po telefonu, da se je njen mož hudo po- 500 dininoblačUav ^ “cetavPi.na..«*5S dajo potrjuje le na P®.Jt-[jena goljufu^ y 1^ hudo ponesrečil^ sreči“), ampak tuu* „Tomaž, nocoj ob pol sedmih te hočem videti na tem stohi!** je strogo dejala moja ljubljena soproga in s £rstom pokazala na stol, na aterem sem trenutno sedel. Taki ljubeznivi prošnji ne kaže odreči, zato sem jo le še prevklno vprašal: „Zakaj, dragica? “ „Kaj, sedaj se boš še delal neumn^a, da ne veš ničesar? Le počakaj ti, ti.. .!** Ko sem že pričakoval, da bo sredi plazu besed le povedala skrivnostno obtožbo, ji je zmanjkalo sape in le toliko je še zmogla, da je na moje moledovanje, naj me spusti ven, dahnila: „Iz-gini!“ Človek nikdar ne ve, kdaj so mu ure svobode štete. Na stopnicah sem se zavedel, da imam le tri in pol ure časa. Nisem vešč detektivskega posla, toda že v prvem bifeju sem našel prijatelja, svoje edino odrešilno upanje. „France^, kot brata te prosim, naštej mi vse večje grehe, ki sva jih zgrešila v zadnjih dveh tednih!** Franclja zlepa ne praviš s tira in moj prestrašeni obraz mu je bil porok, da mislim resno. Prijel je kozarček z elegantno kretnjo (to mu še vedno zavkiam) in nekako sam zase rekel: „Ančka.** „Že, vendar za to veva samo midva.** Mislil je dalje, in preden je rekel, se je sladko nasmeluiil: „Marija.** ,JHudiča, kaj ti veš!? Saj sem komaj začel in ti nisem še nič pravfl o tijej. Povej, kdo ti je povedal!** „Ona sama.** ,4Cje si jo vklel? ** sem nervozno vprašal. „V svojem avtu,** je dejal in srebal naprej svoj vinjak. „Cuj, kaj pa je iskala Marija v tvojem avtu? ** „Tebe,** mi je lakonično odvrnil, ne da bi trenil. ,JPa si potem ti...? ** ^m s strahom vprašal, kajti pred očmi se mi je začelo temniti. ,AIar ti ne bi? ** meje za- HONORAR čudeno pogledal in sam ne vem, kdaj sem rekel: „Bi.** Pri sebi sem se zaklel, da ne bom imel več prijatelja, pa čeprav je tako poročen kot jaz. Naše mesto je čudovito okrašeno s hišami veselja, in preden obereš vse okrade, lahko mine ves dan. Uspelo mi je, da sem jih obral v preostalih treh urah, in vsa brhka dekleta tam so .mi jamčila, da nisem v zadnjih dveh tednih ničesar javno govoril čez svojo ljubljeno soprogo. Ob pol sedmih sem pridno sedel na stolu v kuhinji, do vratu napolnjen z razmmi izgovori za dejanja vsaj deset dni nazaj. Okrog sedmih je zaropotalo in razumel sem tišti stavek iz Svetega pisma: Soredaj se je odpiralo, zadaj se je zapiralo in to se je zapiralo s tako silo, da sem se zbal za podboje vrat. „Tako, tu si!** „Tu sem, ljubezen mojega življenja, po ukazu tvojem,** sem dejal, kolikor se le da nežno reči, in nadaljeval z istim glasom: „Veš, draga, tu sedim že več kot pol ure ves nesrečen, ker mi ni bilo moč gledati obličja tvojega** sedaj se mi boš norčeval v obraz, kot da ni dovolj, da se javno norčuješ iz mene? Le poglej, kaj je to!** in mi je pod nos pomolila časopis. ,JLiubica, to je vendar tednik Dolenjski list, ki iz-, haja v Novem mestu! Številka kaže, da je že zelo star. Pa ne, da si začela zbirati star papir? Pametno in hvalevredno dejanje, kajti naša industrija potrebuje ....** Nadaljevanje predavanja o potrebah naše industrije je prekinil hudournik besed, neprimernih za objavo. Cez čas mije vzela časopis in pokazala na stran, rezervirano za humoreske: „•Beri!** Bral sem: „Ljubim svojo soprogo. Čudovita ženska. V^no je elegantna, prijazna, razumevajoča, materinska . . .** ,4*a kaj vraga hočeš s tem? To je pač napisal človek, ki je še neumno zaljubljen v svojo ženo. Sicer pa tudi ima zakaj biti. Le poslušaj!** In še enkrat sem prebral isti odstavek. Naenkrat ji ni bilo dovolj. Prebral sem ji celo zgodbo in glej — pod njo sem bU podpisan jaz. V njenih očeh so se začeli prižigati čudni plamenčki in zaradi varnosti sem jo vprašal: „Ljubica, res, da sem to napisal jaz, toda kot vidiš, sem pis^ o tebi vse najlepše.** „Le kaj govorijo ljudje sedaj o meni, ti nesramnež lažnivi? !** „Veijemi mi, ljubica, da nič takega, kar tu piše,** sem se branil. ,3icer pa sopis opravičilo, o® J ba izmišljena in daj , ravno obratna.** , * Po premisleku je pls* stola in solze P.®® jh o^‘ menčke v njenih dodatka za y[jKo C da ji Med hlipanjem dala, da zaradi m I gočii in nesranii^ resk ne dobiva več t vrniti. da to ne sme bit* po§f® ’ račun, \ Ženski s solznirm ^ morem ^voj mesec bo iiajP^ ški dodatek , ^ moram dobiti pOl^ svoj oglas: nj Intelektu^c ^ stave, v spoznati zidaO aTonosno oMjo^^P popoklanskih ^^^jeite P juija na „udbesp«jem» DURAKO* ^^0$ i