Gustav Strniša
Ogenj
Pomagaj, soeti Florijan,                      Pomagaj, SDeti Florijan,
usmili se nas, Bog!                              usmili se nas, Bogl
Poosod gori, plamti, žari,                    Najhujši ogenj, najoeč ran
ognjeni zublji naših dni                      poozroča nam požar strasan,
kipe in sikajo, preže.                           ki d dušah nam se onema,
ko prekipijo n&m strasti
Ljudem domaoi pogore,                       in člooek kakor zoer iioi
kozolci, sDisli in skednji,                     ter brat na brata plane! da reoeži trpe;
a včasih še žioina zgine,                     Pomagaj, soeti Florijan,
ostanejo le razDaline,                           usmili se nas, Bog!
še često niti teh več ni!                      Poosod gori, plamti, žari.
Kdaj konec težkih bo nadlog?
Pomagaj. sveti Florijan,                      Ognjeni zublji naši/i dni
usmili se nas, Bog!                              pousod kot kače sikajo
Še hujši ogenj razdivjan                      in me najblažje pomore,
zaneti vojska, ki vsa strašna               kar lepe misli o nas rode! Ijudi ubija samopašna
in vse razruje,                 .                   Pomagaj, soeti Florijan,
koder hruje!                                        usrnili se nas, Bog!