"Published and distributed under permit (No. 643) author, ^dbyfhe Act of October 6,1917, on the at the Post Office of Joliet. Ill.-By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster inrii. AMERIKANSKf SLOVENEC SSbSskS Katoliški list za slovenske delava , Ameriki in glasilo D. S. D. £3SSs£ i'.t i i ŠTEVILKA 4 JOL1ET, ILLINOIS. 6,-(DECEMBRA 1918, LETNiK XXVIII "LOVENSKA VLADA SEDEŽ V LJUBLJANI. Jugoslovanski Narodni Svet v Zagrebu imenoval slovensko vlado z glavnim sedežem v Ljubljani. SLOVENEC GLAVAR MORNARICE. Jugoslovansko združenje. Lahi zopet na Rieki in Kostrenji Slovenska vlada v Ljubljani. Ljubljana, 2. nov. — Jugoslovanski Narodni Svet v aZgrebu je imenoval slovensko vlado s sedežem v Ljubljani, ki upravlja slovenski del Jugoslavije. Slovenski kabinet je sestavljen takole: , Predsednik: J. Pogačnik; notranje zadeve: M. Brejc; prehrana: dr. Ivan Tavčar; šolstvo: Vertovsek; justica: Ravnihar; socialne zadeve: Kristan; finance: Kukovec; prometna pota: Pestotnik; trgovina: Triller; javna dela: Romek; poljedelstvo: Kalan; domobranstvo: Lovro Pogačnik; javne higijene: Brecelj. Provizorična vlada je. torej koalicijska, to je, da so pri nji zastopane vse stranke. Jugoslovanski Svet v Zagrebu. Jugoslovanski Svet v aZgrebu je imel svoje seje 17., 18. in 19. vinotoka in je izvolil sledeče: Predsednk — Dr. Anton oKrošec (Slovenec), • I. Podpredsednik — M. Pavelič (Hrvat), ! i II. Podpresednik — Svetozar Pribi-čevic (Srbin.) Ta zbor je prejel izjavo, da narod pretrga vsako državno in politično _:_ zvezo, ki je obstojala do; zdaj z Dunajem ali Pešto, ter proglaša neodvisno Jugoslavijo. Kakoso revoltirali jugoslovanski pomorščaki. Genoa, 5. nov. — Revolucija v av-stro-ogrski mornarici, katero so izvedli jugoslovanski pomorščaki, je izpadla na sledeči način: Del pomorščakov je 27. oktobra odrekel pokorščino višjim poveljnikom. K je videl vrhovni poveljnik grof. pl. Thun, da ne more v,eč narediti disciplino, se je ustrelil iz revolverja. Pomorščaki so nato sklicali zborovanje in izvolili kapitana Kocha (Slovenca) vrhovnim poveljnikom mornarice. Toda kmalu so bili tudi z njim nezadovoljni nakar so ga odstavili in izvolili odbor, ki je prevzel vrhovno poveljništvo nad vsem bro-dovjem. Istočasno so pomrščaki sklenili, da se dpuste iz mornarice vsi častniki n možje češke, taljanske in madarske narodnosti. Ker so pa bili 'Italijani razglasili med svet, da so bili italijanski in ogrski pomorščaki pomorjeni, je odbor pomorščakov br-zojavil Narodnemu odboru v Budape-sti in italijanski vladi, da se* častniki n mornarj njhove narodnost živi in zdravi. 30. oktobra je odbor jugoslovanskih pomorščakov povabil zavezniškem bro-dovje v Pulj za vzdrževanje reda. Na vseh bojnih ladjah bivše avstro-ogrske mornarice je od tistega dne razobeše-na ameriška in jugoslovanska zastava. Kako so Italijani spodili hrvaškega governerja z Reke. Rim, 4. dec. — 1'Corriere della Ser-ra" opisuje, kako so italijanske čete 17. novembra okupirale Reko in pregnale ondotnega hrvaškega guvernerja grofa Riharda Lenaca, ki je bil malo prčj imenovan po Jugoslovanskem Narodnem Svetu. Ko se je italijanski general San-m^rzano izkrcal s svojimi četami na suko, je šel naravnost v guvernerjevo palačo n tam so ga predstavili grofu Rihardu Lenacu. BOLGARSKA ZA BALKANSKO ZVEZO. Katera bi končala prepir med Slovani : južni Evropi. Narodi žele stalnega miru. ] ČRNOGORSKI NIKITA ŠE KRALJ? Zavezniki groze Nemcem. Zahtevajo kajzerja. Socialisti na konju. ! Bolgarska za balkansko zvezo. Pariz, 5. dec. — Poroča se, da hoče princ Bor s odstopiti, ako se dovoli Bolgariji vstopiti v tozadevno zvezo balkanskih narodov, ker dokazujejo, da elijo Bolgari ujedinjelijpe s Srbi in ostalimi Jugoslovan v enotno jugoslovansko državo, ki bi tako se-stojala iz Srbije, Črnogore, Bolgarije, Sosne in Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske in Slovenije. Taka nova velesila bi imela 16 milijonov prebivalcev. (To bi bila ednoprava Jugoslavija. Op st.) Nikita Črnogorski kralj še kraljuje. | Pariz, 4. dec., — Kraljevska črno- ( gorska vlada je poročala, da kralj Nikita ni bil odslovljen, kakor je bilo poročano. Nadalje poroča, da Škupština ne more zborovati, ker je mnogo poslancev v Avstriji zaprtih ali pa se mudijo izven države. I - Zavezniki groze Nemcem, London, 4. dec. — Reuterjev poročevalec brzojavlja iz Berlina, da so' zaveznik izagrozili Nemčiji, da okupi-Vajo vso republiko, če ne bodo pogoji' premrja izvršeni v določenem času. I "V imenu Italije prihajam, da prevzamem poveljništvo v mestu in skrbim za red", je dejal Sanmarzano. i Lenac je odgovoril: "Kot zastopnik Jugoslovanskega Narodnega Sveta protestiram proti uzurpaciji moje' oblasti." | "O tem ne bomo govorili" — je nadaljeval |;|ilijandelujemo naročila, ker hoče vfak-.io to zdravilo radi influence. Vsakdo bi moral biti pripravljen za tak eslučaj in imeti vedno nekaj steklene doma, Trinerjevo ameriško grenko vino očisti prebav-ljane organe, pomaga prebavi in utrdi ves sistem proti napadom boletzni. Po «m vseh lekarnah. Cena $1.10. Trinerjev Liniment je izvrsten proti ravmatiz-mu, nevralgiji, oteklinam, td. Cena '35 n 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, '1333-43 o. Ashland Ave., Chicago, 111. PREDSEDNIK Z. D. I ODŠEL V EVROPO. I -:--P Predno se poslovil je čital poslanico F pred kongresom. Narod navdušeno pozdravil odpotujoče. z "P0K0NČAJM0 MILITARIZEM!" Predsednik poseti sv. Očeta... Vojska se vrača iz Evrope. š _:_ j Predsednik Z. D. odpotoval v Evropo ' New York, 4. dec. — Po poslu, či- ( gar glavn namen je vničit mlitarizem j in pripraviti svetu resnčno pravičen j mir, je danes odpotoval v Evropo , Woodrow Wlfson, predsednik Zjed. drav, kar je prv slučaj, da se ameri- , kanske ljudovlade predsednik podal v Evropo med svojim službovanjem. To j go najznamentejša mednarodna konfe- j renca kar jih zgodovina pomni. Na parniku "George Washington", 'hfiVšem. nem'skem velebrodu, dobro oboroženem s topovi n tapništvom za ' vsak slučaj, in spremljenem po šte- 1 vilnih križarkah n drugih ladjah, je , zapusti predsednik danes newyorsko ' luko med najnavdušenejšem pozdra- < vom, kar jh še pomni new-yorško pri- < stanišče. < Luka je bila vsa v zastavah in vsa okolica jebil a polna množic ljudstva, ] ki je odpotujoče med streljanju topov- j brizganjem piščalk in drugim šumom, ; pozdravljalo. _ Mirovni zbor 20. dec. Pariz, 4. dec. — Tukajšnji krogi so' mnenja, da se prične prvo dejanje mirovne konference e 20. decembra, , ko bo predsednik Wilson že uradno Sprejet. ; Naj Wilson vidi podrtije. Mnogi francosk časnik in drugi svetujejo, da se naj predsednika Wilsona popelje na bivše bojne poljane, da I vidi ondotne podrtije in delo zlobnih Hunov. Predsednik pred kongresom. Washington, D. C., 2. dec. — Predsednik Wilson je danes v svoji adresi na kongresno zbornico formalno na- j znanil, da odpotuje v Pariz k mirovni, konferenc. Dejal je, da so zavezniki sprejeli njegove mirovne principe in da ga veže svetovna dolžnost, da je navzoč na mirovni konferenci. Po-' vedal je, da bo v zvezi po kablu in j brezžičnem brzojavu z Združenimi državami, tako da bo kongres vedel, kaj dela onkraj oceana. Izjavljajoč, da nima privatnih interesov, ker odpotuje v Francijo, ampak da smatra svoje odpotovanje za najvišjo dolžnost, je predsednik dodal: "Je moja dolžnost, da izvršim, svoj del dela v dobro za kar so' oni (ameriški vojaki) žrtvovali vojo živ-' ljenjko kri, da pridobe." Nalanjajoč e na naznanilo, da sta francoska in britska vlada odpravili vse omejtve z ozirom na pošiljanje vest o mirovni konferenci po kablu, da se tako dobi enoten sistem. Izrekel je upanje, da bosta z njim ■ sodelovala ljudstvo in kongres, da je s pomočjo kabla in brezičnega brzo-java izmenjati nasvete. Del njegove adrese je bil posvečen elozniškemu problemu, in dejal je, da sedaj ne more ponuditi njegove rešitve. Priporočil je kongresu, naj ■ pazno šti^lira zelezniško vprašanje, •kajti nesreča b bila za deželo in želez- " , nice, ec bi se vrnili k starem sistemu . pod privatno, kontrolo brez modifikacije. Predsednik je izjavil, da je pri volji' popustiti železnice izpod vladne kontrole, ko bo' izdelan dober načrt za vpostavljenje. Rekel je, da upa. da bo proglašena mirovna pogodba formalno, ko pride spomlad. Tretje zasedanje pet in šestega kongresa se bo pealo z mirovnimi n re-konštruktivnimi vprašanji. e preden je napoila ura, da predsednik stopi pred kongres, so bile galerije zasedene do zadnjega kotika. Če bo mir podpisan pred 2. marcem, tedaj bo mrovna pogodba predloena i sedanjemu senatu, da jo odobri, e ne, bo pa senat pozvan k zredni seji po 3. marcu. Wilson obišče sv. Očeta. Rim, 2. dec. — Predsednik Wilson, mudeč se v tem mestu, bo obiskal Papea Benedikta, poročajo tukajšnji listi. Šel bo v Vatican, poročajo, iz hiše ameriškega ambasadorja, mesto) iz kvirnala, ki je dom laškega kralja, pri katerem bosta predsednik in soproga na obisku v Rimu. Kvirinal in Vatikan sta v nesporazumu od 1. 1870, ko je laška vlada o-ropala papeža časne moči. Prve čete se vrnle. Ney York, 4. dec. — Prve ameriške čete so se vrnile domov, ki štejejo 4,000 mož in oficirjev. Pripeljale so se na transportu "Mauretania". Medtem ko' se je transport "Mauretania" zasidral v pristanu je priplula bolniška ladja "Northern Pacific", na kateri je blo 1,100 Američanov, ki so pripomogli do zmage. Med temi 1,100 ranjenci in bolniki je 500 težko ranjenih mož. Vojaki se takoj po izkrcanju odpeljejo v taborišča, kjer jih zdravniško preiščejo in odpuste iz vojaške Službe. Parnik "Mauretania" je imel ves čas viharno morje. Zapoveduje mu kaptan A. H. Kostrom. Na potu v Ameriko sta parnika "Ascanicus" in "Canopic". Na prvem je 1,427 mož in oficirjev n je na potu v New York; na drugem je 54 oficirjev in 1,067 mož in se zasidra v Bostonu. , Prve ameriške čete so se vrnile iz Francije, druge sev raačjo. Odslej bo parnik za parnikom pripeljal Američane domov, dokler ne bodo demobilizirane ameriške čete. Prvi mirovni delegatje v Parizu. Preliminarna konferenca se otvori 16. dec. Pariz, 4. dec. — Prvi delegatje mirovnega kongresa so prišli iz Portugalske v Pariz. Zdaj je difinitno določeno, da se otvori preliminarna konferenca 16. decembra. Konferirali bodo predsednik Wilson, Llyod George, Clemenceau in Orlando'. Konferenca g>e bo vršila v Parizu l.n omenjeni štirje zastopniki velikih zaveznških sil bodo rešili glavne točke mirovnega programa v sporazumu z ostalimi mirovnimi poslanci. Tose morda zvrši še pred Božičem. Nato bodo poklicani na razgovor zastopniki manjših držav. Formalni sestanek s poslanci centralnih držav se b vršil šele enkrat meseca januar;a v Versaillesu. Zavezniki jim bodo predložili mirovno pogodbo in oni bodo' smel le sugesti-rati le olajšave. Pozneje pridejo na vrsto zastopniki nevtralnh drav, ki btdo imeli besedo pri sklepanju o ligi narodo\. 1 Skozi deset mesecev se bodo vračali ameriški vojaki domov. Washington, D. C. — Po načrtih vojnega departmenta se bodo domov vračajoči vojaki izvkrcavali v New | Yorku, Newport Newsu, Va., in Char-I lestonu, S C.. Čeprav se -odo poslu-I žili nemških parnikov za vračanj« ameriških vojakov, bodo zadnji ameri-šk vojak dospeli domov po osmih mesecih. Če bo dotok vračajočih vojakov trajen,, bo zadnja divizija po sodbi konzervativnih cenilcev dospela v j Združene d rave komaj pred oktobrom . 1919. j Varenje piva prepovedano. ; * Washington, D. C. — V soboto o polnoči je prenehalo varenje piva in dri/ih pijač v Združenih državah. ( Posebn predsedniški komite, vi je pri-j poročil, da izide predsednikova pro-, klamacija, prepovedujoča varenje piva in drugih pijač iz maha, izjavlja, da ne priporoči predsedniku, naj prekliče i proklamacijo, ker je sklenjeno premirje. TisOe delavcev prizadetih. " V Chicagu je vsled prepovedi prizadetih okoli 15,000 delavcev. V mestu je 14 pivovarn s 7,500 uslužbenci, Vjkoli 8,000 delavcev pa odpade na druge industrije, ki so v tesni zvezi s pvovarniško industrijo. V drugih mestih so pivevarniški delavci tudi prizadeti. Če bi ne bilo sklenjeno premirje, bi ti tisoči delavcev lahko dobili delo v vojni industriji. Tako je pa sedaj nastalo vprašanje, kam z njimi. Nadškof za svobodo Irske. St. Louis, Mo., 2. dec. — Nadškof John M. Glennon je osebno apeliral na predsednika Wlsona, da Irska dobi samostojno vlado. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 4. dec. — Danes je praz- in nik sv Barbare, ki sicer ni postaven k£ praznik, a vendar ga čislamo istotako, m morda posebno za to, ker je baš tri ^ tedne pred Božičem. Ker je praznik ^ sv. Barbare letos v sredo, bo tudi Bo- ^ žič na sredo. V petek bo sv. Miklavž, ki pa pride sem. v posest kaka dva ' tedna kasneje, kakor v stari domovini, . in prinaša krasnh daril starim in mladim. V ponedeljek bo pa praznik Marije Čitega Spočetja. Lani (smo ,p' imeli na ta dan že grozno zimo, da so marskateremu ušesa "cvela". Sicer je . najlepše, če imamo vedno pravo sezon- ^ sko vreme, kar najboljše služi zdravju. ^ — Kupujmo W. S. S.! Res je vojna je končana in topovi so pojenjali. Kri več ne teče v potokih, kakor so pred par tedni poročali listi z raznih bojišč. Zahvalimo Boga za ljubi mir, a pri tem pa ne pozabimo, da je še mnogo denarja treba zbrati za razne potrebe. Amerika hoče zdaj pomagati p tužni Evropi in dvigniti njeno ljud- z] stvo iz bede, lakote in tuge. Td pa 0 se najupesnejše doseže, če e jim da v ta pitvo primerne hrane n obleke. Ko ir več ne bo glad in mraz nadlegoval k ljudstev v Evropi si bodo pomagali p, sami. Amerika ve, da je treba poma- s< gati -evropejlcenv, da bodo temjprej d; spravili svoje zadeve v pravi tir. Po- r< sebno pa je treba pomagati onim, ki d so radi vojnet rpeli s tem, da so mor-da bežali iz rodne grude, kakor tudi S1 zapuščenim sirotam in vdovam. V< Jolietski okraj ima nalogo kupiti n: od 9. dec. do 1. jan. W. S. S. za naj- Si manj poklrug milijon dolarjev. Za to je 6 je Ass'n of Commerce menovala v posebne odbore za razne okraje, ki bo- si do nabirali denar in podpise. Med k temi se nahajajo tudi naši rojaki. it — Vojak Jakob Judnich ujet. U- ^ radno poročilo o tem so prejeli nje- ^ govi sorodniki tukaj iz Washingto'na. ^ Pvt. Judnich je šel v službo kcrt pro- ^ stovoljec lansko spomladi. Večkrat je pisal kako se mu go] A. P. O. 795. ci --si Joliet, 111., 3. dec.—Cenjeni urednik: Ji Prosim priobčite te vrstice: Kakor bi znano imamo tukaj v Jolietu Slovenski n: oddelek Rudečega Križa, k" ' deloval j; v korst našim vojakom za časa vojne ir in sedaj ko je vojna končana, ni še m končano naše delo, ampak naj b se 'g podvojilo, ker na seji dne 17. nov., ki B so jo vodili gosp. "upnik se je sklenilo, ši da naj to društvo se zavzame za naš 5< revni lovenski narod, da bi pobirali Ji darove in obleke, bodisi obarbljena, da (1 je le še ka' za pora' Kakor se n sliši, da je potreba velika, in da so velike revščine, glede obleke in hrane, p mi pa hvala Bogu še nismo tako ne- -V srečni in je vsega dovoj. Zatorej si je naša dolžnost, kot katoliških Slo- 'd vencev, da se spomnimo na one, ki ir so nam bratje in sestre, po jeziku in n krvi, zato: je izvoljen odbor, da bo ri imel vse to na skrbi in odločene so iz posebne ure. Vsako sredo popoldne rr od 2. do 5. ure, in zvečer od 7. do 9. v ako, da ako kdo hoče kaj darovati v j( ta namen, bodisi v denarju ali oblek, p Vsaka mala reč se radovoljno sprejme in vse 'bo natančno v knjgo za- jt pisano, da se lahko predloži ako po- si treba. Prosimo tudi vsa društva, naj ši bi na sejah se spomnli na slovenske U revee v tarem kraju n kaj darovali v v ta namen. Kateri pa mogoče ven iz r. mesta živi, in želi kaj pomagat naj d isto pošlje na tajnico, Mrs. John Te- k zak, 1012 N. Chicago St. " Ob ednem vabim vse dekleta in že- s ne, ki znajo šivat, da se šiva v stari n šoli vsako sredo popoldan in zvečer. Torej vsak o svoji moči! Za dobro i: stvar se gre! Mary. Golobitsh, pred. d - 8 La Salle, 111., 3. dec. — SI. ured- d ništvo! Danes vjutro je preminul v k St. Mary's bolnišnici pionir naše na- 11 selbne, g. Jacob Juvančič. Zapušča več dorastlih otro]k. Pogreb bo v F petek ob 9. uri. Več prihodnjič. s Danes dopoldan jsmo spremili k 1 večnemu počitku g. Jos. Hribernik, ki 1 je bil tudi eden naših prvih naseljen- v cev. v Oba stabila člana Društva sv. Dru- 2 zine, št. 3, D. S. D. Sveti jima večna luč! A. J. Kasttelo. J __i VSIM JUGOSLOVANSKIM DRU- I ŠTVOM (SLOVENCEV, SRBOV ' IN HRVATOV) V ZDR. DRŽA- < VAH AMERIKE. Predsednik ednjenih Držav je odgo- ' voril tudi vladi Avstro-Ogrske na njen 1 predlog da zaveznki in Zjedinjene dr y.ave pristanejo na premirje in pregovore za mir z jedno. značilno noto, ki se glasi: "Predsednk smatra, da mu je dolžnost izjaviti Avstro-Ogrski vladi, da ni j v stanju sprejeti sedanje predloge te I vlade z obzirom na izvestne dogo Ike največje važnosti kteri so se dogodili po roglaenju njegove adrese od dne 3. januarja tega leta, n ki menjajo stališče n odgovornost vlade Zjedinjcnih Držav. Med četernajstmi pogoji za mir, ki jih je postavil Predsednik ob onem času, nahaja se tudi ta: 10. Narodom Avstro-Ogrske, katerih mesto med narodih želimo videti ; zajamčeno' in zasigurano, naj se da najslobodnejša priložnost avtonomnega razvitka. Od časa, kadar je bil ta izrezek na-■ pisan n javljen kongresu Zedinjenih Držav, vlada Zedinjenh Držav je pri-. znala da obstojata med Čeho-loVaki in državami Nemčje in Avstro-Ogrske j vojno stanje n da je Češkoslovaški Narodni Svet v popolnem smislu vojna vlada ki ima popolno vlast da vrši r vojaške in politične posle Čeho-Slo-r vakov. RAVNO TAKO JE VLADA ZE-- DINJENIH DRŽAV PRIZNLA V ; POLNI MERI UPRAVIČENOST i NARODNE ASPIRACIJE JUGO-3 SLOANOV ZA SVOBODO, i Zaradi tega Predsednik ni več upra-a vičen da sprejme avtonomijo teh nail rodov kot podlago mira temveč je I, obvezan da vstraja na tem da ti na-e ro'di in ne presodijo, kak čin od strani A\Jstrc|-Ogrske vlade bode uresnčil (1 njihove a&piracije in njihovo razome- j' vanje o sjihovih pravih in njihove 1 usode kot lanov rodbine narodov." 'i Z obirom na zredno važnost note, pribčujemo vam gornji odgovor Pred- 1 sednika, da ga na prvi seji yašega i društva prečitate in razjasni$f čla- : nom. : Spoštovasjem PETER MLADINEO, Manager Jugoslav Bureau Committe on Public Informatios Washington, D. C. JUGOSLOVANSKI VLADAR. V koliki meri je veliko srbski imperializem v zvezi z italijanskim? Z radostnim srcem smo itali, kako so dan za dnevom padali prestoli in kako so bile proklamrane republike za republiko—eškoslovaška, ogrska, nem-•škoavstrjska, bolgarska n naposled cel venec republk v Nemčiji—medtem smo pa čakali, kdaj pride sa vrsto Jugoslavija. In v času, ko na Nemškem, v deželi največje avtokra-cije zahtevajo socialstčni republiko, smo dočakali veist iz Ljubljane, da je' Jugoslovanski Narodni Svet v aZgre-bu imenoval srbskega >restolonasled-nika regentom (namestnikom vladarja) Jugoslavje. Dalje poročajo, da ima zdaj srbski Aleksander oblast i-menovati guvernerje v Ljubljani, Za-'grebu, Sarajevu, Spletu, Cetinju in Belgradu, medtem ko se v Sarajevu 'šnide nekakšna delegacija, setoječa iz 50 Srbov, petih Črnogorcev in članov Jugoslovanskega Narodnega Sveta (kolikor jih je e) in ta delegacija imenuje mnstre za jugoslovansko vlado. Jugoslovanska provizorična vlada je potemtakem prenehala ekisistirati in ■Velika Srbija je v načelu izvršena; odslej bodo vladal guvernerji, k bodo 'o'dgovorniki Aleksandru, kateri jih j imenuje, in t guvernerji bodo kajpada ( 'monarhisti n nazadnjaki v vsakem ozi-ru, kajti Aleksander ni neumen, da bi izbral napredne ljud republičanskega j mišljenja za svoje povladarje. Ustavodajna skupščina, ki se nide v Sarajevu, bo pa menda le formalnost, ki potrdi vse to, kar se je zgodilo. Lahko si predstavljamo, kako se je vse to zgodilo in zgodovina teh u-sodepolnih dni bo enkrat potrdila naše slutnje. Koliko je imperialistična igra Italje v zvezi z gro vladne klike v Srbiji? Ali nismo enkrat čitali poročilo iz Rima, da je gotov italijanski državnik svetoval Srbiji, da naj kar o-kupira hrvatske in slovenske dežele in jih proglasi za svoj del kaior je . 'storil Mazzini z italijanskimi državica-[ mi? Z ene strani so pritisnili Italijani in > izposlovali od zaveznikov okupacijo . dežel, katere hočejo anektrati, z druge strtini so pa prišle srbske čete . delat "red n mir". Na eni strani do-• kazujejo Italijani v Parizu in Londo-- nu, da so dežele ob ajdranu njihove t "po jeziku is krvi", na drugi strani pa , pritiska Pašičeva klika, da so vse o-stale hrvatske n slovenske dežele "po : jeziku in krvi" rbske. Koliko' je po-; mogla rbska vlada z talijansko vlad ■' . vred, da jugoslovanska provzorična vlada v Zagrebu ni bila pripoznana pri _ zaveznikoh? Slovenci inHrvatje so pa videli večjo nevarnet na italijanski strani i> menda so si mislili: "Rajši za enkrat . pod Srbijo in v hoj proti italijanskemu j imperializmu, kot pa da bi Mali med . dvema ognjema." Kadar pride dan, ko bo >tala tajna, in i ri ga ns'ko-nies e t ars ka, imperialistic _ na diplomacija razgaljena od glave do n pete pred vsem svetom, tedaj bomo videli, kako nesramno so opeharili s'o-.. 'vessko n snbo-hrvatsko ljudstvo ita- lijanski in srbski enaksisti in z njimi vred vsi tisti burioazni neznačajneži, Ici so pomagal slepariti ljudstvo v interesu dinastične klike. Slovenski narod si zdaj ne more pomagati, kajt vse svoje sile mora porabiti v boju prot italijanskim grabe-žem. Njegovo upanje je še v Wilso-sovih mirovnih naelih, e se uveljavijo na mirovni konferenc. Medtem pa ne sme biti omahovanja niti najmanjšega obupovanja. Ameriški Slovenci, naš boj se šele prienja! Pravica samo-odloevanja za naš narod, demokracija, j in ljudska republika mora zmagati, pa a če nas stane vse, kar mamo! Pr. ^ VESTI IZ DOMOVINE. - ] (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) j (Iz Domoljuba 5. septembra) - < Konec vojske je bil že stokrat prerokovan—po krivih prerokih seveda, j Sedaj pravjo angleški in amerikanski možje, ki se delajo, da kaj vedo, da bo konec vojske prihodnje leto. Do' ' takrat—tako pravijo,—bo Nemčija po- J ražena. ] Dopsnike "Domoljuba" opozarjamo, . da se je poštna pristojbina za pisma zvišala na 20 vinarjev, zato pisem, ki bodo opremljena samo s 15 vinarji in 1 za katere bi morali plačevati kazen, ne • bomo sprejemali. Nemšk most? V Tržiču gradi koroški mil'io'nar Auer novo veliko tovarno. Narodn blagdan se bo vršil na Slovenskem dne 21. in 22. septembra. Znano je, da cela množica jugoslovanskih otrok trp hudo lakoto, is če je toliko naših mo n fantov padlo v vojski — vsaj mladino moramo1 rešiti. Zato se je ustanovilo v Zagrebu odbor slovenske-hrvatsko-srbskih (SHZ) že j na za siročad, ki nabira prispevke. V Zagrebu se je vršil narodni blagdan ' 5. julija in so' tisti dan samo v Zagrebu nabrali 100.000 kron za stradajoče ot-j roke. Želeti je, da se 21. n 22. septembra tudi naši ljudje zavedo, kako je potrebno, da rešimo jugoslovansko mladino. Prispevki naj se pošiljajo na "Osrednji odbor za sirote v Ljubljani. Na brezjah so' dobili nove jeklene zvonove, ki neprimerno lepše zvene kot dosedanji jekleni zvonovi. Vliti so po novih načrtih, ki jih je dobia jeseniška tovarsa iz jeklene tovarne v Bochhumu na Nemškem. , Odpust straejših letnikov. — S 15. septembrom se začne po obljubi domobranskega ministra odpuščati letnik 1871. Odpuščene nameravajo nadomestiti z mlajšimi letniki, ki so do-sedaj bili oproščeni. Ker je sedaj na poljih in kmalu tudi v vinogradh najnujnejše delo, bi bilo dobro, da se vpoklic mlajših letnikov preloži vsaj za eden do dva meseca. Čudna razsodba. — Pred ljubljansko poroto sta stala 161etni poštni uslužbenec Laboda in 171etni Bevc. Laboda je nesel denarno vrečico s pošte na glavni kolodvor v Ljubljani ter poto- ; ma vzel iz vrečice 12,900 K., in sicer | na svet omenjenega Be,vca, ki bi rad šel v Zagreb, pa ni imel penezov. Fant pa tatvine ni znal prikriti, zato so ga takoj zasačili. Bevc je tudi že preje večkrat pomrlem kradel. Oba sta Ikriznala, porotniki pa so rekli, da nsta kriva, in zato biia oproščena. — Potu-ha.! Pozor! — Neki nemški ravnatelj se vsiljuje slovenskim posestnikom na i Štajerskem, da jim posreduje prodajo i poestev. Slovenci, ne prodajajte svoje zemlje, če pa jo prodaste, jo prodajte - bratu Slovencu. Važna poslanica g. H. Hooverja, Idrpženih Držav živilskega upravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. United State« Food AdminUtration Washington, D. C. Washington, D. C.^ May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po prošnjam za zmanjšanje použivanja predložitvi dejstev vsakim potrebnim hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3% funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to »vrho. Ali položaj glede pšenice je najrevnejši v živilskem zalaganju aliirskes* sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov r aliirskih deželah, se mora naie pomivanje pšenice v Združenih Državah 4» prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitlca. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krixi. Za vsakega izmed nas, ki lahko osebn« prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpraviea, ne žrtev. V»5 sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, ki sedijo med d'/'om. Valed neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pe kovskih polajškov zahtevajo mnoga gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, kair je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemoglih ljudi. Da zadostimo položaju v inotem-stvu in preprečimo resno trpljenj« doma, je neobhodno potrebno, da s* vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliičine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkov vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine ž« sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to svoja organizaciji in svoji občini, priporočajoč tistim, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče. HERBERT HOOVER. i /V - STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač I prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige j?: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. | LJUDSKA BANKA ^^gll^« Vložite svoj de-ilfnar m o,|)resti v iUuw i bank0 w- w * -g ^ o _ Vlade Zd. Držav, Hranilnica p°stn®Hranimi* 111 U11111HVU in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlop z SI First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 J^ii ¥ i^l vseh vrst, istotako ordje in po-sodje ne najdete nikjer večjo za-logokakor pri nas. za kuhinjo in gretje najdete v na- Šej prodajalni najboljše. -- . POEHNER & DILLMAN ===TELEPHONE 119 418-23 CASS ST. JOLIET, ILLINOIS .Ako svoje zobe zanemarjate, si povzročate dan na dan več NEPOTREBNIH STROŠKOV Ako pa zobe daste popraviti za previsoko ceno, imate zopet visoke in NEPOTREBNE .STROŠKE. Ako pa pridete k nam in nam zaupate ureditev svojih zob, boste celo stvar uredili za MANJŠI DENAR pa tudi boste imeli boljše zobe in manj sitnosti in stroškov, kakor če greste h kateremu drugemu zobozdravniku. X-Ray pictures taken. Painless Extraction. I Vitalized Air. PI IDDnWQ zO B OZDRAVN IK D U IvlvW W O D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Odprto v.aki d«n zvečer in ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. DR VOŠNJAK ODPOTOVAL V DOMOVINO. s _ i (Jug- Čas. Urad, Washington, D. C.) j _ i (Konec.) i i Jugoslavija bodi svobodna in soci- jalna. Najprej si moramo zagotoviti i one meje, ki nam gredo po božji in človeški postavi, potem je pa treba, da vzame država v roke, blagobit vseh s onih, ki delajo, ustvarjajo. Na tem ( velikem poslu ne smemo nikogar iz- s ključiti. Vsi, ki ste dobie volje, na s delo, da si ustvarimo srečno novo ; domovino na ruševinah starih pred- . sodkov n avstrjskega državsega reda. Velika odgovornost je na živeči ge- ] neraciji. Da bi ona izpolnila svojo ] mogočno nalogo, da bi se skoraj dvi- ( 'gala ponosna stavba jugoslovanske . Porušili smo Avstrijo, sedaj je pa j potrebno delo socalne rekonstrukcije, ( da se bo skoraj dvignil naš jugoslo- : vasski dom, v katerem mora . ladati j jednakost, svoboda, socialna pravic- } nost. • ] Naw York, N. Y., 29. novembra < 1918; Bogumil vošnjak. i POZIV! Dr. Bogumil Vošnjak je ] ostavil v New Yorku nekaj slovenskih ■ knjig, katere so mu izročili naš ro- j jaki na njegovem potovanju. Ker ni 1 pridejanega imenika rojakov, ki so mu te knjige dali, porsimo vsakega, ki želi dobiti knjigo sazaj, da piše na: Jugoslovanski Svet, 351 W. 52nd Street, : Ney York, N. Y. ter označi tudi na- . slov knjige, nakar mu bode takoj po pošti poslana. ZJEDINJENJE JUGOSLOVANSKE J GUBERNIJE. Naše narodno zjedinjenje se izvršuje nt način, ki je edino pravilen in , siguren. Borba zanaš o narodno zjedinjenje je pomenila vedno—revolucijo, z drugimi besedami: kedor je iskreno in resno hotel, da se zjedinijo dežele, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v skupno državo, je moral pristati na to, da ruši vse zapreke, ki stoje na poti, da se doseže ta veliki cilj. Glavne in največje zapreke so bile se državne organizacije, ki so obstojale v naših deželah ■ Priti do zjedinjenja je pomenilo torej, zrušiti dotedanje državne organi-zacje, pod katerimi je saš narod živel, in osnovati državno odganizacijo. ,i Največja stara organizacija, ki je tlačila največji del našega naroda, je bila Avstrija. Drugi dve organizaciji, pod katerima je živel ostali del /naroda, ste bile Srbija in Črna Gora Ko je naš narod zaoočel borbo zjedinjenja, je naravno, da jo je započel najprej proti avstrijski državi. Ona j bila izrazit in največji sovražnik našega narodnega življenja, da niti ne govorimo o gospodarstvu našega naroda pod njo. Ko pa je naš narod in ostali svet, ki mu je pdmagal, zrušil konečno avstrijsko državo, se ni mogel zjediniti z narodom v Srbiji in Črni Gori, ne da bi prej tudi sami zrušili svoje stare državne organizacije. Tudi te orgatiiza, cije so osnovane vzoru starih državnih sistemov, ki so tedaj vladali v Evropi. Pašič-Protičeva vlada je bila odločna nasprotna kakošnimkoli izpre-membam v Srbiji in proglasila vsakega, ki je v Srbiji ali izven nje zahteval, da se te izpremembe zvrše. sovražnikom zjedinjenja ga preganjala. Vsled tega je izzvala proti sebi odpor in buno od vseh strani. Ta borba proti Pašič-Protičevi vladi je vspela danes na vseh straneh. Zdi se, da je naš narod v Srbiji s pomočjo našega revolucionarnega vodstva v Zagrebu vspel, da je odtrgal celo srbsko vojsko z njenim poveljnikom prestolonaslednikom Aleksandrom od te stare radikalne klike in da je mirnim potom odstranjena ta stara državna organizacija v Srbiji is Črni Gori. Po najnovejših vesteh, katere so sporočene iz našega kraja potom "United Press" urada, so izginile v Srbiji in Črni Gori vse oblike stare "državne uprave, z drugimi besedami: 'velika nova revolucijonarna doba je uničila tudi v teh naših deželah staro državo is odstranila njene poslednje zaščitnike Pašiča in Protiča, a osvobojeni narod se je zjedinil z ostalimi svojimi brati na slovanskem jugu. Srbija in Črna Gora niste več zaseb-^ ni državi s svojimi zasebnimi vladami, ' temveč dve jugoslovanski guberniji, istotako, kakor Bosna-Hercegovina, Hrvatska-Slavonija, Dalmacija in Slo-vesija. Z velikim Jugoslovanskim Narodnim Svetom v Zagrebu, v katerem so zastopane vse naše dežele, osvobojene izpod Avstro-Ogrske, se je sestalo 50 narodnih zastopnikoy iz Srbije in 5 iz Črne Gore, da stvorija prve zaključke o zjedinjenju naših dežel v jedno državo. Završetek te konference je bil ta, da je bilo osnovanih pet gubernij. Sedeži guvernerjev so: Belgrad za Srbijo, Cetinje za črno Goro, Sarajevo za Bosno is Hercegovino, Zagreb za Hrvatsko, Ljubljana za Slovenijo 1 Split za DalnAcijo. Bivši srbski jprestolonasled Alek- : iander, ki se je kot poveljnik srbske ] /ojske pridružil tej narodni revoluci-ii, je bil izbran za regenta, to je, za /rhovnega upravitelj nad temi zjedi-r ijenimi jugolovanskimi gubernijamt. ; Takoj se ima začeti z obrazovanjem ; lugoslovanske Narodse Vlade, Hi bo 1 mela skugno z regenstvom svoj sedež : r Sarajevu." Tako vlada kakor regent upravljata v samo začasno zjedinjenje dežele—do :edaj, da se zaključijo volitve in da se sestane velika, narodna ustavotvorna ' skupščina, na kateri se bo konečno re- -šilo glede oblike in ureditve .naše » sjedisjene drjave sploh. Po Avstriji, katero je bilo treba •ešiti leta in leta in preliti zarad tega morje krvi, je narodna revolucija s tem zrušila tudi one, ki so v Srbiji n Črni Gori hoteli svoje sebične po- : itike izvršiti naše zjedinjenje na nasilen in napačen način. 2e zjedinjenj® jugoslovanske gubernije so popokale politiko krfske deklaracije in njene , glavne stvaritelje ter uporne branite- , !je. A od zjedinjenih gubernij do zje-dijnene jugoslovanske republike, od regenstva do predsedništva je samo en korak. Ta korak bo sforila naša ustavotvorna skupščina. Ona bo botovo proglasila republiko, kajti republika je cončn cilj vsem današnjim revolucijam v Evropi. K temu cilju gre, vidi se, tudi naša jugoslovanska revolucija in vsi oni, ki so z njo, ane proti njej, polagoma ali sigurno. Dušan Bogdan°vič. ZBOGOM! S premirjem je zaključena moja misija v Ameriki, in v par urah se bom ukrcal za Evropo. V Parizu bom | obiskal odposlance jugoslovanske vlade, da jih izvestim o položaju v Ameriki, nato pa pohitim v domovno. S kakimi čutili! V očigled vojne sem bežal pred smrtno obsodbo, ki me je čakala v zasužnjeni domovini, a sedaj se vračam v osvobojeno in zjedi-njeno Jugoslavijo, kajti zjedinjenje je izvršeno z osnovanjem . lade za celo Jugoslavijo, uključivši Srbijo n Črno Goro. Srbskemu kreljeviču Aleksandru je poverjeno vrhovno poveljstvo nad celokupno jugoslovansko vojsk.. Imenovasi sC guvernerji za Belgrad, Cetinje, Zagreb in Ljubljano, Sarajevo in Split. Kraljevina Srbija in Črna Gora ste doprinesli za narodno edinstvo največjo žrtev, katero si je mogoče misliti: prostovoljno ste prenehali ali živeti samostjno državno življenje. Istotako kot Hrvatska, Dalmacija, Bosna m Hcrcegovintt, Dalmacija in Slovenija je postala Srbija n Črna Gor asestavni del velike, edinstvene, nerazdeljive države Srbov, ^Hrvatov in Slovencev. Krfska deklaracija ni sedaj drugega, kot spomin, Pašičev kabinet pa s? je razblinil. Vlada je šele začasna. Razpisale se bodo volitve za ustavotvorno skupščL no, k bo suvereno' odlčila o obliki še zjedinjene države: ali bo republika ali monarhija. Vse se je, evo, do pičice izpolnilo, kar so. moji prijatelji in jaz predvidevali .zastopali in zahtevali. Ni Velike Srbije, v kateri naj bi se, po Pa-šičevi želji utopili Jugoslovani iz bivše Avstro-Ogrske. Našemu narodu ne bo brez, še manj pa proti njegovi volji usiljena monarhična oblika, temveč bo on sam na svoji ustavotvorni skupščini odločil o svoji usodi. Po mojem mšljenju n dvoma, da se bo odločil za republiko. Ako me narod počasti s svojim zaupanjem ter me pošlje v ustavodajno skupščino, bom glasoval za republiko, a upam, da bo z menoj tudi večina skupščine. Iz svobodne Amerike nosim prek morja v osvobojen i zjedinjeno domovino sporčilo: ŽIVELA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA! Ney Yrk, 29. novembra, 1918. Dr. Hinko Hinkovič. VELIKE MANIFESTACIJE V ZAGREBU PO OBJAVI WILSONO- VEGA ODGOVORA. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Primorske Novine na Sušaku pišejo 22 oktobr>; . Veraj ob osmih zjutraj so izdali zagrebški listi posebne izdaje, v katerih so objavile odgovor predsednika Wilsona Avstro-Ogrski. Med prebivalstvom je nastalo takoj reselo razburjenje. Opoldan so razobesili zastave po vseh hišal Popoldne ob petih se je zbrala vseučiliška omladina na vseučilišču, kjer se je vršila skupšči na, na kateri je bilo z navdušenjem pozdravljeno osnovanje Narodnega Sveta kakor tudi Wilsonov odgovor, s katerim je priznal svobodo in samostojnost Jugoslovanov. Medtem se je zbralo prebivalstvo pred vseučiliščem. Po skupščini se je pričel pomikati velikanski sprevod, v katerem je bilo d<> 20,000 oseb, po Ilici, Jelačičevem trgu pred sabor, kjer je zboroval osrednji odor Narodnega Sveta. Na čelu sprevoda so bile tri narodne zastave: en vseučilišnik ,in dve gospe, se je podala v sabor, kjer je pozdravila osrednji odbor Nar. Sveta ter mu izrekla pri- znanje od prebivalstva mesta Zagre- ji ba. Nato so stopili na balkon sabor- s ske dvorase Pavelič, Pribičevič, Di- >-r movič, Petričič, in drugi. Nastalo je urnebesno klicanje jugoslovanski dr- n žavi, svobodi in zjedinjenju, Wilsonu, s Čehom, Poljakom, Slovencem, Narod- r nemu Svetu in diugim. Govorili so P svetozar Pribičevič in dr. Pavelič, po- z izivljajoč vses tranke in celokupen na- d rod na složno delovanje, povdarjajoč, ^ da smo vsi ena duša, eno srce, ena p misel, da vsi hočemo popolno svobo-jdo in zjedinjenje. Ljudstvo ie prepevalo narodne himne. Sperv d se je _ začel nato pomikati proti banskemu dvorcu, kjer je pozdravilo z urnebesni. mi klici narodnega iiana Mihaloviča, ® 'nato pa se napotila preko Jelačičevega j; trga in Zrinjevca do gledališča. Tu Ji L je govornik nagovoril množico. Gan- f r ljiv je bil prizor, ko so vsi prisotni | 'dvignili roke v zrak n zrekli prisego, [ da bodo ostali zvesti in udani Narod- [ nemu Svetu. Ob polosmih zvečer se j je množica razšla, pozivajoč celokupno [ prebivalstvo brez razlike na spol in [ starost, da se drugi dan ob 11 dopol- { dan sestane pred gledališčem, da po- j novno manifestira za narodno zjedi- [ njenje, svobodo in neodvisnost. Iz- I dan je bil medtem poziv na meščan- G stvo in delavstvo, da ustavi drugega - dne vsako delo, da bi bile manifesta- r . • - ...... t cije tem velicastnejse. ^ -r i VSTAJENJE! 0 £ --' E (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) f __E r Slavni pesnik Slobodarski je pel: £ | "Vstani narod, išči svoje!" Toda pesniški pozivi pevca stranke t prava niso bili v stanu storiti čudež, t niso mogli razkleniti robskih verig I ^dolgoletnega robstva, v katerih je tr- j pel ta v duši plemenit, ali vsled dolge- [ ga trpljesia oslabljeni narod. Zahte- I val je ta narod svoje, ali vstati ni J mogel, ker je bil okovan , težkimi o- | kovi. Budili so v njem vero v vstaje- I iije njegovi najboljši sinovi, pitali ga J z mržnjo proti tiranu, napajali ga z | vincem oduševljenja in mu predstav- j ljali zarjo boljših dnij. Ali gledajoč neprestano proti vzhodu, odkoder so pričakovali to zarjo, so se jim tilsiki uklonili, toda zarje ni bilo na vzhodu. Upirali so poglede v "severnega strica", toda tudi ta jih je izdal. Pričakovali so, da bodo verige same od Sebe, vsled zarjavelosti, odpadle; pričakovali so, da se bodo tamnice poru. šile, da bo potem izšel "nevoljni suženj" iz njih na solnčno svetlobo. aZstonj je bilo pričakovanje. Ne pesniki, ne politike, ne učes glavne niso pospešile našega osvobojenja. Okovi zveče, tamnice upitja. Ali ti vzdihi in kriki sp prodrli do živega Boga in njemu se smili ta Starodavni trpin. Grehi naših sovražnikov so izzvali njegov srd. In celokupni prosvetljeni svet je navalil na brezdušne nasilnike, da jim otme nedolžne žrtve iz krempljev. Ustal je tudi veliki mož svobodne zemlje, zago. vornik večne pravice, kot nov prorok in nov odposlanec neba, da razruši carstvo sanj okrutnih Alarihovin Atil. Na njegovo čudotvprno besedo "Sužnji, vstanite na svobodo!"—so okovi sami od sebe popustili, jetničarji so popadali prestrašeni na zemljo, pričakujoč grozne kazni za svoje zločine." Bali so se stopiti pred „voje sodnike, pred svoje sužnje. Želeli bi, da se zemlja pod sjimi odpre, "a jih plani-. ne pokrijejo, da jih morje požre, nego da bi morali stopiti pred svoje žrtve kot pred svoje solnce. Sedaj se usoda sveta izpreminja. Vstajajo sužnji na noge, sužnji zapuščajo ječe, Solnces vobode sije in žari, temne sile beže. Polovičarji se skrivajo v svoje brloge od straha pred solnčnimi žarki. Narod! Poklekni ponižno, dvigni glavo in roke proti nebu in hvaležno proslavljaj Vsemogočnega, ki je končal tvoje muke, ki je za tvojo svobodo in za svobodo drugih, tebi podobnih trpinov dvignil zemeljske sile, oborožil celi svet, da zdrobi rablje, ki so ti tesali križ iz žil, ki so ti ozvzemali sile, gazili poštenje in ljudsko čast. Pokloni se onemu velikemu preko o. ceana, katerega je Bog poslal kot svojega pooblaščenca, da izvrši veliko delo osvobojenja. Narod, s svojo hladnokrvnostjo, res- ■ nostjo in modrostjo tvojih skleov, po- ■ kaži se dostojnim svobode. Pokaži ■ se zrelim za veliko odkupljesje, vred-• nim, da sediž za mizo z ostalimi kul-. turnimi narodi sveta. [ Mirno in resno proslavljaj svoje . VSTAJENJE! (Po Hrvatski Državi, 25. X.) > - MI SMO SVOBODNI! . (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) f Wilson je sregovoril tudi za nas... i In od verajšnjega dne smo mi Hrvati, i Srbi in Slovenci svobodni, zjedinjeni - in neodvisni, več ni okvira, več ni za i nas obvezasosti, narain onemu ali o-i nim, katerim smo bili do včeraj še i nekoliko obvezani, mi smo sedaj sv<>- - bodni državljani državljani neodvisne ugoslovanske države, katero moramo edaj sami urediti na demokratskih inciih. Iz stare hrvatske zbornice, kjer traj-io zboruje naš Narodni Svet, jedina aša zakonita vlada, je bilo včeraj oglašeno vse to našim navdušenim rebivalcem v aZgrebu, ki se je odtikal : zastavami in veličastno proslavil lajvpčji in najslavnejši dan naše zgo-[ovine. Ves naš narod naj slavi te [si in naj se pridruži klicanje naše ■restolnice: ŽIVIO WILSON! ŽIVEL NARODNI SVETI . ŽIVELA JUGOSLOVANSKA DRSAVA! (Jug. 22. X.) Sffl@S®ffl®B81l®®ES[S®[*]®®|£i& [ FRANK ŽAGAR | «v>KR0JAČ.^/N g] 1 u Naznanim cenjenim *l TIF slovenskemu občin- ][[ n I it st™ da sem se pre- Jj| M • selil iz Hickory St. 1 1 m S na: ® S SI 1 1014 N. Chicago St. 1 ffl Joliet. 111. m B IS i D @ ® n ® @ S) m D Sil IS 11S1111 SI H s Rheumatism DOMAČE ZDRAVILO PONUJA ONI, KI GA JE OZDRAVILO Spomladi 1893 sem bil napaden po živčnem in vnetim revmatiz-mom. Trpel sem, kar vedo le oni, ki so trpeli istotako, skozi tri leta. Poskušal sem lek za lekom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil la začasno poboljšanje. onečno sem našel lek, ki me je popolnoma ozdravil in se več ni povrnil. Dal ga sem nogim, ki so silno trpeli, celo v postelji z revmatizmom in ozdravljen je bil vsak. Želim, da ga poskusi vsak trpin na revmatizmu. Ne pošlji centa, le svoj naslov in pošljem lek zastonj. o ga poskusiš in ti pomore, potem boš poslal dolar, ali pomni, jaz nočem denarja, ako ga sam rad ne pošlješ. Ali ni tako prav? Zakaj bi trpel, ko je sigurna pomoč tako cena ali zastonj! Ne odlašaj — piši danes na Mark H. Jackson, No. 259E Gurney Buildg., Syracuse, N. Y. Mr. Jackson jamči, da je gorenja izjava resnična. S. 27.—O. 11-25—N. 8-22—D. 6. Peči za j kuhinjo iti gretje dobite v naši veliki prodajalni najceneje i j "Acorn" peči so svetovno znane kot najboljše, najvarčneje naj-trpežneje in tudi najlepše. 3 J -. .- j ROBERT MEERS I 205 E. JEFFERSON ST. ©<§> JOLIET Šj 0 ^^^^^^ „ Kila umori 7.000 ljudi na leto Sedem tisoč oseb vsako leto je.umlih na pogrebniškem listu je zapisano, da radi kile ali Rupture. Zakaj? Ker so se nesreniki zaemarili ali pa so zdravili le pojav (oteklino) a ne zmeneči se za pravi vzrok bolezni. Kaj delate vi? Ali se zanemarjate s tem, da nosite pas, ovezo ali kakor to zazivljete? Po najboljšem je pas le opara—proti padajoči in podirajoči se steni—in od njega se ne more pričakovati, da stori več kot navadna mehanična opora. Obveza zabrani reden tek krvi, ki tako oropa slabotne živce le te najpotrebnejše hrane. Znanost je prodrla in zdaj je lahko vsak trpin v celi deželi vabljen, da vzame brezplačno poskušnjo (FREE TEST) prav v svojem domu. Pla-pao metoda je brezdvomno najnaravnejše, logično in uspešno samo-zdravljenje zoper kilo ali vtrganje kar jih dozdaj svet pozna. PLAPAO PAD ko se ga pridene telesu, ne more se premikati in tako odstraniti iz pravega mesta, zato tudi ne more ščipati. Je mehak kot žamet—se prav lahko poklada—ni predrag. Rabite ga ko delate in ko spite. Brez kakšnih strapsov, zapon ali springov. Naučite kako zatvoriti kilno odprtino, kakor je to naravno, da kila NE MORE priti. Pošljite svoje ime daens na PLAPAO CO., BLOCK 3269, ST. LOUIS, MO., da vam 'pošljemto. za brezplačen poskus (FREE TRIAL) Plapao in potrebna pojasnila in navodila o rabi. ama®sssasa m ssmisiiiiiiiiissisaaBss ® ii®isiiiiiisiiiiisiii Kupujte vojno-varčevalne znamke. ^nmaiisaimaiia ai ISI ai tsi aitsaitsaiaa g Homewood Coal i 1 j* Yard # | W G. MIK AN, MANAGER If; 1 Trn ia MeM Prem i yj ============== ia ter drva in kurivo gj K North Broadway Joliet, III. S ® PHONE 2662-y-3 EW H Hi El S ® Hi H Hi 11 Hi H Hi S Hi S Hi O HANSEN! PETERSEN CO 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski paoir po 10c roll in vet. Barva za hise po $1.95 galon in vet Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljie Sčetke. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kaiir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les i ' __"' i - i _ | Ce boš kupoval od nas, ti bomo ' lej postregli z najnižjimi tržnimi M-nami. Mi imamo v zalogi vsakoTraV nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki la trdi les, lath, cederne stebre, d*ak la šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines tllci blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi M pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi Ml bomo zadovoljili in ti prihranili denar, W. J. LYONN Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STB. ■ Wise & Zupančič 200 Jackson St JOLIET, XLLH Chicago tel. 3399. gostilničarja VINO, ŽGANJE IN SMODKE. SGflE V NAJEM I LUNCH ROOML PRVI IN EDINI SLOVENSKI 1P0GREBNIŠKI ZAVOD USTANOVLJEN L. 18S5. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREBT Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu stoj zarod, ki je eden največjih t mestu. Na ielje preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slnbge krstov, porok im pogrebov. Na pozive se posluii vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabit« kaj v naši stroki te oglasite ali telefonajta. Chicago telephone SITI ali N. W. »44. — STOJ K SVOJ MU ! _ Anerikanski Sloyencc Ustanovljen I. 1891. Prvi. največji in edini »loventki-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družb« Družine. ladij a ga vsaki torek in petek •frvenako-Ameriika Tlakoma D mika Inkorp. 1. 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet. IUlnoia. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države rim leto----$2.50 Za Združene države za pol leto $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leto......$2-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. mmm^am i , \ Dopisi in denarne poiiljatve aaj aa poiiljajo na: A M B RIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike. da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913. at the Post Office Joliet, III, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and . tbe Official Organ of Holy Family Society. __J Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. ] Incorporated 1899 1 Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. 1 -- 1 Advertising rates sent on application, i __..——— " ^m^ i _t .. i CERKVENI KOLEDAR. c 8. dec. Ned. Preč Poč. M .D. 9. " Pon. Sir. šk; Valerija £ 10. " Tor. Sr. šk; Valerija r 11. " Sr. Domaz, papež z 12. " Čet. Sinezij, muč. t 13. " Pet. Lucija, dev. muč. . 14. " Sob. Spiridijon, škof. faMMMMMM*. —» "" S DRUGA ADVENTNA NEDELJA. 1< Ko je bil sv. Jaez v ječi, jt hotel s opozoriti na Gospoda Jezusa Kristusa a svoje učence; zato je poslal dva svojih o učencev h Kristusu in mu je rekel: "Ali si ti, kateri ima priti, ali naj dru- i; zega čakamo?" Jezus je opozoril ta ; v dva učenca na svoj nauk in na svoje e čudeže. Kakor Jezus tako dokazuje j tudi sv. cerkev božje poslanstvo se j d svojim naukom, ki dela človeka sreč- ši nega in zadovoljnega tukaj na ttm n svetu in večnosti. | r< Nevednost v verskih rečeh je bila*17 vedno jako osodepolnaza človeka, zla ' ■'P sti pa je osodepolna dandanes, ko je 1 n vse naperjeno na to, da l?i se vedno'g bolj in bolj širile razne zmote in da bi n se v ljudstvu zadušil čul nravnosti p Ako nisi trden v veri, ako v njej nisi p dobro poučen, kako se boš ostavljal raznim predsodkom in raznim krivim ! Ii naukom, ki so naravnost nasprotni sv.1 Cj veri? Kako bi se, brez trdnega pouka ' h v veri, mogel ohraniti nepokvarjenega t d navzlic toliki spačenosti? Brez natanč- ^ b nega znanja verskih resnic ni mogočo |a svojega razuma obvarovati raznovrst- | v nih zmot in svojega srca raznovstnih ^ C pregreh. Res je, da so ogovori zoper ^ sv. vero navadno smešni onemu, ki je'je v veri poučen, istotako je pa res, da Z lahk preslepe onega, ki v verskih res-| si nicah ni dobro poučen. Pripoznati ( moramo toraj, da jih prav mnogo radi: n tega ne more ostati v veri zvestih, z ker se premalo potrudijo, da bi se v d veri natančno poučili s poslušanjem besede božje in s prebiranjem dobrih knijg. Go-rj onim, ki so zanemarjali kr-. ščanski nauk! Kako žalosnte in britke j so posledice taka zanikernosti! Opat, knez Aleksander Hohenlohe pripoveduje v svojih "spominih" o strašni smrti, kateri je bil pisatelj priča. Bilo je leti 1819. na Bavarskem, ko je zve- ri del opat o bolezni barona. W., ki je I zdavno zgubil vero svoje mladosti, d Baron se še kot deček ni mnogo zme- s nil ?a krščanski nauk, mnogo raje se r je uial druzih predmetov. V veri le s: slabo poučen se je kot mladenič vdal F vsem strastejn tako, da si j ez razkoš- k uim življenjem skopal prezgodni grob. Lotila se gat je sušica, toda na vse je g f mislil poprej, kakor nato, da bi se pripravil na smrt. Nad posteljo sta visela namesto sv. razpela dva samokresa in opetovano je ponavljal, da se noben duhovnik ne sme približati njegovi bolniški postelji. Ker je pa bil z opatom, knezom Hohenlohe osebno prijatelj, zato je dovolil, da ga ta obišče ne sicer kot duhovnik pač pa kot prijatelj. Ko je prišel opat prvič, se je ogibal vsacega verskega pogovora in prijazno njegovo 'obnašanje je bilo bolniku tolikanj po volji, da je prosil, naj ga opat le še obišče. K je druzega dne opat zopet prišel, je videl, kako mučijo bolnika grozne bolečine in kako vznevoljen je iO Ibolnik radi tega. 10 "Slabo se mi godi," je rekel bolnik, 10 pokazal s prstom na samokresa in do-0 'stavil, "ako ne bo kmalu bolje, bom sam napravil konec."—"Kaj govorite, ljubi baron," je odgovarjal opat, "prepričan sem, da niste sposobni tako sra-t imotnega dejanja. Ako ste potrebni ' in črno gorsko vladarsko hišo. So-' glasje se mora doseči le, ako Italijani vpoštevajo in spoštujejo naše pravice. Kaj pa gospodarski ozir? Spominjam se, da so prinašali Amerikanski i časopisi sporočilo, da je neki italijan- I ski avijatik — ime sem pozabil — v Chicagi pred par meseci v javnem . govoru povdarjal, da ima Avstrija na | 1 adrijanski obali pet izvrstnih luk mej j tem ko Italija nima nobene. Avstriji je bila že takrat podpisana smrtna ob-sodba, ta pritožba je šla torej na na- ^ lov Jugoslovanov, ki so opravičeni do I Italijanskega morja. Prvič je dotič- J ^ ni italijanski častnik nesramno lagal | j in se zanašal na geografično nevednost { > Amerikanskega občinstva. Nimajo no- J bese luke! Ne bom omenjal Benetk, j povdarjam le Ankono in Brundijij, J ^ poleg druzih manjših pristanišč pris- { 1 tanišč. Drugič pa Italija z vshodnega j obrežja nima nikakih pravic, saj Itali- S , ja ne more imeti na vshodnem obrež- j i ju Adrijanskegg morja nikakih inte- i resov, ako noče iznovič kaliti svtov- \ . nega miru z ozrom na Jugoslavijo in S ( Grško. Interesi Italije so na jugovs- ! I hodu in zapadu in ne pa direktno na & vshodu. Karkoli bi iskala Italija na S vshodni strani Adrijanskega morja, bi ' ' bilo to v škodo. Italija nikdar ne 8 sme postati "mare nostr" saj ima Ita- i lija zadot prostora za svoj promet v j Tirenskem in sredozenskem morju. ^ Nam pa je Adrija naše edino morje, B naše vse, zlast v slučaju, ako Jugoslo- I varuške misli ne rategnemo do Carigra- S da sprejemši i Bolgarijo in Makedoni-I ' jo kot krv od naše krvi in meso naše- ■ ga mesa. Po načrtih Italije, ki sc vidijo v g okopaciji vsled premirja, se nam mi- g lostno pušča le Reka kot prosti izhod S na dohod do morja, osvoja si pa Itali- ® ja otok Čres, tako da se nam zapre g ta izhod kadar ji bo drago. B Nikdar ni < bil naš narod v tolliki | nevarnosti kakor ravno zdaj, ako se g Italiji posreči to doseči, kar namera- S va. Ako se to zgodi potem veljajo ® nam besede: "Moj oče je djal na vas gi težak jarm, jaz pa bom dodal na vaš S jarm i moj oče vas je tepel z biči, jaz ® pa vas bom tepel s škorpijoni." Kaj pa naši narodnjaki tukaj in v g Južni Ameriki? Ni mi znano da bi ® kdo povzdignil svoj glas. Ako so naj [| ga le še, tako da bo seglo v deveto de- SI želo. Ako so molčali potem so menda ffl tako pijani svobode, da nevarnost ne || vidijo. Na misli mi je lepa Goettejeva [*] balada "Halle zog sie ihn, halb sank er I® hin; Du war's um ihn zenehehen." | j| Čast Rev. Plevniku, ki je v kolikor g] mi je znano edini povzdignil svoj glas IS na javnem shodu v Jolietu 10. nov in ® svetoval naprositi Zjedinjene države jgjj naj "zaščitijo" koristi Slovencev in ffi Hrvatov pri konečni uravnavi mej s ® posebnim ozirom na Gorico, Trst in j|| druge dele jadranskih brežin ker tako ffl zavidno odstranijo vsak povod za bo- ® doči prepir med sosednimi narodi. To je odločna beseda, ali, da je ® morda prepozno ker zgodovinska skuš- 30 njanja uči, da se premirji večinoma ^ vjema s tem, kar je sklene pri sklepan- gg ju miru. Napaka, velika napaka je ffl bila, da se je Italiji dovolilo posesti to j ozemlje. To se bi bilo moralo zgoditi , edinole po amerikanskih četah, ki so ; v tem vprašanju neinteresirane, torej ] nepristranske. Nisem veščak v političnih zadevah in zato ne vem, jeli mogoče, storiti to zdaj po dovršeni posesti spremeniti i ali ne. Ako je to mogoče, storiti bi se moralo nemudoma. Tako verjetno je, da bodo Italijani pri mironi konferenci sklicevati na plebiscit, ali smo-odločbo zasedenih pokrajin. Mej.,premirjem pa bodo dobro porabili čas, da preslepe zlasti nerazsodne masse naroda in plebiscit se utegne vršiti pod pritiskom italijankega vojaštva. Sicer pa česar se nam ni bati kako bo: imel voliti in izvoliti sestradani narod. Mej vsemi zavezniki se moramo zanesti edinole na Ameriko. Večkrat se je trdillo, da je Anglija prijatelj Jugoslovanov, mogoče, mogoče tudi ne. Da Anglija nima smisla za prostost malih narodov, nam kaže žalostna in krvava 1 zgodovina Irske. Pa vzemimo tudi | (Nadaljevanje na 5 strani.) Kašelj je vsakdanji gost skoro po vseh hi- < > šah; nihče ni neprijatelj tega nadležnega gosta; in vendar se tako ' 1 rad in nepričakovano pojavi in osta- i i ja rad dalje časa pri hiši. Od ženite ga s kakim dobrim zdravilom, pred- ' 1 no se ne ukoreni v vašem telesu. < > Vzemite splošno znano zdravilo zoper kašelj in to je: <> ( i gevera's - Balsam for Lungs 11 (Severov Balzam za pljuča), ki je H že od leta 1881 uspešno odpravljal ( , kašelj, prehlad, hripavost, bronhitis in influenco. Otroci in odrasli ga I I imajo radi. To zdravilo deluje hitro . . in uspešno in naj bi se imelo isto pri vsaki hiši, ali družini. Dobite ga ( I , pri vašem lekarnarja 25 in 60c. | , | Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti fcaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po j 3%—tri od sto—3% | na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa | pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod I nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnik«, » The j Joliet | National | Bank j JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pre IL podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St. Pittsburgh, Pa. Tajnik..............:.. JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet. 111. Eapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr.. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. i NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway. Joliet, Illinois. MATH OGRINi 12 Tenth St. North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St. Ottawa. 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj r kateri 'slov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S- D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. E:-",-".i Joliet 111., 29. nov. — Društvo sv. Družine je imelo v nedeljo svojo redno mesečno sejo in je dovolilo izplačati bolno podporo sledečim: Br. John Jaklich, za 36 dni.. $36.00 " Mih. U r b a n č i č, za 12 dni .............j ... - 12-00 " Fr. Peskar, za 18 dni.. 18.00 , " Fr. Oštii^ za 15 dni .. 15.00 " Jos. Barbich, za 24 dni.. 24.00 " Ant. Kocjančič, za 32 dni 32.00 PfP" Louis Levstik, za 18 dni.. 18.00 " Lud. Perušek, za 18 dni.. 18.00 Sest Agnes Kocjan, za 12 dni ....................................12.00 " Kat. Bluth, za 17 dni .. 17.00 Skupaj.... $202.00 Predsednik je poročal, da je društvo kupilo še en Liberty bond za $500.00 iti je darovalo $25.00 za Amer. Red Cross, $10.00 za Y. M. C. A., $10.00 za K. of K. in $5.00 za Salvation Army Relief Fund, kakor je društvo skenilo v septembru. Nadzorni odbor je poročal račun za tretje četrtletje, ki je bil obodren. Bratski pozdrav in vesele praznike! jos, Klepec, tajnik. NAJVEČJA NEVARNOST ZA JUGOSLAVIJO. (Nadaljevanje 4 strasi.) da nam je Anglija naklonjena. Kdo garantira, da ni tajno zvezana z Italijo tudi glede jugoslovanskega vprašanja, kakor ste Anglija in Francija zvezani z Italijo, da ne dovolijo sv. očetu dostopa k mirovni konferenci in ne rez-motrivanja rimskega vprašanja. Tako je jako lahko mogoče, da je dala Anglija glede jugoslovanov Italiji kake garancije. Saj si bota Anglija in Italija gotovo tudi edini glede "svobode morja," ker je ta točka za obe državi najbolj kočljiva, in ste prav te dve državi s tem vprašanju najbolj interesirani napram drugim in gledale bote, da bo njima prav. Ako kdaj, je torej zdaj treba pojasniti naše potrebe odločno v Washington }J(Xe potrebe niso le zahteve, so mar i»ei\nepobitno potrjene pravice. Mi imamo in edino mi pravico do levega brega Soče od iztoka do Sv. Gore odtod pa tudi levi breg kakor do zdaj, do celega Primorskega s Trstom Istro in njenimi otoki, Dalmacijo in njenimi otoflei. Glede Beneških Slovencev je veliko vprašanje, jeli niso že tako pod tujim kopitom, da se rešitve ne žele več — Morituri nos sa-lutart — Vsako drugačno sporazum-jenje je nesramna is krivična barantija, kajti le, ako smo brez izjeme zjedinjeni je prospeh mogoč in veljava pri drugih narodov. Tu in tam se vtihotapi v časnik ta ali oni predlog. Tako je tylo citati pred par dnevi, da se majh-nim^i.trodom ne more dati pri zeleni mizi tista veljava kot velikim. — Znamenja časa! — Upajmo, da bodo Zje-dinjene države res ščitile pravice šibkih in majhnih, sicer bi po pravici morali očitati, da je bilo vse le pesek v oči le zato, da se razdere in vgonobi moč centralnih držav in da smo zdaj radi svoje malenkosti in siromašno'sti le potrebno zlo, dokler smo koristili namenom aliirancev. zdaj pa "un-qu-antite negligable" preko katere se lahko preide k dnevenem redu. Tako se zanašamo, da imajo vsaj Združene Dr--žave čustva pravičnosti, da ne bodo pustile, da nas zaduše s te da nam j vzamejo naše morje. Ne, to se ne sme zgoditi. Ako se pa zgodi, potem se polni to, česar sem si vedno bal: "Treidis in Leyllam, cupiers vitare Charbdin". Ali po domače: "Iz dežja pod kap." PO ŠTRAJKU V IDRIJI. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Idrijan je znan kot miren, mirno-krvni državljan, ki ga zlepa ne spraviš iz ravnotežja. Ako je kljub tem impregniranim lastnostim idrijsko de. lavstvo v celoti in solidarno stopilo v štrajk, so ga morali v to prisiliti tehtni, globoki vzroki, pač Okrajna sila. Idrija leži nekako na koncu eveta, sama zase v kotlini. Kar se v mestu pridela (sočivje), bi se lahko snedlo v par dneh. Ves živež je treba vpeljati v mesto iz bližnje in daljnje o-kolice. Da se ne bi Idrijčani preveč seznanili s vetom in njegovimi idejami, Idrija ni mela dobiti železnice, zato pa je erar, svoj čas preskrbljeval delavcem žito, bratovska skladnica je uvažala slanino is mesnino. Vipavska stran je zalagala Idrijo z zelenjavo in sadjem, bližnja okolico s krompirjem, ljubljanka in vrhniška z zeljem. Skratka: Idrija je živela amo od uvoza Med vojno pa je protovoljni uvoz popolnoma prenehal. Lahko si je sedaj predstavljati položaj, v katerem se Idrija danes nahaja. Kamor stopiš iz mesta, srečuješ karavano za karavano žesa in otrok, ki prihajajo z nahrtvinimi podobnimi vrečami, eni s polnimi, drugi s praznimi. Napol dorasli, telesno zaostali otroci, izsesane matere ječajo pod težo bremena,— bolj kot podobni živini kot ljudem. Zjutraj na vse zgodaj je spravila mati skupaj zadnje perilo, še par rjuh, da jih bo zamenjala na kmetih za živež, zvečer se šibi pod verčo krompirja, ki pa pri številni družisi ne bo zado-1 stoval niti tede« dni. Tudi kmetu zmanjkuje živil, ato jih za papirnat denar ne proda več. Da jih le še v zameno za obleko, perilo, obutev, še raje za zlat ali srebrn denar. Sako ob sebi je umevno, da ni bil nihče založen z blagom, tako, da bi mu,ga pri takem gospodarstvu ne zmanjkalo, zato fo se ženske navadile hoditi v fronto (nekdanjo) po odejo, šotore, in druge tam ležeče potrebščine, ki se jih smatra za najdena in brez gospodarja, in kateri se je posrečilo, da je prišla v svojim tovorom mimo številnih straž, ta si je na tak način pridobila izvrsten predmet. Manj srečni so breme odvzeli, za povrhu se je pa še pri sodišču mogla odpočiti od na- i porne poti. Tudi take se dobe, ki bo- j I do šele čez gotovo število mesecev 1 mogle registrirati uspeh poti "v traju". Zgodi se tudi, da ti ukradejo perilo, - obutev, obleko; čez čas dobiš vse to kje na kmetih, seveda le na pogled, ; ne pa nazaj. Kdor je poznal Idrijo, a pa ne živi več tu, tega ne bo verjel; 16 saj se v Idriji pred leti ni nikdar za- j .piralo veznih ali drugih vrat; perilo j se je lahko vso A>č sušilo zunaj, ne | da bi ga kaj zmanjkalo; tatove si ! lahko naštel na pnsith ene roke. Da- 1 nes nisi varen pri zaklenjenih durih. ! 1 Zgodilo se je že, da so ti ukradli ve- j i. čerjo, s štedilnika, ko si delal v sobi I . poleg in je bila žena v drvarnici. Da j L ti ponoči pokoljejo ves (še ne zrel) 2 t krompir, je vsakdanja prikazen. In j vsemu temu je kriva sila razmer, ne- j izm rno pomanjkanje. Seveda, tatovi ' iz poklica pri tem niso prikrajšani. i Nemala krivda na ravno popisanih j ižalostsih razmerah zadeva rudniško j 'ravnateljstvo, oziroma njegovega ab- j solutnega šefa dvornega svetnika Bil- i leka. Ta visoki gospod si je s svo- J jim samodržtvom, s katerim drži k j tlom delavstvo in uradništvo, pridobil J neomejen vpliv pri ministrstvu. Nje- j delavstvo šele zavedlo, v kakšno napa- | ko so ga bili zavedli lastni "hofrati", j ko je čutilo, da redi gada na svojih pr- 1 sih. Pozicija g. Biileka je bila tem J trdnejša, ker je protežiral zeta, sekcij, j . skega šefa v ministrstvu za javna de- 1 . la, da je kot najmlajši in najneizkuše- 1 • nejši komisar prevzel vojaško vodstvo I - rudnika. Prva zahvala Billekova de- | » lavstvu je bil razput občinskega sveta. | - Druge so sledile; danes se lahko trdi, j da Billek že se misli na ničesar druge- ® • ga več, kot, kako bi se maščeval nad ! obsovraženo Idrijo. ' Kakor pri drugih rudnikih, tako ima 1 . tudi idrijski delavec svoj postavno vo j ljeni rudarski odbor: lokalni odbor 1 rudarske zadruge v Idriji. Ta odbor £ je vedno posredoval med delavstvom 2 in rudniškim ravnateljstvom, oziroma i • ministrstvom, njemu so se izročile re- i solucije, sprejete na rudarskih shodih, I da jih je oddajal na pristojno mesto. | S tem lokalnim odborom je ' Billek | pometal kot se mu je zaljubilo. V • odboru je bilo nekaj resnih mož, ki so « pa žalibože v času potrebe prepuščali S besedo in odločitev nanj odločnirrl * tovarišem, tako, da je vedno ostalo I pri tem, kar je zahteval Billek. Vse | delavstvo, brez razlike strank—je sled- | njič prišlo do prepričanja, da lokalni C odbor ne vrši svoje naloge. U videv- M nejši so že pred časom hoteli, naj bi fc se v lokalni odbor volili najbolši mož- * je vseh treh političnih strank, vendar g strankarski fanatiki tega niso dopusti- | li—v veliko škodo vsega delavstva. { Billeku je ugajalo, ko je videl, da de- { lavstvo ni edino. In na konto needi- m nosti med delavstvam je največ gre- 8 šil. Nebroj resolucij je romalo v koš. J •Časih se je delavcem sicer obljubila f kaka malenkost, dalo pa nič. Billek I je že pred vojno absolutist, med vojno I mu je prišla nap omoč še vojaška { oblast im njegova mogočnost ni pozna- | !la več nobene meje. Prej je delavst- S vo vsaj pital z praznimi obljubami, se. ? daj jim pa ali ni dal niti odgovora, : na stavljene resolucije, ali pa je de- " lavske zastopnike povabil k besi in | jih zmerjal z boljševiki, anarhisti, sr- ( bofili, itd. Tudi venkaj je poročal g da je vse idrijsko prebivalstvo vele-1 S izdajalsko, da se med ljudstvu po no- S črtu razdeluje orožje in druge take S neslasnosti. Dva orožniška štražmoj- * stra sta morala iz Idrije, ker nista mo- K gla pričarati veleizdajalcev. Na ta na, čin je hotel Billek ukrotiti vse mesto, K da bi se mu ne upalo ustavljati pri B njegovem garmaniziranju, kajti vse S njegovo delo je imelo in ima pred- S vsem en cilj: služiti materi Germaniji K in postaviti v Idriji stebriček za nem- Č ški most do Adrije. Ker je malo tež- jj ko napraviti Nemca iz človeka, ki ne | zna nemško, je proti vsem zakonitim predpisom ukazal, da se mora rudni- S ški ljudski šoli že v prvem razredu 5 poučevati nemščina, v višjih razredih ^ pa že skoro ni več prostora za slo-venščino. Učiteljstvo seveda ne more |J delati čudežev, zato pa Billek tudi 2 njemu ne prizanaša z očitki antipatri- & jotizma. Le nakaj gg. učiteljec je ta- S ko "patrijotičnih", da si niti zunaj šole E ne upajo govoriti slovensko. V za- * hvalo jpim bo gotovo Billek vzel se- J5 boj, ko pojde v pokoj med brate. Pri JJ Billeku je sploh vsakdo antipatrijoti- K gova beseda je obveljala vedno in | povsod', zlasti od takrat, ko mi je so- w cijaldemokratično delavstvo—bilo je še 1 pred vojno izreklo svojo zaupnico in * ga prosilo, naj še ostane na čelu | rudniške uprave, četudi bi že lehko šel t v .pokoj. Pozseje—malo pozno—se je K čen, kdor ne pleše po njegovi godbi. S On sam pa je tako dinastičtn, da na ft primer letošnjo zimo na cesaričin god " ni dal razobesiti raz erarična poslop- f ja zastav, kot je bilo to doslej v na- 1 vadi, pač pa so zavihrale zastave šele f na večer istega dne, ko je Billek iz- { vedel za neko zmago nemške arma- | de. To Billekovo postopanje se je \ splošno opažalo in grajalo. (Konec prih.) * I Fina obuča j Chicago Sample čevlji za Sample naJa zmerno ceno —,, — posebnost j V J Shoe Co,l ^ 7 ( NAZNANJA SVOJO MUGOLETNO BOŽIČNO*— i U RAZPRODAJO ■ Naš namen je, da zdq prodamo čevlje, neje jih ne boste dobili nikdar in nikjer. I ko jih vsakdo rabi in ko jih vsakdo ku- Božično darilo—par čevljev. To pa bi > poje. Zdaj je čas za razprodajo ko se je bilo primerno in pa tndi prekoristno. t zimska doba šele pričela, kaj bi kasneje Požurite se dokler je zaloga še neprebra- j čakali, zdiy knpite ko čerlje rabite. Oe- na. Spod. cene veljajo za nedoločen čas Mens Dress Shoes, button and ^O Off lace $4 and $5 values at________ Mens Dress Shoes, $7 and $8 ©ff Off value, at______________________t^vsOv Mens Brown Dress Shoes, button and lace blu-cher style, $8 and $9 values, S 5 Mens Dress Black Shoes, blucher^ A Off style, $5 and $6 values, at_______ M en * Dress Shoes, blucher style $3 and $4 values, 45 Mens Elkskin Shoes, $3.50 and $4 If1"":........ $2.78 Mens Work Shoes, $3 M and $4 values, at_____ Mens leather, felt lined, $5 and $6 values, {[»O Off at----------------- Mens Walk Over Shoe, $8-$9 values, ^ff Off at------------ Mens Florsheim Cushion sole $11 and $12 {£F» QF values, at______V ■ Mens Florsheim Dress Shoe, $7 and $8 I Growing Girls two-to- ^A QP ned Shoe $5 values.j Ladies Brown Cuban &Q Off Heel, $5 values, at____^OstfU Boys and Girls School Shoes, Off $3.50 and $3 values, at_________PAiOU Girls Gray Shoes, $6 and $7 Oil Off values, at-----------------------9 JLsVV Ladies Gray, Louis Heel, $7 and ^ff Off $8 values at___________________ i Mixed lot of Ladies Button and Lace, $4 and $5 value, 35 Ladies Comfort Shoes,Q Off Cushion sole $5 value 9v*09 Childrens Shoes, $2.504» 4 QP and $3 values, at_____^ltt/V Ladies Bedroom Slippers $1.50 value, at__________/ Ladies Spats, $2 and $2*50OQ>» values, at________________ifOv THE CHICAGO Sample Shoe Co. 316 N. Chicago Street S zognjemuvmeCem.! 11 _HISTORIČNI ROMAN._ 9 POLJSKI SPISAL S1ENKIEWICZ ■] POSLOVENIL PODRAVSKI g -J------ ' (Dalje.) Očivilno je bila to zgradba, ki naj varuje napadov. Na prvi pogled te je spominjala na kozaške "palanke" ■ po stepah. Ker je večina plemenitaš- ] kih naselbin po manj obljudenih kra- , jih bila skoro enaka,,bilo je to selišče j še bolj podobso nekakemu ropaskemu j gnezdu. Družina, ki je prišla gostom z bakljami naproti, bila je bolj podob- * na razbojnikom nego služabnikom. Ve • liki psi, privezani pred hišo, stresali r so verige, kakor bi se hoteli odtrgati ( ter planiti na prišelce; iz hlevov se je . slišala rezgetanje konj. Mladi Bulihi , so takoj z materjo začeli kričati nad ] služabniki, ukazovati in preklinjati. S ] redi takšsega hrušča so šli gostje v < hišo. Gospod Rozvan Uršo se je že kesal, da je šel na prenočiše, ko je ] videl divjost in bedo selišča; a kako , se j? začudil temu, kar so zagledale ] njegove oči. Notranji prostori poslop , ja nikakor niso bili pdobni unajnosti. . Najpoprej so prišli v prostorno vežo. , Stene tu so bile popolnma pkrite z ( rožjem in kožami divjih zveri. V dveh , velikih kamnih so gorele drevesse kla- j de, ki so razsvitljevale prostore. Videl si bogata konjska sedla, bliščeče okle. ] pe, turške luskinaste oklepe, na katerih se je tu pa tam lesketalo drago kamenje; srajce iz žice (drata) z zla- ] timi gumbi in zaponami; pol-oklepe, nadtrebušnike, dragoceno jekleno op- . ravo za konje, poljske in turške čelade J železne čake, zgoraj s srebrom oko- ] vane,. Na nasprotnej steni so viseli ■ ščiti, kakoršne se ta čas siso več rabili; poleg njih kopja, poljska in vzhodna metalna bodala; dokaj druzega orožja, zlasti sabelj, kindžalov in jatangov, ' kateri držaji so se svetlili v raznih j barvah kakor zvezde. Po kotih so bili razobešeni zavoji lisičjih, volčjih, ' medvedjih, kunninih in hermelnovih kož — lovski ples mladih knezov. Nižje poleg sten se dremali na ob- ' ročih jasterbi, sokoli in velikibrkasti orli, katero so preganjali na lovu, I volkove. Iz veže so stopili gostjevvelkoob-ednico. Tudi tu v kaminu plapolal 1 ogejn. V sobani je bilo še več nepotrebnih stvari nego v veži. Gole stene • so bile pokrite s preprogami, po tleh so ležala dragocena vzhodna pogris-jala. Sredi sobe je stala na prekriža-nih nogah miza iz priprostih desk, na njej pa kozarice, deloma zlati, deloma brušeni iz beneškega stekla. Ob steni so stale manjše mize, škrinje in mizice na njih vaze is vlagalnice z bronom okovani.; bakreni svečniki in ure, katere so Turki Benečanom vplenili. Od teh so prišli v roke Kozakom. Vsa sobana je hranila množico nepotrebnih reči, za katere čestokrat nisi zsal, čemu se rabijo. Povsod se je izobilje mešalo z največjo stepno priprostostjo. Dragoceni z broncem, črno dobovino in biserno matico vdelano predalniki, so stali poleg neoskodlanih miz, navadni lesesi stoli poleg mehkih naslonjačev, obši.tili z preprogami. Blazine ležeče po turškej šegi na) divanih, bile so prevlečene z tkanino iz svile, ali blavatom, toda le malo njih je bilo natlačenih s perjem, marveč večina s senom, ali grahorko. Vse te tkanine in dragocenosti so bile tako imenovane turško in tatarsko "blago", katero je pridobil na različnih pohoditi še stari knez Vasil, ali so pa g* naplenili mladi Bulihi, ki so raje hodili z Niževci na čajkah na Črno morje, nego b se ženili, ali osk. Hovali gospodarstvo. Vse to ni prav ničo-" psilo gospoda 1ficretusk»"T-» \i je poznaval dobro domače razmere; valaš-ki bojar pa se je močno čudil, zngle-davši sredi te bohotnosti Kurčeviče hoditi v škornah . iz kravjega usnja in kožuhih ne doti boljših od onih, kakoršne noijo lužabniki. Tako. se je čudil tudi gosod I.ongin Podbipeta, vajen na L.itevskem popolsoma drugih razmer. Med tem so mladi kneziči sprejeli goste iskerno in presrčno; toda ker niso bili vajeni šeg olikanega sveta, vedli so se tako okorno, da se je namestnik komaj mogel smehu ubraniti. Starejši Simon je dejal: "Veseli smo vas in hvaležni vam za ljubav. Naša hiša je vaša hiša; torej tudi bodite tukaj kakor doma. Klas-jatno se dobrotljivej gospodi pri nizkih pragovih." Dasi ni bilo poznati iz glasu pokorščine niti prepričanja, da sprejeme višjih od sebe, priklanjal se jim je Vendar po kozaškej šegi do pasu; za njim priklanjali so se tudi mlajši bratje, misleč si, da to zahteva gostoljubje, in govorili: "Da ste nam dobro došli, gospodje!..." Med tem je pa kneginja, prijevši Bolvuna za rokav, šla žnjim v stras-iko sobo. "Čuj, Bohun," reče urno; "nimam časa dolgo s teboj govoriti. Videla sem, da imaš tega mladega plemiča na piki, in da šičeš ž njim prepira." "Mati," odgovori Kozak, poljlbivši jej roko. "Svet je širok; on ima svojo pot in jaz svojo. Nisem ga poznal, niti slišal o njem; toda naj se ne sladka knegisjici; kakor gotovo sem živ, posvetim mu s sabljo v oči." "Kaj si mar znorel? Kje ti je glava, Kozak? Kaj se godi s teboj? Hočeš mar pogubiti nas in sebe? je vojak Višnjeveckega in namestnik. Toraj odličen človek, katerega je knez izbral za poslanca h kanu, Naj se mu le las na glavi skrivi pod našo streho, 'veš, kaj se zgodi? Vojevoda obrne oči v Rozloge, maščuje se zanj is nas zapo-de na vse štiri vetrove; Heleno pa vzame s seboj v Ljubno — in kaj potem? Se mar hočeš spreti žnjim? napasti ga v Ljubnem? Poskusi, če hočeš okusiti vislice, Kozak izgubljeni!... Se-li plemič kneginjici dobrika ali ne, kaj te to briga? Kakor je prišel tako odide in bode mir. Brzdaj se ' torej! če tega nočeš, pa idi, od koder si prišel, da nam nesreče se nakop-lješl" Kozak si grize brke, rohni, toda razumel je, da ima kneginja prav. "Jutri odidejo, mati," je dejal; hočem se premagati. Samo krasotica naj k njim ne hodi.'" "Kaj ti je? Naj si mislijo, da jo imamo tukaj zaprto? Pojde k njim, ker tako hočem! Ti mi tu v hiši ne boš ukazoval; tukaj sem jaz gospodar." "Ne srdite se, kneginja! Ker že ni drugače, naj bo, hočem biti prijazen do njih. Z zobmi se zaškrtem, za sabljin držaj ne zagrabim, četudi me bi imelo biti konec jeze, četudi bi je-čala moja duša. Naj se zgodi vaša volja I" "Da, tako ti je govoriti, Sokol; vzemi teorbano, zaigraj, zapoj in urno ti bo lažje pri srci. Sedaj pa idi k gostom." Vrnila sta se v obednico; tukaj so knežici ne znajoč, kako bi zabavali goste, prosili jih neprestano, naj bi bili dobre volje, ter se jim priklanjali do pasu: Gospod Skretuski poa-gled samah ostro v oi Bohuna; ni več opazil v nj^h ni napada, niti izzivanja. Lice mladega rokovnjača je bilo tako odkrito veselo, toliko spremenjeno, da bi prevarilo tudi najbis-trejše oko. Namestnik ga pozorno ogleduje, kar poprej v temi ni mogel. Videl je sedaj "molojca", vitega kot topola, z zagorelim licem, okrašenim z bujnimi črnimi brkami, pobešenimi savzdol. Veselost na licu je sijala s-kozi ukrajinsko zamišljenost kakor so! nce skozi megle. Čelo je imel viso* ko, na katero so se vsipali bujni lasje enako grivi, spleteni v * posamezne kosmiče, odstrižene tesno nad košatimi obrvi. Orlov nos, široke nosni-nice in beli zobje, leskeči se pri vsakemu sasinehu, dajali so licu nekak roparsk pogled; v obče pa je bil to tip ukrajinske lepote, bujne, zale in bojaželne. Nenavadno dostojna oprava je tudi ločila tega stepnega molojca od knezov v kožuhe oblečenih. Bohun je imel nasebi župan iz tanke srebrne tkanise in rudečo vrhno suknjo, kakoršne so nosili vsi perejeslavski Kozoki. Bedra mu je oklepal polosvilnat črn pas, na katerem je visela dragocena sablja na svilnatih motvozih. Kakor sablja, tako obleka morala se je skriti pri lepoti turškega kindžala, zataknjenega za pas, čegar držaj je bil tako posut z biseri, da so se kar iskre sipa-lc od njega. Tako opravljenega je vsakdo lažje smatral za gOspotfiča katcega visokega rodu. Približavši se gospodu Longinu, slišal je povest o predniku Stovejki, kako je sekal glave obrnivši se potem k namestniku, vpraša ga, kakor bi se med njima ne bilo ničesar zgodilo, brez vsake zadrege: "Vi gospod se, kakor slišim, vračate iz Krima?*' 'Iz Krima," odverne suho namestnik "Bil sem tudi jaz tam; dasi tudi v Bahčisaraj nisem pogledal, vendar mis lim, da tudi tja pridem, če se vresni-čijo novice.' "O kakih novicah govorite?" "Pripovedujejo, če naš milostljivi k-ralj vojsko s Turkom zaose, da bo knez vojvoda obiskal Krim s svijimi vojaki. Ta vest dela veliko radost po vsej Ukrajini in na Nižu. Če pod takim povolnikom ne pridemo v Bahči saraj, potem ne bomo pod nobenim." "Pridemo, kakor je Bog v nebesih! oglase se Kurčeviči. Poročnika je ganilo spoštovanje, s katerim je govoril roparski načelnik , o knezu. Zato se je nasmehnil ter rekel že z nežnejšim glasom: "Kakor vidim, vam niso dovolj boji z Niževci, ki so vam vendar prinesli že toliko slave I" i I "Mala vojska, mala slava, velika vojska, velika slava! Konaševič Sahaj- 0 dačni si je ni pridobil na čajkah, mar- g več pri Hocimu." g V tem trenotku se odpro vrata in [Š v sobano stopa polagoma Vasil, naj- p starejši izmed Kurčevičev, vpirajoč ^ se z roko ob Heleno. Bil je človek v j; moški dobi bled, in shujšan, pobož- E nega in otožnega lica, ki te je spomin- | jalo slik bizantijskih svetnikov. Dolgi [š lasje, ki so mu zavoljo nesreče in E boli prerano osiveli, vsipali so se mu na ramena. Namesto oči je imel na £ obrazu dve rudeči jami, v rokah je 0 držal križ, s katerim je začel prekri- j! ževati sobano in vse navzoče. "V imenu Boga Očeta, v imenu I Sina in svete Device," je govoril "Če ^ ste apostoli in prinašate novice dobre ^ bodite pozdravljeni na: tem krščans- [j kem pragu. Amen." . "Odpustite, gospoda," reče kneginja "ima zmešan um." Vasil jih je še dalje blagoslavljal s križem ter nadaljeval: "Tako je zapisano v "Besedah apostolskih," kateri prelijejo kri za vero, | ,bodo rešerii, kateri poginejo vsled pozemeljiskih dobrot, radi dobička, ali plena, bodo pogubljeni... Molimo! " Gorje vam bratje! Gorje meni, ker smo se radi plena vojskovali! ■ Bodi nam grešnikom milostljiv! Bog bodi milostljiv.. . In vi možje, ki ste prišli od daleč, kake novice prinašate? Ste li apostoli?" i Umolkne in očividno čaka odgovora; namestnik odvrne čez trenotek: "Nismo apostoil. Le vojaki smo, i pripravljeni umreti za vero." ' "Takrat bote rešeni!" reče slepec. "Toda za nas še ni prišla ura rešitve.. Gorje vam, bratje,! gorje meni!" Poslednje besede je izgovoril ječe; tak neizmeren obup se je videl na njegovem licu, da gostje niso vedeli, kaj jim je početi. Med tem ga Helena posadi v naslonjač, sama pa skoči ] v vežo in se hipoma vrne s pljunko v roki. Njeni tihi glasovi so se oglasili v , sobani, spremljajoč kneginjičino pesem: -"V noči in dnevu, Te Gospod! glas ] moj kliče, Polajšaj muke in solze obupljive, Bodi meni grešniku oče milostljivi, Usliši upitje!" Slepec pobesi glavo in posluša petje ki je vplivalo nanj kakor hladen bal- i zam: z lica mu je zginila bol in osup-nenje. Naposled mu pade glava na prsi kakor v polusnu, polu v bdenji. "Prosim vas, Gospodje, dovolite, da izpoje, pa se tudi on popolnoma pomiri," reče potihoma kneginja. "Vidite gospoda, njegova blodnja je, da S neprestano pričakuje apostolov; če le ■ kedo v hišo stopi, že pride tudi vpra- . šat, če mar niso došli apostoli..." I Med tem je pela Helena dalje: "Pokaži mi pot, gospod vseh Gos- I podov! % Ker sem kot potnik, ki blodi v I puščavi, Ali kakor na morji v zlem viharji Čoln razmetani." Njen mili glas je zvenel čedalje močneje. S pljuiiko v roki, z očmi, dvignemi kviško, je tako zala, da namestnik ni mogel odtrgati od nje svojih oči. Zagleda se' vanjo, ter tako zamaknjen — pozabil na svet. Iz teh mislih zdrami ga še-le glas stare kneginje: "Dosti je tega. Sedaj se ne prebudi tako kmalo. Med tem pa prosimo gospodo na večerjo." "Prosimo na kruh in sol!" oglase se za materjo mladi Bulihi. Gospod Rozvan, kot žlahtnik z lepim vedenjem, poda dvorljivo roko •kneginji; med tem se gospod Skretuski opazivši to, približa namah kneginjici Heleni. Srce se mu je omehčalo kakor vosek, ko čuti njeno roko' v svo-jej, oči so mu arele, ko ji reče: ■ Nemara angelji v nebesih ne pojo lepše od vas," "Grešite vitez, če primerjate moje petje c petjem angeljev." odgovori He lena. "Ne vem če grešim; a gotovo je, da bi si rad dal izkopati oči, ko b mogel le vaše petje do smrti poslušati. Toda kaj govorim? Slepec bi se' mogel vas videti, kar bi mi bilo isto tako neznos-Ijva muka." "Ne govorte tako, gospod; jutri, ko odidete od tod, jutri bote to že pozabili." "O to se ne zgodi nikdar! Tako sem se zalljubil v vas, da vse svoje življenje nočem in tega nikdar ne pozabim." Škrlatna ruldečica je oblila kneginjičino lice pri teh besedah in prsi so začele močneje dihati. Hotela je odgovoriti, pa so se ji le ustnice premikale; — zato gospod Skretuski sam nadaljuje: poleg zalega načelnika, ki bo vaše petje s kitaro spremljal." "Nikdar, nikkdar!" zašepetala je deva. "Toda čuvajte se ga, gospod; je zloben človek." "Kaj me briga ta Kozak? Ko bi bil tudi ves Sič za njimi, za vas — za te sem pripravljen na vse. Ti si mi jedina dragocenost, t si mi ves svet, to mi povej, hoeš-li tudi ti moja biti?..." "Tako je!" zazveni tihotno kakor (Nadaljvanje na 7. strani.) [ Abstracts of Title to alt Real E Estate in Will County. Joliet Title and j Gaurantee Co. | t Kapital $50,000.00. [ [ Kadar kupite HISO ali ZEM- { LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | dimo abstract. [ Phones: 421 and 422. [ I CHAS. N. HOSSACK, Mgr. 1 J 114 N. Chicago St., Joliet, Ills, j TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5« Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 1M Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANS and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Terdich & Terdich STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street. JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, A? NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE. t*i vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREHOQ. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 STANDARD BUFFET Svetlicic & Tushek 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna ' osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagt in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za možke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v-6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $3. — Imate li sive lase? Rabite takoj \Vahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni, kakoršne ste v mladosti imeli; t flaSa. $1.75.—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cer^ov. Za potne ncMse rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slam duh in ozebline, baksaToc. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. Oe želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tur Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Prinaročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je mer.j kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. tojaki in rojakinje! Kadar imate kal moške ali ženske obleke ali perila xM očistiti in gladiti, ne pozabite nd našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Dffice and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo. Joliet Steam Dre House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Časa Chicago Phone 4444, N. W. 483. | Oscar J. Stephen Bobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. ! JAVIVI a* ! NOTAR C* i - | Kupuje in prodaja zemljiiča j v mestu in na deželi. ] Zavaruje hiše in pohištva pro- 3 ti ognju, nevihti ali drugi po- 3 škodbi. | Zavaruje tudi življenje proti U nezgodam in boleznim. 3 Izdeiuje vsakovrstna t notarji sko stroko spadajoča pisanja. H ^------------ ij Govori nemško in angleiko. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. Kadar se mudite na TOgaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljia vina in smodke Wm. flletzger Ruby and Broadway JOLIET Zaupno zdravilo dela čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino * torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TDHMED I 11\I I JI/I E1M TT Prodrere vsel«i v koren bolečine, zato pa je zlasti 1 nincnjc T Lili I/tICi l l V Slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum- ..................bago, otrpclosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. • • ■ • ■ • je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno ^ £ rinerjev /TlltipUtl in rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemists 1333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Z OGNJEM IN MEČEM. (Nadaljevanje • 6. strani) rajska godba v ušesih gospoda Skre-tuskega; v tem trenotku se mu je zdelo, da deset src bije v njem. V očeh se mu zjasni, kakor bi solnce razlilo arke nasvet. Začuti v sebi nekako moč, nekaka krila pri ramenih. Pri večerji mu je mignilo pred očmi še nekolikokrat Bohunovo lice, ki je bilo močno spremenjeno ni bledo; toda namestnik, svest si Helenine ljubezni, se ni brigal za tega tekmeca. "Jaši ga hudobec!" mislil si je. "Sicer pa so mu uhajale njegove misli na drugo stran. Čutil je da Helena sedi pri njem tako blizu, da se z roko dotika njegove roke. Videl je rudečico, ki jej ni zginila z liica, raz katero je odseval žar videl "je prsi, ki so težko dihale, in oči, sedaj skromno pobešene in s trepalnicami zakrite, pa zopet bliš-čeče kakor dve zvezdi, Helena, četudi jo je ozmerjala večkrat stara Kutlčevička in je živela v bedi, žalosti in boj?zni, bila je vendar Ukrajinka ognjene krvi. Ko' so toraj padli na njo žarki ljubezni, zacvetela je kakor roža, zbudivši se k novem življenju. V njenih očeh e je bliščala sreča, srčnost in vročinica, boreč se z deviško sramežljivostjo, ki je pobarvalo njeno ličice s prelepo rožnato barvo. Gsopod Skretuski je malo da ni sko-pernel. Pil je na smrt, toda medica ni vplivala nanj, ker je bil že pijan ljubezni. Ni videl nikogar več pri mizi, nego zgolj to drago svojo devo. Ni viidel da je Bohun bledel čedalje huje ter večkrat segel po držaju svojega kindžala. Ni slišal, kako je gospod Longin že tretjič pripovedoval o svojih pobo'dih po "turško blago." Pili so vsi razun Bohuna. najlepši vzgled jim je dajala kneginja, dvigajoč čaše, na zdravje gostov, na zdravje "hospodarja" Lupule. Govorili so tudi o' slepem Vasilu in njegovih vi-težkih činov, o nesrečnem pohodu in sedanji dušni bolezni; starejši Simeon je takole pojasnaval: "Pomislite, gospoda, če e najmanjše steblije v oesu vid ovira, kako naj bi večji kosovi smole, če pridejo k možganom, ne zmešali pameti? "Kaj nežen ud je to," omen na to gospod Lonkin. V tem stara kneginja opazi spremenjeno lice Bohunovo. "Kaj ti je, sokol?" "Duša boli, mati," odvrinl je turobno. "Toda po kozaški besedice ne zinem, marveč vzdržim." "Trpi sin, to bode pozabljeno." Večerja je bila končana, toda medu so nalivali čedalje več. Prišli so tudi Kozaki, povabljeni na ples, da bi povečali veselje. Zadonele so kitare in bobenčki, pri katerih glasovih je zaspana družina plesala. Pozneje so se tudi mladi Bulihi pomešali med nje. Stara kneginja podpre si boka, začne skakati in popevati. Gospod, opa-zivši to, spusti se s Heleno v kolo. Ko jo objame z rokami, zdelo se mu je, da vživa nepopisljivo veselje. V plesnem vrtincu so omotale se mu njene dolge kite okolu vratu, kakor bi ga hotele privezati k sebi na zmiraj. Ni se moel zadržati; ko vidi da ju nihče ne opoazuje, sklone se in jo poljubi. Pozno v noči — ko je bil z gos-p?>dom Longinom sam v sobi, kjer so njima postali — reče poročnik gospodu Longinu: "Z drugim pojdete, gospod, jutri v Ljubno!" , Podbipeta, ki je ravno omolil svojo T~yečerno molitev, odpre široko vsoje ^"oči in vpraša: "Kako to? Mar nameravate tukaj ostati?" "Jaz ne, moje srce ostane tukaj; le sladki spomini pojdejo z menoj. Vidite, gospod, kako sem razbujrjen; srčnih želj kemaj še dihati morem." "Torej ste se zaljubili v knegin-jico?" •"Tako je, kakor živ tukaj pred vami sedim. Sen mi beži; samo zdi-hovati morem — bojim se, da mi srce ne poči čutil. To vam povem le, ker • vem, da imate občutljivo srce; zato lahko umete mojo muko." Gospod Longin je začel sam zdi-hati v znamenje, da pozna bolečine srca. Še le črez trenotek vpraša žalostno': "Ste li namara tudi-vi devištvo ob-lubli?" L.W "Ne! Ko bi vsi napravili te obljube, bi člooveški rod moral kmalu izumreti. Prihod služabnika pretrga razgovor, V sobo stopi star Tatar z bistrimi očmi in kakor velo jabelko nagrban-čenin licem. Bistro pogleda Skretuskemu ter vpraša: I j"Je-li treba še česa gospodama? Nemara medice v čaše za boljši spanec?" "Ni treba." "Tatar se je približal Skretuskemu in reče: "Gospodičina me je poslala k vam z naročilom." "Bodi mi pozdravljen!" zaklical je radostno namestnik. "Moreš vse v iriččččččč h .,b'b pričo tega žlalitnika, ker odkril sem mu svoje skrivnoti." Tatar izvleče izza rokava košček traku. "Gospodičina vam pošilja ta trak ter je ukazala, naj vam uovem, da vas ljubi iz vse svoje duše!" Skretuski vzame mu trak, go začne razvnet poljubljati in pritiskati na prsi. Potem vpraša Tatarja: "Kaj ti je naročila?" "Da vas ljubi iz vse svoje duše." "Tu imaš srebranjak za postrežbo, iiekla je torej ,da me ljubi." "Tako je 1" "Tu imaš še jednega. Naj jo Bog blagoslovi! Tudi meni je najljubša na svetu! Povej ji.. . ali čakaj: pisati ji hočem; prinesi mi le črnilo, pero in papir?" "Kaj vpraša? Tatar. "Črnilo, pero in papir." "Tega pri nas ni v hiši. Ob času kneza Vasila je bilo to, — ko so se mladi kneziči učili pisati; o' pa je že davno..." Gosipod Skretuski je plesknil z roko. "'Gospod Podbipeta, nimate-li črnila in peresa?" Litvinje zamahnil z roko v znamenje, da nima. : "Zlodja!" reče poročnik, "kaj mi je sedaj početi?" Med tem se je Tatar vsedel na sto-lec pred ognjem. "Čemu pisati?" reče brskajoč po oglji. "Gospodična je šla spat. Kar jej meni vaša milost napisati, poveste ji jutri lahko' sami." "Če je tako, pa tudi doboro. Zvest služabnik kneginjice si. kakor vidm. Tu imaš še tretjega. Ali e dolgo služiš?" "Ho. ho! štirideset let bo tega, kar me je Vasil v sužnost odpeljal; — od tega časa mu zvesto služim. Ko je v onej noči vsled obrekovanja odšel za [ zmraj in pustil tega otroka Konstatinu ! rekel mi je: Čehli! ne pozabi deklice, čuvaj jo, kakor oko v glavi. Laha il Alal>!" ! "Ali to tudi storiš?" "Da, storim in čuvam jo!" "Povej, kar si videl! Kako se ima kneginjica?" "Slabo namerjejo ž njo'o; hote jo | dati v zakon Bohunu, ki je potepeni pes!" | w \ | "O! to se ne bo zgodilo! Zivt še nekedo, ki se bo potegnil za njo!' I "Tako!" reče starec, vrteč goreče ogorke. "Hote jo dati Boohunu, da bi jo odnesel, kakor volk jagnje in jima pustil Rozloge, ker so Rozlogi po Knezu Vasilu njeni. Bohun tudi rad to dovoli, saj ima po skrivališčih več zlata n srebra nego' je peska v j Rozlogih. — Njej pa se studi od one- ; ga trenutka, ko je šloveka s čakunom perd njo umoril. Kri je teka mednji- ( ma, — sovraštvo nastalo. Bog je jeden Namestnik ni zatisnl očesa. Hodil je po sobi, gledal v mesec in razne misli so mu blodile po glavi. Umel je j sedaj obnašanje Bulihov. Ko' bi snubil kneginjico kak bližnji plemič, znal bi jih opomnniti, da so Rozloge njene,' nemara še račun zahteval v oskrbo-; vanji. Zato so pokozačeni Bulihi sk-. lenili omožiti deklico s Kozakom. Pre-mišljevanjec to, stiska Skretuski pesti ter sega po meču. Sklenil je, da to prepreči. Čutil se je sposobnega za to'. Saj je varuštvo Helene pripadalo tudi knezu Jeremiji, ker je Rozloge stari Vasil sprejel od Višnjeviških. Psal pa je tudi sam Vasil iz Bara knezu n ga prosil, naj varuje otroka, i Let javne zadeve n podjetja so bila kriva, da se vojvoda v to doslej ni vmeševal. Treba ga le z besedo spomniti in storil bo svojo dolžnost. Že se je danilo, ko se Skretuski vleže na ležišče. Trdo je zaspal, in prebudi se s trdnm sklepom. Urno se oblečeta z gospodom Longinom, ker so vozovi stali že pripravljeni in vojaki gospoda Skretuskega sedeli že sedeli na konjih. V obednici se je poslanec okrepčal z juho v družbi Kurčevičiv in stare kneginje; le Bohuna ni bilo. Niso vedeli, ali še spi, ali je že odšel. Po zajuterku reče Sketuski: "Blagorodna gospa! Čas beži; treba bo znovič zaseti konje. Predno se za gostoljubnost zahvalim, imam še povedati važno zadevo, o katerej bi rad z vami blagorodna gospa in z vašimi sinovi sam govoril." Na kneginjenim licu si opazil^ začudenje. Pogleda sinove in gospoda Longina, kakor bi hotela z njih obrazov brati, o čem hoče z njo govoriti, pa reče z nemirnim glasom: "Vaša služabnica sem." Poslanec je hotel oditi; ni mu pustila. Zato so odšli v vežo, kjer je viselo orožje. Mladi knezči se vstavijo po vrsti poleg matere, ki stopi Skretuskemu nasprot in ga vpraša: "O čem hoočete govorti gospod?" "Oprostite gospa in vi mladi kneziči^ da delam prot običajem; namesto, Five T .Oitaemd. ISgjBg^ Women's winter coats [ iffigS^T-1 $35.00 to $37.50 qualities at j $25.00 i ill Every Coat offered in this great clearaway is of the season's Wllb', best styles. Tailored from high grade American Velours, Ker- t / P^VL W sey, Sibella, Seal Plush and Novelty Coatings. Half or lul t / / mJ I jS VP belted models, half or full lined. Handsome collars or Seal i / l\ 1Hi fflfflft Plush or Fur, all liav« large fashionable pockets and deep cufts. / A\ ] fJBjggg lia Tho snappiest models of the season. Colors of African Brown, r 1 r^ldrfflPl nil Tatipe. Burgundy, Green and Navy. All sizes for Women and f 1 / / /TFT WW' \ iilS Misses. Your choice of the entire a^sortmentextra speclal^$25^. J^M lil m JIv Smart winter coats ! IN Jf Hf \ $25.00 to $27.50 qualities at 11 PW ■ $19.95 ! I I / I JjrTT^ High grade fashionable Coats for the woman or miss. The season's /// / I most wanted models of Wool Velour, Burella and fancy Novelty. Coat- (7 F W v\ ings Full box plaited or semi-waisted styles with gathered back. •••■...' v.. Women's serge dresses $25.00 and $27.50 values at --^ $18.50 /TV Thit er.ti-o. Dress to round out your wardrobe for the Winter ^^^^^ KhoulU be selfcted from this showing of handsome Winter mod-i y^---A \ tis. Tliey are tailored from All Wool French or Ftorm Serge.A - —|\ . ~ 1 ^sA Smartest tunic, panel or double skirt models, elaborated with ^ \ (I / touches of fancy hand embrodiery and Tailors' braid. Round or / * " square neck with cloth or satin collar. Smart plaited skirts. /-, 'ftjttwcj' ,"■ ) I'1 jBSBmKttKL Fashionable colorings of Burgundy, Taupe, Navy, Green and .4 lflBMBp */ /flBIV Brown. All sizes for Women and Misses. $25 to $27.50 qual- ^Jj^nfflfi Jfll ^ 7ool serge dresses r $18.50 and $20.00 values at \ / \ KKHh $11.95 ' iM li This line of Wool Serge Dresses offers a wide selection of the most fa- II % IK vored styles of the season. Semi-high waisted or plaited from yoke \ I 1 ^Bffi down. Smartly trimmed with touches of hand embroidery. Tailors' \ \ IP^PSa braid and buttons. Pretty collars of Satin or self material. Color- / I ' \\ iHhBVt ings of Brown, Navy, Green, Black and Burgundy. All sizes for Wo- Sk/ j ^X l^^S. men and Misses. $18.50 to $20 values. Specially priced to create a IT / complete clearing, at $11.95. -Dress Section—Third Floor , . /I Gift fel ouses Jainty new models for Christmas giving A very specially priced | ^ $3.95 Jvi^^^l^very lilou.-fl r>:'< s' : .I in this Pv&i^.-If' t~4 I Christmas s'">v iif: D «>r tho n>«st jWMI W| advanced style.. % Developed from tin". Silk V Yy Georgette. Silk Crepe dechine in IW fashion^ ' Mfir «able colorings of Navy, Taupe. Br d from dark stripe Silk Taffetas, in all the popular suit colorings, all rizes, all styles in a wonderful-Variety, neatly boxed for Christmas giviuK .1-n desired. Other smart models priced up to $18.00. See tli» rich lainty styles. They're delightfully new and make ideal Yuletide nifts. Blouse Section—Main Floor. S, & H. Green trading stamps z vsakim nakupom za 10c ali več Double Stamps vsa ki torek in peteK John Grahek ...G-ostilničar... 1012 N. Broadway JOLIET, ILL Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržiir najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. N. \V. TELEFON 1257. Kadar rabite kakoršnekoli vrste BARVE za notraj ali zunaj — za hišo ali kako drugo poslopje, ali pa če rfeite OLJE, STEKLO, STENSKI* PAPIR VARNISH oglasite se pri nas, kjer dobite najboljše blago in najceneje. Najboljša Mixed Paint, gaL $2.50 Chicago Phone 999 GEORGEjSPEELING 122 Bluff St., Joliet, Illinios Chicago Phone 4635 California Wine House Narodna Vinara PURE WINES Paul Bakotich 6c Co. 918 N. Chicago St., Joliot, III. Garnfsey, Wood & Len no l ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL, 1ETTIMQ A START Mrs. Newlywed—Why not boy ft cor, dear? Mr. Newlywed—What make? Mrs. Newlywed—Oh, any old thing. Then well torn It In for something better. THOROUGH <1 BREAD. H What"« t h • definition for thoroughbred ? Well raised, jf/VxT^, with plenty of V«fuuUkWw lough. j -. ^ i (\ P* ' DEEP SEA. Q YXWs TACK. I V ..OyW1 JTadg« Shark—« rJyWSsT^ What became ot Jž^jg^K^*55^. the dogUah prlo-tjmjmfj I PO^ oner, officer? j^KjJ ' i / | Officer Lobster yi I I —Er—he escaped ^E^^pv/^vJ yonr honor.'Soma -^Os. one handed him a sawfish. time FOR Ljfjy MB SOMEBODY ~Wf-^ tether is an early J/Kl riser, isn't he. ^B^^ KJ did you hear him IB——— ._ GOT TOO TAT. ^t^k I Wlfey — When ^^^BV f'&JtJi I we were married ^T^f A-^S^JI ] you Bald I'd hav. Jtt^y I nothing- to do but Upr sit about and look : (.*/ Hubby —Well, | V'U V I 111 the trouble ia I W ■ U* that from sitting I.jl H about so much 1 you don't look y^r ™ pretty any longer. i fel NiiflBBl A WISE FISH. She—I wonder why this »old flsh never grows any. He—The intelligent little creature knows there would be no room for 1 him In that email globe. FORESIGHT. JJv* V^T* Why don't you ^^H/ JU K run for office? If I did 1 would HP p^T, K have to walk__-T'MX" I »___ Vy^r- RETIRED jTfiS STORE CLERK, y? JftV-Xy Lady — Now that yo've had jS" something to eat, Bjj^ ^^ Hobo — Beat H (Hn^ couldn't even J3RIHs^A^ ekal u- Good ALL HE CAN Mrs. Hen ry— HMflr ^STfrS , Mr. Swift never takes his wife out la his automobile. guess he doesn't \ «are to have two I A , |l unmanageable ■ ft ! jI 1 , things on his ■ T MM hands at one W* time. M THAT WOULD SEASON HIM. So you've seen papa. Did he say anything about you being too Yes; but h • ■aid when I ono* began to pay your bills I would ags rapidly enough. BIG MOUTH. ^J^jJ^T* Parrot— Hippo " • 1 has always been Monkey — I * ' V _ should say so. He tgl^^ must have been —C^ffOr—born with a silver "rz^r-y spoon—or I meant ^^^ ~~f scoop shovel — In —' his mouth. ONE WAY. fe^jp I wish I could / tj—r prevent our big I'M lM» rooster from \_sfl crowing at 2 a. m. { ^Mm That's easy; | have roast roost- I 1 er for dinner. f 1 f OBEYING HIS DOCTOR I Fred (In lob- why De Rich when he puts up at a hotel always takes a single must avoid suites. YOU CAN'T BEAT THEM. v^VT-'^VBL Before I was married I thought ^KJ J^gv women were an- HP? »Tf.1 Well, finish it; J ■/ now you know * RA they are. J žfc^. »k '^SSBt MADE IN jSSK GERMANY. jHL'^ Mother — What do you V> \\' mean by beat-& ' your little ^y^/ji^i X' sister and tak-\M iw ing her candy away from her. g 1 I ffl Small Son—I ■KV JL 1 j la was fighting her TJ-rS("j* 1 [ffl t0T my very ex-i Istence and the HA J/{\ i for indemnity. WASLYING DOWN, PROB- flj^ ^p^ This paper ^^tljl y says that pros- - perity is advan- cin' by leaps an' jP^fcfflK^B^^ if dat's so, it M© must er jumped '{jj/g dean over me. sajtGMt' ■' 10$ IP l/L EPE C J Java! Notar f^s 10 U^sktUajo ixdeluje vse pravno in po« ta v noveli avne listine za v»e slučaje. Če vam kdo plačo earniSira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo i* tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N. Chicago St., Joliet,111 Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jacksoa St*. Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLLZ& nt ■ WLftw ao xcaszM m. RHVHATOW SLABOSTIH t ČLENKU HROMOSTI KJUČNH M PRSNIH BOUZHl BOLESTI . KOUOJ MRAZENJU T ŽIVOTU 6CLESTH . &AHH VNETJU OPRSNB HM NEVMLOIJI FRC0WU PREHLAJENJU OTRPLOSTI Wic BOLESTIH . LH>JBI SLABOTNEM tJStU BOLESTIH . UB&f 9 y Kjcai kaSLM — AKO RABITE FIRE-PROOF Safe pokličite Chicago Phone 265^-W. Joliet. * Prodaj em vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni ...rrrgiir^. dobite vsako WSSfab. toč 20 odato cenije kot kerkolidrug- / p #10 \f 2 je. Prodajem f K «9 f , Jp«^; samo jamče- \ '* ~" " 4 / JW no blago. ft. — Popravljam ▼»e vrste »'.Ck amerikanske , \| \J? in starokraj- V«/ •ke ure in \ zlatnino za ^ vsako delo iS jamčim SLOVENCI in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo rož, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. Vsaka reč vas koita 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH »01 N Hickory St. JOLIET, ILL teolje najrevnejšo mrho jahati, nego peš iti. ——-—■ 8-dni Srebrna Ura $9.95 Samo poglejte to krasno najnovejšo, isot srebrno uro. Ima 15 kamnov in najboljše kolesje, ki gre 8 dni z enim navitjem in je jamenča za 20 let. Premerjate jo z $35.000 vredno uro in se bo dozakalo, da je ta istotako dobra. Trajala vam bo celo življenje. Te ure nikjer drugje ne --- dobite za to ceno. Pomislite kako leP° je imeti tako uro. Ne rabite se B^jnmfeTgi bati, da bi jo pozabili naviti. Ne ra- Vt^Bgjv/ bite misliti na navijanje vsak dan, le ^Op5'*" enkrat v tednu in drži prav čas. I- ^^^aSiŽitt^ mamo iih le malo, zato bodo kmalu .^^^di.HaSfeg&s. pošle in jih prodamo po $9.95. Kot /^Jryft DARILO k uri, bomo dali $3.00 vred- //w "(0 gold filled verižico ZASTONJ. I 0,a * pošljit epo to uro, da se prepričate M Ra ° vrednosti. Imate jo lahko 30 || <5 % 11 dni na poskus in jo vrnete, če ne Itllk jt&isiL' mM boste zadovoljni. Vrnemo denar, Vm^^^r^T^ ^jSf'Jj Nihče ne bo trpel zgube. Prepričali se boste, da nikjer ne dobite take ure za ta denar. Dobro britev iz naj. boljšega jekla, ki čisto brije, damo v -- dar z uro OPOMBA. Neke firme prodajajo ure, podobne našim, a njihove so v gun-metal kasljicih, naše so v ČISTO SREBRNIH. Zato jih mi prodajemo nekaj ceneje. Torej kdor hoe to lepo in fino uro, naj piše takoj dok zaloga ne poide ali cena poviša. S naročilom pošljite le 25c v srebru ostanek plačate ko ura uride z darili. Pišite takaj na ta naslov: Practical Sales Co. Dep. 30 Chicago lil. Slovenske J Gospodinje | io prepričane, da dobijo pri meni naj- 1 boljše, najčistejše in najcenejše ; meso, grocerije istotako vse vrste drugo sveie in pre kajeno meso *"t vse druge pedmeta ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem i John IT. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, I& STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firneiev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske** papirja po nizkih cenah. Alexander naras^ ChL Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL Special Special Po želji vlade zapremo našo proda-jlno:: Ob nedeljah — zaprto ves dan. Ob sobotah odprto do 11. ure zvečer. Ostale dneve odprto do pol 8. ure zvečer. Da bo mogoče cene držati, se bo prodajalo pri nas vse le za gotov denar, da se prihrani nam in vam nepotrebno delo in sitnosti. Fennuto Bros. 808 Collins St. H Joliet, Illinois Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. Bratje Slovenci in Hrvatil Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zabave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! 205 Indiana St. :: Joliet. Illinois. W. O. »lOONElf « PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate -*aj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odrasli in mladino se dobe pri nas, kakor tud delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri. Velika zaloga najmodernejih klob« kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih cev Ijev visokih in nizkih za moške, žen ske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate kolare itd. Vse naše blago jamčim« ter povrnemo denar, ako ni v popolne zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odste vredne znamke ali pa register tiket* izvzemši na oblekah delanih po meri FrankJuričič Pri prehladih VfegnIU Trst in pr»», kakor tudi • t«pals • « Dr. RlcbUr-Jevem PAIN-EXPELLER Učinkuj« takoj olsjUjlro in prljstno. / ledino pravi s Tarstreno znamko sidi^j 35 in 65e ▼ lekarnah In naravno«« od P. AD. RICMTRR ft CO. fa-SO Washington Street. New Vork. N.flf National Studio R. r'AWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki ia-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliat. Dobro »redstvo za vtrett B* im« mas j ka 11 pri nob«nera dobro urejenem , doma. Dr. Rlchtcrjev , PAIN-EXPELLER lmai« nsd SO let veliko priznanje med Slovenci n* celem jvetn. Jedino pravi» varstveno znamko sidra. !6 in 65c v lekarnah in naravnost od P. AD. RICHTER & CO. * , *4-SO Washington Street. New York. N.K] VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaš*— vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da sa bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti da n« bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, aate & 51 zdaj dokler ste še zdrav pristopit« k največjemu slovenskemu podpornem« društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) iter. 1 D. S. DM Joliet, Illinoia. , Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden ža vse," Odbor za leto 1918. Predsednik........... George S tonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanicb st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj............... Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 n« vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali z» $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležrtt v bolezni cele podpore in cele smrtnine. 'I To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že iz* plačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaja nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. I POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz« s« dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej is poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba i« naše geslo. Ne pozabite torej nas obiskati v našej mesnici in groceriji na voga« lu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2678, N. W. Phone 1113. t Slavnoznani SLOVENSKI P0I\ proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga pije? tembolj se ti priljubi Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bott. Go. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ^ 913 N. Scott St. Joliet, 111. I Peči za Gretje in Kuhinjo K Combination Coal in Gas kuhinjska peč kot slika $75 Peč za gretje z mehkim ogljem $14.50 I . Peči ža kuhanje po $30.00 Range za kuhanje po $45.00 E Kadar pridete v mesto, pridite k nam da vam pokažemo nase peči, sko kupite ali 5 ne. Pridite gotovo. ITHE EAGLE "Joliet's Biggest and Best Fumiutre and Clothing Store." [ 406-08-10 N. Chicago St _Joliet, 111,