Jutri bo v Ptuju celodnevno srečanje turističnih deiav-
(ev Slovenije. Osnovni namen srečanja je predstavitev
ptujske turistične ponudbe in turistične ponudbe ptuj-
skega zaledja.
v Ptuj bodo turistični de-
lavci Slovenije prišli na pova-
bilo pokrajinskega muzeja.
Srečanje pa, kot je povedal
Srečko Lovrenčič iz pokrajin-
skega muzeja Ptuj, pripravlja-
jo vsi tisti, ki lahko v ptujskem
turizmu karkoli ponudijo. "To
je spet ena od idealnih pri-
tožnosti, da se Ptuj z okolico
Ifredstavi v taki obliki, kot se
reli predstavljati, da ne nasto-
pa vsak po svoje, ampak, da
nastopimo skupaj in da v
praksi potrdimo, da zakladni-
ca tisočletij ni samo muzej, ni
samo klet, ampak, da je to ce-
lotna ptujska turistična po-
nudba. Pri izvedbi srečanja
bodo pomagali številni ptujski
turistični ponudniki, ki se
bodo predstavili tudi s svojimi
konkretnimi programi".
Začetek srečanja bo na ptuj-
skem gradu, v romanskem pa-
laciju, kjer bo ptujski Pokraj-
inski muzej predstavil novos-
ti, ki jih pripravlja v letošnji
jeseni in zimi. Konkretno gre
za projekt vključevanja Haloz
v turistično ponudbo z nara-
voslovnega, sociološkega, et-
nološkega in kulturnoizgodo-
vinskega stališča in tudi pro-
jekt kolin, ki ga muzej pri-
pravlja za zimo 1995/96. Svojo
ponudbo bodo predstavile
tudi Terme Ptuj, GIZ Poeto-
vio Vivat, Ptujske vedute in še
nekateri drugi. V drugem
delu srečanja bo izlet. Goste
bodo popeljali na vse po-
membnejše lokacije, kamor
ponavadi odpeljejo turiste
tako, da se bodo tisti, ki ptuj-
sko turistično ponudbo pro-
dajajo že nekaj časa, lahko v
živo seznanili z njo, se pre-
pričali o njeni kakovosti in jo
tudi lažje predstavljali in pro-
dajali skupnim gostom.
Na srečanje turističnih del-
avcev Slovenije so povabili
večino turističnih agencij,
stare in nove partnerje, pred-
stavnike slovenskih naravnih
zdravilišč in medijev, od lo-
kalnih časopisov do televizije.
•o^MG
Položili
venec
tioarob
iradiUh
v torek, na dan 8. avgusta, še
lani praznika Skupščine
občine Ptuj, je delegacija v ses-
tavi podžupanov ptujske mest-
tie občine Ervina Hojkerja,
Jvana Jurkoviča, župana
občine Juršinci Alojza
^učiča ter Milana Lacka,
^ina pokojnega heroja Lacka,
Položila venec na obeležje v
spominskem parku v Ptuju in v
Mostju. S tem so obudili spo-
min na krvave dogodke iz leta
1942, ko je v gozdičku Laze v
Mostju svojo poslednjo bitko
bila Slovenjegoriška Lackova
četa.
Tekst in foto: DS
Za eno od zanimivosti minulega konca tedna so poskrbeli člani ptujskega Aerokluba na športnem letališču v Moškanjcih.
Tam se je v petek in soboto odvijal 18. ptujski padalski pokal, na katerem se je v skokih pomerilo 45 padalcev iz Avstrije,
Hrvaške in Slovenije.
Razen dnevnih skokov so bili
na programu tudi nočni, ki pa
jih je v petek prekinila nevihta.
Med posameznicami je zmaga-
la Veselka Pire (AK Zagreb), 22
cm, druga je bila Helena Janson,
52 cm in tretja Daniela Miljovič,
69 cm (obe AK Osijek).
Za dosego najbolišega rezultata je bilo potrebno doskočiti na tricentimetrsko ploščico.
V moški konkurenci je imel
največ uspeha Domen Vodišek
(ALG Lesce), 4 cm, drugi je bil
Goran Habsehiet (Hrvaška voj-
ska), 6 cm in tretji Tadej Prista-
vec (ALG Lesce), 10 cm.
Ptujčani: 4. Igor Glažar, 8. Pe-
ter Balta, 9. Milan Jurič, 10. Ma-
tej Kostajevec.
Med ekipami so bili naju-
spešnejši padalci ALG Lesce, 89
cm, druga je bila Hrvaška
vojaška reprezentanca, 150 cm
in tretji AK Ptuj 1,157 cm.
Posbej gre pohvaliti ptujsko
mladinsko ekipo, ki je med sku-
paj devetimi, z rezultatom 201
cm, zasedla odlično četrto mesto.
Tekst in foto: DS
2 ^ DOMA IN PO SVETU
10.AVGUST 1995- TEDNll
GRUŠKOVJE / SREDIŠČE OB DRAVI - RAZMERE NA MEJNIH PREHODIH S HRVAŠKO
Na meinih prehodih pogrešalo gostinske storitve
Zdi se, da so se zadeve v zvezi z mejnimi prehodi s Hrvaško le začele spreminjati na bolje. V zadnjem letu so veliko pozornosti namenili
zlasti ureditvi okolice in posodobitvi uradnih prostorov, vendar še vedno obstaja pereč problem izgradnja gostinskih objektov. S tesnim
sodelovanjem z občinami, v katerih se posamezni mejni prehodi nahajajo, zaposleni verjamejo, da tudi to v prihodnje ne bo pretrd oreh.
Mednarodna mejna prehoda (Jruškovje in Zavrč ter meddržavni
mejni prehod lA'skovec so po prometni obremenjenosti v okviru
Uprave /a notranje zadeve Maribor med vodilnimi. Mesečno
tran/itira skoznje od 450 do 500 tisoč potnikov, v času turistične
sezone pa tudi več. Kot je povedal komandir postaje obmejne po-
licije v (Jruškovju Robert Bratkovič, so v preteklem letu na mej-
nem prehodu v (Jruškovju največ pozornosti posvetili urejanju
okolice in v ta namen dodatno postavili več cvetličnih korit.
Prav tako kot zunanjost so preu-
redili tudi samo notranjost objek-
tov ter skupaj ob postavitvi novega
kontejnerja dobili preko 40 kva-
dratnih metrov dodatnih poslov-
nih površin. Problem, ki še vedno
ostaja tudi na mejnem prehodu v
Zavrču, je pomanjkanje gostinskih
objektov. Najhuje, kot je povedal
Robert Bratkovič, je ob vikendih,
ko za tovorni promet veljajo prepo-
vedi. In ker ni ustreznih objektov,
kjer bi se lahko vozniki tovornja-
kov spočili, kaj pojedli in popili, ni
nič kaj nenavaden prizor, ko jih je
videti ležati kar po zelenicah ob sa-
mem mejnem prehodu. Da do
takšnih in podobnih situacij v pri-
hodnje ne bi prihajalo, nameravajo
v sodelovanju z lokalnimi skup-
nostmi narediti bistven korak na-
prej tudi v tej smeri. Načrtujejo, da
se bo do naslednjega leta predvsem
bistveno spremenila sedanja podo-
ba mejnega prehoda Zavrč. Poleg
izgradnje bencinske črpalke in gos-
tinskega objekta razmišljajo še o
brezcarinski prodajalni. Sicer pa se
v infrastrukturo na mejnih preho-
dih v preteklosti ni kaj dosti vlaga-
lo. Ker v prihodnje pričakujejo
povečanje tovornega prometa, je
načrtovanje v to smer še kako do-
brodošlo.
Vse zapisano bi v določeni meri
veljalo tudi za mejni prehod za
mednarodni promet Središče oh
Dravi, ki združuje še železniški
mejni prehod Središče in
meddržavni mejni prehod Ormož.
V letošnjem prvem polletju je mejo
skozi imenovane mejne prehode
prestopilo 1.793.078 potnikov, od
tega 90-odstotkov tujcev ter 70
tisoč tovornih vozil. Tudi na mej-
nih prehodih s Hrvaško na
območju občine Ormož se že nekaj
časa ukvarjajo s problematiko gos-
tinske ponudbe. V sodelovanju z
občino imajo v pripravi vso potreb-
no dokumetacijo in načrtujejo, da
bodo z gradnjo prepotrebnih ob-
jektov začeli že letos, končana pa
naj bi bila nekako do naslednje tu-
ristične sezone. Sicer pa tudi v
zadnjem letu niso sedeli križem
rok. V uradnih prostorih so uredili
klimatske naprave, dodatno posta-
vili dva kontejnerja s sanitarijami,
urejali okolico in gradili tovorni
plato, ki pa še ni dokončan. V pri-
hodnje, kot je povedal namestnik
komandirja postaje mejne policije
Središče on Dravi Mirko Žalar,
imajo v programu še izgradnjo od-
stavnega pasu za tovorna vozila na
vstopu in izstopu iz države v
dolžini 500 metrov. Za lep zunanji
izgled na vseh treh mejnih preho-
dih skrbita delavca Komunalnega
podjetja iz Ormoža in gotovo ni
naključje, da so lani prejeli priz-
nanje za najlepše urejen mejni pre-
hod s Hrvaško v Sloveniji, ki ga je
podelila Turistična zveza Sloveni-
je, Radio Maribor in Radio Koper-
Capodistria.
Katarina Klep-Černejšek
Mejni prehodu Gruškovje je v zadnjem letu bistveno spremenil
svoj zunanji izgled
Priznanje za najlepše urejen mejni prehod s Hrvaško si je lani
prislužil mejni prehod Središče ob Dravi
PTUJ / PINCARJEV MLIN OB STUDENCNICI
Pred drugo vojno so na drobnem potoku, ki je tekel bister kot Studenčnica ob desni strani velike sestre Drave, drug za drugim živeli štirje
mlini. To so bili Krambergerjev, Koroščev, Zorčičev in Pinčarjev mlin. Mleli so žitarice okoliškim kmetom z žitno rodovitnega Dravskega
polja. Saj vsi poznamo tisto pravljico, v kateri je Drava najprej od fantiča naprosila hlebec kruha, nato pa preplavila polja in na njih zase-
jala pšenico, in tako so imeli obilico dela potem tudi številni mlinarji.
Cist kot studenčnica je bil droben potok in zato so ga tudi poime-
novali tako: Studenčnica. Imel je dovolj moči, daje gnal mline in
žage, ki so jih ljudje postavili obenj.
Ko so kasneje Dravo preusmerili
v kanale, se je gladina podtalnice
znižala in tudi ta potok je izgubil
skoraj vso rnoč. Danes gotovo ni
več posebno čist, saj bojda po njem
teče v glavnem kar dravska voda.
Tudi mlini več ne meljejo. Razen
Koroščevega, vendar ga več ne po-
ganja voda. Vse do leta 1958 pa je
mlel še Pinčarjev mlin in najsta-
rejši.Turniščani še pripovedujejo,
kako so nosili ali vozili žitarice k
mlinarju Pavlu Pinčarju. Mlin je
poganjalo sprva kolo na vertikalni
pogon, kasneje pa ga je zamenjala
Francisova turbina. No, čas ga je
prešel in edina hčerka ni namera-
vala postali mlinarica, vnuka pa sta
bila še premlada. Mlin se je ustavil.
Še do leta 1962 pa je dedek
občasno žagal, se spominja eden od
vnukov, današnji lastnik starega
mlina, Marjan Lenartič. To je bil
skorajda praznik za vso družino, v
delo pa je dedek vključil tudi vnuka
Marjana in Silvina. Nadzorovati
sta morala, kdaj je gladina vode do-
volj narasla. Potem so odprli zapo-
ro in žaga je pričela ropotati.
Danes seveda tudi žaga ne obra-
tuje več pa čeprav je vse v natanko
takem stanju, kot ga je zapustil mli-
nar Pinčar. Razmeroma velika zi-
dana mlinska stavba premore poleg
pritličja in dveh nadstropij še pod-
strešje, v vseh etažah pa stojijo lese-
ne naprave, ki samo čakajo, da jih
veliko mlinsko kolo spet požene. Z
malo domišljije si povsem lahko
predstavljamo, kako so pšenico po
nekakšnem "tekočem traku" -
transporterju dvigali pod streho,
nato pa je zrnje teklo navzdol, dok-
ler ni kmet v pritličju dobil v roke
vreče moke. Ker se je tu čas ustavil
pred 35 leti, se bolj zdi, da smo zašli
v muzej, kot v živo stavbo. Ta pa je
še mnogo starejša. Nad vhodnimi
vrati nosi letnico 1830 in to bo
najbrž kar letnica postavitve mlina.
Lastnik Marjan Lenartič je letos
dedov mlin temeljito prenovil. Za-
enkrat le od zunaj, tako da se sedaj
blešči v novi svetlorumeni preoble-
ki, zamenjal je tudi stavbno
pohištvo in prenovil bivanju na-
menjene prostore. Tako je zavaro-
val stavbo pred nadaljnjim propa-
danjem, obnove notranjščine pa se
še ni lotil. Pravzaprav si želi, da bi
se vključili muzejski strokovnjaki
in ugotovili, kolikšno vrednost ima
mlinska oprema v smislu ohran-
janja dediščine. In tudij ali bi jo
bilo vredno obnoviti. V svoj mirni
mlin sredi polj nedaleč od tur-
niškega gradu je povabil tudi
občinsko sekretarko za kulturo in
bivšega turističnega ministra, saj bi
se morda lahko Pinčarjev mlin po-
novno prebudil v povezavi s po-
nudbo turniškega gradu in Term,
do katerih že sedaj jahajo vzdolž
Drave člani konjeniškega kluba s
Turnišč. To je ena izmed njegovih
obelodanjenih idej za oživitev mli-
na, v katerem bi se morda lahko z
delom ptujske zgodovine spozna-
vali tudi učenci. Nekaj idej pa ima
še skritih, pripoveduje Marjan
Lenartič. Vsekakor se mu zdi
škoda, da bi 165 let star, a povsem
očuvan mlin povsem pozabili.
Milena Zupanič
V notranjosti 165 let starega mlina.
TEDNIK je naslednik Ptujskega ted-
nika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta
1948. Izdaja Zavod za radijsko in
časopisno dejavnost.
RADIO - TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor
in glavni urednik), Ludvik Kotar (od-
govorni urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega urednika in
lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda
Goznik, Martin Ozmec, Marija
Blodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolo-
vec in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
TT 776 ■ 207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva 6,
62250 Ptuj, p.p. 95; v (062) 771 - 261,
779 - 371. 771-226; faks (062)^ 771 -
223.
Celotna naročnina 4.000 tolarjev, za
tujino 8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje
Republike Slovenije št. 23158-92 z
dne, 12.2.1992 se šteje Tednik za iz-
delek informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za katerega se
plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5 odstotkov.
Pred vrati je Gorenjski
sejem v Kranju
Na letošnjem 45. mednarodnem go-
renjskem sejmu v Kranju, ki bo svoja
vrata za obiskovalceodprl že ta petek,se
bo predstavilo 615 domačih in 43 tujih
razstavljalcev iz Nemčije, Avstrije, Ita-
lije in Hrvaške. Sejem, ki bo odprt do 20.
avgusta, predstavlja osrednjo sejemsko
prireditev v tem času in privablja raz-
stavljalce od blizu in daleč.
Ponudba tokratnega sejma bo
vključevala izbiro artiklov široke po-
trošnje: bele tehnike, akustike, strojev
za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano,
mesarsko industrijo, opreme za
vrtičkarje, za šport in razvedrilo, mon-
tažne hiše, opremo za bivalne prostore
in gradnjo objektov, računalnike, fo-
toopremo in tekstilne izdelke. Posebej
bogata bo letos ponudba osebnih in pol-
tovornih avtomobilov, motornih koles
in koles z motorjem. Ob zaključku na-
pornih sejemskih dni bodo organizira-
ni tradicionalni zabavni večeri, na kate-
rih se bodo za zabaveželjne obiskovalce
trudili izbrani najpopularnejši izvajalci
zabavne in narodnozabavne estrade.
Hkrati z zabavo bo izredno pestra tudi
gostinska ponudba z izbranimi iedmi z
žara in ražnja, morskimi specialitetami
ter domačo in mednarodno kulinariko.
V času sejma bo organizirana tudi de-
gustaciia izdelkov pivovarne Union in
Kranjskih mlekarn.
Katarina Klep-Čemejšek
MARIBOR / 553 TAMOVIH DELAVCEV IZGUBILO DELO
Ingotoviti uspešno sanadp
Ob začetku izvajanja Zakona
o sanaciji Tarna so delavci tega
nekdanjega mariborskega gi-
ganta gledali zelo optimistično.
Vsi so potihoma upali, da se bo
stanje izboljšalo in bodo imeli
redno zaposlitev.
Že ob koncu julija pa so uvide-
li, da je njihovo optimistično raz-
mišljanje bilo preuranjeno. Ta-
krat so si namreč morali s stavko
izboriti izplačilo četrtine regresa.
Denar za izplačilo regresa so Ta-
movci po nekaj dnevih dobili s
prvimi prilivi poroštev iz druge
tranše. Stavka zaradi neizplačane
četrtine regresa je po mnenju čla-
nov uprave bila nepotrebna, saj
so delavcem izplačali regres takoj
ko so dobili denar, ko je bila pod-
pisana pogodba o črpanju sred-
stev druge tranše z Novo
Ljubljansko banko.
Člani uprave so ob tem dejali,
da je sanacija tega mariborskega
giganta v ključni fazi, zato je nuj-
no potrebno konstru^ivno sode-
lovanje vseh sodelujočih: vlade,
bank, dobaviteljev in vseh zapos-
lenih.
"Uprava že dalj časa zelo resno
opozarja na pomembnost pra-
vočasnega in doslednega izvajan-
ja Zakona o sanaciji Tama. Samo
načrtovan priliv sredstev v dogo-
vorjenem obsegu lahko zagotovi
uspešnost sanacije. Vsi zamiki
imajo zelo velike posledice na po-
tek sanacije. Uprava Tama ima
enoten cilj - zagotoviti uspešno
sanacijo, zato se po svojih močeh
trudimo, da bi dosledno izvajali
obveznosti do delavcev", je ob
tem dejala Nevenka Grgič, člani-
ca uprave za organizacijo in ka-
dre v mariborskem Tamu.
V začetku tega meseca pa je 553
delavcev Tama bilo razglašenih
kot trajni presežek in tako izgu-
bilo delo. Kakšna je njihova pri-
hodnost, je v tem trenutku težko
govoriti. Vsi so na Zavodu za za-
poslovanje in tako bodo iskali
iiovo zaposlitev, je povedal Jože
Čujež, ki je v Tamu izvršni direk-
tor za kadre, pravo in splošne za-
deve.
Vrjetno si delavci niso pred-
stavljali, da bo sanacija tako
boleča in neprizanesljiva do njih.
Vsi tisti, ki pa jo vodijo pa bi se
morali zavedati, da je prav od nji-
hovih ukrepov odvisen vsak de-
lavec Tama. In upajmo, da bodo
ustrezno poskrbeli tudi za tiste,
ki v Tamu nimajo več dela in zas-
lužka.
MS
BOSNA IN HERCEGOvi
NA: V pičlih 30 urah jehrvajj
vojska v operaciji "Nevi^
osvobodila 60 odstotkov zasjj
nega območja 1.1. Srbske rep^ij]
ke Krajine ter najavila njenij,
nec. Srbi bežijo, Mrvati pro^ji
jo naprej in slavijo zmago. Vo((
bosanskih Srbov Karadžičj^
odstaviti generala Mladiča s p,
veljniškega položaja, čemurn,
sprotuje večina generalov voj^i
bosenskih Srbov. Mladičeva^
menjava bi lahko izzvala deliti
na privržence prvega in drug{|
ter slabitev skupne moči. Me,
tem je predsednik vlade BiH J
lajdžič odstopil ter se zavzel;
izvolitev njegovega naslednika
HRVAŠKA/SLOVENIJA;
soboto je začel delovati Gener;
ni konzulat R Slovenije v Split
hkrati pa je Veleposlaništvo
Slovenije v Zagrebu začasi
odprlo svojo konzularno izpo
tavo na Reki.
NEMČIJA: V Hannovru!
izbruhnili spopadi med polici
skimi silami in pankerji. Ranj
nih je bilo šest policistov in vec
število pankerjev, pridržali soj:
kakih 1500. Pankerji izNemčij
Francije, Velike Britanije in B
neluksa, ki so se zbrali ob "dn
vih kaosa", so že tretjo noč zap
red zažigali postavljene barika
in avtomobile. Kamenjalii
tudi policiste, ki so odgovorili
vodnimi topovi.
IZRAEL/GAZA: Palestins
oblasti v Gazi so ukinile d'
dnevnika islamskih skrajneže
časnik Al-Watan islamskej
uporniškega gibanja Hamas
časnik Al-Istiqlal islamskej
Džihada.
JAPONSKA: V japonc
Hirošimi so obeležili 50-letnic
eksplozije atomske bombe. Spo
minska slovesnost je minila
znamenju ostrih protestov pro
kitajskim in napovedanim frai
coskim jedrskim poskusom.
***
POLJSKA: Po ocenah sveto
nih finančnih ustanov je Poljsl
med desetimi državami z najh
trejšim gospodarskim razvojer
zaradi česar je pridobila ime "t
gra srednjevzhodne Evrope
Imenu nasprotuje poljski vic
premier in finančni ministi
Kolodko in pravi, da se Poljsk
v skladu s svojim državnim sin
bolom, počuti bolj kot "orel,l
vzleta".
VIETNAM: Ameriški zunai
ji minister Christopher je v Hi
noju odprl novoustanovljen
ameriško veleposlaništvo ter i;
javil, da bosta Vietnam in ZDi
začeli pogajanja o sklenitvi bili
teralnega trgovinskega sporazt
ma. Vietnamska vojna je torej zs
res končana.
UKRAJINA: Ukrajinsi
zdravniki se borijo prof
naraščajočemu izbruhu epid'
mije davice, zaradi katere je'
Ukrajini od začetka letošnjeg
leta zbolelo 2525 ljudi, od tef
jih je91 umrlo. Epidemija jena)
močnejša na območjih Kijcv'|
Donetska in avtonomne republ^
ke Krima. Sporočajo, da bi^
njeno uspešno zatrtje morali p®
novno cepiti 98 odstotkov tani«
kajšnjega prebivalstva.
ČEŠKA:
Med evropsko t urfl^
jo so Rolling Stonesi nastopi''
tudi v Pragi. Koncert si je
ogle
dalo kakih 150.000 ljudi,
njimi tudi predsednik republi'''
Havel, ki se je na kraj dogoi^'''
i pripeljal kar v avtomobilu s čla"'
legendarne ročk skupine. ,
Pripravil: ^
fCDNIK >10.AVGUST 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO ■ 3
Maja 2,1 odstotka več zaposlenih
f bivši ptujski občini je bilo maja letos zaposlenih 20.071 delavcev
ali za 2,1 odstotka več kot decembra leta 1 994. Število delovno
aktivnega prebivalstva se je v tem obdobju povečalo za 431. Brez dela
je bilo maja letos 6167 občanov bivše ptujske občine, od tega jih je bilo
največ, 2789, v mestni občini Ptuj.
Fodjetjo po lastnini
^onec junija letos je na območju bivše ptujske občine na področju
Imgospodarstva skupaj delovalo 777 podjetij. Največ, 71 O, jih je bilo
v zasebni lastnini, družbenih podjetij je še 47, zadružnih trinajst, v
mešanilastninipadelujesedempodjetij. V negospodarstvu je bilo v tem ;
obdobju 40 zavodov in 24 zasebnih podjetij.
Do konca avgusta zbiranje podpisov
za gospodarsko zbornico
onec julija je bil v Ptuju sestanek projektne skupine za pripravo el-	,
Imaborata za ustanovitev območne gospodarske zbornice s sedežem	|
v Ptuju in enotama v Ormožu ter Ljutomeru. Na njem so uskladili tekst	i
povzetka elaborata in vabila za podpis izjave o interesu za ustanovitev	j
nove območne zbornice. Obravnavali so tudi vzorčni predlog pravil za	i
delovanje območne zbornice, ki ga je izdelala pravna služba Gospo-	j
darske zbornice Slovenije. Dogovorili pa so tudi aktivnosti za ustanovi-	I
tev zbornice. Občine Ptuj, Ormož in Ljutomer so vsem gospodarskim
subjektom na tem območju poslale povzetek elaborata, ki utemeljuje	:
ustanovitev nove zbornice, vabilo in izjavo o interesu za ustanovitev, ki	i
ga naj podpisanega vrnejo do konca avgusta. Vtem mesecu bodo or-
ganizirali tudi več posvetov z gospodarstveniki, na katerih naj bi interes	i
za ustanovitev območne gospodarske zbornice le še podkrepili. Do 10.
septembra bodo analizirali rezultate ankete in pripravili vse potrebno za	i
obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka v Ptu-
ju, Ormožu in Ljutomeru. Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije,	;
na kateri bodo razpravljali o pobudi za ustanovitev nove območne	'
zbronice, bo predvidoma med 20. in 25. septembrom. Zanimivo je, da	■
samo ptujsko, ormoško in ljutomersko območje vodi aktivnosti za usta-	;
novitev nove zbornice. Drugje v državi so kot kaže z dosedanjo organi-	^
ziranostjo zborničnega sistema zadovoljni. Aktivnosti za ustanovitev	j
nove območne gospodarske zbornice vodijo župani Ptuja, Ormoža in
Ljutomera ter Manager klub Ptuj, ki je v interesu gospodarstva tega
območja tudi začel vse aktivnosti.
V Termah zodovoljni z obiskom
f ptujskih Termah so lahko zadovoljni z dosedanjim potekom turis-	I
tične sezone.. Od prvega julija do vključno 4. avgusta so našteli	:
37.966 kopalcev. Apartmaji so povprečju zasedeni 90-odstotno, čez	I
vikend proste postelje niso imeli. Vavtokampu je po odhodu udeležen-	i
cev svetovnega srečanja Citroenovih vozil še mogoče najti prostor.
Povprečna zasedenost je od 85 do 90 odstotkov.
103 podletjo z blokiranim žiro računom
Po podatkih agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje -
podružnice Ptuj so prvega avgusta na območju bivše ptujske občine
imela blokirani žiro račun 1 03 podjetja. Znesek blokade je znašal eno |
milijardo 627 milijonov 41 1 tisoč tolarjev.
1732 somostofnih podjetnikov
Po podatkih konec julija je bilo na območju bivše ptujske občine evi- ;
dentiranih 1 732 samostojnih podjetnikov, od tega v trgovinski dej-
avnosti 1 70, prevozniški 248, gostinski 1 63 ter 1 151 v drugih dejav-
nostih.
Rekordno število nočitev
f tednu od 31. julija do 6. avgusta je na širšem območju Ptuja pre-
nočevalo 638 domačih in tujih gostov, ki so ustvarili 1 326 nočitev, ;
kar je doslej največ v letošnjem letu. Zbirke pokrajinskega muzeja si je i
v tem obdobju ogledalo 859 obiskovalcev, v turističnoinformativnem ;
centru pa je informacije iskalo 227 gostov.
izšle obrtniške informacije
fezšle so avgustovske obrtniške informacije, ki jih za svoje člane izdaja
lObmočna obrtna zbornica Ptuj. Seznanjajo jih o višini osebnega do-
hodka, zajamčenega osebnega dohodka in kilometrine terz višino za-
varovalne osnove obrtnika. Med drugimi sporočili so pomembneše in-
formacije o pripravah na mednarodni obrtni sejem v Celju, izdaji novih
obrtnih dovoljenj in o potrjevanju zdravstvenih izkaznic. Slovenski obrt-
niki se bodo tudi letos povzpeli na Triglav. Enajsti pohod, ki bo pnv'ega
septembra, organizirata Obrtna zbornica Slovenije in Območno obrt-
na zbornica Radovljica.
12, Mipovo srečanje s kupci
f soboto bo pred blagovnico Mercotor tradicionalno Mipovo
srečanje s kupci, že dvanajsto po vrsti. Na njem bo za zabavo in ples |
igral anasambel Ekart. Nastopilo po bosta tudi KoradoBuzeti in Brendi.
Izlet društva diabetikov
Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bolezni ne miruje tudi poleti.
1 9. avgusta bodo organizirali izlet v Avstrijo, kjer se bodo za kratek
čas ustavili v Lipnici, obiskali pa bodo tudi avstrijsko vinsko cesto. Cena
izleta s kosilom in prevozom je 1600 tolarjev. Prijave sprejemajo v pros-
torih društva 9. in 1 6. avgusta med 8. in 10. uro, v diobetološki ambu-
lanti po vsakdan.
Priprave na sejem Gost tur
§ d 1 1 .do 15. oktobra bov dvorani Taborv Mariboru potekal letošnji
sejm Gost Tur. No njem se bodo predstavila tudi turistična društva
z mariborskega, ptujskega in ormoškega območja ter širše. Pogovor o
tem je bil včeraj v hotelu Orel v Mariboru.
V soboto na ptujski televiziji
fo soboto in nedeljo bo na ptujskem TV-konalu redna glasbena od-
dajo, ki jo mora televizija Ptuj objavljati v okviru obveznosti do
Združenja lokalnih televizij Slovenije.
PripravilarMG
V nedeljo so udeleženci 11. svetovnega srečanja ljubiteljev Ci-
troenovih vozil zapustili Slovenijo. V mislih so že na pri-
hodnjem srečanju. V Ptuju pa bodo še nekaj časa aktualni
pojiovori o tem, kaj je to okolje izgubilo, ker je zadnji trenu-
tek srečanje odpovedalo. Da bi dobili kar najbolj verodostoj-
no sliko o tem, smo se pogovarjali z nekaterimi turističnimi
in drugimi delavci. Njihova mnenja so si bolj ali manj podob-
na, osnovna ugotovitev pa je, daje Ptuj tokrat izgubil.
Tone Svenšek, gostišče pri To- za stukturo gostov, ki pridejo z last-
netu: "Velika škoda je, da smo
srečanje ljubiteljev Citroenovih vo-
zil prepustili drugim. Udeleženci
so bili izredno zanimivi ljudje, ne-
kaj se jih je ustavilo tudi pri nas.
Pokazali so se kot dobri gostje.
Mimo našega gostišča so se v dneh
srečanja pogosto vozili, eni so se us-
tavili pri nas, drugi so nadaljevali
pot v Terme. Res je škoda, da te en-
kratne priložnosti nismo izkoristi-
li."
Janko Krajnc, restavracija
Ribič: "Tudi v naši restavraciji so
se udeleženci svetovnega srečanja
spačkarjev pogosto ustavili. Segali
so po zahtevnejših jedilih, vidi se,
da so svetovljani. Po razgovorih
sodeč so tudi oni razočarani, da ni
bilo srečanje v Moškanjcih oziro-
ma v Ptuju. Mesto jim je bilo zelo
všeč, ne razumejo, zakaj je prišlo do
spremembe kraja bivanja. Težko je
sedaj govoriti o tem, kaj je Ptuj iz-
gubil, ker ni bil organizator
srečanja, ker se ne ve, kdo je kri-
vec."
Franc Mlakar, tehnični vodja
ptujskih Term: "V konici srečanja
je bilo pri nas stalno okrog dvajset
spačkarjev, od tega štirje v bunga-
lovih, šestnajst pa v avtokampu. Na
kopanje pa se jih je dnevno pripel-
jalo med 40 in 50. Prepričan sem,
da bi srečanje spačkarjev lahko or-
ganizirali tudi v Termah, ker ima-
mo na voljo vso potrebno infra-
strukturo. Lahko trdim, da smo za-
radi neorganizacije srečanja v šti-
rih dneh izgubili najmanj sto tisoč
nemških mark zaslužka. Obisk
spačkarjev v Ptuju je bil opazen."
Dušan Bombek, Bakhusov
hram: "Spačkarjev je bilo v Ptuju
veliko, kljub temu, da so srečanje
organizirali v Mariboru. Morali bi
se najlepše zahvaliti Aeroklubu, da
je srečanje "odpeljal" drugam. Ptuj
je z odpovedjo srečanja veliko izgu-
bil, Maribor pa je seveda veliko pri-
dobil. Vsi, ki so se ustavili v naši
gostilni, so v glavnem jedli, izbirali
so med dražjimi jedili."
Boris Miočinovič, v. d. ravnatel-
ja pokrajinskega muzeja v Ptuju;
"Ptuj je zaradi tega, ker ni bil orga-
nizator srečanja izgubil predvsem
dve stvari: prvič nekaj milijonov
nemških mark zaslužka in drugič
izjemno priložnost, da z relativno
majhnimi sredstvi poskrbi za veli-
kansko in učinkovito, toliko
zaželeno promocijo. Hkrati so se
Ptujčani izkazali tudi kot neza-
nesljivi poslovni partnerji. V okvi-
ru članic GIZ-a Poetovio Vivat, ka-
kor tudi zunaj njega, bi bilo dovolj
pripravljenosti za prevzem poslov-
nega tveganja. V dneh enajstega
svetovnega srečanja spačkarjev, je
muzej obiskalo nekaj sto udeležen-
cev. V primeru, da bi bilo srečanje v
Moškanjcih, bi nas obiskalo nekaj
tisoč. Ob Ptuju bi jim lahko poka-
zali tudi Veliko Nedeljo in Ormož.
Ocenjujemo, da smo izgubili okrog
1,5 milijona tolarjev zaslužka, ker
srečanja ni bilo pri nas. Drugi go-
spodarski subjekti Ptuja pa so seve-
da ob bistveno večji potencialni do-
hodek."
Peter Vesenjak, državni sekre-
tar za turizem: "Precej truda smo
vložili, da smo dobili organizacijo
srečanja ljubiteljev Citroenovih
vozil. Že na srečanju na Finskem
smo promovirali Ptuj in organiza-
cijo srečanja. V začetku letošnjega
leta pa smo organizirali tudi ti-
skovno konferenco o tem. Poleg
promocijskih učinkov, bi organiza-
cija takšnega srečanja prinesla tudi
določen gospodarski učinek. Mis-
lim, da bi se srečanje izplačalo. Po-
membno je to, da gre v tem primeru
nimi avtomobili. V zadnjem času
takšni gostje v Sloveniji prevladu-
jejo, zato je zelo pomembno gostiti
takšno skupino gostov, ki so poleg
tega zanimivi in specifični, čeprav
niso ne vem kako veliki potrošniki.
Od vsake skupine gostov se da zas-
lužiti, vendar na specifičen način."
Sonja Krajnc, direktorica pod-
jetja turističnih vodnikov Ptujske
vedute: "Po mojem je Ptuj veliko
izgubil, čeravno je to izgubo sedaj
težko konkretno opredeliti. Pre-
pričana pa sem, da bi organizacija
take prireditve ne samo Ptuju, tem-
več tudi celotni okolici prinesla ve-
liko koristi, od zaslužka do promo-
cije. Glede na to, da pa glavni orga-
nizator srečanja Citroen klub Slo-
venije s predvidenim organizator-
jem Aeroklubom Ptuj očitno ni
našel skupnega jezika, je potrebno
opozoriti na nekatere pomanjklji-
vosti v ravnanju tistih, ki so bili z
dogovori in rezultati le-teh sproti
seznanjeni. Sama še vedno verja-
mem, da bi ob pravočasnem infor-
miranju lahko našli tudi druga
zainteresirana podjetja, ki bi bila
pripravljena nositi del poslovnega
tveganja. Sedaj se sicer pojavljajo
različni argumeti, morda bolj izgo-
vori v smislu, da zaslužek ne hi po-
kril stroškov in da udeleženci tega
srečanja sodijo v nižje plačilne raz-
rede, vendar lahko iz lastnih
izkušenj z udeleženci srečanja, ki
so obiskali ptujski grad z vso odgo-
vornostjo trdim, da njihova
plačilna sposobnost ni bila majhna.
Odpira pa se čisto drugo vprašanje,
zakaj tisti, ki so bili takoj seznanje-
ni s tem, da srečanja v Moškanjcih
ne bo, niso poskušali z organizator-
ji doseči kakšnega drugačnega do-
govora. Skoke so namreč od Ptuja
oddaljene skoraj enako kot
Moškanjci. Brez vsake posebne re-
klame si je Ptuj vendarle ogledalo
veliko udeležencev enajstega sveto-
vanega srečanja ljubiteljev Citroe-
novih vozil. Po uspešnih dogovo-
rih bi lahko bil obisk veliko boljši.
Upam pa, da se bomo vsi skupaj iz
te izkušnje nekaj le naučili. Bomo v
bodoče pri organizaciji takih
srečanj le bolj usklajeno delovali?"
Ervin Hojker, podžupan mestne
občine Ptuj : "Turizem je ena od
prvih prioritet, zato smo veseli vsa-
ke akcije v tej smeri. V pripravo
srečanja smo se pravočasno
vključili, pokazali pripravljenost
za sodelovanje, promocijo, za eko-
nomiko pa imamo v Ptuju profesio-
nalno firmo. Izbran je bil organiza-
tor, najverjetneje je prišlo do take
odločitve na osnovi poslovnih po-
kazateljev. To je njihova avtonom-
na odločitev, upam, da so jo sprejeli
na strokovnih izračunih. Za sam
Ptuj pa je prav gotovo vsak gost po-
sebej dobrodošel, ne samo zaradi
promocije in zaradi tega, ker ima
kaj za pokazati. Ptuj je promocijski
vidik že prerasel. Od tega, kar ima-
mo, je potrebno tudi nekaj zas-
lužiti. V času srečanju sem v mestu
opazil veliko zanimivih vozil, ude-
leženci so obiskali muzej, do 50
dnevno, v TIC-u jih je bilo 300, kar
je seveda premalo, vendar pa je TIC
delal promocijo tudi v Mariboru.
Tako da tistega minusa za Ptuj sam
ne vidim, ker so organizatorji go-
vorili o velikanskem vložku v ta
projekt, ki pa ga v tistem trenutku
niso imeli."
Otmar Gaiser, predsednik Ae-
rokluba Ptuj: "Mislim, da je Ptuj
samo pridobil. Potrebno je poveda-
ti, da srečanje ne bi bilo v občini
Ptuj, temveč v občini Gorišnica.
Občina bi za srečanje morala tudi
nekaj primakniti, učinki iz tega pa
so negotovi. Aeroklub kot soorga-
nizator srečanja skupaj s GIZ Poe-
tovio Vivat je k organizaciji in iz-
vedbi tega srečanja pristopil speci-
fično. Na osnovi želja organizatorja
Citroen kluba je bila narejena ana-
liza stroškov za ureditev avtokam-
pa za okrog 1300 do 1500 vozil in za
tri do štiri tisoč udeležencev
srečanja. Z analizo smo se oglasili
tudi pri županu mestne občine, ki
je bila pripravljena sicer sodelovati,
denarja pa ni mogla zagotoviti. Or-
ganizacija avtokampa, katerega
standard je izhajal iz navodil Citro-
en kluba, bi po ocenah veljala 75
tisoč nemških mark. V mislih
imam velik šotor, kakršen je bil ob
letošnjem kurentovanju, s sanitar-
nimi vozli, osvetlitvijo in drugim
potrebnim za začasno bivanje več
tisoč udeležencev. V dogovorih
smo bili tudi z ministrstvom za
obrambo, da bi omenjene stroške
znižali, po oceni bi jih lahko za tret-
jino. Vse drugo pa bi morali dobiti
vrnjeno skozi nadomestilo za gos-
tinsko ponudbo. Na osnovi ogleda
videokaset z več prejšnjih srečanj
spačkarjev, smo ocenili oziroma
nas potrošnja teh gostov ni pre-
pričala, da bi lahko skozi gostinsko
ponudbo nadomestili oziroma po-
krili vse nastale stroške. Zato smo
predlagali garancijo za pozitivni
učinek, kotizacijo po udeležencu
na dan bivanja v kampu, ki bi
znašala deset nemških mark. Tu pa
se je vse končalo, ker Citroen klub
ta del pogodbe ni podpisal. Najprej
so nas ustno, nato pa pisno obvest-
ili, da so si izbrali drugo lokacijo.
Otvoritev srečanja v Skokah sem si
ogledal, iz Citroen kluba so bili do
nas še vedno prijazni, povedali so
tudi, da so se odločili za precej višjo
kotizacijo, kot smo jo želeli uvesti
pri nas. Po ogledu kampa, sem do-
bil vtis, da so se udeleženci morali
zadovoljiti s precej nižjim stand-
ardom, kot so ga zahtevali v
Moškanjcih. To je bila njihova pos-
lovna odločitev. Svet se zaradi tega
ni podrl, ker srečanja ni bilo pri
nas. Res pa je, da smo v organizaci-
jo tega srečanja vložili veliko truda
in naporov ter denarja iz osebnih
žepov. Ponudili smo najugodnejšo
varianto za vse organizatorje, ki pa
je Citroen klub ni sprejel. Kot
predsednik Aerokluba, ki mi je
zaupano vodenje in s tem tudi za-
gotavljanje denarja za izpeljavo
programa pa si ne bi mogel pri-
voščiti organizacije prireditve, ki
bi nam bila v škodo. Sedaj se dogo-
varjamo za organizacijo srečanja
motoristov, ki ga organizira Moto-
ciklistični klub Slovenije. Gre za
srečanje, ki bo tudi finančno zani-
mivo. Pogodba je precizirana in če
se je ne bodo držali, če plačila do
roka ne bo, tudi srečanja ne bo."
Branko Brumen, direktor GIZ
Poetovio Vivat: "V poslu je že tako,
da lahko izpolnitev pričakovanj
ocenjuje predvsem tisti, ki prevza-
me poslovno tveganje, če v projekt
vloži kapital, znanje in čas. Razen,
če del tveganja v javnem interesu
prevzame občina ali država. In tisti,
ki so bili v vlogi, da ocenijo poslov-
no tveganje projekta "Citroen" so
ocenili, da je ob pogojih, na katerih
je vztrajal Citroen klub Slovenije,
tveganje glede na pričakovane real-
ne prihodke in zahtevane pogoje,
preveliko.
Sicer pa v GIZ-u Poetovio Vivat
ocenjujemo, da Ptuj s tem, ko prire-
ditev ni bila v 13 km oddaljenih
Moškanjcih, temveč v 15 km od-
daljenih Skokah glede na "kamp
sistem srečanja" ni veliko izgubil.
Organizatorjem smo pred srečan-
jem predali 150 promocijskih pro-
spektov Ptuja z vsemi znamenitost-
mi in turistično ponudbo. Odziv v
TIC-u je bil v času srečanja pre-
cejšen. Čez 400 udeležencev je pri
nas poiskalo informacije. S promo-
cijskim materialom so bili napote-
ni k članom GIZ-a in drugim po-
nudnikom turističnih storitev v
Ptuju in okolici. Nekaj deset zapi-
sov v naši knjigi vtisov kaže, da
smo pridobili precej novih prijatel-
jev Ptuja, ki bodo glas o naši po-
nudbi ponesli v države, iz katerih
prihajajo."
MG
Spačkarji so se odpeljali novim prigodam nasproti (Foto:DSj
4- PO NAŠIH KRAJIH
10.AVGUST 1995- TEDNIK
EKONOMSKO ZRCAIO
Inflacija se bo še zniževala, a počasneje. Sredi leta so se začeli spremin-
jati nekateri makroekonomski parametnri, ki utej^nejo določiti tudi
značilnosti konjukture v prihodnjih mesecih, |;ospodarske dosežke v
letu 1995 in razmere na prehodu v naslednje leto. Očitno je umirjanje in-
flacije: ziiradi sezonskih vplivov je bilo opaženo že v pr\'eni četrtletju, v
dnijjem pa je zaznano tudi iz analiz desezoniranih pokazateljev rasti
cen. Največje k umiranju rasti cen prispevalo zniževanje rasti cen v
prostem, to je od države cenovno nereguliranem sektorju. Intenzivnost
vpliva cenovne politike na inflacijsko stopnjo se krepi. S povečevanjem
deleži), ki ga k inflaciji prispeva neposredni cenovni nadzor (junija letos
24,2%, pred letom še 16,9%), letos postaja obvladljivost inflacije s strani
cenovne politike vse večja: na drugi strani pa bo prav zato cenovna poli-
tika morala upočasniti odpravljanje cenovnih nesorazmerij. I>etna in-
flacija, ki jo povzroča zgolj neposredni cenovni nadzor se že več kot leto
in pol giblje na ravni od 3,0% do 3,5% točk. Povedano drugače: dokler ne
bodo odpravljena osnovna cenovna razmeija lahko računamo na infla-
cijo nad 4% letno (upoštevaje še multiplikacijske učinke teh podražitev).
Trenutno so inflacijski pritiski
predvsem stroškovni, kljub temu,
da so se nekateri narodnogospo-
darski stroški v zadnjem letu ven-
darle pomembneje znižali
(obrestne mere, fiskalne obreme-
nitve, pri tem, da so tudi carine na
uvoženo reprodukcijsko blago in
blago za naložbe že ves ta čas za
podjetja nizek strošek).
Predvsem rastejo cene proizva-
jalcev v surovinskih dejavnostih
in stroški dela, ne zaradi rasti
plač ampak zaradi rasti Drugih
prejemkov. Rast Drugih prejem-
kov povzročajo prizadevanja za
izognitev dajatev na plače, rast
cen v primarnih dejavnostih pa je
v največji meri posledica nadpov-
prečne rasti cen kmetijstva. Zara-
di povišanja odkupnih cen in pre-
levmanskih zaščit v zadnjem
času, ostajajo cene hrane tudi v
prihodnje eden pomembnejših
inflacijskih virov.
Krepitev naložbenega ciklusa. V
največji meri zunanjetrgovinske
tokove določata izvoz repromate-
riala in uvoz investicijskih dobrin.
Ta, skupaj z rastjo proizvodnje in-
vesticijskega blaga v industriji in
dinamiko gradbeništva kaže na
krepitev naložbenega ciklusa. Dej-
avnost gradbeništva narašča že kar
Kulturni križem-
kražem
BORL • Idriart - V soboto,
12.	8., ob 16. uri se bo pričel
otroški program, ki bo
vključeval delavnice glasbe-
ne improvizacije, evritmije
ter lutkovno delavnico. Ob
17. uri bo sledil nastop pev-
skega zbora Klek iz Ogulina,
ki bo predstavil stare
hrvaške pesmi. Ob 20. uri bo
na sporedu komedija Petra
Turrinija Krčmarica, v iz-
vedbi gledališča Zato. in
režiji Sama Strelca.
BORL • Idriart - V nedeljo,
13.	8., ob 17. uri bosta Lidija
Bajuk in Dunja Knebl pred-
stavili stare hrvaške pesmi iz
Medjimurja in Podravine.
DS
nekaj časa in to tako po efektivnih
delovnih urah (2% nad primerljivo
lansko ravnijo), številu delavcev
(1,7% nad primerljivo lansko rav-
nijo) kot tudi po vrednosti opravl-
jenih del (34% realna porast glede
na lanske štiri mesece). Obseg tujih
neposrednih naložb je že v petih
mesecih presegel lanskega celolet-
nega. Tudi domača izplačila za
naložbe so letos za približno polo-
vico višja kot v enakem obdobju
lani. Povprečna obrestna mera
bank za dolgoročna posojila je v
maju znašala 15,4%, kar je za 1,6%
točk manj kot pred letom. Realne
naložbe postajajo vse resnejša alter-
nativa finančnim naložbam, kate-
rih rast je prevladovala v zadnjih le-
tih. Donosi finančnih naložb so se
namreč začeli zniževati.
Mednarodni ekonomski odnosi.
Uvoz blaga v Slovenijo je po
pričakovanjih večji od izvoza bla-
ga, primanjkljaj pa se po zadnjih
podatkih še povečuje. Obenem ras-
te presežek izvoza storitev, tako, da
je celotni izvoz še vedno večji od ce-
lotnega uvoza. Po majskem iz-
boljšanju se je dohodkovna priv-
lačnost izvoza junija spet rahlo iz-
boljšala, če jo merimo s cenami
proizvajalcev namesto s cenami
prodajalcev. Ker postaja zanimanje
za tuje valute spet večje, še bolj sla-
bi pritisk na rast vrednosti tolarja.
Nazadnje analizirani podatki (24.
julija) kažejo, da bo julija položaj za
izvoznike, vsaj kar se tiče tečaja to-
larja, še ugodnejši kot junija. Poleg
izvoznega dohodka pa se povečuje-
jo tudi stroški: padanje izvozne
konkurenčnosti industrije se na-
daljuje, vendar vse manj zaradi
tečajnih gibanj in vse bolj zaradi
rasti stroškov dela, predvsem t.i.
Drugih prejemkov.
Zadolženost uradnega sektorja v
tujini se znižuje, povečujejo se tudi
kratkoročne terjatve podjetij do tu-
jine. Na drugi stani pa podjetja
povečujejo dolgoročno zunanjo za-
dolženost, ki je za 24,7% večja glede
na enako obdobje lani: povečanje
spodbuja nižja obrestna mera v tu-
jini.
Varčevanje, krediti, likvidnost.
Opazneje se je začela spreminjati
struktura varčevanja prebivalstva:
spet raste pomen deviznega
varčevanja. S tem, ko se tolarsko
varčevanje preusmerja v devizno,
bodo banke morale povečati obvez-
ne rezerve, za kratkoročne tolarske
hranilne vloge morajo banke
vzdrževati od 1 - 6% rezerve, za de-
vizne hranilne vloga pa velja ob-
veznost 100% deviznih rezerv. Po-
leg tega se tolarske hranilne vloge
pretvarjajo iz tri ali več mesečno ve-
zanih v vloge na vpogled, kar po
daljšem času nekoliko povečuje
povprečno likvidnost varčevanja,
in obenem kaže tudi na sezonski,
predpočitniški vpliv spreminjanja
valutne strukture varčevnaja. Obo-
je posledično znižuje bančni kre-
ditni potencial. Hkrati se je junija
poslabšala likvidnost gospodarst-
va, merjena z deležem knjižnega
denarja ali z blokacijami žiro
računov, odgovori na anketo o pro-
blematiki industrijskih podjetij pa
vendarle kažejo na precejšnje iz-
boljšanje likvidnsoti v industriji
(glede na stanje plačanih računov
in kreditov za obratna sredstva).
Javnofinančni prihodki. V ob-
dobju šestih mesecev so javnofi-
nančni prihodki realno za 1,4% nad
lanskoletnim povprečjem. Iz gi-
banja v prvi polovici leta ter predvi-
devanj do konca leta ocenjujemo,
da bodo v letu 1995 javnofinančni
prihodki realno porasli za 2,6%.
Industrija. Industrijska proiz-
vodnja je junija dosegla drugi naj-
večji trendni pospešek letos. Kljub
temu se v primerajvi z enakimi ob-
dobji lani rast letos umirja: v
prvem polletju je znašala 5,4% (v
petih mesecih 5,8%, v štirih mese-
cih 6,9% v prvem četrtletju pa
9,6%), kar je skladno s pričakovanji
do konca leta, ko naj bi bila rast v
primerjavi z letom prej okoli 5,5%.
K umiranju povprečnih mesečnih
prirastov prispeva največ proiz-
vodnja reprodukcijskih materia-
lov, ki pa po treh mesecih zapored-
nega nižanja trenda junija spet
narašča.
ZMAR
TENIS
Lep uspeh
Urške Jurič
Na mladinskem teni-škeni
prvenstvu Slovenije za
igralce do 16 let je med
dekleti zmagala Ptujčanka
Urška Jurič.
Urška, ki nastopa za TK
Branik Maribor je v polfina-
lu po razburljivi igri prema-
gala favoritkinjo Janžeko-
vičevo TK Benč Šport
Ljubljana z rezultatom 6:7,
6:1,6:3.
V finalu pa je ugnala Mašo
Vesenjak MB z rezultatom
7:5,2:6,6:2.
Čestitamo!
Le še novi recepti
Od prvega avgusta naprej v lekarnah izdajajo
zdravila le še na osnovi novih receptnih obraz-
cev, zelenih in belih. Zeleni veljajo za zdravila v
breme obveznega zavarovanja, beli pa so na-
menjeni samoplačnikom in določenim skupi-
nam pacientov (beguncem, vojakom, zaporni-
kom, tujcem, prostovoljnim zavarovancem za
nadstandard in podobno).
Z novimi recepti naj bi uveljavili boljši nadzor
nad porabo denarja za zdravila. Kot je v pojasnilih
ob uvedbi novih receptnih obrazcev zapisal gene-
ralni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije Franc Košir, je vzpostavitev podatkov o
porabi receptnih obrazcev, nujna, saj so zlorabe
vsem znane. Dogajalo se je, da so nekateri sami ti-
skali recepte, da so jih dobivali zdravniki, ki so
odšli iz Slovenije, da so jih uporabljali za samo-
plačnike in podobno. Glede na pogoste kritike o
tem, da je zavod z delitvijo receptov omejil strokov-
no delo zdravnikov, ta odgovarja, da po njegovem
mnenju ni v ničemer omejevano strokovno delo
zdravnikov. Razdelitev receptov pa tudi ne pomeni
oteževanja zdravljenja zavarovancev. Ob upošte-
vanju pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja,
ki določajo pristojnosti in odgovornosti izbranih
zdravnikov in specialistov, le-ti samostojno
odločajo, katero zdravilo in koliko potrebuje zava-
rovanec.
Kot smo izvedeli v ptujski lekarni prehod na
nove recepte ni povzročil večjih težav, do zapletov
pa prihaja predvsem zato, ker zdravstveno osebje
pri izpolnjevanju obrazcev ni preveč natančno.
Včasih pa tudi ne more biti, ker zavarovanci v
zdravstvenih izkaznicah nimajo zabeležnih vseh
potrebnih podatkov, najpogosteje jim manjka po-
datek o zavarovalni osnovi. Tega bi jim sicer morali
vpisati v kadrovski službi podjetja, lahko pa ga
vpišejo tudi v izpostavi Območne enote zavoda za
zdravstveno zavarovanje v Ptuju, Trstenjakova uli-
ca 9, v sobi številka 12. Zato ne bo odveč, če bodo
bolniki ob dvigu zdravil imeli s seboj tudi zdravst-
veno izkaznico oziroma izkaznico prostovoljnega
zavarovanja.
USPEŠNA VERIFIKACIJA PTUJSKE IN
KIDRIČEVSKE LEKARNE
Kot je povedal direktor javnega zavoda lekarne
Ptuj Jože Gorenc, sta ptujska in kidričevska lekar-
na v prejšnjem tednu uspešno prestali verifikacijo
po zakonu. Odpraviti morata nekatere drobne po-
manjlljivosti in kupiti nekaj dodatne opreme.
Majšperška lekarna pa je bila verificirana z omejit-
vami. To predvsem pomeni, da bo lahko izdajala le
gotova zdravila, nebo pa jih mogla sama pripravlja-
ti. Urediti pa bo morala tudi vhod za paciente in
blago ter kupiti nekaj nujne opreme.
MG
PTUJ / PTUJSKA POLETNA NOC '95
IBi^ijn	ira ptujskih ulicah m trgili
Ptujska poletna noč je druga največja ptujsKa prireditev po kurento-
vanju oziroma karnevalu. Vsako leto privabi na ptujske mestne ulice
in trge nekaj deset tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, največ pa iz SV
Slovenije.
Kot je povedala Marjeta Jeraj,
ki vodi projekt "Ptujska poletna
noč '95", je zabavno-glasbeni pro-
gram pripravljen, tako da bo zado-
voljil najrazličnejše okuse in potre-
be. Prireditev je hkrati zaključek
"Ptujskih poletnih prireditev", ki
so se pričele prvega julija. Potekala
bo v Prešernovi ulici, Slovenskem
trgu, Murkovi ulici. Mestnem trgu,
Lackovi ulici, Krempljevi ulici,
Miklošičevi, na Novem trgu in
Slomškovi ulici.
V petek, 18, avgusta, se bo doga-
janje pričelo že ob desetih s koncer-
tom glasbene skupine ROMANO
RAI na Mestnem trgu, ob 20. uri pa
se bo pričel zabavno-glasbeni pro-
gram na Slovenskem trgu in
Prešernovi ulici z ansamblom EX-
PORT A in Ptujskih 5. V soboto bo
na Slovenskem trgu gledališče
Zato. med 10. in 12. uro uprizorilo
gledališko predstavo - komedijo
Petra Turrinija "Krčmarica". Ob
20. uri pa sebo na mestnih ulicah in
trgih pričel zabavno-glasbeni pro-
gram z ansambli in nekaterimi gos-
ti. Med drugim bodo nastopili an-
sambli Ekart, Mlada pot. Komet,
Savana, prišel bo tudi Edvin Fliser,
Na račun bodo prišli tudi mladi
obiskovalci poletne noči, zanje
bodo organizirali diskoteko na
prostem in koncert mlade glasbene
skupine iz Ptuja - Ujetniki svobo-
de. Na programu je tudi nočni bun-
gy jumping, NK Drava pa pripravl-
ja bogat srečelov. Za lakoto in žejo
bodo poskrbeli gostinci, za dobro
voljo pa bo moral poskrbeti vsak
sam. Glede na ponudbo, je ne bo
težko "ustvariti".
MG
ZACELI OBIRATI BRESKVE
Delavci Sadjarstva Lenart so začeli z obiranjem
breskev. V njihovih nasadih v Selcih so letos
pridelali zelo kvalitetne sadeže. Breskve skla-
diščijo v lenarški hladilnici, kjer jih lahko tudi
kupite. Prvi kakovostni razred prodajajo po 115
tolarjev, drugi 75 tolarjev in tretji 45 tolarjev.
VZREJA NORIŠRIH
KONJEV JE V PORASTU
V Lenartu imajo društvo, v katero se vključujejo
rejci noriških konjev. Na tem področju je nam-
reč dvajset plemenskih konjev te pasme, vzreja pa
je zadnja leta v porastu. Fakulteta za živinorejo, je
drugega avgusta v Lenartu in Benediktu organi-
zirala pregled rodovniških kobil omenjene pa-
sme. Na njem so določili tudi število odkupljenih
žrebet.
40-LET GASILSTVA
V GOČOVI
Prostovoljno gasilsko društvo v Gočovi je
najmlajšo v lenarški občini in letos praznuje
štiridesetletnico uspešnega delovanja. Jubilejna
prireditev je bila v soboto, ko je bilo veliko zboro-
vanje gasilcev z mimohodom. Blagoslovili so
tudi sliko sv. Florjana, gasilskega zavetnika. Se-
danje društvo, ki šteje 33 aktivnih članov vodi
Terezija Petrič .V soboto so pripravili kulturni
program in razvili društveni prapor. Po priredit-
vi je bila tradicionalna gasilska veselica, z iz-
kupčkom pa bodo dokončali obnovo gasilskega
doma in posodobili gasilsko opremo.
Marija Slodnjak
Dolgo (politično) poletfe
Kroničar Dela je pred nekaj
dnevi zapisal, da se je predsednik
Kučan "med rednim treningnom
na Šmarni Gori pri padcu laže
poškodoval po obrazu" in da pred-
sednik vlade dr. Janez Drnovšek
ob zadnjem prijateljskem
srečanju z avstrijskim kanclar-
jem dr. Franzem Vranitzkym v
Celovcu z Vranitzkym ni mogel
odigrati tudi teniškega dvoboja,
"ker ima dr. Drnovšek poškodo-
vano roko, tako imenovani
teniški komolec." Poletje tako
očitno ni najbolj prizanesljivo
vrhunskim slovenskim politi-
kom, enako kot politika nasploh,
kljub visokemu poletju, še kar na-
prej nadleguje ljudstvo. Zlasti z
različnimi zdrahami.
OPOZORILA Z ZAMl DO
Najnovejše razmere na
Hrvaškem so posebej mobilizirale
tudi slovensko vlado in predvsem
ministrstvi za obrambo in za zu-
nanje zadeve. Zunanji minister Zo-
ran Thaler in obrambni minister
Jelko Kacin sta se na slovenski tele-
viziji pojavljala, kljub temu je ne-
navadno, da uradna Slovenija svoj-
ih državljanov in turistov ni opozo-
rila na "nevarnost razmer in bivan-
ja na Hrvaškem", vsaj istočasno z
Nemčijo in nekaterimi drugimi za-
hodnimi državami? Premier dr.
Drnovšek je šele ob srečanju z av-
strijskim kanclerjem Vranitzkym
(skupaj z njim) svetoval, naj ne do-
pustujejo na Hrvaškem, ker razme-
re zanje tam niso varne.
TLKISTIČNA "NAKLJUČJA"
Hrvaška vojaška akcija za osvo-
boditev okupiranih delov Hrvaške
je preusmerila veliko število tujih
turistov, ki so bili namenjeni na
hrvaško morje k slovenski obali.
Tako zdaj obmorski turistični de-
lavci spet samozavestni govorijo o
"dobri turistični sezoni", čeprav
sami niso ravno najbolj zaslužni za
to. Slovenski turizem je očitno še
preveč odvisen od preštevilnih
naključij. Prav tako se zdi nenor-
malno, da se odgovorni za turizem
prek tiska prepirajo o tem, kaj kdo
dela in kako "reklamira" posamez-
ne turistične bisere. Dnevnik piše,
da je trditev svetovalca vlade za tu-
rizem Janeza Repanška, po kateri
naj bi se po svetu manj znani Bo-
hinj hotel izenačiti z bolj znanim
Bledom in zato potegnil krajši ko-
nec, presenetila turistične delavce
podjetja Alpinum v Bohinju, saj so
v tem letoviškem kraju s številom
prenočitev že lani ujeli leto 1990, se
pravi čas pred vojnami na Blakanu.
Svetovalcu zamerijo, ker jih sili k
sodelovanju s turoperaterjem
Themsonom, ki je ponudil 10 do 15
odstotkov nižje cene, kot veljajo za
druge turoperaterje. "Šele iz časopi-
sov smo izvedeli, da so se gospodje
iz ministrstva pogovarjali s turope-
ratorjem Thonsenom," pravijo v
Bohinju in vprašujejo vladnega
svetovalca "ali služi interesom slo-
venskega turističnega gospodarst-
va ali turoperatorja. "Očitno je to
samo še nov primer, da se v Slove-
niji (ne samo, ko gre za turizem),
kljub majhnosti, ne znamo hitro in
učinkovito dogovarjati in usklaje-
vati.
"SOŽnjK" MIMSTIU
IN GKNKHALA
Usklajenosti (in pravnih argu-
mentov) je tako manjkalo tudi pri
nameravani zamenjavi načelnika
^eneralštaba Albina Gutmana.
Čeprav je obrambni minister tudi
na slovenski televiziji zatrjeval, da
je predlog zamenjave usklajen s
predsednikom vlade in predsedni-
kom države, ga je predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek po svoje "deza-
vuiral" z opozorilom v posebnem
pismu, da je mesto načelnika gene-
ralštaba tako pomembna pozicija,
da o njegovih zamenjavah odloča
vlada. Dr. Drnovšek se je potemta-
kem distanciral o Kacinovih name-
rah, da bi Gutmana zamenjali po
hitrem postopku in brez temelji-
tejše utemeljitve. Zato bo vlada o
zamenjavi razpravljala šele v polni
sestavi po poletnih počitnicah.
Vsekakor pa je zdaj na obrambnem
področju nastal čuden položaj, ko
do (nadaljnjega) nadaljujeta sode-
lovanje minister in načelnik gene-
ralštaba, ki se po vsem sodeč med-
sebojno nista "ujela" in drugi z dru-
gim nista najbolj zadovoljna. Mi-
nister Kacin je zdaj v javnem ute-
meljevanju svojega predloga za za-
menjavo celo dejal, da načelnik ge-
neralštaba Gutman ni izpolnil nje-
govih pričakovanj, in da je pre-
počasi krepil generalštab. Seveda
tako stanje ne mroe trajati dlje časa
brez škode za obrambo usposoblje-
nost države.
NKNAVADNIJKZNI
SLOVKNCI
Kljub poletni vročini se nadalju-
jejo polemike o "fašistoidnosti na
ljubljanskih glavnih trgih med
proslavljanjem dneva državnosti".
Medsebojno se "obdelujeta" tudi
nekdanja "politična tovariša" Janez
Janša in dr. Dimitrij Rupel. Ob tein
se mi zdi vredna omembe Ruplova
opomba, da mu je ugleden Slove-
nec, "ki živi v tujini, vendar bere
slovenske časnike in tu pa tam pri-
haja v Ljubljano v pogovoru pred
nekaj dnevi rekel, da se mu zdijo
"Slovenci nenavadno jezni." Mož je
bil posebno zaskrbljen zaradi pre-
pirov po časnikih, ki dajejo vtis ne-
reda ali celo družbene krize. Te
ugotovitve so se mi zdele duhovne
in resnične. V medijih, posebno
pisnih bralcev, narašča razpo-
loženje nezadovoljstva, živčnosti
in jeze. Moj znanec me je tudi
vprašal,ali mordane mislimo, da bi
bilo v sedanjem trenutku na SlO'
venskem važno doseži nacionalni
soglasje o nekaterih skupnih prO'
blemih in interesih.
•o Jak Koprive
||0DNIK ■ 10. AVGUST 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5
OBČINA ZAVRC ^ SOLA POTREBUJE NOVE PROSTORE
^ebujeitio kuhingo in telovadnico
^rška (»snovna šola ima že kar dolj^o zgodovino. Njeni« prva iz-
pidiij''j^' "iJ^rtovana že leta 1939, a jo je preprečila drujia sv«-
■'i,., vojna. Med slednjo so potrebo po Izj^radnji začutili tudi Nemci
' (943. Ti so sicer postavili temelje in kletne prostore, vendar je
j,,|jna izgradnja zaradi vojnih razmer propadla. Naslednja zasno-
'j^jjradnje šoleje bila v letih l%5 do 1%6. Težnja takratnih oblasti
l,j|a k centralizaciji večjih mest, zato ni prišlo do realizacije i/-
'^jdnje, pač pa so učence od šestega do osmega razreda pričeli voziti
,tujsko Mladiko in pozneje v Cirkulane.
'r
Zgradba, v kateri se nahaja
^^ašnja završka šola je stara
oraj dvesto let in je svojo prvo
jjptacijo doživela leta 1965. Se-
^jse na objektu izvajajo le nujna
jdrževalna dela. Učenci in
;jtelji imajo na voljo štiri enako
jlike prostore, namenjene raz-
^nemu pouku, zbornico ter mi-
iiTialni prostor za knjižnico. S
so završkim otrokom zago-
tovljena prva štiri leta osnov-
nošolskega izobraževanja. Se
zmeraj pa so brez kuhinje, telo-
vadnice in prostorov za predmet-
ni pouk.
Vse manjkajoče nameravajo pri-
dobiti z izgradnjo prizidka in telo-
vadnice k obstoječi šoli ter uredit-
vijo prostorov za vrtec. Pridobili so
že lokacijsko dovoljenje, izdelava
projektnega načrta se prav tako
bliža h koncu, v avgustu pa
pričakujejo še gradbeno dovoljen-
je. Izgradnja je dogovorjena za leto
1996.
Skupna vrednost investicije
znaša okrog 220 milijonov tolarjev,
občina pa s 56 milijoni proračuna
ne more zgotoviti niti polovice. Na
nedavnem posvetu o razvoju
občine so zato pozvali prisotne
predstavnike ministrstev, naj raz-
mislijo o spremembi zakonodaje fi-
nanciranja demografsko ogroženih
in obmejnih občin. Medtem pa so
Zavrčani kandidirali na javni raz-
pis za pridobitev finančnih sred-
stev države in močno računajo na
njeno pomoč.
DS
Na tiskovni konferenci pred ponedeljkovo premiero Gledališča
ZATO, sta vodja gledališča Franci Mlakar in umetniški vodja
Samo Strelec predstavila tudi organiziranost gledališča.
Lani je gledališče kot društvo
sklenilo pogodbo z ptujskim
Izvršnim svetom, po kateri naj bi
gledališče s 1. januarjem 1996
postalo profesionalno projektno
gledališče, ki bi imelo 5 zaposle-
nih, igralce pa bi angažirali za po-
samezne projekte. Po podatkih
Franca Mlakarja bi to stalo občin-
ski proračun le dodatnih 15 mili-
jonov tolarjev, druga potrebna
sredstva pa bi pridobilo gleda-
lišče s sponzorstvom gospodarst-
va. Pričakovati je, da bo le-to
zmeraj bolj gradilo svoj sloves
tudi s podpiranjem kulture. Gle-
dališče Zato se namerava zavzeti
za obnovo gledališke stavbe od
znotraj in od zunaj, je povedal
Franc Mlakar, saj so v 100 letih,
kolikor jih je minilo od izgradnje
gledališča, gledališke napeljave že
dotrajale, stavbo pa so med vojno
delno porušili in tako okrnili nje-
no prvotno podobo. O tem, ali bo
gledališče naslednje leto profesio-
nalna ustanova, kar bi prineslo
Ptuju možnost za enakovredno
nastopanje med drugimi sloven-
skimi mesti, prebivalcem pa ptuj-
ske in slovenske profesionalne
gledališke predstave, bodo
odločali svetniki ptujske občine
predvidoma jeseni.
Z letošnjo predstavo Krčmari-
ca se je Gledališče Zato že dogo-
vorilo za vrsto gostovanj širom
po Sloveniji.
Milena Zupanič
nj pomenijo ustrezni prostori in sodobna tehnologija pri dejavnosti, kakršan je
loša, najbolj zgovorno pričajo statistični podatki o delu knjižnice v prvem polletju
stošnjeta leta.
les smo že navajeni, da obseg dela iz obdobja v obobje narašča, saj je
rast kar nekako ustaljena med 7 in 10 %, toda letošnji podatki prese-
ečajo tudi nas same.
V letu 1995 smo v prvih šestih
lesecih zabeležili 51.670 obiskov
asih bralcev. Podatek zajema le
levilo bralcev, ki so nas obiskaH
aradi izposoje in ne vključuje šte-
ila obiskov pri organiziranih ogle-
Sh knjžnice, obiskovalcev razstav,
mravljičnih ur in vseh drugih oblik
iela z uporabniki. Obisk zaradi iz-
osoje je večji kot enako obdobje
anskega leta za 13 % - 6172 obi-
bv več kot lani. Dnevno nas je
Mskalo 346 bralcev.
Presenteljiv pa je podatek o števi-
J izposojenega gradiva. Tukaj
eleženimo namreč 70 % rast! V
rvem polletju smo izposodili
■^2.877 enot gradiva, 75.316 več
'Ot v enakem obdobju lani ali pove-
•ino še drugače - le nekaj manj kot
'celem letu 1992. V vseh oddelkih
'ijižnice smo dnevno izposodili
■227 enot gradiva (knjig, periodike
in kaset). V študijskem oddelku
beležimo 54 %, v mladinskem pa
kar 125% rast.
Če lahko rast izposoje v študij-
skem oddelku komentiramo z že
znanimi argumenti (najsodobnejša
tehnologija, povečana skrb tudi za
medbibliotečno izposojo, okreplje-
na informacijska dejavnost, lastna
lokacija domoznanskega oddelka,
pravilen izbor novega gradiva,...),
moramo pri mladinskem oddelku
povedati še kaj več. Za oddelek, ki
se je v lanskem avgustu preselil v
nove prostore v Malem gradu, smo
sicer pričakvoali večji obisk in iz-
posojo, a na tako veliko povečanje
nihče ni računal. Trend rasti je bil
velik že v lanski drugi polovici leta,
vendar smo ga tolmačili bolj z ra-
dovednostjo naših najmlajših. Se-
daj lahko že z gotovostjo trdimo, da
je taka rast rezultat, ne le resnično
lepih prostorov in povečanega štvi-
la zaposlenih, ampak predvsem
večjega in pestrejšega dodatnega
programa dela z mladimi bralci, ki
ga po kadrovskih okreptivah in v
ustreznih prostorih lahko izvajamo
in tesnejšega sodelovanja z učitelji
in knjižničarji OŠ celotne bivše
ptujske občine. V prvem polletju so
namreč naši "mladinci" (kakor smo
v kolektivu poimenovali svoje so-
delavce iz mladinskega oddelka)
pripravili izredno pestro ponudbo
najrazličnejših programov. Pripra-
vili so kar 66 pravljičnih ur, ki jih je
obiskalo skupaj 2311 otrok, posta-
vili 9 razstav, imeli ogromno vod-
stev organiziranih skupin po
knjižnici, pripravljali literarne
uganke in bibliopedagoške ure ter
organizirali srečanja šolskih
knjižničarjev. Kot zanimivost naj
omenim še to, da nas obiskujejo
tudi skupine otrok iz ostalih krajev
v Sloveniji (Ormož, Zagorje), ki v
program svojih izletov vključijo
tudi pravlično uro v mladinskem
oddelku.
Pri večini naših akcij so nam pri-
jazno pomagali tudi sponzorji, ki se
jim na tem mestu še enkrat najto-
pleje zahvaljujemo za pomoč.
Načrtov in idej imamo seveda še
veliko, tako za letošnje leto, kot
tudi za naprej. Naš najpomemb-
nejši cilj pa je, da celotno dejavnost
prenesemo v Mali grad. Investicija
je v polnem zamahu, zato smo pre-
pričani, da bomo cilj uresničili v
naslednjih treh letih. Na preselitev
se pripravljamo že nekaj časa, saj je
selitev izjemno zahteven projekt.
Temu cilju smo podredili tehno-
loško opremljanje, obdelavo gradi-
va (ki ga pripravljamo za prosti
pristop), pospešeno urejanje depo-
jev - skratka, dan, ki se ga vsi skupaj
z vami zelo veselimo, želimo
pričakati pripravljeni.
Ravnateljica
Lidija Majnik
IDRIART/ DELAVNICE IN KONCERTI
v sklopu letošnjega Idriarta so potekale na Borlu številne delavnice
različnih kultumih dejavnosti, do jutri pa še poteka delavnica "Aktivno
poslušanje glasbe", ki jo vodi violinist Miha Pogačnik.
Od petka do nedelje smo lahko prisluhnili tudi trem koncertom. V petek
so Speve Gregorjanskega korala izvajali Slovenski madrigalisti z dirigen-
tom Tomažem Boletom, v soboto je bil koncert iz dveh delov. V prvem so
se predstavili člani Akademskega pevskega zbora iz Kranja ob spremlja-
vi godalnega Orkestra Akademije Hamburg s klavirjem pod vodstvom El-
rnarja Lampsona. Predstavili so delo sodobnega estonskega skladatelja
Arva Parta Te Deum. Skladba je sorazmerno dolga in je bila podana zgol-
gočaseno, brez izrazitih dinamičnih odstopanj, tudi zbor na grajskem
boriskem dvorišču ni zazvenel, kot smo tega zbora vajeni, tako je
olajševalno prišel Miserere, saj mu kmalu sledi Amen.
Drugi del koncerta je orkester s sodelovanjem članov simfonikov RTV
Slovenija izvajal Beethovnov koncert za violino in orkester v D - duru, op.
61. Solist je bil Miha Pogačnik, ki je z dinamično prefinjenostjo in
občutenjem dodobra ogrel številno občinstvo.
V soboto so se orkester in solist Miha Pogačnik preselili na ptujski grad
'n izvajali Mozarta m sicer Divertimento v F - duru. Violinski koncert K. 218
ler Simfonijo v A- duru K. 119. Kot zanimivost kaže povedati, da so se
glasbeniki s solistom vred pred nastopom spremenili v urejevalce pros-
tora, saj so zaradi vetra sami preselili prizorišče v Palacij. Ja, ja, Idriart
Poenostavlja stvari.
F. Lačen
ZDAM V KULTURI
• ••
Boris Miočinovič na
izobraževanju za
muzejski management
v.d. direktorja Pokrajinskega
muzeja Ptuj se je že v juniju ude-
ležil enotedenskega izobraževan-
ja za muzejski management, ki ga
je organiziral v okviru ICOM-a
Nemški muzej v Miinchnu. ude-
ležili so se ga še direktorica na-
cionalne galerije Islandije, direk-
torica muzeja BMW iz
Miinchna, direktorica največje
zasebne muzejske zbirke na svetu
Thysen iz Lugana v Švici, direk-
tor tehničnega muzeja iz Soluna
in organizator velikih kulturnih
projektov iz Italije, je povedal
Boris Miočinovič. Na seminarju
so se spoznali tudi z vodenjem
nemškega muzeja, ki je eden naj-
večjih na svetu, saj ga letno
obišče 1,3 milijona obiskovalcev,
njegov proračun pa znaša 50 mi-
lijonov nemških mark. Boris
Miočinovič meni, da ptujski mu-
zej kljub majhnosti v primerjavi
z nemškim za njim na nekaterih
področjih veliko ne zaostaja.
• ••
Alešu Gačniku odprta
vrata za doktorski
študij na Masarykovi
univerzi
Aleš Gačnik, vodja Oddelka za
etnologijo v Pokrajinskem mu-
zeju Ptuj, je prejel certifikat za
uspešno končani triletni podi-
I^lomski študij v Brnu na
Češkem, in sicer na UNESCO-vi
Mednarodni poletni šoli za mu-
zeologijo. Študij, ki je sestavljen
iz treh podiplomskih seminarjev
(Obča muzeologija, Zbirke, Mu-
zejska komunikacija, prczentaci-
ja in izobraževanje), je temeljil nž
83 specializiranih predavanjih,
73 seminarjih, terenskem delu in
zaključnih nalogah. Študij pote-
ka pod okriljem Masarvkove uni-
verze v Brnu in Unesca ter v so-
delovanju z Mednarodnim ko-
mitejem za muzeologijo. Prejetje
certifikata omogoča Alešu
Gačniku nadaljnji doktorski štu-
dij iz muzeologije na Masarykovi
univerzi. Aleš Gačnik namerava
konec leta končati tudi magistrs-
ki študij na Filozofski fakulteti v
Ljubljani in sicer na oddelku za
etnologijo in kulturno antropo-
logijo.
•••
Branka Bezeljak Glazer
pripravlja nalogo za
GEA College
Branka Bezeljak Glazer iz
ZKO se je v februarju vključila v
študij mamagementa v kulturi na
GEA College v Ljubljani. Šola
traja do novembra, do takrat pa je
potrebno pripraviti tudi nalogo,
s katero študij zaključiš. Sicer pa
Branka Bezeljak Glazer prav te
dni pripravlja program kultur-
nih prireditev za prihodnjo sezo-
no in vse potrebno za jesensko
delo v ptujskem narodnem domu
in v gledališču. Pri tem se srečuje
kot zmeraj s pomanjkanjem de-
narja in negotovimi organizacij-
skimi razmerami v novi kulturni
sezoni.
• ••
Miran Zupanič na
svetovni filmski
festival v Montreal
CelovcOcrni film Radio.doc, ki
ga je Ptu)čan, režiser Miran Zu-
panič snemal lani poleti na Šta-
jerskem, premierno pa je bil
uprizorjen v Ljubljani in na Ptu-
ju maja letos, je bil sprejet na ene-
ga izmed Štirih največjih svetov-
nih filmskih festivalov. V to ka-
tegorijo se namreč uvršča mon-
trealski festival poleg berlinske-
ga, cannskega in beneškega. To je
hkrati edini festival takšnega po-
mena v Severni Ameriki, ki ga še
posebej ceni svetovno združenje
filmskih producentov. Film Ra-
dio.doc je izbrala za nastop na
festivalu posebna mednarodna
selekcijska komisija in ga uvrsti-
la v kategorijo "Film danes: odse-
vi našega Časa".
MZ
MARKOVCI
V nedeljo popoldan je bila v
Markovcih pri Ptuju velika med-
narodna folklorna revija, ki jo je
organiziralo domače folklorno
društvo ob pomoči Mestne
občine Ptuj in Krajevne skup-
nosti Markovci.
Najprej so se na razgretem prizo-
rišču predstavili najmlajši in sicer
Otroška folklorna skupina iz Mar-
kovcev s štajerskimi plesi. Folklo-
risti iz Makol so predstavili pustne
običaje. Folklorna skupina iz ptuj-
ske bolnišnice je predstavila porab-
ske plese, tradicionalno po ljudsko
in aktualno so zapele ljudske pevke
iz Zabovcev, ki so nas po nastopu
obdarile še z venci luka. Sledili so
plesalci iz Podgorcev. S čardašem
so nas zabavali lolklorisii iz Mot-
varjevcev na Madžarskem. Dva
pevska nastopa so podale ljudske
pevke iz Cirkovc in domači ljudski
pevci, sicer člani moškega pevske-
ga zbora iz Markovcev. S petjem in
plesom so nastopili člani "Ogranka
seljačke sloge iz Nedelišča, priredi-
tev pa so zaključili domači folklo-
risti.
Prireditev je lepo uspela, se vidi,
da imajo Markovčani s predsedni-
kom društva Francem Kolaričem
pri tem veliko iskušenj. Prireditev
sta pozdravila podžupan mestne
občine Ptuj Ivan Jurkovič in sekre-
tar za turizem Republike Slovenije
Peter Vesenjak.
PTUJ / DVORIŠČE DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA
O pripravah no novo predstavo gledališča Zato. smo v Tedniku obširno poročali.
Protagonisti Krčmarice: Geč, Vihar, Toš, Belšak, Židanik, Vidovič, Pernačič (Foto: S. Zebec)
V ponedeljek je bila premiera Krčmarice Petra
Turrinija, ki je predelava znane Goldonijeve
Krčmarice Mirandoline, prevod je prispeval
Režiser Samo Strelec, ki je z iskrivimi domislica-
mi skupaj z mladimi igralci pripravil prijetno
predstavo, ki gledalce zadovolji in zabava.
Igralci so izžarevali v igranju in dokazali, da se
ni bati za bodoči razvoj slovenskega gledališča
Predstavo si lahko ogledamo do torka, gledališče
Zato. pa bo gostovalo tudi širom Slovenije.
FL
6 NAŠI KRAJI IN LJUDJE
10.AVGUST 1995- TEDN||
KIDRIČEVO - SESTANEK VODSTVA RAZLAŠČENCEV
Kmetje si bodo za vmiteif
'"svoi^" zentli^^iieli mm
Ponedeljkovega sestanka, ki gaje sklicalo vodstvo razlaščencev
občine Ptuj se niso udeležili |)redsta\ niki Sklada kmetijskih zemljišč
in gt)zdov Ptuj-Ormož, prav tako pa tudi ne predstavniki nasprotne
strani - Kmetijskega kombinata Ptuj. Ker kmetje sobesednikov od-
govornih za rešitev problema na sestanku niso dočakali, so sklenili v
prihodnje povzeti vse pravne poti, da bi čimprej postali dejanski last-
niki "svoje" zemlje. Kmetje so prepričani, da jih sodišče, glede na ar-
gumente, ki so jih že tolikokrat ponovili, ne bo spoznalo za krive in
bodo zemljo, ki jim pripada, kmalu začeli obdelovati.
Konfliktom med Kmetijskim
kombinatom Ptuj in oraško na-
strojenimi kmečkimi raz-
laščenci, ki se vlečejo že od pom-
ladanskega shoda razlaščencev v
Markovcih, še kmalu ni videti
konca. Očitki tako ene kot druge
strani se po oranjih v Levanjcih,
Dornavi in nazadnje še "pri lipi" v
Cirkovcah le še stopnjujejo.
Država pa kot trenutna lastnica
in upravljalka teh zemljišč, ki bi
morala prevzeti posredniško vlo-
go, modro molči.
Namen ponedeljkovega napove-
danega sestanka je bil, kot so pove-
dali kmetje, razgovor z nasprotno
stranjo o oranju v Cirkovcah in po-
govori o nadaljnjem vračilu zemlje.
Vendar se Kmetijski kombinat ses-
tanka ni udeležil, kot opravičljiv
razlog so navedli dejstvo, da sesta-
nek ni bil vnaprej časovno in vse-
binsko obojestransko dogovorjen,
kar pa je član upravnega odbora
razlaščencev iz Ptuja, Maks Med-
ved, na sestanku zanikal.
Maks Medved je povedal, da "je
zbor razlaščencev v Markovcih
pravočasno signaliziral vsem akter-
jem denacionalizacijskih postop-
kov na probleme, ki so argumenti-
rano prisotni. Dejstvo je, da država
ni storila ničesar, zato je prišlo do
posameznih oranj, kot ponoven
apel, da bi se na tem področju le ne-
kaj ukrenilo, ni pa to bilo ni-
kakršno jemanje oziroma ropanje
truda delavcev, kot nam očitajo".
Prav tako so kmetje na sestanku
zatrdili, da so v Cirkovcah preorali
skupaj le 15 hektarjev kompleksa
in ne 24, kot to trdijo v kombinatu.
Sicer pa kombinat po njihovem
mnenju brez zakupne pogodbe s
kmeti sploh ne bi smel na zemljo.
Poseben absurd se jim zdi, da si
morajo kmetje poleg zemlje, ki jim
pravnomočno že pripada, zemljo
najemati tudi po več kilometrov
daleč in po višjih cenah, kot jo po-
nuja kombinat. Po določilih v za-
kupnih pogodbah, ki jih je izdelal
Kmetijski kombinat brez sodelo-
vanja kmetov, s čimer se kmetje
prav tako ne strinjajo, bi kinetje za
hektar najete zemlje dobili 200
nemških mark, sami pa za hektar
najete zemlje že sedaj plačujejo od
300 do 400 nemških mark.
Kmetje, kot so povedali, si bodo
v prihodnje še prizadevali dobiti
skupaj vrh odgovornih ljudi, priz-
navajo pa, da so od dolgega vlečenja
za nos upravičeno nestrpni. Delni
krivec za to je gotovo zakon o dena-
cionalizaciji, ki vrača zemljo prvot-
nim lastnikom najprej v last, ne pa
tudi v obdelovanje. Do konca dena-
cionalizacije, kot so povedali kmet-
je, bo potrebno vrniti 20 odstotkov
površin, v tem trenutku pa zahteva-
jo od kombinata le zemljišča, ki so
pravnomočno že v njihovi lasti in
to so dva do trije odstotki kombina-
tovih površin. Kmetje ne verjame-
jo, da so te površine tako bistveno
pomembne za normalen uspeh
kombinata, da se postopki o vrnitvi
vlečejo že toliko časa.
Ob zaključku sestanka so se raz-
laščenci zedinili, da ne iščejo kon-
fliktnih situacij, ker zanje kot pra-
vijo, nimajo časa, iščejo le svoje
pravice, za te pa, kot so povedali, si
bodo čas vzeli.
Katarina Klep-Černejšek
Odboru za varstvo naravne in
kuhurne dediščine v Jurovskem
Dolu je v soboto uspelo izpeljati
letošnjo Žetev. Prešnjo soboto
jim je načrtovano prireditev
prekinil dež.
Na prireditvenem prostoru, ki
so ga pripravili zelo avtentično so
letos prikazali, kaj vse je potrebno
opraviti za tem, ko so pšenico
poželi. Pšenične snope so pripel-
jali na kmečkem vozu in prikazali
mlatev z "geplom". To je pogon
"drešmašina" z vprežno živino.
Nato pa so mlači snope omlatili še
s cepci in prikazali tudi ostalo
delo na gumni; sejanje, vejanje,
spravljanje slame v kope. Prika-
zali so tudi škopanje - mlatev na
poseben način, da pridemo do
škop, ki jih potrebujemo za po-
krivanje streh ali vezanje vinske
trre.
Ob vsem tem delu pa so prepe-
vali stare pesmi: Pšenička po pol-
ju že zori. Sem šel, sem šel čez
gmajnico. Zdaj smo delo do-
končali..., ter uganjali razne
norčije.
Končali pa s pristno kmečko
"jiižino".
Žetev je samo ena od aktivnos-
ti, ki jih vodi ta odbor. Z njo želijo
pokazali tudi drugim, kako so
predniki in tudi nekateri člani v
preteklosti opravili to delo, ki
prinaša človekovo osnovno do-
brino - kruh.
Program prireditve je vsako
leto drugačen: enkrat prikažemo
samo žetev, drugič mlačev, tretjič
tekmujemo v žetvi s srpi. Tako
poskušamo obdelati čim več ele-
mentov tega običaja in pritegniti
ljudi, pravi Marija Sauperl,
predsednica Odbora za varstvo
naravne in kulturne dediščine v
Jurovskem Dolu.
Ob njihovem mini jubileju - 5
žetev, so se še posebaj potrudili in
izdali bilten, v katerem so v bese-
di in fotografiji strnili utrinke
vseh dosedanjih prireditev.
Člani društva želijo tako pris-
pevati k razvoju in promociji svo-
jega kraja, predvsem pa želijo
ohraniti vezi z načini življenja in
dela, ki so šli v pozabo, s sabo pa
so nosili veliko več naravnega,
kulturnega in koristno zdravega,
kar sodobni človek že večkrat po-
greša. Da je to res, so dokazali
tudi z množičnim obiskom so-
botne prireditve.
Aktiv tamkajšnjih kmečkih
žena je tudi letos predstavil do-
brote slovenskogoriške kuhinje
in izdelke iz slame.
Tekst in fotografije:
M.Slodnjak
Utrinek Iz sobotne prireditve
CVETKOVCI / DAN UPOKOJENCEV ORMOŠKE OBČINE
V Cvetkovcih je bilo minulo soboto srečanje upokojencev iz ormoške
občine, organizirala pa sta ga Zveza društev upokojencev občine
Ormož in Društvo upokojencev Podgorci. Upokojencem so torkat v
Cvetkovcih pripravili bogat kulturni program in veseli del srečanja.
Letos so se upokojenci iz vseh
osmih upokojenskih društev- toli-
ko jih je namreč v ormoški občini -
srečali že enajstič. V kulturnem
programu, ki so ga pripravili v dvo-
rani gasilskega doma v Cvetkovcih,
so peli in plesali: člani pevskega
zbora iz Tvanjkovcev, liud-/.i godci
iz Velike Nedelje, ljudske pevke
"sestre Nedeljko", učenci OŠ Pod-
gorci, ženski sekstet iz Koga,
ormoški oktet in folkloristi FS
Prosvetnega društva Alojz Žuran iz
Podgorcev. Sicer pa so bili na
srečanju tudi nekateri gostje, med
njimi poslanec v državnem zboru
Ivan Sisinger in župan ormoške
občine Vili Trofenik.
Srečanje je bilo tudi letos dobro
obiskano in na obrazih tistih, ki so
še vedno mladi po srcu, je bilo vide-
ti veselje in zadovoljstvo. Prav
moto letošnjega srečanja v Cvet-
kovcih - "Bodimo aktivni in
družabni v jeseni življenja", pa bo
z upokojenci vse do naslednjega
leta, ko se bodo ponovno dobili v
enem izmed mnogih krajev
ormoške občine.
T. Mohorko
PTUJ / KAJAK KANU CENTER POD VOJAŠNICO DOBRO OBISKAN	j
O^islHiraici m mu naMo^
njpnfp ne pci tudi sosedjt
Kaiak kanu center ob Dravi pod vojašnico buri duhove. Prej, ko je biio tam smetišče
skratka zanemarjen del obrežja Drave, se ni nihče razburjal. Sedaj, ko je prostor ure!
jen, ko je dobil podobo kultiviranega območja, je vse narobe.
Peter Gaspari je prostor ure-
dil, ker je želel vsem ljubiteljem
voženj s čolni, omogočiti vožnjo
s kajaki in kanuji ter jim pri-
bližati ta vodni šport, ki je glede
na to, da ne onesnažuje okolja,
samo dobrodošel. Ko ga je
načrtoval, si je tudi želel, da bi
cesto, ki vodi do centra, promet-
no ustrezno signalizirali. Da bi
dovolili vožnjo po njej le stano-
valcem tega območja, ne pa tudi
obiskovalcem, katere bi vljudno
opozorili, da je prostor zanje na
bližnjem parkirišču pod gradom.
Kljub trem prošnjam ustreznim
organom, se do sedaj ni ničesar
zgodilo. Peter Gaspari si tudi pri-
zadeva, da bi na tem območju ne
bilo tudi mopedistov, vendar nič
ne zaleže. Ti se ponavadi pripel-
jejo zvečer po deseti uri, ko njega
ni več. S seboj prinesejo alkohol
in kot pravijo sosedje kalijo
nočni mir. Sumijo celo, da se tam
zbirajo odvisneži. Celo tako daleč
naj bi šlo, da so zadevo predali
odvetniku. Da je tako hudo na
tem območju, do našega petkove-
ga obiska, ko smo želeli
predvsem zvedeti, kako živi novi
center sedaj, ko je dobil tudi elek-
triko, nismo vedeli. Pa je bilo v
njegovem urejanju združenih to-
liko lepih in dobrih namenov.
Turisti, ki prihajajo v Ptuj, si
želijo vožnje s kajaki in kanuji.
Vedno več je takih gostov, ki se
pripeljejo v Ptuj sicer z avtomo-
bili, potem pa si želijo za štiri-
najst dni oddahniti od njega.
Želijo, oziroma iščejo take turis-
tične pakete, ki jim to omo-
gočajo. V Ptuju iščejo kolesa,
vožnje s čolni, vodnike, ki jih
bodo s kolesi popeljali po naših
zanimivostih in podobno. Še en
namig več, v katero smer bodo
morali biti naravnani naši
bodoči turistični programi.
Kratkega tečaja v veslanju v kaja-
ku so bili deležni tudi Holandci,
ki so se udeležili Idriartovih
srečanj na Borlu. Zanje so bili to
nepozabni trenutki.
Kajak kanu center pa so odkrili
tudi že številni Ptujčani, ki celo
svoje dopuste preživljajo ob tem
delu Drave, nekateri se tudi kopl-
jejo, ker so zanje toplice predra-
ge.
Za bližnje sosede kajak kanu
centra je sedaj postala sporna
tudi rampa, ki jo je Gaspari pos-
tavil zato, da se nekulturni obi-
skovalci tega prostora, ki je na-
menjen vsem, ne bi tako kot
nekoč vozili do same Drave, in ga
po nepotrebnem znova ne one-
snaževali.
Gotovo je, da se bomo slej kot
prej morali sprijazniti s tem, da
bo urejeno podobo dobil še kak
prostor ob Dravi s specifično po-
nudbo, ki bo še povečal turis-
tično privlačnost mesta, ne bo pa
mogoče dovoliti, da bi to postalo
moteče za okolje. V takem okolju
se tudi turisti ne bodo dobro
počutili.
MG
Ptujčani in drugi se radi zadržujejo ob Dravi (Foto: Kosi)
KIDRIČEVO / ZABAVA NA KOPALIŠČU
Na letnem kopališču v Ki-
dričevem so tudi v letošnji kopal-
ni sezoni pripravili dan zabave in
bogatih nagrad. Vsakdo se jim je
lahko že v petkovih dopoldanskih
urah pridružil pri iskanju skritih
zakladov - vse med njimi so tudi
razdelili - neodkrit pa ni ostal niti
pravi zlatnik.
Vsi, ki skrbijo za urejenost in do-
bro poslovanje na kidričevskem
kopališču, so si četrti avgust izbrali
za dan iskanja skritih zakladov.
Akcija je potekala skozi ves dan,
bilo je mnogo obiskovalcev in seve-
da tudi tistih, ki so svojo srečo prei-
skušali na nekoliko drugačen
način, vsaka posamezna številka pa
je pomenila ključ do zaklada.
Vstopnica na ta dan je bila le dobra
volja in nasmeh na obrazu, vsak
tekmovalec pa je za tekmovalni del
potreboval kopalno opremo, pri-
merno majico in seveda sandale.
In, ko se je dan že poslavljal, je
BRODARSKO DRUŠTVO RANČA
Tokrat najhitrejši
ptujski policisti
v soboto se je iztekla letošnja tradi-
cionalna regata "Z rancami po Dra-
vi", ki jo je tudi v tretje pripravila ves-
laška sekcija Brodarskega društva
Ranča.
Med 16 prijavljenimi ekipami je pro-
go od restavracije Ribič do Ranče v
Budini najhitreje preveslala ekipa
ptujskih policistov Pozeleneli ba-
lonček (1 1:24,97), drugi so bili Lan-
gobardi (11:37,16) in tretja Ranča -
brez vesel (11:44,59).
Zanimivost letošnjega tekmovanja
rane je bila prav gotovo ekipa deklet -
Dravske sirene. Te so v ženski kon-
kurenci tokrat zasedle prvo in edino
mesto. Vendar pa upajo, da se bo med
pripadnicami nežnejšega spola našla
še kakšna nadebudna ekipa, s katero
bodo k'!iko merile mcK^i v prihodnjil"
K	Tekst in foto: DS
zbrane na kopališču v Kidričevem
pozdravil še Andrej Sifrer z an-
samblom Ambicija, pa tudi vreme
je bilo organizatorjem in obisko-
valcem naklonjeno le do polnoči.
Tokrat ni manjkalo zabave za
najmlajše in organizatorji so obi
bili, da bodo še pred koncf
letošnje kopalne sezone, seveda
jim bo takrat služilo tudi vreii
pripravili zabavo na kopališču.
T. Mohor
Andrej Šifrer je zabaval tudi otroško druščino v Kidričevem
^PNIK -10. AVGUST 1995
OD TOD IN TAM - 7
Lletni utri|t ob aku
Liilacijskih jezerih
se radi umaknili vročini in
jjveli nekje v naravi, bi vas radi
j,niii, da je tudi v naši okolici ve-
^jikumulacijskih jezer. V smeri
j Lenartu sta dve; in sicer Tro-
jter Radehovo jezero. Ob obeh
ložnost, da si pripravite piknik
^vate v neokrnjeni naravi.
13pot se lahko odpravite s kole-
•,saj je po vseh krajih v lenarški
Idi urejena in označena kolesar-
pot. V njih se lahko osvežite in
jie, le nekoliko več previdnosti je
^bno.
liskali smo Gajševsko jezero, ki
^aja v ljutomerski občini, nekaj
metrov od Ključarovcev. Tu so
jlni pogoji za vse tiste, ki radi
,ate na vodi; v deskanju in čolnar-
a.
njem je tudi veliko kopalcev, naj-
otrok. Ob jezeru je manjša
»pčevalnica, kjer si lahko kupite
,rste pijač.
jutranjih in večernih urah je ob
jezeru veliko ribičev, saj je jezero bo-
gato z ribami. V manjšem gozdičku v
neposredni bližini jezera, najdejo za-
vetje tisti, ki se ne bi radi izpostavili
soncu.
Na lenarškem področju in v dolini
Sčavnice so tudi možnosti za jahanje,
saj je tod veliko rejcev konj. Tiste, ki
radi odkrivate kulturno in naravno
dediščino, boste prav tako videli veli-
ko zanimivega; mnogo romarskih
cerkva, gradov ter drugih spomeni-
kov - le odkriti jih je potrebno. Malo
pobrskajte po spominu in ugotovili
boste, da je v naši neposredni okolici
veliko zanimivega. S kratkimi izleti
se boste izognili dolgim mučnim
vožnjam in se tudi bolje odpočili. Ni
vam potrebno čakati na čas dopusta,
saj se lahko odpravite na izlet tudi po-
poldne.
Izkoristite vsak lep dan - že
današnjega.
M.Slodnjak
dar potrebujete mir in tišino se odpravite do naj-
jnjega jezera.
ileni Slovenije proli jedrskim poskusom
redsednik franco-
republike Jacques
rac je v juniju na-
edal, da bo Franci-
ja tihomorskem
ku Mururoa v je-
skih mesecih iz-
la serijo osmih
■ skih poskusov,
-[■odločitev ene od
•ivnih velesil ne-
dno ogroža med-
[Jno dogovarjanje o
Mvedi jedrskih po-
■sov. Zanjo ni ni-
ršne razumne pod-
:razen notranjepoli-
ih francoskih razlo-
. Ti izhajajo iz
išenj v preteklosti,
predvsem za vojne
okupacijo Francije,
zaradi česar se je le-ta
odločila razviti svojst-
ven obrambni sistem,
katerega važen del
predstavlja tudi upora-
ba jedrskega orožja.
Vendar pa je domala
ves svet negativno spre-
jel francosko odločitev
o jesenskih jedrskih po-
skusih na otoku Muru-
roi. V času, ki je še pre-
ostal, skuša javnost
vplivati na dosego pre-
povedi njihove končne
izvedbe.
Tudi Zeleni Sloveni-
je so se minulo soboto, z
zbiranjem podpisov za
peticijo, pridružili
vsem političnim skupi-
nam, nevladnim orga-
nizacijam, ogorčenim
in zapostavljenim pre-
bivalcem francoske Po-
linezije, Greenpeace-u,
skratka vsem, ki jim je
kaj do ohranjanja živl-
jenja na Zemlji.
Z njo od francoskega
predsednika zahtevajo,
da spremeni svojo
odločitev in odpove na-
povedane poskuse, da
ponovno uvede mora-
torij na izvajanje jedrs-
kih poskusov, ter da
Francija tvorno pristo-
pi k podpisu sporazuma
o popolni prepovedi iz-
vajanja jedrskih posku-
sov.
Tekst in foto: DS
MARIBOR - KLINIČNI PSIHOLOG ZORAN ZEMLJIČ O PSIHOSOCIALNIH RAZMERAH BEGUNCEV
V zbirnem centru za begunce na Ptuju je trenutno nastanjenih 132 beguncev, od tega 44 otrok. Življenje be-
guncev v centru se je v dobrih treh letih navzven sicer ustalilo, vendar se v njihovi notranjosti še vedno bije
boj s travmatičnimi dogodki, ki so jih doživeti v Bosni. Pri premagovanju tovrstnih težav beguncem v ptuj-
skem centru pomaga klinični psiholog iz Zdravstvenega doma v Mariboru Zoran Zemljič.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s
problematiko beguncev in kdo
vam je pri tem pomagal?
Z. Zemljič: V Slovenijo je
prišlo prvo večje število beguncev
leta 1992, ko se je začela vojna na
Hrvaškem. Takrat je bil v
Ljubljani ustanovljen Center za
psihosocialno pomoč beguncem,
katerega naloga je bila strokovno
pomagati tem ljudem. Svojo
pomoč je ponudila vrsta psiholo-
gov, psihiatrov, nevrologov, soci-
alnih delavcev in defektologov. K
sodelovanju smo takoj pritegnili
tudi bosanske strokovnjake, ki so
bili v begunstvu. S tem smo ust-
varili podlago, da ti begunski
strokovnjaki nadaljujejo svoje
delo, obenem pa se pripravijo za
tovrstne probleme, ko se bodo
vrnili nazaj v Bosno. Delo z be-
gunci še vedno nadaljujemo, ven-
dar se je zmanjšalo število bosan-
skih strokovnjakov, ker se jih je
veliko preselilo naprej v zahodne
države, predvsem v Kanado in
Avstralijo.
Kako ste organizirali pomoč v
begunskem centru na Ptuju in v
kakšnem psihosocialnem stan-
ju so begunci prispeli k nam?
Z. Zemljič: Zaradi velike potre-
be po intenzivnih stikih, smo se
strokovnjaki nekako regionalizi-
rali, tako da je bilo iz Maribora
vodenih kar nekaj ekip, ki so
oskrbovale posamezne centre.
Naša prva skrb so bili otroci, ki so
ostali brez enega ali obeh staršev,
ki so bili v koncentracijskih tabo-
riščih ali pa so na drugačen način
prisostvovali grozotam vojne. Ti
otroci so spremenili svoje veden-
je, bodisi so postali agresivni ali
pasivni, mučile so jih nočne
more. Veliko je tudi primerov, ko
so otroci reagirali povsem reflek-
sno in prevzeli funkcijo odraslega
človeka, s tem, da so skrbeli za
matere na način, kakor si ga
zamišljajo sami. Pri našem delu
nam je v veliko pomoč tudi upra-
va centra oziroma ljudje, ki z be-
gunci delajo. Na začetku je bil te-
meljni problem uprave v centru
oblikovanje neke strukture živl-
jenja, za kar bi bili begunci moti-
virani, ne pa prisiljeni. Potrebno
je poudariti, da je pri beguncih
zelo malo asocialnega vedenja, še
posebej če upoštevamo, kaj vse so
doživeli in v kakšnem okolju živi-
jo sedaj. Lahko rečem, da ptujski
begunski center dela v daleč najs-
labših materialnih pogojih, po
drugi strani pa je psihosocialna
klima v centru izjemno dobra v
primerjavi z drugimi centri po
Sloveniji. Begunci se med seboj
in z upravo zelo dobro razumejo.
Vrata uprave centra so tako za nji-
hove težave kot pobude zmeraj
odprta. Center je zelo dobro
poskrbel tudi za šolanje begun-
skih otrok. Že lani so jih vključili
v slovenske šole, nekaj pa jih je
šolanje nadaljevalo v Srednješol-
skem centru in to gotovo veliko
pomeni.
Prihajate iz Beograda. Kako
so muslimani sprejeli vašo stro-
kovno pomoč?
Z. Zemljič: Ko sem prišel v stik
z Muslimani, je bilo veliko takih
in drugačnih preverjanj kdo sem,
kakšen sem. Hitro so me spozna-
li, kar je bilo zame presenečenje.
Muslimani so izjemno fin in rafi-
niran narod. Civilizacijsko so
zelo visoko in so izjemno tole-
rantni do drugih nacij. Ne znajo
si predstavljati življenja v mono-
nacijski oz. monoreligijski
državi. V stikih z njimi mi pove-
do, da ne želijo živeti brez drugih
narodov, ne brez Srbov in ne brez
Hrvatov.
Kako doživljate pripovedi lju-
di, ki so doživeli vojni pekel?
Z. Zemljič: Na začetku sem bil
ob njihovih pripovedih tudi sam
zelo pretresen. Strokovnjaki smo
se poskušali vživeti v te ljudi in z
njimi občutiti bolečino. Pri tem
so nam veliko pomagali zunanji
strokovnjaki, ki so s tem že imeli
izkušnje - predvsem strokovnjaki
iz Nizozemske in UNHCR. Po-
magali so nam s strokovnimi na-
potki, kako pristopati k tem pro-
blemom. Sedaj vemo, da kljub
najhujšim doživetjem mnoge
stvari lahko saniramo, tako da
lahko ljudje spet zaživijo neko
normalno življenje.
Vrnitev beguncev nazaj v Bo-
sno bo verjetno vtisnilo nov
pečat v njihovo psiho. Kateri so
problemi, povezani s povrat-
kom beguncev?
Z. Zemljič: Veliko je beguncev,
ki se želijo vrniti nazaj v Bosno.
Število problemov, povezanih z
njihovim povratkom pa je never-
jetno veliko. Med sociološkimi
problemi je v ospredju predvsem
občutek krivde, da so zapustili
Bosno. Po drugi strani pa se mno-
gi bojijo vrnitve v materialno, pa
tudi človeško upostošene vasi,
kjer jih bodo vsaka hiša in grm
spominjali na strahote vojne.
Naslednji problem je po-
manjkanje strokovnega kadra in
vprašanje je, kako bodo znova
zaživele institucije kot so zdravst-
vo, šolstvo, sociala. Prav tako pa
si je ob vrnitvi potrebno zastaviti
vprašanje, kako bodo povratnike
sprejeli tisti, ki so ostali v času
vojne v Bosni. Da bi olajšali be-
guncem njihovo vrnitev, obliku-
jemo neke vrste projekt, ki bi za-
jel to problematiko. Trenutno
imamo strokovni kader, ki se
ukvraja s tem problemom pri nas,
želeli pa bi pridobiti še stik s stro-
kovnjaki, ki so ostali v Bosni. Na
podlagi ugotovitev obojih bomo
poskušali ustvariti podlago za hu-
manizirano vrnitev.
Katarina Klep-Černejšek
Klinični psiholog Zoran Zemljič ptujske begunce obisku-
je ob sredah.
INGRES ZA KONGRESOM
eliko sestankovanja v okraju
po krajevnih odborih je bilo
lipoveznaih s pripravami na
me kongrese, na katere so mo-
li pošiljati delegate s celotnih
■nočij. Potem so bila propa-
idna zborovanja, ko so se dele-
'i odpravljali na kongres, po
»rovanju, ko so s kongresa pri-
iali in poročali o tistem, kar so
"slišali in videli,
^'ajprej jebil,9. in 10. junija 1945
■iubljani kongres Slovenske pro-
'šistične ženske zveze (SPZZ),
■fse je ta organizacija peimeno-
'iv AFŽ (Antifašistično fronto
"a). Značilno za tisti čas je bilo,
'So bile prometne zveze še dokaj
'""ejene, veljala je stroga omeji-
'gibanja prebivalstva in povsod
^^ ljudje srečevali s primeri pri-
^'vnosti, neznanja in nerodnosti
ki so prevzeli oblast in se šele
^^H učiti, kako to oblast izvajati,
fadi tega je bilo tudi veliko nes-
'iki jih je pogojevalo neznanje,
'^na domišljavost in drznost.
^^ take nesreče je moč uvrstiti
^^ strahovito eksplozijo na želez-
postaji v Ljubljani, saj ni bilo
^^zov o sabotaži. Prav med kon-
AFŽ je eksplodiral cel vlak,
'^žen z eksplozivom in raznim
^'ivom. Eksplozija je pošteno
J^^la vso Ljubljano, vznemirila
j' in tudi delegatke na kongresu,
•^šne so bile dejanske žrtve, jav-
' ni bila obveščena, le posledice
^olju so bile še dolgo vidne.
Za tem jebil v Ljubljani, 23. juni-
ja 1945 drugi kongres Zveze slo-
venske mladine (ZSM), na kongre-
su pa se je preimenovala v LMS
(Ljudsko mladino Slovenije). Za-
nimivo je, da je od vseh takratnih
družbeno-političnih organizacij
edino mladina imela svoj prvi kon-
gres že med vojno in sicer med 10.
in 12. oktobrom 1943 na osvoboje-
nem ozemlju. Mladino je takrat vo-
dil Stane Kavčič. Na prvem kon-
gresu so sprejeli tudi obširni propa-
gandni proglas, v posameznih od-
stavkih posebej naslovljen na mla-
de iz posameznih slovenskih po-
krajin. Kot zanimivost naj nave-
dem zadnji stavek proglasa "Mla-
dim zelene Štajerske!"
"Ne pustite več, da bi vas Nemci
oblačili v svoje uniforme, ne pusti-
te se pobijati za koristi svojih
rabljev, vsi prav vsi, drvarji Pohor-
ja in sinovi haloških viničajrev,
dekleta s polja in trboveljski rudar-
ji, vsi pograbite orožje in zrušite
nasilnika, ki nam pije kri!"
Na drugem kongresu LMS pa je
prevladovala bolj jugoslovanska
usmeritev, skupna obnova in boj
proti domači in mednarodni reak-
ciji.
Takoj po tem kongresu so se
začele po vsej Sloveniji pompozne
priprave na prvi kongres OF slo-
venskega naroda, ki je bil v drugi
polovici julija v Ljubljani. Na njem
je baje sodelovalo okoli 7 tisoč dele-
gatov in gostov iz vseh krajev Slo-
venije. Večinoma so pripotovali s
posebnimi vlaki. Na kongresu so
govorili vsi, ki so tedaj v Sloveniji
kaj pomenili, glavna pa sta bila
Kardelj in Kidrič. Ko so se delegati
vrnili domov, so morali na "masov-
nih sestankih", tako se je pač reklo,
tudi če je na sestanek prišlo le nakaj
ljudi, poročati o vsebini.
Kako je tako poročanje izgledalo,
naj ponazorim z vsebino poročila,
ki ga je imel delegat Janez Korez iz
Haloz. To sem nekje pred leti že za-
pisal, a naj vseeno ponovim:
"Stojim ti takole v Tivoliju, nas-
lonjen na deblo kostanja in pos-
lušam tovariša Kidriča. Kaj je go-
voril, si nisem zapomnil, če koga
zanima, si naj kupi časopis in ta go-
vor prebere. Ob vsaki njegovi bolj
glasni besedi je množica zaploska-
la. Tega sem se že naveličal in si
mislil, da naj ga že pustijo, da pove
svoje in čimprej konča. Naenkrat se
ob meni oglasi neki smrkolin, bolj
gosposko je izgledal in reče: Zakaj
pa ti ne ploskaš, si kontra, kaj sploh
delaš na kongresu? Jaz pa nazaj, to-
variš jaz sem delegat, če te zanima.
Tudi ploskal sem, če ne verjameš,
tole poglej moje roke. - Pokažem
mu žuljave roke, kot podplat trde
in rečem, naj še on pokaže svoje, da
se še jaz prepričam, če je tudi on
tako ploskal, pa jih ni, le med
množico se je prerinil drugam."
POPIS ZA POPISOM
Za mesec junij je nova ljudska
oblast začela deliti živilske nakaz-
nice. Pri tem je bilo veliko nereda,
ker ni bilo točne evidence o številu
ljudi v posameznih družinah.
Večina sekretarjev je bila v pisar-
niških poslih neizkušenih, zato so
prvo nedeljo v juliju v Ptuju orga-
nizirali celodnevni seminar, kjer so
jim posamezni okrajni referenti z
vso svojo sposobnostjo dopovedo-
vali, kako opraviti popis, kako
razvrstiti ljudi na polnooskrbovan-
ce, delne oskrbovance, brez odrez-
kov za meso in maščobo, delne
oskrbovance, brez odrezkov za
moko in zakuho, in katere prebi-
valce uvrstiti med samooskrbovan-
ce, ki so upravičeni le do nakaznic
za sol, milo in sladkor. v
Podlaga za te razvrstitve so bile
velike popisne pole za popis vseh
prebivalcev kraja po gospodinjst-
vih, letih starosti, za polnoletne
moške tudi, če je kadilec, žensk se
med kadilce praviloma ni smelo
uvrščati. To je bilo potrebno zato,
ker so načrtovali nakaznice za to-
bak. Pri teh nakaznicah se je še naj-
lažje zadovoljevalo potrebe ljudi,
saj je vsak moški, star nad 18 let iz-
javil, da je kadilec, nakaznico pa je
potem odstopil ali prodal kadilki
ali kadilcu z večjimi potrebami.
Prav tako je bilo treba popisati vse
kmetijske površine z navedbo
poljščin, da se je na podlagi tega
lahko ocenilo, kdo bo delni in kdo
polni samooskrbovanec. Z avgus-
tom so namreč napovedovali uki-
nitev nakaznic za moko in testeni-
ne vsem tistim, ki so vsaj nekaj žita
pridelali doma. Pri tem so imeli se-
kretarji precej težav. Mali posestni-
ki, bajtarji in viničarji pa so začeli
spoznavati, da jih nova oblast ne bo
samo božala, da ne bo tako, kot so
govorili aktivisti na "mitingih
osvoboditve".
Povezano s tem popisom so
ločeno popisali vse viničarje na za-
plenjenih posestvih in jih potem
sklicali po območjih, kjer so us-
tanvljali državna posestva.
Okrožni odbor OF Maribor pa je že
v juniju sklical v Mariboru veliko
zborovanje viničarjev. Na to zboro-
vanje je iz Ljutomera, skozi Ormož
in Ptuj vozil posebni vlak. Ptujske
viničarje je vodil Miha Arbeiter iz
Cirkulan.
Komanda vojne oblasti IV. ar-
made je s posebno odredbo z dne 6.
julija, sicer strogo zaupno, odredila
popis vseh vojnih obveznikov od
rojenih v letu 1905 do vključno
1928. Popis je moral zajeti vse
moške, ne glede na to, če so tedaj
služili v J A, bili kot nemški mobili-
ziranci v ujetništvu, so padli, bili
pogrešani, se še niso vrnili iz tabo-
rišča, izgnanstva, prisilnega dela,
so bili v domačem okolju skrivači
itd. Ta naloga je sekretajem odbo-
rov OF, ki so bili za izvedbo poli-
tično odgovorni in vojnim referen-
tom pri odborih, ki so bili strokov-
no odgovorni, dala precej dela, da
so vse zahtevano od ljudi izvedeli
in zapisali. Tam, kjer so še ostale
matične knjige rojstev, je še nekako
šlo. Vendar je okupator iz mnogih
matičnih okolišev, zlasti tam, kjer
se je fronta neposredno približeva-
la, knjige odpeljal na varno. Te je
uspelo nešim oblastem dobiti šele
več mesecev po vojni. Zaradi tega
in sploh neurejene matične službe,
je bilo na našem območju precej
težav in pomanjkljivosti. To so čez
7 let občutila tudi ravnateljstva
osvnonih šol, saj so starši nekatere
otroke prišli vpisat v prvi razred,
toda v rojstni matični knjigi njiho-
vo rojstvo ni bilo vpisano.
O ravnanju z matičnimi knjiga-
mi je ministrstvo za notranje zade-
ve slovenske vlade izdalo neko na-
vodilo, objavljeno v Slovenskem
poročevalcu z dne 27. maja 1945.
Ob tem naj zapišem, da so od uved-
be matičnih knjig do okupacije
aprila 1941 vodili matične knjige
župniki. Okupator je tudi to po-
dročje takoj uredil po svojih pred-
pisih, zato je matično službo začel
opravljati občinski uradnik.
Po izgonu okupatorja so pone-
kod ljudje na lastno pobudo
matične knjige spravili spet v
župniške, ker so mislili, da bo spet
tako, kot je bilo pred vojno. Potem
so izšla drugačna navodila, zato so
ponekod nastali dvomi. Tako je
bilo tudi v KO OF Dragovič,
občina Juršinci, kjer so pisno
vprašali na okrajni odbor OF v
Ptuju, kako naj ranvajo. Kadrov-
nik Ljubo Dobnik jim je 8. junija
1945 odgovoril pisno in med dru-
gim zapisal: "Če je matična knjiga v
župnišču in če se je duhovnik do-
bro zadržal med vojno, naj knjiga
ostane v župnišču. Drugače pa se
ravnajte po navodilu ministrstva za
notranje zadeve in se naj matična
knjiga vodi na krajevnem odboru
OF."
Pozneje so matično službo ureja-
li dve leti in šele od leta 1948 dalje
obstajajo matični okoliši, ki jih
imamo še danes. V juliju 1945 je
postajal okrajni odbor OF Ptuj vse
samostojnejši in se je vojaška ko-
manda vedno manj vmešavala v ci-
vilne zadeve. Takrat je prišlo v
okraju do kadrovskih zamenjav.
Ada Krivic je odšla v Ljubljano,
njeno mesto pa je prevzel Jože
Pačnik - Maček, ki je bil sekretar
partije in OF. Na novo so določili
področja dela in ljudi, ki so ta po-
dročja operativno vodili.
TEDNIK - 10. AVGUST 1995
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE ,
POGOVOR Z ALOJZEM MATJASICEM / OB PETDESELTENICI NJEGOVEGA ODRSKEGA DELOVANJA
Ljubezen do igranja ima v icrvj
Vsak človek goji do nečesa posebno veselje, ali nagnjenje in temu ostane bolj ali manj zavezan vse življenje. Pri 67 letnem Lojzetu Matjošiču iz Gorišnice, ki ga imajo Velikonedelj(Q|,j
svojega, soj pri njih že skoraj dve desetletji neutrudno režiro, pa je to igranje. Kot sam pravi, to ne počne iz želje po "kazanju" no odru ali nastopanju, temveč je v tem nekaj globlje,
kar je z njim rostlo vse življenje. Po vsej verjetnosti so mu to lastnost položile v zibko rojenice. Veselje do iger in skrivnostnega sveto boginje Tolije, kjer je velikokrat vse drugače
resničnem življenju, mu je menda bolj nehote, kot hote, privzgojila njegovo teto, ki ga je no vse predstave, teh po pred drugo vojno v Gorišnici ni manjkalo, jemalo s sobo. Ves čas
Lojze dve ljubezni. Ob gledališču in odrskih deskah, osem let jih je drgnil tudi v poklicem ptujskem teatru, je to še zemlja in lepo naravo.
Ko ti takole sedi nasproti pri mizi in ga gledaš, skoraj ne
moreš verjeti, da ima že 67 let. Prične govoriti o svojem življen-
ju in delu in ob tem i/gleda, kot da so leta neopazno zdrknila /
njegovega obraza, oči pa se mu oh tem hudomušno svetijo.
Zdaj, zdaj pričakuješ, da bo ušpičil kakšno v stilu Kopajzarje-
vega Tina, ki ga tu In tam v veselje obiskovalcev zaigra na
kakšni prireditvi.
Ob petdesetletnici gleda-
liškega snovanja pa pripravlja za
jesen v režiji Pranja Potočnika iz
Maribora Hlapca Jerneja, kjer bo
odigral glavno vlogo. Ta vedno
aktualna vloga Hlapca Jerneja in
danes se veliko takšnih Jernejev
bori za svoje pravice, ki bo pred-
stavljena v ptujskem gledališču,
ga je privlačevala vse življenje.
"Tudi, ko sem bil mlad nisem
preveč rad igral kakšnih mladost-
nih vlog, vedno sem imel rajši ka-
raklerne. Prav vseeno mi je bilo, če
bi igral tudi devetdesetletnika,"
prične Lojze Majtašič pripoved o
svojem gledališkem ustvarjanju, ki
sega daleč nazaj v čas njegove mla-
dosti.
Svoje je k njegovemu prirojene-
mu nagnjenju do igre prispeval
tudi Daniel Sugman, oče Zlatka
Šugmana, ki je imel takrat svojo
gledališko skupino Zarja. Igrali so
v glavnem v šoli, njegov izbor pa je
bil dokaj liberalen. Veliko so se lo-
tevali Nušiča, Lojze pa se spomni
tudi komedij Dva para se ženita in
Gostilna pri Debeli muhi, skrat-
ka, ljudske in zabavne, kar pa
mogoče ni bilo najbolj povšeči žup-
niku in njegovemu krogu. Teta ga
je redno vodila na te predstave in tu
se je pri malem Lojzeku rojevala
želja po igranju.
"Ko sem pričel hoditi v šolo, so
ob praznikih prav tako kot danes
prirejali razne igrice. Bil sem v tret-
jem razredu, štel sem 10 let in moja
učiteljica Poldka Staničeva je pri-
pravljala igrico Tam daleč za mor-
jem, kjer sem želel nastopiti. Imel
pa sem določene težave. Vedno, ko
sem se ustrašil ali se mi je tako ali
drugače zataknilo, sem pričel
jecljati, mi Poldka vloge v tej igri ni
upala ponuditi. Na prigovarjanje
moje tete, sem svojo prvo vlogo
vendarle dobil in jo odigral v zado-
voljstvo vseh. Nič se mi ni zatakni-
lo in tudi jecljal nisem," govori o
svojem prvem gledališkem nastopu
Lojze Matjašič.
Bilo je že proti koncu druge voj-
ne in Lojze, ki se je veliko družil s
Šugmanovimi in Horvatovimi, jc
skupaj z Zlatkom in še nakaterimi
drugimi, pričel pripravljati dve
igri. Prva krajša, zabavna spevoi-
gra, se je imenovala Kovačev štu-
dent, druga pa je bila trodejanka z
naslovom Darinka. Vojne še ni
bilo konec, premierno predstavo pa
so zaigrali na velikonočni ponedel-
jek kar v Matjašičevem skednju.
Kasneje - še v času vojne so bile še
tri predstave in na eni izmed njih je
bilo celo preko šestdeset ljudi. Ta-
krat je Lojze štel komaj 17 let.
Ko je bilo vojne konec, so
pričenjali prirejati mitinge, pova-
bili pa so tudi njih, da so jim zaigra-
li. Ata Danci Šugman pa je medtem
osnoval starejšo igralsko skupino
in k sodelovanju povabil tudi Loj-
zeta. Zaigrali so enodejanko Ko-
mandir Simon ter z njo nastopali
po mitingih. Kljub temu, da je Loj-
ze kasneje redno sodeloval z njimi,
je v Gorišnici ustanovil celo mla-
dinsko igralsko skupino.
PRELOMNO 1950. LETO
"Prav gotovo je bilo 1950. leto
zame v moji igralski karieri pre-
lomno. Tega leta je bilo v Ptuju us-
tanovljeno poklicno gledališče.
Sprejet sem bil s pomočjo avdicije
in seveda tudi na priporočilo Šug-
manovega Dančeka. Dekret dram-
skega igralca sem dobil na osnovi
vloge kneza Picolominija v
Celjskih grofih in Tinčeta v Vdovi
Rošlinki. Če prideš iz podeželja,
kljub temu, da Ptuj ni kdo ve kako
veliko mesto, mesto pa le je, še po-
sebej, ker se znajdeš na istih deskah
še s poklicnimi igralci, je to povsem
drugačen občutek," pripoveduje o
svojem igranju v ptujskem poklic-
nem gledališču, kjer je ostal do nje-
gove ukinitve, avgusta 1958. leta.
V času, ko je igral v ptujskem po-
klicnem gledališču, si je Lojze ust-
varil družinico s tremi otroki, na
katere je bil še posebej navezan. Ob
ukinitvi ptujskega gledališča pa je
ostal takorekoč brez dela. Ker je
imel v gledaliških krogih veliko
prijateljev, ki so verjeli v njegov ta-
lent in igro, so bile možnosti zapos-
litve bodisi v zadarskem ali celo
puljskem gledališču, kjer je bil ta-
krat režiser Lojze Štandeker iz Pe-
snice pri Mariboru. Težko se je
odločal in na koncu je zaradi
družine raje ostal doma. Pred leti
mu je bilo zaradi tega mogoče ne-
koliko žal. Danes mu ob spoznan-
ju, da je imel prav tako ali pa še bolj
bogato in razgibano življenje, kot
bi ga imel v kakšnem poklicnem
gledališču, ni nič več.
Kljub temu pa si je bilo potrebno
služiti vsakdanji kruh. Po ukinitvi
gledališča je bil leto dni doma, nato
je služboval v ptujski mlekarni.
Kot sam pravi je takrat prevzel bla-
govno knjigovodstvo, vendar o tem
delu spočetka ni kaj dosti vedel.
Potrudil se je in ker rad vsako reč
naredi resnično dosledno, so bili z
njim zadovoljni. Svoje službovanje
pa je sklenil pri Haloškem biseru.
POSVETIL SE JE AMATER-
SKEMU GLEDALIŠČU
Seveda je spočetka žaloval za po-
klicnim gledališčem, vendar se je
že prihodnje leto vključil v delo pri
ptujski Svobodi, kjer je veliko igral
in režiral. V okviru ZKO občine
Ptuj je pomagal pri delu številnim
gledališkim skupinam, tako v
Destrniku, Gorišnici in Cirkula-
nah. "Posebno veselje je bilo, da so
tudi preprosti podeželski ljudje, ki
so daleč od večjih kulturnih cen-
trov in tako z manj možnosti ogle-
da katerekoli predstave, vsaj enkrat
ali dvakrat letno doživeli lepo upri-
zoritev na domačem odru," nadal-
juje o svojem amaterskem gleda-
liškem ustvarjanju.
PRI VELIKI NEDELJI
REŽIRAIN IGRA ŽE
SKORAJ DVE DESETLETJI
"Mislim, da pri Veliki Nedelji
igram in režiram že osemnajst let
ali še kakšno leto zraven. Vem
samo to, da je Goldonijev Lažnik, s
katerim smo se predstavili letošnjo
pomlad, moja dvajseta režija z
dramsko skupino Prosvetnega
društva Simon Gregorčič.
Spočetka je bilo tega več, še pose-
bej, ker smo ob krajevnem prazni-
ku pripravili razne recitale in tudi
krajše gledališke komade," prične
pripovedovati o Velikone-
deljčanih, ki sodijo med boljše
amaterske gledališke skupine na
podeželju.
Seveda me je zanimalo, od kod ta
njihov uspeh. Lojze je odgovoril,
da je to povsem preprosto, saj v sto-
letni tradiciji te dramske skupine
igrajo cele generacije in tako se
izkušnje prenašajo iz roda v rod. Pa
tudi igralci so bolj ali manj stalni,
novincev, ki bi jih moral iz leta v
leto na novo učiti odrskih vešča, je
bolj malo. Veliko pa igrajo učitelji,
ki so bili tudi v preteklosti steber
amaterskega - ljubiteljskega gleda-
lišča v kraju. S tako uigrano ekipo
potem lahko tudi kaj narediš in
uspeh je brez dvoma zagotovljen.
Zanimivo je, kakšnih del se pri
Veliki Nedelji lotevajo. Lahko bi
rekli, da resnih in zahtevnih pro-
jektov z velikim številom nastopa-
jočih, od Miklove Zale, Pod svo-
bodnim soncem pa do komedij,
kot je lanska uprizoritev Zadrega
za zadregoj, spevoigra v domačem
narečju, s katero so nastopili pri
vedno polni dvorani že okoli 30
krat ter zadnje letošnje - Goldoni-
jeve Lažnik. Na premierno pred-
stavo v aprilu je prišel celo Lojze-
tov gledališki in tudi življcnski pri-
jatelj Zlatko Sugman.
Lojze ima rad gledališče, kol gle-
dališče, pove pa, da novitet in eks-
perimentov ne sovraži, celo rad jih
pogleda, vendar meni, da vse to ni
za podeželje. Mogoče bi tu in tam
celo uspele, vendar trajnejšega
uspeha pa nebi bilo. Za njega je bila
klasika vedno na najvišji stopnici,
zato se pri Veliki Nedelji lotevajo
Moliera, Goldonija, Cankarja,
Finžgarja in drugih, lahko bi rekli -
preizkušenih avtorjev, ob tem pa
sta oba komediografa, kot Molier
in Goldoni danes še vedno zelo živa
in tudi aktualna. Shakespeara seza-
radi velike zahtevnosti tako teksta,
kot scene, kljub temu, da je tu in
tam imel željo po uprozoritvi nje-
govih gledaliških komadov, m
teval.
"Z Velikonedeljčani velikoj
tu jemo, pa ne samo v ožji in j,
okolici, tu in tam pogledamot
preko meje. Tako smo gostom
tudi na avstrijskem Koroškeni
naših slovenskih rojakih, zato j;
ramo komade, ki so po meri širj
občinstva," dodaja o tej temai
Lojze Mastjašič.
Pol stoletja gledališkega snov
ja je brez dvoma dolga doba. Z;
malo me je, kaj Lojze meni o nai
jevanju svoje igralske kari(
"Težko kaj rečem. Včasih sem
skoraj več ne da, ko gledam, k,
drugi lagodno živijo. Tu in tar
rečem, to pa je sedaj zadnja rei
Potem pa komad uspe in prihoc
leto me vse skupaj ponovno prii
ne. Menda bom igral in reži;
dokler mi bo dopuščalo zdravje,
DEDEK MRAZ, KRSTITEL
MOŠTA, KOPAJZERJEV
TINA IN ŠE KAJ
"Pri meni ne gre samo za igra
Moje gledališko delo ali kakori
bi ga imenovali, je bilo izredno
gato in pisano, vendar vsega ni
zabeležil. Neštetokrat sera bil
dek Mraz, nastopal sem po šola
tudi izven, z Gunžarjem sva 1'
uprizorila pred ptujsko blagovi
prvi krst mošta. Od takrai
počnem redno in v tistem č
opravim osem do deset takš
nastopov. Mošt sem tako krstil
do Vipave, Radgone in Ljublj;
Nastopam pa tudi kot Kopajza
Tina, seveda v domačem nare
Že nekajkrat sem sodeloval
srečanju Prlekov iz vsega s«
Rad nastopam, vendar, posebc;
nosnega finančnega izkupički
takšnih nastopov pa ni. Zgod:
celo, da mi po kakšni predstavi
pozabijo reči hvala, kaj šele, d;
Takole pa izgleda danes,
67 letih.	(Foto: LAUl
plačali. Nerodno mi je, da bi
vil ceno. Rad grem na priredil
vse z željo, da se ljudje vsaj malo
smejijo," dodaja o finančni
takšnih nastopov.
Kljub temu je v njegovem
jenju tudi čas, ko ne igra in rež
takrat je doma pri vnukih i"
kmetiji, saj je imel v življenju
gledališču še drugo strast
zemlja. Lepo mu je bilo pri duš'
je gledališka predstava dobro
la, vesel pa je tudi, če mu zemlji'
bro obrodi in mu povrne
trud z obilnim pridelkom. \
ga vleče na oder in na zemljo.
Nekaj časa je bilo ljubitell'
gledališko snovanje zaradi
načina življenja v dokajšnji ^^
Kljub vsemu, da je amaterskih-^
daliških skupin vse manj, vč^
jih je bilo samo v ptujski ot^'
okoli 25, danes samo še dve a''
se ljudje ponovno vračajo na P"^
stave in ponovno polnijo dvC^
To pa daje Lojzetu dodatno ef^'
jo pri njegovem plemenitem f
lanstvu.
•oVida Topol"'
Obdobje poklicnega gledališča je bila brez dvoma pomembna
prelomnica v življenju Lojzeta Matjašiča. Na fotografiji je prizor
iz Celjskih grofov, ki so jih igrali v sezoni 1956. Lojze je takrat
igral kneza Piccolominija, ob njem je v vlogi Barbare nastopila
Berta Ukmar. Za vlogo kneza Piccolominija je Lojze Matjašič do-
bil kasneje dekret dramskega igralca.
Nič kolikokrat je ob Martinovem opravil krst mošta. Prizor na fo-
tografiji je iz 1970. leta, ko sta s Pranjem Gunžarjem v organiza-
ciji Slovenskih goric prvič spremenila mošt v mlado vino. Prire-
ditev je, kot se za Ptuj, mesto z bogato vinsko tradicijo spodobi -
postala tradicionalna.
PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA
Po čem so mački
m psi?
Ni res, da se desetega
otroka peživi z lahkoto, če
jih je v družini že devet.
Prav tako zgrešeno je
mišljenje, da psa lahko re-
dimo "sproti". Odgovorno
lastništvo in pasmi ustrez-
na vzreja prav gotovo nista
zastonj: poleg začetnih
stroškov s kužkom samim
in z njegovo kočo vas bo ne-
kaj stala predvsem vsak-
danja prehrana, ki jo je tre-
ba všteti v družinski pro-
račun. Vsak bodoči lastnik
živali se mora tega zaveda-
ti, preden se odloči, da bo
življenje nadaljeval v
družbi kosmatinca.
(Vsi navedeni stroški so
predvscrh oconc: razlike v
načinu prehranjevanja so
tako velike, da so citirani
zneski le splošna informaci-
ja).
Nabaviti psa
Povprečen strošek pri na-
bavi do moče /i val i je skoraj
nemogoče določiti - naj-
večkrat je cena odvisna od
tega, kje priskrbimo štiri-
nožca.
Pri tem poenostavljeno
lahko ločimo tri kategorije:
- "Zastonj" - psa, mucka
ali ptička dobimo v dar od
prijateljev ali "posvojimo"
izgubljenčka ali zavrženčka
(npr. preko društev proti
mučenju živali).
-	Minimalni stroški - po
žival gremo v pribežališče
(zaenkrat je azil samo v Ma-
riboru, načrtovani pa so
tudi drugod); tam
zaračunajo kvečjemu
stroške prehrane in cepl-
jenj.
-	Različne cene - žival ku-
pimo pri vzreditelju in zan-
jo plačamo ceno, ki jo
določata pasma in rod: od
nekaj tisoč tolarjev do precej
bolj usodnih vsot.
Začetne potrebe
K začetnim potrebam
štejemo pasjo košarico
(ležišče), glavnike, krtače,
posodo za hrano in vodo,
igračko, mačje stranišče,
ptičjo kletko in podobno.
Do teh pripomočkov lahko
pridemo, ne da bi prišli na
boben: začetne potrebe nas
bodo stale od okrog 8.000
SIT. Toda - če je pes zunaj, v
svoji hišici,znažetastati ne-
kaj desettisoč tolarjev (z vso
potrebno opremo vred).
Tekoči stroški -
prehrana
Tekoče stroške moramo
natančno načrtovati; sem
štejemo predvsem hrano,
veterinarja, v nekaterih
državah tudi davek na psa.
Ptičja piča za skobčevko ne
bo nikogar spravila na
beraško palico, nasprotno
pa se utegnejo dnevni
stroški prehrane z.a dolgo že
kjepoznati...
Ne smemo pozabiti, da
hišne živali niso predeloval-
ci odpadkov in da jih nika-
kor ne smemo zlorabljati v
takšen namen,kerbi jim po-
kvarili zdravje. Zato bomo
morali za njihov dnevni
obrok predvideti določeno
vsoto v svojem proračunu.
Za mačke lahko računamo,
da nam bo "odžrla" pri-
bližno sto do stopetdeset to-
larjev na dan. Pri psih je ve-
liko odvisno od pasme;
dnevni stroški prehrane se
večinoma gibljejo od sto pa
tja do tisoč tolarjev. Sepravi,
da boste mačka nahranili za
okoli 3.000 tolarjev na me-
sec. Pri srednje velikem psu
pa lahko znašajo mesečni
stroški že približno od
10.000 do 15.000 tolarjev. Če
kupujemo pripravljeno hra-
no, bodo povprečni stroški
za srednje velikega psa ne-
kaj manjši, okrog 8.000 to-
larjev. Sevedaso vseteocene
približne in odvisne od živl-
jenjskih pogojev, v katerih
živi lastnik(ca). Drugače jc
na kmetih, drugače v mestu,
več mesa je najbrž na mizi,
če je lastnik mesar in manj,
če je vegetarijanec.
Pripravljena ali sveža
hrana?
Mnogv-a lastnikom
h išn ih ži val i se zd i pripravl-
jena hrana še vedno soraz-
merno draga. Vendar je res
draga samo v primeru, da
svojo žival zlorabljamo in jo
imamo namesto smetnjaka
ali pa jo hranimo z manj-
vrednimi ostanki iz klavni-
ce. Če pa želimo štirinožca
njegovi pasmi primerno
hraniti, je račun že dru-
gačen: dnevno potreben
obrok iz konzerve bo znašal
za sedemnajstkilogramske-
ga psa približno 300 tolar-
jev: suha hrana bo stala pri-
bližno 130 tolarjev na dan.
Ti stroški so izračunani za
polnovrednohrano, sepravi
takšne obroke, ki pokrivajo
vse kosmatinčeve potrebe
po hranljivih snoveh in jim
n i treba n ičesar dodajati. Čc
pa žival hranimo s svežim
mesom in s potrebnimi do-
datki, znaša dnevni obrok v
našem povprečju približno
500 tolarjev.
Prehrana štirikilogram-
ske mačke stane okoli 100
tolarjev, če uporabljamo
konzerve, suha hrana je
malo cenejša: 60 tolarjev
(govorimo o polnovredni
hrani). Sveža jetrca bodo
stala približno 160 tolarjev,
vendar jih mački iz zdravst-
venih razlogov nikakor ne
smemo ponuditi vsak dan.
Res ugodna bi bila seveda
prehrana z mišmi. Da bi
mačka zadovoljila svoje po-
trebe po kalorijah, pa bi jih
morala ujeti in požreti 15 do
20 na dan.
Veterinar in
davek na psa
Obisk pri veterinarju za-
radi ponovnega cepljenja in
rutinskega pregleda enkrat
na leto ni nikakršen luksuz,
ampak osnovni pogoj za
dolgo in srečno življenješti-
rinožnega sostanovalca. Po-
leg tega moramo k veteri-
narju takoj, ko žival pokaže
znake kakšne bolezni. Pov-
prečni stroški takšne zdav-
niške oskrbe znašajo po
izkušnjah približno 17.000
tolarjev na leto, od tega pre-
ventivna cepljenja 8.000 to-
larjev.
Ponekoed poznajo tudi
davek na psa: pri nas je
vračunan že v stroških za
obvezno cepljenje.
Stirinožec pomeni torej
izdatek, takšen kot jih ima-
mo sicer že veliko, in v pri-
merjavi z drugimi ne ravno
najvišji. Če pomislimo na
veselje, ki gaprinašaskupno
gospodinjstvo s psom, gre
pravzaprav z.a "davek na ra-
dost".
fCDNIK -10.AVGUST 1995
OD TOD IN TAM-9
SELA, POLENA / 15. OBLETNICA FOLKLORNE SKUPINE ROŽMARIN
pesem in ples že petnajst let dražita folkloriste "Rožmarina"
prvi plesni koraki Folklorne skupine "Rožmarin" so bili težki in okorni, prav z njimi pa so pred petnajstimi leti zaceli najmlajši. Pozneje so se jim pridružili še odrasli in skupaj so teh
petnajst let plesali plese iz različnih slovenskih pokrajin: Bele Krajine, Gorenjske, Prekmurja in Štajerske. Ob letošnji 15. obletnici so se na Selih in v Doleni predstavili v novih prazničnih
./ičah. s soletom nesmi ter dIcsov It ohmočia HaloT.
2 najmlajšimi folkloristi je pred pet-
jjajstimi leti začela Cvetka Glatz,
jl^upini so se pozneje pridružili tudi
jjjrasli in danes v folklorni skupini
plešejo vsi skupaj. Od prvega dne, od
prvih plesnih korakov, je bila s fol-
Ijloristi tudi Francka Petrovič in
5l;upaj s Cvetko Glatz sta na oder
postavili mnogo plesnih spletov.
2e,v prvem letu se je skupini pri-
jružil harmonikar Ivan Kojc in fol-
);loristi pravijo, da brez njega tudi da-
nes ne bi šlo vse tako lahko.
Sicer pa so v zadnjih letih pri folklor-
nem društvu veliko govorili o razi-
skavi praznične narodne noše ter o
zapisovanju ljudskih plesov in o sne-
nianju ljudskih pesmi. "Za pomoč
smo zaprosili znano slovensko etno-
loginjo in dobro poznavalko sloven-
ske narodne noše Marijo Makarovič,
ki se je naši prošnji rada odzvala in
skupaj smo prehodili dolge poti po
haloških hribih. Odkrili smo podobo
praznične narodne noše na področju
Janškega Vrha, Rodnega Vrha, Zg.
Pristave in Popove. Pri vsem so nam
bili v veliko pomoč tudi nekateri stari
krajani. Tako so stare fotografije poi-
skale: Ljudmila Žerak, Marija Le-
tenja, Rozalija Gole, Anica Bede-
nik, Jožefa Letonja, Marija
Plajnšek, Terezija Petrovič, Stanis-
lava Zafošnik, Marija Cebek, Mari-
ja Pajnkiher in Marija Cestnik. Po-
doba praznične narodne noše iz
podočja Haloz je dobila svoj pravi in
izvirni pečat po starih, še ohranjenih
fotografijah, ob tem pa je bilo na tere-
nu zapisanih in posnetih tudi mnogo
plesov in pesmi," je ob zaključku
letošnjega praznovanja povedala
mentorica Francka Petrovič.
MOŠKA IN ŽENSKA PRAZNI-
ČNA NARODNA NOŠA
Tudi na področju Haloz, kjer je bila
narejena raziskava, se bogato ljudsko
izročilo ohranja še danes. Mnoge fo-
tografije in pričevanja starejših kraja-
nov so pokazala, da se je noša žena in
mož razlikovala od kraja do kraja.
"V prejšnjih stoletjih je obleka vidne-
je razločevala posamezne sloje prebi-
valstva, lahko bi tudi rekli, da si po
obleki spoznal gospoda, obrtnika in
kmeta. Ta razlikovanja so poznana še
po krajih in celo manjših zaselkih. Za
18. stoletje in za začetek 19. stoletja so
znana dokaj številna pisna pričevanja
o kmečki noši na slovenskem Štajer-
skem, zapisi so bolj posplošeni in
ugotovljiva je podoba noše v os-
rednjih smernicah. Po splošnih
oblačilnih opisih, literaturi in ustnih
pričevanjih, je mogoče sklepati, da je
tudi v naših krajih prevladovala noša
alpskega oblačilnega tipa. Moška
praznična noša je poznala temne,
črne, sive in rjave enobarvne hlače,
ponekod tudi črtaste, premožnejši so
nosili raznobarvni - roži časti žametni
telovnik, nedeljske srajce so bile po-
navadi krojene iz belega platna s
prsnim všitkom. Skoraj vedno so k
temu dodali visoke, temne - navadno
črne čevlje, klobuk z višjim ali nižjim
oglavjem, s širokimi kroji in s črnimi
ali svedo sivimi pasovi. Moške oble-
ke so se pozneje spreminjale z novimi
kroji srajčnih ovratnikov, telovni-
kov, z raznimi dodatki, kot so ure z
verižico, ki so jih pripenjali v žep te-
lovnika. Zaslediti je bilo mogoče tudi
temno, enobarvno, ozko kravato in
mašno. Ženska praznična noša je
bila v primerjavi z moško bolj
podvržena modnim spremembam, v
splošnem pa so bila krila in "leibeki"
narejeni iz temnejšega, enobarvnega
blaga; prevladovale so modra, rjava,
zelena, siva in rdeča barva. Krilo je
bilo ponavadi v pasu nabrano, zgoraj
so žene dodale oprijeto jopo ali "lei-
bek" iz iste barve blaga kot krilo,
včasih so to kombinirale s črno bar-
vo, po vrhu pa še svilen predpasnik z
veliko mašno odzadaj ali zavezano
spredaj. Bluza ali "rokavci" so bili iz
belega platna, krog vratu, po rokavih
ali životku so bili okrašeni z belimi
čipkami. Za "taboljše" praznike so
imele doma spletene bele nogavice;
dokolenke ali nadkolenke, obute so
bile v črne visoke čevlje na vezalke,
na glavi pa so nosile bele, obrobljene
in našite rute. Tudi noša fantičev in
deklet je bila podobna noši odraslih,
seveda v svetlejših in živahnejših
vzorcih," je povedala Francka Petro-
vič in dodala, da bo v prihodnje vse
skupaj tudi zapisala in s pomočjo ne-
katerih sodelujočih pri raziskavi ure-
dila kratko brošuro.
"PELI IN PLESALI SMO Z
VAMI PETNAJST LET"...
so na letošnji folklorni prireditvi na
Selih povedali člani F"olklorne skupi-
ne "Rožmarin" Prosvetnega društva
Sela. V kulturnem programu so zape-
li ljudski pevci iz Dolene, zaplesali
folkloristi - veterani z venčkom belo-
kranjskih plesov, nastopila je citrar-
ka Bernardka Vaunik, v novih praz-
ničnih nošah in s spletom novih pe-
smi ter plesov pa so se predstavili tudi
plesalci "Rožmarina". Prav za to pri-
ložnost so se naučili veliko novih ple-
snih korakov, tistih, ki so jih nekoč v
Halozah že plesali. V prazničnih
nošah, s pesmijo in plesom so se po-
dali še na turistični vlak ter se z njim
popeljali po krajih videmske občine
ter slovesnost zaključili na tradicio-
nalni Anini nedelji pred gostilno
Svenšek na Selih. Kulturni program
in družabni večer so pripravili še v
Doleni, kjer so svojo folklorno pot
tudi začeli. V tamkajšnjem Domu
krajanov je bila med drugim na ogled
razstava "Praznična narodna noša
našega kraja in dobrote iz kmečkih
peči naših babic".
Z razstavo se je praznovanje folklo-
ristov FS "Rožmarin" ob jubileju tudi
zaključilo. S spletom plesov in pesmi
iz področja Haloz ter v novih praz-
ničnih nošah se bodo v prihodnje
predstavili tudi drugod; na nastopih
in gostovanjih doma ter v tujini. Pot
jih bo najverjetneje vodila daleč nao-
krog, sicer pa so ob tem še obljubili,
da se bodo tudi v prihodnje trudili pri
ohranjanju ljudskega izročila. Vso
dosedanje delo v folklori bodo zapisa-
li in shranili za mlade folkloriste, ki
se jim bodo pridružili v prihodnosti.
Tatjana Mohorko
Plesalci in muzikantje "Rožmarina" so odeti v nove praznične noše.	Foto: Langerholc
STRELSTVO/INVALIDI
Srečko Mai-
cenovič peti
Na evropskem prvenstvu v
streljanju za invalide na Fin-
skem je Ptujčan Srečko Majce-
novič v disciplini zračna puška
stoje, z doseženimi 698,7 krogi,
zasedel odlično peto mesto in le
malo zaostal za nosilci medalj.
DS
PODGORCI / PRED LETOŠNJIMI TRADICIO-
NALNIMI KOZJIMI DIRKAMI
V Podgorcih tudi letos nagra-
da za najhitrejšo kozo
Gasilsko društvo Podgorci je tudi letos v svoj delovni program uvrstilo
pripravo tradicionalnih kozjih dirk v domačem kraju. Letošnje kozje
dirke v Podgorcih bodo že osme zapovrstjo, pripravljajo pa jih to ne-
deljo, 13. avgusta ob 13. uri. Nagradili bodo najhitrejšo kozo, ponudili
kozje specialitete ter predstavili novo turistično razglednico kraja.
Na letošnjih kozjih dirkah organizatorji pričakujejo precejšen obisk
kozjercev in ljubiteljev koz, sicer pa naj bi bila letošnja tekmovalna pot
za koze s svojimi vodniki nekoliko spremenjena. Poleg najhitrejše koze
bodo nagradili še najlepše "okinčano" kozo ter obiskovalcem in gostom
od drugod ponudili že znane kozje specialitete. Po končanih dirkah ga-
silci iz Podgorc pripravljajo še zabavni del ter bogat srečelov.
Kraj bo tako tudi letos s tradicionalnimi kozjimi dirkami dodal delček
na poti k uspešni turistični ponudbi Podgorc.
T. Mohorko
10- OD TOD IN TAM
10. AVGUST 1995- TEDN||(
Nekcileif se kopajo, kaj pa ti?
Bilo je prijetno hladno v pravl-
jični sobi mladinskega oddelka
ptujske knjižnice, kjer so se ob
našem obisku igrali igro z naslov-
om "Kaj pa ti". Ob knjižničarki Lil-
jani Klemenčič so se zbrali 4-letni
Žan, 7-letni Matija, 11-letna Dam-
jana, 6-letni Jan, 7-letni Aleš in 9-
letna Mojca. Liljana Klemenčič
pripravi vsak dan ob 10. uri drugo
igrico, pravljico, reševanje ugank
in še mnogo drugega, povedala pa
je, da se jih udeležuje različno števi-
lo prešolskih in šolskih otrok.
Obisk je odvisen tudi od vremena.
Jeseni bodo ponovno uvedli knji-
gožerski klub, pravljične ure, do-
končali pa bodo tudi mednarodni
knjižni kviz, s čimer bo mladinski
oddelek še naprej praznoval 40-let-
nico svojega obstoja.
Tri 4 in polletne deklice so obi-
skale Miro Mijačevič v njenem
ateljeju na Minoritskem trgu ta po-
nedeljek, ko je Mira organizirala
prvo počitniško likovno delavnico.
Iz gline so spekle torto, zgnetle po-
sodice in še marsikaj, predmete
tudi pobarvale in dale sušit. Do
naslednjega ponedeljka, ko se po-
novno vrnejo. Te ali katere druge
deklice, saj lahko Miro obiščeš
samo enkrat, če ti je všeč, pa priha-
jaš vsak ponedeljek.
•o^MZ
OBČINA / DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Svetniki občine Destrnik -
Trnovska vas so se v četrtek,
3. avgusta,^sestali na osmi
redni seji. Zupan je predsta-
vil sistematizacijo občinske
uprave, svetniki pa so sprejeli
odlok o njeni organizaciji in
delovnem področju. Raz-
pravljali so o regulaciji Ro-
goznice in agromelioraciji
doline ter sprejeli sklep, da
občina naroči izdelavo pro-
jekta. Izvolitev predsednika
občinskega sveta soprestavili
na naslednjo sejo. Beseda je
tekla tudi okrog denarja, ki ga
namenja država za ureditev
sedeža občine. Tudi tu sta se
pojavila dva tabora, eni zago-
varjajo, da je denar strogo na-
menski, drugi trdijo, dabi de-
nar razdelili po glavarini.
Zupan pa pravi, da je polovi-
co tega denarja že potrošil za
nabavo računalniške opreme
za vse tri KS v občini. Imeno-
vali so komisijo za pre-
moženjsko delitveno bilanco
v sestavi: Vinko Trafela, Ja-
nez Zampa in Boris Toš.
Potrdili so mandat Mari)i
Dvoršak - Beroga, ki bo za-
menjala svetnico Ireno Polič.
Le-tej je prenehal mandat za-
radi zaposltive v občinski
upravi. Sprejeli so sklep, s ka-
terim od pristojnega mi-
nistrstva zahtevajo, da se
zdravstvena spričevala za
živali ponovno izdajajo v vsa-
ki KS in ne smao na Ptuju. S
1. avgustom odpovedujejo
pogodbo s tajništvom krajev-
nih skupnosti bivše občine
Ptuj. Obravnavali so pobudo
KS Vitomarci za dodelitev
lovišča LD Vitomarci in
sprejeli ustrezno izhodišče za
začetek postopka. Sprejeli so
15,7% podražitev vode in
zahtevajo revizijo Komunal-
nega podjetja Ptuj za obdobje
petih let. Govorili so tudi o
poslovniku občinskega sveta,
katerega bi naj sprejeli na
naslend ji seji, ki bopredvido-
ma v začetku septembra.
Z.Š.
Prejeli smo / Prejeli snno / Prejeli smo / Prejeli smo / Prejeli smo / Prejeli smo
Restavracijalotalitaramci
Podpisani snto precej časa tehtali, ali Je naslov teme pravilen za
dogajanja v času "demokracije" in svobode, za katero je ves Slo-
venski narod stavil svoja življenja, ko pa ugotavljamo, da temu
kar pravimo demokracija, v kateri je zaščitena privatna lastnina,
še zdaleč ni tako.
Ne moremo mimo dejstva, da
smo sprejeli Zakon o denaciona-
lizaciji (ZDEN), s katerim bi se
naj popravile krivice storjene v
dobi totalitarizma, ko se je zemlja
in drugo premoženje jemalo čez
noč, ljudi zapiralo in tudi pobija-
lo, brez vprašanja, kako naprej
prizadeti in njihove družine.
ZDEN, ki je v veljavi že četrto
leto, določa v katerem roku je tre-
ba zaključiti postopke za vložene
zahtevke za vračilo odvzetega
premoženja "v imenu ljudstva s
pozdravom - smrt fašizmu - svo-
boda narodu". Ni nam znano,
koga lahko pokličemo na odgo-
vornost oz. vprašamo, zakaj tako
zavlačevanje izvajanje ZDEN-a.
Govorimo, da smo pravna
država, kjer se zakoni izvajajo in
spoštujejo, vendar temu ni tako, ni
pravnega reda, ni spoštovanja za-
konov in ni nikogar, ki bi za ta ne-
red odgovarjal.
Če smo hoteli v državi nekoga
opozoriti, da se zakoni ne izvajajo
in ne spoštujejo, da nimamo prav-
nega reda, smo morali na zemljo, ki
nam je bila vzeta, ki je še vedno
naša lastnina in katere brez našega
soglasja nišče ne more izkoriščati,
takšne so pač pravice v vseh demo-
kracijah s pravnim redom.
In rezultat tega opozorila s strani
upravičencev do vračila zemlje, ki
jim je bila odvzeta (Kmet Žampa in
ostali iz Levanjcev v Slov. Goricah
- razbojniki po besedah poslanca
DZ gospoda Gabrijela Berliča;.
Maks Medved in ostali za oranje iz
Dragonje vasi - kolovodja), da so
ponovno v sodnih dvoranah zaradi
motenja posesti in to po zelo hi-
trem postopku, lahko rečemo kar
čez noč kot v času jemanja, kar je za
današnjo sodno prakso nenavadno.
Znano nam je, da so roki za razpis
razprav dve leti in še več; možno je
celo to, če se nekomu dozdeva, da je
rok za razpis ponovne razprave na
sodišču predlog, da se ga brez vseh
problemov skrajša - vprašanje s ka-
tero pomočjo? Za to kar je tvoje in
ti nekdo, ki je to dolžan vrniti, noče
vrniti, išče zaščito za svoje neupra-
vičeno in neodgovorno obnašanje
pri naši neodvisni sodni oblasti?
Kdo naj koga toži za motenje po-
sesti? Imajo delavci pravico s štraj-
ki opozarjati, da jim nekdo krati
pravice, ki jim gredo? Bomo delav-
ce postavljali tudi pred sodišča?
Opozarjanje, da bo na tisoče del-
avcev ostalo brez dela, če se bo
zemlja vrnila kmetom, je demago-
gija in slepljenje delavcev, ki se je
vseskozi poslužuje ZLSD in
današnji vodja takozavnih kombi-
natov, ki bi radi postali bodoči ve-
leposestniki in si v resnici prisvoji-
li novo ustvarjeno vrednost delav-
cev.
Kmetje zahtevajo samo svojo
zemljo in nič drugega, kam pa je šla
renta iz te zemlje ves čas realsocia-
lizma, pa delavci vprašajte svoje
nadrejene - direktorje in njim po-
dobne. Upamo, da bodo delavci
počasi tudi to ugotovili, koga je tre-
ba vprašati za rezultate njihovega
dela in kje so. Zakaj plačujejo danes
delavci KK Ptuj - obrat kmetijstvo
najemnino za kmetijsko mehaniz.a-
cijo, ki je bila nabavljena z rezultati
njihovega dela (niti žlice v menzi
niso več njihove), zakaj ne vprašate
delavci, kam denar od prodaje ne-
premičnin in drugih osnovnih
sredstev, ki so se prav tako nabav-
ljale oz. odplačevale s krediti, z re-
zultati vašega dela. To vse so tiste
nove krivice, ki se povzročajo del-
avcem za oropan trud dela, ne pa
vračanje gole zemlje kmetom.
Količina zemlje, ki jo je treba vrni-
ti kmetom pa je tako malenkostna
da res ne predstavlja nobene
ogroženosti za obstoj kombinatov.
Zaradi vračanja premoženja po
ZDEN praktično ni vzrokov za
bezposelnost. Vsa sreča, da ni pri
TAM-u v Mariboru in podobnih,
posredi denacionalizacija, ker bi
bila vsega kriva prav ista.
Prepričani smo, da bi lahko vse
te probleme okrog vračanja zemlje
kmetom že zdavnaj rešili brez opo-
zoril z oranjem, če bi bila pripravl-
jenost na strani zavezanca sporazu-
meti se, nikakor pa nima pravice te
zemlje še izkoriščati 5 oz. 7 let, ker
za to ni potreben prav noben čas
prilagoditve novo nastalnemu
stanju (22. člen ZDEN) niti niso
podani pogoji oz. ne obstaja nevar-
nost iz 21. člena ZDEN.
Na kratko smo prikazali proble-
me, ki so se pojavili na področju iz-
vajanja ZDEN-a in o obnašanju
naše oblasti do vseh teh vprašanj.
Če bomo še naprej gluhi do vseh
teh problemov in dovolili, da se še
oblast naprej postavlja na stran za-
vezancev, potem popolnoma upra-
vičeno govorimo o restavraciji to-
talitarizma, česar pa si nikakor ne
želimo, vendar ne moremo o demo-
kraciji in pravnem redu samo go-
voriti, ampak dokažimo to tudi z
dejanji.
Želimo, da se ukrene vse po-
trebno, kar je v močeh demokracije
in prepreči sramota, ki bo sledila,
če bomo dovolili, da pride do ob-
sodb tistih, ki samo opozarjajo na
kršenje pravic in so zato že bili en-
krat obsojeni, ko se jim je jemalo.
Sprte strani, posebno zavezanci pa
naj sedejo skupaj za mizo in sporne
zadeve uredijo.
J. Žampa
M. Medved
M. Korošec
fCDNIK ■ 10. AVGUST 1995
NAŠI KRAJI iN LJUDJE - 13
KOG - PETINDVAJSET KILOMETROV KRAJEVNIH CEST
lx Vodrancev, še bolj pa iz Vitana je lep pogled na bližnji Kog, ki se razgleduje po okolici s cekrvijo sv. Bolfenka na vrhu in nekaj metrov nižje ležečo šolo. Lepa asfaltna
(esta pelje proti vrhu hriba, ki se dviguje 322 metrov nad morjem, opasanem z vinogradi. Z vrha je lep pogled proti vzhodu, na sosednji hrib, kjer pa je že Hrvaška. Državna
0ieja poteka v dolini po potoku, ki vijuga v zamočvirjenem svetu travnikov in jelševja. Na obeh straneh je nekaj kmetij, ki se zdijo naključnemu opazovalcu dokaj osamlje-
ne, še posebej, ker do njih vodijo prej slabe, kot dobre ceste.
v enem izmed vročih zgodnjih julijskih dopoldnevov sva se z Anto-
nom Bolkovičem, predsednikom sveta kogovske krajevne skupnosti,
odpravila na oglede. Želel mije pokazati kako je pri njih s cestami,
saj je od 25 kilometrov, kolikor jih je razvejanih po območju prej hri-
bovske, kot ravninske krajevne skupnosti, asfaltiranih le okoli 10 ki-
lometrov. Najtežje pa je z osmimi kilometri bregovskih klancev, pre-
hodnih samo v lepem vremenu. Ob cestah in državni - zeleni meji s
Hrvaško, kot nalašč za vse, ki želijo zaradi takšnih ali drugačnih
vzrokov priti neopazno mimo carine In policije iz ene v drugo državo,
elektriki, ki jo nekateri še vedno dobivajo Iz sosednje Hrvaške, se na
Kogu ubadajo tudi z drugimi rečmi. Za vse kar želijo narediti, tega pa
je v kraju še vedno veliko, jim žal zmanjkuje denarja.
"Do konca letošnjega leta bo pri
nas dokaj kritično," prične pred-
sednik sveta Anton Bolkovič. "Za
dom krajanov imamo pri SK6
banki še vedno 700.000 tolarjev
kredita. Za cesto v Ciganijo, tako
pravimo po domače delu naselja
Jastrebci - dolgujemo Komunal-
nemu podjetju Ormož še vedno 2
milijona tolarjev, ki jih moramo
do konca leta poravnati. Za letos
smo imeli sicer nekaj načrtov, da
bi pričeli z novimi naložbami in v
ta namen smo čakali na sredstva
iz naslova demografsko
ogroženih. Dobili smo jih ter
vložili v novo trafo postajo, ki je
veljala 7,7 milijona tolarjev. Tako
bo z elektriko napajala 35 odje-
malcev ■ v delu Jastrebcev (v Ci-
ganiji), med njimi tudi tiste, ki jo
še vedno dobivajo iz Hrvaške. To
bi brez dvoma morala urediti
država sama, vendar mi na Kogu
žalostno ugotavljamo, da je ta
samo v Ljubljani, dalje pa obzorje
državnih uslužbencev najbrž ne
seže. Poglejte, tu so resnično lepi
Icraji, pa tudi revni ne, kot sem
pred nedavnim prebral v enem iz-
med slovenskih časopisov, kjer
med drugim piše, da gremo Ko-
govčani s kupico vina spat, prav
tako pa ga pijemo že za dobro ju-
tro. To ni res, naši ljudje so izred-
no delavni in iznajdljivi in vedo
kaj hočejo. Vendar se ob tem
vprašam - se bodo predvsem mla-
di odločali za življenje v teh kraj-
ih, če pa nimajo zagotovljenih
osnovnih pogojev," dokaj žalost-
no ugotavlja Anton Bolkovič slab
odnos države do tej lepih in za
Ljubljano odmaknjenih krajev,
kjer po njihovem raste samo do-
bro vino (saj so o Stanku Čurinu
brez dvoma že slišali), na ljudi pa
pozabljajo.
Pa sva se podala na cesto, ki iz Koga
vodi v dolino Lačavesi. Ker so
nekoč tod imeli Vodrančani svoje
vinograde in zidanice, ga še danes
imenujejo Vodranski Vrh. Cesta je
lepa, asfaltirana, samo mogoče za
spoznanje preozka. Narejena je bila
z denarjem, ki so ga krajani zbrali
deloma sami, nekaj pa ga je ostalo
še od vojne škode. Nekje v sredini
brega pa so naju pozdravile luknje,
oziroma prekopana cesta, ki jo je
ormoška komunala prekopala zara-
di večnega popravljanja vodovod-
nih cevi, ki so položene pod cesto in
predvsem v poletnem času pokajo.
S krpanjem pa ceste nekako ne mo-
rejo spraviti v prvotno stanje.
Pot naju je vodila dalje proti
državni mji. Ustavila sva se v Ja-
strebcih, tik pod Kogom, kjer je
ekipa iz Gradnje - montaža Ljuto-
mer zaključevala dela pri izgradnji
trafo postaje. Prijazni delovodja je
povedal, da je trenutna moč novega
transformatorja 100 KV amperov,
zgrajena pa je za 35 odjemalcev
električne energije, ki živijo na tem
območju. Tako bodo elektirko iz
Slovenije končno dobili tudi
Pukšičevi, ki so še vedno vezani na
Hrvaško.
Ko sva se peljala dalje po Ciganiji,
je asfalta nenadoma zmanjkalo in
pričela se je makadanska cesta, ki
pa na nekaterih mestih zaradi
neurja, tod je divjalo dober teden
prej, skoraj ne zasluži tega imena.
Voda, ki dere iz brega v dolino, po-
navadi pobere ves gramoz in cesta
tako pokaže skoraj neprevozna re-
bra. Vendar je bil na takšnih izpos-
tavljenih mestih gramoz že nasi-
pan. Zapisali smo, da je takšnih
bregovskih klancev tod 8 kilome-
trov, zato so morali na vse te odse-
ke, ki pa jih ni malo, navoziti kar
320 kubikov gramoza. Da je to kar
precej denarja, ni potrebno posebej
pripovedovati. In če je na leto nekaj
takšnih neurij, potem vemo, kam
gre pri njih denar za ureditev gra-
moziranih cest.
Vozila sva se okoli hriba, na vrhu so
bili vinogradi, spodaj pa bodisi nji-
ve, gozd ali sadovnjaki - vse do opo-
zorilne table, ki so jo, ve se kdo
(Hrvatje) postavili na travniku
pred potokom in upozarja, da je tod
državna meja. Saj naše slovenske
nisva videla nikjer, kot da ti kraji
ne sodijo pod okrilje države Slove-
nije.
Zapeljeva se na drugo stran potoka
in že sva pri Ružmanovih, Sloven-
cih, ki z vsem živijo s Slovenijo, še
posebej pa s Kogom. Ob tem mi po
glavi rojijo razne misli, tudi ta, kje
pravzaprav ljudje vse živijo. Mlada
gospodinja hiti pripovedovati,
kako je pri njih spomladi. "Ko je
drugod sneg že zdavnaj skopnel, je
pri nas tukaj še vedno led." Kako
pride njen mož, ki se dnevno vozi v
Ljutomer na delo tudi pozimi iz te
grabe, si nisem mogla prav pred-
stavljati. Tudi za njih ima Anton
Bolkovič dobro besedo, 'saj so to
vendar naši ljudje, ki jim moramo
pomagati'.
Ker je bil zmenjen z avtoprevozni-
ki, sva se zapeljala nazaj na Kog in
ob tem modrovala o njihovih ces-
tah. Ugotovila sva, da je lepa asfalt-
na cesta samo po vrhu, potem do-
ber kilometer v Ciganijo, pa tista
med Jastrebci in Vodravci, Vita-
nom - Šalovci in Malim Kogom in
v celoti na Gomilo, razen mogoče
nekaj malega ter še kilometer proti
Zadravcu in Lukmanu v Lačavesi,
ki pa so jo asfaltirali na lastne
stroške.
Ob tem sva se dotaknila tudi cerkve
sv. Bolfenka, ki je bila spomladi
1945. leta pri preboju fronte na
Kogu porušena. Letos je njena ob-
nova, ali bolje povedano
vzdrževanje prvič zajeto tudi v
občinskem proračunu, kljub temu,
da so jo po vojni krajani sami obno-
vili. Ker takrat niso bili časi, na-
klonjeni obnovi sakralnih objek-
tov, so bili nekateri, predvsem tisti,
ki so bili pri tem delu najbolj
angažirani, kasneje celo zaprti, ne-
kaj pa jih je bilo poslano celo na
prisilno delo. Določen odstotek za
vzdrževanje cerkve je namenjen
tudi iz sredstev krajevnega samop-
rispevka.
Nekaj problemov so imeli na Kogu
še z vodovodom. Šola, del Jastreb-
cev, Lačavesi in Koga so dobivali
vodo iz zbiralnika na Klumpi, za-
jetja pa so bila nižje. Tako je v
sušnih letih vode zmanjkalo,
težave pa so bile tudi zaradi njene
onesnaženosti. Tako so potem ta
območja povezali z občinskim vo-
dovodom. Vodo sedaj na Kogu
imajo, ni pa še vse urejeno s
plačevanjem. Ljudje še nimajo in-
dividualnih števcev, tako, da priha-
jajo računi za vodo na krajevno
skupnost. Vendar je Anton Bolko-
vič povedal, da bodo tudi te proble-
me sčasoma z ormoško komunalo
uredili.
"Seveda nam ostane še veliko dru-
gega, predvsem kanalizacija. Velik
problem je tudi meteorna voda, ki
na Kogu, predvsem pa na klancih,
ki od vrha vodijo v dolino. Ta pro-
jekt, ki je za nas velikega pomena,
delajo na občini. Upamo, ko bo to
kmalu urejeno, saj bodo ljudje brez
dvoma tako bolj zadovoljni. Manj
težav bo z gramoziranimi cestami
in tudi zemljišči, saj so v nekaterih
sadovnjakih danes že prave zajede,"
konča Anton Bolkovič o proble-
mih, ki ne bolijo samo njega, tem-
več tudi druge Kogovčane. Še do-
bro, da je že upokojen in ima čas, pa
tudi voljo, da tekoče spremlja vso
perečo problematiko kraja.
•o- Vida Topolovec
Transformatorska postaja, preko katere bodo napajali z elek-
triko tudi tiste odjemalce, ki so jo doslej dobivali iz Hrvaške.
(Foto:
Težko bi klancu pri
Kuharlčevih rekel cesta, še
posebej, ko se po vsakem
večjem neurju pokaže na
površini veliko kamenje, gra-
moz pa voda Izpere v dolino.
(Foto: VT)
Cerkev sv. Bolfenka so kra-
jani po drugI vojni obnovili
sami. Danes je prav tako
potrebna obnove, pa tudi do-
tacije iz občinskega
proračuna.	(Foto: VT)
ZAKAJ NOČETE
PRIZNATI, KDO SEM
V RESNICI?
Moral bi miniti čas tistim, ki
so bili naučeni služiti režimu
in v tej službi zasledovati
bližnjega ter ga grajati če reče
kakšno resnico o pomemb-
nem državniku. Ta strah in
trepet je Slovence objemal
vse od leta 1941 pa vključeno
do leta 1991, ko je Slovenija
postala demokratična država
in mednarodno priznana. Go-
spod tega mora biti konec.
Državljani imamo pravico
povedati tisto, kar po naši pre-
soji ni prav pa čeravno gre za
predsednika države ali mi-
nistrskega predsednika.
Gospod Lepej (tovariš), toliko
časa ste imeli visok politični,
komunistični položaj in s tem
vse možnosti, da raziščete, za-
kaj so Reši in Osojnik ubili mo-
jega očeta. Prav tako se
sprašujete, kaj je bilo z menoj
pri mojih trinajstih letih in
pozneje. Vse to so lahko Vaše
partijsko - komunistične
službe raziskale. Zakaj ne?
Ne pozabite, da sva velikokrat
sedela za isto mizo, na eni stra-
ni Vi kot visok partijski funk-
cionar, na drugi strani pa jaz
kot kmet, ki sem in bom pripa-
dal rimo - katoliški veri. Eden
za drugega sva vedela kaj sva in
ni bilo sporno. Ali hočete najti
sovražnika po vzoru komunis-
tov? Nikoli me ni bilo sram
priznati kaj sem in komu pripa-
dam. Po moji veri je vsaka
oblast dana od Boga. Pravicopa
ji imam povedati, kaj dela do-
bro in kaj slabo. Za dobro po-
hvala za slabo graja. To pa je de-
mokracija.
Gospod Lepej ne vara me spo-
min. Nikoli nisem bil kmečki
lider, v "gnilem" komunizmu.
Zakaj komunizem imenujete
gnili, če pa ste mu zvesto
služili? Potem mora biti v Vaši
osebi nekaj narobe, kot komu-
nistu, da ste gnilobo na Sloven-
skem dopuščali.
Žampova kmetija ni bila izbra-
na za testno kmetijo po nalogu
komunističnega komiteja, am-
pak po pogovoru že v prvi polo-
vici 60-ih let med menoj in šte-
vilnimi strokovnjaki. Tako
smo na strokovni ravni skušali
vsi skupaj narediti nekaj na-
prednega in sodobnega v korist
slovenskega naroda. To je bila
rešitev, da ne bi komunistični
režim slovenskih kmetij po-
polnoma uničil, kot se je to zgo-
dilo v drugih jugoslovanskih
republikah. Leta 1948 je tova-
riš Kardelj rekel in zapisal, da
je kmet v socializmu nekaj pre-
hodnega, kar pomeni, da seslo-
venskim kmetom obstoj izte-
ka. Že istega leta, meseca okto-
bra, so po slovenskih kmetih
udarili z izredno visokimi dav-
ki. Rubeži v spremstvu policis-
tov so v letu 1948/49 nasilno je-
mali živino in s tem uničevala
slovenske kmetije. Leta 1949 se
je pristopilo k prisilnemu orga-
niziranju kmetijskih obdelo-
valnih z.adrug. Tej organizaciji
smo se kmetje upirali (nekateri
so se znašli v zaporu, sledile so
zaplembe kmetij...). Tudi jaz
sem bil kaznovan, kljub od-
snotnosti (bil sem pri vojakih)
z 20000 dinarji kazni, ker ni-
sem mogel izpolniti obvezne
oddaje, kajti komunistični ak-
tivisti so pobrali vse, kar smo
pridelali.
Očitate mi, da so Levanjci letos
zaorali kombinatove njive. Ali
ste človek brez spomina, ali ko-
munist brez znanja. Ne pozabi-
te, da nas je vseh devet Le-
vanjčanov v letu 1953/54 spre-
jelo odločbe od takratnega
Kmetijskega zemljiškega skla-
da. S tem se nam je skupaj
odvzelo 29 ha zemljišč. Že leta
1947 pa 3 ha iz vaške skupnosti.
Takrat bi naj imeli državljani
Jugoslavije vse pravice. Kdo si
je lahko vzel pravico, vzeti ne-
komu lastnino, katera je po
vseh mednarodnih pravnih
predpisih zaščitena? Če govo-
riva o pravnem redu gospod
Lepej: Kako bi Vi reagirali, če
bi Vam nek režim, pri izpolnit-
vi vseh obveznosti do države,
vzel premoženje? Tako je to
storil slovenskim kmetom
režim komunizma. Država
nam naj vrne vsa zemljišča, ki
nam j ih je z zakon i ukradla, os-
tala zemljišča, ki pa jih je
država iz kakršnihkoli razlo-
gov kupila paso last države. Za-
vedam se, da bom 25. avgusta
sedel na zatožni klopi kot
obtoženec, da sem preoral
kombinatovo zemljo, v bistvu
sem svojo, ki mi je bila vzeta in
tudi pripada po dednem zako-
nu svojih sorodnikov. Verja-
mem, da je Vam, kot komunis-
tično vzgojni osebi, težko razu-
meti kaj je komunizem počen-
jal z ljudmi in njihovo lastnino.
Ampak gospod, vse se odpušča,
če je v srcu kanček krščanske
vzgoje. Rodiva si Soslovenca.
Moj spomin ni opešal tudi na
dogodke, ki smo jih opravljali v
sredini 70-tih let oz. že začeli v
letu 1971 na področju meliora-
cij in komasacij. Nikoli nisem
zameril svojim vaščanom, da
mi takrat niso zapuali, saj so
imeli že preveč bridkih
izkušenj z komunističnimi ak-
tivisti. Po Krajgerjevi reformi,
leta 1965,sejevSlovenijizačela
priznavati stroka, s katero sem
vse obdobje sodeloval. Takrat
je tudi država Jugoslavija za-
prosila mednarodno organiza-
cijo FAO za razvoj v kmetijst-
vu. Ti eksperti so tudi obiskali
mojo kmetijo v spremstvu stro-
kovnjakov Univerze v Ljublja-
ni in visokih kmetijskih usta-
nov v Mariboru. Nekje se je
moralo začeti v dobro sloven-
skega naroda in slovenskega
kmeta. Uspeli smo. 70000 ha se
je v Republiki Sloveniji hidro
in agro melioriralo,pretežno iz
sredstev FAO. Očitate mi, da
sem si hotel prilastiti najboljšo
zemljo. Ne vem ali Vi, kot ko-
munistični aktivist, nimate
spomina ali znan ja. Pedologi so
leta 1975 meseca novembra na-
redili analize zemlje v naši ka-
tastralni občini na predvide-
nem komasacijskem in melio-
racijskem območju. Analize so
pokazale (kar lahko tudi preve-
rite) do 30 % razlike v kvaliteti.
Mi, kmetje, Geodetska uprava
Ptuj in KK Ptuj smose dogovo-
rili, da ne upoštevamo pedo-
loških analiz in ovrednotimo
zemljo 1:1. Zasedli nismo ne
najboljše in ne najslabše
zemlje. Res pa je, da ima KK
nekaj boljše ali pa vsaj enake
zemlje. Sicer pa to ni stvar nas
Levanjčanov.
Ko sem nekoč prebral Vaše
vprašanje o moji knjigi spomi-
nov, Vam nisem odgovoril iz
naslednjih razlogov: kot sem
Vam že omenil spoštujem vsa-
kega človeka ne glede na njego-
vo prepričanje in sem vedno v
upanju, da vsak v življenju
spozna, kaj je delal slabo in kaj
dobro. Rekli ste, da me je
krščanski demokrat dr. Jurko-
vič še bolj namočil. Gospod
Vam je na moje dovoljenje od-
govoril, da me ni sram, da sem
vodil zdravstveno zavarovanje
kmetov na Slovenskem kot ne-
komunist in tudi bil ustanovni
predsednik starostnega zava-
rovanja kmetov na Sloven-
skem. Ne pozabite, da jebilo ta-
krat med vami člani KP Slove-
nije deljeno mnenje. Eni so za-
govarjali, da se mora izvesti za
vse prebivalstvo minimalnaso-
cialna varnost, drugi so se temu
upirali. K temu projektu je ve-
liko pripomogel Franček Si-
monič in sam predsednik
Skupščine R Slovenije Sergej
Kraigher. Predsednik IS
Kavčič pa je nasprotoval. Zma-
gali so prvi. Govorite, da ste kot
aktivist v podjetjih nagovarjali
delavce, da so glasoval i za uved-
bo zdravstvenega zavarovanja.
To ni šlo za kmete, saj od
160000 družin na Slovenskem,
je bilo le 30000 takšnih, ki so
bile sposobne, da si zdravstve-
no zavarovnaje plačujejo same.
Šlo je pretežno za velik del osta-
relih ljudi na deželi, katerih
otroci so odšli v tovarne in tako
niso glasovali za kmete ampak
za svoje starše, ki so samevali
(kot Vi pravite) na ubobožanih
in revnih kmetijah.
Kmetijo, katero sem vodil, so
obiskali državn ik i, da so se pre-
pričali, kaj se das pomočjostro-
kovnjakov narediti. Prav tako
mi očitate, da je Svetovalno
službo plačevala dr/.ava. Sveto-
valno službo visokega ranga je
res plačevala država. Kot pri-
mer Vam lahko povem, da je
imela naša kmeti ja več kot 90 %
prometa preko zadruge. Od
prometa pa šese je določen pro-
cent vedno odvajal za t.i. Po-
speševalno službo.
Sprašujete me, kakšna je moja
pokojnina. Moja pokojnina za
junij 1995 znaša 18.695,50 to-
larjev. To je pokojnina za delo
in vodenje kmetije polnih 43
let. Prilagam uradno potrdilo.
Kakšne štipendije so dobivali
moji otroci? Sin Janez in sin
Tonček sta dobivala najnižjo
štipendijo za takratne razmere.
Vprašam Vas, če so kmečki
otroci enakopravni drugim?
Po Vašem čisto partijskem
mnenju so bili vedno manj-
vredni.
Trdite, da Vam je moj pokojni
svak povedal veliko neznanega
o meni. Imeli ste vse možnosti,
da sprožite postopek proti
meni, ko še je bil svak živ. Vi pa
na oblasti.
Po Vašem pisanju o meni v
Tedniku sva se čez nekaj časa
srečala na ulici. Ko sem Vas
zagledal, sem šel proti Vam,
Vam ponudil roko in pozdrav
od srca. Sprejeli ste jo, vendar
kot sem opazil ste bili precej
vznemirjen i. Pa nič za to. Osta-
la bova oba Slovenca. Ostaniva
oba pri svojem mišljenju, sov-
raštvo pa izrin iva iz svoj ih src.
Primerjate me z gospodom
Janšo. Nihče ne more zanikati,
da je ta gospod tvegal sebe in
svoje najbližje za državo Slove-
nijo. Gospod Janša ni bil skrit v
bunkarju (kot Vi omenjate),
ampak je vodil vojne naloge
tako dobro, da je prišlo do zma-
ge in do države Slovenije.
Ker toliko omenjate pozablji-
vost, ne pozabite tega, da so
Vaši vodilni partijski šefi čaka-
li v Beogradu (v junijski vojni)
in stiskali pesti, da bi jugoslo-
vanska vojska premagala slo-
vensko vojsko pod vodstvom
Janša. Imeli socilj priti v Slove-
nijo, prevzeti oblast in zopet
uvesti diktaturo. (Ta nevarnost
še žal ni mimo). Če ne bi bilo z
Vaše strani zasovraženega
Janša, bi bili mi vsi danes v ju-
goslovanskem kotlu, naši mla-
di ljudjepa bi umirali na bojnih
poljih.
Gospod Lepej, lepo Vas poz-
dravljam v pozdravu pa Vam
tudi povem, da niso bili vsi ko-
munisti pokvarjeni. Kose bova
srečala, se pozdraviva iz oči v
oči, pa storiva vse za mir in
sožitje.	(Janez Žampa)
14-NASVETI
10. AVGUST 1995 - TEDNll(
i Kuharski nasveti
Pozdravljeni drogi bralci Tednika. Tudi tokrat sem za vos nekaj pripravila. Le malo ljudi
pozno roborboro, še manj po jih jo uporabijo v kuhinji. Torej danes nekaj o roborbori.
z botaničnega vidika je rabarba-
ra zelenjava. Toda njena dolga
pecljata stebla uporabljamo in pri-
pravljamo kot sadje. Najpogosteje
iz rabarbarinih stebel pripravljamo
nadeve za zavitke, pite, v kompotu
kot mešani kompot ali kot samos-
tojni. Nekoliko zahtevnejše jedi iz
nje pa so: rabarbarina torta in razne
rezine. Okus rabarbare je zelo po-
doben jabolkam, vendar ne svežim,
ko smo jih že toplotno obdelali. Če
imate na vrtu posajeno rabarbaro se
sigurno v tem času ponaša s svojimi
velikimi listi, ki pa jih v kuhinji ne
uporabljamo. Dežniku podobni ve-
liki listi vsebujejo snovi, ki dražijo
tkiva in škodujejo ledvicam, zato
jih zavžrejo preden peclje prinesejo
na trg, oziroma preden jo prinese-
mo v kuhinjo. Rabarbara lepo
uspeva v hladnem in umirjenem
podnebju in ne potrebuje neke po-
sebne nege, zato jo lahko brez
večjih težav vzgojite tudi sami. Če
jo pozimi in v pozni jeseni silimo,
da je v temi in na toplem, jo lahko
uživamo že pozno januarja. Pri
naših sosedih jo januarja že proda-
jajo v trgovinah. Tanki in prozorni
peclji iz rastlinjakov so veliko
nežnejši, kot tisti ki uspevajo na
prostem. Pred uporabo stebla od-
stranimo trde zunanje olesenele
dele, oziroma jo tanko olupimo.
Odrežemo konce stebla, potem ste-
blo prerežamo in potegnemo vla-
kna proti koreninskemu delu.
Tako pripravljeno lahko uporabi-
mo v kuhinji. V kolikor rabarbare
še niste uživali, vam priporočam,
da si za začetek pripravite kompot
iz nje ali zavitek. Rabarbarin zavi-
tek pripravimo tkao, da si pripravi-
mo vlečeno testo. Za vlečeno testo
že vemo, da najboljšo testo dobimo,
če ga pripravljamo iz gladke moke
in da za deset oseb potrebujemo 25
do 30 dekagramov moke. Moko so-
limo, ji dodamo malo olja in jo
zgnetemo z mlačno vodo. Spočito
testo na tanko razvlečemo in mu
obrežemo debele robove. Tretjino
testa potresemo s prepraženimi
drobtinicami, po drobtinah potre-
semo olupljeno in na male koščke
narezano rabarbaro s sladkorjem.
Za en kilogram rabarbare potrebu-
jemo 15 dekagramov sladkorja.
Med sladkor pomešamo cimet, ki
se lepo ujema po okusu z rabarbaro.
Preostlai dve tretjini tesnte
površine pokapljamo z rastopljeno
maščobo, navadno je to margarina
ali maslo. Testo zavijemo in ga
položimo v dobro pomaščen pekač.
Po vrhu ga natanko premažemo z
maščobo ali rastepenim jajcem in
spečemo. Pečen zavitek narežemo
na rezine in potresemo s sladkor-
jem v prahu in ponudimo.
Za surovo uživanje je rabarbara
prekisla. Zato jo pečemo ali dušimo
vedno z večjo količino sladkorja, ki
ga lahko nadomestimo tudi z jago-
dovo ali malinovo marmelado. Ra-
barbara je izboren kuhinjski sadež.
Med dušenjem izloča veliko soka,
zato jo lahko med dušenjem pokri-
jemo s pokrovko iz testa ali
spečemo testo posebaj in preden
serviramo prekrijemo. Taki jedi
pravimo na slepo pečena torta. Pri-
pravimo pa lahko krhko testo,
sploh če testo pečemo istočasno kot
dušimo rabarbaro. V kolikor testo
pečemo posebaj lahko pripravimo
tudi biskvitno testo. Krhki peclji
hitro raspadajo, zato jedi iz rabar-
bare ne zahtevajo daljšega časa
pečenja. Iz nje lahko pripravimo
tudi pire. Da je pire brez nitk, ga
pretlačimo. Primerna je tudi za
kremaste sladice in pene. Posebno
slastna kombinacija za sladice je ra-
barbara s kandiranim ingverjem.
Nekoliko nenavadna pa je rabarba-
rina omaka z ribami ali s svinjino.
Pri koncu smo dragi bralci.
Upam da ste zvedeli kaj novega in
zanimivega.
RABARBARIN ZAVITEK
Potrebujemo za 10 oseb
Testo:
-25-30 dag gladke moke
-1,5-2 del mlačne vode
-sol
- 2 dag olja
-10 dag masla ali margarine za
pokapljanje testa
Nadev:
-1,25 kg očiščenih rabarbarinih
stebel
-10 dag drobtin
-	4 dag margarine za pre-
praženje drobtin
-	20 dag sladkorja
-	cimet po okusu
-10 dag margarine - za premaz
na vrhu (pred pečenjem)
-sladkor v prahu
Rabarbarina stebla olupimo in
narežemo na koščke. Spočito testo
na tanko razvlečemo, mu obrežemo
debele robove in pokapljamo z ras-
topljeno margarino ali maslom.
Tretjino testne površine potresemo
s prepraženimi drobtinicami, po
njih pa potresemo rabarbaro, med
katero smo pomešali sladkor in ci-
met. Zapognemo robove, ki jih
prav tako pokapljamo z rastopljeno
margarino. Zavijemo in zavitek
položimo v dobro namazan pekač.
Po vrhu še enkrat premažemo z
maslom ali margarino in spečemo.
Pečemo rpi temperaturi 180 - 200C,
30 minut. Pred serviranjem potre-
semo s sladkorjem v prahu.
Veliko uspeha pri pripravi Vam
želi Nada Pignar.
KRVODAJALCI
25. JULIJ - Leon Pišek,
Apače 299, Lovrenc na Drav-
skem polju; Renato Rižner,
Apače 118, Kidričevo; Daniel
Vaupotič, Lancova vas 95, Vi-
dem; Franc Kump, Senčak 11,
Juršinci; Anton Horvat, Zlato-
ličje 97, Starše; Miroslav Ba-
rukčič, Pretetinec 150, Nede-
lišče; Ivan Škvorc, Sodinci 55,
Velika Nedelja; Franc Prelog,
Markovci 52; Janez Bedrač, Za-
grebška 96, Ptuj; Bojan Mere,
Soviče 12, Videm pri Ptuju;
Vlado Kos, Majšperk 34; Bran-
ko Ferlež, Lackova 7, Ki-
dričevo; Janez Čeh, Krčevina
69, Ptuj; Marjan Valenko,
Moškanjci 19, Gorišnica; An-
drej Planinšek, Apače 298, Lov-
renc na Dravskem polju.
27. JULIJ - Jožica Tumpej,
Kraigherjeva 12, Kidričevo;
Slavko Kirbiš, Apače 45, Ki-
dričevo; Franc Sakelšekj Volk-
merjeva 24, Ptuj; Zeljko
Cmrečnjak, Ul. 1. Maja 6, Ptuj;
Branko Forstnerič, Tržeč 14,
Videm pri Ptuju; Emil Munda,
Strnišče 27, Kidričevo; Janez
Kužner, Lovrenc na Dravskem
polju 6; Štefka Lukavski,
Belšakova 69, Ptuj; Peter
Nahberger, Župečja vas 20;
Vladko Zajko, Nadole 13, Žeta-
le; Silva Znidarič, Pobrežje
147/c, Videm pri Ptuju; Anton
Mohorko, Trnovec 11, Lovrenc
na Dravskem polju; Jožef Ko-
rez, Janški Vrh 50, Ptujska
Gora; Janez Čeh, Grajenščak
26/c, Ptuj; Jožica Unuk, Kraig-
herjeva 18, Ptuj; Ignac Kozel,
Skorba 41/a, Ptuj; Cvetko
Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj;
Radovan Mesarič, Slape 17,
Ptujska Gora; Marjan Sakelšek,
Potrčeva 42, Ptuj; Zvonko
Juriševič, Apače 176, Lovrenc
na Dravskem polju; Aleš
Krajnc, Pleterje 26, Lovrenc;
Martin Leskovar, Žabjak 7,
Ptuj; Jože Tomanič, Kungota
68, Kidričevo; Jože Kampl, Zg.
Hajdina 104/Č, Ptuj; Franjo
Škvorc, J.Š. Slavenski 2, Nede-
lišče; Milan Fajt, Draženci 82,
Hajdina; Dejan Lepenik, Kele-
minova 5, Maribor; Slavko Čeh,
Radenski Vrh 1, Radenci; Mi-
lan Nedeljko, Ul. L Maja 1,
Ptuj; Roman Kociper, Videm
pri Ptuju 13, Videm; Vojko
Strumpfl, C.V. Rošpoh 30,
Kamnica; Marjan Žižek, Vra-
zov trg 2, Ptuj; Ludvik Kokol,
Dravska 8, Ptuj.
Vinsko trto, ki jo vzgajamo v
SADNEM VRTU na brajdah, je
potrebno prav tako kot trto v vino-
gradih, vršičkati. Vršičkanje ali
prikrajševanje mladik, ima namen
prekiniti rast mladik v dolžino in
dati grozdju in listju ob grozdju,
čimveč zraka, svetlobe in toplote, s
čimer izboljšamo pogoje dozore-
vanja grozdja in lesa. Vinsko trto,
naj si bo žlahtna ali samorodnica,
vršičkamo, ko preneha bujna rast
mladik, to je v naših razmerah v
prvi polovici avgusta.
Mladike, iz katerih se bodo raz-
vile trtne rozge, ko bodo dozorele,
so bile med bujno rastjo več ali
manj povešene. Sedaj, ob končanju
vegetacije pa so se iztegnile in zrav-
nale, s čimer rodni del trte, za-
senčujejo. Mladike prikrajšujemo
tako, da nad grozdom ostane 12 do
15 dobro razvitih listov. Odstrani-
mo v glavnem nezrele vrhove mla-
dik in zalistnike. Vršičkanje opra-
vimo s srpom, škarjami ali nožem,
katerih rezilo mora biti ostro, da se
opravi gladka rez oziroma, da bi
nedozorelih mladik na reznem
mestu ne zmečkali.
Za vršičkanje izberemo sorti in
stopnji bujnosti primerne čas, saj
bi prezgodaj opravljeno vršičkanje
lahko zakasnilo dozorevanje
grozdja, ter vzpodbudilo močnejšo
rast zalistnikov. Bolj ali manj
vršičkati vinsko trto je odvisno od
mnogo dejavnikov, pri čemer pa ne
smemo pozabiti na osnovno vlogo
lista, ki je pogoj za rast in razvoj
rastline, zato z pretiranim
vršičkanjem ne smemo poseči v
asimilacijsko kapaciteto trte.
Neugodne vremenske razmere,
ki so prevladovale letošnjo pomlad,
so bile ugodne za razvoj glivičnih
bolezni na vinski trti. Neobičajno
se je letos v močnejšem obsegu po-
javila grozdna plesen ali oidij, tudi
na samorodnicah. Prepoznamo jo
po tem, da so jagode posivele. Sivo
barvo povzročajo številne sive tan-
ke nitke, ki so prepredle površino
jagodne kožice. Ce jagodo pre-
režemo opazimo, da je po napadu
oidija njena notranjost lepo zelena
z razliko od peronospore, pri kateri
pa je notranjost jagode rjava. Ja-
godna kožica, napadena po oidiju
bo z debeljenjem jagode počila
tako, da vidimo peške. Pozneje se
cel plesnivi grozd posuši in smrdi
po plesni.
Peronosporo moramo prepozna-
ti in ločiti od oidija, že iz razloga,
ker se varstvo pred tema dvema
rasltinskima glivičnima boleznima
vinske trte vrši z povsem raz-
ličnimi kemičnimi pripravki.
Okuženih jagod ni mogoče ozdra-
viti s škropljenjem, lahko le omeji-
mo širitev bolezni na zdrave jago-
de. Proti oidiju, ki se je letos tako
močno razširil tudi na samorodni-
ce, je na voljo precej vrst kemičnih
pripravkov, od katerih se največ
uporabljajo koloidna žvepla kot je
cosan, pepelin ali organski fungici-
di karathane, bayleton, ronilan, su-
milex in podobni.
V OKRASNEM VRTU tudi v
avgustu ne zmanjka opravil. V tem
mesecu je čas, ko razmnožujemo
večino vrst okenskih in balkonskih
posodovk na način s podtaknjenci.
Večina posodovk je namreč potem
ko se je iztekla glavna sezona cve-
tenja in ko se nekatere med njimi ?
priprvaljajo še na eno krajše jesen- :
sko obdobje cvetenja, v fazi
počitka. Poganjki so v tem času ^
godni, da iz njih narežemo pod-
taknjence.
Podtaknjencev vodenk, olean-
drov, hibiskusov in nekaterih dru-
gih ni potrebno vkoreninjenih vla-
gati v zemljo ali jih preparirati s po-
sebnimi stimulatorji rasti, temveč
je dovolj, da jih postavimo za nekaj <
časa v vodo in šele, ko tam poženejo l
korenine, jih posadimo v lončke, i
odnosno zemljo.
Skoraj za vse okrasne trajne, ki
so doslej že odcvetele, je avgusta '
najprimernejši čas, da zlasti sta-
rejše in preveč zgoščene grme iz-
kopljemo, koreninsko grudo raz-
delimo in si za obnovo oziroma sa- f
janje tako pripravimo sadike. Pri ^
presajanju potonik še posebej pazi-
mo, da korenike ne posadimo pre- ^
globoko. V globini preko 5 cm ko- I
renika strohni.	^
V ZELENJAVNEM VRTU še i
tudi v avgustu lahko na izpraznje- .
ne gredice sejemo endivijo, cikori-
jo, motovileč, črno redkev, blitvo, i
špinačo, korenček in peteršilj.
Za setev in presajanje vrtnin se v i
tem času, primerno pripravimo. I
Obdelava in prekopavanje zemlje ?
naj bosta čim plitvejša, da ohrani- |
mo skromno zalogo talne vlage. Po
spravilu prejšnjega pridelka %
vrtnin, gredo z nožastimi grablja-
mi pregrabimo, da se pleveli izpuli-
jo s koreninami vred. Z rahljačem »
ali grebljico nato tla prerahljamo |
toliko globoko, da bo seme ali sadi- >
ka, vsejano oziroma posajena v do- ;
volj rahlo zemljo. Za setev vrtnin v |
poletnem času je primerno v tako ^
pripravljeno zemljo, narediti plitve ~
jarke, posejati in zasipati z 2 do 3
cm debelo plastjo kompostne f
sprstenine. Kompostnica ima
namreč lastnost sprejeti precej vla-
ge in jo sorazmerno dolgo zadržati,
kar je ugodno za kaleče seme in rast
mlade rastline, hkrati pa so tla
oskrbljena z dovolj rasdinske rud-
ninske in organske hrane.
Čeprav mnoge vrtnine že precej
časa pobiramo z vrta, bo to mogoče
še vnaprej, če bomo ohranili rastli-
nam zdravo listje. Krompir, para-
dižnike in kumarice v enakih de-
setdnevnih presledkih še naprej
škropimo z nestrupenimi fungicidi
ali naravnimi zvarki. Kakovosten
in obilen pridelek plodovk je
mogoče pričakvoati le pri rastli-
nah, ki bodo čim dalje obdržale
zdrave in zelene liste.
Nizki stročji fižol, ki smo ga sa-
dili sredi julija, v avgustu pognoji-
mo z naglotopnimi rudninskimi
gnoj ili v dveh obrokih in potem na-
sad plitvo okopljemo. Gnojila ne
trosimo, ko so rastline vlažne, da
jim ne poškodujemo listov.
Po biokoledarju je priporočljvo
sejati in saditi rastline, ki jih pride-
lujemo zaradi lista od 5. do 7. ter od
13. do 15.avgusta, plodov7., 9., 16.
in 17.avgusta,korenikeod9.do 11.
ter 18.in 19. avgusta ter cveta in
zdravilna zelišča od 11. do 13. av-
gusta.
Miran Glušič, ing.agr.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN ŠINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE; 29/2 in konec.
moleiil nt^leaii
Takega zdravljenja je potrebno vsaj 10 -15 % ljudi, njihovo število po narašča. Katera oblika
zdravljenja je za nekoga najustreznejša, je odvisno od cele vrste dejovniklov - od starosti,
inteligentnosti in seveda v prvi vrsti od motnje in bolezni some. Prevladuje še vedno zdravl-
jenje z raznimi pomirjevali in poživili po tudi z električnimi in insulinskimi šoki pri težjih psi-
hozah, čeprav se vedno bolj uveljavlja tudi psihoterpijo, ki poteka bodisi indroiduolno, bodi-
si skupinsko.
Bistveno pri psihoterapiji je, da
zdravljenje poteka tako, da z bolni-
kom razpravljamo in mu svetuje-
mo, kako naj ravna, v razgovorih ga
skušamo usposobiti za obvlado-
vanje določenih življenjskih težav
in v najzahtevnejših primerih sku-
paj z njim odkrivamo in odpravlja-
mo podzavestne vzroke njegovih
notranjih in zunanjih konfliktov.
Pogljemo si nekaj oblik psihote-
rapevtskih tehnik.
SVETOVANJE
Psihološko svetovanje je zelo ko-
ristno za odpravljanje nekaterih
neustreznih oblik vedenja. Sveto-
vanje pomaga posamezniku, da do-
jame vzroke lastnega vedenja, omo-
goča mu čustveno sprostitev in s
tem sprošča napetost ter ga podpira
in spodbuja k ponovnemu učenju
ustreznejših oblik vedenja, s čimer
prispeva k bolnikovi socializaciji.
Ker gre pri svetovanju v bistvu za
to, da skušamo izboljšati delovanje
posameznika v njegovem okolju,
moramo pri svetovanju zajeti in
obravnavati celoten Doložai, t.i.
osebo, okolje in odnose med njima.
SUGESTIJA
Sugestivne oblike psihoterapije
gradijo svoj učinek na veri bolnika
v besede, trditve in ukrepe terapev-
ta. Posebna oblika sugestivne tera-
pije je hipnoza. Hipnoza ni nič
skrivnostnega, z njo lahko sugeri-
ramo, da ne čuti več tako hudih
bolečin, če so nevrotičnega izvora,
ne moremo pa s hipnozo vplivati na
večjo spremembo njegovega
značaja, niti ne moremo nanj vph-
vati, da bi storili nekaj, kar bi bilo
hudo navkriž z njegovo vestjo.
VEDENJSKA TERAPIJA
Ta oblika je usmerjena predvsem
v odpravo simptoma, človek bi naj
"pozabil" napačne reakcije in bi se
naučil novih. Te tehnike so zlasti
uspešne pri odpravi raznih stanj te-
snobe in strahu.
TEHNIKE SPROŠČANJA
Tudi te tehnike so zadnje čase
močno popularne (npr. avtogeni
trening, joga, meditativna relaksa-
ciia, aviohionoza). Uoorabliaio se
bodisi kot del vedenjske terapije,
bodisi samostojno.
ANALITSKA PSIHOTERAPIJA
Prej omenjene oblike zdravljenja
težijo bolj ali manj k odpravljanju
simptomov, je ta usmerjena k raz-
krivanju temeljnih vzrokov bolez-
ni in je seveda zato boljša, toda tudi
dolgotrajnejša, saj traja dve leti ali
še več.
Ne smemo še pozabiti na sociote-
rapijo (odpravljanje vzrokov bolni-
kovih težav v okolju, postopno in
načrtno vključevanje bolnikov v
življenje). Seveda pa se nikakor ne
moremo izogniti medikamentozni
terapiji posebno pri nemirnih, psi-
hotičnih bolnikih, težkih depresiv-
nih stanjih ali drugih akutnih živl-
jenjskih krizah.
Tako smo nekako zaključili zelo
kratek sprehod skozi duševne
motnje in bolezni, njih vzroke in
načine zdravljenja in bomo lahko
začeli govoriti o razvojnih pogojih
zdrave osebnosti in razumeli, kako
si lahko sami obvarujemo duševno
zdravje!
V tem mesecu bo v Ptuju in
okolici več zelo zanimivih in
privlačnih prireditev. Že to so-
boto bo tradicionalna Mipova
noč ali srečanje s potrošniki. Pri-
hodnji petek in soboto bodo po-
tekale prireditve v okviru ptujske
poletne noči. 27, avgusta bo v or-
ganizaciji turističnegaetnograf-
skega društva Liikarji Dornava
zanimiva prireditev z obujanjem
običajev ob pridelavi liika. Av-
gusta pa so ponavadi praznovali
tudi na Destrniku, kjer je
domače turistično društvo orga-
niziralo tradicionalni kmečki
praznik s prikazom starih
običajev, ki so ga obogatili z raz-
ličnimi tekmovanji in ponudbo
domačega kruha, gibanic in dru-
gih krušnih dobrot.
Za tiste, ki dopustujejo doma, je
koledar prireditev več kot bogat,
da posebej ne omenjamo Idriarto-
ve in druge ponudbe.
25. julija so bile javnosti pred-
stavljene gomile iz stare železne
dobe. To pa je tudi pravilen odgo-
vor na naše predzadnje turistično
vprašanje. Darilo pokrajinskega
muzeja Ptuj bomo tokrat izročili
družini Mohorko iz Koritnega
25,62323 Majšperk. veseli nas,da
našo rubriko prebirajo cele
družine. Čestitamo!
Pokrajinski muzej Ptuj ima v
Ptuju, Veliki Nedelji in v Središču
ob Dravi, za javnost na ogled več
zanimivih zbirk in občasnih raz-
stav. Vprašujemo, katere stalne
zbirke in razstave so na ogled na
ptujskem gradu.
Odgovore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva ulica 6,
do konca avgusta. Nagrada za pra-
vilen odgovor so muzejske publi-
kacije in družinska vstopnica za
ogled muzejskih zbirk
Kot to počnemo že peto leto,
bomo z rubriko "Nagradno turis-
tično vprašanje" do konca avgusta
na dopustu. Ponovno se bomo
oglasili sedmega septembra.
Vsem, ki šele odhajate na dopust,
želimo prijetno dopustovanje. V
poznem poletju se bomo ponovno
oglasili, v prvih dneh jeseni pa
bomo vse zveste sodelavce povabi-
li na prijetno srečanje. Kam bomo
se odpeljali, naj za zdaj ostane
skrivnost. Srečko Lovrenčič, ki v
pokrajinskem muzeju skrbi za sti-
ke z javnostjo, obljublja, da bo lepo
in nepozabno, samo priti bo treba.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katere stalne zbirke in razstave so na ogled na ptuj-
skem gradu?
a)	Kulturnozgodovinska zbirka,
b)	Antični lapidarij,
c)	Glasbena zbirka,
č) Galerijska zbirka,
d)	Zbirka dela Franceta miheliča,
e)	Razstava del Dušana Fišerja.
Naslov:........................................................................
^0DNIK ■ 10.AVGUST 1995
SPORI - 15
pfUJ / ŽENSKI ROKOMETNI KLUB
Renesansa Ženskega rokometa
7 dobrimi, a zanesljivimi koraki ptujski ženski rokomet doživlja
^tnelien vzpon in se prebija iz anonimnosti. Zanimanje za igro
narašča, vse več skrbi pa p(»svečajo tudi strokovnosti. Realne
niožnosti za kvalitetni vzpon se s tem povečujejo, seveda pa je
l^onkurenca v Sloveniji izjemna, naše rokometne razmere pa
navzlic vsemlJ še vedno precej zaostajajo za tistimi v razvitejših
okoljih.
Danes rokometni ženski klub
piuj nastopa v drugi državni ligi
jn ima ekipe v pionirski, kadetski
in članski konkurenci. Klub je v
zgodovini doživljal padce in
vzpone, pred leti pa je bil pred
razsulom, novo vodstvo pa je
postreglo z novim delovnim
načrtom, ki takorekoč povezuje
vse napore. Gradivo je zasnovano
tako, da si bodo lahko z njim po-
niagali tako trenerji kot tudi
funkcionarji ter starši in igralke
same saj terja sodelovanje vseh.
predvsem pa se je povezalo z
osnovnimi šolami. V teh šolah se
zares dobro dela, zato so že vidni
prvi rezultati. Seveda je veliko
problemov, ki izvirajo iz gmotnih
pogojev, toda tudi tu se kažejo
prvi premiki na bolje. Ker tudi
Ptuj že dalj časa živi v gospodar-
ski recesiji, ni moč najti pravega
pokrovitelja. Vsi po vrsti bolj ali
manj le obljubljajo. Toda preno-
va kluba naj bi pomenila tudi
začetek vračanja ZRK Ptuj na sta-
re položaje v našem rokometu.
Nihče ne pričakuje in ne zahteva
čez noč vrhunskih dosežkov, toda
osnovo za nov dvig zdaj imamo.
"Prepričan sem, da ima ta šport
svetlo prihodnost, zato natančno
preučujemo vse možnosti, kako
bi mu čimhitreje pomagali do vel-
jave. Delo novega strokovnega
štaba, ki ga vodi Alojz Klaneček
je dobro zastavljeno. Njemu in
njegovim dekletom je treba dati
časa, saj le dolgoročno delo pri-
naša prave rezultate. Vmes so
možni le prebliski. V vseh selek-
cijah so na voljo obetajoče igral-
ke, ki pa bodo resnično lahko po-
segle enakovredneje v boje z naj-
boljšimi v Sloveniji le, če bodo
vadile in nastopale načrtno,
upoštevaje znanstvene in organi-
zacijske dosežke doma in na tu-
jem," je optimistično razpoložen
dejal predsednik Peter Petek.
Poglavitni del prenove naj bi
bil zdaj končan. Stroko v klubu je
prevzel trner in glavni "motor"
preporoda Alojz Klaneček. "Ned-
vomno smo imeli srečno roko pri
sestavi izvršnega odbora kluba,
saj člani delajo res zavzeto in od-
govorno ter se trudijo, da bi kar
največ prispevali k delu rokome-
tašicin trenerjev."
Zmaga na mednarodnem tur-
nirju v Ptuju je potrdila, da je
Klaneček na dobri poti k novemu
vrhuncu ptujskega ženskega ro-
kometa. "To zmago je treba ocen-
jevali realno, bilo je veliko ekspe-
rimentiranja, zato rezultati niso
najbolj pomembni. Edino, kar
velja, je to, da zdaj vemo da zmo-
remo kar precej. Seveda pa to ni
čas za kako evfori jo, za zmerni op-
timizem pač."
In do kam segajo ambicije tre-
nerja? Bi se tudi on utegnil neka-
ko prehitro zadovoljiti z "mini-
malnim" ciljem - obstanka v ligi?
"To je seveda prvi cilj, če ga ne
uresničimo, potem bo to za nas
popoln neuspeh. Nikakor pa se ne
odpovedujemo nadaljnim bojem
za visoke uvrstitve. Pričakujemo
enakovreden boj z ostalimi
moštvi za dosežke med štiri naj-
boljše. Na tej "liniji" so tudi igral-
ke, ambicije so velike, odnosi zelo
dobri, lahko bi kaj opravili. Eno-
mesečni odmor se izteka in sredi
avgusta se bomo začeli pripravlja-
ti na novo sezono, ki bo še napor-
nejša od minulih. Že ta teden
bomo dokončno zaokrožili igral-
ske sezname, na katerih pa očitno
nebo nikakršnih sprememb. Eki-
pa jeostala enaka kot lani.
Želimo si ob dobrih selekcijah
utrditi vrednost svoje najboljše
vrste. Dovolj nalog, s katerimi se
moramo potrditi, "pravi prvi mož
klubske stroke, čigar optimizma
ne bi premagal noben poraz. Zau-
pa vase in v ekipo. Ima torej ptuj-
ski ženski rokomet perspektivo?
Sekretar kluba g. Fras meni:
"Vsekakor, Ptujčani smo nadarje-
ni za rokomet in je že del tradici-
je. Kader vsekakor je, težave pa so
zaradi majhnosti in zaradi fi-
nančnih sredstev, ki pri večini
tekmic niso problem."
Ivo Komik
PTUJ/OS OLGA MEGLIC
li vemo kako, pravijo na "Olgici"; mi znamo; mi hočemo...
kdstavljamo nekaj utrinkov tega, kar znajo, zmorejo in hočejo!
Zastavlja se vprašanje, česa je več in kaj prevladuje. Ne zaradi posa-
neznika, ki zna in hoče ali drugega, ki ne zna ali noče, ampak pre-
prosto zato, ker se zavedajo, da se temelji za skladen blopsihosoclal-
»i razvoj odraščajočega In zorečega mladega človeka polagajo že v
leh zgodnjih letih, v naravnosti do posameznih aktivnosti in žlvljen-
iki vrednosti.
Prijetno je spoznanje, da so na
šolah ravnatelji, ki se razdajajo za
športno dejavnost mladih in s tem
ponovno povdarjajo svojo peda-
goško naravnanost.
Ervin Hojker, ravnatelj: "Prav ta
prisotnost pripadnosti in vezi je no-
tranje zatošišče. Smiselnost se hra-
ni sanias seboj,z deli, ki seosmišlja-
io iz naše notranjosti. Ustvarjamo
torej nekaj, kar je od vsega začetka
imelo duha v samem sebi. Športu
naklonjeni smo se predvsem dali na
Voljo svojemu delu. Delo pa je vred-
nota, ki je osnova dejanske vloge
vsakogar izmed nas. Delujemo v do-
bro športu!"
Šport pomembno bogati življenje
otrok, postaja vsakdanja potreba, za
Veliko večino celo sestavina živl-
ienjskega sloga.
"Mlad človek bo našel priložnost
^a bogatenje svojega prostega časa
takrat, ko bo sprejel šport kot vred-
noto in to vrednoto vgradili v svoj
lastni vrednostni sistem. Gre torej
Zato, da se šport izkaže kot vredno-
ta, kot nekaj kar bogati. Prav šport je
Sam po sebi skupni imenovalec bi-
vanja mladih."
Sporttii pedagogi Ljubo Gajser,
Tatjana Širec in Stanko Podvršek, s
dvojim dolgoletnim kakovostnim
strokovnim delom ponovno potrju-
Ifjo, da ustvarjajo neizčrpen vir na-
darjenih mladih športnikov, ki so
Sposobni tudi na področnih in
'državnih tekmovanjih dokazati
^\'ojo visoko vrednost v različnih
Wtih.
. Najvidnejši dosežki športnikov v
šolskem letu 1994/95 so:
Ekipno področno prvenstvo v at-
'^tiki - 2. mesto - fantje; ekipno
''ržavno v atletiki - 3. mesto - dekle-
ta; državno v krosu, 4. mesto - fant-
mesto - dekleta; VAŠPS -
občinsko, 1. mesto - Žižek, 1. mesto
^ezjak, MAŠPS - občinsko 2. mesto
■fantje; MAŠPS in VAŠPS - po-
dročno 3. mesto - ml. dekleta, 4.
JJ^esto - st. deklice, st. dečki;
Jfžavno VAŠPS 1. mesto - Mlakar,
rnesto Žižek, 6. mesto Bezjak.
Kolesarsko - občinsko 1. mesto;
Judo - občinsko, 2. mesto, državno
6. mesto, Košarka - občinsko - 1.
mesto st., 3. mesto ml., področno 3.
mesto st.
Namizni tenis - občinsko 1. mesto
področno, 1. mesto - Zafošnik,
Janžekovič. državno 5. mesto. Od-
bojka - občinsko 2. mesto - fantje, 3.
mesto - dekleta; akrobatika - občin-
sko 1. mesto - fant je, 1. mesto dekle-
ta, državno 2. mesto st. dečki, 4.
mesto st. deklice in ml. dečki; orod-
na telovadba - državno 5. mesto - de-
klice, 1. mesto Erjavec, rokomet -
občinsko 1. mesto-fantje, 2. mesto-
dekleta, 2. mesto - ml.dekleta, po-
dročno (ž) 3. mesto.
Šolska športna interesna dejav-
nost promovira vrednost in dosežke
športa, športnic in športnikov, od
selektivnih do mnogo številnejših,
ki jim je šport predvsem zdravo raz-
vedrilo in obogatitev življenja.
Stanko Podvršek, športni peda-
gog: "Da. Omogoča uveljavljanje
tudi tistih učencev, ki niso v seletiv-
nem športu. Njen namen pa je
predvsem vzbuditi zanimanje za
šport pri tistih, ki so bili doslej
večinoma na obrobju ali pa niso do-
bili prave priložnosti v športni sferi.
Ponujanje možnosti za koristno
preživljanje prostega časa, načrtno
spodbujanje in iskanje individual-
nosti ali nagnjenosti do različnih
športnih zvrsti, je ena od osrednjih
nalog naše šole. Tudi športni vadbi
na razredni stopnji posvečamo veli-
ko pozornosti in smo dosegli zelo
dobre rezultate. Poskušamo otroku
ponuditi več športnih informacij in
dražljajev, kot jih je mogoče dobiti z
običajnim programom. Zavedati se
moramo, da tega kar zamudimo v
tem razvojnem obdobju (od 5. do
10.1eta),nemoremovečnadomesti-
ti. Z redno vadbo želimo kar najbolj
razviti temeljne in splošne gibalne
sposobnosti otrok, ker bomo le na ta
način pripravili ustrezno bazo za
razvoj specifičnih gibalnih sposob-
nosti po desetem letu."
Športni pedadog Ljubo Gajser je
minulo šolsko leto ocenil za zelo
uspešno in razmišlja: "Pri šolski
športni vzgoji se močno zavzemam
za večje intelektualno delo misleč
na boljše podajanje teoretičnih in-
formacij. Vse več so prisotni podat-
ki v fizioloških spremembah v orga-
nizmu pod vplivom vadbe, progra-
miranju vadbe, spremljanju lastne-
ga razvoja in analizi rezultatov.
Športna vzgoja v šoli je dobila vlogo
povezovalca različnih področij. Ne-
nehno poudarjam, da morata šport-
ni boj enakovredno spremljati
oživljanje že nekoliko pozabljenih
idealov 01 in prijateljsko druženje
mladih."
Kaj za šport pomeni nova šolska
zakonodaja? Ali ste razmišljali o
učencih, ki se tudi športno udejst-
vujejo...?
"Tudi o tem smo razmišljali, saj
naj bi uspešnim športnikom šola
prilagodila opravljanje obveznosti
na način, ki ga določi minister."
Triade?
"Nova šolska zakonodaja predvi-
deva členitev izhodišč v triadah od
šestega do devetega, od devetega do
dvanajstega, od dvanajstega do pet-
najstega in od petnajstega do se-
demnajstega leta. V prosecu osva-
janja športnih znanj v tem logičnem
zaporedju bomo uspešni le, če bo
šolska športna vzgoja sistematična
in kakovostno vodena že od vstopa
otrok v šolo.
Kljub jasno opredeljenim ciljem
v praksi pa je verjetno najboljša pot
ustrezna uravnoteženost med celot-
nim nacionalnim kurikulumom,
učiteljevimi inovativnimi prijemi
in avtonomijo šole."
Športna vzgoja na šoli je v duhu
časa, ni le gora teorije... V športu so
klice srečnejšega načina življenja.
Tatjana Širec, športna pedago-
ginja: "Pri svojem poslanstvu si pri-
zadevam za stalno mnogostransko
aktivnost otrok, duševno in telesno,
ali v jeziku športnikov: umsko in te-
lesno treniranje vsak dan. Pomem-
ben dejavnik moje prakse so tudi
družabnosti, prijateljevanje, zani-
mivi pomenki... Potemtakem ne
samo športno treniranje, temveč
tudi razvedrilo, igrivost in smeh.
Danes mislimo tudi na potrebe
otrok, po ustvarjalnem reševanju
gibalnih nalog in po tekmovanju".
"Veseli smo bili sodelovanja s šte-
vilnimi priznanimi zunanjimi
mentorji. Vsem, ki so kar koli pris-
pevali k športni rasti mladega rodu
in uspešnosti šole v celoti, se iskre-
no zahvaljujemo. Upamo in želimo,
da bo sodelovanje z vsemi tudi v
bodoče uspešno," končuje naše
prisrčno druženje Ljubo Gajser.
Ivo Kotnik
POKAL NZ SLOVENIJE
ALUMINIJ:
DRAVA3:1 (1:1)
Kidričevo: stadion Aluminija
v Kidričevem, gledalcev okoli
700, sodnik Kos iz Prevalj.
Strelci: 1:0 Zrnko (8), 1:1 Ve-
senjak (21), 2:1 Zrnko (73), 3.1,
Zrnko (76).
Aluminij: Budimir, Štumber-
ger, Prelčec, Emeršič, Gorše (Ik-
gan), Zemljič, Jerenko (Huzjan),
Hojnik, Fridl, Zrnko (Rozman).
Drava: Klinger, Volk, Čeh,
Žolek, Ramšek, Pučko (Korber),
Šalamun (R. Krajnc), T.
Emeršič, Boškovič, M. Emeršič
in Vesenjak.
Žreb je hotel, da se v šestnaj-
stini tekmovanja za pokal NZ
Slovenije pomerita ekipi Alumi-
nija in Drave. Kljub veliki
vročini in dopustniškemu času se
je zbralo na tribunah v Ki-
dričevem kar lepo število ljubi-
teljev nogometa, da si ogledajo
stari dobri nogometni derbi tega
področja.
Srečanje so bolje pričeli Ki-
dričani. V 4. minuti je po levi
strani lepo prodrl domači napa-
dalec Zrnko, lepo poslal pred-
ložek pred vrata Drave, kjer je Je-
renko s šestih metrov zgrešil
prazna vrata. V 7. minuti je kape-
tan domačih R. Hojnik uspel po-
begniti obrambi Drave in se je
sam znašel pred vrati, žal pa ni
zadel. Minuto kasneje so domači
povedli. Zrnko je prestregel žogo
in z lepim strelom premagal
nemočnega vratarja Drave Klin-
gerja. Nato so rahlo pobudo prev-
zeli nogometaši Drave. Tomaž
Emeršič je zamudil veliko pri-
ložnost za izenačenje. V 2L mi-
nuti je bil storjen prekršek na
razdalji okrog 20 m okrog
domačih vrat. Robert Vesenjak je
z lepim in natančnim strelom
preko živega zidu premagal
domačega vratarja, ter tako rezul-
tat izenačil. Do konca prvega
polčasa so poskušali oboji doseči
zadetek. To so bili streli z razdal-
je, ki sta jih vratarja obranila.
V drugem polčasu so imeli te-
rensko pobudo dobrih dvajset
minut igralci Drave. Prodirali so
predvsem po desni strani. Nekaj
njihovih predložkov je šlo v
"prazno", nekaj pa je bilo nena-
tančnih strelov. Tudi M.
Emeršič ni bil natančen pri pros-
tem strelu z desne strani. Igralci
Aluminija pa so izkoristili svoji
dve priložnosti in preko napadal-
ca Zrnka, ki je bil tokrat izjemno
razpoložen za igro, dvakrat za-
tresli mrežo ptujske Drave in si-
cer v 73. in 77. minuti. S tem je bil
znan zmagovalec srečanja, ki se je
uvrstil med 16. ekip v pokalnem
tekmovanju.
Z prikazanim nogometom
smo lahko zadovoljni. Igra je bila
zelo borbena, le igro v obrambi
bosta oba trenerja morala močno
popraviti. Bilo je nekaj hudih
spodrsljajev, ki jih bodo nasprot-
niki v ligaškem tekmovanju z ve-
seljem sprejeli in tudi izkoristili.
Danilo Klajnšek
Foto: L. Kotar
DRAVAZ
ZAGORJEM
Nogometaši ptujske Drave
bodo v nedeljo, 13. avgusta, s
pričetkom ob 17. uri gostili v
prvem kolu druge slovenske no-
gometne lige - ekipo Zagorja. Za
začetek ravno prava ekipa, ki je v
letošnji sezoni nekoliko oslablje-
na, saj sta jih zpustila dva igralca,
nogometaši Drave pa so ostali v
nespremenjeni postavi. Prizade-
vali so si, da bi v svoje vrste pri-
peljali Širca, vendar jim ga Mari-
bor Branik ni posodil, ampak nji-
hovemu konkurentu Želez-
ničarju. V drugoligaški konku-
renci bodo nastopili nekateri
klubi, ki so izpadli iz prve sloven-
ske nogometne lige in bo tekmo-
vanje vsekakor bolj naporno,
kvalitetnejše, tribune bodo bolj
polne. Neglede na vse to lahko
igralci Drave pod vodstvom tre-
nerja Osmana Zenunoviča
osvojijo mesto v zlati sredini. Če
pa bi nadaljevali z igro, kot so jo
prikazali v pomladnem delu pre-
teklega prvenstva, bi lahko bili
celo presenečenje v drugoligaški
karavani. Seveda bodo tokrat
bolj, kot kdajkoli prej potrebova-
li pomoč svojih navijačev in vseh
tistih, ki želijo nogometu v Ptuju
dobro. Z borbeno igro bodo prišli
tudi rezultati in takrat bi se lahko
prebudili še tisti, ki bi lahko pris-
pevali kaj, da bi vodstvu in nogo-
metašem Drave pomagali k vzpo-
nu in napredovanju. Razlogov za
ogled prvega prvenstvenega
srečanja bo gotovo dovolj. Obe
ekipi sta porok za dober nogo-
met.
Danilo Klajnšek
Nastja Čeh
Nastja Ceh spada v novo ge-
neracijo v NK Dravi izšolanih
igralcev. Letošnja sezona v dru-
goligaški nogometni karavani
bi naj potrdila vrednost mlade-
ga ptujskega nogometaša.
"Nogomet si pričel igrati že
zelo zgodaj. Ali je mogoče vpliva-
lo nate, da je bil oče odličen nogo-
metaš?"
"Res je, da sem pričel igrati no-
gomet zelo zgodaj. Nastopal sem
za vse selekcije v NK Dravi. No-
gomet igram iz zadovoljstva. Se-
veda pa je bilo odločilnega pome-
na tudi igranje očeta."
"Igral si tudi za reprezentančne
selekcije Slovenije?"
"V slovensih barvah sem igral
kot pionir, kadet in mladinec."
"Kako si prenesel spremembo
treninga, ko si pristal v članskem
moštvu Drave?"
"Sprememba je zelo velika,
kajti v mladinski kategoriji ni
tako velikega psihičnega priti-
ska, kot v članski. Liga je
močnejša in s tem imaš večje ob-
veznosti, kvaliteta je boljša, gleda
te večje število ljudi itd."
"Igrati si pričel v članski kon-
kurenci na levem boku. Trener te
je v zadnjih srečanjih postavil v
sredino. Kaj ti najbolj odgovar-
ja?"
"Vsekakor mi bolj odgovarja
sredina. Na boku moraš biti bolj
fizično močan, hiter. Mislim, da
to nisem.
"Drava je kljub temu, da je bila
novinec v drugoligaški konku-
renci, tukaj tudi obstala. Kaj pa
sedaj?"
"Mnenja sem, da bomo ostali,
kasneje pa tudi napredovali, če
bodo le dopuščale finančne
možnosti."
"Kakšno je vzdušje v ekipi?"
"Vzdušje v ekipi je enkratno.
Se dobro razumemo. Med nami
ni nobenega metanja polen pod
noge. Kritike se pač različno
sprejemajo. Vse je odvisno od
razpoloženja."
"Družina Čeh je nogometna.
Oče je igral nogomet, tukaj si ti in
še mlajši brat. Kako izgleda
družinsko "prepričevanje" o no-
gometu?"
"Seveda me pri igranju vsi
vzpodbujajo in podpirajo. Glede
obiska v discu je pri očetu bolj
strogo. Vedno mi pove, če sem se
odločil za nogomet naj to tudi os-
tane, za drugo pa je še vedno do-
volj časa. Kljub temu, da igram
dobro, me ne pohvali. Najde dru-
go besedo, vendar vedno tudi be-
sedo, da bi lahko bilo še bolje.
Največja "paničarka" je mama."
"Kaj manjka Dravi, da bi lahko
posegla še višje, tudi proti prvi
slovenski nogometni ligi?"
"Dravi manjkajo trije, štirje
dobri igralci. Dobrih igralcev ni,
ker ni denarja. To pa je že poglav-
je zase v Ptuju. Vsi te trepljajo po
ramenu, kaj vse bi, ali bodo nare-
dili. Pravega učinka ni. Dokler
ne bo širše podpore s strani pod-
jetij in podjetnikov, bo ostalo
tako."
"Kot vsakemu nogometašu je
gotovo tudi tebi želja nastopiti v
prvi slovenski nogometni ligi?"
"Seveda tudi jaz razmišljam o
tem. Najraje bi bil, če bi bilo to v
Dravi. Sicer pa je pred mano še
četrti letnik srednje šole. Časa bo
dovolj in bo dal tudi vse odgovo-
re glede mojega nogometa."
Danilo Klajnšek
Začetni in nadaljevalni
tečaj plavanja za otroke
in odrasle.
Vabi šport studio OLIMPIC.
Prijave in informacije na -zr
062/ 773-064 po 16. uri ali
na blagajni bazena v Ptuj-
skih Termah.
Simon Starček
Foto: L. Kotar
16-ZA RAZVEDRILO
10. AVGUST 1995 - TEDNl|(
f EDNIK 10. AVGUST 1995
ZA KRATEK CAS-19
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali ste uganili, katera pevka je na
sliki? Izrežite glasovnico, vpišite
njeno ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi jebila na
sliki Mariah Carey. Nagrado
prejme Barbara Hazenmali,
Krčrvina pri Vurbergu 20*^.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 17. avgusta.
Reševalec:_______
Naslov:___
Ime pevca na sliki:_
Vročina je zaščitni znak po-
letja, zato je toliko bolj prijet-
no v senci ob hladni pijači in
dobri glasi.
Ameriški rap pevec INI KA-
MOZE je zaslovel s komadom
Here comes the hotstepper.
INI nadaljuje z podobnim hip-
hop komadom LISTEN ME
TIC, Woyoi pa je posebni na-
pev.****
GRAND PUBA velja za trde-
ga rap izvajalca, saj v svojih be-
sedilih rad preklinja. PUBA os-
taja tudi raper v komadu I
LIKE IT. ***
Najbolj prodajana rap skupi-
na v ZDA je trenutno skupina
2PAC z albuma Me against the
world. Po rap baladi Dear
Mama so 2PAC sedaj izdali ko-
mad SO MANYTEARS. ***
vVj^f^V
Londonski kvartet LON-
DON BEAT je največ uspeha
požel s pop pesmijo Tve been
thinking about you. Letos so
LONDON BEAT že osvojali
lestvice s pesmijo Come back,
kiji sledi še ena dobra pop pe-
sem BUILD IT WITH LOVE.
Duo PET SHOP BOYS pri-
pravlja novi album Alternative.
Leta 1986 sta Neil in Chris izda-
la komad Surburia, na B. strani
te plošče pa je komad PANI-
NARO, ki je sedaj v remiksu
izšel tudi kot single! ****
Švedski zobozdravnik DR.
ALBAN je naredil odlični ple-
sni komad z političnim besedi-
lom, ki nosi naslov THIS TIME
FM FREE.*****
Jamajška reaggi zasedba
ASWAD beleži v karieri hite,
kot so: Don't turn Around, On
and on, Shine... Najnovejša
pop-reaggi pesem zasedbe
ASWADD se imenuje IT WAS
YOUR MAN.***
.V^V.V
Britanska indie-pop-hip-
hop skupina PORTISHEAD je
debitanski album naslovila z
Dummy. Debitanska pesem
Glory box je dosegla na otoku
lep uspeh, podobno pa si sku-
pina PORTISHEAD Želi z novo
pesmijo NUMB. ***
Britanska Funky skupina
INCOGNITO je na novi album
100 and Rising povabila novo
pevko Pamelo Andersonn To-
krat pa INCOGNITO odhajajo
v jazz vode z Funky elementi v
skladbi IHEARYOUR NAME.
.VvV.V
Soul trio BROWNSTONE je
^^ prodajalna ^^ !
TEHNIKA
EMONA MERKUR d.o.o.
i	PTUJ
odkril Michael Jackson, k
uspehu pa je dekleta popeljal
producent Teddy Riley. Na
ameriškem tržišču seje pojavi-
la pesem I can teli you why, na
evropsko tržišče pa so
BROWN-STONE postavile
povprečno pesem GRAPEVY-
NE. ***
RANDY CRAWFORD je po-
snela novi album Naked and
trne. RANDY pa je pripravila
tudi priredbo pesmi FORGET
ME NOTS, ki v orginalu pripa-
da pevki Patriciji Ruchen. ***
^fsVsV
Pianistka Joe Youle in pevka
Cheryl Parker sestavljata duo
SCARLET. Njun prvi hit se
imenuje Independent love
song, sedaj pa sta SCARLET
izdali prijetno pop-rock pesem
LOVE HANGOVER. ****
tV^ViV
Novo ime na glasbeni sceni
so PINK CREAIVI 69, ki se
prdstavljajo z balado ONLY
THE GOOD DIE YOUNG. ****
Ameriška ročk skupina REM
je lani priprvila kar dva albu-
ma. Prvi z naslovom Singles
collection združuje nekatere
večje uspešnice iz prejšnjih al-
bumov, kot dmgi album pa je
izšel tudi studijski album Mon-
ster, na katerem je tudi najno-
vejša balada TONGUE. *****
SHERYL CROW je izjavila,
! da jo je v gimnazijskih letih
Brad Pitt povabil na večerjo.
SHERYL je postala odlična
pevka, kar je dokazala z albu-
ma Tuesday night music club
in novo odlično balado RUN
BABYRUN.*****
David Breznik
1. Seat man's world
-SCATMANJOHN
2.1 wanna be with U
-FUNFACTORV
3.	Wish you were here
- REDNEK
4.	Boom! Boom! Boom!
-OUTHERE BROTHERS
5.	There is a Party
-D.J.BOBO
6.	Shut up (and sleep with
me}-SINWITHSEBASTIAN
1. This ain't a Love song
-BONJOVI
8.	Neverforget-TAKETHAT
9.	Hold me, thrillme, kiss
me, kili me - U2
10.	Alice (Who the Fuck is
Alice)?-GOMPIE
Lestvico POPUIARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(mt^ 20. in 23. uro.;
•o^Mladi dopisniki
MOJA POT IZ TURČIJE
Turčija je sanjska dežela, ki spaja
dva kontinenta. Skriva veliko zani-
mivosti in znamenitosti. Ponudila
se mi je priložnost, da vse to vidim,
zato sem jo tudi izrabil.
1.	dan - četrtek, 27. aprila
V popoldanskih urah smo se zbrali
na mariborskem letali.šču. Odhod
letala proti Carigradu je bil načrto-
van ob 15. uri. Med poletom smo si
morali ure premakniti za eno uro
naprej, .saj se turški čas ne ujema s
srednjeevropskim. Na letališču v
Carigradu smo pristali okoli 18.
ure. Z avtobusom smo se odpeljali
skozi mesto in si ogledali modro
mošejo in hipodrom. Nato smo se
odpeljali do železniške postaje. Pot
smo nadaljevali v spalnikih do An-
kare. Večerjali smo na vlaku in spa-
li v dvoposteljnih kupejih.
2.	dan - petek, 28. aprila
Po zajtrku smo si ogledali Ankaro.
Videli smo mavzolej, kije nad pres-
tolnico. Posvečen je velikemu pre-
roditelju turškega naroda Atatiir-
ku. Po ogledu mavzoleja smo se od-
pravili v muzej anatolskih civiliza-
cij. Po končanih ogledih je bilo ne-
kaj prostega časa za nakupovanje.
Nato je sledila vožnja preko visoke
planote Anatolije do Hapadokije.
Namestili smo se v hotelu Perissia,
kjer smo imeli večerjo.
3.	dan - soboto, 29. aprila
Po zajtrku smo se ves dan potepali
po Hapadokiji, ki velja za čudež na-
rave. V stene iz peščenjaka so si
svoja stanovanja vklesali prvi krist-
jani, ki so se skrivali pred Arabci.
Nato smo se odpravili v eno naj-
večjih tkalnic preprog, kjer smo
imeli tudi kosilo. Po kosilu smo se
odpravili v podzemno mesto Kay-
makli. Prenočevali smo v istem ho-
telu kot prejšnjo noč.
4.	dan - nedelja, 30. aprila
Po zajtrku smo se odpravili do pol-
milijonskega mesta Konye. V Ko-
nyi je zaradi vodnih izvirov nastala
velika oaza. V okolici pridelujejo
žito, mak, lan, sadje ... Po ogledu
smo nadaljevali vožnjo do hotela
Richmond Thermal v Pamukka-
lah, kjer smo prenočili in imeli
večerjo.
5.	dan - ponedeljek, 1. maja
Po zajtrku ogled Pomukkal, kjer je
bleščeče bel čudež, imenovan
Bombažni grad. Stoletja dolgo je
po strmih pobočjih tekla ap-
nenčasta voda in nastajale so bele
terase, imenovane Bombažni grad.
Po ogledu Pamukkal smo se spre-
hodili po antičnem rnestu Hierapo-
lis, kjer jc lepo ohranjeno antično
gledališče s kraljevo ložo. Nato
smo si ogledali staro mesto Efez,
kjer jc po legendi živela Devica
Marija z apostolom Janezom, in ta
je tam tudi pokopan. Po ogledu
smo se odpeljali do Kusadasija,
kjer smo imeli večerjo in prenočili v
hotelu Imbat.
6.	dan - torek, 2. maja
Po zajtrku smo se odpeljali proti
Bursi, ki jc bila prestolnica oto-
manskega imperija, kjer so nekoč
živeli vsi veliki cesarji in pomembni
ljudje. Mesto leži ob vznožju Veli-
ke gore. Ogledali smo si Zeleno
mošejo, mavzolej ter pokopališče
sultanov, nato pa še znameniti ba-
zar svile. Večerjo in prenočevanje
smo imeli v hotelu Almira.
7.	dan - sreda, 3. maja
Po zajtrku smo odšli proti naj-
večjemu turškem mestu Carigradu.
Pripravili so nam krožni ogled mes-
ta. Odšli smo tudi v mošejo Svete
modrosti, nato pa v turški lokal
Karvanseraj, kjer smo si ogledali
folkloro ter trebušne plese. Prespa-
li smo v Carigradu v hotelu Moe-
vcnpick.
8.	dan - četrtek, 4. maja
Po zajtrku smo si ogledali mestno
znamenitost - palačo Topkapi. Po
ogledu smo se odpeljali v evropski
del mesta, kjer smo šli v Veliki ba-
zar. V egiptovski bazar nismo šli
zaradi časovne stiske. Popoldan
smo .se vkrcali na ladjr m se popel-
jali po Bosporju. Zadnji) hrani? v
Turčiji sme dobili v ribji rcstavraci-
"i ob Bosporju. Na. ) smo nckatori
šli preganjat čas v diskoteko, neka-
teri pa v navadne mestne gostilne.
V poznih nočnih urah smo odšli na
letališče v Carigrad. Nočni polet le-
tala iz Carigrada v Maribor je bil
zelo prijeten.
Mitja Čuš, S. C
OŠ Gorišnica
IZ DNEVNIKA
Nekega dne, ko sem prišla domov,
sem v našem stanovanju našla neko
dekle. Rekla mi je, da .so v prihod-
nosti izumili ča.sovni stroj in je ona
prišla z njim v leto 1995. Razkazala
sem ji naše mesto. Ona pa mi jc po-
vedala, kako je pri njih.
Na žalost se je po enem tednu mo-
rala vrniti. Ko je odšla, sem malo
pospravljala po stanovanju. Naen-
krat sem zagledala neki zvezek. Na
njem je pisalo DNEVNIK Vilica
Milica. Nisem vedela, kako naj ji ga
vrnem. Zamikalo me je in odprla
sem ga. Pisalo je:
68.	90. 2222
Sestek
Danes je krasen dan, zunaj pada
denar. Ljudje hodijo z odprtimi de-
narnicami. Bila sem pri praprapra-
babici in spekla mi je krasno torto
iz cvekov. Odšla sem domov in spi-
la tri litre bencina, zvečer sem bila
tako utrujena, da sem hitro zaspa-
la.
69.	902222
Sedmek
Za zajtrk sem pojedla štiri žlice, po-
lite z nafto. Ta zajtrk me je stal tri
dežne kaplje. Denaroslovci napo-
vedujejo novi orkan denarja.
70.	90. 2222
Osmek
Danes me je obiskal Harambaša
Kuri plaša. Prinesel mi je veliko
škatlo geotrikotnikov v prahu.
71.	90. 2222
Devetek
O moj bog!!! Umrla mi je babica
Žlica. Šla sem na pogreb. Obredje
trajal zelo kratek čas, potem pa so
jo vrgli v prepad.
72.	90. 2222
Očka mi je danes pripeljal novo
shrambo na kolesih. Napolnila sem
jo z veliko zalogo železa in bencina.
Shramba in železo sta skupaj vred-
ni petdeset dežnih kapljic. Zaloge
bom imela tja do korembra.
Tukaj sem nehala brati, saj zdaj
vem, kaj nas čaka v prihodnosti.
Maja Sinko, 6. b
Ormož
ŠE DOLGO BOM
POMNILA
Stara sem bila tri leta. Bili smo na
morju v Poreču. Vse se je začelo
tako:
Bil je lep sončen dan. Po zajtrku je
mama rekla: "Pojdimo na spre-
hod." Oče seje strinjal. Ko smo se
nekaj časa sprehajali, sem jaz
odbežala malo pred starša, saj sem
videla gospo, ki je z vozičkom pel-
jala dojenčka. Ker sem imela
strašno rada majhne otroke, sem.
ko je gospa na tržnici kupovala sad-
je, vzela voziček in ga odpeljala
proti staršema. Ko sta oče in mama
zagledala voziček in v njem
majhnega dojenčka, je oče rekel:
"Ti porednica, ti, komu si odpeljala
tega otroka? Hitro povej!" Jaz mu
nisem nič odgovorila, ampak .sem
začela jokati. Oče in mama sta bila
vsa iz sebe. Drug drugemu sta go-
vorila: "Kaj bova pa zdaj? Kaj veš,
kje sta otrokova starša!" Čez nekaj
časa je prišla otrokova mati k nam,
vzela otroka v naročje in rekla:
"Hvala bogu, da se mu ni nič zgodi-
lo!" Moj oče je gospe zadevo poja-
snil, jaz pa sem se opravičila. Ker je
bila gospa zelo prijazna, se jc z njo
dalo lepo pomeniti. Ker sta bila
moja starša vesela, da se je vse do-
bro končalo, sta rekla gospe: "Poj-
dimo na sladoled." "Z veseljem," je
odgt)vorila gospa. Šli smo na slado-
led. Dobila sem tri kepice in smela
sem v naročje vzeti dojenčka.
Vedno, kadar sc spomnim tega do-
godka, planem v smeh.
Mirjana Medved, 6. a
OŠ Velika Nedelja
20 - POSLOVNA SPOROČILA
IO.AV(;lst 1995- TEDNik
Naslov dižavnega prvaka ostal v Ljutomeiti
v nedeljo so v zibelki slovenskega kasaškega šp()rta uspešno izvedli
še eno kasaško tekmo. Vozili so 8 dirk, od katerih je bila 6. dirka tudi
Državno prvenstvo za triletne kasače. Z izredno lepo vožnjo, v kateri
je pokazal, da res obvlada ta šport, je naslov Državnega prvakji osvo-
jil Marko Slavič ml. z žrebeem Dori Lobelom.
V 7. dirki je bil verjetno najbolj
razočaran Miro Kovačič s Firo-
som, saj je, ko je vodil vso dirko,
bil zaradi galopa diskvalificiran
kakšnih 50 metrov pred ciljem.
Najbolj zanimiva pa je vsekakor 8.
dirka, v kateri nastopajo najboljši
uvoženi kasači in letos prvič med
njimi, tudi trije kasači slovenske
reje: ALBATROS z Markom Sla-
vičem, LEONA II s Slavkom Ma-
kovcem in DURAS z Jožetom Sa-
gajem. Vsi so člani KK Ljutomer.
Zanimivost te dirke je bila, da so
štartali z vrvico, se pravi iz točno
določenih razdalj. Konje so
razvrščali po zaslužku. Zmagal je
Marko Slavič ml. z Albatrosom, ki
je tudi velik favorit slovenskega ne-
deljskega derbija v Šentjerneju,
kjer letos praznujejo 110 obletnico
kluba in ob tem pripravljajo pravi
konjeniški spektakel.
Čeprav je bila dirka v Ljutomeru
vzgledno organizirana, je mnogo
nejevolje med gledalci povzročil
prah, ki se je dvigal v oglakih zaradi
premalo navlažene proge.
REZULTATI: prva dirka; 1. Pa-
tricija Lobell - Feliks Jureš KK
Ljutomer 1,24,5; 2. Lord Lubell -
Slavko Jureš, KK Ljutomer 1,24,6;
3. Vister II - Jože Sagaj, KK Ljuto-
mer 1,24,6.
Druga dirka; 1. Fenda - Jožef
Seršen KK Ljutomer 1,23,0; 2. La-
riosa - Vlado Žnidarič KK Ljuto-
mer 1,23,0; 3. Ven Hil - Milan Žan
KKSlov. Gorice 1,25,4.
Tretja dirka; 1. Inda - Rudi Govek
KK Šentjernej - 1,22,2; 2. Palermo
- Kristjan Podveržnik KK Maribor
1,22,6; 3. Koren Keystone - Ivan
Špindler KK Slov. Gorice 1,22,7.
TENIS
Tekmovalec TK Goja Alen Horvat
se je udeležil odprtega prvenstva
Novega Mesta do 16 let. V prvem
kolu je po odlični igri premagal Vo-
gelnika (Radovljica) s 6:4 2:6 7:6. V
drugem kolu se je pomeril z Vo-
grincem (Domžale) in izgubil s 1:2
v setih (6:3 1:6 3:6). Po zelo dobri
igri v prvem setu so se v drugem
setu začele dogajati stvari, ki se v
športu ne bi smele, in ki nikakor ne
morejo vzpodbujati pravega šport-
nega duha pri mladih tekmovalcih.
Vzrok je seveda v sojenju. Sojenje je
bilo slabo oz. pristransko v škodo
Alena. Mlad, neizkušen tekmova-
lec seveda negativno reagira in to
zelo vpliva na njegovo koncentraci-
jo pri igri. Vendar to sodi žal k zo-
renju in upamo lahko, da ne bo to
preveč vplivalo na mladega, talen-
tiranega igralca.
se
Četrta dirka; 1. Arijel - Milan Čači-i
KK Osijek 1,21,9; 2. Nevicag^
Viktor Dolinšek KK Grosupij
1,22,0; 3. Finta AS - Simon SlaJ!
KK Ljutomer 1,22,0.	^
Peta dirka; 1. Fena - MIlan Seršej,
KK Ljutomer 1,19,2; 2. Amila,\^j
-Janko Sagaj KK Ljutomer 1,19^,
3. Asteriks - Matjaž Bergant
Komenda 1,19,7.
Šesta dirka; 1. Dori Lobell - Mark^
Slavič ml. KK Ljutomer 1,18,7; 2
Rosso B - Pero Crnkovič KK Hi^j
1,19,9; 3. Denaja - Marjan Mars
KK Ljutomer 1,23,7.
Sedma dirka; 1. Pekla II - Drago
Horvat KK Ljubljana 1,18,6; 2. Fj,
gar AS - Ivan Numek KK Šent-
jernej 1,18,8; 3. Que B - Zvone Vi.
dicKK Brdo 1,18,9.
Osma dirka; 1. Albatros - Marko
Slavič ml. KK Ljutomer 1,20,6; 2.
Leona II - Slavo Makovec KK Lju-
tomer 1,20,9; 3. Jersej Law - Vojo
Maletič KK Ljutomer 1,20,0 -1- 20
mm dodatka.
Rado Skrjanec
POBREŽJE / OD SOBOTE
ODPRTA NOVA TRGOVINA
"Nadateks" s tek-
stilom in plinom
V	Pobrežju 152/a, za domačine v
Borštu, je Nada Murko v soboto
odprla prodajalno s tekstilom in
gospodinjskim plinom. S tem se ji
je, kot je povdarila, izpolnila dol-
goletna želja. Nada ima petnajst-
letne izkušnje pri delu v trgovini,
zadnje leto si je nabrala tudi
izkušnje v tekstilni trgovski stro-
ki.
V	novi prodajalni je na voljo metrs-
ko blago, posteljnina, perilo, porce-
lan in gospodinjski plin. Začetno
ponudbo bo lastnica sproti dopoln-
jevala in širila, seveda po željah in
potrebah strank. Prodajalna "Na-
dateks" je odprta vsak dan od 9. do
16. in ob sobotah od 9. do 13. ure.
jb
jfgDNIK -10.AVGUST 1995
POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV -21
preje i smo
MEDVEDKA-ČIGAVA BO
^OJA KOŽA..
Ig je medvedka s preselitvijo res
^jla "... da ne rečemo v luksuzno
oremljen apartma v ljubljanski
Salski vrt" (DELO 29/7-1995), še
nismo prepričani. Vse obsodbe pa je
jfedno dejstvo, da so odgovorne
PLAČANE (!) službe pustile med-
yedko v ujetništvu diskoteke "Slove-
ijjja" v Ribčah pri Ljubljani in to več
deset let, da si ravno je bilo njeno
.^Ijenje že dolgo javna tajnost. Av-
\gr članka K.D. (DELO 29/7-1995)
je na račun medvedke na široko
fgzpisal in najbolj poudarja "peripe-
,jje" ter trpeče živali. Ni pa dal pou-
darka bistvu, to je desetletnemu
lepljenju živali, ki je bila iztrgana
naravnemu okolju in zaprta v silno
vlažen, da ne rečem premočen bun-
lierbrez sonca in zelenja. Tako iz av-
torjevega članka nepoučen bralec
lahko sklepa, da je bila medvedka
preseljena, ker je bila "nevarna" Iju-
jem, ne pa iz humanih nagibov do
jasužnjene živali.
O trpljenju medvedke me je, 11. no-
vembra 1994 obvestil gospod B.P.
javni kulturni dealvec, s pripombo,
da nihče ničesar ne podvzame za
rešitev te živali. Tri dni za tem sem s
sodelavcem dvakrat (15. in 16. no-
vembra 1994) preverila stanje (prvi-
krat mi je /.a fotografiranje zmanjka-
lo filma) in z imetnikom vzpostavila
dialog, ta pa mi je zabrusil češ, saj v
živalskem vrtu živali prav tako trpi-
jo.
Medvedka je slonela ob betonski
odprtini in ko sem jo ogovarjala, se
mi je žalostno, stokajoče odzivala.
Bila je povsem apatična in nemočna,
žalostnega pogleda. Kaj ne - saj je
dolga leta prenašala ne le ujetništvo,
temveč tudi nasilje! Vinjeni obisko-
valci diskoteke so se nad živaljo su-
rovo izživljali, ji metali petarde,
tleče cigaretne ogorke, razbite ko-
zarce, jo držali in še in še... Pre-
plašena žival ni imela možnosti, da
bi se zlikovcem umaknila pred napa-
di.
Od lanskega novembra dalje je bilo
opravljenih nič koliko pisnih in te-
lefonskih intervencij, a vedno so se
pojavljali zadržki zaradi medvedki-
nega odvzema. Za reševanje med-
vedke sta se zelo zavzela predstavnik
švicarske organizacije za pre-
prečevanje mučenja živali OIPA go-
spod Dušan Graifoner in Obalno
društvo proti mučenju živali Koper.
Dušan Graifoner se je po pomoč
obrnil celo na sorodno društvo v
Gradcu, kjer so takoj ponudili
pomoč in vse priprvili za sprejem
medvedke in to v res urejene razme-
re (okolje, prehrana, nega). Vendar
naši organi se ne dajo! Zadnjo sredo
so jo končno odpeljali v ljubljanski
živalski vrt, ki se že sam kot tak ote-
pa novih živali in bori za finančno
podporo, saj je hranjenje živali zanje
težko breme.
Sušlja se tudi, da medvedka nima
več pred seboj dolgega življenja.
Zato se nakteri zavzemajo za to, da
ostane v Sloveniji. O tem, čigava bo
potem dragocena kož^ te živali, pa se
že sedaj krešejo mnenja! No, za ko7X)
se ža najdejo interesenti, za rešitev
živali pa ne.
Žal, ta medvedka ni edini primer v
Sloveniji. Podobnih je še najmanj
pet ali šest. Bomo spet čakali na biro-
kratsko reševanje živali in se po
pomoč obračali na tuje dr ave?
Ja, tale pot v Evropo - kar zadeva
reševanje ogroženih in trpečih živa-
li, je resnično trnjeva.
Lea Eva Miiler
ZVEZA SVOBODNIH
SINDIKATOV SLOVENIJE
Nimamo namena polemizirati o
zadevah, ki že tako kruto prizade-
vajo slovenske delavce, vendar gle-
de na dejstvo, ko si nekateri po svo-
je razlagajo zakonodajo RS in tudi
odkrito podpirajo nespoštovanje
le-te (vse pod krinko krivic, ki so
jih utrpeli, po njihovem, predvsem
slovenski kmetje). Svobodni sindi-
kati Slovenije ne moremo in ne
bomo stali ob strani kot bi si to
morda nekateri želeli.
V zvezi s člankom "IZJAVA ZA
JAVNOST, KI JO JE RAZUMETI
DRUGAČE", ki je bil objavljen v
časopisu Tednik dne, 3. avgust 1995,
želimo povedati:
1. Glede "protestnega načina
izražanja oškodovanca", ki ga ima
pisec omenjenega članka za
pravšnjega, se lahko vprašamo le,
kako je mogoče, da v državi, kjer
imamo vsi tako polna usta "pravne in
socialne države", lahko nekdo tako
evidentno ignorira pozitivno zako-
nodajo te države, (tako rekoč poziva
k državljanski nepokorščini) v isti
sapi pa zatrjuje, da se boji "po-
glabljanja razpok v škodo slovenst-
va."
2.	O "povzročanju novih škod", kot
krivice povzročene delavcem ima-
nu je pisec omenjenega članka, ni po-
trebno izgubljati besed, ker so zade-
ve znane, saj je bila ta problematika
slovenski javnosti predstavljena že
večkrat preko dnevnega časopisa,
preko obrazložitve predlaganih
sprememb Zakona o denacionaliza-
ciji, itd..
3.	Glede razmišljanja pisca omenje-
nega članka, da je izjavo za javnost
00 ZSSS Ptuj, z dne 20.7.1995, šteti
za "predvolilno propagando" želimo
jasno povedati, da smo ZSSS ne-
strankarska organizacija, katere
glavni cilj je, boj za pravice delavcev,
naših članov.
Ob spoznanju, da je omenjeni čla-
nek mogoče razumeti, kot "poceni
politični pamflet" pa moramo jasno
in glasno povedati: takšnih iger se v
ZSSS ne gremo in se jih tudi v
bodoče ne bomo šli!
Lep pozdrav!
Območna organizacija ZSSS Ptuj
Sekretar
Boris Frajnkovič
Ah, seveda, sedajle sem se spomnil, da smo že
zdavnaj prejeli "PRIJAVO O MUČENJU ŽIVALI" ...
22 - OGLASI IN OBJAVE
lO. AVCiUST 1995- TEDNll
f CDNIK -10. AVC^UST 1995
OGLASI IN OBJAVE - 23
v soboto, 29. julija, je bila v domu Društva upokojencev Kidričevo prisrčna slovesnost. Tja sta prišla - poob-
laščenec za sklepanje zakonskih zvez in matičarka - po tem, ko sta v poročni dvorani na magistratu v Ptuju
poročila 6 mladih parov, da v Kidričevem slovesno razglasita za zlatoporočenca Ivona in Cecilijo Repec iz Njiverc.
Ivan Repec je bil rojen
28.6.1919 v Gruškovju in je takoj
po končani osnovni šoli začel de-
lati kot vinogradniški delavec.
Cecilija z dekliškim priimkom
Drevenšek je bila rojena
24.9.1922 v Podlehniku. Poročila
sta se 28. maja 1945 pri Sveti
Trojici v Halozah (Podlehnik).
Po vojni se je Ivan zaposlil pri
Gradisu, kjer je končal šolo in
postal strojnik. Leta 1950 se je
mlada družina preselila v Njiver-
ce, kjer imajo danes svojo hišo.
Ivan je bil od leta 1954 zaposlen v
TGA Kidričevo, odkoder je leta
1971 odšel v zaslužen pokoj. Os-
tal pa je še vedno delaven, čeprav
tudi rad gleda televizijski pro-
gram, posebno ga razveseli, če
povedo kako dobro novico za
upokojence. Cecilija pa vseskozi
vodi gospodinjstvo in še danes
obdeluje lep zelenjavni vrt. V za-
konu so se jima rodili trije otroci,
ob zlatem, jubileju pa se veselita
tudi ob treh vnukih in pravniku.
Zlatoporočencema tudi naše čes-
titke in dobre želje!
Eni po čevlje....
...drugi na pečenko in pir,...
...tretji samo na oglede,...
...četrti DB...
Legenda pravi, daje Sv. Ožbolt 33 let živel kot puščavnik v gozdu,
in da mu je zrasla brada, v katero seje lahko odel. Če bi se v takšni
opravi pojavil ne sobotnem ptujskem sejmu, posvečenem njego-
vemu imenu, bi mu bilo prav gotovo zelo vroče.
Čaščenje Sv. Ožbolta živi pri nas že zelo dolgo. Običaj ima svoje za-
metke na nemškem severu, od koder se je širil na Bavarsko, v Avstrijo,
pa vse do naših krajev. Sv. Ožbolt je prevzel vlogo starega indoevrop-
skega božanstva, ki so mu pripisovali letino, živino in vreme.
Pregovor pravi, če ob Sv. Ožboltu dežuje, še dolgo ne bo lepega vre-
mena. No, v soboto je bilo peklensko vroče, zato se ni bati.
Tekst in posnetki: D5
Ptujska rockovska skupina Ujet-
niki svobode bo kmalu stara tri
leta, nastala je namreč 19. sep-
tembra leta 1992 pod vplivom
skupine Pozidni Matija. Fantje,
pri katerih je skoraj dve leti igral
tudi kitarist Aleš Voda, igrajo
lastne skladbe z izključno sloven-
skimi besedili.
Vadijo v garaži v Kicarju, saj je za
takšno obliko ustvarjanja zelo
težko najti prostor. Štirje gimnazij-
ci imajo za seboj že nekaj nastopov
na prireditvah. Tako so nastopili
na dveh Gimnazijadah (Maribor,
Ptuj), proglasitvi športnikov leta
1993, 125-letnici ptujske gimnazi-
je, Ptujstocku '94, otvoritvi
knjižnice v Malem gradu, pa tudi v
filmu ptujskega režiserja Mirana
Zupaniča Radio.doc. V bližnjem
načrtu imajo demo posnetke in
morda izdajo kasete, največja želja
pa so živi nastopi, ki jih v zadnjem
času praktično ni. Morda jim bo
uspelo nastopiti na bližnji Ptujski
noči, v tem tednu pa narediti demo
posnetke, s katerimi se bodo lahko
bolje predstavili organizatorjem in
poslušalcem. Zasedba je naslednja:
BRANH PIRŠ - vokal, ALliS KO-
TAR - kitara, KRISTIJAN CAFU-
lA - bas kitara m.\U11A1:L los
bobni.
PO DVANAJSTIH DNEH
UMRL V BOLNIŠNICI
v petek, 4. avgusta je v ptujski bol-
nišnci umrl 49-letni Iganc P. iz Spuhlje
zaradi posledic hude poškodbe, ki jo
je dobil v prometni nesreči v nedeljo,
23. julija. Kot smo v 29. številki Tednika
poročali, je na omenjeni dan ob 18,10
vozil osebni avto po regionalni cesti
skozi naselje Borovci. Zapeljal ie na
levi vozni pas in čelno trčil z osebnim
avtomobilom, ki ga je nasproti iz smeri
Ptuja vozil Roman S. iz okolice Ptuja.
MOPEDIST PRED KOMBI
v naselju Senešci je v torek, 1. av-
gusta ob 7,45 z dovozne poti na lokal-
no cesto s kolesom z motorjem zapel-
jal 67-letni Jožef U. iz Vičancev pri Veli-
ki Nedelji. Prav tedaj je po lokalni cesti
s kombijem pripeljal Marjan C. iz Trgo-
višča. Kljub zaviranju je trčil v mopedis-
ta, ki je padel in se hudo ranil.
Z MOTORJEM V
OBCESTNI JAREK
v torek, 1. avgusta okoli 19. ure se je
po lokalni cesti v naselju ZakI pri Pod-
lehniku peljal z motornim kolesom Vla-
dimir H. iz Sedlaška. Med vožnjo po
klancu navzdol je v ovinku zapeljal na
bankino in potem v obcestni jarek.
Voznika ie vrglo vzrak, padel je natrav-
nik in se hudo ranil.
Z AVTOM TRČIL V PEŠCA
Po magistralni cesti od Benedikta v
Slovenskih goricah proti Lenartu je v
torek, 1. avgusta ob 21,20 vozil osebni
avto 23-letni Anton K. iz Zgornje Velke.
Zunaj naselja je trčil v 58-letnega Marti-
na S. iz Spodnjih Žerjavcev pri Lenartu,
ki je v isti smeri hodil ob desnem robu
cestišča. Pešec je padel in se hudo ra-
nil.
VOZNIK TOVORNJAKA
POBEGNIL S KRAJA
NEZGODE
v petek, 4. avgusta nekaj po 7. uri je
na regionalni cesti pred Ločičem voz-
nik osebnega avtomobila Stanislav B.
z Destrnika z osebnim avtomobilom
prehiteval tovornjak. Prav tedaj je voz-
nik tovornjaka zapeljal na levi vozni
pas in izrinil osebni avto s ceste, ki je
zapeljal na avtobusno postajališče in
nato na bankino. Pri tem je trčil v peško
55-letno Marijo M. z Destrnika, ki je
padla v obcestni jarek in se lažje ranila.
Voznik tovornjaka se za nezgodo, ki jo
je sam povzročil, ni zmenil in je odpel-
jal naprej.
PEŠEC JE OBLEŽAL HUDO
RANJEN
Med vožnjo od Draženc proti Zgornji
Hajdinije v ponedeljek, 7. avgusta voz-
nik osebnega avtomobila Aleksander
S. iz Draženc trčil v pešca 48-letnega
Stjepana S. iz Slovenje vasi, ki je hodil
ob robu cestišča. Pešca je odbilo v de-
sno zunaj cestišča, kjer je obležal
hudo ranjen.
AVTO UKRADEL IN
POŠKODOVANEGA PUSTIL
z dvorišča stanovanjske hiše v
Dražencih je v nedeljo, 30. julija zvečer
neznani storilec odpeljal osebni avto,
last Jakoba C. iz Draženc. V ponedel-
jek, 31. julija pa so tisti avto našli, sicer
poškodovan ob lokalni cesti na Maj-
skem Vrhu, občina Videm pri Ptuju.
UKRADLI LOVSKO PUŠKO
IN MOTORNO KOLO
v torek, 1. avgusta okoli 9. ure je iz-
pred Avtocentra Kurnik v Lenartu nez-
nani storilec odpeljal motorno kolo To-
mos, svetlonnodre barve, last Janeza
B. iz Zgornje Ščavnice.
Vsredo, 2. avgustadopoldan je nez-
nani storilec iz stanovanjske hiše Fran-
ca C. na Vitanu, KS Kog pri Ormožu,
odnesel lovsko puško CZ in 20 nabo-
jev. S tem je lastnika oškodoval za oko-
li 200.000 tolarjev.
PADEL Z LESTVE
v Miklavžu pri Ormožu je v ponedel-
jek, 31. julija 50-letni Kari T. privijal alu-
minijaste plošče na steno stanovanj-
skehiše. Pridelujestal nalestvi, kiseje
premaknila in karel T. je z višine 5 me-
trov padel na tla in se hudo poškodo-
val.
ILEGALNIO ČEZ MEJO
v petek, 4. avgusta so policisti iz
Ormoža v Godenincih ustavili voznika
osebnega avtomobila Gorana P. iz
Maribora, ki je v avtomobilu prevažal 6
državljanov BIH. Policisti so ugotovili,
da jih je ilegalno prepeljal čez mejo nek
RODILE SO - ČKSTITAMo,
■Milena Bedrač, Ul. 2.^. Maja lo'
Ptuj - Ano; Marija Puc, Strcltj
1/c, Markovci - Matejo, Cvetl^g
Hvaleč, Trdobojci 12/a, Lesko,
vec - dečka; Zdenka Hrašan
Bukovci 162, Markovci - Ivj^o'
Gordana Golob, Nova vas
Markovci - Patricijo; Maja
Trbulin, Tomšičeva 38, Slov. Uj.
strica - dečka; Anka Kaučevjf
Barislavci 10, Lovrenc - Nino-
Helena Zunko, Slovenja vas()o'
Ptuj - Roka; Branka Bedrač
Vrazova 2, Ormož - Tadejo'
Hma Korez. Arbajterjeva 2, Ptuj
- Roka; Angela Verdenik,
Majšperk 38/a, Majšperk ! •
Anjo; Brigita Sovdat, Grabšinci
2/a, Videm ob Ščavnici - dekli- i
co; Jasmina Koršel, Videž 28, I
Slovenska Bistrica - Domna-
Suzana Erbus, Nova vas 59/a'
Ptuj - deklico; Irena Ko.s, Lača
ves 61, Kog - Jano; Matilda Go-
lob, Slovenskogoriška 1, Ptuj.
deklico; Helena Korošec, Mar-
kovci 35/a, Markovci - dečka;
Helena Toš, Slavšina 53, Vito-
marci; Vida Gajser, Potrčeva
22, Ptuj - deklico; Barbara Ve-
selko, Linhartova 6, Ptuj - Luka;
Marija Milošič, Oh gozdu 6, Njj-
verce - Tino; Mihaela Korpič,
Pivenci 8/c, Markovei - Domini-
ka; Vida Škvorc, Breg 1, Sre-
dišče, Ormož - Hajdi.
POROKE - PTUJ: Sascha Wil-
helm, VVaiblingen, Nemčija in
Jelka Kolenc, Piacar54/a; Maks ;
Feguš, Podlehnik 5/d in Vanja i
Emeršič, Podlehnik 2/b; '
Boštjan Arnon, Mostečno 24/a
in Darinka Šijanec, Skorba 37/a;
Miran Arnuga, Trnovska vas 49
in Klavdija Fekonja, Trnovska
vas 44/a; Igor Džankič, Kraig- ^
herjeva ul. 6, Ptuj in Sara
Muršec, Apače 136; Srečko
Hojnik, Čagona 43 in Irena
Fras, Slavšina 55; Marjan
Belšak, Spuhlja 16/a in Milka ;
Putora, Hrastovec 138; Rudolf
Hoi-vat, Kozminci 14 in Stanka
Košir, Veličkova c. 40, Hrast-
nik; Branko Kovačec, Juršinci
54 in Zdenka Kokol, Hlaponci
27; Davorin Zupanič, Spodnja
Hajdina 37/a in Helena Kline,
Lancova vas 15/c.
UMRLI SO: Ana Arnečič, roje-
na BELŠAK, Gradišča 70,
1922 - 1 26. julija 1995; Marija
Arnuš, Dornava 92/b, 1921 -1
26. julija 1995; Janez Pod-
goršek, Jablovec 22, 1930 -1
1. avgusta 1995.
državljan Hrvaške, Goran P. pa jih je
nameraval prepeljati do Ptuja, zato so
mu policisti odvzeli prostost in ga pri-
vedli k preiskovalnemu sodniku.
Državljane BIH so prepeljali v prehodni
dom za tujce v Prosenjakovcih, še prej
pa so zanje dali predlog sodniku za
prekrške.
V nedeljo, 6. avgusta nekaj po 13. uri
so policisti iz Gorišnice na lokalni cesti
v Hrastovcu ustavili voznika osebnaga
avtomobila Ivana K. s sopotnikom Mir-
kom B., oba državljana Hrvaške, ki sta
ilegalno prestopila slovensko-hrvaško
mejo. Po opravljenem postopku soju
napotili nazaj na Hrvaško.
v nedeljo, 6. avgusta ob 19,45 sta
policista iz Podlehnika med nadzorom
obmejnega območja na Dravinjskem
Vrhu opazila dva neznanca, ki sta ob
pogledu na službeno vozilo pričela
bežati. Policista sta ju dohitela, vendar
sta neznanca poskušala beg nadalje;
vati ob strugi reke Dravinje proti
bližnjemu gozdu. Policista sta ju vsee-
no ujela in ugotovila, da gre za 24-let-
nega Steva Z. in 18-letnega Zdenka K.,
oba državljana Hrvaške, ki sta ilegalno
prestopila mejo. Oba so predlagali v
obravnavo sodniku za prekrške.
ZASEGLI NABOJE
Na mejni prehod v Gruškovju je vso-
boto, 5. avgustapripeljalzosebnimav-
tomobilom hrvaški državljan FeritS.
Pri pregledu njegovega avtomobila so
policisti našli 120 nabojev, kijih ni prija-
vil. Zaradi tega je moral pred sodnika
za prekrške.
•oFF