VELIKI INTERVJU	I	TEMA MESECA ^^ ŠPORT
TOMAŽ HABE, PREJEMNIK	/	PREVOZI ŠOLARJEV f" -I SAŠA EMINIČ CIMPERMAN,
KOZINOVE NAGRADE ZA LETO 2014	IN ŠTUDENTOV	- f PLESNI KLUB MIKI
SLAMNIK m
27. JUNIJ 2014 | LETNIK LIV | ŠTEVILKA 6 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR	slamnik@kd-d0mzale.si
'Knezove skale' oživele
V čudovitem okolju pod Šumberkom je v sredo, 18. junija 2014, uradno zaživelo plezališče, ki je že več let samevalo.
Občina Domžale se je odločila, da skalam povrne 'življenje' in tako ponovno obudi prostor, primeren za treninge vseh plezalnih navdušencev.
Pred plezalno steno stoji nova informacijska tabla, na kateri lahko preberete opis 'Knezovih skal', ki sta jo zapisala Borut Peršolja in Rok Kralj: »Skalnati obronek Šumberka, ki ga domačini poznajo pod imenom Knezove skale, je za marsikoga povsem nepomemben, skrajni zahodni
del Posavskega hribovja. A tako, kot je Turnc na Šmarni gori pomemben za Ljubljančane, je plezalni vrtec za Bistrico pomemben številnim generacijam Domžalčanov. Ko je bila Kamniška Bistrica še priljubljeno kopališče, je tu plezala vsa poguma željna mladina. V tej kratki steni so alpinistično tehniko spoznavali številni tečajniki alpinističnih šol Planinskega društva Domžale, na njej pa sta se kalila tudi oba legendarna domžalska alpinista svetovnega formata: Silvo Karo in Janez Jeglič -
Johan. Čeprav ima plezalni vrtec ob Kamniški Bistrici že bogato zgodovino, pa se je plezanje v preteklosti preselilo v zaprte prostore umetnih sten.«
Župan Občine Domžale Toni Dragar je v nagovoru poudaril pomen plezališča, ki bo služil za usposabljanja alpinistov, tečajnikov, najmlajših, ki se bodo prvič spoznavali z naravno steno, ter ostalih plezalcev: »Verjamem, da bo plezališče pod Šumberkom postalo priljubljeno zbirališče vseh ljubiteljev plezanja. Želim vam čim več
preplezanih smeri, dobre treninge, pri tem pa ne pozabite na svojo varnost.« Zahvalil se je članom Alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Domžale, ki so očistili steno in uredili smeri, ter gasilcem PGD Ihan za pomoč pri čiščenju in gasilcem PGD Domžale - mesto za pomoč pri izvedbi otvoritve.
Plezalna stena bo omogočila treninge alpinistov, ki so vključeni v Civilno zaščito Občine Domžale, kot tudi ostalih ljubiteljev tega športa. > 5
Novo vodstvo družbe Heliosa s prvimi ukrepi
V	domžalskem Heliosu je v zadnjih dneh dobesedno zavrelo.
Po prevzemu družbe Helios s strani avstrijskega Ringa se dogajajo konkretne spremembe, tako na področju gospodarstva, kjer Helios predstavlja konkretno vlogo v naši občini, kot tudi na športnem področju. Podjetje Helios je namreč že leta glavni podpornik enega od domžalskih paradnih športov - košarke. Če podjetje konkretnih ukrepov na področju poslovanja širši javnosti danes še ne želi razkrivati, pa so podali jasna stališča, kakšno vodenje košarkarskega kluba si želijo v prihodnje. »Generalni sponzor, Helios Domžale, d. d., ima štiriletno pogodbo s klubom, a se denar porablja predvsem za sanacijo preteklih dolgov.
V	bodoče bo financiranje kluba potrebno znotraj štirih stebrov. Podporo bo še vedno zagotavljala družba Helios kot generalni sponzor, pričakujejo pa večjo finančno podporo s strani občine, večjo prodajo sezonskih kart in dodatno podporo preostalih sponzorjev,« sporočajo iz Heliosa.
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je na seji odbora Državnega zbora za delo, ki je bila v torek, 24. junija 2014, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja napovedal vložitev kazenskih ovadb zoper člane nadzornega sveta in sedanjo upravo družbe Helios. Do sklepa so prišli na podlagi zbranih informacij glede prodaje domžalskega podjetja avstrijski skupini Ring International, med glavnimi razlogi pa navajajo povečevanje dolga iz 102 na 407 milijonov evrov, odpustitev 155 zaposlenih, prekinitev dejavnosti Heliosovega centra za evropske raziskave in razvoj ter ukinitev investicijskega sektorja. Več o tem bomo, z odzivi, poročali v naslednji številki Slamnika.	> 3
AKTUALNO
Sprejem najboljših učencev in dijakov
Župan Toni Dragar je v torek, 10. junija, v Kulturnem domu Franca Bernika, tako kot vsako leto, sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake ter jim čestital za njihove dosežke.
Na sprejem so bili povabljeni učenci, ki so se uspešno dokazovali vseh devet osnovnošolskih let, najboljši učenci Glasbene šole Domžale in najboljši dijaki Srednje šole Domžale. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih.	> 9
IZ VRTCEV IN ŠOL
Kako zdrava je prehrana naših šolarjev?
Sadni kotički, v katerih strežejo sezonsko, lokalno pridelano sadje, vitaminski napitki iz sadja za 'crkljanje' odraščajočih teles, zeliščni namazi iz zelišč s šolskega vrta - takole vzorno skrbijo na domžalski OŠ Rodica za zdravje svojih šolarjev. Pred kratkim so si njihove dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta Zdrava šola, kot primer dobre prakse ogledali tudi gostje z ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za izobraževanje in šolstvo ter predstavniki Evropske komisije za razdeljevanje zdrave hrane po šolah.	> 15
KULTURA
Meta Osredkar,
pisateljica
Domžalčanka Meta Osredkar je absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja. Ukvarja se s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Njen prvenec, Umor v Šmihelski vasi, je ne le kriminalka, polna napetih policijskih preiskav, pač pa tudi pripoved o vaškem življenju prebivalcev Šmihelske vasi in skrivnostih, ki se pletejo. Knjiga je napeto branje, hkrati pa vas bo na skoraj vsaki strani nasmejala na glas in je zato kot nalašč za poletno branje. > 20
poletni v Gežrviinovem par^u v Domžalah / od Ub. junija do 1. avgusta
spored filmov na strani 7
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
pred nami sta za mnoge težko pričakovana meseca, ko naj bi vsaj za kratek čas odložili vsakdanje skrbi ter napolnili telo s svežo energijo. Šolarji so nedvomno tisti, ki se - ne glede na to, kje bodo preživeli naslednja dva meseca -najglasneje veselijo poletnih dni. Njim podarjam naslednje besede Ferija Lainščka: Kaj moraš med počitnicami storiti?/Šolske skrbi in stvari moraš v predal zakleniti, da ti ne morejo počitnic greniti, a tudi ne pobegniti./ Nato moraš počitnicam natančne dneve prešteti in vsak dan moraš nekaj hoteti, želeti, početi.
Med številnimi možnostmi, kje si tudi v Domžalah popestriti poletne dni, je zagotovo med bolj vabljivimi tudi na novo odprto plezališče pod Šumberkom, tako imenovane Knezove skale, ki bodo zagotovo navdih in prvo srečanje z naravno plezalno steno za marsikaterega bodočega plezalca. Filmski navdušenci pa se lahko ponovno veselijo Kina v parku, v Češminovem parku, kamor se bo od konca junija do začetka avgusta ob večerih preselil Mestni kino Domžale. Kot je zapisal Matjaž Marinič, bo filmski program v 'sodelovanju ' z vremenskimi razmerami postregel z izborom nekaterih najodmevnejših in nagrajenih filmov letošnje kinematografske sezone ter s petimi domžalskimi premierami. Podrobnejše opise filmov si lahko preberete v Filmskih pogledih na strani 22.
Za tokratno temo meseca nam je bilo izhodišče vaše pismo, v katerem ste nas opozorili na problematiko prevoza šolskih otrok, dijakov in študentov v Občini Domžale. Odgovore na vaša vprašanja smo poiskali pri odgovornih osebah. Vroča Domžalska tema so nedvomno tudi dogodki v podjetju Helios ter ukrepi, ki jih je sprejelo novo vodstvo He-liosa, o katerih na kratko poročamo na strani 3. Več o tej temi bomo z odzivi poročali v naslednji številki Slamnika.
V tokratnem Velikem intervjuju smo se pogovarjali s priznanim skladateljem, glasbenim pedagogom in dirigentom Tomažem Habetom, ki je v začetku junija prejel najvišje priznanje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev, Kozinovo nagrado za leto 2014. V kulturnem intervjuju pa vam predstavljamo mlado domžalsko pisateljico Meto Osredkar in njen prvenec Umor v Šmihelski vasi, za katerega je dobila navdih prav v času poletnih počitnic. Vabljeni k branju pogovora, ki vas morda prepriča, da je to knjiga, ki vas bo držala v napetosti in vas nasmejala v letošnjem poletju. Na športnih straneh smo se tokrat odločili predstaviti Sašo Eminič Cimperman iz Plesnega kluba Miki, dolgoletno uspešno plesalko, prizadevno plesno pedagoginjo, koreografinjo in vsestransko organizatorko plesnih prireditev. Plesna šola Miki iz Jarš namreč letos praznuje 25 let obstoja, istoimenski klubpa je le 8 let mlajši.
Želim vam sproščujoče poletne dni,
Špela Keber, odgovorna urednica
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. julija 2014. Rok za
oddajo prispevkov je četrtek, 10. julija 2014, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale 'Slamnik' nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Že imate svoj slamnik?
2. Slamnikarski sejem odlično uspel
Odkar smo v Domžalah dobili Slamnikarski muzej, ki predstavlja najpomembnejše zgodbe iz zgodovine slamnikarstva ter vedno znova privablja obiskovalce, ter se Roman in Igor trudita, da bi bile uspešne tudi delavnice in bi vanje vključili čim več mladih, se veliko govori o slamnikarstvu in se tudi marsikaj dogaja.
Najbrž je k temu prispevala tudi knjiga, v kateri je za prihodnje rodove ohranil obdobje slamnikarstva Matjaž Brojan, zanesljivo pa dogodki, ki jih v okviru Kulturnega doma Franca Ber-nika Domžale pripravljajo v Slamni-karskem muzeju. Tako Domžalčani in Domžalčanke šele sedaj spoznavajo pomen slamnikarstva za našo zgodovino.
K priljubljenosti tega področja pa je prispevala tudi odločitev, da s posebnim sejmom opozorijo obiskovalce na začetek poletne sezone, ko sla-
iS*-, ■
tako predstavili izdelovanje slamnatih izdelkov in okraskov ter nas povabili v Prekmurje.
Na stojnici Vrtca Mojca Koseze Ljubljana smo občudovali izdelovanje slamnatih živalskih figur, kar je pritegnilo predvsem otroke, ki so se tudi preizkušali v tej spretnosti.
Če še niste vedeli, ste se tokrat lahko prepričali, da je mogoče jaslice narediti tudi iz slame, kar počnejo v okviru Društva jasličarjev iz Stožic. Njihovi pastirji s čredo ovac so bili deležni veliko občudovanja.
Zanimiv je bil pogled na delo Ota Nemanič iz Metlike - pokrivanje slamnatih streh. Kar precej začudenja, na koncu pa - naravno je le naravno - je požel Golibar, Luka Lampret, ki je nazorno pokazal, da je hiše mogoče grditi tudi iz slamnatih bal.
Od začetka do konca sejma je potekal kulturni program, pester, poln spominov na nekdanje čase, pa tudi želja, da ohranimo ta del tradicije naše občine. za to sta poskušala poskrbeti tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ter direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Cveta Zalokar Oražem, ki sta točno opoldne odprla sezono nošenja slamnikov pri nas.
Vmes ni manjkalo glasbenih in pevskih tudi plesnih točk, v katerih so se predstavili: Trobilni kvartet godbe Domžale, Ljudske pevke KD Domžale, Otroška folklorna skupina KD Domžale, Folklorna skupina KD Groblje, Mešani pevski zbor Slamnik Ihan in Eva Hren & Sladcore. Ves čas sejma pa so si obiskovalci, vsak po svoje, oblikovali pester slamnikarski ali slamnati dan, našli veliko za oči, ušesa pa tudi želodec, saj so organizatorji poskrbeli tudi za gostinsko ponudbo. Ob tem je treba pohvaliti organizatorje, saj ni šlo le za sejem, na katerem je bilo mogoče ku-
Točno opoldne sta si slamnika nataknila župan Toni Dragar in direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Cveta Zalokar Oražem.
mniki pridejo še kako prav, saj niso le modni dodatek, temveč tudi odlična zaščita pred soncem. prvič je v parku ob občini pravi festival potekal lani ter navdušil številne obiskovalce, drugi Slamnikarski sejem, še bolj pester in bogat, ki je potekal 7. junija, pa je bil za številne obiskovalce s stojnicami in kulturnim programom prav prijetno presenečenje, ki je mnogim popestrilo dan ter jim obudilo spomine na Domžale nekoč.
Najbolj na udaru je bila stojnica Slamnikarskega muzeja Domžale, ki je obiskovalce vabil tudi na vodeni ogled muzeja, s predstavitvijo pletenja kit, šivanja slamnikov in modno revijo, na kateri so mične gospodične marsikoga navdušile, da bo poslej, zlasti v vročini, hodil s slamnikom na glavi. Z bogato ponudbo slamnikov se je predstavljalo podjetje pajk klobuki iz Ljubljane, oblegana pa je bila tudi stojnica Gostie iz švicarskega slamni-karskega muzeja, na kateri so se prav čudile, koliko obiskovalcev zna angleško ali nemško, ter oddale množico tiskanega gradiva in informacij o tem področju v Švici, organizatorji pa so jim omogočili tudi širšo predstavitev njihove dejavnosti. prepričana sem, da bo sodelovanje na tem področju bogatilo Slovence in Švicarje.
KUD Fran Maselj Podlimbarski iz
Zelo občudovana je bila modna revija
Ste vedeli, da lahko živali nastanejo tudi Dober dan, dragi prijatelji iz pobratene
iz slame?
občine Koprivnica.
Na mladih svet stoji! OŠ Venclja Perka s pletenjem slame in zapestnicami
Gostje iz Beltincev se predstavijo ...
Krašnje, ki ga v Domžalah že dobro poznamo, se je tudi tokrat predstavljal s pletenjem kit in oživljanjem kulturne in narodne dediščine, in to zelo uspešno. Enako lahko rečemo tudi za ŠTD Konfin Sv. Trojica, na stojnici katerega je marsikdo prvič spoznal posamezne dogodke v okviru slogana 'od žetve do kite'. Da se slamnikarstvo uspešno prenaša tudi na mlajše, sta pokazali stojnici OŠ Venclja Perka Domžale, kjer so pletli slamnate kite in iz njih izdelovali za-
TRD Konfin Sveta Trojica - Od žetve do mlačve
pestnice, in vrtca Urša.
Berta in Jani Jakob iz Ljubljane sta nazorno prikazovala, kako je mogoče iz slame izdelovati čudovite izdelke in okraske, naši gostje iz pobratene Koprivnice - Turistična skupnost hrvaške Koprivnice, ki so bili deležni posebne pozornosti, so prikazovali izdelovanje slamnatih izdelkov, predstavljene pa so bile tudi nekatere zanimivosti in znamenitosti. Enako je bila oblegana stojnica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci, na kateri so prav
Zelo oblegana je bila tudi stojnica slamnikarskega muzeja iz Švice.
povati izdelke iz slame, temveč je naš drugi Slamnikarski sejem izzvenel kot kulturno-etnološka prireditev, ki našo slamnikarsko tradicijo podaljšuje v 21. stoletje in obljublja, da se ne bo ta del naše zgodovine nikoli izgubil. In prav je tako, saj če za trenutek pogledamo v zgodovino, kar hitro spoznamo, kako veliko promocijo so našim krajem in ljudem včasih prinašali slamniki. Zakaj je ne bi torej še danes in jutri?!
Vera Vojska FOTO: VIDO REPANŠEK
SLAMNiK JE GLASiLO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADi 13 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
aktualno
Novo vodstvo družbe Helios s konkretnejšimi ukrepi
Domžalske košarkarje je ob koncu minule sezone pretreslo kar nekaj dogodkov.
Od tega, da jim je spolzela neposredna uvrstitev v ligo ABA, kjer bi sicer lahko odigrali naslednjo sezono, a za (pre)visoko ceno 150 tisoč evrov, iztekla se je pogodba s trenerjem Zmagom Sagadinom, prav tako pa je klub na razpotju, ko je čas za postavitev novih temeljev razvoja košarke v Domžalah. »Za prihodnost kluba je ključno, da sanira dolgove, saj le-ti trenutno otežujejo delo in vlaganje v razvoj mladih košarkarjev. Nov model financiranja v večji meri poziva mesto Domžale, prebivalce Domžal in ljubitelje košarke. Treba je doseči percepcijo, da se z nakupom vstopnice pomaga klubu in igralcem,« pravijo v klub. Da družba Helios ostaja podpornik domžalske košarke, je na novinarski konferenci ob koncu minule sezone potrdil tudi predsednik uprave Aleš Klavžar, ki nov finančni model kluba vidi kot edino vzdržno strategijo za obstoj kluba. Po drugi strani pa je bil predsednik uprave RIH in predsednik nadzornega sveta Heliosa, Gerald Martens, razočaran nad polfinalno tekmo med Heliosom in Olimpijo. »Pričakoval sem vzdušje, bistveno drugačno od videnega. Veliko slišim o tem, da so Slovenci košarkarski narod in Domžale košarkarsko mesto. Na ključni tekmi sezone je bilo ob kapaciteti dvorane 1500 ljudi prodanih vsega 175 vstopnic, ostale so bile podeljene, tribune pa še vedno niso bile polne. V bodoče bi morali klubu pripadnost in podporo v večji meri izraziti prebivalci in navijači v lokalnem okolju ter tudi župan in občina. Če to uspe, bo tudi Helios finančno podprl klub in veliko energije vložil tudi v iskanje dodatnih sponzorjev,« pravi Martens. Da bo, poleg sanacije dolgov, ki so nastali v veliki meri tudi zaradi igranja v mednarodni ligi, prednostna naloga kluba delo na mladih, domačih igralcih, je potrdil tudi športni direktor kluba Lado Gorjan. »Z novim trenerjem, ki bo znan v kratkem, bomo pripevali tudi k prevetritvi v ekipi. V bodoče bodo moštvo sestavljali mladi igralci iz Domžal
in okolice, intenzivneje bomo delali na prepoznavnosti kluba in poskrbeli, da bodo tekme še bolj privlačne. Seveda se bomo trudili zmagovati na vseh zastavljenih področjih. Že sedaj smo odlični pri delu z mladimi igralci, kar dokazuje tudi osvojeni Pokal mladih, in tudi v bodoče bomo veliko delali na razvoju mladih košarkarjev.« Vsekakor bo nov izziv za KK Helios predvsem to da bo potreben večji angažma pri pri dobivanju sponzorjev, ki bodo, sku paj z ostalimi deležniki, zagotavljali finančni obstoj domžalske košarke So pa v teh dneh v klubu že pričeli vsedomžalsko akcijo prodaje letnih kart za prihodnjo tekmovalno sezono. Doseči želijo namreč cilj, ki ga je zadal novi lastnik generalnega sponzorja, v barve katerega je domžalska košarka odeta že 34 let - prodati 500 letnih kart po 75 evrov, medtem ko bo posamezna vstopnica za tekmo znašala 6 evrov.
Če se vrnemo k podjetju Helios, kjer je zadnje tedne precej napeto vzdušje, predvsem med zaposlenimi, ki se bojijo za svojo prihodnost, pa so nam iz vodstva sporočili, da za sedaj ne morejo razkrivati informacij, saj želijo ohraniti kar se da neobremenjeno notranje okolje za interne pogovore. Ob tem so nas obvestili, da za sedaj niso sprejeti še nobeni zaključki. Pogovori med družbo Helios in sindikalnimi predstavniki, ki potekajo zadnje tedne, so sicer tisti, ki razburjajo tudi širšo javnost. Sindikati se namreč ne strinjajo z napovedanim znižanjem plač, saj menijo, da razlogi, ki jih vodstvo navaja, niso utemeljeni za tovrstne ukrepe. Med razlogi se namreč navaja tudi upad prodaje kot posledica rusko-ukrajinske krize in poplav v državah Jugovzhodne Evrope. Po drugi strani pa vodstvo družbe Helios prisega na ukrepe, ki bodo vodili v dolgoročno konkurenčnost, zato so se lotili aktivnega dela na področju optimizacije poslovanja.
Mateja Kegel Kozlevčar
JAVNI POZIV K SODELOVANJU
Menačenkova domačija jeseni pripravlja kulturnozgodovinsko razstavo ob stoletnici prve svetovne vojne. Vabimo vas, da sodelujete v projektu zbiranja gradiva za razstavo, ki se nanaša na Domžale in domžalske rojake, ki so sodelovali oziroma bili povezani z bitkami prve svetovne vojne (1914-1918).
Razstava z naslovom 'Domžalski spomini na 1. svetovno vojno' bo potekala v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in bo odprta v razstavišču Menačenkove domačije v Domžalah, od 27. septembra do 27. oktobra 2014. Soorganizatorja razstave bosta Društvo Rudolfa Maistra Domžale in JSKD OI Domžale.
Veseli bomo vašega sodelovanja, saj bo tako razstava še bogatejša. Razstavno gradivo, ki ga iščemo, so lahko fotografije, razglednice, dokumenti, pisma, predmeti, stare publikacije in vse, kar se lahko povezuje z Domžalami v prvi svetovni vojni. Z gradivom, ki ga boste posodili za namen razstave, bomo primerno ravnali in vam ga tudi vrnili. Gradivo zbiramo do 1. septembra 2014.
Kontakt in informacije: menacenk@kd-domzale.si ali 031 312 199.
Bio dan - praznik domače pridelane, zdrave ekološke hrane
Občina Domžale in Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, Zveza BIODAR, sta v soboto, 21. junija 2014, v Češminovem parku v Domžalah organizirali že šesti Bio dan.
Bio praznik je praznik zdrave ter doma pridelane hrane, pa tudi zdravega načina življenja. Obiskovalci so spoznali prednosti ekološko pridelane hrane in pokušali ekološko pridelane dobrote iz vseh slovenskih regij. Na dogodku so sodelovali ekološki kmetje z vse Slovenije, ki so na svojih stojnicah pripravili pestro degustacijo ekološko pridelanih dobrot ter promocijska in informativna gradiva o ekološkem kmetijstvu.
Pokušina je bila zelo pestra, od vseh vrst primorskih sirov, olivnega in bučnega olja, medenih izdelkov iz Bele krajine, krušnih in mlevskih izdelkov, peciva, vina iz ekološko pridelanega grozdja in likerjev ter sadnih sokov. Na voljo so bile tudi ekološko pridelane sadike in različna semena, domače mesnine, suhe salame in ekološko pridelana sadje in zelenjava.
Na dogodku so sodelovale tudi osnovne šole, OŠ Domžale, OŠ Venclja Perka, OŠ Dragomelj, OŠ Rodica in OŠ Roje. Učenci so obiskovalcem predstavili svoje ekološke pridelke in izdelke, ki jih pridelujejo v okviru svojega izobraževanja.
Dogodek je popestrila glasbena skupina Bog Bards z irsko narodno glasbo, uživali pa so tudi najmlajši obiskovalci, saj so bile na voljo številne delavnice in zabavne igre, zabava sta jih tudi maskoti Hrošček Simon in Grini.
Dogodka so se udeležili župan Občine Domžale, Toni Dragar, podžupa-
nja Andreja Pogačnik Jarc in predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, Zveza Biodar, Boris Fras.
Vabljeni na naslednji Bio dan, ki bo 27. septembra, v Češminovem parku.
Občina Domžale, Urad župana
Podpisana pogodba z izvajalci nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik
V torek, 17. junija 2014, je v prostorih Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik (CČN) potekal slavnostni podpis pogodbe med župani občin investitoric in izvajalci nadgradnje čistilne naprave Domžale-Kamnik.
Investitorice projekta so občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem. Skupna vrednost investicije je približno 15,5 milijona evrov, od tega biološka stopnja okoli 11,5 milijona evrov, vstopni objekt okoli 2,8 milijona evrov, ostali stroški pa so stroški nadzora, poskusnega obratovanja in izdelave dokumentacije.
Podpisniki, župani občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin, so podpisali pogodbo z izvajalci za gradnjo in nadzor, ki so bili izbrani z javnim razpisom v letu 2013. Gradnjo bo skladno z izborom na javnem razpisu izvajala družba SGP Pomgrad, d. d., Murska Sobota z izdelovalcem GH Holding, d. d., Ljubljana. Storitve inženirja bo skladno z izborom na javnem razpisu izvajala družba Proplus, d. o. o., Maribor. Podpis pogodbe izvajalce obvezuje k takojšnjemu pristopu k izvedbi nadgradnje CČN.
Sprejemno območje CČN je eno večjih v Sloveniji in čisti komunalne in ostale odpadne vode s področja občin Domžal, Kamnika, Mengša, Komende in Trzina. V kratkem pa se pričakuje tudi priklop občine Cerklje na Gorenjskem. Obstoječa čistilna naprava je konvencionalna, projektirana za odstranjevanje ogljika iz odpadne vode z anaerobno digestijo in koriščenje bi-oplina za proizvodnjo električne energije. CČN je treba nadgraditi zaradi novih predpisov, ki zahtevajo obvezno uvedbo terciarnega čiščenja, to je čiščenja dušikovih in fosforjevih snovi, kar mora biti izvedeno najpozneje do 22. avgusta 2016. Nadgradnja CČN bo
obsegala izgradnjo nove aerobno/ano-ksične biološke stopnje za doseganje terciarnega čiščenja s SBR-tehnologijo (sekvenčni reaktorji) in izgradnjo vstopnega objekta za sprejem večje količine odpadne vode in ustrezno mehansko predčiščenje, kar bo povečalo obratovalno varnost. Po nadgranji bo CČN četrti največji sistem za čiščenje odpadne vode v Sloveniji in bo izpolnjeval zakonsko zahtevane parametre
kakovosti čiščene vode za izpust v vodotok, reko Kamniško Bistrico.
Sama gradnja CČN se bo izvajala postopoma, sistem bo tudi v času gradnje v polnem obratovanju in procesi čiščenja odpadne vode bodo potekali skladno z zakonskimi zahtevami, razen kratkih prekinitev v času povezav novih in obstoječih linij. Nadgradnja
bioloških stopenj bo predvidoma zaključena pravočasno oziroma najpozneje do avgusta 2016.
Po nadgradnji bo sistem CČN dosegal bistveno višjo kakovost čiščenja, kar bo vplivalo tudi na povečanje stroškov za čiščenje, in sicer zaradi povečanih zahtev po energiji in procesnih kemikalijah, predvsem pa se bo povečala omre-žnina, ki je prihodek občin in se namensko porablja za pokrivanje stroškov javne infrastrukture. Glede na dejstvo, da je trenutno veljavna cena za čiščenje odpadne vode za občane na CČN ena nižjih v Sloveniji in je skupni strošek za gospodinjstvo pod 4 EUR/mesec, povečanje cene zaradi nadgradnje v okviru vseh komunalnih storitev ne bo znatno vplivalo na družinski proračun.
Š. K.
Dobrodošli
v Domžalah
Predstavitev slovenskih pokrajin s kulinariko, običaji, kulturo ...
sobota, 5. julij 2014 Solčavsko in Logarska dolina
Vabljeni na trzni prostor v Domžalah med 9.00 in 13.00 uro
^jp OBČINA DOMŽALE
iz URADA ŽUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Projekt Varno v šolo in domov
V četrtek, 19. junija 2014, se je v sejni sobi Občine Domžale zbralo več kot 40 predstavnikov šol, vrtcev, krajevnih skupnosti, društev in tudi policije, ki so se na županovo pobudo priključili projektu 'Varno v šolo in domov'. Vsi se zavedamo, da so v prometu najbolj ranljivi prav otroci ter da smo za njihovo varnost odgovorni prav mi, odrasli, zavedamo pa se tudi, da za njihovo dodatno varnost vsak dan lahko vsi storimo še kaj boljšega.
»Le z vašo pomočjo bomo lahko naše in vaše otroke na ključnih prehodih za pešce varovali vsak dan in tako preprečili najhujše. Namen sestanka, katerega se je na moje veliko presenečenje resnično udeležilo veliko ljudi, je varnost otrok v prometu,« je povedal župan Občine Toni Dragar, sklicatelj sestanka. Pou-
Županov sprejem odličnih športnikov
Župan Občine Domžale Toni Dragar je v ponedeljek, 16. junija, v svojih prostorih sprejel domžalske športnike, ki so v zadnjih dveh mesecih dosegli odlične in resnično zavidanja vredne rezultate. Tako je za uspehe čestital telovadki Saši Golob, kickboxerju Marjanu Bolharju, ekipi Ženskega nogometnega kluba Radomlje do 15 let in mladinski in kadetski ekipi Nogometnega kluba Domžale.
Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, je nato vsem navzočim nekoliko podrobneje pojasnila projekt, katerega glavni cilj je pridobitev kar se da velikega števila prostovoljcev, ki bi v času šolskega leta v jutranjem in opoldanskem času pomagali otrokom varno prečkati cesto.
Gimnastičarka Saša Golob je pred kratkim v dvorani Tivoli dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu in tako po več drugih in tretjih mestih končno stopila na najvišjo stopničko. Apetiti so tako vedno višji, saj bodo kmalu na vrsti olimpijske igre v Riu de
cijsko dokazujejo, da sodijo takoj za NK Maribor, izpostavil pa je tudi odličen odnos in pomoč NK Domžale, ki so jo nudili pri organizacijskih zadevah. »Vsi so priskočili na pomoč in nam pomagali tam, kjer smo to potrebovali,« je dejal Uroš Juračič, sicer predsednik kluba.
daril je, da ta projekt nikakor ni nadomestilo za nujne investicije, ki jih bo še treba izvesti na področju Varnih poti v šolo, a vsekakor dobra dodana vrednost za varnost naših otrok.
Občina Domžale se namreč zaveda, da z nakupom znakov STOP, ki jih bo podarila vsem šolam in vrtcem v svoji občini, ne bi naredila veliko. Če ne združi tako policistov, ki imajo znanje, kot prostovoljcev, ki imajo željo, voljo in seveda čas v jutranjih in opoldanskih konicah skrbeti za naše najmlajše, ne naredi veliko. Znaki STOP bi ostali v kleteh, otroci prepuščeni sami sebi. Iz tega razloga je še pred koncem šolskega leta na enem mestu zbrala vse, ki lahko igrajo ključno vlogo pri varnosti otrok v cestnem prometu in tako spremenijo kulturo nekaterih voznikov, ki se ne zavedajo svojega nevarnega ravnanja v prometu, hkrati pa otroke naučijo pravilnega vedenja in obnašanja na cesti.
V prvi vrsti od leve proti desni: Saša Golob, Neža Razpotnik, Marjan Bolhar, Jan Repas, in Matic Zupanc. Druga vrsta od leve proti desni: Matej Oražem, športni direktor NK Domžale, Peter Kristan, trenet ŽNK Radomlje, Toni Dragar, župan, Uroš Juračič, predsednik ŽNK Radomlje, Darko Birjukov, trener U17, U19 NK Domžale in Dejan Dončic, vodja MNC NK Domžale
»Zelo sem optimistična in verjamem, da je v naši občini veliko takšnih, ki bi imeli željo in voljo opravljati častno delo, ki tudi rešuje življenja,« je povedala Pogačnik Jarčeva, ki verjame v plemenito delo prostovoljcev.
Čeprav je današnji sestanek pomenil šele začetek izvajanja projekta, pa vsi močno upamo in si srčno želimo, da nam bi uspel. Pomagate nam lahko tudi vi, dragi bralci, ki bi bili kot prostovoljci pripravljeni pomagati najmlajšim. Če želite postati del projekta 'Varno v šolo in domov' in s tem otrokom omogočiti varnejšo in poučnejšo pot do šole in domov, nam pišite na teja.kralj@domzale. si. Veseli bomo vašega odziva, še bolj pa nesebične pomoči. Dokaži-mo, da znamo stopiti skupaj, da si znamo pomagati in da smo boljši od drugih.
Otroci vam bodo hvaležni.
Občina Domžale, Urad župana
Janeiru. »Trenutno v seštevku svetovnega pokala na parterju vodim in želim si, da bi to mesto obdržala,« nam je povedala Saša, ki nas bo s svojo pozitivno energijo in nasmejanim obrazom prav gotovo še naprej navduševala.
Marjan Bolhar, sicer profesionalni gasilec, je zmagal na ameriškem prvenstvu odprtega tipa, ki je bil tako namenjen tekmovalcem z vsega sveta. Marjan se tako kot edini Evropejec, ki mu je uspelo zmagati na tem prvenstvu, že nadeja velikega uspeha na Evropskem prvenstvu, ki bo letos v Mariboru.
Ekipa ženskega nogometnega kluba Radomlje (U15) je na finalnem turnirju premagala pomursko ekipo in tako ob svoji še ne dolgoletni tradiciji dosegla edinstven uspeh. Temu uspehu so se z nastopom v finalu Pokala Slovenije pridružila še dekleta do 17 let, kar le nakazuje, da so tako treningi kot tudi razvoj in organizacija na pravi poti. Dekleta so tudi prva generacija iz radomeljske ženske nogometne šole, ki je dosegla tako velik uspeh. Uroš Juračič je čestital NK Domžale ob njihovih uspehih in dejal, da tako rezultatsko kot tudi organiza-
Glavni trener U15 in vodja mladinskega pogona, v največji meri zaslužen za uspeh naših deklet, pa je Peter Kristan.
Da pa bi bila mera športnih uspehov mladih Domžalčanov še bolj polna, so poskrbeli mladinci in kadeti nogometnega kluba Domžale, ki so osvojili naslov državnih prvakov. Gre za največji dosežek v zgodovini kluba, saj jim je prvič uspelo osvojiti naslov državnega prvaka tako v mladinski kot tudi v kadetski ekipi. Slednja je naslov tudi ubranila, kar je seveda pogosto zaradi pritiska na ekipo še toliko težje. »Trudili se bomo, da bi nivo našega igranja le še nadgrajevali,« je dejal Dejan Dončic, vodja MNC NK Domžale, ki v svoje igralce verjame in se zaveda njihove kakovosti, motivacije in želje po doseganju najboljših rezultatov. Za zgodovinskim uspehom pa ponosno stoji trener Darko Birjukov, ki ima seveda opravka z izjemno generacijo nogometašev. Darko je eden redkih trenerjev z zmago tako v mladinski kot tudi v članski ekipi. Le NK Nova Gorica je do sedaj v isti sezoni uspelo zmagati tako pri U17 kot tudi pri U19. Čestitke župana sta prejela Matic Zupanc, ka-petan U19, in Jan Repas, kapetan U17. Sprejema pri županu pa se je udeležil tudi športni direktor NK Domžale, Matej Oražem, ki je na začetku najprej pohvalil ženski nogometni uspeh in izrazil veliko zadovoljstvo, da imajo prav Domžale tako kvalitetno ekipo, kot je ekipa ŽNK Radomlje.
Župan Toni Dragar je že v uvodu pohvalil vse športnike in dejal, da Občina Domžale v okviru Slovenije sodi v sam športni vrh. »Imamo uspešne individualne športnike, tako kot tudi ekipne, in vesel sem, da toliko vlagamo v mlajše generacije. Uspešno delujejo tudi vsa športna društva, ki le še dodajo k promociji naše občine,« je dejal Dragar in poudaril, da je vsekakor vedno treba poudariti, da za uspešnimi špor-tnikivedno stojijostarši,strokovnika-dri in posamezniki sami. »Vesel sem, da je toliko mladih aktivnih, čeprav bi si želel, da bi se s športom ukvarjal prav vsak mladenič ali mladenka. Vedno vas bom z veseljem spremljal in upam, da vam bo naša občina še naprej lahko pomagala v okviru najboljših možnosti,« še doda Dragar.
Vsem športnikom še enkrat čestitamo in jim seveda želimo veliko uspeha še naprej.
Občina Domžale, Urad župana
Varno v šolo in domov
Čeprav se je staro šolsko leto ravnokar zaključilo, pa so oči Občine Domžale že uprte v 1. september, ko bodo ceste spet polne razigranih, nič hudega slutečih in nepredvidljivih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu.
Čeprav je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena izmed najpomembnejših vlog policije, pa ne moremo pričakovati, da bodo vse pomembnejše prehode za pešce v bližini šol in vrtcev ter v njihovi okolici nadzorovali vse šolsko leto. Na Občini Domžale smo se zato odločili, da v okviru projekta 'Varno v šolo in domov' varnost na prehodih za pešce omogočimo v času celotnega šolskega leta.
V okviru omenjenega projekta je Občina Domžale že kupila dvostranske prometne znake STOP, ki jih bo podarila vsem osnovnim šolam in vrtcem v občini. Znake smo kupili, da bi jih prostovoljci uporabljali na prehodih in tako naše najmlajše varovali pri prečkanju ceste. Tu bi seveda potrebovali tudi vašo pomoč.
Da bi lahko učinkovito organizirali akcijo 'Varno v šolo in domov', smo na naši občini že organizirali operativni sestanek, na katerem smo združili tako predstavnike občine, policije, osnovnih šol in vrtcev kot tudi predstavnike društev, kot so gasilska društva, krajevne skupnosti, društva upokojencev in mladinska društva. Cilj sestanka je seveda dodatno izboljšanje varnosti naših otrok.
In kako nam lahko pomagate vi? Če želite postati pomemben člen verige, ki ne bo dovolila, da se našim otrokom na cesti zgodi kaj hudega, vas vabim, da se pridružite prostovoljcem, ki bodo v jutranjem in opoldanskem času na prehodih za pešce (upam, da vse leto) skrbeli za varnost naših otrok. Pišite mi in z veseljem vas bomo vključili v nam izredno pomemben projekt.
Toni Dragar, župan
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Sprejem kulturnikov Tomaža Habeta in Milana Mariniča
Župan Občine Domžale Toni Dragar je v petek, 13. junija 2014, sprejel g. Tomaža Habeta in Milana Mariniča, da bi se jima zahvalil za vse, kar sta v zadnjih nekaj letih, če že ne desetletjih dosegla na področju kulture. Njuni dosežki so namreč izrednega pomena za razvoj naše občine na kulturnem področju.
Tomaž Habe je glasbeni pedagog, dirigent, zborovodja, pisec učbenikov, profesor in ustvarjalec skladatelj. Društvo slovenskih skladateljev mu je za odlično delo podelilo najvišje priznanje, Kozinovo nagrado. »Je v nenehnem dotiku z glasbo in tako je odkril tudi pot do mladih poslušalcev.
Ta dragocena navezanost ga je spodbudila, da ustvarja solistično in komorno, zborovsko in orkestrsko glasbo,« je ob podelitvi Kozinove nagrade dejal skladatelj Pavel Mihelčič. Ustanovitelj in dolgoletni dirigent Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik je med pogovorom večkrat poudaril pomembnost slovenske glasbe, ki sčasoma žal izgublja na pomenu in nivoju, saj je na voljo vedno manj finančnih sredstev. Milan Marinič je bil dolgoletni direktor
Postavitev pitnikov v občini Domžale
Čeprav so pitniki v Sloveniji v primerjavi z mnogimi drugimi evropskimi državami še vedno novost, pa se nanje pri nas vseeno počasi navajamo in uporabljamo za preprečevanje tako nezaželene dehidracije.
»Pitje iz pitnika. To pa res ni higienič-no,« so pomisleki nekaterih, ki si ne predstavljajo, da bi bilo pitje vode iz istega izvora mogoče deliti s soobčan-kami in soobčani. Zakaj pa ne? Spomnimo se le naših osnovnošolskih dni, ko smo med telovadbo skakali v garderobe in z ledeno mrzlo vodo, ki je prihajala iz pipe nad umivalnikom, skupaj s sovrstniki gasili žejo. Zakaj bi moralo biti drugače tudi v času, ko smo malo starejši in se z rekreacijo ukvarjamo na prostem? Zakaj bi morali s seboj vedno nositi ustekleničeno vodo? In navsezadnje, zakaj bi morali zaradi embalaže uničevati okolje in piti vodo, ki niti ni kvalitetnejša od vode izpod pipe oziroma vode, ki prihaja iz pitnika?
Občina Domžale je postavila že 14 pitnikov, med katerimi sta najnovejša v krajevnem parku Dob in pitnik na Sveti Trojici pri PGD Žeje - Trojica. Občina Domžale je v preteklih letih veliko sredstev vložila v razvoj Zelene rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici, pitniki pa so le dodana vrednost za vse tiste, ki jo uporabljajo, ne glede na to, ali kot sprehajalci ali rekreativci.
Čeprav smo nameravali postaviti tudi pitnik v študi, pa je žal izvedba vodovodnega priključka za pitnik na tem mestu tehnično problematična, saj gre za približno 200 m trase. Na
Odprtje plezalne stene pri šumberku
V čudovitem okolju pod Šumberkom je v sredo, 18. junija 2014, uradno zaživelo plezališče, ki je že več let samevalo.
Kulturnega doma Domžale, katerega je seveda tudi s pomočjo Občine Domžale pripeljal do nivoja, ki mu ga zavida večina kulturnih domov in institucij po državi. Njegova močna želja je bila, da bi občanom in občankam ter tudi ostalim, kulture željnim prebivalcem ponudil kar se da širok in kakovosten spekter
Po nagovoru župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, se je predsednik Planinskega društva Domžale, Janko Vodlan, zahvalil Občini Domžale, da je povabila k sodelovanju Planinsko društvo Domžale in dejal, da ga veseli, da bo naravna stena ponovno v uporabi. Plezalna stena bo omogočila treninge alpinistov, ki so vključeni v Civilno začito Občine Domžale kot tudi ostalih ljubiteljev tega športa. »Želim vam obilo užitkov v steni, predvsem pa varno plezanje,« je še dodal predsednik. Župan in predsednik sta nato simbolično odprla plezalno steno, preostali čas pa je bil namenjen plezanju. Najštevilčnejši so bili ravno otroci, ki so lahko pokazali svoje plezalne spretnosti in sposobnosti.
Otvoritev je bila tudi glasbeno obarvana, za kar sta poskrbela tolkal-na skupina Cascara in glasbena skupina The mirrors. Odprtja so se udeležili tudi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, podžupan mag. Lovro Lončar, svetnice in svetniki številni ljubitelji tovrstnega športa.
Občina Domžale, Urad župana
Župan, Toni Dragar in predsednik Planinskega društva Domžale, Janko Vodlan
Nagovor načelnika Alpinističnega odseka - Aleš Janžekovič
Glasbena skupina The mirrors
Nastop tolkalne skupine Cascara
nmrarzít*
/71
kulturnih prireditev, ki bi tako na odre kot tudi med gledalce pripeljala vse generacije in kulturno različne prireditve. Tako gospod Habe kot tudi gospod Marinič sta v kulturi pustila velik pečat, čeprav še vedno nista rekla zadnje besede, in kot je povedala podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc: »Oba zelo cenim in to, kar počneta in sta počela vse življenje, je za Domžale neprecenljivo!«
Občina Domžale, Urad župana

tako dolgem odseku bi zaradi pričakovane manjše porabe in posledično manjšega pretoka vode zaradi sezonske narave, to pomenilo veliko tveganje za mikrobiološko onesnaženje vode. Vsi pitniki v občini Domžale so iz napisanih razlogov instalirani kar se da blizu javnega vodovoda.
Občina Domžale se trudi, da bi pi-tnike približala vsem uporabnikom, vendar pa žal to ni vedno mogoče. Vabimo pa vas, da se vseh obstoječih pitnikov poslužujete v največji meri, saj so namenjeni prav vam.
Občina Domžale, Urad župana
VSEM OTROKOM ŽELIM RAZIGRANE, VARNE IN VESELE POLETNE POČITNICE, STARŠEM PA PRIJETEN POLETNI ODDIH. Toni Dragar, župan
Vsi otroci v občini sprejeti v vrtec
Starši, predvsem pa mamice, si želijo, da bi ob koncu porodniškega dopusta otroka brez težav vključile v javni vrtec, kjer bi bilo poskrbljeno za njihovo varstvo.
Pred leti smo se v naši občini soočili s pomanjkanjem prostora za malčke, saj je število otrok in s tem vlog za mesto v javnem vrtcu od leta 2010 strmo naraščalo. Občina Domžale je iz tega razloga aktivno pristopila k izgradnji novih vrtcev in odpiranju novih vrtčevskih oddelkov, zato se je število zavrnjenih vlog že po letu 2012 izrazito zmanjšalo. V šolskem letu 2009/2010 je domžalske vrtce obiskovalo 1.478 otrok, v šolskem letu 2013/2014 pa že kar 1.796.
Leta 2013 je s sedmimi oddelki zaživel prizidek vrtca Krtek v Ihanu, istega leta pa je vrata odprl tudi razširjeni vrtec Palček na Viru, ki je že obstoječi vrtec dopolnil s petimi oddelki. V začetku šolskega leta 2014/2015 pa bodo otroci prvič prestopili prag vrtca v Krtini. Z odprtjem vrtca v Krtini se v naši občini odpravlja problem javnega varstva. S prvim septembrskim dnem bodo tako na čakalni listi le tisti otroci, katerih starši so ali bodo zavrnili ponujene enote kljub izpolnjenim pogojem za sprejem, in otroci, ki pogojev ne izpolnjujejo.
Ne glede na pozitivno novico pa Občina Domžale subvencij za otroke na čakalni listi ni ukinila oziroma zamrznila, niti ni spremenila občinskega akta za to področje, zato še velja, da subvencijo dobi, kdor izpolnjuje z aktom določene pogoje (npr. ne sme odkloniti ponujenega prostega mesta oziroma mora biti otrok dovolj star za sprejem v vrtec).
Občina Domžale, Urad župana
Najmlajši plezalci
Spoštovani lastniki psov.
Občina Domžale si prizadeva, da bi svojim občankam in občanom nudila kar se da lepo in čisto okolje, v katerem bi preživljali svoj prosti čas.
V zadnjem času smo opazili občutno povečanje števila iztrebkov v okolici otroških igrišč, v mestnih parkih in ob rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici.
Vse lastnike psov zato naprošamo, da med sprehodom svojih štirinožnih ljubljenčkov poberejo njihove pasje izrebke in s tem, ne glede na to, ali govorimo o urbanih naseljih ali o kmetijskih površinah, poskrbijo za čistejši danes in lepši jutri.
Bodite odgovorni, bodite kulturni.
Toni Dragar
Župan Občine Domžale
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
V GLASBENEM USTVARJANJU JE POMEMBNA ISKRENOST
TOMAŽ HABE, sKLADATELJ, pEDAGOG, DiRiGENT iN GLAsBENiK
Tomaž Habe je za svoj zaokroženi skladateljski opus, ki obsega več kot 350 del, 4. junija prejel Kozinovo nagrado za leto 2014, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev. »Je v nenehnem dotiku z glasbo in tako je odkril tudi pot do mladih poslušalcev,« je ob podelitvi dejal skladatelj Pavel Mihelčič.
Cveta Zalokar Foto: iztok Dimc
S svojimi učbeniki in s pedagoškim delom je vzgojil številne generacije glasbenikov, bil je profesor na Konservatoriju za glasbo in balet in Akademiji za glasbo v Ljubljani, med letoma 2006 in 2010 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih skladateljev. Neizbrisen pečat je pustil tudi na domžalskem glasbenem področju.
Glasba vam je bila položena v zibelko, v vaši družini ste z njo polno živeli...
V družini so vladali topli medsebojni odnosi, zaznamovani s pristnim odnosom do glasbe in zavzetostjo za delo. Mama je rada pela, tako odlično, da je naredila avdicijo za zbor JLA (ko je bil dirigent Oskar Danon, oče pa korepetitor), pozneje je to počela le še v družinskem krogu, igrala pa je tudi na citre in harmoniko. Tudi njen oče je bil organist, teta pa je igrala klavir. Očetu Stanetu, med drugim dolgoletnemu ravnatelju domžalske glasbene šole in zborovodji številnih zborov, je bilo sprva sicer namenjeno, da bo ključavničar, a je zdržal v šoli le en teden, potem pa je na srečo vrhniški župnik prepričal domače, da je začel obiskovati glasbeno šolo. Glede na takratne čase je zrastel z ljudsko pesmijo in cerkveno glasbo. In tudi sam sem zrasel predvsem s takšno glasbo - možnosti so bile zelo omejene, gramofonov še ni bilo, in ko smo imeli v Ljubljani koncert, sem moral domov peš. šele ko sem hodil na Akademijo, so uvedli avtobus od pol enajstih.
Kako je potekalo vaše učenje inštrumentov?
Najprej sem začel igrati violino, ki je sprva nisem imel rad. Učil me je takratni ravnatelj šole, g. Drnuljc. Znana je anekdota, ko me je opazoval skozi okno in sem brcal v platneno vrečko z violino, potem pa se izgovoril, da se je violina poškodovala, ker jo je mama brisala s krpo. Resnično me je zanjo navdušil odlični pedagog Jakob Černe in v petem razredu sem že prav užival, ko smo igrali Ipavčevo Serenado. V četrtem razredu sem začel igrati še klavir in potem sem postal, kot se reče, v celoti zapisan glasbi. Naučil sem se tudi nekaj osnov igranja kitare pri Tončku Semeji, kar sem nadgradil še s študijem pri Stanku Preku. To mi je koristilo, ker sem pozneje igral v Big Bendu RTV in poleg klaviatur tudi solo kitaro pri Mladih levih.
Zakaj ste po zaključku šolanja opustili igranje violine?
Prvi dve leti sem bil učenec pri prof. Polancu, s katerim se nisva najbolje ujela, zahteval je temperirano intona-cijo, to mi ni ustrezalo in lok mi je začel trepetati. To je opazil prof. Pfejfer in me sprejel k sebi. Bil je odličen pedagog. Za diplomo sva izbrala Hinde-mithov koncert in skupaj 'dokazala', kaj je naravna intonacija. A vame se je prikradel nekakšen strah pred vi-
Čas nas bo povozil. Ne gremo v pravo smer: vzgoja mnogih pedagogov je preveč nagnjena v zabavno smer - vem, tudi to mora biti, a če je to prevladujoče, izgubljamo izpovednost in poglobljenost. Ta zabavna tendenca prodira celo na konservatorij. Ves svet gre v to smer, vse je navidezno, celo čustva.
olino. Tudi skladal za violino vse do zadnjega obdobja nisem veliko.
Na Akademiji ste diplomirali leta 1970 iz kompozicije in dirigiranja. Kako se spominjateprofesorjev Arniča, Škerjanca, Svare, Kreka, Lipovška...?
Vsak je bil poseben, nekateri so bili bolj človeški, drugi pa strokovno na najvišjem nivoju.
Kako danes vidite čas študija?
Takoj po srednji šoli sem začel poučevati violino, kitaro in nauk o glasbi na domžalski glasbeni šoli, kjer sem deloval od leta 1965 do 1975. Ker sem ob tem študiral in aktivno deloval na amaterskem področju, je bilo to eno samo hitenje in usklajevanje. Vodil sem orkestre na glasbeni šoli, dva pevska zbora in hkrati kot ustanovitelj in dirigent postavljal na noge še Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki je začel delovati leta 1971. Nepretrgoma sem ga potem vodil do leta 1996, pozneje pa občasno. Bili smo prvi, ki smo v Sloveniji začeli z novoletnimi koncerti, zbralo se je tudi več kot 1000 poslušalcev. Rad se spominjam, ko je z mojo skladbo Poema (na temo Ode Ireni) z nami nastopil svetovno priznani pianist Aci Bertoncelj, ki je bil tudi moj profesor na Akademiji. Uvedel sem tudi koncerte v naravi, odvijali so se v Arboretumu Volčji Potok, tam so nastopili na primer Arnold, Grčar in Falout. Nepozaben je bil tudi grobelj-ski koncert Vivaldijevih letnih časov z violinistom Tomažem Lorenzom.
Kdaj ste začeli prvič razmišljati o skladateljskem delu?
Omenil bom svoji prvi deli: ko sem obiskoval šesti razred Gš, smo izvajali moje delo Suita za klavir in godala, obstaja celo njen posnetek, pozneje pa jo je večkrat igral tudi Aci Berton-celj. V času študija sem napisal celovečerno kantato Sreča je umreti za svoj narod (Tanja) - za katero je del besedila napisal tudi bivši domžalski župan Karel Kušar. Zanimivo je bilo, da so pri tem kot izvajalci nastopili glasbeni pedagogi domžalske in škofjeloške glasbene šole. To je bil koncert, posvečen otvoritvi Hale Komunalnega centra.
Kako danes vidite svoje glasbeno udejstvovanje?
Moje prvo obdobje je vezano na čas šolanja in pozneje vpetosti v delo na Gš Domžale. Iz tega obdobja bi opozoril na svoje skladbe za domžalski harmonikarski orkester, ki ga je vodila Majda Golob in s katerimi so zmagovali na tekmovanjih v Puli in Trstu. Glede na delo v amaterskih skupinah sem takrat naredil tudi veliko priredb za simfonični orkester in zbora, ki sem ju vodil. V tem času nisem mogel pisal iz notranje potrebe, pač pa predvsem iz nuje, da bi prilagodil skladbe skupinam in njihovim zmožnostim.
Drugo obdobje je zaznamoval vaš prispevek na področju didaktične glasbe.
To je bil čas, ko sem poučeval na Srednji glasbeni šoli. Ker so jo zapustili
mnogi profesorji, sem na začetku učil kar 35 ur tedensko. Bilo je zelo naporno. Spoznal sem, da primanjkuje učbenikov s področja glasbene teorije in solfeggia, ki sta temelj vsega glasbenega dela. Zbral sem kar 74 učbenikov o solfeggiu z vsega sveta in na osnovi obsežnega študija najprej napisal štiri učbenike za srednjo šolo. Ker so bile potrebe po osnovnem glasbenem znanju s teh področij, sem se lotil tudi učbenikov za glasbeno šolo. Poskušal sem jih čim bolj približati učencem, zato sem sodeloval z ilustratorji (npr. Polono Lovšin in Tomažem Per-kom) in s pesnikoma Nežo Maurer in Tonetom Pavčkom. Poleg tega sem za pedagoge napisal tudi štiri metodične priročnike. K sodelovanju sem pritegnil tudi mnoge skladatelje.
Kaj pa vaše zadnje, zrelo obdobje, ko imate več časa in lahko ustvarjate iz duše?
Že ob zaključku dela na področju sol-feggia, harmonije ter kontrapunkta (tu sem bil recenzent učbenikov avtorja Janeza Osredkarja) sem se lahko bolj posvetil komponiranju in aktivnemu delu v Društvu slovenskih skladateljev. Postal sem član upravne odbora, urednik zbirke Ars Slovenica in predsednik zborovske sekcije. Moji nenehni stiki s številnimi vrhunskimi izvajalci in tudi odličnimi dijaki so me spodbudili, da sem napisal mnoga komorna in solistična dela, bodisi s klavirsko ali orkestralno spremljavo. Pri tem ima človek veliko svobode, tako v tehničnem kot izpovednem smislu.
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
Veliko ste pisali za otroke, izdali knjige, kot so glasbene slikanice Katka brez copatka, Pesmice za Barbaro, Semafor, Svet je kakor ringaraja, Poje vam mladost, Pisana račka... Ustvarili ste tudi otroški muzikal Ptički brez gnezda. Vseskozi sem pisal za otroke, saj je teh skladb zelo primanjkovalo. Najprej za najmlajše iz GŠ Domžale (zborček je vodila sestra Marija Matičič), pozneje pa za otroški zbor na OŠ Radomeljske čete, kjer osem let poučeval glasbo. Z njimi smo posneli tudi vokalni del za TV-nadaljevanko Moj prijatelj Piki Jakob. Veliko pesmic pa sem napisal tudi za pokojno zborovodkinjo Metka pichler, z njimi je uspešno tekmovala v Zagorju, Celju in festivalu Kurir-ček. Teden po smrti Bojana Adamiča
sem jih v njihovi različnosti, pri njih sem vedno iskal dobre plati. Treba jim je dati le možnost, da pridejo na dan. Na šoli sem imel proste roke pri izbiri programa, skupaj smo delali z mnogimi danes vrhunskimi umetniki: z Rokom Golobom, flavtistom Matejem Grahkom, saksofonistom Primožem Flajšmanom, hornistom Boštjanom Lipovškom, pianistko Andreja Kosmač, Veroniko Hauptman, violinistom Benjaminom Izmailo-vim ...To je bil 'slavni petkov jutranji razred'. Lahko sem izbiral soliste za številne nastope, tako je Jože Ko-tar igral v Grobljah, Matej Zupan in Lipovšek sta sodelovala z domžalskim orkestrom. Lana Trotovškova je danes med vodilnimi violinistkami (London), hornist Andrej Žust (Ber-
pa sem moral prevzeti glasbeno vodstvo Veselega tobogana, to sem počel vse do njegove ukinitve.
Od leta 1983 ste bili profesor solfeggia in glasbenega stavka na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, od leta 1996 pa predavatelj na Akademiji za glasbo. Kako vam je zavzetost za delo uspelo prenašati tudi na dijake in študente?
Po mojem mnenju sta za glasbenika pomembna znanje in delo, talent pa je tisto več, kar prinaša nadpovprečni uspeh. Glasbeni poklic je težak, in če glasbe ne ljubiš, nima smisla vztrajati. Vaditi je treba ure in ure, nenehno je treba nadgrajevati znanje, potrebna sta predanost in ljubezen do tega dela. Temelj našega odnosa pri delu je bilo zaupanje, tako smo tudi v marsikateri krizni situaciji, ko sem jim izbral zelo težak program, uspeli, če so se dela lotili z žarom in dali vse od sebe.
Kaj je osnova vašega skladateljskega dela?
Pokušam izhajati iz tradicije, to so naše korenine, cenim domače avtorje, kot so Emil Adamič, Lajovic, Kogoj, tu po mojem mnenju dosegamo evropski vrh zborovskega petja. Zakaj bi iskati nekaj drugje, če imamo svojo kvaliteto? To je treba spoštovati, nadgrajevati in razvijati.
Je skladatelju težko spremljati izvedbo lastnih del?
Vsako delo je nekaj unikatnega. Včasih pride do tega, da je ob skladbi treba poznati tudi ozadje, čas in pogoje ob nastanku, sopotnike, tehnične težave ... Sam zelo rad sodelujem pri vajah, ko pripravljajo moje skladbe, opozorim jih na težave in jim pomagam zgraditi zvok. Še posebej pri godbah se zavzemam, da bi izvajali čim več slovenskih del. Počaščen sem, da so mi zaradi mojega odnosa do godbeništva ob 130-letnici Godbe Domžale podelili častno članstvo.
Vzgojili ste mnoge odlične glasbenike. Katerih se že posebej spominjate?
Na srednji glasbeni šoli sem imel v razredu zelo različne učence. Rad sem delal s skupinami, spoštoval
Po mojem mnenju sta za glasbenika pomembna znanje in delo, talent pa je tisto več, kar prinaša nadpovprečni uspeh. Glasbeni poklic je težak, in če glasbe ne ljubiš, nima smisla vztrajati.
Habetov opus obsega več kot 350 glasbenih del, od tega kar 35 skladb za koncertni pihalni orkester, kot so na primer Sinfonia carnioli, Uvertura - Nostalgia millenio, Božična rapsodija, Koleda, Pomladna razpoloženja in Uvertura 1840. Veliko je tudi zborovskih del, za mlade je spisal šest zbirk otroških pesmi s klavirsko ali orkestrsko spremljavo, skladbe za godalni orkester, pa dela za orkester mandolin in tamburaški orkester. Med pomembnejšimi deli za orkestrske inštrumente omenimo suito za solo flavto, harfo in godala V gozdu, Melanholijo za flavto in klavir, Calopteryx virgo za klarinet in klavir, Liste iz spominske knjige za oboo in klavir, Koncert za fagot, godala in tolkala, Koncert za trobento in orkester, pa tudi Koncert za tubo ter Koncert za rog in godala. V zbiru komornih del izstopajo Trije samospevi, Pihalni trio, Kvintet za trobila, Trobilni trio, Razigranost za pihalni kvintet ter Tri barve za klarinet, glas in klavir. Omeniti velja še skladbo Ad hominem, ki ima več različic, med drugim za klavirski trio. Tri šaljivke za violino, kitaro in harmoniko z ljudsko motiviko so nastale na pobudo Tomaža Lorenza, ki je iskal novo delo za obetavne glasbenike. Narodna in Scherzo za rog in orkester pa sta skladbi, ki izrazito beležita Habetov kompozicijski slog: na začetku pastoralno razpoloženje v dotiku z naravo, ki mu sledita ljudski motiv in njegova avtorska obdelava. Preglednost glasbenega zapisa je še ena izvirna poteza umetnika, ki se izraža kot občutljiv ustvarjalec na poti k poslušalcu. (Dnevnik, 5. 6. 2014)
linski filharmoniki) je igral tudi moja dela . Tu je še množica glasbenikov, ki so v času mojega dvajsetletnega vodenja orkestra in zbora KGBL sodelovali kot solisti ali pevci, pa so danes vodilni na zborovskem področju (A. Čopi, S. Vrhovnik in Domžal-čan Tomaž Pirnat ...).
Kako ocenjuje sistem glasbenega izobraževanja v Sloveniji?
Čas nas bo povozil. Ne gremo v pravo smer: vzgoja mnogih pedagogov je preveč nagnjena v zabavno smer - vem, tudi to mora biti, a če je to prevladujoče, izgubljamo izpovednost in poglobljenost. Ta zabavna tendenca prodira celo na konservatorij. Ves svet gre v to smer, vse je navidezno, celo čustva.
Kako pa ocenjujete glasbo, ki prevladuje v medijih?
Problem je v zanemarjanju in odsotnosti slovenske glasbe, ni pravega odnosa do slovenskih skladateljev. Veliko je sicer posnetega, a malo uporabnega. Tako še vedno na primer nimamo kvalitetnega posnetka Kozinove Kekčeve pesmi. Na Prvem programu tako pogrešam več
slovenske zborovske pesmi. Zelo sem se trudil, da bi prišlo do sprememb, ko sem bil član sveta RTV. Izboril sem, da so zaposliti nove glasbenike v simfoničnem orkestru RTV in prisluhnili težavam glasbe na radijskih programih.
V mladih letih ste se ukvarjali tudi z zabavno glasbo. Bili ste ustanovni član Mladih levov... Sodelovali ste tudi s skupino Katrinas .
Zanjo me je navdušil Vladimir Stiasny - zobozdravnik, ki je na račun najinih pogovorov o glasbi zanemaril moje zobe. Mnoge njegove pesmi (Spomin, Mandolina) sem sam igral. Pri levih smo sodelovali odlični glasbeniki, tro-bilci kot Ugrin, Šinigoj, Podboj ... Merila za zabavno glasbo so bila v tistem obdobju visoka. Spomnil bom na svojo najbolj znano pesem Oda Ireni, ki sem jo na začetku sam tudi pel, pozneje pa jo je posnel Tomaž Pengov, ki je bil naš velik fen. V Domžalah smo leta 1964 in 1966 organizirali tudi širše znana festivala Glasbene snežinke. Z Levi pa sem ostal, dokler niso začeli turnej po Jugoslaviji in mi je oče kot 'delodajalec v glasbeni šoli' postavil ultimat: ali boš pedagog ali pa van-dral okoli. In čez to nisem šel. Pozneje sem igral še v ansamblih Slamnik (člana Pero Dimitrijevič in harmonikar Tone Absec), Prijatelji (prva slovenska skupina na turneji po SZ, član Igor Švara s pevci Majdo Sepe, Braco Koren in Sonja Gaberšček). Bil sem tudi prvi mentor skupini Katrinas, v kateri od vsega začetka v osnovni šoli poje moja hči Katarina.
Zdaj imate več časa, kakšne so vaši cilji in želje?
Malo več ga je, a nikoli ga ni preveč. Rad se družim z ljudmi, se srečujem z nekdanjimi dijaki, kolegi. Zelo pomembna pa mi je družina, kajti ob krizah ti ostane le njena podpora. Največja sreča pa so moji vnuki. A v človeku so še vedno želje po ustvarjanju, po izpovedi vsega lepega, kar ga obdaja, in časa, ki ga živi. □
T
1
'Zdravje ohranjamo z načinom življenja. Ko pa to ni dovolj, dovolite, da vam z znanjem pomagamo farmacevti
Primož Mrakič, mag. farm., Lekarna Radomlje
Dežurni lekarni od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014:
•	Lekarna Kamnik
ned in praz 09.00 - 12.00
•	Lekarna Domžale
sob, ned in praz 1700 - 20.00
T
MEST
1
EKARNE mufwrym
CJK® S3
poletni filmi v GežMinov/em par^-u od Vo. junija do 1. avgusta
JUNIJ
21:30 I RAZREDNI SOVRAŽNIK
drama / r: Rok Biček / 2013, Slovenija eden najboljših slovenskih filmov vseh časov
21:30 I VSE JE IZGUBLJENO
drama / r: J.C. Chandor/ 2013, ZDA film o moči preživetja sredi širnega morja
21:30 I PHILOMENA
drama / r: Stephen Frears / 2013, VB, Francija, ZDA humorna zgodba o iskanju izgubljenega sina
JULIJ
športna komedija / r: Dragan Bjelogrlič / 2014, Srbija nogometna komedija za premor med svet. prvenstvom
21:30 I NEVIDNA ŽENSKA
romantična biografska drama / r: Ralph Fiennes / 2013, VB intimna biografska drama o neizživeti ljubezni
21:30 I LOCKE
triler / r: Steven Knlght / 2013, VB, ZDA
čustveno napeta vožnja z briljantnim Tomom Hardyjem
21:30 I GRAND BUDAPEST HOTEL
komedija / r: Wes Anderson / 2014, VB, Nemčija vizualno osupljiva komedija, polna humornih trenutkov
21:30 I ZORA PLANETA OPIC
znanstvena fantastika / r: Matt Reeves / 2014, ZDA znanstveno-fantastična vojna za obstoj
drama / r: David Gordon Green / 2013, ZDA film o prijateljstvu, nasilju in odrešitvi
21:30 I GRAVITACIJA
ZF drama / r: Alfonso Cuaron / 2013, ZDA, VB vizualno osupljiv "sprehod" po vesolju pod milim nebom
21:30 I REŠEVANJE GOSPODA BANKSA
biografska drama / r: JL Hancock/ 2013, ZDA, VB, Avstralija Disneyjeva filmska zgodba o Mary Poppins
21:30 I AMERIŠKE PREVARE
kriminalna drama / r: David O. Russell / 2013, ZDA film preobratov in intrig z zvezdniško zasedbo
21:30 I LLEWYN DAVIS
drama / r: Joel In Ethan Coen / 2013, ZDA, Francija
kantavtorska odisejada z izjemnim glasb, repertoarjem
AVGUST
21:30 I NEBRASKA
komična drama / r: Alexander Payne / 2013, ZDA humorna parabola o medgeneracijskih nesporazumih
21:30 I ZORAN, MOJ NEČAK IDIOT
črna komedija / r: Matteo Oleotto / 2013, Italija topel film o prijateljstvu in vinu
KINO V PARKU se nahaja ob paviljonu v Češminovem parku, pri Plečnikovi ulici v Domžalah. | Vstopnice so na voljo uro pred pričetkom projekcij. | V primeru slabega vremena projekcija odpade. Nadomestna projekcija filma je Isti konec tedna v soboto ali nedeljo.
MESTNI KINO DOMŽALE | Ljubljanska 61, Domžale t. 722 50 50 | mestnikino.domzale
Mestrn Domžale
www.kd-domzale.si
TEMA MEsEcA
prevozi solskih otrok,
v	J
DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE
NA OBčiNi DOMŽALE sO NAM pREDsTAviLi RAZLOGE ZA pOsAMEZNE uKREpE
Na uredništvo Slamnika smo prejeli pisma predstavnikov Krajevne skupnosti (KS) Ihan, v katerih so izrazili nezadovoljstvo predvsem z javnim prometom na relaciji Domžale-Ihan-Ljubljana, izpostavili so tudi problematiko prevoza osnovnošolskih otrok in subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente. Ker so v pismih zastavili kar nekaj vprašanj, smo se po odgovore odpravili na Občino Domžale.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: sXC
Vsi krajani KS Ihan se že nekaj let borimo, da bi tudi v naši KS dobili redni krožni lokalni prevoz za relacijo Ihan-Domžale-Ljubljana, vendar do sedaj vedno neuspešno,« pravi svetnica KS Ihan, Sabina Pirš, in dodaja, da so po pogovoru s predstavniki Kam bus pred časom na občino Domžale že podali predlog za uvedbo rednih linij z manjšim avtobusom, ki bi zavzele tudi Ihan z okolico. Do uresničitve nikakor ne pride, pravi Pirševa, razlog pa vidi v tem, da želi Občina Domžale uvesti Ljubljanski potniški promet na relaciji Ljubljana-Šentjakob-Dom-žale. Na občino smo naslovili njihova vprašanja: zakaj je KS Ihan edina KS v občini, ki nima urejenega rednega lokalnega avtobusnega prevoza.
Da KS Ihan nima rednega lokalnega prevoza, je napačna informacija, pravijo na občini. »Imajo redno krožno linijo, ki jo šestkrat dnevno izvaja Kam bus. Res pa je, da je ta linija prilagojena delavcem, dve liniji sta zjutraj, štiri popoldan. Dopoldan in pozno popoldan pa linij res ni. So pa redne linije vprašanje koncesije, ki jo dodeljuje država prevoznikom. Na občini prav velikega vpliva na to, kdaj bodo vozili, nimamo, smo se pa s Kam busom pogovarjali o tem, da bi vključili prevoze tudi v manjkajoče termine, a, kot so povedali, se jim ekonomsko ne izide, avtobusi so v tem vmesnem času prazni.«
Morda bi rešitev za prebivalce Ihana lahko predstavljal prihod Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) v naše mesto? »Ko smo proučevali možnost prihoda LPP-ja smo ugotovili, da je v Ihanu na dveh mestih takšna
zožitev cestišča, da široki LPP-jev avtobus ne bi mogel voziti mimo,« pravi podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, ki dodaja, da to ni edini problem. Med seboj se morajo o tem dogovoriti LPP, Kam bus in država, koncesija, ki jo ima Kam bus, igra na tem področju pomembno vlogo. »Kam busu smo že priporočili, da bi v vmesnem času uvedel linijo s pomočjo manjšega vozila, t. i. shuttle, ki bi lahko večkrat peljalo, a se za sedaj še niso odzvali na to pobudo. Prav zaradi koncesije pa ne more nihče drug poseči na to območje, saj pogodba opredeljuje le enega koncesionarja na posameznem področju.«
Ob tem se ponuja priložnost, da dokler se ne najde ustrezna rešitev za javni prevoz, bi se med seboj lahko, po zgledu predvsem tujih lokalnih skupnosti, povezali starši KS Ihan. Z
organizacijo deljenih prevozov za šolarje bi lahko predstavljali svojevrsten zgled ne le domači, pač pa tudi drugim lokalnim skupnostim v državi.
Kdo danes subvencionira dijaške in študentske vozovnice?
Med prevozi je nekaj nemira prineslo tudi ukinjanje subvencij dijaških in študentskih vozovnic s strani naše občine. A to je bila posledica prenosa subvencij na nacionalni nivo, je za Slamnik povedala podžupanja. »Država se je s šolskim letom 2012/13 odločila subvencionirati dijaške in študentke
vozovnice, ker so želeli enotno urediti
to področje. Državna subvencija je v celoti nadomestila občinsko. To je bila podlaga za odločitev občine, da s tem šolskim letom dodatnih subvencij ne zagotavlja več.« Nekatere občine so
foolčFa tm
Pod|et|e za ravnanje z odpadki
zobČ*tk°<»aravo
BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja
NAZNANILO
O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ IZ GOSTINSTVA
Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 35469-10/2013, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način:
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti.
BIOTERA, D.O.O.
res ohranile subvencije, jih morda znižale iz 10 na 5 %, Trzin je uvedel sistem subvencioniranja v višini 4 evre na mesečno vozovnico, pri nas pa se za to nismo odločili, pravi Pogačnik Jarčeva, saj menijo, da kjer prihodki družine ne zadoščajo za pokritje stroška mesečne vozovnice, se lahko dijakom in študentom dodatna subvencija omogoči s pomočjo socialnega paketa.
Preverili smo tudi, kakšen delež sredstev iz občinskega proračuna je bilo v letih, preden se je subvencija prenesla na nivo države, porabljenih za subvencioniranje dijaških in študentskih vozovnic. V letu 2010 je bilo temu namenjenih 37.590 evrov, leta 2011 39.479 evrov, leta 2012 pa je ta znesek predstavljal 25.353 evrov. Sredstva, ki jih je občina prej namenjala za subvencije, ostajajo danes v proračunu in se namenjajo za druge aktivnosti.
Upravičenost osnovnošolcev do brezplačnega prevoza
Vendar to niso bili edini šolski prevozi, s katerimi se mora ukvarjati občina. Še vedno velik delež, tako finančni kot organizacijski, so prevozi osnovnošolski otrok, ki v skupnem proračunu Občine Domžale predstavljajo približno 340 tisoč evrov. Glede na to, da je občina Domžale teritorialno manjša občina, šolski prevozi zagotovo predstavljajo velik strošek. Tudi to je tematika, ki so jo odprli starši otrok po tem, ko so bili seznanjeni s plačevanjem prevozov osnovnošolskih otrok v šolo, kjer je oddaljenost od doma do šole manjša od štirih kilometrov. Starši so zato podpisali na župana in občino naslovljeno peticijo, prav tako pa so na Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Domžale podali zahtevo za ponovno preverjanje ustreznosti in varnosti šolskih poti v Ihanu. Podali so tudi proučitev občinskemu inšpektoratu, da šolska pot Ihan-OŠ Domžale ni varna, na poti pa oviro predstavljajo predvsem previsoke žive meje, prehodi za pešce, pločniki, kolesarske
steze, nepravilno postavljena ogledala in podobno.
Predvsem pa starše v Krajevni skupnosti Ihan bega informacija, da naj bi bila šolska pot iz Ihana pred letom 2013 kategorizirana kot nevarna, danes pa naj bi bila to varna pot. »Ta šolska pot nikoli ni bila kategorizirana kot nevarna, res pa je, da so na to najbrž pomislili starši, ko so jim iz šole sporočili, da se otroci z avtobusom ne morejo več voziti brezplačno, če so od šole oddaljeni manj kot 4 km. Šola je pred tem pošiljala račune za prevoz v šolo tudi za otroke, ki niso bili upravičeni do subvencioniranega prevoza. Kdo je upravičen do brezplačnega prevoza, pa opredeljuje Zakon o osnovni šoli,« pravi podžupanja.
V 56. členu Zakona o osnovni šoli je zapisano, da ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče več kot štiri kilometre oddaljeno od osnovne šole. Prav tako ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole, če obiskuje 1. razred, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
»Ne nasprotujemo temu, da prevozniki vozijo tudi druge učence, a starši morajo za tiste, ki po Zakonu niso upravičeni do brezplačnega prevoza, plačati ustrezen delež. Ker so šole pred tem nekoliko zlorabljale zakonodajo in pošiljale občini račune tudi za prevoze otrok, do katerih niso bili upravičeni, smo jim naložili, naj staršem otrok, ki niso upravičeni do brezplačnega prevoza, izstavijo račun. Tisti, ki si ne morejo privoščiti dodatnih stroškov prevoza, lahko zaprosijo za ustrezno socialno subvencijo, tudi iz občinskega proračuna,« dodaja Andreja Pogačnik Jarc, ki meni, da ni utemeljeno, da bi javni denar porabljali za namen, ki z zakonom ni določen. Povprečna cena mesečne vozovnice za otroka sicer znaša 20 evrov. Spet pa ne gre le za dejstvo, ali so starši pripravljeni plačati ceno za varno pot otroka v šolo. Kot pravi podžupanja, nekdanja ravnateljica, se morajo otroci naučiti biti udeleženci v prometu. »Če jih vozimo od vrat doma do vrat šole, se tega ne morejo naučiti, pa če gre za prevoze z avtobusom ali avtomobilom. Kjer je le mogoče, naj bi otroci hodili peš ali s kolesom, da se naučijo biti udeleženci v cestnem prometu. Zelo si prizadevamo izboljšati varnost s prometno signalizacijo v smislu, da spreminjamo ceste ter delamo pločnike in prehode, ki so varni. Seveda pa se še vedno lahko veliko naredi na področju vzgoje, pa ne le otrok, pač pa tudi odraslih udeležencev v prometu. Premišljeno je treba izboljševati tudi prometno infrastrukturo.«
Vsekakor pa moramo vsi občani poskrbeti in se zavedati, da nismo sami, zato je prav, da skupaj poskrbimo tudi za to, da naši domovi, žive meje in okolica ne bodo ogrožali prometne varnosti vseh, še posebej najmlajših, ki so zagotovo najbolj ranljiva skupina v prometu. □
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Tradicionalni županov sprejem najboljših učencev in dijakov
župan Toni Dragar je v torek, 10. junija, v Kulturnem domu Franca Bernika, tako kot vsako leto, sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake ter jim čestital za njihove dosežke.
Na sprejem so bili povabljeni učenci, ki so se uspešno dokazovali vseh devet osnovnošolskih let, najboljši učenci Glasbene šole Domžale in najboljši dijaki Srednje šole Domžale. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih: na različnih šolskih tekmovanjih in športnem, glasbenem ali katerem drugem področju. In zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke.
Župan je najprej poudaril, da se srečanja z mladimi upi domžalske občine vsako leto zelo veseli ter dejal: »V veselje mi je, da sem ponovno v družbi mladih, ki so s svojimi sposobnostmi, dosežki in tudi že izkušnjami pokazali ter dokazali, da moramo na njih v prihodnosti še kako računati. V vaši družbi sem, v družbi tistih, ki že sledite svojim ciljem,
ki ste uspeli premagovati ovire na poti in tudi uspešno prišli do konca. Postali ste samozavestnejši, samostojnejši, sposobni ste sprejemati lastne odločitve, naučili pa ste se tudi razvijati veščine na različnih področjih samostojnega in skupinskega dela. Prepričan sem, da boste vsi, ki odhajate z naših osnovnih, glasbenih in srednjih šol s svojim znanjem in vedenjem tudi v prihodnje potrjevali, da prihajate z uglednih šol, ki so vam dale veliko znanja ter vam omogočile zdravo in ustvarjalno življenje. Seveda ste največ dosegli s svojim trudom in pridnim delom, pa s pomočjo učiteljev in učiteljic, tudi s podporo staršev in vseh drugih, ki z veseljem in ponosom spremljajo vaše delo.«
Ob pohvalah pa jim je zaželel tudi vse dobro v prihodnosti: »Pred vami so novi dnevi, izzivi, cilji in nove strani v knjigi vaših mladih življenj. Veliko lepega ste že zapisali na straneh, veliko
uspehov in prijetnih spominov je skritih med platnicami. Želim vam, da bi tudi v prihodnjih dneh, tednih, mesecih in letih te strani polnili z uspehi, otroškimi in mladostnimi dogodivščinami ter sanjami, kaj bi radi dosegli v življenju. Uživajte v vseh trenutkih svoje mladosti in pustite sanjam prosto pot. Ne dajte si vzeti teh sanj, uresničite jih!«
Na koncu je vsem še enkrat čestital za dosežene uspehe, hkrati pa se je zahvalil tudi vsem učiteljem in učiteljicam ter ravnateljem in ravnateljicam za opravljeno delo v letošnjem šolskem letu.
Prijetne slovesnosti so se poleg najboljših udeležili tudi učitelji, mentorji, ravnatelji ter starši, je bila pravi festival pevskih, plesnih in drugih dejavnosti posameznih šol. Predstavitve posameznih šol je v prijetno celoto spletla napovedovalka Draga Jeretina Anžin.
Vsi so v spomin na zaključek šolanja poleg iskrenih čestitk in dobrih želja za
nadaljnje šolanje ter prijetnih počitnic iz rok župana Tonija Dragarja prejeli letno karto za domžalski bazen ter knjigo priznanega avtorja Marcus Sedgwicka, Rdeča kot kri, bela kot sneg.
Nagrade in županove čestitke so prejeli naslednji učenci in dijaki:
OŠ Dob:
Benjamin Bušelič Maja Pogačar Tina Korče Lucija štih
OŠ Domžale:
Manca Arnuš Juš Smole Vid Savnik Jakob Zmrzlikar Pia Pajk
Katarina Dolničar Zoja Anžur Lara Drnovšek
Karmen Gerič Jaka Deželak Kaja Kravanja
OŠ Dragomelj:
Jakob Prošek Matej Bolta
OŠ Preserje pri Radomljah:
Lara Koselj Hana Močnik Tadej Uršič Mitja Roglič Maja Mrvar Manca Golob Klara Mestek Hana Bajec Nina Grum Jaka Iglič Matic Tonin
OŠ Rodica:
Amalija Cotman Žiga Keber Tilen Keržan špela Kešnar Gašper Petrovič Nika Podpeskar Ana Blaž Sofia Kokot Kaja Prelovšek
Glasbena šola Domžale:
Andraž Gnidovec Mirjam Bartol
Iskrene čestitke, dragi učenci in dijaki, in veliko prijetnih, poletnih trenutkov.
Občina Domžale, Urad župana Vido Repanšek
društva
na kratko
POROČILO
Center požarne varnosti v maju
Gasilci Centra požarne varnosti smo v maju posredovali dvajsetkrat. Pogasili smo osem požarov, posredovali ob petih prometnih nesrečah ter pomoč nudili pri sedmih različnih dogodkih.
14. 5. so nas prek številke 112 obvestili, da je na viaduktu Petelinjek prišlo do požara na vlečnem kamionu. Ob našem prihodu na mesto požara je bilo ugotovljeno, da ni prišlo do požara kamiona, vendar do poškodbe na turbini vozila, zaradi česar se je iz vozila močno kadilo. Po cestišču smo posuli vpojno sredstvo, ker je zaradi poškodbe turbine po cestišču izteklo motorno olje. Na kraju so bili prisotni gasilci ACB Vransko, policisti in delavci DARSA, ki so zavarovali kraj nezgode.
16. 5. smo dobili obvestilo, da na Parmovi ulici na Viru gori stanovanjska hiša. Izvozili smo na kraj požara in ob enem aktivirali prostovoljne gasilce PGD Vir in PGD Domžale - mesto. Ob našem prihodu je bilo ugotovljeno, da se je zaradi polaganja izolacije okoli hiše vnela lesena konstrukcija ter izolacijsko polnilo energetsko varčne hiše. Z motorno žago smo izrezali del fasadne obloge in tako prišli do žarišča požara. Požar smo pogasili z vodo in odstranili ves izgoreli material ter s tem preprečili nadaljnje gorenje. Objekt smo pregledali s termovizijsko kamero in ugotovili, da na drugih delih hiše ni prišlo do pregretja izolacijskega materiala.
16. 5. smo dobili obvestilo o prometni nesreči pri Ljubljanski banki v Domžalah, kjer je bil povožen pešec. Kraj dogodka smo najprej zavarovali in nato pomagali reševalcem NMP Domžale pri oskrbi ponesrečenca. Pešec je dobil poškodbe po obrazu in je bil prepeljan v Klinični center Ljubljana. Na kraju je bila prometna policija iz Ljubljane, ki je obravnavala prometno nesrečo.
18. 5, smo bili aktivirani za prometno nesrečo, ki se je zgodila v križišču trzinske obvoznice in odcepa za industrijsko cono Trzin. Trčili sta dve osebni vozili. Pri tem sta se dve osebi lažje poškodovali in sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v Klinični center Ljubljana. Ob prihodu na kraj smo mesto nesreče protinaletno in protipožarno zavarovali, pomagali reševalcem pri oskrbi ponesrečenih oseb, na vozilih pa smo odklopili akumulatorje in posuli cestišče z absorbentom.
V.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL PANOJR
(01/7245 106^
VL4ETA PANCUfl
hi ilJi fii	PemJj*!
Popcidnc: ponedeljek, v Kij □opoldne; lorck. icirLek. ptl«k
slamnik@kd-domzale.si
Nastop Lipe v Moravčah
Ob koncu šolskega leta smo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale želeli pokazati rezultate celoletnega dela, in ker nas je nekaj slušateljev Lipe tudi iz občine Moravče, smo imeli zaključno prireditev 30. maja 2014 v Kulturnem domu v Moravčah.
univerzi za tretje življenjsko obdobje lipa domžale Tako smo združili svoje moči Društvo upokojencev Moravče, Knjižnica Domžale in Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale.
V	uvodu je predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale gospa Metka Zupanek predstavila delovanje društva in s ponosom in z veseljem spregovorila o rezultatih bralne značke pri tujih jezikih in slovenščini.
Sledila je kulturna prireditev, na kateri je kot prva nastopila domača Folklorna skupina Društva upokojencev Moravče. Prikazali so nam splet gorenjskih ljudskih plesov. Plesalci so bili oblečeni v kostume, ki ponazarjajo oblačilni videz kmečkega in primestnega prebivalstva moravške doline iz druge polovice 19. stoletja.
V	nadaljevanju smo uživali ob zvokih kitar in citer. Skupine te glasbene dejavnosti vodi Damjana Praprotnik.
Sledila je predstavitev tujih jezikov, ki se jih slušatelji učijo na Lipi.
Nemščino vodi gospa Vilma šabec, ki je spregovorila o svojem delu in prejela priznanja za bralno značko. Gospa Stanka Sotlar je povedala nekaj v nemškem jeziku. Gospod Janez Limoni je ob spremljavi kitare zapel.
Angleščino, po kateri je pri slušateljih največje povpraševanje, saj učenje
poteka od začetne stopnje do konver-zacije, vodita predavateljici gospa Vladka Koren in gospa Tatjana Bogda-novič. Obe sta na odru predstavili svoje delo, prejeli priznanja za bralno značko, gospa Stanka Sotlar pa je povedala recitacijo v angleščini in prevodu.
Nato je zapel Lipin pevski zbor, ki ga vodi gospa Marina Aparnik, za glasbeno spremljavo s harmoniko pa poskrbi Mila Živulovic. Zbor je zelo aktiven, saj nastopa na kulturnih prireditvah v različnih krajih in ob različnih priložnostih.
Pouk španščine se je na Lipi začel pred desetimi leti. Poučuje ga gospa
prof. Irena Grmek. Na odru v Moravčah je predstavila svoje delo in prejela priznanja za slušatelje.
Pouk francoščine in italijanščine vodi profesorica Vera Leban Sam-bolec. Za svoje zavzeto delo je letos prejela nagrado Občine Domžale. O svojem delu je spregovorila na odru, sprejela priznanja za bralno značko, njene slušateljice pa so kot skupina Bella Bimbo ob spremljavi harmonike zapele pesem v italijanščini.
Zopet so zazvenele citre. Tokrat iz skupine citrark, ki so si nadele ime Notice. Vodi jih profesor Peter Napret.
Ljubiteljice ljudskih plesov, petja in
igranja, ki so si izbrale ime Češminke, pa so zapele in zaplesale primorski ples stu ldi in poznana gorenjska plesa šta-jeriš in mrzulin. Vodi jih gospa Boža Bauer. 'Dekleta' so zelo vsestransko nadarjena, saj so tudi avtorice besedil.
Literarno sekcijo na Lipi vodi gospa Zlatka Levstek, ki je tudi podpredsednica Društva Lipa. Po predstavitvi dejavnosti in sprejemu priznanj za slovensko bralno značko so se s svojimi deli predstavile slušateljice te sekcije. S poezijo so se predstavile gospe: Anica Kvas, Marija Dodic in Mija Stupica, s prozo pa gospa Mira Smrkolj.
Prireditev smo zaključili s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Skupaj z Li-pinim pevskim zborom so zapeli tudi poslušalci v dvorani.
Predsednica društva se je zahvalila gostiteljem in direktorici knjižnice Domžale gospe Barbari Zupanc Ober-walder za zagotavljanje literature tako v domačem kot tujem jeziku.
V preddverju Kulturnega doma Moravče smo si ogledali še razstavo likovnih izdelkov članic Lipa in se družili z Društvom upokojencev Moravče in drugimi obiskovalci. Ugotavljali smo, da je bil to večer, ki bo vsem ostal v lepem spominu in njegova toplota bo trajala še kar nekaj časa. Naj traja čim dlje.
Mira Smrkolj
Tekmovanji za Pokal KS Dob in priznanja Gasilske zveze Domžale
Žrtve vojne na srečanju v Mostecu
Zmagovalci: trikrat PGD Rova, PGD Dob in PIGD Tosama Nikoli ne bomo pozabili let izgnanstva
Tekmovanja gasilskih desetin so pomembna oblika usposabljanja gasilk in gasilcev, saj na tak način pridobivajo vedno nove spretnosti in znanja, ki jih s pridom uporabljajo ob intervencijah. V okviru Gasilske zveze Domžale in posameznih prostovoljnih gasilskih društvih tovrstna tekmovanja desetin
-	od najmlajših do veteranov - pripravljajo ob različnih priložnostih, največkrat ob jubilejih. Desetine z našega območja pa uspešno tekmujejo tudi v okviru Gasilske zveze Slovenije in so se že večkrat udeležile tudi najpomembnejših tekmovanj - olimpijad
-	ter dosegle lepe uspehe.
sednik tekmovalnega odbora je bil Matjaž Merkužič, predsednik Komisije B pa Stanko Grčar. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, rezultati posameznih ekip odlični, domačini pa so zvečer v centru Doba pripravili tudi uspešno gasilsko veselico, ki ji je bilo letos naklonjeno celo vreme.
Rezultati: Pokal KS Dob: Med članicami A je zmagala ekipa PGD Rova A pred dvema ekipama PGD Homec; prvo mesto med člani A je osvojila ekipa PGD Rova A, pred PGD Ivančno Gorico A1 in PGD Krka, četrto mesto je pripadlo PGD Jarše Rodica A1, peta je bila ekipa
Eno izmed tradicionalnih tekmovanj gasilskih desetin poteka že vrsto let tudi v Krajevni skupnosti Dob, kjer so se v soboto, 7. junija 2014, na nogometnem igrišču pomerila društva z vse Slovenije, ki so tekmovala za Pokal KS Dob, posebej pa za priznanja Gasilske zveze Domžale. Vse ekipe, sodelovalo je 10 ženskih in 31 moških desetin, so pri vajah z motorno brizgalno pokazale veliko znanja in spretnosti, hitrosti in usklajenosti ter dosegle zelo lepe rezultate ter s tem tudi pohvale vseh, ki so jih spremljali. Tekmovanje je vodil Jure Rogelj, pred-
7. junija vsako leto žrtve druge svetovne vojne praznujejo dan izgnancev v spomin na dneve, ko je okupator v času druge svetovne vojne z njihovih domov pregnal na tisoče izgnancev, beguncev in drugih žrtev vojne, ki se združujejo v Društvu izgnancev Slovenije 1941 do 1945.
Organizatorji spominske slovesnosti, med katerimi je bila tudi Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, ki je za svoje člane in članice pripravila brezplačni avtobusni prevoz, so pripravili lep kulturni in družabni program, ki je bil tudi priložnost za srečanja in obujanje spominov iz-
PGD Rova B, domačini pa so z ekipo PGD Dob A 4/6 zasedli šesto mesto. Člansko tekmovanje Gasilske zveze Domžale 2014: Med članicami A je bilo prvo PGD Rova, pred PGD Homec in PGD Homec II; med člani A je prvo mesto osvojilo PGD Rova, pred PGD Jarše-Rodica 1 in PGD Dob 4/6; med člani B je zmagalo PGD Dob, pred PGD Domžale - mesto in PGD Rova; med članicami B pa je prvo mesto pripadlo PIGD Tosama, drugo je bilo PGD Homec, tretje pa PGD Ihan Ž B.
Vsem iskrene čestitke in na pomoč!
Vera Vojska
Med njimi so tudi žrtve vojne iz Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale, v katerem se združujejo nekdanji izgnance z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter se vsako leto redno udeležujejo spominske slovesnosti v Mostecu. Na njem je bil letos slavnostni govornik Franc Žnidaršič, častni član društva, ki je govoril o trpljenju izgnancev v času druge svetovne vojne, dotaknil pa se je tudi aktualnih dogodkov v sedanjosti. Posebej je poudaril, da se trpljenja žrtev vojne ne sme pozabiti, omenil pa tudi vezi, ki so se tkale v krajih izgnanstva in so marsikomu pomagale preživeti hude čas. Izpostavil je tudi problem izplačila vojne škode na premoženje, ki se z Nemčijo ureja že več deset let, pa še ni urejeno. Tudi vsi ostali govorniki so poudarjali prispevek izgnancev, njihovo trpljenje, pa tudi solidarnost, socialnost, razumevanje, tovarištvo in druge pozitivne vrednote, ki jih v današnjem času ne smemo pozabiti.
gnancev, ki so bili enotnega mnenja, da se časov izgnanstva ne sme pozabiti. Treba je govoriti o njih, ohranjati spomine tudi vnukom in pravnukom.
Društvo izgnancev Domžale je z obiskom spominske slovesnosti v Mostecu zaključilo program dela za prvo poletje letošnjega leta, v jeseni pa bomo ponovno obiskali tudi Brestanico, kjer se, tudi s pomočjo naših članov, ureja grajske hleve in konjušnico, ki sta med drugo svetovno vojno predstavljala največje zbirališče izgnancev. Do srede leta 1942 je okupator iz teh prostorov v različna taborišča odpeljal več kot 60.000 tisoč Slovencev, od katerih se jih več kot 1500 ni nikoli vrnilo na svoje domove. Vsa njihova imena so od lani zapisana na panojih, obešenih na stenah spominske sobe.
Vse člane in članice pa obveščamo, da v juliju in avgustu ne bo uradnih ur ob ponedeljkih v prostorih Društva vojnih invalidov Domžale. Vsem želimo prijetno poletje in nasvidenje jeseni.
Vera Vojska
Optika Škcfic žc cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
slamnik@kd-domzale.si
društva
na kratko
100 let od začetka prve svetovne vojne
Letos je stoletnica začetka prve svetovne vojne, zato smo se veterani osamosvojitvene vojne in častniki z domžalskega območja odpravili v Posočje.
Odlični mladi čebelarji prinesli zlati in srebrno medaljo
Čebelarski krožek, ki ga na OŠ Dob vodi mentor Marjan Koderman, tudi predsednik društva, se je že lani uvrstil med dobitnike medalj, letos pa svoj uspeh na 37. državnem srečanju, 10. maja 2014, v prostorih OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah, kronal z dvema zlatima in eno srebrno medaljo.
Tam so še vedno neizbrisane sledi morije prve svetovne vojne. Nobena vojna ni pravična, vsaka je posledica nekih interesov in teženj naroda, ki se čuti dovolj močnega, da bi prevladal nad drugim. Za začetek ni treba veliko, potreben je le širše sprejemljiv povod - in tak je nedvomno bil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo v Sarajevu.
Centralne sile so bile Nemško in Av-stro-Ogrsko cesarstvo, Kraljevina Italija s pozneje pridruženim Otomanskim cesarstvom in Bolgarijo. Sile antante, ki so se uprle zavojevalcem, je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Veliko Britanijo, pozneje pa še Japonska, ZDA in Kraljevina Italija, ki je prestopila iz centralnih sil.
Slovenci smo se bojevali v avstro-ogrski vojski in plačali ogromen da-
vek, saj je le na Soški fronti padlo na tisoče slovenskih mož. Izgubili smo velik del ozemlja na zahodnem delu, ki je pripadalo Italiji. Od tod tudi izvira nastanek organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je podtalno bojevala proti fašistični Italiji. Tigrovci so bili nedvomno prvi, ki so se na našem današnjem ozemlju borili za priključitev Primorske k matični domovini, a žal jih kljub velikim izkušnjam Komunistična partija Slovenija ni hotela vključiti v organiziran odpor slovenskega naroda proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji v drugi svetovni vojni.
Veterani in častniki smo si z zanimanjem ogledali pogorje Kolovrata nad Tolminom, ki je prepredeno z obnovljenimi zaklonišči, rovi in kavernami. Obiskali smo Kobariški muzej in se sprostili v zavetju Tolminskih korit. V bližnjem gostišču smo se seznanili tudi s primorsko kulinariko, kjer ne gre brez frike in kobariških štrukljev.
V večernih urah, ko smo se vračali proti domu, smo premišljevali o velikih človeških žrtvah slovenskega naroda pod različnimi zastavami, vse do leta 1991, ko smo prvič bili pod svojo, slovensko zastavo.
J. Gregorič
čebelarsko društvo krtina,
dob »Kljub mladosti, tako društva kot krožka, v katerem sodelujoči učenci pridno delajo vse leto, je bil uspeh pričakovan,« je na prijetni slovesnosti, ki jo je Čebelarsko društvo Krtina, Dob organiziralo v prostorih Krajevne skupnosti Dob, povedal Marjan Koder-man. »Člani krožka so na tekmovanje odšli dobro pripravljeni - tako za teoretični kot praktični del. Nova znanja in praktične izkušnje smo pridobivali tako v šoli kot v prostorih KS, pa tudi v učnem čebelnjaku v parku pod Močil-nikom. Medalje so nagrada za resnično prizadevno delo.«
Na vseh težavnostnih stopnjah je preverjanje potekalo v pisni obliki iz dveh tematskih sklopov, in sicer iz teoretičnega znanja s področja čebelarstva ter prepoznavanja medovitih rastlin. Člani krožka so med skoraj 500 udeleženci tekmovanja z vse Slovenije resnično pokazali odlično znanje. Tako so: Andraž Ban in Teja Habjan ter Oka Bizjak in Taja Habjan vsak v svoji starostni skupini osvojili
zlati medalji, srebrno pa Luka Oražem in Sandra Kirbiš. Čebelarji so na slovesnost povabili vse, ki so vse leto skrbno obiskovali čebelarski krožek. Mladi čebelarji so se vključili v društvo in bili veseli pozornosti društva, mentor pa se je za pomoč zahvalil njihovim staršem, saj so mlade čebelarje pridno vozili na srečanje krožka, ter OŠ Dob, v okviru katere krožek tudi dela, glasnega aplavza in zahvale društva pa je bil deležen tudi mentor.
Sicer pa so srečanje Čebelarskega društva Krtina, Dob izkoristili za izobraževanje, saj so prisluhnili predavanju 'Oskrba čebelje družino čez leto' z nazornim prikazom izkušenj pri delu s čebeljimi družinami v posameznem letnem času. Ob tem so ocenili lansko sezono in ugotovili, da je bila zelo uspešna, prišlo je do zelo majhne izgube čebel, skrbno so pazili na varojo ter ostale nevarnosti.
Srečanje so zaključili s prijateljskim klepetom in s konkretnim dogovorom o nadaljevanju dela v letošnjem letu.
Vera Vojska
Ob 70. obletnici delovanja partizanske bolnice Triglav
Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...
Dan odprtih vrat - skrb za
čebele, pa tudi za ohranitev
naravnega okolja
Čebelarsko društvo Domžale je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije povabilo vse občane in občanke na dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev.
čebelarsko društvo domžale
Čeprav je bil petek, povrhu še 13., je bil to za številne čebelarje, posebej pa njihove mlade obiskovalce, zelo srečen dan. Domžalski čebelarji so se namreč odločili, da organizirajo kar štiri točke ter nanje povabijo predvsem mlade, ki so tudi v čebelarstvu naša prihodnost. Čebelarji so na vseh točkah z veseljem predstavili in pokazali pomen čebelarstva, hkrati pa posebej opozarjali na ohranitev naravnega okolja čebel in s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno samooskrbo s prehrano
Živahno je bilo v Ihanu pri gasilskem domu, kjer je otroke iz bližnjega vrtca Krtek in Osnovne šole Ihan vse dopoldne gostil čebelar Andrej Jusa. Čeprav po stažu mlad čebelar, kar malce žal mu je, da se je čebelarstvu močneje posvetil po odhodu v pokoj, je svojim mladim prijateljem podrobno predstavil življenje čebel in pomen medu za naše zdravje. Marsikaj pa je sam izvedel tudi od njih, saj imajo nekateri dedke ali očete, ki že imajo čebelnjake in so marsikaj vedeli o njih. Obiskovalci, zbrani ob čebelnjaku, so bili najbolj navdušeni nad čebelarskim orodjem, posebej 'pajčolan' je kar potoval od glave do glave. Radi so pogledali tudi v panje, prav nič se niso bali čebel, jih je pa zanimalo, kaj je z njihovimi piki, se posladkali z medenjaki, najbolj pa jih je zanimalo, kako čebele vedno najdejo svoj čebelnjak. Poznali so tudi nekatere medovite rastline, ki bi jih morali po mnenju čebelarja Jusa nenehno obnavljati in saditi.
Živahno je bilo tudi na tržnici, kjer je mlade iz bližnjih vrtcev ter OŠ Ven-clja Perka s svojim bogatim znanjem in izkušnjami pričakal čebelar Janez Mihelič, ki se s čebelami ukvarja že več kot 35 let. Tudi tu ni manjkalo številnih informacij o čebelarstvu, po-
vezanosti z naravo, pa tudi vprašanj, na katera si bodo mladi lahko odgovorili tudi z literaturo, ki so jo prejeli. Obiskovalci so bili zelo radovedni, vedoželjni, tudi sami so predstavljali svoje znanje o čebelah, ki so včasih prav presenetljiva, radi pa so posegali tudi po medenjakih. Posebej radi so si ogledovali čebele, ki jih je g. Mihelčič prinesel s seboj.
Podobno je bilo tudi v Dragomlju pri čebelnjaku Janka Jermana, ki so ga obiskali mladi z Osnovne šole Drago-melj, zaradi šolskih obveznosti pa je za OŠ Preserje pri Radomljah čebelar Ludvik Lap svoj čebelnjak v Arboretu-mu Volčji Potok odprl konec junija.
»Z zavedanjem o pomenu čebel za naše okolje in življenje lahko vsak posameznik in tudi širša družbena skupnost naredi korak naprej za ohranitev naravnega okolja, čebel in s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno samooskrbo s prehrano,« je o dnevu odprtih vrat povedal Bine Kladnik, predsednik Čebelarskega društva Domžale ter povabil vse, ki jim je mar za naše čebelarstvo, da tudi v prihodnje sodelujejo z njimi. Posebej vabijo, naj se v njihovo dejavnost vključijo učenci osnovnih šol.
Vera Vojska
»Čeprav je od dogodka minilo že 70 let, nikoli ne smemo pozabiti na mnoge grozote, ki so jih doživeli naši predniki. Z navzočnostjo na današnji spominski slovesnosti jim vsekakor sporočamo, kako zelo cenimo njihov pogum, borbenost in odločnost, hkrati pa se jim zahvaljujemo za nesebična dejanja, ki so nam zagotovila brezskrbno prihodnost,« so bile besede župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, na spominski svečanosti ob 70. obletnici delovanja partizanske bolnice Triglav, katere smo se spomnili sredi maja - najprej s spominskim pohodom do makete bolnice in spomenika padlih na Kolovcu, nato pa spominsko svečanostjo na piknik prostoru na Kolovcu.
O zgodovini Lukove bolnice, kot jo poznajo domačini, ste lahko prebrali obširen prispevek v aprilski številki, zato tokrat le na kratko o slovesnostih, s katerimi smo počastili spomin na žrtve, povezan z uničenjem bolnice 6. maja 1944. Številni pohodniki in pohodnice, precej več kot 100 jih je bilo, so se do makete bolnice na Ko-lovcu odpravili že zgodaj dopoldne in se dogodkov ter žrtev spomnili s polaganjem vencev in minuto tišine, v kateri so obudili spomine na bolnico Triglav, ki je težko ranjenim borkam in borcem pomenila pomembno zatočišče, ter se spomnili tudi Jožeta Pirša Luke, ki je skupaj s tovariši bolnico tudi ustanovil.
Sledila je spominska slovesnost na Kolovcu, na kateri se je zbralo ogromno ljudi, med njimi partizanski komandant Franc Sever Franta, številni praporščaki, borci in borke, veterani in častniki ter številni drugi - tudi mladi, ki jih je v imenu organizatorjev Združenja borcev za vrednote NOB Domžale ter Krajevne organizacije za vrednote NOB Radomlje pozdravil predsednik slednje Peter Jerman. Slavnostni govornik je bil Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je med drugim poudaril pomen partizanskih bolnišnic med drugo svetovno vojno,
»ki so ranjencem poleg zdravniške oskrbe in zatočišča nudile tudi uteho. To je bil njihov drugi dom. Tak dom je nudila ranjencem tudi Lukova bolnica pod Velikim vrhom v vznožju Kolovca, bolnica Triglav. Čeprav je bila manjša, je predstavljala simbol povezovanja, odpora, predvsem pa dragocen pomnik humanosti in tovarištva, vrednot, ki ostajajo aktualne tudi v današnjem času.« Ob koncu je navzoče spomnil, da so tudi v Lukovi bolnici ugasnila življenja preprostih, pogumnih
in nesebičnih ljudi, ki so se borili za pravico svojega naroda, za svobodo in lepše življenje. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k obnovljeni maketi Lukove bolnice, ter vsem zaželel prijeten dan.
V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter pevka in kitaristka Silva Kosec, svoj delež k pohodu in slovesnosti pa so prispevali tudi člani Zgodovinske skupine Triglav.
Obnovljena maketa partizanske bolnišnice Triglav v kolovških gozdovih ostaja tudi v prihodnje spomin na zgodbe o plemenitih dejanjih partizanskih borcev med drugo svetovno vojno, predvsem pa opomin na grozote vojn, ki se ne smejo nikoli več ponoviti.
Vera Vojska, foto: Miha Kosmač
LIPA, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Zaključek študijskega leta 2013/2014 v Mojstrani, Vratih in dolini Radovne
V torek, 3. junija 2014, smo se z dvema avtobusoma odpeljali v Mojstrano in naprej v dolino Vrat ter Ra-dovne. V Mojstrani smo si ogledali znameniti, na novo postavljeni in sodobno opremljeni Planinski muzej. Po kratkem filmu za ljubitelje slovenskih gora smo videli še veliko zanimivih fotografij, predmetov, alpinistične opreme, vse urejeno, spominsko in poučno. Že zgradba muzeja je kot velik bivak v skalnatem visokogorju. Spomnili smo se Jakoba Aljaža, zavednega Slovenca, navdušenega planinca, pisca, pesnika in skladatelja, ki je že davnega leta 1896 zgradil Triglavski dom na Kredarici in uglasbil tudi vsem znano 'Oj Triglav, moj dom'.
Slap Peričnik, ki pada 52 m čez skalni previs, nas je očaral, ko smo po kratki hoji po planinski poti stali pod njim. Nepozabno! Nekateri so se povzpeli še do zgornjega slapa nad njim. Vožnjo smo nadaljevali skozi dolino Radovne, ki je med Pokljuko in Mežakljo del rezervata Triglavski narodni park. Zgovorni Janko nas je vodil mimo posebnosti doline, opuščene žage in mlina, ostankov fužin, opuščenega rudnika krede, kjer je sedaj jezero, napisa Napoleonovega vojaka na skali, mimo spominov na drugo svetovno vojno in seveda prečudovito ohranjene narave. Peš smo se nato odpravili še mimo orjaškega, okoli 500 let starega gogalovega lipovca. Mogočno drevo smo štirje komaj objeli in se ob tem naužili njegove energije.
V gostilni Psnak v Zgornji Ra-dovni so nas prijazno sprejeli in dobro postregli. Zadovoljni smo še zapeli skupaj z našo častno članico Maro Vilar in uspešno zaključili končni izlet.
Zlatka Levstek
OZVVS DOMŽALE
Dan veteranov vojne za Slovenijo
17. maj je dan veteranov vojne za Slovenijo. Na ta dan leta 1990 je takratni Republiški štab za TO, katerega je vodil general JA Ivan Hočevar, po usmeritvah JA poskušal razorožiti štabe, poveljstva in enote TO. Ta ukrep zaradi odločnosti pripadnikov TO ni bil v celoti nikoli uresničen. Kot odziv na to početje JA se je začela rojevati ideja o uporu in vojaško organizirani tajni organizaciji, pozneje poimenovani Manevrska struktura narodne zaščite.
Za vse, kar je bilo storjeno, se lahko zahvalimo vsem, ki so od prvega dne tistega zapletenega časa aktivno sodelovali v vseh dogodkih, ki so pozneje z vojno dokončno oblikovali samostojno državo Slovenk in Slovencev ter vseh, ki so želeli živeti v novi državi. To je bil čas, ki je zahteval pogumne in odločne ljudi!
Ob našem prazniku vam iskreno čestitam in izražam hvaležnost za ves trud, ki ga vlagate, da se ta čas in ti dogodki nikoli ne pozabijo!
Z veteranskim pozdravom, predsednik OZVVS Domžale, Janez Gregorič
__	„_._ _	slamnik@kd-domzale.si
društva
Volilno programska skupščina OZ Rdečega križa Domžale
S humanostjo in prostovoljstvom izboljšujemo življenje ljudi
Življenje si lahko polepšamo s prijateljsko pomočjo
Med invalidskimi organizacijami v slovenskem prostoru ima veliko vlogo Zveza paraplegikov Slovenije, katero sestavlja več medobčinskih društev, med katerimi je za našo občino posebej pomembno Medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.
Območno združenje Rdečega križa Domžale je konec maja pripravilo programsko in volilno skupščino, na kateri so preverili uresničevanje programa in nalog v letu 2013 in širše na območju 13 krajevnih organizacij v okviru petih občin, izvolili novo vodstvo ter sprejeli program dela.
Največ skrbi so namenili nalogam javnih pooblastil, socialnemu programu, preventivni zdravstveni dejavnosti, prvi pomoči in usposabljanju prostovoljnih enot za civilno zaščito, krvodajalskim akcijam in darovanju človeških organov, delu z mladimi in preprečevanju raznih zasvojenosti, letovanju zdravstveno in socialno ogroženih otrok, pomoči pri nakupu učbenikov, izletom, srečanjem, obiskom starejših, bolnih in invalidnih oseb, ponudbi toplega obroka v javni kuhinji za brezdomce ter nudenju bivanja in namestitev brezdomcev v bivalnike. Ves čas skrbijo za skladišče rabljenih oblačil, obutev, posteljnine in drugih predmetov, ki je delovalo vse leto. Razdeljevali so pomoči Evropske skupnosti, usposabljanje je nadaljevala ekipa prve pomoči, veliko aktivnosti je bilo opravljenih v zvezi s požarom na stolpnici M. Tomca in stanovanjske stavbe v Trzinu, kjer so zbrali materialno in finančno pomoč v višini več kot 32.000 evrov ter dokazali pripravljenost za ukrepanje v primeru nesreč.
Na področju krvodajalstva motivirajo in pridobivajo nove mlade krvodajalce ter organizirajo krvodajalske akcije. V letu 2013 je kri darovalo 1981 krvodajalcev, med njimi 226 novih. Domžalski RK je tako dosega državno povprečje v višini 6.60 %, 130 prostovoljcev je sodelovalo pri pridobivanju in organizaciji krvodajalstva, katerega 60-letnico so počastili s slovesnostjo in podelitvijo priznanj. Skupaj so za to področje porabili 9.890,65 EUR.
Izvedli so 78 tečajev z izpitom prve pomoči ter 26 samostojnih izpitov za voznike motornih vozil - skupaj 1266 kandidatov, posebej na Srednji šoli Domžale, v okviru izbirnih vsebin. Organizirani so bili 12-urni tečaji za podjetja, javne zavode in samostojne podjetnike, za Občino Mengeš še posebej 70-urni tečaj za bolničarje in člane enot CZ. Nadaljevali so usposabljanje prostovoljne ekipe prve pomoči.
število socialno ogroženih se je v letu 2013 povečalo za 15 odstotkov, Rdeči križ pomaga ogroženim z materialno pomočjo z naslova FIHO, RKS ter akcije 'Lepo je deliti' in lastnimi sredstvi. Tako so razdelili več kot tisoč prehrambenih paketov ter paketov pralnega praška v vrednosti blizu 20.000,00 evrov. Evropska skupnost je prispevala pomoč v vrednosti skoraj 19.000,00 evrov. Pomoč je iskalo 4260 oseb, ki so jim razdelili tudi 2600 kg rabljenih oblačil in obutve iz skladišča, za katerega skrbijo. 392 posameznikom oz. družinam so odobrili finančno pomoč (plačilo stanarin, stanovanjih stroškov, zdravstvenih storitev, zavarovanj in pripomočkov, električne energije, ogrevanja, nakup oblačil obutve, vrtcev, kosila, malice v šolah, šole v naravi, kurjave, letovanja socialno ogroženih otrok). Ob tem so šolske malice plačali 17 socialno ogroženim otrokom - 217 otrokom iz 87 družin so pomagali z nakupom šolskih potrebščin. z naslova socialnih pomoči so porabili več kot 50.000,00 evrov. za 39 socialno ogroženih otrok so zagotovili brezplačno letovanje.
Javno kuhinjo povprečno obiskuje do 18 oseb. Izdano je bilo več kot 4176 toplih obrokov, RK skrbi tudi za bivalni-ke za brezdomce.
Skrb za boljšo kakovost življenja starejših oseb se kaže z delom medge-neracijskih skupin, srečanji, obiski in izleti ... Tovrstne skrbi je bilo deležnih 2271 starejših, bolnih, invalidnih občanov, posebej obiščejo devetdesetletni-
f
/
Novi predsednik Območnega združenja Rdečega križa Domžale je Branko Kosmač, ob njem dosedanja predsednica Emilijana Srebotnjak.
ke. Starejši socialno ogroženi občani lahko koristijo sedemdnevno okrevanje v zdravilišču Debeli rtič, krajevne organizacije so organizirale pet izletov.
Tako območno združenje, še bolj pa krajevne organizacije, ozaveščajo prebivalstvo z zdravstveno vzgojo, distribucijo preventivnih in zdravstvenovzgojnih gradiv, z mentorji na šolah uresničujejo program boja proti odvisnostim.
Posebno skrb na vseh ravneh namenjajo prostovoljcem, ki lajšanjo trpljenja ljudi in zaščitijo življenje, zdravje ter nudijo humanitarno pomoč, s čimer prispevajo k blaženju posledic krize.
V program za letošnje in prihodnje leto so zapisali vse naloge, ki jih že izvajajo.V razpravi so opozorili na manj-ko finančnih sredstev, ki se kaže v povečevanju človeških stisk. Posebno skrb bodo namenili organiziranosti Rdečega križa, kjer vidijo priložnost v večjem povezovanju s šolami - tudi v obliki krožkov, še naprej pa bodo v delo na vseh področjih poskušali privabiti kar največ prostovoljcev, saj je njihovo poslanstvo v oteženih pogojih dela še kako zaželeno in potrebno.
Na volilno-programski skupščini so za predsednika izvolili Branka Kosmača, ki je doslej opravljal delo sekretarja, ter se dolgoletni predsednici Emilijani Srebotnjak zahvalili za uspešno vodenje organizacije. Za podpredsednico Območnega združenja RK Domžale je bila izvoljena Marija Hojnik. Novemu vodstvu želimo veliko uspeha pri delu.
Vera Vojska
društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine To združuje paraplegike in tetraplegike iz vrste občin okoli občine Domžale, od sosednje Občine Kamnik do občine Kočevje na meji s Hrvaško. Da bi se čim bolj seznanili s problematiko invalidov, paraplegikov in tetraplegikov, na tem območju, je vodstvo ljubljanske pokrajine pripravilo srečanje Medobčinskega društva paraplegikov ljubljan-
koristno delo na domovih. Med najpomembnejšimi nalogami je organiziran prevoz s kombijem. Tako je bilo v letu 2013 4562 prostovoljnih ur prevozov invalidov, prevoženih pa 84 000 km z dvema asistentoma ter 369 uporabnikov. Opozoril je na pomembnost osebne asistence za nudenje osnovne pomoči in nege v domačem okolju, pohvalil pa je tudi poverjeniško mrežo s 15 poverjeniki, ki obiskujejo člane na
sta to nalogo odlično doslej opravljala Cvetka štirn in Peter Kralj, ki so se jima za odlično delo iskreno zahvalili, po novem bo poverjenik Robert Žerovnik.
Sledil je pogovor o arhitektonskih ovirah, tako v bivalnem okolju kot v javnih prostorih. Posebej je bilo poudarjeno, da društvo zagotavlja strokovno pomoč pri načrtovanju neoviranega pristopa gibalno oviranih v vse prostore.
ske pokrajine z župani oz. predstavniki občin, zavodov za socialno delo ter zavodov za zdravstveno zavarovanje ter drugih zanje pomembnih ustanov. Srečanje je pokazalo, da so tovrstne oblike dela zelo pomembne, saj se med seboj - kljub sodelovanju - premalo poznamo.
Po pozdravu je Gregor Gračner, predsednik društva, predstavil zvezo in društvo, vzroke za nastanek tovrstne invalidnosti (prometne nesreče, padci z višine, skoki v vodo, bolezni in operacija hrbtenjače), posebno skrb pa namenil predstavitvi šestih programov, ki jih uspešno izvajajo tudi v 38 občinah ljubljanske regije. Posebej je opozoril na pomen prostovoljcev, delavcev prek javnih del ter zaposlenih oseb, na delo interesnih in socialnih referentov ter družbeno-
terenu, pomagajo razreševati njihove težave, jih ob jubilejih in prazničnih dneh razveseljujejo s toplimi besedami in darili, pri čemer so sodelovali tudi z Anino zvezdico. Pomembna dejavnost društev paraplegikov sta šport in rekreacija. Vanjo je vključenih kar 1145 članov.
Ob koncu je predstavil prizadevanja za nakup še kakšnega prilagojenega vozila (kombija) za prevoz para-plegikov ter zaprosil občine za pomoč - tako pri zbiranju sredstev kot pri organizaciji dobrodelnega koncerta.
Mirjam Kanalec, podpredsednica društva, je predstavila težave in izsledke velike ankete med člani. Anketa je pokazala velike potrebe po organiziranih prevozih, po finančni in materialni pomoči ter krepitvi sodelovanja s prostovoljci. Prav na našem območju
Izvedeli smo vrsto novosti in možnosti tetraplegikov in paraplegikov, ki sta jih predstavila Center za socialno delo Domžale ter Zavod za zdravstveno varstvo Domžale, posebna skrb je bila namenjena socialno ogroženim invalidom, medicinskim pripomočkom ter uresničevanju rehabilitacije. Sledil je nagovor županov in predstavnikov občin, ki so vsi po vrsti izražali pripravljenost za sodelovanje in pomoč članom društva, pa tudi aktivnosti, da postanejo občine po meri invalidov. Sledil je pogovor o problematiki društva, v katerem je bilo odgovorjeno na vrsto vprašanj.
Iskanje še boljših rešitev, tako za položaj gibalno oviranih kot za še boljše sodelovanje z občinami, je naloga, h katere uresničevanju bodo pristopili vsi in bomo o tem še pisali.
Vera Vojska
Od Socerba do spomenika NOB na Črnem Kalu, Luke Koper in solinarskega muzeja
V skladu s svojim programom je Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina v začetku junija pripravila obisk Primorske, na katerem je bila prva postaja grad Socerb ter uživanje v čudovitem razgledu na bližnja Koper z okolico in Trst.
krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob, krtina Žal
nam je bilo, da socerbski grad, ta pravi čudež na pomolu strmega skalnega roba, kjer prehaja Kras v valovito ša-vrinsko gričevje, ni odprl vrat in nam je tako ostal le razgled ter sprehod skozi zgodovino gradu, ki ga je najbolj oblikovala njegova odlična strateška lega.
Ob skupnem spomeniku žrtvam druge svetovne vojne v KS Črni Kal smo se jim poklonili z minuto molka, recitacijami in partizansko pesmijo. Spomenik na dominantnem kraju s širokim razgledom na slovensko Istro, Kras in Trst, simbolizira krme istrskih bark in okno na slovensko morje, ki so nam ga po četrtstoletnem zasužnjeva-nju priborili partizanski borci.
Imeli smo pravo srečo, da nas je po Luki Koper vodil Tone Sagadin, nekdanji vodilni v luki ter podpredsednik Mestne občine Koper, ki je v svoje zanimivo predstavljanje luke vpletal tudi kritična razmišljanja o njenem dosedanjem razvoju, predvsem pa o jutrišnji podobi edinega slovenskega pristanišča. Podrobno nam je pred-
stavil delo Luke Koper, nas opozoril na najpomembnejše novosti in pridobitve, ki obetajo, da bo Luka Koper v prihodnosti še bolj zaživela, pozabil
pa ni niti na pripoved o odnosu države do Luke Koper. številke o delu luke so bile za marsikoga skoraj neverjetne, vsi pa smo po koncu obiska ugo-
tavljali, da smo o najpomembnejšem slovenskem oknu v svet vemo veliko premalo in se skoraj ne zavedamo pomena Luke Koper za slovensko gospodarstvo.
Posebno zanimiv je bil ogled muzeja solinarstva na Fontaniggeati ob kanalu Giassi, kjer je v treh obnovljenih solinarskih hišah razstavljena muzejska zbirka s solnim fondom ter pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Ogledali smo si hišo, v kateri so nekoč bivale solinarjeve družine in je služila tudi za shranjevanje soli, zanimiv je bil ogled nekdanjega pritličnega skladišča soli, z glasnim aplavzom pa smo pozdravili prijetno razlago vodičke, ki je nekaj več povedala tudi o Krajinskem parku Sečo-veljske soline, za katerga pravijo, da je park za življenje.
Obisk Primorske je bil pomembna ura zgodovine, geografije, spoznavanja narave ter tudi družbe, predvsem pa uresničena priložnost o spoznavanju vrednot, tudi narodnoosvobodilnega boja, v življenju.
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
društva
Čebelnjak v Dobu postaja center za vse, ki imajo radi čebele
Čebelarsko društvo Krtina, Dob ob dnevu odprtih vrat
25. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij 2014
Čestitke za zlata, srebrna in bronasta priznanja
S postavitvijo čebelnjaka v parku pod Močilnikom so učenci in učenke Osnovne šole Dob, skupaj s Čebelarskim društvom Krtina, Dob, dobili čudovito priložnost za spoznavanje čebelarstva in njegovega pomena za naše življenje. Zato niso redka srečanja obojih ob prijetnem čebelnjaku, kjer se predsednik društva Marjan Ko-derman kot mentor velikokrat srečuje
delo ter še enkrat iskreno čestita vsem članom krožka na šoli, ki so osvojili vrsto medalj za odlično znanje na državnem srečanju krožkarjev.
Učenci so skupaj s učiteljicami radi prisluhnili predsedniku Marjanu Kodermanu, ki so mu pri predstavljanju čebelarjenja pomagali tudi člani krožka. Že prej je Marjan Košak, član društva, ki je čebelar že 38 let, obiskal
memben del so tudi čebele. Predstavljene so bile medovite rastline, sledil pa je pogovor z učenci, ki jih je najbolj zanimalo, kaj storiti, če te piči čebela, izvedeli pa so tudi, da znanstveniki iz čebeljega strupa ustvarjajo zdravila.
In med tem, ko so čebelice v čebelnjak nosile med, so se učenci seznanjali z življenjem in delom čebel, z velikim zanimanjem ogledovali orodje, ki ga
tudi s člani čebelarskega krožka na Oš, ki pridno osvaja medalje.
še posebej dobro obiskan je bil čebelnjak v petek, 13. junija 2014, ko so tudi čebelarji in čebelarke Čebelarskega društva Krtina, Dob pripravili dan odprtih vrat. Dopoldne so jih po tradiciji obiskali učenci petih razredov Osnovne šole Dob, s katero odlično sodelujejo. Ob tej priložnosti se Marjan Koderman, predsednik ČD, skupaj s sodelavci, iskreno zahvaljuje Barbki Drobnič, ravnateljici Oš Dob, in njenim sodelavcem za resnično uspešno
učence Oš Domžale ter jim nazorno predstavil življenje čebel ter njihov pomen za naravo, hkrati pa tudi pomen medu za zdravje.
Osnove predstavitve čebel, njihovega življenja in pomena je Marjan Koderman s sodelavci predstavil zelo nazorno, saj so pripravili vrsto čebelarskega orodja in vsega drugega, kar potrebujejo pri čebelarjenju, opozorili pa so tudi na ravnanje čebel v posameznem letnem času - posebej pozimi. Pogovor je tekel tudi o njihovem zdravju in skrbi za naravo, katere po-
čebelarji potrebujejo pri svojem delu, z veseljem pa poskušali med in medene izdelke ter druge dobrote, ki so jih člani Čebelarskega društva Krtina, Dob pripravili zanje, pa tudi za vse druge obiskovalce, ki so jih prišli obiskat vse do poznega popoldneva. Za vse je bilo dovolj priložnosti, da podrobneje spoznajo življenje čebel in njihov pomen za vse nas ter se morda tudi sami odločijo, da čebelarjenje postane del njihovega prostega časa. Ob tem pa še povabilo Čebelarskega društvi Krtina, Dob: Pridružite se nam!	Vera Vojska
Valerija Kos, Ivanka Brodar, Rozali-ja Gaberšek, Tomislav Nastran, Mira Cestnik in Miha Rojnič so nosilci priznanj letošnje 25. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij 2014, ki so jo Kmetijsko-gozdarski zavod Slovenije - Zavod Ptuj, Mestna občina Ptuj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z ostalimi kmetij-sko-gozdarskimi zavodi in s podporo Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS pripravili med 15. do 18. majem pripravili v Minoritskem samostanu na Ptuju.
Tudi letos so izdelke ocenjevale strokovne komisije, ki so podelile zlata, srebrna in bronasta priznanja za kakovost; za izdelke, ki so trikrat zapored dobili najvišje priznanje, pa so bili podeljeni znaki kakovosti.
Ocenjevali so se izdelki iz žita, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi, žgane pijače, suho sadje,vina, sadjevci, domače marmelade in dže-mi, kompoti ter konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki. Vsi nagrajeni izdelki - kulinarične dobrote, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov, so bili razstavljeni, o njihovi kakovosti pa so se številni obiskovalci razstave lahko prepričali tudi s pokušino slastnih domačih dobrot in jih tudi kupili. V času razstave na Ptuju, mestu stoterih dobrot, so pripravili tudi bogat strokovni in kulturni program, ki je privabil številne domače in tuje obiskovalce.
Na 25. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij je sodelovalo več kot 600 kmetij, strokovne komisije pa so ocenile več kot 1200 izdelkov, v posameznih kategorijah jih je bilo tudi nekaj sto. Med dobitnike priznanj so se tudi letos uvrstili že omenjeni občani in občanke naše občine, med katerimi so nekateri poleg priznanj že prejeli tudi znake kakovosti, s svojimi izdelki pa so postali že pravi promotorji naše
občine. Poglejmo nagrajence iz naše občine:
Valerija Kos z Bolčarjeve kmetije v Krtini 39 postaja prava strokovnjakinja za izdelavo domačih jogurtov. Letos so z zlatima priznanjema nagradili njen čvrsti jogurt in skuto, srebrni priznanji pa je prejela za sadni jogurt ter konopljin kruh.
Ivanka Brodar s Kovaške 14, Hudo, spada med naše največkrat nagrajene kmetice, saj je v zadnjih letih prav na vsaki razstavi prejela katero od priznanj. Tudi letos je strokovno komisijo navdušila z orehovo potico, za katero je prejela zlato priznanje, 'srebrno' so ocenili njene tradicionalne krofe, ki jih večina bralcev že pozna, bronasti medalji pa je prejela za melisino in bezgovo potico.
Rozalija Gaberšek z znane An-tonovčeve kmetije v Češeniku 7 je bila letos s svojimi dobrotami najbolj uspešna doslej. Zlati priznanji je dobila za krhke flancate in domače sadno žganje, za orehovo potico in špehovko pa bronasti priznanji.
Kmetija Nastran, Tomislav Nastran iz Radomelj, Prešernova 19, ki se lahko pohvali z vrsto priznanj za posamezne izdelke, najbolj znan je njihov kis, je na letošnji razstavi dobil dve srebrni priznanji, in sicer: za olje oljne ogrščice ter konopljino olje -oboje hladno stiskano.
Mira Cestnik z domžalske kmetije na Ljubljanski cesti 93, pr' Cestnik, je za orehovo potico prejela zlato, za kokosovo pa srebrno priznanje, Miha Rojnič z domžalske Vodnikove ulice 11 je dobil srebrno medaljo za vložene divje beluše.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke, bralcem pa povabilo, da nagrajence obiščejo ter se sami prepričajo o okusnosti in kvaliteti njihovih odličnih izdelkov.
Vera Vojska
Ustvarjalnost se na ogled postavi
Ko je v petek, 13. junija 2014, ob citranju Notic in petju vseh navzočih na odprtju razstave del, ustvarjenih v posameznih skupinah, v prostorih Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa, odmevala »Zabučale gore...« do »... le mladost se moja nikdar več ne vrne«, sem ob gledanju ustvarjalk razstave pomislila, da se mladost vrača, če le hočeš.
društvo lipa - univerza za tretje življenjsko obdobje domza-
le Dekleta in fantje so namreč s čudovito razstavo dokazovali, da so v srcu še vedno mladi. Na to so kazali njihovi izdelki, ustvarjalnost, veselje ob pogledu na lepe vezenine in klekljane izdelke, na likovna in keramična dela ter punčke iz cunj - Unicefov program.
Kljub pregovornemu 'nimam časa' se dekleta in fantje posameznih skupin enkrat na teden zberejo v prostorih društva Lipa oz. prostorih bližnje KS Venclja Perka ter pridno delajo. Z velikim zadovoljstvom se spominjajo začetkov v Menačenkovi hiši, s ponosom številnih uspešnih razstav ter pohval in priznanj, predvsem pa lastnega zadovoljstva in zadovoljstva vseh, ki spremljamo njihovo delo. Ob prijetni glasbi citrarske skupine Notice je po-vezovalka Mira Smrkolj - v programu je s svojimi pesmimi sodelovala tudi Marija Dodič - k predstavitvi izdelkov povabila kar njihove voditeljice. Vida Burnik je tako o veziljah povedala, da se imajo prav lušno, izmenjujejo izkušnje in so ponosne na svoje ustvarjalno delo. Drugo skupino vezilj je predstavila Majda Penov. Spomnila je na začetke krožka, na mentorico Sonjo Skvarča, ter povedala, da je vezenje tudi smeh, klepet, praznovanje, veliko spodbude in prijateljstvo. Klekljarice
je predstavila Marija Rupert, ki je prinesla tudi pozdrave Metke Zupanek, voditeljice Lipe. Voditeljica je povedala, da se vključujejo v mednarodne projekte, veliko razstavljajo ter z izdelki ohranjajo to zvrst ročnega dela tudi za jutri. Med številnimi izdelki, ki jih kar ne moreš nehati občudovati, so najbolj ponosne na izdelane prte za Lurd in Brezje. Dragica šetina je v odsotnosti mentorice Mojce Vilar predstavila dve skupini slikarjev, ki so za svoja dela - na skupinskih in posameznih razstavah - prejele že vrsto priznanj; Breda Podbevšek pa je opisala čudovite izdelke keramičnega krožka pod vodstvom Lučke šicarov ter nji-
hove številne razstave - tudi v tujini. Mirjana Kavčič se je spomnila začetkov izdelovanja punčk iz cunj, z izkupičkom prodaje teh pomagajo UNICEFU pri zagotavljanju sredstev za cepljenje. Pridne izdelovalke punčk so predvsem prostovoljke, ki z domžalskimi špelca-mi, za katere je znano, da so ene najlepših, pomagajo otrokom.
O lepoti razstavljenih izdelkih je težko pisati, treba jih je videti in občudovati. Tridnevna razstava je navdušila prav vsakogar, ki si je vzel čas in pokukal v Lipine prostore, kjer je sicer vedno živahno, le med počitnicami bo malo manj.
Vera Vojska
Brezplačno za socialno ogrožene
Združenje Solidarnost - brezplačna pravna pomoč in svetovanje socialno ogroženim je neprofitno združenje, ki je pričelo z delovanjem v aprilu 2014.
S čutom za solidarnostno pomoč sočloveku, še posebej v času težkih gospodarskih in socialnih razmer, želi združenje socialno ogroženim omogočiti pravno pomoč in podporo v zadevah, ki vplivajo na njihov pravni in socialni položaj.
Vizija Združenja Solidarnost je slediti načelu socialne države s kreiranjem spodbudnega in podpornega okolja za izenačevanje možnosti socialno šibkih oseb pri uveljavljanju pravnega varstva tako na lokalnem kot na državnem nivoju ter na ta način približati pravo ljudem v stiski.
Organizacijo sestavlja skupina mladih diplomiranih pravnikov in študentov prava z znanji z različnih pravnih področij ter z izrazito razvitim socialnim čutom, ki je nujen za predano izvajanje dejavnosti, katere osrednje vodilo je prav družbena solidarnost.
Storitve združenja so na voljo socialno ogroženim osebam. Člani združenja (svetovalci) storitve izvajajo popolnoma brezplačno. Storitve se izvajajo predvsem preko elektronske pošte, po potrebi pa tudi preko telefonske korespondence oziroma osebnega razgovora.
Združenje nudi:
•	s pravnega vidika odgovore na konkretno zastavljena vprašanja,
•	izdelavo krajših pravnih mnenj,
•	tolmačenje pravnih in nepravnih aktov v nestrokovni jezik,
•	zastopanje pred upravnimi organi, delodajalci, ipd. (po potrebi in po predhodnem dogovoru),
•	druge storitve, ki so v skladu z namenom in ciljem, zaradi katerih je združenje ustanovljeno.
Storitve združenje nudi predvsem na področjih pogodbenega, odškodninskega, nepremičninskega, stvarnega, dednega, družinskega, upravnega, prekrškovnega, delovnega prava ter prava varstva potrošnikov in prava socialne varnosti. Po potrebi pa združenje storitve nudi tudi na drugih pravnih področjih.
Vse informacije o združenju in dostop do storitev najdete na spletni strani www.zdruzenje-solidarnost.si.
Iv
starejsi
slamnik@kd-domzale.si
Sledi radijskih poti Matjaža Brojana
Junija je izšla nova knjiga Matjaža Brojana, novinarja, publicista in lanskega zlatega nagrajenca Občine Domžale, z naslovom Sledi radijskih poti.
Radijske zgodbe - torej oddaje, ki jih je Matjaž na svoji radijski poti pripravil več kot 650, je spretno prestavil v tiskani medij, v zajetno knjigo velikega formata. Popotna malha radijskih zgodb je zajetna, a zelo privlačno zastavljena.
Ob prebiranju radijskih zgodb Matjaža Brojana se mi najprej vsiljuje vprašanje, kam sploh uvrstiti te pripovedi radijskega etra. So to reportaže, ki jih v slovenskem novinarstvu primanjkuje oziroma kot ena najbolj branih novinarskih zvrsti izgubljajo svoje mesto, pretežno v t. i. tiskanih medijih? Je to čista literatura, podkrepljena z dejstvi, ki jih je Matjaž več kot skrbno, tako kot zna le on, zapisoval na magnetofonski trak? Biti moraš mojster svojega dela in poklica, da zmoreš v delovnem obdobju pripraviti več kot 650 radijskih oddaj, za katere sicer nikoli ne veš, kdo jih je poslušal in koliko je bilo teh poslušalcev.
Pravzaprav predalčkanje Brojanovih zgodb niti ni smiselno, saj so to zgodbe, zapisane kar se da natančno, ki jih zna pripraviti in oblikovati le Matjaž. Recimo jim literarno-dokumentarne reportaže. Nastale so s predanim delom, z zvrhano mero natančnosti in doslednosti pri podajanju gradiva. Bralec oziroma bralka se bosta vedno znova rada vračala k prebiranju teh zgodb, ki so na neki način odsev časa, v katerih so nastajale. So tudi odsev ljudi, ki nastopajo v njih. Predvsem so te zgodbe večne, edinstvene in neponovljive.
Matjaž Brojan je radijske zgodbe, tako posebne v tem hlapljivem etru, radijskem mediju torej, spretno prestavil v pisano besedo in s tem tudi v knjižno obliko. S svojimi izbranim jezikom, ki ga odlikuje izjemen besedni zaklad, ob tem pa je Brojan hote ali nehote tudi ne-
kakšen izumitelj za številne dopadljive izraze, nam pričara bogastvo naše dežele, ki je ponavadi spregledano, pa naj gre za zgodbe o znanih in manj znanih, preprostih ljudeh, ali zgodbe, v katerih opisuje kraje, pokrajino, torej barvno paleto, spekter ali mavrico prelepe slovenske dežele.
Naloga, ki si jo je zastavil, je bila predvsem odgovorna in hkrati težka. Besede in misli Brojanovih številnih sogovornikov, posnete na magnetofonski trak, lahko povsem drugače zvenijo kot tiste, ki so zapisane v računalnik, še prej na pisalni stroj. To je zagotovo ena najtežjih nalog - kako radijski eter preleviti v pisano, torej tiskano besedo. Ljudje, čeprav nevajeni radijskega mikrofona, včasih tudi s precejšnjo tremo in kepo v grlu, so kot Brojanovi sogovorniki izjemni - in prav taka je njihova pripoved: vsebinsko bogata in izjemna. Kot vse kaže, zna Matjaž, ki odhaja na teren pripravljen, ki morda že vnaprej pozna odgovore na številna vprašanja, iz sogovornikov izvabiti tiste žlahtne misli in stavke, zaradi katerih so bile njegove oddaje preprosto odlične, po-slušljive, in kar je najpomembneje, narejene po radijsko. Radio pa je, to lahko trdim iz lastnih izkušenj, zelo zahteven medij. Izrečene in na magnetofonskih trak povedane misli so namreč trajne in večne, neizbrisljive, niti se jih ne da tako ali drugače spreminjati.
Bile so - prav tako odlično -, prav po radijsko in z Matjaževo doslednostjo zrežirane in scenaristično pripravljene. Ko jih je spreminjal v knjižno podobo, je znal iz povedanega izluščiti najpomembnejše elemente, ki dajejo zgodbam čar in draž. Ničesar ni spreminjal ali dodajal, le s spretnim peresom je
SLEDI RADIJSKIH POTI
V izjemno lepo oblikovani knjigi (Marjan Kocjan, D. C. studio Kamnik) avtor predstavlja skoraj vse najpomembnejše pustne šege in običaje na Slovenskem, predstavi pa tudi tiste izdelovalce pustnih mask, ki še negujejo to kulturno in etnološko dediščino. Tako smo s knjigo Pod masko skrit in norčavo odkrit dobili temeljit pregled bogatega pustnega dogajanja na Slovenskem. »Slovenija je Evropa v malem,« je že leta 1984 v knjigi Maske slovenskih pokrajin zapisal priznani slovenski etnolog, dr. Niko Kuret. Publicist in fotograf Primož Hieng je sledil temu načelu in opravil zares veliko delo. Etnolog, prof. dr. Janez Bogataj, pravi, da avtorjevo delo pomembno prispeva k zapolnitvi številnih vrzeli v raziskovanju pustnega dogajanja v Sloveniji, njegove dediščine in sodobnih oblik.
Avtor monografije Pod masko skrit in norčavo odkrit Primož Hieng že več kot desetletje redno spremlja pustne šege in običaje na Slovenskem. Pred tremi leti je izšla njegova prva knjiga Ta norčavi pustni čas, ki je bila kmalu razprodana. Za desetletno fotografsko dokumentiranje in opisovanje pustnih šeg in običajev na Slovenskem je leta 2011 prejel Murkovo listino, leta 2013 pa za isto delo še priznanje Kultura-Natura.si Naša Slovenija 2013. Konec letošnjega maja mu je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije podelila še eno pomembno priznanje, to je delovno oziroma študijsko štipendijo.
V novi knjigi Pod masko skrit in norčavo odkrit avtor z izbranimi besedili in fotografijami predstavlja
Naslovnica knjige Pod masko skrit in norčavo odkrit (Oblikovanje: Marjan Kocjan)
pustne šege v Drežniških Ravnah, v Drežnici in na Vrsnem pri Kobaridu. Spoznali boste, zakaj se ljudje zabavajo na pustovanju v Morskem in kakšni so Liški pustje iz Kanala ob Soči. Avtor spregovori o Cerkljanskih lavfarjih in s fotografijami prikaže lepoto njihovih mask, predstavi škoromate iz Hrušice, šjme iz Pregarij v Brkinih, šeme iz Vr-bice in nenavadne maske z Velikega Brda pri Ilirski Bistrici.
Hiengovi zapisi in fotografije so nastali še na pustovanjih v Cerknici z znamenitimi Butalci, v Ponikvah in Zagorici v dobrepoljski dolini ter na Viru pri Domžalah. Pojasni še, kje vse se pojavljajo koši, v katerih ženske prenašajo moške. Brez kurentov s Ptujskega in Dravskega polja ter iz Haloz in Slovenskih goric ni pravega
znal radijski eter še toliko bolj obogatiti, da so oddaje, ki so nekoč prihajale iz starega sprejemnika, zdaj zbrane v drugačni obliki. Zdaj so te zgodbe večne!
Če smo Brojanovo natančnost občudovali že v zadnjih njegovih knjigah, kakršni sta Slamnata sled Domžal in Počivajoči domžalski spomin, bomo s toliko večjim veseljem prebirali še njegove radijske zgodbe. Matjaž je tokrat pripravil izjemno bogato bero zgodb, kjer še posebej preseneča izbor gradiva.
Predvidevam, da je bila zelo težka naloga iz več kot 650 oddaj izluščiti tiste, ki so si zaslužile objavo v tej knjigi. Težko je biti razsodnik in urednik hkrati, a sem prepričan, da je Matjaž Brojan tudi tokrat uspel izbrati najboljše od najboljšega. Zagotovo pa je v njegovem tovrstnem arhivu, torej na številnih kasetah, še ogromno gradiva, ki bi si zaslužilo prelevitev v pisano oziroma tiskano besedo.	Primož Hieng
Nova knjiga o pustnih šegah, tudi z Domžalskega
Pri založbi Harlekin No. 1 z Brezovice pri Ljubljani je izšla nova monografija Pod masko skrit in norčavo odkrit, publicista in fotografa Primoža Hienga, letošnjega nagrajenca Občine Domžale.
Prijetna jesen življenja v Žejah
Iskrene čestitke jubilantki Nadi Orehek
10. junija 2014 je članica Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina praznovala 80. rojstni dan. Obiskala sta jo in ji zaželela vse najboljše, predvsem pa zdravja, predsednik Vlado Cerar in podpredsednik Franc Gotar. Z možem Benjaminom jesen življenja uživa v Žejah. Prijeten vikend, začet v letu 1982, ko so možu svetovali, da bo po infarktu najbolje okreval v naravi, je postal dom, skozi okna katerega se ob lepem vremenu vidi vsa okolica, tudi Triglav. In če ji ob prvem prihodu ta del Žej ni bil najbolj všeč, je danes srečna in novega doma - prej je družina stanovala v Ljubljani - ne bi zamenjala. Morda tudi zato, ker v soseščini z družino živi hči Kristina, sin Vladimir pa z družino v Žeje prihaja iz Ljubljane.
Jubilantka je rojena 10. junija 1934, v družini Sedlaček v Prečni blizu Novega mesta. Vojne se najbolj spominja po strelih iz bližnjih gozdov. Oče je umrl v letu 1944, mati učiteljica je z edinko Nado, ki je po OŠ v Prečni ter nižji gimnaziji v Novem mestu obiskovala srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, dobila novo delovno mesto v Kočevju. Kar kmalu ju je znanstvo pripeljalo v Imovico, nato v Vrbo. Službo je poskušala dobiti v tedanji kmetijski zadrugi Prevoje-Šentvid, pa ni šlo. »Da ne bi zapravljala časa, sem šla študirat, kmalu pa sem se z znanjem s področja knjigovodstva zaposlila v tedanjem Heliosu in nato v združeni kemijski industriji,« se spominja jubi-lantka, pa tudi, da so jo številke, povezane s knjigovodstvom in računovodstvom, spremljale vse življenje.
Z možem Benjaminom sta se spoznala na plesu v Bunkeževi gostilni, se januarja 1957 poročila, stanovala v Vrbi, 1. maja 1961 pa se preselila v Ljubljano. Rada je pletla in kvačkala, oba sta rada veliko brala, jubilantka ima najraje zgodovinske romane. Otroka Vladimir in Kristina sta rasla, si ustva-
rila družini in jima podarila štiri vnuke, imata pa že tudi pravnuka. V Žeje sta se preselila leta 2002 in se čudovito počutita. Okoli njiju je narava, rada prisluhneta ptičjemu petju, še vedno rada bereta knjige, pregledata časopis, po televiziji poročila. Še dobro se jubilantka spominja obiskov knjižnice Domžale ob železniški postaji, pa tudi zadnje službe pred upokojitvijo v Tiskarni Ljubljana. Zaradi težav z nogami je več doma, mož Benjamin poskrbi, da je vse pri hiši, tudi za vrt, kjer pridelata vso zelenjavo.
Pridružila sta se Turistično-rekrea-tivnemu društvu Konfin, sta člana Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina ter Društva upokojencev Naš dom Dob, predvsem pa uživata v prijetnem okolju, kjer obiskov ne zmanjka. Tudi ob 80. rojstnem dnevu jih ni. »Hčerka Kristina se je posebej potrudila,« z veseljem v očeh pove jubilantka, o prijetnem presenečenju, ko so postavljali visoko vrtnico, o praznovanju, ko so ji prišli voščit številni sorodniki.
Kljub težavam z nogami je optimistična. »Da bi se le znebila teh palic,« pravi, ampak ni zahtevna ... »Kar bo, pa bo ... « smeje se pravi in želimo ji, da bi še naprej uživala v prijetni naravi in vesela praznovala še veliko rojstnih dni. Srečno, draga jubilantka Nada Orehek, in uživajta z možem Benjaminom še naprej!
Vera Vojska
pusta, prav tako znani pa so tudi orači iz Podlehnika in okolice. Prebrali boste lahko, kdo so ženitovanjski ko-pjaši, avtor pa se je pomešal tudi med pustno obarvane cigane iz Dornave. Bil je na Borovem gostuvanju v Bo-doncih na Goričkem in na novo odkril Obrške prutarje z Velikega Obreža pri Dobovi.
Tudi domžalska občina se po zaslugi avtorja knjige vse bolj uveljavlja na pustnem zemljevidu Slovenije. Poleg predstavitve Pustne sekcije Stri-ček, njihove zgodovine in delovanja ter vsakoletnega virskega karnevala je avtor posebno pozornost namenil ustvarjalcu političnih pustnih mask, akademskemu slikarju, kiparju in restavratorju Jožetu Tonigu. Poleg tega je v knjigi predstavljen prispevek domžalskega rezbarja Marijana Vodnika pri poučevanju cerkljanskih rezbarjev, ki znova ustvarjajo pustne maske domačih lavfarjev.
V knjigi je poleg besedil še več kot 210 skrbno izbranih barvnih fotografij, ki so bile posnete v zadnjih treh letih na vseh pustnih koncih Slovenije. Knjiga meri 22,5 x 30 cm, ima 200 strani in trde platnice.
Knjiga Pod masko skrit in norčavo odkrit je izšla s podporo Občine Domžale.
Redna cena knjige z vključenim DDV-jem je 42,00 evrov, založba pa bralcem Slamnika prizna 30 odstotkov popusta, tako da znaša cena 29,40 evra. Naročite jo lahko po telefonu na številko 041 991 857, na e-naslov pri-moz.hieng@siol.net ali pisno na naslov: Zavod Harlekin No. 1, Pot teren-cev 14, 1351 Brezovica pri Ljubljani.
Mahkova ljubezenska zgodba
Mali mah se je zaljubil v zvezdo. Občudujoče je zrl vanjo v dolgih nočeh, prav take oblike je bila kot on. Tako podobna sta si bila, ona drobna rumena zvezda na nebu, on drobna zelena zvezda na Zemlji. Razmišljal je, kako bi ji prišel blizu, kako bi se je dotaknil.
»Le kako, ko pa sem le majhno bitjece in moja zvezda je tako daleč,« je razmišljal.
»Nič ni nemogoče, če je želja dovolj močna,« mu je odgovoril drobni glas srca in mali mah se je odločil, da bo vztrajal. Tako je mali mah postal šotni mah in vse od takrat se dviguje proti svoji zvezdi. Iz starih korenin, ki odmrejo in se spremenijo v šoto, požene nove korenine, nove stopničke na sanjski lestvi do svoje zvezde. Vse od takrat in še danes se šotni mah dviguje proti svoji zvezdi, zato je njegova ljubezenska zgodba najdaljša ljubezenska zgodba na Zemlji.
Zgodba je iz sveže knjige Kako ozeleni Srce - Skrivnost žabjega kraljestva, ki je knjiga globoke ekologije, namenjena razumevanju globljega pomena mokrišč. Napisana je, da bi jih spoznali in bi razumeli, kako tesno povezana so z našimi življenji. Da bi jih vzljubili, mokrišča, ta blatna gnezda zvezd!
Knjiga založbe Terra Anima je nastala pod peresom Špele Kaplja, s strokovno pomočjo Neje Mete Rojc, ki je knjigo tudi ilustrirala. Za obliko knjige in njen edinstven videz je poskrbela Mojca Ažman. Nastala je v mokrišču Blata-Mlake v Radomljah, v sodelovanju s žabicami, mahovi, kačjimi pastirji in jelšami ter vsemi drugimi prebivalci tega čudodelnega blatnega sveta!
Knjiga je namenjena tako otrokom kot odraslim, prav vsem, da bi se spet spomnili, da je Narava živa in ima Srce! Otroke spet spomni na čarobnost naravnega sveta, odraslim, tako učiteljem, vzgojiteljem in staršem, pa ponudi orodje, ki jim pri tem pomaga. Izvirnost knjige je v tem, da je njena zgodba živa. Zakaj po njej se v Radomljah, v žabjem kraljestvu Blata-Mlake, odvija Gozdni teater, ki otroke s pravljicami in igrami popelje v skrivnostni svet mokrišča in gozda.
Svoj izvod si lahko naročite pri avtorici: Špela Kaplja, kapljaspela@ gmail.com ali 041 980 876, po ceni 12,50 EUR.
iz naših vrtcev in šol
slamnik@kd-domzale.si
Stran s hamburgerji in picami,
čas je za sadje in zelenjavo!
Sadni kotički, v katerih redno strežejo s sezonskim, lokalno pridelanim sadjem, vitaminski in športni napitki iz sadja za 'crkljanje' odraščajočih teles, oreščki in druge zdrave dobrote na šolskih izletih, zeliščni namazi iz zelišč s šolskega vrta -takole vzorno skrbijo na domžalski OŠ Rodica za zdravje svojih šolarjev že nekaj let. Pred kratkim so si njihove dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta Zdrava šola, kot primer dobre prakse ogledali tudi gostje z ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za izobraževanje in šolstvo ter predstavniki Evropske komisije za razdeljevanje zdrave hrane po šolah. In imeli so kaj videti!
vesna sivec poljanšek Foto: arhiv Oš Rodica
Šolska vrata so se ravno dobro zaprla, znanje, ki ga šolarji pridobijo v hramih učenosti, pa bo otroke spremljalo ne le skozi poletje, ampak celotno življenje.
Eno od znanj in zavedanj, ki ga šolarjem poskušajo privzgojiti pedagogi, je tudi zavest o zdravem življenju. Ta, seveda, ne zajema zgolj zdravega prehranjevanja, ampak še marsikaj drugega. Prav zato so na mnogih slovenskih osnovnih šolah, tudi na domžalski šoli Oš Rodica, vključeni v projekt Zdrava šola. »Projektu oziroma gibanju Zdrava šola smo se na OŠ Rodica pridružili konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je Inštitut za varovanje zdravja razširil mrežo na različne vzgojno-izobra-ževalne zavode, najbolj množično smo se odzvale osnovne šole. V ideji, predvsem pa temeljnih ciljih Zdrave šole smo našli povezave z našim načinom dela in cilji, ki so še vedno aktualni,« nam razloži Milena Vidovič, ravnateljica Oš Rodica, in doda: »V letih, ko smo projekt uvajali, je nastajalo veliko idej - dejavnosti smo prepletali z rednim učnim programom, z vzporednimi, obogatitvenimi dejavnostmi za promocijo zdravja, načeli zdrave prehrane, spodbujanjem pomena gibanja, varovanja okolja in drugim.«
Zdravje je namreč kompleksna stvar, povezana s številnimi dejavniki, začne pa se, med drugim, tudi na krožniku. In prav zato se na omenjeni domžalski osnovni šoli že leta trudijo prilagajati jedilnik trenutnim smernicam, ki jih narekuje zavest o zdravem življenju.
Že bežni pogled na jedilnik omenjene šole da (tudi) laikom takoj vedeti, da strokovnemu osebju, ki skrbi za to področje, še zdaleč ni vseeno, kaj jedo šolarji. še več! Jedilniki so se v zadnjem desetletju korenito spremenili. »Na naši šoli se to vidi predvsem tako, da smo z njega črtali ogromno enostavnih sladkorjev in ogljikovih hidratov, nanj pa smo uvrstili več stročnic, zelenjave in sadja, rib ter podobnih živil,« pojasni učiteljica Sonja Koželj Juhant, vodja projekta Zdrava šola na rodiški osnovni šoli. Tako je, pove, odklenkalo čokoladnim namazom, hamburgerjem, picam in sladkemu pecivu z nadevi, zato pa je na jedilniku precej novosti, kot je, denimo, tudi vitaminski namaz na osnovi nastrganega korenčka in drugih dodanih dobrot. »Seveda so otroci, sploh tisti iz višjih razredov, sprva vihali nos nad takšnimi spremembami. A ko le poskusijo jedi, ugotovijo, da so v resnici zelo okusne. In seveda predvsem zelo zdrave,« opiše počasno, a vztrajno spreminjanje prehranskih navad rodiških šolarjev.
Sploh šolarji iz zadnje triade so menda na začetku, po uvedbi sprememb, pogosto spraševali, kaj se je zgodilo s hamburgerjem in pico, ki sta se nekdaj znašla na jedilniku dvakrat mesečno. Zdaj otrokom postrežejo s takšno hrano le še trikrat na leto. »Omenjene jedi jim po novem ponudimo nekajkrat v letu, predvsem zato, da jih malo 'pocrkljamo' in ker jim želimo razložiti, da je normalno, da si občasno privoščimo tudi takšno hrano,« pojasni Sonja Koželj Juhant in nadaljuje, »ni pa v redu, če bi bila tovrstna hrana prepogosto na našem jedilniku.« In otroci začenjajo to razumevati.
Učiteljica letošnjega 4. c razreda in vodja projekta Zdrava šola, Sonja Koželj Juhant, je za goste, ki so si prišli rodiško šolo pogledat kot primer dobre prakse, skupaj z učenci pripravila odlična zdrava namaza iz skute; enemu so primešali zelišča, drugemu orehe in med.
ponujali večinoma jabolka in občasno tudi hruške, a otroci se nanje niso hitro navadili. Sonja Koželj Juhant doda, da verjetno tudi zato, ker kakovost takratnega sadja ni bila vedno najboljša.
Zdaj je tudi na tem področju precej drugače. šolske strokovnjakinje, z gospo Meto Maček na čelu, vodjo šolske prehrane, skrbno pregledujejo, kje nabavljajo živila. »Poudarek je na lokalno pridelanih stvareh,« pove in pojasni: »Izraz 'lokalno' v našem primeru pomeni, da kupujemo stvari, ki so
i-jm
Ravnateljica OŠ Rodica, Milena Vidovič (na sredi v rožnatem suknjiču), je skupaj z gosti z ministrstev in Evropske komisije ponosno spremljala program učencev pred šolo v Jaršah.
Takole imeniten zeliščni vrt imajo na oddelčni enoti šole v Jaršah (levo), z enako lepo urejenim pa se lahko pohvali tudi matična rodiška osnovna šola (desno).
Na šoli imajo tudi nekaj primerov učencev s hudimi alergijami na posamezna živila, in tudi za te znajo odlično poskrbeti. Kuhinjsko osebje se (tudi) na tem področju nenehno izobražuje, v veliko pomoč pa so jim tudi strokovnjaki iz medicinske stroke, ki redno spremljajo smernice zdrave prehrane.
Na splošno smo, kot opaža Sonja Koželj Juhant, zadnja leta na tem področju vsi skupaj postali mnogo bolj ozaveščeni. Na šoli, denimo, opažajo, da otroci pogosteje posegajo po navadni pitni vodi, nosijo jo tudi seboj k pouku. K temu so nedvomno pripomogli tudi 'pitniki' v šoli in na šolskem igrišču, ki so otrokom zelo všeč. Tako si lahko žejo vedno gasijo na najbolj naraven in zdrav način. Se torej stvari vendarle spreminjajo na bolje? »Se, seveda,« je zadovoljna: »Ko smo pred desetimi leti, denimo, na valeti postregli vodo, so mnogi debelo gledali, češ, a kar vodo bomo pili. Zdaj je slika povsem drugačna.«
Počasi se daleč pride ...
Seveda se stvari nikoli ne spremenijo čez noč! Tega se zavedajo tudi na Oš Rodica, kjer že vrsto let delajo manjše korake, ki jih počasi, a vztrajno vodijo do daljnosežnih rezultatov.
»V okviru Zdrave šole smo pred leti pričeli uresničevati projekt Jabolko v šoli, ki je na neki način predhodnik sedanje Sheme šolskega sadja. Šolski minister Slavko Gaber je že pred leti želel med učenci spodbuditi prav uživanje jabolka kot avtentičnega slovenskega sadja. Ministrstvo je takrat zainteresiranim Zdravim šolam namenilo finančna sredstva za oskrbo z jabolki po načelu lokalne oskrbe. Mislim, da so bili to resnično prvi začetki današnjih dejavnosti in ciljev, ki jih v prehransko politiko uvršča tudi EU,« opiše ravnateljica Milena Vidovič, kako se je na Oš Rodica počasi razvijala zamisel o današnjih sadnih kotičkih.
Na začetku so, kot rečeno, v njih
slovenskega porekla. Nekaj sadja je tudi zares lokalne pridelave, saj predvsem jabolka kupujemo v drevesnici na Brdu pri Lukavici, ostalo pa drugje. Ker šola nima hladilnice ali zadostnih prostorov za hrambo večje količine živil, vse kupujemo sproti, v manjših količinah, po trenutnih potrebah.«
A tudi sadni kotički, pa naj se slišijo še tako privlačno, sami po sebi ne bi bili dovolj. Otroke je, kot ugotavljajo na šoli, treba ves čas dodatno motivirati in jih spodbujati, naj začnejo potem o nekaterih stvareh razmišljati drugače.
Zato sicer vsakodnevno svežo ponudbo sezonskega sadja v sadnih kotičkih radi popestrijo tudi s sadnimi nabodali, z zares slastnimi in privlačnimi na pogled, pa z vitaminskimi ali s sadnimi športnimi napitki, pripravljajo pa tudi spremljevalne dejavnosti, od natečajev do delavnic na temo zdrave prehrane.
In tako počasi sejejo seme, ki, kot ponosno ugotavljajo na rodiški osnovni šoli, že kaže plodove njihovega truda.
»Lani smo, denimo, za poskus pripravili dve stojnici: na eni smo med odmorom stregli s sadnimi nabodali, na katerih so bile nanizane jagode in drugo okusno sadje, na sosednji stojnici pa smo ponujali čokolado. Ko smo na koncu prešteli obisk na obeh stojnicah, smo zadovoljno ugotovili, da je prepričljivo zmagala stojnica s sadjem,« pove Juhantova.
Zanimive so tudi druge dejavnosti v okviru Zdrave šole, ki jih izvajajo na različnih stopnjah: najmlajši tako, denimo, pod okriljem učiteljic vzgajajo lastna semena in jih pozneje tudi posadijo. Učenci prve triade v okviru projekta Od jablane do ploda spremljajo drevo v vseh letnih časih, dokler ne bodo na koncu zadovoljno pobrali njenega plodu.
Živahno je tudi na šolskem zeliščnem vrtu: na njem raste marsikaj koristnega in omamno dišečega, in prav ta zelišča ter zeli pridejo prav učencem različnih starosti - za pripravo nama-
zov, ki jih radi predstavljajo in dajo v prodajo na različnih šolskih prireditvah, bioloških tržnicah in podobnem, ali pa za izdelavo odličnih domačih krem in drugih tovrstnih pripravkov, ki jih navdušeno pripravljajo učenci pod vodstvom učiteljice za kemijo.
Vzorni primer dobre prakse
Po vsem opisanem ni torej verjetno nič čudnega, da so bili tudi predstavniki Evropske komisije za razdeljevanje zdrave hrane po šolah - Oš Rodica namreč opisane projekte izvaja tudi s pomočjo evropskih sredstev - zares navdušeni, ko so proti koncu letošnjega šolskega leta obiskali domžalsko osnovno šolo kot primer dobre prakse.
»Ko so na ministrstvu dobili informacijo o obisku predstavnice Evropske komisije, gospe Alise Tiganj, ki je v Bruslju odgovorna prav za Shemo šolskega sadja, so nas poklicali in zaprosili za sodelovanje. Želeli so videti primer razdeljevanja sadja s posebnim poudarkom na vzporednih vzgojnih dejavnostih. V nekaj dneh je bilo treba povezati ključne dejavnosti, ki tečejo v šoli, in jih čim bolj živo predstaviti gostom iz Evropske komisije, ministrstva za izobraževanje in ministrstva za kmetijstvo,« razloži ravnateljica Milena Vidovič, kako je v času pred koncem letošnjega šolskega leta prišlo do visokega obiska prav na domžalski Oš Rodica.
Učitelji in učenci so se ob tej priložnosti zares potrudili! Obiskovalce so najprej povabili k najmlajšim šolarjem, kjer so si ogledali, kako vzgajajo lastna semena in kako so jih potem tudi posadili na šolskem vrtu. Sledil je obisk 4. c razreda, v katerem so gostom postregli z dvema okusnima namazoma, gostje pa so si ogledali tudi dejavnosti na oddelčni enoti v Jaršah in njihovem zeliščnem vrtu. Učenci so izdelali tudi predstavitve o pomenu posameznih živil, denimo mleka in medu, tisti iz višjih razredov pa so pri pouku kemije pokazali, kako izdelujejo najrazličnejše pripravke prav s pomočjo zdravilnih rastlin in zelišč z domačega šolskega vrta.
Čista petica za trud
Opisani trud šolskega osebja se vsekakor obrestuje! Učitelji so ponosni, ko opažajo, da so otrokom teme, ki zajemajo zdravo življenje, vedno bližje in da so jih predvsem ponotranjili, 'vzeli za svoje'.
Tako se pogosto dogaja, pravi Sonja Koželj Juhant, da dekleta pridejo k njej na posvet o zdravi prehrani. »Sploh pred valeto je bilo tovrstnih vprašanj precej,« se nasmehne omenjena učiteljica in
doda: »Opažam, da so dekleta na tem področju še korak pred fanti; veliko jih redno teče, pazijo, da pijejo veliko vode in podobno. Je pa res, da tudi fantom ni vseeno, kako skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje.«
Da so s številnimi aktivnostmi v okviru projekta Zdrava šola - vanj je trenutno vključenih 47 odstotkov slovenskih osnovnih šol - na pravi poti, dokazuje tudi podatek, da na šoli nimajo učencev s prekomerno telesno težo, ki bi že ogrožala zdravje. »Lahko jih preštejemo na prste ene roke,« ponosno razloži in nadaljuje: »Ko na regijskih srečanjih vodij Zdrave šole poslušam o problemu porasta otrok s prekomerno telesno težo, vedno zadovoljno ugotavljam, da teh težav na naši šoli zares ne poznamo. Do nihanj telesne teže sicer najpogosteje prihaja predvsem pri učencih zadnje triade, ki se premalo gibajo in se doma ne prehranjujejo zdravo.«
Na rodiški osnovni šoli ob vsem povedanem že kujejo načrte tudi za prihodnost, saj se zavedajo, da je treba, če želijo, da se otrokom pridobljeno znanje zasidra v zavest in postane njihova vsakdanja stvarnost, nenehno truditi.
»V prihodnje bi v okviru Zdrave šole radi še poglobili pomen zdrave komunikacije, saj ugotavljamo, da je treba na tem področju vedno bolj delati. Svoje so naredila družbena omrežja in tako otroci, žal, izgubljajo predstavo o zdravem reševanju sporov, o primerni komunikaciji in podobnem,« pove Sonja Koželj Juhant, ravnateljica rodiške osnovne šole Milena Vidovič pa za konec doda: »Projekti, kot so Zdrava šola in tudi mnogo drugih, na neki način bogatijo, dopolnjujejo izvedbo predpisanega šolskega programa in osmislijo zlasti vzgojne dejavnosti, širijo otrokove izkušnje ter oblikujejo odgovoren odnos do okolja, v katerem živimo, in do ljudi, s katerimi sobivamo v skupnosti ter na tem planetu. Spodbujam in spodbujala bom tovrstne načine učenja, dela in razvoja šole. Želim si, da bi bile takšne dejavnosti vsaj do neke mere finančno podprte (poleg sredstev za oskrbo s sadjem tovrstni projekti nimajo dodatnih sredstev). Predvsem pa si želim, da dejavnosti delujejo povezovalno, z usmerjenostjo v sodelovanje in ne tekmovalnost, ki nas deli na dobre in slabe. Tekmovanja, nenehne primerjave in delitve so naporne in prej razdvajajo kotpovezujejo. Tudi tako vzgajamo.«
Vsekakor je rodiška osnovna šola s svojimi številnimi prizadevanji na področju zdravega življenja več kot imeniten primer dobre prakse, za kar si vsi, ki so vključeni v tovrstna prizadevanja, zaslužijo preprosto - čisto petico! □
Okusno in zdravo. skutni namaz z zelišči: Preprost in zdrav namaz iz skute, kisle smetane, jogurta in sesekljanih zelišč, ki so ga učenci 4. c razreda Oš Rodica pripravili pod vodstvom razredničarke in vodje Zdrave šole, Sonje Koželj Juhant, ob obisku predstavnikov z ministrstev in Evropske komisije. Potrebujemo: 250 g puste skute • 2 žlici kisle smetane • 2 žlici jogurta • sol • 1 do 2 žlici drobno sesekljanih zelišč (denimo peteršilj, melisa, drobnjak in pehtran) • nekaj lističev mlade špinače
Priprava: špinačo operemo, dobro odcedimo in drobno sesekljamo. Skuto pretlačimo v skledi. Dodamo kislo smetano, jogurt, sesekljana zelišča in sol. Serviranje: Skutni namaz z zelišči lahko ponudimo kot samostojni namaz, kot podlago pri različnih sendvičih, kruhkih in kanapejih ali kot sestavni del hladnega bifeja, zajtrka ali malice. K namazu se še posebej priležeta črni in rženi kruh. Skutni namaz z zelišči se odlično poda h krompirju v oblicah, ujame pa se tudi z različnimi testeninami.
Namig: Skuti lahko primešamo tudi večino (presne ali kuhane) zelenjave, oreške, semena, presno ali kuhano sadje, marmelade in džeme in druga živila po okusu.
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
slamnik@kd-domzale.si
OBVESTILO
Spoštovane dopisnike obveščamo, da bodo prispevki iz naših šol in vrtcev, ki niso objavljeni v junijski številki glasila Slamnik, objavljeni v julijski številki. Uredništvo glasila Slamnik
Sadeži družbe
Na OŠ Domžale smo začeli intenzivno razvijati medgeneracijsko sodelovanje v šololskem letu 2012/13, v letošnjem smo se pridružili projektu Sadeži družbe.
oš Domžale Vse šolsko leto smo izvajali več aktivnosti. Največji poudarek smo dali medgeneracijskemu sodelovanju. V bližini šole je medgene-racijski center MGC Bistrica, s katerim smo izvedli več aktivnosti.
Člani krožka prostovoljstva so se v novembru udeležili delavnic v Med-generacijskem centru Bistrica, kjer so skupaj z oskrbovanci izdelovali novoletne okraske in jih potem prodajali na šolskem bazarju.
Prostovoljci so večkrat skupaj z drugimi učenci nastopili na prireditvah v MGC Bistrica, na primer pripravili so priložnostni program ob prihodu Miklavža, prispevali več točk na prireditvi ob obletnici odprtja centra, ob materinskem dnevu so pripravili kratek kulturni nastop in oskrbovan-kam izročili čestitke in podobno.
POCITNICE 2014
št.	DATUM IZVEDBE	TEME POČITNIC	LOKACIJA	CENA
1.	26., 27. 6. 2014	INDIJANSKE	SKAKALNICA	15 €
2.	30.6.- 4.7.	ŠPORTNO ATLETSKE	STADION	90 €
3.	7.7.-11.7.2014	INDIJANSKE	SKAKALNICA	115 €
4.	14.7-18.7.2014	NARAVOSLOVNE	ARBORETUM	135 €
5.	21.7.-25.7.2014	FOTOGRAFSKE	ZAVOD ZA ŠPORT DOMŽALE	135 €
6.	21.7.-25.7.2014	RIBIŠKE	BAJER CRNELO	120€
7.	28.7.-1.8.2014	PUSTOLOVSKE	JAMARSKI DOM	110 €
8.	4.8.-8.8.2014	OD KMETIJE DO KMETIJE	DRUŠTVO ALI SKAKALNICA	110 €
9-	4.8.-8.8.2014	MOJSTRSKE	DRUŠTVO ALI SKAKALNICA	100 €
10.	11.8.-15.8.2014	INDIJANSKE	SKAKALNICA	85 €
11.	18.8.-22.8.2014	INDIJANSKE	MEGEŠKA KOCA	120 €
12.	18.8.-22.8.2014	GLEDALIŠKE	KD GROBLJE	120 €
13.	25.8.-29.8.2014	OD KMETIJE DO KMETIJE	DRUŠTVO ALI SKAKALNICA	110 €
POLETNI VADBENI PROGRAMI
PRIREDITVE:
© NOVO! Dnevno varstvo otrok od 5 let dal)e
ww^Sfjadrrtavrica.sj
031/314-8701
sad.mavrica@gmail.com
PLAVALNI TEČAJI
30.6. - 4.7.2014
7.7. - 11.7.2014
14.7. - 18.7.2014
21.7. - 4.8.2014
8.8. - 25.7.2014
18.8. - 22.8.2014
Obisk skate parka in spoznavanje urbanih športov
V ponedeljek, 15. junija 2014, smo športno atletsko društvo Mavrca skupaj s športnim društvom Ez3x za učence osnovne šole Venclja Perka organizirali prav poseben dogodek.
V okviru dejavnosti krožka prosto-voljstva smo se udeležili 15. Festivala prostovoljstva, ki je potekal 22. maja 2014, na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Na prireditvi so se obiskovalcem predstavile prostovoljske organiza-
ak mavrica Zavzeti fantje so otrokom prikazali svoje vragolije, med katerimi ni manjkala niti salta na ro-lerjih. Res veliko poguma in znanja, ki ga pridobivajo na sicer že dotrajani skate stezi v Domžalah. Nato so pod vodstvom članov društva Ez3x preizkušali spretnosti v spustih po klančinah. Vzdušje med otroki se je tako razživelo, da ob prihodu staršev
kar niso želeli prekiniti preizkušanja rolk, BMX-ov, skiroja in rolarjev.
Mavrica je tako zaključila interesne dejavnosti rolanja. Vabimo vas tudi k drugim aktivnostim v poletnem času, o katerih si lahko preberete na spletni strani http://sadma-vrica.si/.
Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Finale državnega prvenstva v atletiki za srednje šole
Srednja šola Domžale je bila v maju skupaj z Občino Domžale, Zavodom za šport in rekreacijo Domžale ter Atletskim klubom Domžale organizator in izvajalec Finala državnega prvenstva v atletiki za srednje šole iz vse Slovenije. Skoraj 400 dijakov in dijakinj iz 88 slovenskih srednjih šol je teklo na kratkih in dolgih progah, skakalo v višino in daljino ter metalo kopje in kroglo.
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE V okviru Srednje šole Domžale je za vse poskrbel Organizacijski odbor pod vodstvom Marjana Ravnikarja, ob njem pa je sodelovala vrsta profesorjev in dijakov ter dijakinj, ki so odlično poskrbeli za vse, omenimo pa naj tudi sodelovanje ravnatelja šole, mag. Primoža Škofica. Tako sta bila Zavod za šport RS Planica in Atletska zveza
žale, saj je svoj dosedanji rekord izboljšala za kar pol metra - 16,67 m, in zasluži iskrene čestitke. Pri dijakinjah je pokal za najboljši rezultat pripadel Meti Pogorevc. 400 m je pretekla v času 55,35 s, pri dijakih pa Nacetu Ple-šku, ki je kroglo zalučal 21,31 m. Svoj državni rekord v teku na 2.000 m je izboljšal Jan Petrač, enako pa tudi Lara Omerzu, v skoku v višino.
cije. Udeleženci pa smo uživali tudi v prijetnem in sproščenem druženju. Organizirane so bile različne aktivnosti, s pomočjo katerih so obiskovalci spoznali oblike in poslanstvo prostovoljnega dela.
Na prireditvi je naša šola, ki se je letos vključila v prostovoljski projekt Sadeži družbe, prejela zastavo Sadeži družbe kot zahvalo za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Najbolj prizadevni prostovoljci pa bodo ob koncu šolskega leta prejeli priznanja.
Mentorica prostovoljstva, Mira Marinšek
Slovenije, pod okriljem katerih poteka tovrstno tekmovanje v Sloveniji, zelo zadovoljna nad organizacijo tekmovanja, izvrstnimi rezultati ter uspešnim sodelovanjem atletov s Srednje šole Domžale, ki tudi sicer skrbno spremlja svoje športnike in vsem omogoča tudi primerno vadbo.
Posebej toplo so bili pozdravljeni mladi atleti - invalidi, ki so ob glasnem navijanju opravili podobne discipline.
Srednja šola Domžale je poskrbela tudi za prijetno odprtje finala, na katerem sta nastopila pevka Eva Černe z Zdravljico in Plesna šola Miki s plesi, pozdravne besede pa so skupaj z željo po prijetnem in uspešnem športnem dnevu v Domžalah izrekli: mag. Primož Škofic, ravnatelj SŠ, v imenu Atletske zveze Slovenije sekretar Luka Štajner ter župan Občine Domžale, Toni Dragar. Finale DP je v imenu Zavoda za šport RS Planica odprl Uroš Vidmajer ter zaželel mladim veliko uspeha, ravnatelju SŠ, mag. Primožu Škoficu, pa simbolično predal 'ragljo' kot simbol športnega navijanja. Med gosti sta bila tudi mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter Zdravko Peternelj, koordinator atletskih tekmovanj.
Sledilo je tekmovanje, na katerem ni manjkalo odličnih rezultatov. Posebej nas je razveselila Manca Avbelj, ki je sicer tekmovala za Srednjo frizersko šolo Ljubljana, je pa članica AK Dom-
Prvo, najbrž pa ne zadnje finale prvenstva RS srednjih šol v atletiki je v Domžalah odlično uspelo. Čestitamo!
V maju je v Domžalah prvič potekalo Finale državnega prvenstva v atletiki za srednje šole, ki ga je organizirala Srednja šola Domžale. Organizacija in izvedba sta bili velik zalogaj, zato sem sogovornika Marjana Ravnikarja, sicer pomočnika ravnatelja Srednje šole Domžale in predsednika Organizacijskega odbora, povprašala ...
... zakaj so se odločili za organizacijo tako pomembnega tekmovanja?
Za organizacijo se ni bilo težko odločiti, predvsem ker imamo na šoli veliko odličnih športnikov in se s takšno organizacijo še bolje povezujemo s športnimi klubi v Domžalski občini in njeni okolici.
Kdo vse je še delal v organizacijskem odboru in katere so bile najpomembnejše naloge?
V OO so sodelovali učitelji srednje šole Domžale, predstavnik AZS, predstavnik Atletskega kluba Domžale in direktor zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Težko bi rekel, katere so bile najpomembnejše naloge, ker mora biti vsaka naloga popolna, da se tekmovanje izpelje tako dobro, kot se je. Vsak član organizacijskega odbora je odlično opravil svoje delo, čeprav so se nekateri z nalogami srečali prvič.
Tako veliko tekmovanje je zahtevalo tako pomoč dijakov kot učiteljev? So bile kakšne težave?
S pravilnim pristopom in pravilnim tolmačenjem pomembnosti tovrstnega tekmovanja težav ali nepripravljenosti učiteljev in dijakov ni bilo. Saj je bilo v izvedbo na dan tekmovanja vključenih pribl. 70 dijakov in kar nekaj učiteljev.
Da so dijaki spoznali njihove naloge, so imeli tudi dvodnevno usposabljanje za dijake, kateri so sodelovali kot pomožni sodniki.
Kdo je še prispeval, da je finale teklo kot namazano?
Poleg že zgoraj omenjenih članov organizacijskega odbora je treba omeniti tudi sodniški zbor, reševalno službo na srečo brez intervencij, redarsko službo itd.
Je bilo tekmovanje morda tudi spodbuda, da na šoli, ki je že poznana po odličnih pogojih za športnike, naredite več na področju atletike?
Seveda je to pomemben prispevek šole k razvoju športa na področju atletike in sodelovanja med klubi tudi na šoli, kar potrjuje tudi to, da smo imeli na letošnjem tekmovanju tudi dva finalista, in upam, da se bo naslednje leto uvrstil še kdo od dijakov naše šole.
Ste po vašem mnenju tekmovanje izkoristili kot promocijsko priložnost za šolo, občino?
SŠ Domžale že kar nekaj leti krepi sodelovanje s klubi v občini Domžale in njeni okolici, saj je iz leta v leto več športnikov, ki so vključeni v delo klubov.
Kako bi vi, kot predsednik Organizacijskega odbora, ocenili finale?
Finale je potekalo v prijetnem športnem vzdušju, v lepem sončnem vremenu in tudi z odličnimi rezultati. Kar nekaj pohval sem prejel od udeležencev, in to mi je v največje zadovoljstvo. Seveda pa brez delavnih članov organizacijskega odbora, dijakov in dijakinj, učiteljev, ki so svoje zadolžitve odlično opravili, ne bi tako dobro uspelo.
Vera Vojska
iz naših vrtcev in sol
slamnik@kd-domzale.si
Tek podnebne solidarnosti
Osnovno šolo Roje v Domžalah obiskujejo otroci s posebnimi potrebami
oš roje Nekateri obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom, drugi oddelke posebnega programa vzgoje in izobraževanja, najmlajši pa so vključeni v oddelek razvojnega vrtca. Ker so si otroci med seboj zelo različni, prav tako pa njihove sposobnosti, je bila tudi izvedba teka po razredih zelo različna. Nekateri učenci so namreč gibalno ovirani; težje hodijo ali so na vozičkih, zato niso zmogli teči, ampak so v ta namen prehodili neko razdaljo. Izvajali pa smo tudi druge dejavnosti v okviru teka.
Ogled dokumentarnih filmov
Po razredih smo si ogledali dokumentarne filme na priloženem DVD-ju in se ob njih pogovorili o tem, kako naš način življenja vpliva na podnebne spremembe in kako te v končni fazi vplivajo na to, kako živijo ljudje v revnejših deželah in kako bomo morda tudi mi živeli čez čas. Pogovorili smo se o tem, kako trdo morajo delati v Afriki že mali otroci, ki morajo daleč hoditi po vodo.
Sajenje sončnic
Semena sončnic, ki smo jih prejeli v paketu, smo posadili na šolski ekološki vrt. Tam bodo zdaj rasle sončni-
ce, s katerimi se bodo v poznih poletnih dneh sladkale ptice.
Tek podnebne solidarnosti
Za tek so se odločili mnogi razredi, skupaj 30 učencev, kar je skoraj tretjina vseh učencev na šoli. Vsi razredi so se pred tekom pogovorili o tem, za kakšen namen bodo tekli. Večina je tekla v znak solidarnosti do otrok v Afriki, ki morajo iti več kilometrov daleč po vodo. Nekateri tudi večkrat na dan. Učenci sedmega razreda so njihovo stisko konkretno občutili, saj so se odpravili na dolgo, skoraj osemkilometr-sko pot, vmes pa je postalo zelo vroče.
Projekt 'The Muffin Killers'
Literarni večer nadarjenih učencev udeležencev delavnice ustvarjalnega pisanja
Ker s seboj niso imeli nobene pijače, so tudi oni nekako hodili po vodo; do najbližjega vodnjaka za Kamniško Bistrico, kjer so se odžejali. Zelo so se potrudili tudi pri krožku Badminton, saj so še v času pred poukom, ko je krožek na sporedu, sklenili, da se odpovejo enemu treningu in ga nadomestijo s tekom. Ti učenci so se odločili, da bodo tekli za žrtve poplav v Bosni in Srbiji. Tudi poplave so del posledic podnebnih sprememb.
Skupno so učenci naše šole pretekli 125 km.
VODJA PROJEKTA TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI na OŠ Roje, Ajda Lalic
oš domžale V ponedeljek, 26. maja 2014, ob 17. uri, smo se v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani zbrali učenci OŠ Domžale, ki smo dva meseca pridno obiskovali delavnice ustvarjalnega pisanja. Najbrž se sprašujete, kaj smo tam sploh počeli, kajne? No, nismo se učili lepe pisave, čeprav so ustvarjalne delavnice - učili smo se pisanja zgodb.
Naša mentorica, dr. Mateja Mahnič, nas je naučila, kako moramo zgodbo začeti, kako jo zaplesti in razplesti. Že na začetku pisanja moramo vedeti, kakšen bo konec, sicer je ne bomo mogli dokončati brez nepotrebnih zapletov oziroma 'slepih ulic'. Prav tako smo se naučili timskega dela, saj smo drug drugemu pomagali pri vsebini zgodbe in jo s tem naredili bolj zanimivo.
Po teh dveh mesecih smo vsi napisali vsaj eno zgodbo, jaz sem napisala dve, Zoja pa se je odločila, da ji pesmi bolj ležijo kot zgodbe. Z vsem tem smo se predstavili v Trubarjevi hiši literature in priredili res dober nastop. Prebrali smo vse krajše zgodbe, daljše smo skrajšali za branje, prav tako smo slišali vse tri pesmi in en prevod.
Najtežji del delavnice je bila zagotovo izbira imena. Nismo vedeli, kako bi se poimenovali, nato pa smo nekega četrtka začeli govoriti o Vidovih mafinih in poimenovali smo se The Muffin Killers (slov. Ubijalci mafinov). Seveda je bila temu primerna pogostitev po nastopu - vsi smo namreč spekli in prinesli ma-fine. Poleg tega smo še izdali knjižico, v kateri smo zbrali vse zgodbe in pesmi. Uredila sem jo jaz, in povem vam, da je to presneto težko delo. A kljub temu sem jo uredila z veseljem in sem ponosna na svoje delo.
S temi knjižicami smo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo uporabili tudi za naš nagradni izlet v Gardaland v Italijo. Seveda pa ne smem pozabiti na Miro Marinšek, ki nas je v ta krožek sploh zbobnala, in Danajo Marinšek, ki je pomagala Mateji. Skratka, delavnice so bile super, čeprav so trajale v pozne popoldanske ure, a ni bilo dneva, da bi kdo odšel prej domov kot vsi ostali. Upam, da bomo mogoče še kdaj sodelovali, kot skupina ali ne, in bomo pokazali, kaj zmoremo in znamo.
Špela Hribar, učenka OŠ Domžale
Predpočitniške novice s posluhom
V glasbeni šoli bodo prav kmalu nad notami zavladale počitniške pavze, česar se najbolj veselijo otroci. Ampak za konec se nismo prepustili lenobnim ritmom, pač pa smo za pravi veliki finale v šoli s posluhom počeli kup reči.
glasbena šola domžale 5. junija smo izvedli zaključni koncert šole, na katerem so nastopili najuspešnejši učenci letošnjega leta. Z odličnim koncertom smo poskušali poskrbeti za ušesa in srce. Zbirali pa smo tudi prispevke za pomoč kolegom iz Srbije, šoli za mlade glasbene talente v Cupriji, ki so ji poplave skoraj povsem uničile šolski instrumentarij. Tako so naši učenci poskrbeli, da njihovo igranje niso le gole note, pač pa je dobilo tudi nov, še plemenitejši pomen. Instrumente in denarna sredstva za obnovo poškodovanih glasbil bomo šoli v Cupriji predali na strokovni ekskurziji v jeseni.
Poplavam pa so za las ušli naši tekmovalci, ki so prav v srbski prestolnici - Beogradu - na mednarodnem tekmovanju Mladi virtuoz dosegli izvrstne rezultate. Pod mentorstvom Anastazije Juvan sta si 1. nagrado priigrala dva godalna tria - klavirski trio MAJ v sestavi: Marjeta Banko - violina, Ana Janežič -violončelo in Jure Juvan - klavir (bili so
Tolkalist Aleksander Simionov v akciji
tudi 1. v svoji kategoriji) in klavirski trio v sestavi Marjeta Banko - violina, Gal Juvan - violina in Jure Juvan - klavir. Mentorica Almira Hamidullina in kore-petitor Miran Juvan pa sta bila ponosna na violončelista Ano Peterlin in Gala Podjavorška, oba s prvima nagradama.
Poleg koncertov in tekmovanj konec šolskega leta v glasbeni šoli zaznamujejo tudi sprejemni izpiti za nove učence. Ti so potekali konec maja. Šola je bila polna malih vedoželjnih glasbenikov, ki pa jih žal vseh ne moremo sprejeti, saj smo vezani na določeno število mest. Zavedamo se, da je lahko razočaranje pri otrocih zelo veliko. A ne obupajte!
Pridite še enkrat prihodnje leto. Z otrokom pa med letom tudi raziščite veliko družino glasbil in razmislite o smiselnosti vpisa na drug, ne tako oblegan instrument. Seveda pa se mora vsak, ki želi v glasbeno šolo, zavedati, da je predpogoj igranja na katerikoli instrument dober ritmično-melodični posluh.
Sprejemni izpiti pa so potekali tudi na Konservatoriju za glasbo. Tam so bili uspešni naši učenci: oboist Žan Av-belj, violinistka Mirjam Bartol, rogistka Hana Močnik, pevec Matija Narobe, kla-rinetistka Maja Pungerčar, harmonikar Žiga Svetlin in kontrabasist Jernej Vin-dšnurer. Upamo, da bodo znanje, pridobljeno pri nas, s pridom uporabljali in nadgrajevali.
Glasbeniki imamo kovčke že pripravljene za poletne dogodivščine. Poletje - idealni čas, da se iz prakse same na licu mesta naučimo pomembno glasbeno lekcijo ... Glasba sestavljena iz not, pa tudi - pavz. Naj bodo dolge in zabavne.	Foto: FotoNemec
v Centru za mlade Domžale
v C^M-f«
Nakit iz skrc tjive
Plastika in razgreta pečica??? Te zanima kaj lahko nastane? Pridi v CZM in si izdelaj svoje »skrčljivčke« - uhane, obesek, prstan ali pa gumbe,... Ves potreben material te čaka. Rabiš le dobro voljo in malo ustvarjalne žilice.
Termin: for. 1 i. 8, od 10.tt-du 12.00 ur i.-
Prispevek nddiienctv: I f. Starosr udeležencev: nod '2 kH
I
/p-ipet tii?»?Jezifrovna zabavapo ifritojsto.
Termin: pon, IS, 9.rtor. 26. 8.. src, 27. Ji, vj lQCOdv 11	IS CO dv I? 30
T(i ¿01 lirn.j k^k'j dull | jl%	fid' Ko <u Sl%
|JU kilojbku rULL" -¿wju^ lii M i^jl v
iLtOfiidi ":i Kilo ji-ki "i ;1nty/ h vr i. L-ni.ru ¿j
Prifptvetmdeltieritv! K Jtarosr udeležencev: nod '2 Il-i.
Dchivniiu vud i Anjj Trjmp„ i. imi di|jl !■ niilurj njj
* - - Poletno jezlkanje v španšc ini
JJfwrjTi prosre ppflei/ra dVr-i m tor tfa st ft& jptw^en nočiff nnutti ct^ov jenM- kr ja flawri we fco i 500 nrüijanav If udi po
SYttU,
Termina:
julij: per. 21. 7rt ire, 23- 7. in pet- ?,
Ali
-nvflui-t: pon, 4, Öv ire, 6r fl,r per, Ör fl, v j lfiCOdv 19 >0 uru
ir; 1 ^'ui fow; ■ Ü i io sveliATiL-ni i^UlurriLHi IUI" |jrvL"-M	<lli
Na vse delavnice ju obverne predhodne prijave!f.cmcr £:■ mlodu Ita-ni^lc- Li OiO !i66 jI 0\ ??2tt 00. ttevilci mest je omejeno,
Prispevek udeležencev: K StarHjsr udeležencev: nod ' 2 liH
L-1: i ■ j" i "i i L u vud i Irui iJ orrno, ur-i dial. Itisp ljl|<in-jk<i 58. I 2 30 LSfi-niolc
PRIJAVNICA NA VESELE POLETNE POČITNICE
Ime in priimek otroka: , Naslov:_
Starost otroka:
Telefon in ime starša: Termin:_
Število dni:
Morebitne posebnosti (alergije, bolezni) otroka, za katere menite, da je treba z njimi seznaniti animatorja:_
Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijske aktivnosti CZM-ja.
Podpis staršev:_
IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
slamnik@kd-domzale.si
Program kolesarčki
Program Kolesarčki je program, ki ga kot poučno dejavnost vpletemo v področje prometne vzgoje in je eden izmed prednostnih ciljev našega dela z otroki.
Z vetrom
Maj na naši šoli pomeni asociacijo na morje in jadranje. Zakaj? Vsako leto že tradicionalno in željno sodelujemo v izobraževalno-terapevtskem projektu 'Jadranje za jutri' v organizaciji športnega društva SAPPA iz Kamnika.
OŠ roje Udeleženci vedno znova ugotavljamo le pozitivne posledice takega učenja in druženja. Tudi letos smo skrbno izbrali sodelujoče učence, ki so morali biti pridni, delovni in učno uspešni, z veliko empatije do okolice.
To je bila torej zanje edinstvena nagrada, za katero se je bilo vredno truditi vse leto. Ekipa je štela šest učencev, od tega so bili trije dečki iz PPVI in tri deklice iz programa NIS. Med seboj so delovali kot pravi tim, ki se je dopolnjeval na vsakem koraku.
Že na poti do Pulja, od koder smo začeli jadralsko avanturo, smo se dobro sprostili, se spoznali in sklenili nova prijateljstva z učenci iz Kamnika in Kočevja. Tako nam je vožnja v hipu minila. V marini pa so nas pričakali široko nasmejani obrazi fantov društva SAPPA, ki so se vse leto trudili in zbi-
rali sredstva, da so učencem polepšali življenje s tako izkušnjo.
Že je sledilo vkrcanje na jadrnico - in prva bitka z vetrovi se je lahko začela. Premagan je bil strah in vsakega naslednjega dne smo še bolj veselili.
Dan ni bil dnevu enak. Vsak je prinašal nova spoznanja, nove dogodivščine. Ves čas so gostitelji lepo skrbeli za nas in nas razvajali, ne le z vožnjo po morju, pač pa tudi s sladkimi palačinkami, s čarovnikom, z glasbenim nastopom in bogatimi darili, s katerimi so nas presenetili zadnji večer.
Hvala vsem članom društva Sppa za tako lepo izkušnjo in vso pozornost, ki ste nam jo namenili. Prav tako pa hvala našemu donatorju Lek - Mengeš in ge. Marjanci Bogataj, ki sta učencem omogočila udeležbo v projektu.
Nada Grčar, učiteljica OŠ Roje
vrtec URŠA Sistematičen, strokoven in kontinuiran pristop k spodbujanju otrok za varno vključevanje v promet pomeni poleg uresničevanja ciljev na področju prometne vzgoje tudi krepitev in zavedanje odgovornosti v skrbi zase in za druge ljudi, kar posega tudi na področje etike in vrednot, ki je prav tako rdeča nit tega šolskega leta.
Vsako leto Kolesarčke izvedemo s pomočjo donatorjev za najstarejše otroke v vrtcu, ki jeseni odhajajo v šolo.
Program smo izvedli v dveh dnevih, in sicer 20. 5. in 21. 5. 2014 za 8 skupin, to je za 192 otrok, starih 5 do 6 let.
Otroci so se z vlogama pešca, ki mora pravilno in varno prečkati cestišče, in voznika štirikolesnika na nožni pogon, ki mora biti pozoren na različne dogodke v prometu, preizkusili na prometno postavljenem poligonu.
Skupaj z izvajalcem so si pred začetkom ogledali in poimenovali ter pojasnili prometne znake, ki so usmerjali vožnjo po poligonu. Pred cestiščem so ponovili postopek pravilnega prečkanja ceste. Otroci so se nato samostojno podali na poligon. Preden so se usedli v vozila, so si nadeli varnostne čelade in nekateri otroci so bili pri tem zelo spretni in samostojni.
Med dejavnostjo smo opazovali otroke pri vožnji. Večina je upoštevala prometne znake, mogoče so malce pozabili na semafor in ob opozorilu so se naslednjič spomnili tudi nanj. Bili so pozorni na druge voznike in so na križiščih pogledali levo in desno, če je pot prosta. Nekaj otrok pa je uživalo v vožnji z vozilom in jih je bilo treba
V soboto, 14.junija 2014, od 13. do 18. ure, je na parkirišču Avto Kveder v organizaciji Božička za en dan in Urban roofa potekal prijeten zabavno-poučni dan za otroke iz rejniških družin z območja Domžal, Lukovice, Moravč, Mengša in otroke iz socialno šibkih družin z območja Ivančne Gorice. Slednji so imeli organizirani avtobusni prevoz.
Učitelji iz organizacije Urban roof so otrokom predstavili in z njimi tudi vadili veščine skejtanja, rolanja, vožnje z BMX-kolesi. Na ustvarjalnih delavnicah so izdelovali različne lesene predmete, rože in druge zanimive izdelke, fantje in dekleta so se opremili za plesne akrobacije tudi z ustvarjanjem posebno modnih pričesk in poslikavo obrazov. Iz društva PGD Prevoje so gasilci pokazali svoje znanje in orodja, otrokom odgovarjali na vprašanja in jim omogočili tudi nekaj praktičnih poskusov. S Policije Domžale so policisti predstavili svoja vozila, zaščitna sredstva in svoje delo. Otroci in mladi od 6. do 15. leta so uživali in se na zabavni način opremili z novimi znanji in izkušnjami. Organizatorji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo, ob koncu pa so vsi prejeli polne darilne vrečke.
V Centru za socialno delo Domžale se v imenu vseh otrok zahvaljujemo organizatorki Nini Zajc, fantom iz Urban roofa in ostalim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so srčno in odgovorno prispevali k izvedbi tega dobrodelnega dogodka in otrokom in mladim omogočili dobre izkušnje za življenje.
Prav tako hvala donatorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo dobrodelnega projekta:
Avto Kveder, Urban roof, Union, Avto borza, Lumpi, Droga Kolinska, Slapar prevozi, LPP, TIM agent, Rodex, Občina Domžale, PGD Prevoje in PP Domžale.
Svetovalka za rejniške družine, Marta Tomec, univ. dipl. soc. del.
večkrat spomniti na pravila, ki veljajo na poligonu. Otroci so v večini varno prečkali cestišče. S pogledom v levo in desno so se prepričali o varnem in prostem prehodu čez cesto, z dvigom rok pa so ustavili vozilo, ki se je bližalo prehodu za pešce. Tudi vozniki so se ustavili pred prehodom.
Vse informacije in izkušnje, ki so jih morali pokazati na tem prometnem poligonu, so otroci pridobivali skozi različne celoletne dejavnosti, še posebej pa v zadnjem mesecu, ki je po letnem delovnem načrtu Vrtca Urša prometni mesec.
Program Kolesarčki so otroci zaključili s prometnimi pesmicami in podelitvijo diplom za uspešno udeležbo v programu. Otroci so povedali, da so v dejavnosti uživali, da so se radi
peljali z vozili in všeč jim je bilo, da je bil na poligonu pravi semafor. Strokovne delavke so pohvalile izvedbo programa in bile ponosne na znanje otrok, ki so ga pokazali na prometnem poligonu. Bilo je poučno in zabavno.
Izvajalcu podjetju Belak, d. o. o., in donatorjem, ki so nam omogočili izvedbo programa, se najlepše zahvaljujemo: Zavarovalnica Triglav, d. d.
•	Omicron, d. o. o. • IMP, d. d. • Mizarstvo Volčini, Volčini Ivan, s. p. • Romana Dečko Grmek, s. p., revizijska dejavnost in računovodske storitve
•	Matica MB, d. o. o. • Premium notranja vrata, d. o. o. • Slonuts, d. o. o. • SG trakovi, d. o. o. • Mercis, d. o. o. • Računovodstvo Šimenc, Simona Šimenc, s. p. • Skupina Počivavšek • B-forma, d. o. o.
7P Zveza Tt^firt Prijateljev IVLjMladineDomiale
ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK - KRK 2014
Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator in podjetje Leštan & Leštan, d. o. o., šport, turizem in rekreacija kot izvajalec, vabita na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Letovanje se bo odvijalo v obnovljenem Domu domžalskih otrok v Vantačičih na Krku.
Termini so: 1. izmena: 5. 7. 2014 do 15. 7. 2014 - 60 mest
2.	izmena: 15. 7. 2014 do 25. 7. 2014 - 60 mest
3.	izmena: 25. 7. 2014 do 4 .8. 2014 - 30 mest
4.	izmena: 4. 8. 2014 do 14. 8. 2014 - 30 mest
Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin, in sicer do zasedbe mest po izmenah.
Cena 10-dnevnega letovanja je 330,00 EUR.
Znesek bo mogoče plačati v 4 (štirih) enakih obrokih po 82,50 EUR.
Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo otroci in šolarji, stari od 5 do 19 let, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hos-pitalizaciji (več kot dvakrat v preteklem letu) ali so bili pogosteje bolni (zapis v medicinski dokumentaciji več kot dvakrat v preteklem letu).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana letovanje, in sicer v znesku 16,42 €/ na dan oz. 164,20 €/za 10 dni.
Prispevek staršev ali skrbnikov je 164,00 EUR/po osebi.
Znesek bo mogoče plačati v 4 (štirih) enakih obrokih po 41,00 EUR.
Za vse informacije nas lahko pokličete na telefon številka: 041/728 179 ali vsako sredo med 16. in 18. uro na telefonsko številko: 01/721 27 91 oziroma na e-naslov: zpm.domzale@siol.net ali vsak dan med 8. in 17. uro na tel. št.: 01/563 54 78, e-pošta: info@lestan-lestan.si
Prijavnica za letovanje je objavljena na naši spletni strani ZPM Domžale: www.lestan-lestan.si ali jo osebno prevzamete v naši pisarni, vsako sredo, od 16. do 18. ure, oziroma na Oš, ki jo obiskuje vaš otrok.
Izpolnjeno prijavnico lahko pošljete v elektronski obliki ali po pošti oziroma osebno oddate v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali v naši pisarni v času uradnih ur.
Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest.
zahvala Božičku za en dan in Urban roofu
Dan za otroke iz rejniških družin z območja Domžal, Lukovice, Moravč, Mengša in otroke iz socialno šibkih družin z območja Ivančne Gorice
\
POLETNI SAHOVSKI TABOR V DOMŽALAH 2014
znani termini
Za koga: za otroke, ki želijo izboljšati šahovsko znanje Razpisani skupini:
•	NADALJEVALNA v tednu 21. do 25. 7. 2014 - za otroke od 9. do 12. leta, zahtevano predznanje III. šah. kategorije
•	ZAČETNA v tednu 25. do 29. 8. 2014 - za otroke od 6. do 9.
leta
Kdaj: od ponedeljka do petka, od 9. do 15. ure
Kje: v prostorih šahovskega društva na Kopališki 4, Domžale
Voditelj: Lan Timotej Turek
Program: šahovska igra na 1001 način, taktično razmišljanje, reševanje šahovskih nalog in problemov, turnir, igranje na uro, presenečenja ...
Za priboljšek: topla malica vsak dan, po 13. uri kopanje na domžalskem bazenu
Pogoj udeležbe: resno sodelovanje in plačan prispevek kritja stroškov (manj kot 100 EUR), člani šahovskega društva Domžale imajo popust
Tadeja Levičnik, Nina Sever, Manja M. Bogovič, Jelka Rojc, Maja Iskra
slamnik@kd-domzale.si
pogled na domžalsko preteklost
Leto 1928: Hočemo meščansko šolo!
Zanimivo je gledati stare dokumente in v arhivih spremljati razvoj zelo pomembne družbene	PJ
dejavnosti, kakršno je šolstvo. V tem razvoju, družbenih silnicah in hotenju po znanju družbe se zrcali čas in omogoča razumevanje procesov, ki so že zgodovina.
Telovadnica, ki je bila zgrajena v vojnem času je za Domžalčane potem dolga leta pomenila edino možnost rekreacije in športa v zaprtem prostoru.
Matjaž Brojan
Ena takih teženj na razvojni poti domžalskega šolstva je bila težnja po ustanovitvi meščanske šole.
Prizadevanja za ustanovitev
Pripravljalna dela za ustanovitev meščanske šole v Domžalah segajo še v šolsko leto 1928/29. O teh prizadevanjih se je ohranil poseben dokument - poziv Domžalčanom:
Domžalskim tržanom! »Na seji občinskega odbora trga Domžale z dne 13. aprila 1928 je bilo soglasno sklenjeno, da se z ozirom na krajevne potrebe čim preje ustanovi meščanska šola v Domžalah.«
Občinski odbor je za uresničenje te zahteve postavil za nosilca naloge svojega odbornika Janeza Vrečarja (poznejšega župana) in aktualnega župana Franca Janežiča. Oba naj bi sestavila potrebni pripravljalni odbor, ki naj bi mu bilo v celoti poverjeno zaupanje in dano vsestransko opol-nomočje.
Da bi delo steklo, je bil 30. maja 1930 pripravljen poseben pripravljalni sestanek, ki so se ga udeležili: šef prosvete ljubljanske oblasti, kamniški sreski poglavar, sreski šolski referent, vsi župani kamniškega sreza, odborniki domžalske občine ter člani pripravljalnega odbora za ustanovitev meščanske šole v Domžalah.
Pomemben sestanek se je sklenil z odločitvijo, da meščansko šolo v Domžalah nepreklicno ustanovijo. Na sestanku sta se odbornik Janez Vrečar in župan Franc Janežič v imenu zavezala, da bo ta v celoti prevzela stroške, ki bodo nastali z ustanovitvijo in postavitvijo šole. Zaradi te privzete obveznosti pa je v Domžalah nastalo dokajšnje nesoglasje in nasprotovanje omenjenemu sklepu. Občinski odbor je v potrditev že sprejete obveznosti 'dol sedel' in na sestanku 12. julija soglasno sklenil (razne enega odbornika soglasno), da je privzetje obveznosti financiranja ustanovitve in postavitev meščanske šole v Domžalah pravilno in pravnomočno!
Vendar naloge niso začeli uresničevati takoj. Pristojne oblasti so postavile prevelike zahteve, zato je bila uresničitev sklenjenega nekoliko prestavljena. V državni upravi so se nato vendarle začele dogajati ugodne spremembe, ki so pripeljale do tega, da je delo na projektu nekako steklo.
Zaradi izboljšanih razmer je bila sestavljena delegacija, ki se je v marcu 1929 podala na obisk k ljubljanskemu županu z nalogo, da pospeši že postavljeni cilj, postavitev domžalske meščanske šole. Ob tem obisku je bilo domžalski delegaciji zagotovljeno, da je projekt mogoče uresničiti s precej manj ovirami in stroški, kot se je zdelo. Ugotovili so tudi, da so podani vsi pogoji, da bi lahko šolo pridobili že v prihodnjem šolskem letu.
Ob tej priložnosti so napisali tudi nagovor domžalskim ljudem, ki naj bi jih tiste, ki so bili še malodušni, prepričal o potrebnosti naložbe.
»Tok časa zahteva obširnejše izobrazbe, kakor jo je bil deležen starejši rod. Zato čutimo dolžnost, da nudimo
naši mladini, kar smo ji pri danih prilikah zmožni dati, tem bolj ker to zahteva le razmeroma majhne stroške. Dolžni smo tako kmetu kot delavcu, trgovcu in obrtniku ali uradniku dati možnost, da svoje otroke izšola ob čim manjših stroških. To pa se da doseči le, če imamo šolo v domačem kraju.
Trdno smo uverjeni, da bo ta okrožnica našla pri vseh občanih polno razumevanje.
Poudarjamo, da z ustanovitvijo meščanske šole v Domžalah ne bodo davkoplačevalci preobremenjeni, temveč bo s šolo pridobil kraj na ugledu in občani na blagostanju, kar bodo vsekakor okrepilo občinsko gospodarstvo. Zato smo prepričani, da ne bode nikogar, ki ne bi hotel po svojih zmožnostih podpirati tega plemenitega dela, ki bo naši mladini v korist, Domžalam pa v ponos.«
Ustanovili so Pripravljalni odbor za ustanovitev meščanske šole v Domžalah
(Razglas je tiskala tiskarna Sitar in drug iz Domžal)
Znanemu Domžalčanu Josipu Adamiču, sicer članu krajevnega šolskega sveta, so z odlokom 25. januarja zaupali vlogo v pogajanju s podjetjem Ladsttater&Co, ko naj bi kupil primerno zemljišče za šolo.
Vendar pa Josip Adamič svojega poslanstva ni mogel uresniči, saj je šolski svet Domžale spremenil mnenje o nakupu zemljišča za meščansko šolo. Sedem let pozneje so to zamisel vendarle uresničili. Ladstatterjevo zemljišče (tovarno) so vendarle kupili za 289.000 din, da bi uporabili kupljeno zemljišče za gradnjo šole. A nakup je bil opravljen le za sedem dni, saj je bila proti nakupu večina domžalskih občinskih odbornikov.
Že kupljeno Ladstatterjevo tovarno je zato po enem tednu kupil tovarnar Zorn, ki je želel v nekdanji slamni-
karski tovarni Tirolcev izdelovati jer-menarske in usnjene izdelke. Kot je znano, je pozneje v tej tovarni začela delo, izdelovanje torbic in usnjene galanterije, tovarna TOKO.
V začetku februarja 1938 je nato občina ob Kebrovi gostilni na Ljubljanski cesti kupila hišo, v kateri naj bi se že v šolskem letu 1938/1939 pričel pouk domžalske meščanske šole. Ker so bili tako iz Beograda - z Ministrstva prosvete kraljevine Jugoslavije - kot iz Ljubljane dostavljeni vsi ustrezni dokumenti, je šola tudi uradno lahko začela opravljati svoje poslanstvo.
Kakšna je resnica o nemški Hauptschule v Domžalah?
Kmalu je sledila vojna, ki je prinesla nemško okupacijsko oblast, ta pa je z vsem potrebnimi instrumenti spoštovala tudi 'svoj nemški sistem šolstva'. O tem nemškem šolstvu je bilo po končani vojni veliko napisanega, žal tudi takega, kar so mnogi tedanji učenci v nemški šoli ocenili kot pristransko, s politiko zmagovalca prirejeno nepravično in neobjektivno oceno.
Po tem, ko sem v letu 2002 že pisal o domžalskem šolstvu in med nadaljevanji svojega feljtona tudi o nemški šoli, se je oglasilo kar nekaj učencev, naklonjenih nemški šoli. Med njimi je bil tudi stomatolog dr. Anton Pirc, ki mi je v pisni obliki posredoval svoje videnje dela in organizacije v tedanji nemški šoli. Prav je, da se v iskanju drugega videnja položaja v medvojnem šolstvu Domžalah sliši tudi to drugo mnenje.
Dr. Pirc je v tedanjem zapisu o nemški Hauptschule v Domžalah ocenil, da je prinesel grozljivo sliko okupatorjeve šole, v kateri so učitelji učence neusmiljeno pretepali in uboge otrok neusmiljeno nadlegovali. Slednji pa naj bi hodili v šolo, kjer naj bi v glavnem samo peli in telovadili, oboroženi z revolverji, in izvajali raz-
lične diverzije. Tole je v refleksiji še ostalo zapisano:
»Mislim, da je sedaj že čas, da se mladim generacijam nalije čistega vina in da že enkrat opustimo zarjavele, ideološko obarvane stereotipe o dogajanju med vojno. Sam sem tri leta obiskoval omenjeno šolo, zato menim, da lahko nekaj povem tudi o svojem videnju te zadeve:
Nobenega dvoma ni o tem, da je bilo okupatorjevo šolstvo poleg izobrazbe namenjeno predvsem ponemčevanju, saj so nas tiste, ki nas niso izselili na Hrvaško in v Srbijo, šteli za poslovenjene Nemce, ki jih bo treba samo malo 'oprati in skrtačiti', pa bodo postali zvesti državljani Reicha. Ne smemo pozabiti, da so deportacije v uničevalska taborišča in streljanje talcev začeli šele po prvih partizanskih akcijah. Zakaj bi nas torej v šolah pretepali in terorizirali, če so iz nas hoteli vzgojiti solidne državljane? V vseh treh letih me je tisti strašni 'terorist' Oberrauter samo enkrat mahnil po glavi s svežnjem risalnih listov. Kar se pretepanja tiče, lahko rečem, da so nas v kraljevini Jugoslaviji tepli vsaj desetkrat več kot Nemci, pa ni nikomur prišlo na misel, da bi kakšnega učitelja ali učiteljico zato razglasil za terorista.
Večkrat je bilo tudi slišati, kako so nas zmerjali z banditi in nas kaznovali, če smo med seboj govorili slovensko. Ne spominjam se, da bi kdajkoli doživel ali videl kaj takega. Res pa je, da so za partizane, če je pogovor nanesel nanje, vedno dosledno uporabljali ime 'banditi'. Tudi sam se včasih, ko se še nisem znal dobro izraziti nemško, kakšno stvar v zadregi povedal kar po slovensko, pa me niso razumeli, a zaradi tega nisem bil nikoli kaznovan ali grajan. Če je Oberrauter včasih 'podivjal' in koga udaril s svojimi pripomočki za glasbeni pouk ali ozmerjal s 'starim oslom', to ni bilo politično, ideološko ali šovinistično mišljeno. Bil je pač kolerik po temperamentu in njegovo 'divjanje' se je prav tako hitro končalo, kot se je začelo. Sicer pa je znal biti tudi vesel in prijeten, predvsem pa je bil, vsaj po
mojem mnenju, zelo dober pedagog in odličen organizator. O učiteljicah Huberti Lippe, Greti Mosser, Hedvigi Peters in Krumlovi tudi ne morem povedati ničesar slabega. Zelo vestno so opravljale svoje delo in se resnično trudile, da bi nas kaj naučile, in samo naša krivda je, če se jim to ni posrečilo. Če odmislim dejstvo, da so bile Nemke, ki niso razumele slovensko, jih lahko primerjam s katerokoli učiteljico, ki me je kdaj učila. Ravnatelj šole Muller je bil res videti prusko pedanten in zadrt, a to je bila samo kulisa za posebne priložnosti; v resnici je bil kaj mehka duša, ki se je ob neuradnih pogovorih hitro razgalila. Tista vojaška disciplina je trajala mogoče tri do pet minut med raportom na začetku pouka, potem pa o njej ni bilo ne duha ne sluha. Vzdušje v razredu je bilo navadno sproščeno in povsem normalno. Seveda, ko je bilo treba kaj odgovarjati, je 'temperatura' pri marsikom zelo narasla, kar pa se dogaja v vseh šolah in v vseh časih.
Prav smešno zveni tisto o 'Hinlegen! Auf, marsch marsch ... ' v razredih. Ja, kam bi naj pa tekli? Take postopke sem doživljal samo v taborišču Hitlerjeve mladine in nekajkrat na športnem igrišču nasproti šole pri urah telovadbe. A to smo izvajali kot vajo in ne kot kazen. Potem pa 'Wochenspruch'? Tega naj bi morali za kazen napisati tudi do tisočkrat? Lepo vas prosim, poskusite stavek s približno petnajstimi besedami napisati tisočkrat, pa boste takoj doumeli nesmiselnost take trditve. Tudi sam se bil vsaj dvakrat kaznovan s takim pisanjem, zadostovalo je desetkratno.
Da je bilo v prvih razredih težišče pouka na pesmicah in telovadbi, se mi zdi popolnoma normalno. Oziroma drugače sploh biti ni moglo. Kako bi nam naj predavali zgodovino matematiko, kemijo ... ? Kdo bi jih pa razumel, saj nismo znali čisto nič nemško. Tistih nekaj tednov tečaja pred začetkom rednega pouka je zadostovalo komaj za to, da smo v ušesa ujeli zven tuje govorice in se za silo seznanili z izgovarjavo tujih besed, ki jih največkrat še nismo razumeli. Za tak začetek je nedvomno najprimernejša prav pesem, pri kateri rime in melodija kar same polagajo besede na jezik. Štiri ali pet ur nenehnega petja in učenja bi bilo tako za učence kot učitelje preutrudljivo, zato so bili vmes pač vložki telovadbe, da so se možgani in mišice sprostili. Danes pravzaprav vse moderne šole tujih jezikov uporabljajo podobne metode in se razlag v materinem jeziku poslužujejo v čim manjši meri. Da je bila nemška metoda uspešna, je najbolj pokazala praksa: že ob koncu prvega šolskega leta so se nam jeziki 'razvezali' in smo že za silo lomili nemščino, čeprav o slovnici skoraj nismo imeli pojma. Šola je potem, našemu znanju nemščine primerno, z vsakim letom v učni program vključevala nove predmete in stopnjevala zahtevnost. Ko bi začeli v prvi razred prihajati iz osnovnih šol že nemško govoreči otroci, bi šola postala enakovredna katerikoli podobni šoli. To se zaradi poraza okupatorja seveda ni moglo zgoditi.« □
Dni an St upar s-p., Gradliíe 1, Lukovi», tel: 041 638
Ogrevalne in vodovodne instalacije
kultura
slamnik@kd-domzale.si
O UMORU NA SLOVENSKEM PODEŽELJU
META OsREDKAR, pisateljica
Absolventka angleškega jezika in književnosti ter diplomirana arheologinja se ukvarja s prevajanjem leposlovja ter znanstvenih in strokovnih besedil s področij arheologije in zgodovine. Njen prvenec, Umor v Šmihelski vasi, je ne le kriminalka, polna napetih policijskih preiskav, pač pa tudi pripoved o vaškem življenju, trdoživosti prebivalcev Šmihelske vasi in o skrivnostih, ki se pletejo celo v najmanjših skupnostih.
Besedilo in foto: petra julia ujawe
Knjiga je napeto branje, hkrati pa vas bo na skoraj vsaki strani na glas nasmejala in je zato kot nalašč za poletno branje. In kot pravi avtorica, je prav mogoče, da bodo ti junaki kmalu naleteli še na kakšen zapleten primer.
Kako se je zgodba sploh začela plesti?
(smeh) Za tem stoji zabavna zgodba. Ko smo bili na morju, sva z bratom prišla na idejo, da bi ustvarila tri detektive, like, ki so zdaj tudi v knjigi. Šlo je za golo zabavo in niti na kraj pameti nama ni padlo, da bo iz tega kaj nastalo. Potem pa sva se odločila, da jim 'dava' primer, in kar nekaj časa sva razmišljala, kaj bi jim naložila. Zagledala sva knjigo Agathe Christie, Umor v župnišču. Na morje smo namreč vedno nosili kriminalke, ker smo jih vsi radi brali. Tako sva se odločila, da bo šlo za umor v župnišču, da bodo imeli ti detektivi kaj početi.
Tudi sami radi berete kriminalke, detektivske zgodbe?
Zelo rada jih berem. Sicer to ni edina zvrst, ki mi je pri srcu, ampak je nedvomno med mojimi ljubšimi.
Kako pa se je zgodba potem odvijala, ste si takoj zamislili, kdo bo morilec in kako se bo vse odpletalo?
Na začetku sploh nisem imela oblikovane zgodbe, pač pa se je sama od sebe odvijala kar sproti. Sprva sva z bratom pisala skupaj, potem pa je on to opustil, čeprav mi je z nasveti pomagal vse do konca. Ker sva skupaj ustvarila te like, je bilo pomembno, da sva se strinjala, kaj bi kateri od teh likov naredil in česa ne bi. Potem pa je prišlo do točke, na kateri sva oba ugotovila, da je celotna zgodba z zapletom preprosto predobra, da bi jo opustila. Zato sem jo dokončala. Prva različica je seveda potrebovala še veliko brušenja. Urednica mi je zelo pomagala in mi nazorno predočila, katere stvari, od katerih se sama v knjigi nisem želela ločiti, niso tako pomembne in jih, denimo, lahko izpustim ali spremenim. Zdi se mi, da vsi popravki, ki sem jih naknadno uvedla, veliko bolj spadajo v strukturo zgodbe.
Ste si vedno želeli napisati kriminalko?
Vedno sem si želela pisati in vedela sem, da bom nekega dne vsekakor tudi nekaj napisala, ni pa bilo nujno, da bo to kriminalka.
Je bilo težko stopiti iz prevajalskih v avtorske čevlje?
Prevajalstvo ti vsekakor da določeno širino in pripomore k besednemu zakladu, vendar sem vse to večinoma pridobila z branjem knjig. Že kot otrok sem požirala knjige, in čeprav še danes kar precej berem, mislim, da niti 15 odstotkov toliko, kot ko sem bila otrok. (smeh) Mislim, da je to tisto, kar me je 'kvalificiralo' za prevajanje in še bolj za pisanje knjig. Pisala sem že v srednji šoli, vendar nikoli
Nikakor nisem želela ustvariti zlobne satire na vaško življenje, pač pa sem vzela stvari, ki so mi precej pri srcu, čeprav jih lahko gledam z neko kritično distanco, in se z njimi pošalila na prijazen način.
ničesar nisem dokončala in nikoli ni bilo dovolj kvalitetno, da bi to dala iz rok. Potem pa se je kar zgodilo.
Poleg požiranja knjig pa je prevajalstvo zagotovo vplivalo na vaš občutek za jezik?
Vsekakor. Pri prevajanju določenega dela se moraš poglobiti v knjigo in jo resnično podrobno prebirati in prevajati. Ker sem zelo hitra bralka, ki - kadar jo knjiga pritegne - ne more prekiniti branja, pač pa raje bere dolgo v noč, me je prevajalstvo naučilo poglabljanja v pripoved. Hkrati mi je razširilo obzorje in mi predstavilo več likov, več svetov, kar mi je nedvomno koristilo.
Lahko bi se lotili Londona, Berlina ali New Yorka. Kaj vas je vleklo v slovensko vaško skupnost?
Zdi se mi, da gre za splet različnih dejavnikov. Slovensko podeželje mi je zelo pri srcu. Ne le da me spominja
na počitnice, na stare starše, skratka na lepe stvari, pač pa je o nečem, kar poznaš, vedno lažje pisati. Študirala sem arheologijo, diplomirala sem iz poglobljene študije Moravške doline, pri čemer sem se posvečala zgodovini in ljudskemu izročilu in imam neko predznanje, pa tudi veselje do tega. Zdi se mi, da se to čuti tudi v zgodbi.
Dobila sem občutek, da so skozi knjigo razporejeni neki majhni 'zgodovinski bonbončki'.
Tako nekako, da. S tem nisem hotela pretiravati, ker zgodovina niti slučajno ni glavna tema, vendar sem želela, da ima prostor v zgodbi. Upam, da se čuti, da tudi v tej zgodbi preteklost vpliva na sedanjost prebivalcev Šmihelske vasi.
Ste raziskovali policijsko delo, delo kriminalistov, detektivov?
Ne. Namenoma nisem raziskovala, ker ni take vrste knjiga, ki bi morala biti podprta z resnim policijskim delom, in zavedam se, da bo kakšen policist ali kriminalist najbrž zavijal z očmi nad tem delom knjige, moji junaki pa se mu bodo zdeli strašno nesposobni, vendar se mi to ni zdelo ključno za zgodbo. Tu sem si namerno vzela nekaj umetniške svobode, ker gre po eni strani za opisovanje vaškega življenja, po drugi pa so pri policistih pomembni njihovi značaji, odnos med njimi, pa to, kako se oni, ki pridejo od zunaj, vklopijo v to vaško dogajanje. Seveda je tu tudi razkrivanje neke skrivnosti, vendar Umor v Šmihelski vasi ne želi biti 'smrtno resna' kriminalka. Hu-
morju in značajem sem vsezkozi dajala prednost, na nekaj mestih pa se poigravam tudi s fantastiko.
V knjigi je veliko humorja in hudomušnosti. Po drugi strani pa je umor, s katerim se srečamo takoj na začetku knjige, precej brutalen?
Res je. Ironija je, da sama pravzaprav ne maram preveč brutalnih stvari. Ne glede na ta umor pa je celotna zgodba precej optimistična in lahkotna, tako da me je na koncu skrbelo, da bo prolog koga odvrnil od knjige.
Mislim, da za to ni bojazni, saj se kljub brutalnosti že v prologu zazna hudomušnost zgodbe.
Upala sem, da bo tako. Način umora je posledica tega, da je bilo v začetni fazi vse skupaj šala in se je pač izbralo najbolj bizarno orožje. Se pa na koncu tudi razkrije, da umor tako, kot se je zgodil, ni bil tako okruten, kot je videti na začetku.
So liki podobni komu iz vašega življenja? Ima kdo kakšno lastnost, ki je navdihnila ustvarjanje določenega lika?
Za nekaj stranskih likov sem dobila navdih pri nekaterih prijateljih, pa vključenih je nekaj anekdot, ki so se jim pripetile. Glavni liki so povsem izmišljeni, čeprav je seveda pri pisanju tako, da črpaš navdih iz resničnega življenja in ga potem preoblikuješ.
Kako dolgo ste pisali knjigo?
Zelo dolgo. Prvi osnutek je nastal pred skoraj devetimi leti. Potem je knjiga nekaj časa čakala na svoj čas, nato sta me brat in oče pregovarjala, naj se je lotim, in poleti leta 2012 sem dokončala prvo različico. Potem sem jo eno leto in pol še popravljala. Vsebinsko se je knjiga precej spreminjala, liki in duh knjige pa so ostali povsem enaki.
Kateri je najboljši nasvet, ki vam ga je dala urednica?
Rekla je, da se včasih najtežje ločimo od stvari, od katerih se najbolj moramo. To pa zaradi tega, ker smo tisto vpletli v pripoved, ker smo to želeli, ne pa, ker bi sodilo v zgodbo. (smeh) Ne bom rekla, da je to popolnoma stoodstotno veljalo za vsak delček knjige, vendar je imela precej prav.
Ali je bilo težko sprejeti komentarje njenega prvega branja in usmeritev, ki vam jih je dala?
Ni bilo zelo težko, saj sem to nekako pričakovala. Vseeno pa gre za nekakšno hladno prho. Ko sem dala knjigo v roke bližnjim, so imeli zanjo seveda same pohvale, vendar sem si na neki način želela tudi konstruktivne kritike. Prvi komentar urednice o pregledu rokopisa je sicer nosilo sporočilo, da je knjiga načeloma v redu, dobro napisana, se lepo bere in ima dobre like, sledil pa je seznam stvari, ki niso bile dobro narejene. (smeh) Ampak kot sem rekla, mi je bilo to všeč, ker sem želela pravi 'feedback'. Seveda ni prijetno brati seznama stvari, ki niso dobro napisane, vendar sem to pravzaprav potrebovala.
Še kaj razmišljate o teh junakih? Kje so, kaj počnejo, jih čaka še kakšen zločin?
Kar razmišljam o tem, kaj neki zdaj počnejo. Imam tudi nekaj načrtov z
njimi. Vendar hkrati ne bom ničesar spisala na silo, pač pa bom počakala, da v meni morda dozori nova zgodba, v katero se bodo zapletli. Morda pa se spet zgodi kak umor tam, v njihovih koncih. (smeh)
Ravno to je zanimivo, da gre za umor na vasi, saj tudi inšpektor Kos potarna, da se je to zgodilo ravno v času, ko bodo njegovi ljubljanski kolegi začeli uživati poletje, on pa bo garal s tem primerom. Vendar se umori pogosto dogajajo tudi v manjših krajih.
Če so ljudje v nekem okolju tesno povezani, ima to tako dobre kot tudi slabe strani. Njihove zgodbe so bolj prepletene in spori se lahko hitreje poglobijo. Vseeno pa se bojim, da bodo imeli tudi Kosovi kolegi v Ljubljani čez poletje kar nekaj dela.
Celo Agatha Christie je rada postavila skrivnostne umore v ozke kroge.
Tako je. Sicer nabor likov v moji knjigi ni tako zelo ozek, je pa vsekakor bolj zanimivo, če se liki med seboj poznajo in se lahko ukvarjaš tudi z njihovo medsebojno dinamiko. To daje tem majhnim povezanim krogom svojevrstno privlačnost.
Zakaj pa je duhovnik tisti, ki jo skupi? Poleg navdiha Agathine knjige.
Čeprav je bilo to v preteklosti močnejše, je navzoče še danes: vas je običajno nekako organizirana okrog župnijskega življenja. Umor duhovnika je tako nekaj, kar pravzaprav zadene v srčiko vaškega življenja. Če se zgodba vrti okrog osrednjega lika v neki skupnosti, se lahko okrog tega zelo lepo spletejo zgodbe vseh ostalih, ki so na takšen ali drugačen način povezane s tem likom.
Se je kdo pritožil nad humorjem ali nad liki?
Ne, za zdaj še ne. Tudi tiste, ki sem jim dala knjigo najprej v branje, sem spraševala po mnenju in želela vedeti, če sem morda pregroba. Malce sem se bala, ker imam včasih preoster smisel za humor in v resnici nikogar nisem želela užaliti. To mi je bilo zelo pomembno. K sreči so vsi rekli, da nisem bila žaljiva. V knjigi se precej dotikam folklornega vidika religije, čeprav ne vere same. Pri tem so vedno navzoča neka čustva in nisem želela, da bi s tem humorjem koga odbila.
Nikakor nisem želela ustvariti zlobne satire na vaško življenje, pač pa sem vzela stvari, ki so mi precej pri srcu, čeprav jih lahko gledam z neko kritično distanco, in se z njimi pošalila na prijazen način. Recimo pri starih vaških ženicah, kakor si jih že privoščim, mislim, da se iz besedila razbere, da so to ljudje, ki so v življenju dosti prestali in so po svoje zelo trdoživi.
Si morda že sproti zapisujete kakšne ideje za prihajajoče zgodbe?
Bolj kot ideje si zapisujem kakšne zabavne stavke ali izjave. To mi po navadi pride veliko bolj prav in to se tudi laže pozabi. Okvirne ideje za potek zgodbe pa imam v glavi. □
slamnik@kd-domzale.si
kultura
2014 JULIJ / MALI SRPAN
VODA « MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati
LIST
OGENJ »TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
PLOD

DEVICA ZEMLJA • HLADNO
KORENINA
prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenina, gomolji
os so n
06r
TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur maščoba, olje
*
07
PO
Med. dan zadružništva |
08
ŠKORPIJON VODA «MOKRO
spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati
LIST
TO
STRELEC OGENJ • TOPLO
PLOD
stegna, vene
beljakovine

I I PE
Dan svet. prebivalstva I
KOZOROG ZEMLJA »HLADNO sklepi, kolena, kosti, koža
KORENINA
sol, korenina, gomolji
VODNAR ZRAK «SVEŽE SVETLO CVET
14
PO
goleni, vene
maščoba, olje
**
RIBI
17
VODA «MOKRO stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati
LIST
ČE
OVEN
OGENJ»TOPLO glava, možgani, oči beljakovine_
PLOD

BIK
21	po
22	to
23	SR
ZEMLJA »HLADNO KORENINA vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji
DVOJČKA ZRAK'SVEŽE SVETLO CVET
dihala, ramena,
roke, dlani_
maščoba, olje

24
25
ČE
RAK
PE
Med. dan barij Izzid Slamnika
VODA «MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati
LIST
knjige za odrasle
Vid Pečjak
Psihologija staranja
Samozaložba, 2007
Priznani slovenski znanstvenik in književnik v tem strokovnem delu piše o različnih vidikih staranja, naraščajoči problematiki sedanje družbe. Prvi del govori o telesnih, bioloških vidikih tega obdobja, drugo poglavje o družbenih vidikih tretjega življenjskega obdobja, najbolj izčrpno pa je tretje poglavje, ki govori o duševnih vidikih staranja. Mentalni del psihologije staranja opisuje inteligentnost, modrost, ustvarjalnost, pozornost, spomin, delovne sposobnosti in pojav demence. Delo je obogateno z izkušnjami ustvarjalnega para, sodelovala je namreč tudi njegova žena. S prepletanjem znanstvenega in poljudnega pisanja nam je prof. Pečjak v svojem tretjem življenjskem obdobju povedal veliko zanimivega in aktualnega o tem času.
Maja Korošak
Odložimo bremena družinske prtljage
B. Trtnik, 2013
ti,
«laflMHiMül» MnSMriTUHt
Ta navdihujoča knjiga nas popelje v nenavadni svet ljubezni in zaupanja brez iskanja krivde in brskanja po: kdo, kje zakaj... Sočutje v varni skupini in s pomočjo veščega voditelja 'POSTAVITVE' postaneta kanal za ljubezen, ki prečisti, umiri in potolaži. Tako lahko z voljo in odprtostjo zdravimo sebe in pomagamo drugim. Zavemo se naše prepletenosti in povezanosti. Čeprav moči skupine in fenomena njenega vplivanja ni mogoče v celoti razumsko pojasniti, je ta pot na voljo tako rekoč komurkoli toliko odprtega duha, da verjame v nevidno, energijsko raven, kjer obstajajo tudi drugačne možnosti komuniciranja.
Mirjana Bobic Mojsilovic
Abeceda mojega življenja
Sanje, 2014
*>


Po odličnem Dnevniku srbske gospodinje imamo novi prevod duhovite in v domovini zelo priljubljene sodobne srbske pisateljice. Avtorica v knjigi izriše potovanje skozi odnos, ki ni doživel propada v hipu, ampak z leti počasnega odtujevanja. Hkrati pa roman ponazori razvoj moderne beograjske družbe, ko naslika vsakodnevne navade in rituale, ki so nekoč boemski in domiselni par preoblikovale v praznino, v kateri zavladajo vrednote materialnega prestiža. V obliki slovarskih gesel srbske abecede popiše razdružitev in razpad sodobne družine. Ona pri petdesetih ostane sama, otroka sta odšla v svet, mož pa jo je zapustil zaradi mlajše izbranke. Med pospravljanjem moževih stvari in čakanjem, da bo prišel ponje, napetost poskuša umiriti tako, da v razmišljanjih išče povezavo za vsako črko abecede in ob tem analizira svoje življenje. Avtorica najde v vsaki črki abecede bolečo točko zakonske zveze in neprizanesljivo secira medsebojne odnose, obuja spomine in išče vzroke za svoj zakonski brodolom. Zgodba se razplete z zadnjo črko abecede, ko protagonistka predela tramve in zbere dovolj poguma za dokončno slovo. Zgodba ni pisana kot tarnanje in žalostinka razočarane žene, ampak kot iskriva trpka ironija, polna humorja.
AlaluMu Htfinon
Aleksandar Hemon
Knjiga mojih življenj
Modrijan, 2013
V Sarajevu rojeni pisatelj in publicist Aleksandar Hemon je leta 1992 šel s štipendijo v Ameriko in se potem zaradi vojne v Bosni vračal 'domov' samo še kot tujec. Avtobiografsko delo Knjiga mojih življenj se začne s prvim spominom, ko poskuša iz ljubosumja zadaviti mlajšo sestro, dojenčico, ko je ta prišla na svet in je bil oropan vse prejšnje pozornosti staršev, nadaljuje se s tem, da nehote užali prijatelja, sledijo porazi v šahu, zgodba o najboljšem profesorju, ki postane vojni zločinec, vojna na področju bivše Jugoslavije, ameriške izkušnje in na koncu, v Akvariju, zadnji zgodbi, sooče-
nje s tistim, kar je neubesedljivo, soočenje z najhujšo travmo, ki se lahko zgodi človeku: z boleznijo in smrtjo lastnega otroka. Knjiga je duhovita, osebna in pretresljiva.
knjige za otroke in mladino
Tove Jansson
Komet prihaja
Mladinska knjiga, 2014
Knjiga Komet prihaja je izšla v slovenščini ob stoletnici rojstva švedske pisateljice in ilustratorke Tove Jansson. Njene knjige so prevedene v več kot trideset jezikov, nekaj jih imamo tudi v slovenščini: Čarodejev klobuk, Zima v mumindolu, Nevidni otrok in druge zgodbe ... V svojih zgodbah je pisateljica ustvarila prisrčna pravljična bitja mumine, nekakšne trolčke. Podobni so majhnim nilskim konjem, imajo bele krznene kožuščke, velike gobčke in repe, ki imajo na koncu čopke. V knjigi Komet prihaja se Mu-mintrol zbudi in opazi, da je vse okrog njega sivo. Učenjak Pižmovec mu pojasni, da se bo na Zemlji zgodilo nekaj strašnega, na Zemljo bo padel komet. Da se malce razvedri, mu mama predlaga, naj s prijatelji obišče observatorij. Zgradijo splav in se odpravijo po reki, na pot, polno dogodivščin. Po prisrčni knjigi je bil leta 2010 posnet animirani celovečerni film, ki je sinhroniziran tudi v slovenščino, glasbo pa je prispevala Bjork, velika oboževalka muminov. Pisateljica je za svoja dela prejela številne ugledne nagrade, med njimi tudi Andersenovo nagrado, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost.
Christine Nostlinger
Dobri zmaj in hudobni zmaj
Mohorjeva družba, 2013
Florijan ima dva zmaja - hudobnega in dobrega zmaja. Vedno sta mu na voljo. Zmaja prebivata v parku in Florijan ju pogosto obiskuje. Vidi pa ju le on, nihče drug. Ko zmaja obiščeta Florijana doma, se skrčita, saj sicer ne bi mogla biti v hiši. Toda nekega dne Florijan pove, da bo odpotoval na morje, zmaja pa ne želita biti skrita v njegovem kovčku ...
Andrej Predin
Gnusna kalnica
MORFEM, 20l3
Gnusna kalnica je divje odlagališče, kjer živijo v smradu in smeteh številne živali, podgana Bernarda, ščurek Leon, krt Robert ... Vendar postane njihova sreča ogrožena, saj v njihovo smetišče počasi začne vdirati narava. Ljudje so se začeli spreminjati, nič več ne odlagajo smeti na njihovo odlagališče, saj so začeli ločevati odpadke in jih sebično odlagati v ločenih smetiščnih kantah. Kakšna bo sedaj njihova usoda? Vendar živali na koncu ugotovijo, da je lahko narava tudi njihova zaveznica. Napeto in zanimivo branje, ki ekološko tematiko predstavi z drugega zornega kota, kar sproži obilo zabave in smeha. Knjigo dopolnjujejo zanimive ilustracije Adriana Janežiča.
medioteka
DVD
Adžami
(Ajami)
Demiurg, 2009
IV
è&i
Adžami: življenje na sodu smodnika. Scandar Copti je izraelski arabec. Yaron Shani je izraelski Žid. Skupaj sta reži-rala celovečerni prvenec, ki se dogaja v etnično mešani četrti Adžami v predmestju Jaffe. Film je narejen kot dokumentarec, velik del tudi improviziran. Revščina, kriminal, droge, nenehni verski, družinski, mafijski in rasni konflikti so žalostni vsakdan vseh vpletenih, ki jim avtorja izmenjaje namenjata pozornost kamere. Ne razčlenjujeta podrobnosti in posebnosti, ne razsojata, ampak tankočutno rišeta neznosnost bivanja. Ni treba, da si kriv in vpleten, najstnik ali odrasel, dovolj je že, da pripadaš družini ali skupnosti. Kdor bo preživel, bo naključno. Nihče več ne more razvozljati kaosa slepe spirale nasilja, ki vlada temu fanatičnemu delu sveta. Obupno pretresljivo!
kultura
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • FILMSKI POGLEDI
KINO V PARKU
MATJAŽ MARINIC
Vojnovicev Tak si
6. večer 16. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja
»Film je kot sanje, kot glasba. Nobena druga umetnost ne prodre tako neposredno do naših čustev.«	- Ingmar Bergman
V kopici organiziranih dogodkov, ki poletne mesece potekajo v domžalskem Češminovem parku, bo prostor po lanskem zelo uspešno opravljenem preizkusu znova dobil tudi Kino v parku. S tem se program Mestnega kina Domžale iz Kulturnega doma Franca Bernika od konca junija do začetka avgusta seli na prosto. V 'sodelovanju' z vremenskimi razmerami bo filmski program postregel izbor nekaterih najodmevnejših in nagrajenih filmov letošnje kinematografske sezone ter s petimi domžalskimi premierami. Po vzoru verza Apel podobo na ogled postavi bodo v nadaljevanju na ogled postavljeni izbrani filmi.
Kot v lanskem letu tudi letos pripada čast odprtja Kina v parku (26. junij) slovenskemu filmu, tokrat celovečernemu prvencu Roka Bička Razredni sovražnik, za katerega je režiser našel navdih v resničnem dogodku. Film, ki je navdušil širše slovensko in tujo občinstvo ter filmske kritike, je pohod po mednarodnih festivalih začel na filmskem festivalu v Benetkah, kjer je prejel nagrado za najboljši film v sekciji beneškega tedna kritike, do danes pa nanizal že 16 mednarodnih nagrad in bil prikazan v sekcijah več kot tridesetih festivalov. Film bo julija nadaljeval mednarodno pot na 49. filmskem festivalu Karlovi Vari, Biček pa bo na festivalu izpostavljen kot eden najzanimivejših evropskih režiserjev po izboru revije Variety. Razrednemu sovražniku bo v Češminovem parku sledil film Vse je izgubljeno (All is Lost, 2013), ki je bil premierno prikazan zunaj tekmovalnega programa na filmskem festivalu v Cannesu leta 2013. Film je drugi celovečerni film režiserja J. C. Chandorja, v ospredje pa kritiki postavljajo predvsem odlično igra Roberta Redforda, ki poskuša kot izkušeni pomorščak kljubovati neizprosnim razmeram na morju. Tematiko razmišljanja o tem, kako (pre)ži-veti, bo sklenil film Philomena (2013), o mami, ki poskuša najti davno izgubljenega sina. Film je prav tako posnet po resničnih dogodkih in je prejel štiri nominacije za oskarja. Naslednji trojček sestavljajo novosti, saj bodo vsi trije filmi prvič prikazani v Domžalah. V duhu svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji bo predvajana nogometna komedija Montevideo, se vidimo! (Montevideo, vidimo se!, 2014) Dragana Bjelogrlica, s katero bodo nogometni privrženci lahko zapolnili dneve premora pred zaključkom svetovnega prvenstva. Tako kot Montevideo tudi naslednji film na programu Kina v parku temelji na resničnih dogodkih. Nevidna ženska (The Invisible Woman, 2013) je posnet po istoimenskem romanu in govori o ljubezenskem razmerju Charlesa Dickensa z mlado igralko Nelly Ternan. Kritiki ga izpostavljajo kot vrhunec igralca in režiserja Ralpha Fiennesa. Za vse cinefi-le je treba izpostaviti nov film Stevena Knighta Locke, ki podobno kot film Vse je izgubljeno temelji na enem samem protagonistu, ki poskuša med vožnjo od Birminghama do Londona urediti tako zasebno kot poklicno življenje. Izjemno visoke ocene za vrhunsko igro v filmu je prejel igralec Tom Hardy, film pa je festivalsko pot začel na filmskem festivalu v Benetkah. Sledila bo komedija Wesa Andersona, nagrajena z veliko nagrado žirije na letošnjem filmskem festivalu v Berlinu Grand Budapest hotel (The Grand
Budapest Hotel). Film, v katerem se prepletajo številne zgodbe, odlikujeta zvezdniška igralska zasedba in duhovit scenarij. Wes Anderson svoje like vedno postavi v izmišljen čas, ki je nekakšen humoren in stiliziran odsev resničnosti. Kot odmik od resničnosti k znanstveni fantastiki bo prikazan film Zaton planeta opic (Dawn of the Planet of the Apes), ki je nadaljevanje filma Vzpon planeta opic (Rise of the Planet of the Apes, 2011), njegovo predvajanje pa sovpada z datumom uradne slovenske premiere. Sledil bo film Joe (2013) z Nicolasom Cageom v glavni vlogi, ki bo gledalce popeljal na ameriški jug, kjer kaznjenec Joe poskuša ubežati težavni preteklost. Posebna
M V 'sodelovanju' z vremenskimi razmerami bo filmski program postregel izbor nekaterih najodmevnejših in nagrajenih filmov letošnje kinematografske sezone ter s petimi domžalskimi premierami.
izkušnja bo zagotovo ogled s sedmimi oskarji nagrajenega filma Gravitacija, ki se odvija v vesolju. Ob lepem vremenu bo zato zagotovo pogled marsikaterega gledalca potoval od zvezd k platnu in obratno. Sledili bodo trije filmi, v katerih protagonisti poskušajo živeti ameriške sanje o uspehu. V filmu Reševanje gospoda Banksa (Saving Mr. Banks, 2013) poskuša Walt Disney odkupiti pravice in uresničiti dolgoletno željo, da bi na filmsko platno presnel lik Mary Poppins. Naslednji film so Ameriške prevare (American Hustle), ki je prejel deset nominacij za oskarja. Gre za kriminalko, polno nepričakovanih preobratov in dvoličnih likov, kjer je pohlep del vsakdana. Zadnji film iz serije je mojstrovina bratov Coen Llewyn Davis (Inside Llewyn Davis), ki z izjemno glasbeno podlago in eno najboljših vlog v preteklem letu Oscarja Isaaca prikazuje odisejado pevca ameriške folk glasbe, ki poskuša uspeti v glasbenem svetu. Brata Coen sta za film prejela veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu leta 2013. Kino v parku se bo v začetku avgusta zaključil z dvema komedijama. Nebraska Alexandra Payna je izjemno humorna in hkrati dramatična študija o upokojencu, ki se odpravi v Nebrasko, misleč, da je zadel milijon dolarjev. Film je prejel šest nominacij za oskarja, za glavno vlogo pa je Bruce Dern prejel nagrado za najboljšega igralca na filmskem festivalu v Canne-sa 2013. Filmski program na prostem bo zaključila italijanska komedija z močnim slovenskim pridihom Zoran, moj nečak idiot (Zoran, il mio nipo-te scemo). Film je topla in duhovita zgodba o srečanju dveh sorodnikov, vzvišenega 150-kilogramskega Paola in njegovega nečaka Zorana. Film je prejel nagrado občinstva na tednu kritike na filmskem festivalu v Benetkah leta 2013. Več o filmih lahko preberete na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika. □
kdfb Zagotovo ena najbolj priljubljenih gledaliških novosti zadnjih sezon (premiera v ljubljanskem Siti teatru, 11. okt. 2013), kar dvojna domžalska ponovitev: 19. in 26. maja. V tej sezoni sta si z naslovom sopomenke Tak si = Taxi sledili predstavi, ki predstavljata 'nestrpno komedijo o taksistu v slovenski prestolnici in njegovih posebnih potnikih'. Odlična slovenska igralca, morda tudi v tem primeru v besedila Gorana Vojnovica nekakšen stand up', Klemen Slakonja in Tadej Toš, odigrata v precej večji ekipi postavitve te komedije, celo nekaj več od besedila. Zakaj? Ne da bi sedaj poskušal ali celo napisal in objavil gledališko kritiko, mi gre tudi v tem pisanju za glasbo; kajti v Domžalah smo tudi
Evropa je
zmagovalno
moštvo!
Domžalski slikar razstavlja v rezidenci nemškega veleposlaništva v Ljubljani
»Evropa je zmagovalno moštvo!« se je glasilo sporočilo sprejema, ki je potekal 11. junija v prostorih rezidence nemškega veleposlaništva v Sloveniji. Organizator dogodka je v sodelovanju z BMW Group Slovenija in projektom Esimit Europa pripravil zanimivo poslovno srečanje različnih predstavnikov s področja inovacij, športa, glasbe in umetnosti. Slednjo je predstavljalo odprtje nove razstave 'A Floating Life' nemške umetnice Erike Mayer in olja na platnu slovenskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja iz Domžal.
v tem primeru še vedno v glasbeno-scenskem abonmaju. Morda je je bilo tokrat malce manj, saj smo večkrat doslej v tem okviru doživeli prav nasprotno: zgolj glasbo.
Režiser Aleksandar Pavlovski je s kostumografko Tino Pavlovic neštetokrat (pre)oblekel K. Slakonjo, saj le-ta ob taksistu (T. Toš) odigra niz različnih karakternih vlog: konceptualni umetnik, (bivši) gej, (novopečeni) vstajnik, (brezposelni) punker (s kravato), duhovnik (brez prakse), (italijanski) turist, (dementni) profesor (marksizma) ... Ob omenjenih igralcih so tu še naslednji člani (gledališke) ekipe, enako ali kar timsko zaslužni za uspeh omenjene komedije: scenografka Urša Vidic, njena asistentka (scenografke) Meta Grgurevič, glasbeni opremljevalec Dejan Batocanin in lučni mojster David Andrej Francky. Torej smo tudi v tem in takem kome-diografskem gledališču z glasbo in pri glasbi. Ne le da ta služi zgolj kot zvočna kulisa, četudi v tej komediji ima tudi to funkcijo; ampak še več: medtem ko sedajo in vstopajo ali se menjavajo različni potniki (vse odigra K. Slakonja) v avtu povprečnega taksista v slovenski prestolnici (Ljubljani), se le-ta odvija v različnih, največ seveda vseh mogočih in razpoložljivih žanrih. Iz besedila in ob kar nekajkrat povrnjenih besedah se le-ta dotakne (včasih tudi zelo upravičeno kritično!) vseh treh slovenskih nacionalnih radijskih glasbenih programov, do finalnega songa, ki ga oba akterja-igralca (dobesedno) tudi v živo odpojeta na odru. Seveda z veliko premočno ele-ktroakustično spremljavo (back up ali glasbena kulisa). Saj vemo vsaj za prvega, K. Slakonjo, da je mdr. tudi odličen pevec. Parodija na to: morda bi tudi kakšno boljšo ali celo najboljšo slovensko uvrstitev dosegel na slovitem evrovizijskem tekmovanju za popevko, če bi bil uvrščen (tako nekako
sem se ga spomnil iz ene od njegovih tovrstnih uspešnih TV-oddaj). Glasba D. Batocanina je zagotovo v term pogledu veliko več kot 'deklica za vse', je tehtno vodilo celotne komedije, pa spet čisto prava scenska glasbena kulisa, je pa hkrati bolj ali manj nepogrešljivi del te komedije; vsaj za njeno drugo (domžalsko) ponovitev (26. 5. 20124) to lahko z vso avtoriteto jamčim in potrdim.
Tako je v Domžalah v omenjenem glasbeno scenskem abonmaju (tudi glasbeno) izzvenel še Vojnovicev Tak si. Njihova Tomčeva dvorana KDFB je tudi tokrat dihala s polnimi pljuči hvaležnega občinstva, kar seveda pomeni, da je vrlo vodstvo tega (gledališkega) programa (Jure Matičič) spet enkrat 'zadelo glavico na žebljico', kar jim zagotovo daje že nova tovrstna krila za prihodnjo sezono, 2014/15. To pa zagotovo morajo imeti in imajo že pod streho; vsaj letošnji rezultati tega domžalskega glasbeno-scenskega abonmaja tako kličejo!
Franc Križnar
Poleti na paleti - modernistične izkušnje
Likovno društvo Senožeti v vseslovenskem tednu ljubiteljske kulture
likovno društvo senožeti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije pripravil vseslovenski teden ljubiteljske kulture, ki je potekal sredi junija in je z ustvarjalno energijo povezal celotno Slovenijo ter poskrbel za široko promocijo ljubiteljske kulture. V okvir tega tedna so s svojo razstavo Poleti na paleti - modernistična izkušnja vstopili tudi ustvarjalci Likovnega društva Senožeti ter v Galeriji Domžale, med 12. in 20. junijem, pripravili svojo razstavo.
O namenu vseslovenskega tedna ljubiteljske kulture je spregovorila predsednica društva Danica šraj ter poudarila, da je namen tedna, da se poklonimo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in jim omogočimo večjo prepoznavnost in priznanje v družbi. Z omenjenim tednom se želi pod enotno in prepoznavno podobo predstaviti vse, ki svoj prosti čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi. Z razstavo je Likovno društvo Senožeti stopilo v svetlobo in s svojo razstavo poleg čudovitih umetniških del pokazalo tudi pridnost, ustvarjalnost, prizadevnost, predvsem pa voljo, da ustvarijo nekaj lepega, dobrega, pri čemer darujejo prosti čas in tudi finančna sredstva.
Razstavljena dela, ki so očarala prav vse obiskovalce, je predstavil Janez Zalaznik, akademski slikar, tudi mentor društva, ki je spomnil na začetek sodelovanja z ljubiteljskimi slikarji pred 13 leti ter njihovo obljubo, da ne bodo le slikali, temveč se izobraževali ter poskušali razumeti, za kaj v slikar-
stvu gre. Na kratko je predstavil kubi-zem kot umetniško smer v sodobnem slikarstvu, za katero je značilnost predstavljanje predmeta z različnih zornih kotov, ob tem pa tudi svoja prizadevanja in prizadevanja ustvarjalcev, da ta umetniški slog ustvarijo v svojih delih. Naloga je bila zelo zahtevna, sam je zelo presenečen nad odličnimi rezultati ustvarjanja. Vsi ustvarjalci zaslužijo čestitke. Ustvarili so nekaj neverjetnega - presenečenje za vse, ki spremljajo delo društva. Za vse je to pomembna in zanimiva izkušnja, v kateri je večina uživala. Razstavo je uradno odprla Cveta Zalokar Oražem, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale,
izrekla društvu čestitke ter jih povabila tudi k nadaljnjemu sodelovanju. V kulturnem programu je igral Duet Mayan.
Sodelujoči na razstavi: Mojca Kra-gelj, Katja Erjavec, Helmtrud Pirc, Nuška Oberč, Tomaž škulj, Majda Če-peljnik, Urška Slatner, Pika Seničar, Peter škufca, Zlatka Levstek, Danica šraj, Veronika Pogačar, Nada Tiringer, Irena Šuštar, Ela Moravec, Dika Majce, Tone Kramarič, Majda Šilar, Jana Vesel, Krista Hribar, Veronika Židanek, Veronika Wiegele, Feliks Hribernik, Jan Bernot, Alenka, Sušnik Maja, Sporn, Nada Dimic, Djuro Penov. Iskrene čestitke društvu in mentorju!
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Recenzija filma: Tir
Ponovno bom tvegal srd slovenske filmske javnosti in zagovarjal stališče, da je film TIR, italijanskega režiserja Alberta Fasula, dokaj povprečen filmski izdelek. Pa naj gre za igrani ali dokumentarni film, ločnica med katerima naj bi bila v slednjem primeru zabrisana. Vendar že takšna zameglitev predstavlja določeno diskrepanco, saj to namreč pomeni, da še sam avtor ni vedel, kakšen film pravzaprav dela, kar se seveda tudi pozna na njem. Slovenski glavni igralec Branko Završan je tako za namene snemanja filma naredil izpit za voznika tovornjaka in v štirih
skupaj pretrpela, je v ustvarjalnem smislu TIR duhovno inerten filmski izdelek in v tem kontekstu izbere najlažjo pot. Le kaj je namreč za igralca lažjega kot narediti izpit za kamion in se štiri mesece v pomanjkljivih higienskih razmerah potikati po evropskih avtocestah? Pri tem početju namreč ne gre za igro v smislu igralske kreacije, pač pa zgolj za naravni rezultat obnašanja igralca zaradi neljubih življenjskih okoliščin oziroma realnih razmer. Seveda je igra Branka Završana naturalistična, kot v teh dneh pišejo vsi mediji, le kaj bi lahko bila drugega? Vtaknite kateregakoli
mesecih skupaj z režiserjem naredil več kot 30.000 km po evropskih avtocestah, včasih se na prigovarjanje režiserja ni oprhal tudi nekaj dni zapored in je jedel samo hrano iz konzerv, vse, da se čim bolj poistoveti s svojim filmskim značajem. Slednje so sicer za nekoga lahko presunljivi podatki, vendar sami po sebi še ne morejo (in tudi ne smejo!) opravičiti (ne)kvalitete tega filma. Vendar se je žal zgodilo prav slednje. Pa poglejmo zakaj.
Na tej točki se sploh ne bi spuščal v že nekoliko predvidljivo in tudi duhamor-no polemiko o tem, kako danes živimo v skrajno zdolgočasenem času, ko nas ne more presenetiti skoraj nič več, zato vedno znova iščemo in celo izumljamo nove načine, kako razbiti vsakdanjo rutino in predvidljive vzorce obnašanja, kar seveda velja tudi za filmsko področje. Pristop režiserja je v tem kontekstu prav gotovo eksperimentalen, vprašanje pa je, koliko je tudi resnično inovati-ven v umetniškem smislu. Sam namreč trdim slednje: kljub vsej psihofizični muki, ki sta jo režiser in glavni igralec
človeka v kabino kamiona za nekaj mesecev in dobili boste nedvomno podoben rezultat. Problem je namreč v tem, da je filmski značaj Branka v filmu pač le malo bolj utrujena in zdolgočasena različica Branka Završana, igralca, ki jo delno opraviči le razmeroma inteligentna scenaristična odločitev, da je njegov lik po osnovni izobrazbi pač učitelj. V tem kontekstu TIR močno spominja na famozno dokumentarno serijo Odklop z Borutom Veselkom v naslovni vlogi, ki je v devetdesetih letih kraljevala na naših TV-zaslonih, ko je glavni protagonist vsakič znova nekaj časa opravljal delo izbranega gosta in se na ta način poistovetil z njegovim poklicem. za takšno početje človeku pač ni treba biti noben igralec, saj omenjeno ravnanje ne predvideva sleherne ustvarjalnosti, pač pa mora le sprejeti - sicer nedvomno pogumno - odločitev, ki temelji na določenih psihofizičnih zmogljivostih, to je vse.
Tudi prikaz tematike izkoriščanja delovne sile s strani neizprosnih delodajalcev, ki jih domnevno goni le želja
po čim večjem zaslužku, ni nič tako zelo novega, kot se rado govori, saj o slednjem čivkajo že vrabci. Poleg tega se pri tem pogosto pozablja, da tudi sami delodajalci odgovarjajo neizprosnim pravilom in zahtevam naglo spreminjajočega se trga, ki se jih ravno tako - podobno kot delavce - enostavno izbriše, če se zaradi vse večje konkurenčnosti ne znajo hitro prilagoditi. Podobne zgodbe so namreč preveč zapletene, da bi bilo lahko enoznačne. Kapitalizem je namreč konkretna 'pošast', pred katero ni varen prav nihče, niti delavci niti delodajalci. Večina režiserjev pa še vedno dela filme v slogu nekakšne 'romantične zaščite proletariata', ki pa ga seveda že zdavnaj ni več. Sodoben svet je namreč veliko preveč kompleksno bivališče, da bi se vedno znova izčrpavali in zatikali na t. i. 'preverjenih obrazcih', vendar žal še vedno in zgolj črno-belih.
V zgodbi pa lahko tudi pogrešamo vsaj slutnjo možnosti izbire s strani glavnega lika, da zamenja službo ali jo pač pusti. Le-ta pa se vztrajno - domala topoglavo - obnaša, kot bi ne imel omenjene možnosti. Poleg tega, da se mu zaradi čedalje večjega pritiska delodajalca sesuva tudi osebno življenje, kar je resnično težko pojmljivo. Prav neodgovorno pa se mi zdi pisanje nekaterih kritikov o tem, da je Branko Za-vršan edini igralec v filmu, saj njegov hrvaški kolega Marijan Šestak v svoji vlogi kolega voznika naravnost blesti in ga v marsičem tudi zasenči. Ob tem je zgovorno tudi dejstvo, da je slednji sicer pravi šofer tovornjaka, vendar je v tem filmu še vedno in samo igralec ter zato ne zasluži nič manj pozornosti. Njegova igra je do te mere nevsiljiva, da je sploh ne opazimo, medtem ko je pri Završanu določen igralski napor pogosto prav očitno viden. In če verjamemo besedam za marsikoga največjega dramskega pedagoga vseh časov, Leeja Strasberga, je »dobra igra tista, pri kateri sploh ne prepoznamo, da gre za igro«, potem je stvar še nekoliko bolj osvetljena tudi v tej perspektivi.
Vse v vsem je TIR razmeroma pogre-šljiv film in tudi občutno predolg, saj poanto režiserja razumemo že kmalu po začetku. Naj omenim le še presenetljivo stimulativno igro - sicer zgolj v obliki glasu prek telefona - Lučke Počkaj, Brankove življenjske sopotnice tako v filmu kot tudi zunaj njega.
Žiga Čamernik
Risana zgodba našega mesta
Razstava likovnega natečaja v Menačenkovi domačiji
menačenkova domačija V Me-
načenkovi domačiji se je z odprtjem razstave, 3. junija 2014, zaključil tretji likovni natečaj, s katerim se ljubiteljske umetnike spodbuja k ustvarjanju na določeno tematiko, povezano z okoljem, v katerem živijo. Navdih za razpisano letošnjo tematiko 'Zgodba mojega mesta' je nastal ob razstavi Milana Merharja (1910-1988) iz Domžal, ki smo jo pripravili v Menačen-kovi domačiji pred dvema letoma. Njegova risba je imela značaj krokija,
dogajanja, tehnično pa jih je bilo največ izvedenih v klasični risbi, kolažu in stripu. Izbor najboljših likovnih del na razstavi je opravila strokovna komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost likovnega izražanja, likovno in oblikovno izvedbo ter izvirnost motiva. Prednost so imela na novo nastala avtorska dela, povezana s tematiko natečaja. Pri splošnem pregledu prispelih del so določena izstopala predvsem po vsebinski izvirnosti, redka pa so izpopolnjevala tako vsebin-
ki mu je omogočila hitro beleženje človeškega giba in vsakdanjega dogajanja na poti po Domžalah in okolici. Na podoben način smo tudi sedaj javno pozvali sodelujoče ljubiteljske ustvarjalce in posameznike iz Domžal in okolice k ustvarjanju izvirnih črtnih risb. V razpisu smo jih pozvali, naj svojo virtuoznost risarske tehnike (npr. klasična risba, karikatura, ilustracija, strip) predstavijo v likovnih delih, ki vsebinsko obravnavajo teme, zgodbe in dogodke iz njihovega kraja in okolja. Čas ni bil pomemben, saj so lahko izvirali iz sodobnosti ali preteklosti. Na naš ustvarjalni poziv so se z dvajsetimi slikami odzvali člani iz LD Kamnik, LD Petra Lobode Domžale, LD Senožeti Radomlje, LD Trzin, LK LIPA Domžale in posamezniki. Prispela dela ustvarjalcev so se bolj ali manj motivno dotikali aktualnega in preteklega domžalskega in okoliškega
sko kot likovno dovršenost. Te smo na odprtju razstave likovnega natečaja nagradili s priznanji in nagradami: prvi nagrajenki Doris Nataliji Križman bomo omogočili samostojno avtorsko razstavo v Menačenkovi domačiji v programski sezoni 2014/15, prejela pa je tudi nagrado pokrovitelja natečaja Art Ljubljana, d. o. o., Trgovina z umetniškim materialom, kot tudi ostala dva nagrajenca, Brane Murko in Jana Kosec. Poleg pa smo podelili tudi šest priznanj za najbolj izstopajoča dela, ki so jih prejeli Irena Gradišnik, Nuša Lojen, Binca Lomšek, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Silvester Zdovc. število sodelujočih, tako kot tudi njihov pozitiven pristop k izvedbi smernic natečaja, je potrdilo, da se drugo leto zopet posvetimo novim likovnim izzivom na četrtem likovnem natečaju v Menačenkovi domačiji.
Katarina Rus Krušelj
Domžalski rogisti tekmovali v Avstriji
V soboto zjutraj, 14. 6.2014, smo se Domžalski rogisti podali na pot v Avstrijo, v kraj Zeillern, kjer smo se udeležili mednarodnega tekmovanja rogistov.
Odličen začetek	Pregled
14. Kulturni poletni festival Studenec 2014 so odprli	društvenega
Gorenjski oktet in organist Tone Potočnik	delovanja
»Pojemo iz ljubezni do glasbe - iz srca za srce,« so zapisali v svojo predstavitev pevci Gorenjskega okteta, ki je 24. maja 2014 v cerkvi sv. Lenarta na Krtini odprl 14. Kulturni poletni festival Studenec 2014. Ob oktetu je nastopil tudi organist Tone Potočnik, največji poznavalec tovrstne glasbe v Sloveniji.
Pevci Gorenjskega okteta so svoje pevsko znanje in sposobnosti nadgradili v ambicioznem moškem sestavu, ki je še napredoval, ko se jim je leta 2010 kot pevec in umetniški vodja oktetu pridružil Andrej Ropas. Udeležence je pozdravil Jože Možina, novinar in nagrajenec Prešernovega sklada, večer pa je povezovala Barbara Božič.
Slavnostni govornik Jože Možina je ob pohvali Kulturnemu društvu Miran Jarc Škocjan za prispevek k slovenski kulturi spomnil na dogodke iz zgodovine. Poudaril je, da je prav kultura bistvena za oblikovanje slovenskega naroda. Kultura in umetnost se odražata v kulturi naših medčloveških odnosov, rešitev sedanjega položaja pa je v prijaznosti, resnicoljubnosti, prepletanju pozitivnih dosežkov in ponosu na doseženo pot. In prav pot, po kateri hodimo, je lepota vsega, kar kulturni ljudje delajo in ustvarjajo. Potovanje z glasbo
preganja naše skrbi in težave, ostajata le lepota in notranja harmonija.
Vse, kar je napovedal, se je ta večer zgodilo. Ob odlični interpretaciji okteta in igranju organista smo pozabili na težave, se predali harmoniji in lepoti trenutka ter še enkrat več spoznali, da so besede o odličnosti Gorenjskega okteta-povsem upravičene. Tudi s koncertom v cerkvi sv. Lenarta na Krtini so dokazali, da uspešno nadaljujejo in ohranjanje bogato tradicijo oktetovskega petja na Slovenskem ter da stremijo k še večjemu napredku. Uresničila pa se je tudi želja, da jim kljub zadovoljstvu ob pozitivnih ocenah strokovne javnosti največ pomeni iskren odziv občinstva. Občinstvo je namreč z glasnim ploskanjem in vidnim zadovoljstvom pospremilo ves program, tudi dodatek. Navdušenje velja tudi za odličnega organista.
Življenje se je ob petju Gorenjskega okteta in ustvarjalni glasbi organista Toneta Potočnika za hip ustavilo, pregnalo temne oblake in prineslo veliko notranje harmonije, ki je poslišalce pospremila na domove v pričakovanju vseh letošnjih festivalskih dogodkov, ki bodo zanesljivo polepšali poletje vsem, ki imamo radi tovrstno kulturo.
Vera Vojska
LD Petra Lobode Domžale
Po tradicionalni majski letni razstavi v Galeriji Domžale so člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale pripravili pregledno razstavo svojih likovnih del v razstavišču Knjižnice Domžale. Izbor slik avtoric Marte Cerar, Vinke Končan Frelih, Ide Rebule, Danice Smrdel in Marjane Tavčar ter avtorja Jožeta Vajde je opravil mentor društva Janez Praprotnik. Razstavo slik so obogatili s katalogi, vabili, fotografijami in risbami kot prikaz svojega bogatega več kot 40-letnega delovanja na področju ljubiteljskega likovnega ustvarjanja.
Katarina Rus Krušelj
Večina tekmovalnih skupin je bila iz Avstrije, od gostov pa so nastopale skupine iz Nemčije, Poljske, Madžarske, Švice in Domžalski rogisti kot edina skupina iz Slovenije. Tekmovali smo v srednji skupini. Za obvezni skladbi smo igrali Signal in koračnico Schloss Zeillern, po lastni izbiri smo izvedli Poročno koračnico. Skupino smo zastopali Ivan, Kozarič, Andrej Volkar, Jernej Hribar, Klemen Zabret,
Florjan Zabret, Drago Vuk in Anže Korošec. Na podlagi seštevka točk strogih sodnikov smo glede na skupino, v kateri smo tekmovali, in težavnost skladb osvojili srebrni rog. Na podlagi letošnjih ocen in ugotovljenih napak bomo gradili kvaliteto tudi naprej, saj imamo pred seboj že zastavljen cilj, ki nas čaka v letu 2015, konec maja, ko bo tekmovanje v Mozartovem Salzburgu.
Florjan Zabret
kultura
slamnik@kd-domzale.si
130. rojstni dan Godbe Domžale
'Godba s(m)o ljudje' je bil delovni naziv obletnice najstarejšega domžalskega društva.
Boris, Milena, Radko
Na 14. kulturnem poletnem festivalu Studenec 2014 je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan zadnje dni maja pripravilo gostovanje SNG Drama Ljubljana s predstavo Boris, Milena, Radko v režiji Dušana Jovanoviča.
V predstavi so nastopili Boris Cavaz-za, Milena Zupančič ter Radko Polič, ki sestavljajo ljubezenski trikotnik, porojen v jeseni življenja. Znane in manj znane dogodke iz posameznih zakonov, ki se dogajajo tudi manj zna-
nim osebam, kot so bili Radko, Milena in Boris, so nasmejale številne obiskovalce in obiskovalke ter jim dale misliti. Tudi odstotek skokov čez plot, ki se ustavi malo pred sto odstotki - saj je skoraj petdeset odstotkov takih, ki si to želijo, pa ne upajo. Upa si predvsem zatreskana Milena, ki ne more pozabiti prvega ljubimčevega poljuba, ki je trajal celo noč, in ob koncu prostodušno prizna, da bi lahko živela z obema - možem Radkom in ljubimcem Borisom, saj se niti slučajno ni pripravljena odljubiti. Upa si tudi skoraj plejboj Boris, kapitan dolge plovbe, ki prostodušno prizna, da je končno na-
šel svoj ljubljeni pristan. Ne upa pa si Radko, no, tako za kratko veselje že, ne pa za vedno, saj je srečen z ženo in jo želi nazaj, čeprav ga ima ta za kos pohištva. Predstavo sta popestrila še Alojz Svete v vlogi Radkove mame in
Nina Valič kot Alja, Milenina in Rad-kova hči, ki vsak po svoje poskušata vplivati na sina oz. mamo.
Glasni dolgotrajni aplavz je pokazal, da nam je bila predstava všeč, da nas je igra vseh igralcev navdušila, morda celo prevzela. Ostaja pa odprto vprašanje - koliko od obiskovalcev bi se strinjalo z Radkovimi besedami Mileni: »To je čas nirvane, kaj bi pa ti rada? Saturnovo leto, poplave, potrese, požare, sneg v avgustu, češnje v decembru?« Poplav, potresov in požarov zagotovo ne, vse ostalo pa je lahko tudi ljubezen. Se vam ne zdi?
Vera Vojska
Nova zgoščenka, novi suknjiči in kravate, razstava, časopis in tridnevno praznovanje; vse to so si godbeniki začrtali in odlično izpeljali v okviru praznovanja društva in 85-letnice unikatnega godbenega doma.
v. J
Letošnje leto je za najstarejše domžalsko društvo jubilejno in obletnico so visokim letom na čast tudi primerno obeležili. Uvod v praznovanje je bila aprila odprta razstava Godba s(m) o ljudje v Slamnikarskem muzeju. Nadaljevalo se je v četrtek, 5. junija, s slavnostno akademijo v Kulturnem domu Franca Bernika, na kateri so bili podeljeni Gallusovi znaki posameznim godbenikom za dolgoletno članstvo, poleg tega pa so tudi godbeniki sami podelili priznanja - priznanje Franca Pfeiferja za posebne zasluge so tako prvič dobili Ivan Drago Tavčar, Konrad Grum in Janez Pavli - naziv
častni član Godbe Domžale pa je pripadel Tonetu Juvanu in prof. Tomažu Habetu.
Vrhunec je godbeno praznovanje nedvomno doseglo naslednji dan, s slavnostnim koncertom v Letnem gle-
dališču Studenec, ki je bilo napolnjeno skoraj do zadnjega kotička, torej s kar 1000 ljubitelji godbene glasbe. Ob tej priložnosti so obiskovalci dobili v dar novo zgoščenko, ki so jo domžalski godbeniki posneli v godbenem domu prav za to priložnost, in jubilejni časopis Godba s(m)o ljudje. Vse navzoče je na začetku pozdravil župan Toni Dragar, tudi sicer velik ljubitelj Godbe. Na koncertu so z godbeniki nastopili tudi Katrinas, Eva Černe, Zoran Potočan in Ajda Stina Turek, ki so sodelovali tudi na zgoščenki (manjkal je le Vlado Kreslin), pa mične mažoretke iz Vukovarja (evropske podprvakinje, ki zelo
rade sodelujejo z domžalskimi godbeniki) in kar nekaj slavnih gostov, ki jih je spretno imitiral povezovalec večera Tilen Artač in večkrat nasmejal občinstvo. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je Godba Domžale navdušila
v novih, modernejših suknjičih in z odličnim koncertom.
Praznovanje se je s slavnostno povorko po ulicah Domžal zaključilo naslednji dan, ko so domžalski godbeniki skupaj z osmimi prijateljskimi godbami, mažoretnimi skupinami in nekaterimi domžalskimi društvi (narodne noše, folklorne skupine, gasilci, športniki ...) več kot zbudili središče Domžal. Po skupnem igranju koračnic vseh godb v Športnem parku so slavljenci instrumente in igranje prepustili osmim gostujočim godbam ter končno lahko brezskrbno uživali v svojem rojstnem dnevu.
Ženil bi se ...
Ženil bi se, večer narodnih in ponarodelih pesmi Mešanega pevskega zbora Turistično rekreativnega društva Turnše - Češenik, je še enkrat več dokazal, kako radi obiskujemo njihove koncerte, kako radi imamo slovensko pesem, pa tudi kako je v teh kriznih časih pomembno druženje.
mešani pevski zbor turistično rekreativnega društva turnše - češenik Osmo leto je že, odkar so se pevci in pevke Mešanega zbora Turistično rekreativnega društva
stvom novega pevovodje, saj se je družina Hribar povečala še za hčerko Mo-niko in se je dosedanja pevovodkinja Polona Hribar odločila, da se v večji meri posveti družini. Novi pevovodja
Turnše - Češenik pod vodstvom pevo-vodkinje Polone Hribar prvič zbrali na vaji. Z veliko ljubeznijo zapeli, peli in peli ter se veselili številnih nastopov -najprej doma, v KS, nato tudi drugod, saj so prejeli številna vabila. Najmanj enkrat vsako leto so pripravili samostojni koncert, povabili goste in številnim obiskovalcem omogočili, da so se po koncertu družili, pokušali dobrote, ki so jih navadno pevke in pevci spekli doma, in se razšli s pesmijo.
Letos so se nam predstavili z ženitvenimi in drugimi pesmimi pod vod-
Aleš Farič, vsestranski glasbenik in pevec, je uvedel nekatere nove oblike vaj. Pevcem 'pomaga' s kitaro in sin-tesajzerjem, zbor pa napreduje, prepeva večglasno in s solisti. Tokrat smo slišali skoraj vse slovenske, ki pojejo o srečanjih fanta in dekleta, o njuni največkrat (ne)srečni ljubezni, prešerni večer pa je prinesel kar nekaj statističnih podatkov o porokah med Slovenci, povezovalca Maks in Barbara pa sta nas presenetila tudi z izvirnimi ženitvenimi oglasi. Med njihovimi pesmimi so se predstavili mladi glasbe-
V	Knjižnico pod krošnjami na Mali planini
Knjižnica pod krošnjami že deset let ponuja brezplačno branje, listanje in uživanje. Letos na 14 lokacijah.
V	osmih mestih. V dveh državah. In prvič v gorah!
niki z Osnovne šole Dob in domžalske ljudske pevke. Te so nam zapele nekaj starih, že skoraj pozabljenih pesmi, ki jih je vedno lepo slišati; že skoraj znamenita pevovodkinja Mara Vilar pa
Ustavi se. Zadihaj. Namoči prste v svežo zgodbo.
Vzemi si čas za dobro knjigo in jo prelistaj v pomirjujoči senci v objemu narave in gora. Knjiga v naravi je pozabljeno zadovoljstvo. Zato se vrača s toliko več žara in te vabi med svoje privržence. Gre za aktivnost brez blišča in obljube avanture, a s toliko več pristnega užitka in sproščujočega šarma. Branje je atraktivna oblika preživljanja prostega časa. Izvajaš ga lahko v kateremkoli delu dneva, po novem tudi v svetu gora, kjer se po vzponu in dobri malici priležejo tudi branje, listanje in uživanje. Ob domžalskem domu na Mali planini je urejeno novo igrišče in tam bo teden dni letos stala tudi izpostava Knjižnice pod krošnjami.
Budnica branju zavoda Divja misel letos piha deseto svečko. Iz preproste ideje povezovanja branja in uživanja (ki se jo je, mimogrede, domislila nekdanja Domžalčanka Tina Popovič), se
je Knjižnica pod krošnjami razvila v enega prepoznavnejših nacionalnih projektov s področja širjenja knjige in branja. Če so bile na začetku prebivališče ležernega branja krošnje v Ljubljani, postaja naslov te zelene knjižnice vedno bolj razvejan. Zdaj Primorska, jutri gore, pojutrišnjem Evropa.
Knjižnica pod krošnjami na vseh 14 lokacijah v 8 mestih po Sloveniji ostaja zvesta svojim temeljnim izhodiščem -v sodelovanju z založbami, časopisnimi hišami, prostovoljci, partnerji in podporniki zagotavlja brezplačno branje, listanje in uživanje pod drevesi, v parkih, na ulicah ter letos prvič tudi v planinah! Tja se odpravljamo na pobudo velikega ljubitelja gora, Boruta Per-šolje, ter v sodelovanju s Planinskim društvom Domžale.
Več infrmacij: Tina Popovič, vodja projekta (040 546 817) in Borut Peršo-lja (041 680 217)
www.knjiznicapodkrosnjami.si
nas je navdušila z nekaj 'vici'. Vmes je pevovodja Aleš Farič spremljal zbor na kitari in sintesajzerju, ena od pevk je igrala na orglice, prisluhnili smo solistom in res je bil večer, ki so nam ga pevci in pevke polepšali tudi s Šumijo gozdovi domači ... in svojo najljubšo Encijan ...
Zboru je ob koncu v imenu navdušenih obiskovalcev in društva čestital Jani Jeraj, predsednik društva, ter se jih zahvalil za pozitivno energijo, ki so jo razdajali v imenitnem pevskem večeru.
Vera Vojska
slamnik@kd-domzale.si
POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
Krvavo leto 1914 zaznamovalo tudi Domžale (5)
ob vojni napovedi, ko so se evropske sile polarizirale na dve nasprotni strani, so bile vse vojno vpete države prepričane, seveda tudi vsi vpoklicani vojaki, da bo vojna kratkotrajna in da bo vse končano v eni ali največ dveh bitkah. Seveda ni bilo tako! Avstro-ogrsko cesarstvo (in tedanji cesar Franc Jožef) je v boj poklicalo tudi številne Domžalčane, ki so na fronto odhajali ob koncu julija 1914.
Matjaž Brojan
V jeseni istega leta so bili že potisnjeni v hude bitke na ruski fronti, kjer so bile izgube na avstrijski stani izjemno velike. Naši fantje so množično padali za svojega cesarja, v Domžale so začele prihajati številne sožalne brzojavke, ki so prinašale tragične novice o smrtih številnih domžalskih fantov in mož. O prvih žrtvah med našimi ljudmi na frontah prve svetovne vojne smo pisali v zadnjih nadaljevanjih našega feljtona.
Naši vojaki na frontah o svojih doživetjih domačim niso mogli (in tudi ne smeli) pisati sporočil, so pa zato mnogi pisali osebne dnevnike. Pridobil sem kar nekaj teh pomembnih in avtentičnih poročil o tem, kako so naši fantje doživljali dramatične trenutke prve svetovne vojne. Danes prinašamo zapis prvega od jih. Anton Skok, mladenič iz Peč pri Moravčah, je del prve svetovne vojne doživljal takole:
»Ravno tiste dni po mojem vpoklicu je priš'wla v moj rojstni dom vojaška dopisnica, pisana v madžarskem jeziku, katere v domačem kraju ni znal nihče prebrati. šele v Moravčah se je našel nekdo, ki je to raztolmačil. Pisalo je, da je v mestu ARADU umrl moj brat JANKO, bil je ranjen v Karpatih in pripeljan v bolnico tega mesta, kjer je preminil in je tam pokopan. Bil je pameten in priden fant 25. let, takrat že krojaški mojster in organist v fari špitalič v Tuhinjski dolini. Med nama je bilo dogovorjeno, ker v tem kraju ni bilo nobene prave trgovine, da bom po končani učni in pomočniški dobi pri njem z njegovo pomočjo odprl svojo trgovino. Pred vojno se je bil že namenjen ženiti, imel je izbrano mlado in premožno nevesto iz Javorja v Poljanski dolini. Z njegovo smrtjo so vsi najini načrti splavali po vodi. Komaj nekaj tednov po tem so pripeljali v ljubljansko bolnišnico težko ranjenega 22-letnega našega Vinkota. V vrat ga je zadel drobec granate. Ni mu bilo pomoči in je umrl. Ob splošni žalosti je bil pokopan na domačem pokopališču. Gospa, njegova sestra, je močno žalovala za njim, gospod pa je postajal tudi vedno bolj molčeč. 5. oktobra 1915 sem tudi jaz dobil poziv za nastop vojaške službe, in to v šentpetrsko kasarno v Ljubljani. Naj takoj pripomnim, da me je gospod z začetkom
novega leta 1915 potrdil za pomočnika, to je tri mesece pred rokom, in mi dodelil prvo plačo 15 goldinarjev ali 30 kron mesečno in postal sem svoboden človek. Seveda so bile to le pobožne želje, bila je vojna in vse je bilo odvisno od nje. Res je, da sem se po pravilih izučil trgovskega poklica, vendar v mojem primeru samo ročnega dela, ne pa tudi strokovne izobrazbe, ki je v tem poklicu tako potrebna.
Dogovorjeno je bilo, da mi bo g. šef po končani učni dobi preskrbel službo pri večjem trgovcu v Ljubljani, kar je bil slučaj že pri mojem predniku. Zaradi vojne tudi ta namera ni bila izpolnjena. Pa vseeno mi tistih let na Vrhniki ni žal, bili so dobri ljudje, ime-
li so me radi in tudi jaz sem se čutil srečnega med njimi.
Z vojaškim kovčkom na fronto ...
Dal sem si narediti vojaški kovčeg, spravil vanj svoje premoženje in se na dan 10. oktobra 1915, ravno štiri leta po prihodu v novi dom, poslovil od dobrih, tudi z nesrečami prizadetih ljudi. Hvaležen spomin nanje bo ostal.
Ko pridem domov, tudi tukaj je bilo žalostno, sta me pozdravila oče in mati, oba še precej pri moči, in troje bratov. LOJZEK, 14, STANKO, 10, in JOšKO, 7 let. Ovac pa niso imeli več. Brat Franc je šel nekaj mesecev prej in služil takrat pri pionirjih na Ptuju. Malo prej je prišlo sporočilo, da je brat JERNEJ pogrešan, v jeseni pa je sporočil, da je bil ujet in živi blizu mesta Taškent. Prišel je dan odhoda, iz naše vasi še dva fanta mojega letnika - BOLTETOV JERNEJ in UKOČEV JOHAN. Najeli smo voz in se peljali na Vače, tam se nas je več združilo, dobilo večje vozove do postaje Litija. Do Vač je šla moja mama z nami, bila je žalostna, ker sem že četrti njen vojak, za malo pa se ji je zdelo, da nisem imel nobenega šopka in dekleta zraven sebe, česar ona dva nista pogrešala.
V Ljubljani so nas razdelili. Moja tovariša iz Kosez so pridelili v druge skupine in se od takrat in tudi pozneje nismo več videli, ker se iz vojne nista vrnila.
Le kje bomo končali?
Dne 15. oktobra 1915 se nas je zbralo v Ljubljani veliko število 18-letnih fantov, katere je poklical cesar za brambo domovine. Italija, naša dolgoletna zaveznice in bližnja soseda, je
naši državi napovedala vojno. Sila je bila velika.
V Ljubljani so nas veliko večino dodelili k 17. slovenskemu polku v Judenburg. To je staro nemško mesto na Gornjem štajerskem, ob reki Muri. Bilo nas je za posebni vlak in častno smo se odpeljali proti Jesenicam, Celovcu in še kakih 70 km dalje. V Judenburgu ni bilo nobenega sprejema. Naše taborišče je bilo zunaj mesta, kjer so nas čakale prave barake, iz katerih je nekaj dni prej odšel 16. maršbataljon. Naši fantje so bili še pogumni in pod vplivom vinskih duhov. Zato je šlo še vse po domače in smo prenočili, kakor je kdo mogel. Tudi vstajanje zjutraj še ni šlo po vojaško. Dobili smo kavo in vsak štruco komisa. Postavili so nas v dolge vrste in pripeljali polne vozove starih uniform, katere so vrgli pred nas. Povedali so nam, da moramo obleke po potrebi zamenjati med seboj. Sam sem dobil nekaj primernega, drugo pa sem zamenjal proti plačilu. To delo je trajalo več dni, posebno se je zavleklo pri čevljih. Drugi dan smo zamenjali slamo v slamaricah, kar smo opravljali po dva skupaj. Dodeljen mi je bil Pavle STRMLJAN iz Kolovrata, s katerim sva pozneje še več mesecev skupaj prenašala težave vojaškega stanu. Vsak vojak je imel svojo slamarico, dve odeji in brisačo. Drugega komforta ni bilo. Blazine so bile položene na dolgih pogradih in še v nadstropju, posamezno druga do druge. Za čiščenje in pometanje so bili določeni vsak dan drugi. Naslednji dan so nam razdelili več let stare puške in drugo opremo. S tem smo postali pravi vojaki, na žalost pa po vojaških pravilih še hoditi nismo znali. Zato je bila potrebna trda in dolga šola, da smo se naučili vojaškega koraka. Ta se je res takoj začela in trajala polnih 6 tednov. Vežbališče je bilo ob reki Muri, dobra 2 km daleč. Tam smo dan na dan trgali hlače in čevlje.
Zgodovino borbene poti 17. c. in kr. polka št. 17, v katerem je cesarja služilo tudi mnogo naših fantov in mož, lahko spoznamo iz knjige Karola Capudra.
Tukaj sem si prislužil tudi prvo in zadnjo klofuto, katero mi je pripeljal korporal, ker nisem pravilno skrčil kolena. To seveda meni ni bilo prav. Rekel sem, da v naši vojski ni tepeža in da se bom vpisal na raport. Mož je nekaj godrnjal in je pomoči prilezel k moji slamarici. Prosil me je, naj odstopim od pritožbe, ker je bil že od vsega razburjen. Verjel sem mu in od takrat sva bila prijatelja. Če odštejem nepriljubljeno vežbanje, nam, mladim, ni bilo sile. Hrana je bila v redu, kruha preveč, prostega časa pa tudi za potrebo.
Strašna doživetja ruske fronte
Neki stotnik 17. pešpolka je pripovedoval o tem strašnem trpljenju svojih vojakov: Začudili in skoro prestrašili smo se, ko nam je došlo povelje, da prekoračimo Karpate ter jo vderemo v Galicijo. - Ali bo šlo? smo se povpraševali. Zvečer smo dobili povelje in zjutraj naj že odrinemo. Toda v sili postane vsak sam teh-
V\'

Tobačnice s fronte: bile so spremljevalke vojakov v mnogih bitkah. Danes jih le še izjemoma najdete na ljubljanskem bolšjem sejmu.
nik, vojskovodja in kar je potrebno. V par urah smo napravili iz desk nosila za konje ter naložili nanje provijant, muni-cijo in drugo. To je bil naš tren. Zgodaj zjutraj smo bili vsi pripravljeni in polni navdušenja. Priti smo morali Rusom v hrbet, zato nismo hodili po potih, saj jih tudi ni bilo, ampak s samo busolo (magnetno iglo) v rokah smo korakali, se vlekli, plezali ali drsali, kakor je bilo potrebno, če z mogočne Karpate. še ko sem se radi ozeblin vračal, so me nesli čez 1600 m visoke grebene. Bili smo vsi polni poguma, kajti vedeli smo, da je že tak prehod čez gore junaštvo. S takimi ljudmi, kakor jih ima 17. polk, se pa tudi da vse izpeljati, saj so znani že v celi armadi. Kjer je bilo treba kaj posebnega izvršiti, takoj so pripravili železniške vozove, spravili vanj 17. polk ter ga poslali, da izvrši junaško delo.
Zadet v trebuh
Moj brat JANKO je bil precej navezan na svojo nekoliko starejšo sestro Micko (MARIJO). Z njo si je tudi največ dopisoval. Ta še sedaj hrani njegovi zadnji dopisnici s fronte. V prvi z datumom 5. 5. 1915 se priporoča za 5 kg paket, v drugi čez dva dneva pa se temu paketu odpoveduje. Medtem je bil zadet v trebuh, kar je v tem času pomenilo smrtno obsodbo, odnesli so jo le tisti, ki pred tem že nekaj dni niso ničesar jedli. Janko ni bil med njimi in je umrl dan pozneje v mestu ARADU na Madžarskem.
Dopisnici sta eden od mnogih dokazov o tragediji naših fantov in mož v prvi svetovni vojni. Tedaj je umrl cvet tedanje mladine našega naroda. Ker to ni bil naš boj, se je nanje hitro pozabilo, razen brezštevilnih vdov, staršev, otrok nevest, bratov in sester. Tudi sestra Marija ga po polnih 70. letih njegove smrti ne more pozabiti in v njej še vedno živi kot mladenič. Žalostno pa je, da je v debeli knjigi ZGODOVINA SLOVENCEV odpravljena vsa kalvarija prve svetovne vojne na borih štirih straneh, vendar pa so se v tem obdobju novejše zgodovine slovenskega naroda zgodile velike in pomembne stvari. Razpadla je osovražena Avstro-ogrska monarhija in Južni Slovani so se prvikrat osvobodili in združili. Zato pa to obdobje naše zgodovine in tedanje narodne tragedije in njenih junakov ne moremo in ne smemo pozabiti. Tudi ko bodo počasi preminili zadnji udeleženci in priče prve svetovne vojne, bodo ostali padli junaki te morije v našem spominu.
To je začetek moje triletne službe v slavni Avstro-ogrski armadi našega cesarja.« □
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dnevniki vojakov s front današnjim bralcem pripovedujejo tragične zgodbe o vojnih doživetjih. Danes prinašamo pripoved voiaka Antona Skoka.
Po končanem boju na poljanah Galicije so ostala številna trupla vojakov, med njimi so Avstro-ogrski vojaki v Galiciji pred bojem. (Muzej novejše zgodovine Slovenije) bili tudi mnogi Domžalčani. (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
POLITIČNE STRANKE
ZARES / MARJAN MIRAI
Kdaj na državnozborske volitve?
slamnik@kd-domzale.si
Za zdaj se precejšna večina politikov in političnih strank zavzema za čimprejšnje volitve, seveda izključno v 'skrbi za stabilnost države'. Kot da bi imeli v državi izredne razmere. Če pa bo, zaradi nekaj politikov, ki se bodo zamenjali na oblasti, res zastalo vse delo v državi, se pa naši mladi demokraciji resno slabo piše. Če bi se poslanci in politične stranke za njimi resno trudili za dobrobit države, bi najprej poskušali poiskati novega mandatarja ali sestaviti tehnično vlado, ki bi vodila vlado do vnaprej dogovorjenega datuma volitev, brez izigravanja volivcev z datumi. šele ko bodo nove volitve pripravljene v rokih, ki bodo ustavno nesporni in sprejemljivi, tako za obstoječe kot za nastajajoče stranke, bomo imeli volivci možnost izbire. In šele takrat bomo lahko rekli, da imamo tak parlament in vlado, kot si jo zaslužimo.
Ob manipuliranju z datumi volitev in referendumov, ko poskušajo sedanji politični akterji izigrati širši politični spekter, še posebej na novo nastajajoče politične stranke uvrščajo volivce na raven črede ovac, katerim se, v primerni embalaži, lahko proda vsako ime politika. Pomembno je le število ovac, ki bodo prišle na volišče. In namesto da bi ovce privabili s konkretnimi programi, kako do več in bolj okusne trave, nas poskušajo prepričati, da moramo v svoje dobro hitro na volitve, da ne bo zmanjkalo še obstoječe trave.
V igri je trenutno prva polovica julija. Glede na to, da bo nastajajočim političnim strankam zmanjkalo časa za pripravo dobrih programov in
<4 Glede na to, da bo nastajajočim političnim strankam zmanjkalo časa za pripravo dobrih programov in njihovim kandidatom za predstavitev teh, bomo tisti, ki bomo sploh odšli na volišče, zopet obsojeni na izbiranje med že znanimi obrazi.
njihovim kandidatom za predstavitev teh, bomo tisti, ki bomo sploh odšli na volišče, zopet obsojeni na izbiranje med že znanimi obrazi. Soočenja bodo spet v maniri 'kdo je koga pred petdeset in več leti' ... Da bi zagovarjali kak resen razvojni program, Slovenije tako ni pričakovati, saj je imela večina že večkrat možnost pokazati svoje razvojne potenciale, kam so pripeljali državo, pa dnevno doživljamo. Spet se bo volilo najmanj slabo opcijo, brez upanja na res skrajne spremembe v razvoju države. Ob tem dogajanju dobimo volivci občutek, da gre zgolj za igro delitve sedežev v parlamentu, ne pa za resen namen udejanjanja razvojnih vizij posameznih strank. Volitve pa so zgolj v funkciji zagotavljanja legitimnosti te igre.
Ko boste to brali, bo datum volitev najbrž že znan. Za odločitev o primernosti datuma po bo po vsej verjetnosti znova na potezi ustavno sodišče. Nič novega torej.
LDS / ANTON PRESKAR, PODPREDSEDNIK LDS
Izredne državnozborske volitve -nova priložnost za Slovenijo?!
Uredništvo se iskreno opravičuje gospodu Marjanu Miraiu, ker se je v glasilu Slamnik številka 5 ponovil njegov prispevek iz številke 4, zaradi česar v številki 6 objavljamo dva njegova prispevka. Opravičili bi se tudi gospodu Izidorju Kamalu, ker je bila pod njegov prispevek v glasilu Slamnik številka 5 podpisana gospa Andreja Pogačnik Jarc.
LISTA ZA DOMŽALE / METOD MARCUN
Pobude mladih so toliko vredne kot izkušnje starejših
Zgodi se, da danes takoj podvomiš o vsem, kar je povezano z ali se imenuje politika. poraja se občutek, da ljudje, ki vodijo politiko, nimajo dovolj znanja, da bi zaustavili drveči vlak, ki se bliža končni postaji. postavljajo pa vedno nova pravila in zagotavljajo, da vedo za rešitev in da se bo odslej delalo po njihovih pravilih. Ko vsa ta pravila postaviš drugega ob drugega, lahko ugotoviš, da je beseda tvoje edino orodje, ki počasi, a zanesljivo izgublja moč. Ljudje se začnejo povezovati v skupine na podlagi skupnih interesov, da laže izrazijo svoja
SDS / DARKO RUDL, ASISTENT POSLANKE EP DR. ROMANE JORDAN
Deset let v EU: veliko pričakovanje, skromen rezultat
V letu 2004 so se državljani Slovenije z veliko večino odločili pridružiti največjemu procesu evropskega združevanja. Slovenija je vstopila v EU in dobili smo sedem poslancev Evropskega parlamenta (EP). Ker me politika zanima, sem izkoristil priložnost in zaprosil poslanko dr. Romano Jordan za mesto njenega asistenta. Vesel sem, da sem mesto dobil in ga za dva mandata tudi obdržal. Verjamem, da so bila pričakovanja v Sloveniji velika, tudi moja. Sam sem v članstvu videl predvsem skupne vrednote kot osnovo za blaginjo. Slovenija je morala že pred vstopom zadostiti osnovnim skupnim pravilom pri skoraj vsem, kar ni zgolj osnova, pa še po desetih letih članstva caplja prav na začelju.
Osebno sem pričakoval, da bo slovenska politika postopoma sprožala ukrepe, da se država približa dosežkom starih držav članic, a se je zgodilo bore malo. Od najbolje pripravljene nove članice smo zdrsnili prav na rep. Ker je slovenska politika z izjemo obdobja 2004 do 2008 EU jemala kot oviro namesto velikanske priložnosti, smo danes postali ena najbolj ekonomsko in politično problematičnih članic EU in ena najmanj obetavnih držav. S proevropskimi politikami so nas kljub velikem zaostanku pri vstopu po mnogih dosežkih prehitele številne države bivšega vzhodnega bloka. Na krizo so se odzvale z ustreznimi gospodarskimi in političnimi reformami, ki jih Slovenija ni izvedla.
Noro volilno leto: evropske volitve, referendum, predčasne državnozborske volitve, lokalne volitve ... Ljudje so vsega že naveličani, kar se je in se bo pokazalo z nizko volilno udeležbo. Kljub temu je treba zdržati, da dobimo močno legitimno vlado in parlament ter kompetentne-ga župana in občinski svet. Če predvsem na državnem nivoju ne bo tako, se Sloveniji bliža še bolj črni prihodnosti!
Kaj bodo prinesle toliko opevane nove stranke? Nekaj novega, kar pa absolutno še ne pomeni nekaj boljšega za Slovenijo in Slovence. In Liberalna demokracija Slovenije (LDS), nekoč vodilna stranka? Pred razpadom smo jo ohranili tudi z aktivno domžalsko pomočjo in s spominom na dr. Janeza Drnovška. Skušamo sanirati visoke dolgove predhodnih predsednikov (Rop, Kacin, Kresalova). Poplačali bi jih do konca leta, če ne bi prišlo do predčasnih volitev. Nekdaj vidni člani LDS so 'prestopili' ali izstopili. Od prepoznanih so ostali samo predsedniki: Anderlič, Školč, Gulič ... Kacin je šel sam s svojo listo na volitve za evropski parlament. Morebiti bi na listi 'LDS' uspel!? Iz razloga ne povečati dolgov se 'LDS' sama ne udeležuje volitev, smo pa po preučitvi programa Pozitivne Slovenije ter konkretnosti in gospodarske naravnanosti PS in njenega predsednika, po razgovoru na našo pobudo sklenili pisni 'Dogovor o projektnem sodelovanju za učinkovito Slovenijo med PS in LDS' ter poleg programskih točk opredelili skupno kandidatno listo PS z 12 člani LDS, Demokratično stranko in Zvezo za Dolenjsko. V okraju 11 (Domžale 2) kandidira naša bivša članica Saša
Kos, v okraju 10 (Domžale 1) pa član PS in svetnik v občini Trzin, mag. Franc Mazovec. Upam, da bo LDS prišla v državni zbor in na-
(6 Iz razloga ne povečati dolgov se LDS sama ne udeležuje volitev, smo pa po preučitvi programa Pozitivne Slovenije ter konkretnosti in gospodarske naravnanosti PS in njenega predsednika, po razgovoru na našo pobudo sklenili pisni 'Dogovor o projektnem sodelovanju za učinkovito Slovenijo med PS in LDS' ter poleg programskih točk opredelili skupno kandidatno listo PS z 12 člani LDS, Demokratično stranko in Zvezo za Dolenjsko.
daljevala tradicijo nekoč najmočnejše stranke. Volivci, pridite na volitve ter predvsem dobro premislite, katera od strank lahko, brez veliko filozofije, izvleče Slovenijo iz brezna.
mnenja in interese. S tem so dani tudi pogoji za delovanje mehanizma. Posamezniki, združeni v interesno skupino, laže uresničuje skupno zastavljene cilje in se tudi zavedajo, da bodo kot skupina uspešnejši in učinkovitejši. Tako smo tudi v Listi za Domžale na seji predsedstva ponovno pregledali program in zastavljene cilje. Ocenili smo, da je program še vedno dovolj razvojno in gospodarsko naravnan ter kot tak primeren za nadaljnjo razpravo. Seznanili smo se tudi s finančnim stanjem in načinom financiranja stranke. Veliko pozornosti smo namenili pregledu
in ažuriranju podatkov članstva in vključevanju novih članov, ki naj bi zajemalo celotno starostno populacijo. To najlepše opiše ljudska misel, ki pravi: »Pobude mladih so toliko vredne kot izkušnje starih!« Razširiti je treba krog tvorcev razvojnih zamisli in pobud. Spodbujati je treba družbeno okolje, da bo lahko obrodilo nove, kakovostne sadove. S svojimi predlogi in pobudami bi pomagali k hitrejšemu razvoju in dvigu življenjskega standarda v naši občini. Razumete? Res delujemo samo lokalno, kljub temu pa smo del političnega cirkusa. Ne ukvarjamo se s političnimi predznaki, karkoli počnemo, vedno se poskušamo povezati s stvarnostjo, osredotočili se bomo na obstoječi družbenoekonomski sistem. Na tem bomo tudi gradili našo identiteto in prepoznavnost! Je to prednost ali slabost, bosta pokazala čas in uspešnost izvajanja zastavljenih programskih ciljev.
« Ne ukvarjamo se s političnimi predznaki, karkoli počnemo, vedno se poskušamo povezati s stvarnostjo, osredotočili se bomo na obstoječi družbeno-ekonomski sistem.
LTD / KAMAL IZIDOR SHAKER
Domžale gremo naprej!
EU ni idealna združba, je pa kljub številnim težavam eden najbolje urejenih predelov sveta. Eno največjih skupnih vrednot predstavlja solidarnost. Ta seveda ne more delovati enostransko, ampak mora biti v najtesnejši zvezi z odgovornostjo. S to pa imamo v Sloveniji že skoraj nepredstavljive težave. Ne le politiki, ampak vsi, tudi mediji, sodstvo, ne nazadnje volivci. EP ni le konglomerat evropske birokracije z dobro plačanimi delovnimi mesti, kot ga prikazuje večina osrednjih slovenskih medijev. Je precej dobro delujoča ustanova, ki sprejema odločujočo zakonodajo, ki vpliva na življenja
M EU ni idealna združba, je pa kljub številnim težavam eden najbolje urejenih predelov sveta.
vseh nas. Tudi zato, ker nima pozicije in opozicije in mora poročevalec za posamezni dosje pokazati veliko mero strokovnosti in politične spretnosti, da pripravi takšen predlog, ki je sprejemljiv večini in tudi sprejet. Evropa potrebuje demokratični, soci-alno-tržni kapitalizem s predznakom trajnostnega razvoja. EU in EP sta ga z nekaj korekcijami sposobna izpeljati v širšo družbeno korist.
Večkrat sem že pisal o tem, pa vendar nikoli ne škodi, če se v poplavi pretiranega negativizma kakšno pozitivno stvar izpostavi večkrat. Sam sem namreč precej naklonjen pozitivnim rešitvam v dobro občank in občanov ter seveda lokalne skupnosti kot celote. Sicer pa kljub nekaterim ponesrečenim potezam o (ne)dodelitvi evropskih sredstev, o katerih sem pisal v prejšnji številki (tiskarski škrat je namreč v prejšnji številki Slamnika po nesreči zamenjal avtorja zapisanega), smo in bomo uspeli ohraniti nivo storitev, ki jih zagotavlja naša občina. Kot ste verjetno opazili v zadnjih letih in tudi mesecih, je naša občina izvedla (in jih še izvaja) kar nekaj projektov, ki bodo ostali in jih boste občanke in občani lahko izkoriščali. Bodisi pot ob Kamniški Bistrici, Šumberk, fitnes na prostem, številni pi-tniki, šole, vrtci, ceste, pločniki, parki, športna igrišča, domžalska tržnica, brezplačni brezžični internet, humanitarne akcije, številne prireditve v organizaciji Občine in društev, ki jih podpira občina, in še bi lahko našteval.
Seveda je pred nami še veliko prostora za izboljšave, za katere smo v LTD - Toni Dragar - Listi za vse generacije široko odprti in vedno želimo prispevati tudi še kakšen predlog ali pobudo občank in občanov. Morda se tega ne obeša na veliki zvon, pa vendar tudi občinska uprava kljub pretiranim birokratskim oviram prisluhne in v skladu z zakonodajo uresniči predloge
Kot ste verjetno opazili v zadnjih letih in tudi mesecih, je naša občina izvedla (in jih še izvaja) kar nekaj projektov, ki bodo ostali in jih boste občanke in občani lahko izkoriščali.
in pobude, ki jih damo svetnice in svetniki LTD. Naj na tem mestu povem, da se bomo v LTD do konca tega mandata in seveda tudi v prihodnje zavzemali za dobre rešitve, ki bodo v korist občank in občanov, saj navsezadnje zasedamo na sejah občinskega sveta za VAS in zaradi VAS - in tega se tudi zelo dobro zavedamo.
slamnik@kd-domzale.si
politične stranke
sds / robert hrovat, poslanec v dz rs
Zakaj se ne prisluhne LJUDEM?!?
Neovrgljivo dejstvo je, da smo politiki ne le neposredno izvoljeni od ljudi, temveč smo, na neki način, v njihovi službi. Da smo zaradi njih in nikakor ne obratno. Zato je še kako pomembno in predvsem odgovorno, da spoznamo in v praksi vseskozi tudi udejanjamo vse, kar je za ljudi dobro in koristno.
Uvedba nove proge LPP-ja na relaciji Ljublja-na-Domžale je življenjsko-evolutivna norma in iz vsakodnevne migracijske prakse izhajajoča nuja, ki bo s svojim udejanjanjem prinesla marsikaj dobrega - za ljudi. Čemu tak prezir zdajšnje občinsko-vodstvene zasedbe do omenjene želje, nuje in pobude ljudi, je sila težko razumeti. Kot bi se, spet enkrat, manifestirala znana maksima, češ »če se tega nismo mi spomnili, pa ne bomo ZA!«. In ne bomo naredili nič, malce bomo celo 'nagajali'. še vedno trdno verjamem, da je mogoče, če se le hoče, če je volja, če so celo pristanki vseh tistih, ki imajo karkoli strokovno pooblaščenega povedati o 'materiji', ki je predmet tega pisanja, če je vse navedeno, da se preprosto -DA! Ljudje imamo vsem apatijam navkljub še vedno moč, da prek svojih izvoljenih, legitimnih predstavnikov povemo svoje mnenje in zahtevamo, da se ga tudi ne le upošteva, temveč tudi udejanji v praksi. To je naša skupna, neodtujljiva, ustavna pravica, ki jo lahko dosežemo le tako, da si zaupamo. Podpisani želim biti vašega zaupanja vreden. Želim verjeti, da sem s svojimi dosedanjimi danimi besedami in njihovimi izpolnitvami prepričal še tako nejeverne. Prizadeval sem si, prizadevam si in prizadeval si bom, iskreno in pošteno, da bom dano besedo držal, kot se spodobi za odgovornega in zavednega člo-
ps / saša kos, poslanka pozitivne slovenije v dz rs
Vedno smo pripravljeni pomagati
veka. Ker tak preprosto sem, sem se odločil, da tudi na bližajočih se državnozborskih volitvah kandidiram za poslanca slovenskega naroda v Državnem zboru RS. Znam in zmorem, praksa, kar nekajletna, me je dodobra naučila marsičesa, ni pa mi vzela poguma, ko je nujno držati dano
44 Uvedba nove proge LPP-ja na relaciji Ljubljana-Domžale je življenjsko-evolutivna norma in iz vsakodnevne migracijske prakse izhajajoča nuja, ki bo s svojim udejanjanjem prinesla marsikaj dobrega - za ljudi.
besedo. še vedno imam rad soljudi in še vedno svoj odnos do kogarkoli gradim na strpnosti, razumevanju, povezovanju in zaupanju. Tudi volja je v mojem srcu, podkrepljena z zavedanjem, da s kandidaturo prevzemam odgovornost do tistih, ki me bodo podprli. Pa tudi do vseh drugih. Želim in znam biti poslanec vseh ljudi, ki 'v srcih dobro mislijo'! Ker si ti ljudje zaslužijo poštenega, marljivega, odgovornega in iskrenega sočloveka. Nič več, manj pa nikakor ne!
Na hudo naravno katastrofo ob poplavah, ki so v sredini prejšnjega meseca zajele Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Hrvaško, smo se aktivno odzvali tudi poslanci v državnem zboru. Kot predsednica Skupine prijateljstva z Bosno in Hercegovino sem v teh aktivnostih prevzela pobudo in v torek, 21. maja, sklicala sestanek z veleposlanikom BiH Željkom Jerkicem. V pogovoru, v katerem so sodelovale tudi članice skupine prijateljstva, smo največ pozornosti namenili pomoči Bosni in Hercegovini, ki mora biti takojšnja, učinkovita in ustrezna. Vsem poslancem in vsem zaposlenim v državnem zboru smo neposredno po pogovoru posredovali tudi podatke o računu, na katerega so lahko nakazali denarna sredstva.
Veleposlaniku sem uvodoma izrazila iskreno sožalje ob hudi naravni nesreči ter predvsem izgubi dragocenih človeških življenj. Zagotovila sem mu, da smo poslanci državnega zbora pripravljeni pomagati in si želimo, da bi bila ta pomoč kar najbolj učinkovita. Predstavila sem možnosti, da bi v Sloveniji organizirali krajše počitnice za otroke in jim s tem omogočili, da se umaknejo s poplavljenih območij v času, ko bodo tam opravljali največja dela, povezana s čiščenjem in dezinfekcijo terena, ter vsaj v grobem omejili možnosti izbruha nalezljivih bolezni. V pogovoru smo omenili tudi možnost za dobavo lesa, ki ga imamo v Sloveniji na razpolago po katastrofi z žledom, ki je našo državo prizadel konec letošnje zime.
Veleposlanik Jerkic, ki je mandat nastopil pred kratkim in je tokratni pogovor predstavljal eno njegovih prvih srečanj v državnem zboru, se je zahvalil za pomoč Slovenije in slovenskih državljanov, ki so ponovno pokazali veliko stopnjo solidarnosti.
(4 Predstavila sem možnosti, da bi v Sloveniji organizirali krajše počitnice za otroke in jim s tem omogočili, da se umaknejo s poplavljenih območij v času, ko bodo tam opravljali največja dela, povezana s čiščenjem in dezinfekcijo terena, ter vsaj v grobem omejili možnosti izbruha nalezljivih bolezni.
Pogovor se je v nadaljevanju nanašal tudi na možnosti nadgradnje že doslej uspešnega sodelovanja med Slovenijo in BiH na gospodarskem področju, kjer so samo investicije slovenskega gospodarstva v BiH že dosegle okoli 600 mio. EUR. Veleposlanik Jerkic se je ob zaključku pogovora zahvalil za odločno in kontinuirano pomoč Slovenije pri vključevanju BiH v evro-atlantske integracije, ki jo bo njihova država v prav tako veliki meri kot doslej potrebovala tudi v prihodnje. Prihodnje članstvo v Evropski uniji je za BiH ključno, čeprav ta pot ni vedno lahka in se na njej srečujejo s številnimi težavami, ki so največkrat povezane s političnimi, socialnimi in gospodarskimi okoliščinami v BiH.

nsi / ljudmila novak, predsednica nsi in poslanka v dz rs
Nizki davki + enostavni postopki + odprto gospodarstvo = uspešna Slovenija
H Jk
Najprej bi se rada zahvalila vsem, ki so na nedavnih evropskih volitvah svoj glas namenili skupni listi NSi in SLS, ki je v domžalski regiji dosegla še posebno dober rezultat. V Novi Sloveniji smo zadovoljni, da je politika sodelovanja in povezovanja med ljudmi naletela na pozitivne odzive in je skupna lista NSi in SLS pripomogla tudi k močni zmagi Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu. Evropske volitve so imele posledice tudi za slovenski politični prostor. Odstopili so predsedniki treh političnih strank, na politični prostor pa so - očitno opogumljene tudi z zgledom sodelova-
nja med NSi in SLS - stopile povsem nove stranke, ki se ponašajo predvsem z zvenečimi imeni, njihovi programi pa so še zelo nejasni. Krščanski demokrati stavimo predvsem na dober program, ki mora biti osrednje vodilo delovanja stranke. Program, ki je pol leta nastajal v sodelovanju z gospodarstveniki, strokovnjaki s posameznih področij in strankinimi odbori, smo poimenovali Odgovori za prihodnost, vsebuje pa konkretne rešitve za izhod iz krize. Ker menimo, da je za izhod iz krize nujno potrebno tudi sodelovanje med političnimi strankami, smo krščanski demokrati k svojemu progra-
mu povabili tudi druge stranke, ki bi se utegnile prepoznati v našem programu. V NSi smo se zavezali, da si bomo v Sloveniji prizadevali uveljaviti resnično socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na pravičnosti, svobodi in varnosti. Program sledi trem ciljem, ki jih moramo doseči, da bomo državo zopet popeljali na pot gospodarske rasti. Ti cilji so: nizki davki, enostavni administrativni postopki in odprto gospodarstvo. Te cilje nameravamo doseči z znižanjem DDV-ja, nižjo obdavčitvijo dela, uvedbo socialne kapice, uvedbo enostavnejših postopkov javnega naročanja, boljšim črpanjem evropskih sredstev, privatizacijo državnega premoženja, povečanjem plačilne discipline in reformo trga dela. Vabim vas, da si program NSi v celoti preberete tudi na spletni strani www.nsi.si.
Verjamem, da ob visoki podpori državljank in državljanov ta program lahko uresničimo in do-
(4 V NSi smo se zavezali, da si bomo v Sloveniji prizadevali uveljaviti resnično socialno tržno gospodarstvo, ki temelji na pravičnosti, svobodi in varnosti, da bomo državo zopet popeljali na pot gospodarske rasti.
kažemo, da se je Slovenijo z nekaj dobre volje in veliko truda še mogoče popeljati na svetlejšo pot. Krščanski demokrati so v Evropi z upoštevanjem temeljnih krščanskih vrednot že dokazali, da lahko uspešno vodijo države, in tudi Nova Slovenija si bo prizadevala, da bi Slovenijo lahko varno pripeljali mimo čeri gospodarske in socialne krize.
sds / mag. tomaž deželak
Preberite, zakaj bodo otroci kljub polni proračunski malhi hodili po nevarnih poteh v šolo in vi plačevali parkirnino
sd / uroš breznik
Dejanja
Trenutno imamo vsi občutek, da se stanje v Sloveniji nikakor ne izboljšuje. Kvaliteta življenja ne samo stagnira, temveč občutno pada. Razlog za opisano stanje leži v nezmožnosti političnih elit, da presežejo ideološke delitve. Kdo je kriv? Vsi in nobeden. Okrevanje in uravnotežena gospodarska rast zahtevata najprej politično in gospodarsko stabilnost, krepitev zaupanja in optimizma ter premišljeno načrtovanje.
Socialni demokrati smo se in se bomo še naprej zavzemali za ohranjanje socialne države, ki vsakemu državljanu nudi pravico do dostojnega življenja in možnost razvijanja lastnih potencialov. Nikakor ne pristajamo na logiko vsemogočnosti države, kar bi prihod trojke vsekakor pomenil. Odločno nasprotujemo brezglavi in nepotrebni privatizaciji, čemur smo v Domžalah priča v primeru Heliosa. Pogoj za socialno pravično državo je gospodarska rast, ki prinaša nova delovna mesta, ta pa mora temeljiti na znanju, inovativnem podjetništvu ter sodobni gospodarski in javni infrastrukturi. Potrebujemo podjetja, projekte in investicije, ki so ekonomsko smiselni, finančno zdržni in ustvarjajo novo vrednost. Socialni demokrati podpiramo revitalizacijo domače industrije ter na znanju in raziskavah osnovan konkurenčni gospodarski razvoj Slovenije.
Temeljne programske smernice stranke SD so zagon kreditiranja in prestrukturiranje gospo-
t
44 Temeljne programske smernice stranke SD so zagon kreditiranja in prestrukturiranje gospodarstva, koriščenje turističnih in gospodarskih možnosti ter večanje konkurenčnosti Slovenije v svetu.
darstva, koriščenje turističnih in gospodarskih možnosti ter večanje konkurenčnosti Slovenije v svetu. Za dosego želenih ciljev je nujno potrebno izboljšati korporativno upravljanje državnih podjetjih in omogočiti pravično udeležbo delavcev pri delitvi dobička. Podpiramo tudi razumno privatizacijo, ki bo temeljila na strateškem premisleku o razvojnih prednostih države in širših učinkih na gospodarsko okolje. Samo varčevanje zaradi varčevanja in privatizacija samo zaradi privatizacije ne bodo ustvarili ne delovnih mest in ne gospodarske rasti in ne večje socialne varnosti. Slovenija potrebuje dejanja!
S tem člankom vas želim opomniti, da vsi, ki živimo v širši okolici Osnovne šole Domžale, vemo, da je šolska pot pri hotelu ob Kamniški Bistrici nevarna in jo je treba urediti. Če pa tega občina ne zmore, naj to obelodani v svojem poročilu in staršem plača prevoze. Navedeno problematiko sem izpostavljal na vsaj štirih občinskih svetih, starši so podpisovali peticijo, občina pa ni hotela, niti želela imeti posluha. Odgovorne bi rad opozoril, da bo občina zaradi razveljavitve nepremičninskega zakona v svoj proračun v letošnjem letu dobila pribl. 2.000.000,00 EUR izrednih prihodkov. Zato menim, da legitimno predlagam, naj nameni del teh sredstev za ureditev tega vprašanja, pa ne samo tukaj, ampak tudi na Viru in v Dobu. Občina je tudi na podlagi našega vztrajnega opozarjanja na pomanjkljivosti v cestnem prometu začela projekt 'Varno v šolo in domov'. Pohvalno. Vendar pozor, operativni sestanek je sklicala v četrtek, ob 10. uri, in hkrati povabila na ta sestanek zaposlene s šol, predstavnike sveta šole in predstavnike sveta staršev. Povabila jih je ob 10. uri!!! Oprostite, dragi bralci, kdo pa ima čas ob tej uri hoditi na občino? Ja, 'občinarji'. Zavedam se, da je naša odgovornost kot svetnikov do staršev in vseh tistih, ki so odvisni od nas, odraslih, brezmejna. Zato bi vas opo-
44 Če vam ni vseeno in če se ne bo nič spremenilo, vas pozivam, da svoje nestrinjanje izrazimo skupaj, na prvi šolski dan, z mirnim protestom po nevarnem odseku šolske poti, in tako sporočimo odgovornim, da nam ni vseeno.
zoril na dejstvo, da bo občina, ki nima denarja za otroke, vložila pribl. 700.000,00 EUR lastnih sredstev v garažno hišo, ki je na tistem mestu nihče ne potrebuje. Vložila naj bi jih, da bo lahko poleg lastnih sredstev črpala tudi evropska, vendar se ne vpraša, ali prebivalci Domžal potrebujejo plačljivo parkirno hišo. Da, prav ste slišali, za parkiranje boste morali po novem, preden boste šli v službo, plačati pribl. 2,00 EUR. Zato vas sprašujem, ali vam je vseeno, kaj se dogaja z vašim denarjem in našimi najmlajšimi? Če vam ni vseeno in če se ne bo nič spremenilo, vas pozivam, da svoje nestri-njanje izrazimo skupaj, na prvi šolski dan, z mirnim protestom po nevarnem odseku šolske poti, in tako sporočimo odgovornim, da nam ni vseeno.
politične stranke
DESUS / MARIJA PUKL, PREDSEDNICA 00 DESUS
slamnik@kd-domzale.si
Vrnimo ljudem dostojanstvo
Kaj bo prevladalo tokrat pri izbiri kandidatov za državni zbor? Bodo izvoljeni borbeni ali poslušni, socialni ali neoliberalni, pošteni ali ve-rižniki, neodvisni ali v lovke oviti, strokovnaki ali bleferji, napredni ali konzervativni, stari ali novi, poznani ali nepoznani, odločni ali labilni, zazrti v družbene težave ali v lastne interese usmerjeni kandidati.
Ali bo tudi tokrat udaril cunami, tako kot na zadnjih volitvah, ko je stranka PS pobrala kar štirideset odstotkov glasov? In kaj je ostalo od te stranke in takratnega navdušenja? Kot vidimo, bolj malo! In to je zares žalostno. Volivci se odločajo za stranke, kandidatom pa ne namenjajo kaj dosti pozornosti. Zato je sestava parlamenta takšna, kot je. Tudi tokrat je v novih strankah veliko prestopnikov in povzpetnikov, ki so preletavali k novim strankam. Najbolj zaželena je tista nova stranka, ki dosega visok rajting, saj tu postanejo poslanci tudi taki, ki v normalno delujočem sistemu niti pod razno ne bi mogli priti do poslanskega stolčka.
Vse, kar se dogaja sedaj, smo že videli na prejšnjih volitvah. Zaradi takih izkušenj vas pozivam: »Dajte glas kandidatu, ki mu zaupate!« Pojdite na volitve in glas namenite Milanu Tom-
NSI / ANDREJA ŠUŠTAR
Volilni letni zbor članstva NSi Domžale
<4 Za enakost in solidarnost so se stoletja borile cele generacije, mnogi so žrtvovali življenja, zato v stranki DeSUS ne bomo dovolili rušenja pravic, ki so bile s težavo priborjene!
šetu v volilnem okraju 10 in Mariji Pukl v volilnem okraju 11.
DeSUS je stabilna stranka in ima začrtan stabilen program - zavarovanje pokojnin in zaradi le-teh ustanovitev demografskega sklada, vrnitev pravice do regresa, javno zdravstvo, javno otroško varstvo in šolstvo, oživitev gospodarstva, s čimer bi zmanjšali število nezaposlenih, ter socialna zaščita invalidov in vseh socialno ogroženih skupin ljudi v naši družbi. Za enakost in solidarnost so se stoletja borile cele generacije, mnogi so žrtvovali življenja, zato v stranki DeSUS ne bomo dovolili rušenja pravic, ki so bile s težavo priborjene! Ne gre le za nas, gre za naše otroke, vnuke. Obveščamo vas, da ne bomo obešali svojih plakatov, sredstva bomo namenili za humanitarno pomoč.
V četrtek, 13. junija 2014, je v hotelu Krona potekal volilni letni zbor članstva Nove Slovenije Domžale. Uvodoma smo prisluhnili slovenski himni v izvedbi družine Kozjek, ki je celoten večer poskrbela za glasbene točke. Gost letnega zbora članstva je bil poslanec NSi, g. Jožef Horvat, ki je nadomestil in opravičil predsednico NSi, go. Ljudmilo Novak, saj je bila ravno v tistem času gostja na televizijski oddaji Tarča.
Najprej je predsednik OO NSi Domžale Peregrin Stegnar podal poročilo o opravljenem delu in aktivnostih NSi Domžale v preteklem letu ter spregovoril o načrtih za prihodnje obdobje, ki bo že v letošnjem letu zelo pestro zaradi prihajajočih predčasnih parlamentarnih in lokalnih volitev. Po uspešnem dvoletnem delu občinskega odbora smo na tokratnem zboru članstva izvolili nov OO NSI Domžale, ki ga sestavlja deset članov: Franc Hribar, Tone Jeretina, Janez Kopač, Janez Kozjek, Roman Lenassi, Janez Limbek, Peregrin Stegnar, Andreja šuštar, Aleš Trtnik in Janez Vasle. Novo vodstvo smo izvolili 16. 6. 2014 na konstitutivni seji. OO NSi Domžale bo še naprej predsedoval P. Stegnar, podpredsednik je J. Kozjek, tajnik R. Lenassi, blagajnik pa J. Limbek.
Jožef Horvat je v nagovoru pojasnil, da sta za blaginjo potrebni predvsem varčnost in podje-
tnost. Na kratko je predstavil program Nove Slovenije, katerega bistvo so nizki davki, odprto gospodarstvo in preprosti postopki. Nov program je bil do zdaj deležen pozitivnih ocen številnih gospodarstvenikov in ekonomistov, med njimi Igorja Mastena, Gorana Novkovica in Božidarja Novaka. Imamo odgovore, kako do gospodarske rasti in novih delovnih mest, in ponujamo kon-
Imamo odgovore, kako do gospodarske rasti in novih delovnih mest, in ponujamo konkretne rešitve za uspešno Slovenijo.
kretne rešitve za uspešno Slovenijo. Ker smo odgovorni za prihodnost, se bomo osredotočili na resnične težave. Program je vsem dostopen na spletni strani NSi, zato se vsak lahko sam prepriča o njegovi kvaliteti in v njem najde odgovore na svoja vprašanja. Letni zbor članstva smo zaključili v prijetnem vzdušju, ob našem prvem predvolilnem golažu.
ZARES / MARJAN MIRAI
Kdaj na državnozborske volitve II?
Referendum je pokazal, da za Slovence preteklost ni prioriteta. Vsi imamo preveč dela s kruto sedanjostjo. Samo upamo lahko, da so politiki končno dojeli, da se z volivci res ne da manipulirati v nedogled.
Čas za oddajo prispevka se izteka - in kaj je novega z volitvami? Nič. Dan volitev je določen za 13. julij, vsa volilna opravila so že v polnem teku. še vedno pa čakamo odločitev ustavnega
sodišča. Bo dovolj modro in odločilo v korist legitimnosti volitev ali bo samo sledilo črki zakona in potrdilo datum volitev? Sam datum seveda ni sporen. Se pa moramo vprašati, zakaj v času sodnih počitnic sodišča odločajo samo v res nujnih zadevah (15. 7. Do 15. 8.), državni zbor pa ne zaseda (16. 7. do 2. 9.). Tudi večina volivcev je julija in avgusta na dopustu. Ljudstvo, ki ima po ustavi oblast v tej državi, pa ne bi smelo iti brez-
skrbno na dopust??? Očitno politika meni, da si ob čedalje večji brezposelnosti in revščini večina tako ali tako ne more privoščiti dopusta. Kaj pa meni ustavno sodišče? Mogoče bo pa odločilo, da mora biti 'ljudstvo' v času volitev navzoče, in določilo tak datum, ki bo onemogočil vsak izgovor za volilno abstinenco. Pustimo se presenetiti.
Ne glede na odločitev pa volitev v državni zbor ni pametno bojkotirati. Zdaj gre za našo sedanjost in prihodnost. Takojšnih sprememb se ne moremo nadejati. Lahko pa poskrbimo, da bodo politiko vodili ljudje, ki jim zaupamo. Zavedati se moramo, da volimo vsi. Če pridemo na volišče ali ne.
44 Presenečenja ni bilo, datum je znotraj ustavnih določil in potrjen. Za del politike so volitve v času dopustov celo dobrodošle. Manj ko je volivcev na volišču, bolj predvidljiv je rezultat. Zato pojdite vsaj na volitve, če si že dopusta ne morete privoščiti, mogoče pa le kaj spremenimo.
MARIJA PUKL	MILAN TOMŠE
Vrnimo ljudem dostojanstvo!
Dostojanstvo je treba vrniti upokojencem in invalidom, vrniti ga je treba delavcem, ki s priga-ranimi plačami komaj preživijo, vrniti ga je treba mladim, ki po dolgotrajnem izobraževanju nimajo priložnosti za delo.
Zato se zavzemamo za ohranitev realne vrednosti pokojnin; pravične plače in nova delovna mesta; za javno otroško varstvo, šolstvo in zdravstvo; socialno državo v kateri ne bo socialno ogroženih. Smo proti razprodaji skupnega premoženja; in proti naraščanju neenakosti med ljudmi.
Ne gre le za nas, gre za naše otroke, za naše vnuke!
Starejši ne bomo dovolili, da elite vzamejo starim varno starost in mladim prihodnosti. Slovenija se mora ponovno politično in ekonomsko osamosvojiti!
Demokratična stranka upokojencev Slovenije
VE. KAJ DELA
Bolan STARMAN
reševalec problemov
Preveri rešitve na www.d-l.si
DRŽAVLJANSKA LISTA
slamnik@kd-domzale.si
politične stranke
Enostavni upravni postopki
Odprto gospodarstvo
Sem Martina Vuk, univerzitetna diplomirana pravnica, stara 35 let, mati dveh predšolskih otrok, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kandidiram, kersem prepričana, da nismo vsi isti.
Slovenija potrebuje rešitve, ki bodo koristne za ljudi, za vse generacije. Potrebujemo delovna mesta, delovna mesta in še enkrat delovna mesta. Potrebujemo vsem enako dostopne javne storitve. In potrebujemo ljudi, ki si upajointouDejanJa-jo.
Večsi preberite na www.zidan.si ali pa obiščite https://www.facebook.com/martina.vuk
Domžalčanke i nDomžalčani, v nedeljo, 13. julija obkrožite številko 13!
Rojen sem bil leta 1967 v Ljubljani, vendar od leta 1999 živiva z ženo vžejah nad Dobom, kjer sva si ustvarila dom in družino. Poseben odnos do teh krajev mi je, še kosem bil majhen, zbudil oče, pesnik Dane Zaje, kije bil rojen pri Sveti Trojici, kjer je tudi preživel otroštvo.
Poklicno pot sem začel kot profesor zgodovine in filozofije, vendar me je radovednost gnala k opravljanju najrazličnejših poklicev. Moja stalnica pa je pisanje. Prvenec 5 doi2h sem izdal leta 1998, moj drugi roman Zguba pa je bil leta 2002 nominiran za Delovo nagrado Kresnik. Poleg omenjenih sem napisal še štiri knjige, zadnja med njimi je Vstaja zombijev, v kateri kronološko opisujem protivladnevstajev letih 2012 in 2013.
Za politično pot sem se odločil, ko sem spoznal, da
nezadovoljstvo ljudi izraženo le na ulici ne more prinesti nujnih sprememb. Bil sem eden ustanovnih članov Mreže za neposredno demokracijo, ter kasneje stranke Solidarnost.
Glavna vodila, ki me vodijo na poti politike so:
•	uveljavitev ničelne tolerance do korupcije na vseh nivojih,
•	razvoj zelenga gospodarskega ekosistema in odpiranje novih delovnih mest, dvig ravni slovenske samooskrbe skozi podporo malim in srednjim podjetjem ter kmetijam,
•	povečanje soudeležbe državljanov in večja regionalna samostojnost pri vodenju države in loklanih skupnosti,
•	iskanje rešitev skozi politično povezovanje in dialog, namesto vnašanja razdora in prepira.
Vabljeni, da se v nedeljo, 13. julija, udeležite volitev v Državni zbor RS in podprete Novo Slovenijo - krščanske demokrate.
O prihodnosti Slovenije bo odločal vsak glas!
3QZIT1VNA ^-J SLOVENIJA
POŠTENO
I
ZMAGUJEMO
S pomočjo vašega glasu se bom v naslednjem mandatu potrudil, da bom uresničil čim več želja In potreb ljudi v 10 volilnem okraju.
>	Uvedli bomo podaljšano linijo ljubljanskega potniškega prometa (LPP) do Domžal in Doba.
>	Zgradili bomo telovadnico pri Srednji šoli Domžale
>	Zgradili bomo obvoznico Želodnik- Vodice
>	Uredili bomo izpostavo Zdravstvenega doma Domžale v Moravčah
>	V občini Lukovica bomo pospešili sprejem občinskega prostcTStesa načrtaMPItt,;
SDS
I enotni zmagujemo
SDS
Za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta
Kandidat za poslanca na območju občin Domžale, Trzin, Mengeš
(4. volilna enota, 11. volilni okraj)
BORUT KURMANŠEK
univ. dipl. ing. elektrotehnike
Zavzemal se bom za:
•	spodbujanje zaposlovanja mladih, ter kvalitetno in pravično socialno politiko s poudarkom na starejših in invalidnih osebah,
•	dokončanje obvoznice Vodice-Mengeš-Želodnik in izgradnja obvoznice Trzin-Mengeš,
•	vzpostavitev LPP linije Ljubljana-Trzin-Domžale-Mengeš,
•	izgradnja telovadnice k Srednji šoli Domžale in šolskega centra v Mengšu (vrtec, Osnovna šola + igrišča),
•	uvedba dodatnih voznih redov:
-	železniški promet po 20.00 uri na relaciji Ljubljna-Trzin-Domžale
-	avtobusni promet po 23.00 uri na relaciji Ljubljana-Trzin-Domžale-Mengeš,
•	izgradnja zavetišča za male živali za območje Domžal, Trzina in Mengša.
e-pošta: borut.kurmansek@sds.si https://www.facebook.com/borut.kurmansek
SAŠA KOS
POZITIVNA SLOVENIJA
POŠTENO
FRANE MAZOVEC
Sport
slamnik@kd-domzale.si
NAŠ CILJ JE NAPREDEK!
sAŠA EMINIč CIMpERMAN, pLEsNi klub MiKi
Plesna šola Miki iz Jarš letos praznuje 25 let obstoja, istoimenski klub pa je 8 let mlajši. O plesu, njegovem razvoju v zadnjih letih ter o Mikijevih uspehih smo se pogovarjali s predsednico Plesnega kluba Miki, s Sašo Eminič Cimperman, dolgoletno uspešno plesalko, prizadevno plesno pedagoginjo, koreografinjo in vsestransko organizatorko plesnih prireditev.
vesna sivec poljanšek Foto: iztok Dimc
Člani kluba zadnja leta osvajajo odličje za odličjem, ne le na državnem, ampak tudi na mednarodnem nivoju, med zadnje uspehe pa, denimo, štejejo tudi uspešno sodelovanje njihovih mladih plesalk in plesalcev v pevsko-plesni predstavi Romane Krajnčan.
Najprej prosim pojasnite razliko med Plesnim klubom Miki in istoimensko plesno šolo? Kdo in kako lahko postane član omenjenega plesnega kluba?
Plesna šola Miki je organizacija, ki skrbi za rekreativni ples. Predšolske in šolske otroke poučujemo v vrtcih, šolah in v naši Plesalnici. V Plesalnico pride tudi mladina in odrasli, ki jim ples predstavlja dodatno tedensko aktivnost. Cilj plesne šole je druženje in prek kakovostnega podajanja plesa zadovoljitev ene od pomembnih komponent človeka za obstoj - zabave.
Plesni klub Miki združuje plesalce in tekmovalce, ki so usmerjeni v kakovostni vrhunski ples. Plesalci se v klub vključijo z izborom, avdicijo. Pri izboru je pomembno plesno predznanje ali izkušnje iz drugih sorodnih športov. V klubu poleg plesnega napredka skrbimo za osebni napredek plesalcev, na plesalce pedagogi prenašamo izkušnje in podajamo kompetence za življenje.
Vaš klub, ki mu predsedujete že 15 let, letos slavi 17. rojstni dan. Kakšni so bili njegovi začetki in na katere dosežke ste najbolj ponosni?
Nekoč je mamica naše plesalke v šali dejala, da smo zrasli iz garažnega kluba. Zgodba se je začela v mali dvorani KS Vir, nadaljevala pa se je s prvim obiskom tekmovanja plesnih parov pod vodstvom učiteljice Tine Banfi. Za tem se je vse skupaj razvijalo s predanostjo mladih pedagogov, ki smo živeli za ples in plesalce, sproti pridobivali licence plesnih učiteljev, nabirali izkušnje o vodenju in organizaciji. Dosežkov pa je bilo ogromno: prvi nastopi, prvo tekmovanje, prva uvrstitev na mednarodno tekmovanje, prvi naslov svetovnih prvakov, prva plesna pravljica, prvo sodelovanje z Romano Krajnčan, stabilen strokovni tim in še kaj. Največji dosežek je ohranjanje vsega omenjenega in napredovanje v kakovosti plesa, pristopa do plesalcev in staršev.
Se vam zdi, da se generacije plesalcev, ki so člani kluba, razlikujejo med seboj? So bili plesalci pred leti drugačni od današnjih?
Da, generacije plesalcev se razlikujejo, vzporedno z ostalimi otroki naše družbe. Če so bili ti nekoč bolj poslušni, tihi, delovni, že garaški, so danes glasni, potrebujejo več pozornosti, izražajo želje in potrebe, manj so samokritični, radi prestavljajo odgovornost na druge. To je splošna ocena, seveda so izjeme. Nekatere od teh lastnosti so za plesalce dobrodošle - so živahni, energični, radi se izpostavijo, radi so videni in na odru bolj opaženi. Na nas, trenerjih, je, da te otroke podpiramo v njihovi recimo temu živahnosti in jih hkrati vodimo do fizičnega maksimuma.
Kako poteka delo v klubu in koliko treninga je treba za posamezne plesne zvrsti?
Minimalni tedenski vložek so 4 šolske ure treninga tedensko. To velja za mlajše, pionirske ekipe, in tudi za pri-
Saša živi in diha s plesom. Na začetku kariere je plesala v mlajši generaciji skupine Arruba, dve leti je tekmovala v Kazini, pod okriljem Kazine in raznih koreografov. Plesno znanje predaja mlajšim generacijam že dvajset let.
pravljalne skupine. Vsi ostali, ki so intenzivneje vključeni v tekmovanja, pa dosežejo vsaj 12 šolskih ur treningov. Uspešen plesalec, ki na državnem prvenstvu dosega medalje in je redno uvrščen na mednarodna tekmovanja, redno hodi na treninge, včasih tudi v dopoldanskem času, obvezno se udeleži priprav na začetku sezone in pred večjim tekmovanjem hodi na vikend treninge itn. Najuspešnejši plesalci vložijo v treninge in udeležbe na tekmovanjih, okvirno gledano, tudi do 600 šolskih ur. Način treninga se razlikuje po plesnih zvrsteh. Pri vseh so zelo pomembne tehnika, moč, kontrola telesa. Razlike so v gibih, intenzivnosti izvedbe gibov, energičnosti itd. Trenerji imamo radi odprta vrata ple-salnic, zato pridite pogledat!
Iz kakšnega testa naj bi bil dober plesalec, ki se ga da z leti dela v klubu še izoblikovati in nadgraditi? Zadostuje trdo delo, nekaj talenta ali še kaj drugega? Izkušnje v različnih športih ali kje drugje, recimo v kulturnem udejstvova-nju, kažejo, da je za uspeh posamezni-
ka treba 5 odstotkov talenta. Vse ostalo so delo, delo in zopet delo, predanost, odrekanje, prilagajanje, zagnanost, želja po uspehu, izkušnje ...
Če pogledava na splošno, je zanimanje za ples vsako leto enako ali je, kot pri drugih športnih panogah, včasih to pogojeno tudi z drugimi dejavniki, denimo s trenutno aktualnostjo, uspehi tega športa, izpostavljenostjo športa v medijih itd.?
Povezano je z vsem, kar naštevate, predvsem gre za nihanje zanimanja med različnimi plesnimi zvrstmi. Trenutno je največ zanimanja za hip hop in ostale 'poulične', tako imenovane 'street' discipline. Sicer pa je ples še vedno zelo priljubljen, takoj za nogometom, ha, ha, ha!
Bi lahko rekli, da je ples dobesedno 'drag šport', ali se trudite, da ga kljub trenutnim časom lahko približate vsakomur?
Ja, ples ni več poceni šport, ko govorimo o tekmovalnem plesu. Treninge vodimo profesionalni pedagogi, to je naša služba. Če želimo koreogra-fi ugoditi vsem pričakovanjem sojenja, z željami rastejo tudi stroški. Te poskušamo znižati s cenejšim nakupom že uporabljenih kostumov, scene, rekvizitov.
Šolsko leto, s tem pa tudi plesna sezona v klubu sta se ravno dobro zaključila. Po čem vse si boste zapomnili to leto, saj ima klub za sabo menda znova vrsto uspehov, pomembnih projektov? Vsako leto steče hitreje. Naj pomislim ... Prvič smo v letošnji sezoni organizirali sestanek za starše, ki mu je sledilo predavanje o primerni prehrani
za plesalce s prof. Tino Šifrer, za nami so številne dobre uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih, naslov evropskih prvakov in svetovnih viceprva-kov Andraža Mraka in Dejana Djuro-vica, članskega para v electric boo-gieju ter sodelovanje v novi in hkrati zadnji predstavi otroške pevke Romane Krajnčan.
Prav projekt glasbenoplesne predstave priljubljene pevke Romane Krajnčan z naslovom Romana, otroci in pošast Pozabaaa je eden tistih, na katerem se je menda v klubu zadnje mesece še posebej intenzivno delalo. Kako je sploh prišlo do ponovnega sodelovanja z Romano Krajnčan, s katero ste v preteklosti že sodelovali?
Sodelovanje z Romano temelji na pozitivnih izkušnjah preteklih projektov, želji po ponovnem sodelovanju in najinem osebnem prijateljstvu. Sodelovanje sva zastavili avgusta lani, z našimi plesalci pa smo se na nastope pripravljali od marca do 8. maja, ko je bila predstava premierno uprizorjena v Cankarjevem domu.
In kako je Romana zdaj, ko je predstava že polno zaživela, še bolj pa bo jeseni in pozimi, ko se obeta obilo ponovitev po vsej Sloveniji, zadovoljna z mladimi plesalkami in plesalci iz skupin jazz baleta in hip hopa?
Romana je s plesalci in z našim sodelovanjem zelo zadovoljna. Navdušena je nad energijo plesalcev, njihovo sproščenostjo in sodelovanjem. Zaveda se, da to niso profesionalni ple-
salci, zato si pred vsako predstavo vzame čas za nekaj skupnih trenutkov. Ena od plesalk si bo sodelovanje za vedno zapomnila tudi tako, da jim pevka na vaji rada razdeli bonbone.
Verjetno vsak dober športni pedagog dobesedno živi z izbranim športom, ker sicer ne bi dosegal uspehov pri svojih 'varovancih'. Kako je videti vaš osebni odnos do plesa? Bi si brez njega sploh znali predstavljati vsakdanjik?
Ne, brez plesa ne bi obstajala, ne v tem življenju. Ko sem se pred leti umaknila od poučevanja zaradi skrbi za svoje otroke, sem ugotovila, da to ne bo prava pot zame. Saša je enako plesni pedagog. Uživam v predajanju znanja in vseh izkušenj, vse to mi pomaga tudi pri vzgoji lastnih otrok. Največji izziv pa mi je prepoznavanje lastnosti plesalcev, odkrivanje njiho-
vih kvalitet in spodbujanje teh, pomoč staršem pri usmerjanju otrok. Plesni treningi in nastopi ter tekmovanja niso le plesna tehnika in plesni koraki, to je izkušnja za življenje. Plesalci se priučijo reda, discipline, pomoči in sodelovanja, prepoznavanja in sprejemanja drugačnih, pa še bi lahko našteli.
Se vaše delo dandanes, tudi zaradi časov, v katerih živimo, razlikuje od dela pred desetletjem in pol ali še več? Se morate več ukvarjati s financami in še s čim drugim, s čimer se včasih ni bilo treba?
Razlika med prej in zdaj je, gledano z moje osebne ravni, predvsem v tem, da sem postala starejša, bolj potrpežljiva, rada prisluhnem, povezujem ljudi, vključujem starše v plesno zgodbo njihovih otrok. Tako lahko spremljajo otroke ter se trudijo skupaj z nami oblikovati prijetno in zdravo okolje. Je pa tako, da k mojemu delu sodi tudi priprava in spremljanje financ. Če bi lahko, bi ta del izpustila. Ampak tudi to pač spada k mojemu delu ...
Kako naprej? Kateri so cilji v okviru kluba in vaši cilji v vlogi plesne pedagoginje?
Glavni cilji v klubu ostajajo: osebni in plesni napredek plesalcev, prenos kompetenc za življenje, učenje vsega z zabavo. Trenutno delovanje kluba in šole, ki letos praznuje 25. leto delovanja, nadgrajujemo v sodelovanju z mamico naše plesalke, z Janjo Juvan Kostanjšek, ki nam bo pomagala pri novem načinu delovanja obeh naših plesnih organizacij, načrtovanju do-
godkov, marketinškem izpostavljanju ter še pri marsičem. Kot plesna pedagoginja najraje delujem na mikroni-voju, v neposrednem stiku s plesalci in starši. Septembra pa bom šla korak dlje in svoje izkušnje delila javno, v blogu.
Boste poleti počivali ali vam bodo tudi na počitnicah po glavi rojili že novi projekti?
Nove ideje in možnosti mi rojijo po glavi ves čas, prehitro se naveličam ustaljenega. Skupaj s kolegico Špelo Rozman želiva več, bolje, še več ... Moj mož je včasih že prav utrujen, ker z njim delim vse to, hkrati pa navdušen nad zagnanostjo. Torej, projekti so nastavljeni, med poletjem jih bomo zastavili še natančneje, da jih lahko uresničimo v naslednji sezoni. Zapisala si bom tudi vsak preblisk, za sezono po tej ... □
Mlada plesna moč iz Mikijevega kluba, iz skupin jazz baleta in hip hopa, je pod vodstvom Saše Eminič Cimperman več tednov vadila za nastop v aktualni predstavi Romane Krajnčan.
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
na kratko
Zaključek s tradicionalnim družinskim namiznim tenisom
Vodstvo in člani Namiznoteniške sekcije Mengeš so izredno uspešno namiznoteniško sezono zaključili z družinskim namiznim tenisom ter družabnim srečanjem s piknikom.
NAMIZNI TENIS Letos je na družinskem namiznem tenisu zmagala ekipa, ki sta jo sestavljala Katarina Stražar ter njen oče (ekipo namreč sestavljata otrok ter eden od staršev - prijavljenih je bilo kar 27 ekip), na tej prireditvi pa se nas je zbralo skoraj 100 tekmovalcev, trenerjev, sodnikov in staršev. Nekaj najodmevnejših dosežkov sezone, ki se je zaključila: moška članska ekipa je dosegla 7. mesto v 1. Slovenski namiznoteniški ligi, cilj ekipe (katere glavnino predstavljajo Klemen Jaz-bič, Andraž Avbelj in David Orešnik, skupaj s trenerjem Gregorjem Gostišo) je, da v novi sezoni vsaj ponovijo letošnji končni dosežek. Ana Tofant je postala državna prvakinja v kategoriji U-15 posamezno, dvojice, ekipno in viceprvakinja v mešanih dvojicah ter je najboljša tekmovalka v skupnem seštevku deklet U-15 v Sloveniji. Katarina Stražar je postala državna prvakinja v U-13 posamezno in dvojicah, državna prvakinja v U-15 ekipno in v dvojicah ter je najboljša tekmovalka v skupnem seštevku deklet U-13 v Sloveniji. Na odprtih prvenstvih Slovenije in državnih prvenstvih Slovenije so Ana Tofant, Katarina Stražar, Nika, Vita in Tara Ko-betič pobrale številna prva, druga in tretja mesta; postale so najboljša ekipa
Naši mladi tekmovalci, skupaj s trenerji in vodstvom - na fotografiji žal manjkajo še sodniki, starejši tekmovalci, starši, rekreativni tekmovalci itd., brez katerih tudi ne bi bilo uspehov ter zagnanega dela in dobre volje.
deklet v Sloveniji v dveh kategorijah: U-13 in U-15. Fantje U-15 (Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli, Tilen Šalja) so postali viceprvaki Slovenije ekipno; Nejc in Aljaž sta zaključila na končni lestvici NTZS na 4. in 5. mestu, dva člana (Ana Tofant, Aljaž Frelih) se bosta kot člana slovenske mladinske reprezentance borila na Evropskem mladinskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo julija ob Gardskem jezeru v Italiji. Še nekaj informacij za naslednjo sezono. Reprezentančne priprave bodo
potekale konec junija/začetek julija na Otočcu. Klubske priprave se tradicionalno pričnejo 30. julija v Kranjski Gori, kondicijske priprave bodo trajale 5 dni; nato se selimo za zelene mize, dvakrat dnevno. Poleg kondicijskega dela imajo priprave značaj 'team buildinga', sodelovalo bo okrog 30 mladih športnikov pod vodstvom štirih trenerjev.
Povabilo k sodelovanju v novi sezoni 2014-2015:
• aktivnosti začnemo v PONEDELJEK, 1. septembra 2014,
vsi zainteresirani povabljeni k vadbi, ki bo za nove člane organizirana od 15.30 do 16.30 (ponedeljek, torek, sreda, petek),
vpis tudi med letom; potek vadbe si lahko ogledate vsak dan, od 15.30 do 20. ure, v telovadnici ŠD Partizan Mengeš (Slovenska cesta 39; blizu slaščičarne Flere), kontakti:DavidOrešnik(031502-157;da-vid.oresnik@gmail.com), Janez Stib-rič (031 612-835, janez.stibric@siol. net).	Janez Stibrič
Največja Pirueta 2014
V začetku meseca je bilo v Domžalah v organizaciji Kotalkarskega kluba PIRUETA veliko mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju.
Uspešen zaključek sezone
V ŠD Sovice smo sezono uspešno zaključili, pred nami je le še evropsko prvenstvo, 28. in 29. junija v Bonnu.
kk pirueta To je bilo že 22. tekmovanje in presenetljivo najštevilčnejše do sedaj. Prijavljenih je bilo več kot 100 tekmovalcev iz dvanajstih klubov iz Italije, Švice, Hrvaške in seveda Slovenije.
Domači klub je bil najmnožičnej-ši in seveda tudi najuspešnejši. Na tekmovanju sta sodelovali tudi dve tekmovalki, ki imata že bronasti medalji z lanskoletnega evropskega in svetovnega prvenstva, in sicer je ena
prav te tekmovalke veliko prednost pred drugimi. Sedaj se tekmovalke zavzeto pripravljajo na bližajoče se državno prvenstvo, ki bo v začetku julija v Renčah.
Obetajo se velikega uspeha in posledično tudi uvrstitve v državno reprezentanco, ki bo nastopala tako na evropskem kot svetovnem prvenstvu.
Anton Grilj foto: Simon Stojko Falk
ŠD soviCE Mladinke bodo Slovenijo zastopale kar v štirih kategorijah (plesni pari v hip-hop, jazz in cheer dance kategoriji in skupina s hip-hop točko).
maja, v telovadnici OŠ Ihan. Predstavilo pa se je 137 naših članov. Prireditev je bila tudi dobrodelna, saj smo zbrali kar nekaj pomoči za prizadete v poplavah.
Osvojeni pokali državnega prvenstva
Strokovno delo trenerk, ves vložen trud in pozitivna energija so obrodili vrhunske rezultate. Ponosni smo na dekleta in verjamemo, da bodo tudi na evropskem prvenstvu uspešna. Z velikim zadovoljstvom spremljamo tudi rezultate otroških skupin, ki so veliko novega plesnega znanja prvič pokazala na državnem prvenstvu. Rezultati so dostopni na: http://www.cheerleading.si/2014/05/ rezultati-slocheeropen-2014-sobota/
V društvu želimo javnosti približati cheerleading in cheer ples, zato vsako leto ob zaključku sezone organiziramo prireditev, na kateri se predstavijo vse skupine Sovic. Letošnja je potekala 22.
Sovice pa v času počitnic ne bomo mirovale, saj bomo najbolj zagnanim omogočili izpopolnjevanje v jazz, cheer dance in hip-hop slogu in se seveda ob tem tudi zabavali. Odločili smo se, da bomo tokrat prvič izvedli plesne počitnice v Savudriji, ki bodo potekale od ponedeljka, 25. 8. 2014, do petka, 29. 8. 2014, in so namenjene otrokom, starim nad 8 let. Informacije na cheer.2step@ gmail.com ali na 031 455 487 (Špela).
Na koncu pa namenjam zahvalo trenerkam Tjaši Šuštaršič, Špeli Kosmač, Lani Gavrilov, Simoni Razdrtič in Anji Slovnik za odlično opravljeno delo.
Vesna Gerič
tekmovalka Piruete Tanita Kaja Cerne in tekmovalka iz Švice Fabienne Bachmann.
Na tekmovanju je sodelovala reprezentanca Švice v umetnostnem kotalkanju, ki je bila kot gost Piruete na petdnevnih pripravah na njihovo državno prvenstvo v juniju.
Najuspešnejše so bili tekmovalke domžalskega kluba, saj so kar devetkrat stopile na zmagovalne stopničke, in sicer so bile to: Evelin Breznik Falk, Maja in Sara Trojanšek, Rebe-ka Košir, Janja Blaž, Eva Peterlin, Lara Dolenc,Tanita Kaja Cerne in Tina Ozebek.
Tudi ostale domače tekmovalke so se izredno dobro odrezale, posebej so bile uspešne v mlajših kategorijah. Tekmovanje je štelo tudi za skupni Pokal Slovenije, v katerem imajo sedaj
Ponovljen uspeh, a razlika se zmanjšuje!
Članicam je v drugi sezoni obstoja našega kluba uspelo ponoviti uspeh premierne lanske sezone 2012/13 in tako že drugič zapored postati tretja najmočnejša ekipa v državi.
nogomet V zadnjem krogu so se Ra-domljanke na domačem igrišču pomerile z ekipo ŽNK Maribor, ki je imela v spomladanskem delu nemalo težav s poškodbami. Tekma je odločala o končnem tretjem mestu, v prednosti pa so bila naša dekleta, saj bi morale gostje za osvojitev 3. mesta v nedeljo slaviti z več kot tremi zadetki razlike.
Da bo to bolj ali manj misija nemogoče, se je vedelo že pred pričetkom srečanja, saj so gostje na srečanje prispele z vsega 11 igralkami, smola s poškodba-
mi pa tudi tokrat ni obšla Mariborčank. Po terenski premoči naših deklet se je namreč v 10. minuti poškodovala najmočnejša posameznica Mariborčank, Anisa Rola. Ne glede na vse so naša dekleta nadaljevala obleganje gostujočih vrat in v 16. minutah (med 14. in 30. minuto) kar petkrat zadele (2 x Kralj, po 1 x pa Gadnik, Jereb in Begic). Rezultat prvega polčasa je v 44. minuti postavila Monika Boh. V drugem delu je trener Milomir Mandic ponudil možnost našim mlajšim igralkam, ki so lepo upra-
vičile zaupanje trenerja, saj so do konca srečanja sodelovale še pri treh zadetkih (Kralj, Boh in Gerjol), in tako so Rado-mljanke prav na zadnjem srečanju sezone vknjižile najvišjo zmago, 9 : 0.
Čestitke vsem igralkam, strokovnemu vodstvu in zahvala vsem navijačem, ki so celotno sezono bodrili dekleta. Naslov je tudi tokrat zasluženo romal v roke Pomurk, velja pa omeniti, da se je kakovostna razlika med najboljšima ekipama v Sloveniji in našimi dekleti letos še nekoliko zmanjšala.
NK ROLTEK DOB
Osnovna šola Dob na obisku
Po izjemni sezoni nogometašev Nk Roltek Dob se aktivnosti v Športnem parku Dob nikakor niso ustavile. Nogometaši iz Doba so sprejeli na obisk male nogometne navdušence in morebitne poznejše nogometne zvezde z domače Osnoven šole Dob.
Nekateri se z nogometom že ukvarjajo, drugim pa sta prvič čar najpomembnejše postranske stvari na svetu predstavila trenerja Nk Roltek Dob, Žan Cerar (skupaj z Matjažem Gasiorjem vodi selekcijo u-11) in Nedo Miletič (u-13).
Učencem osnovne šole sta poleg kluba in njegovih izjemnih uspehov na kratko predstavila tudi samo igro oz. trening, ki je navdušil tako učence kot učitelje Osnovne šole Dob.
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani www.nkdob.com oz. na naših fa-cebook in twitter (@NkRoltekDob) straneh.
Gregor Horvatič
KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE
Prvak na odprtem prvenstvu ZDA v kickboxingu
Tokrat pišemo o razveseljivi novici, ki je pred kratkim prišla z druge strani oceana. Marjan Bolhar je namreč na ameriškem odprtem kickboxing prvenstvu osvojil prvo mesto.
Svoj največji uspeh je dosegel v Torontu, ki je bil konec maja oz. v začetku junija središče borilnih športov, kamor so se zgrinjali borci z vsega sveta, med njimi tudi nosilec medalj s številnih domačih, mednarodnih in svetovnih prvenstev, Slovenec Marjan Bolhar, ki je bil tokrat edini predstavnik Slovenije. Z dobro pripravljenostjo, hrabrostjo in številnimi izkušnjami je premagal vse nasprotnike in dosedanjim uspehom pridal še enega več - prvak Odprtega prvenstva ZDA v kickboxingu.
Na svetovnem pokalu Best Fighter 2014 v italijanskem Lignanu je v začetku junija potekal 19. svetovni pokal Best Figter 2014, ki je po številu in kvaliteti tekmovalcev največji in najtežji, saj se ga udeležijo najboljši tekmovalci.
Slovensko reprezentanco so zastopali tudi člani Kluba borilnih veščin Domžale, in sicer: Andrej Repnik , ki je zasedel 2. mesto; Petra Žejavac, Hana Mihelčič ter Teja Mihelčič pa so osvojile 3. mesto.
V juniju je v Murski Soboti potekalo prvenstvo, na katerem se je odločalo o naslovih državnih kickboxing prvakov v športnih kickboxing disciplinah point fi-ghta, light kontakta, kick lighta, v Termah Čatež pa v športnih disciplinah Full kontakta, K1-rullesa, Low kicka.
Vera Vojska
šport
na kratko
ATLETIKA
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Domžalski metalci s trenerjem Danilom Emberšičem na čelu so pričakovali - in 16. maja 2014 v Novem mestu dočakali - potrditev dveh norm za nastop na velikih atletskih tekmovanjih. Rekorde in medalje uspešno nabirajo tudi tekači.
Anže Trapečar nas je v dolenjski prestolnici pustil na trnih vse do zadnjega, šestega meta, ko je kopje poletelo ravno prav daleč -63,17 m, to je 17 cm dlje od norme za nastop na evropskih kvalifikacijah za Olimpijske igre mladih v Azer-bajdžanu. Tekmovanje najboljših evropskih kopijašev se je odvilo konec maja, žal z Anžetovim ponesrečenim nastopom, a z vrhunsko izkušnjo in motivacijo za nadaljnji trening. Svoj vtis je Domžalčan takoj popravil, in sicer je v reprezentančni vrsti mlajših mladincev nastopil 7. Junija, v italijanskem Brixnu. 57,87 m je bilo dovolj za srebro in eno izmed devetih odličij za Slovenijo.

Manca Avbelj navijačev ni pustila čakati in je 4-kilogramsko kroglo že v prvo sunila 14,53 m ter s tem za 23 cm presegla normo za nastop na 15. svetovnem prvenstvu za mladince, z začetkom 22. Julija, v ameriškem Eugenu. Manca bo z nastopom med svetovno elito kronala fantastično sezono, v kateri pridno niza osebne, klubske in državne rekorde.
Gabriela in Denis Kumek sta še dva, ki se borita s centimetri za nastop na svetovnem prvenstvu. Obema je v Novem mestu nagajalo vreme, ki pa se je vsaj za Denisa skupaj z njegovim razmišljanjem popolnoma razjasnilo na mitingu Vučko, 7. junija, v Kranju, kjer je z dosežkom 52,70 m močno popravil svoj osebni rekord in se približal normi za svetovno prvenstvo (55 m). Denisovi podobno izjavo: »Glede na to, da je čas za izpolnitev norme sredi julija, verjamem, da lahko ob dobrem dnevu in pravem vetru disk zalučam tudi prek 55 metrov«, si želimo slišati tudi iz ust Gabi, ki v metu kladiva cilja na 57 m - trenutno se vrti okoli znamke 53 m, je pa že v aprilu 4-kilogramsko kladivo vrgla 55,16 m.
Nina Pavlič Hren je na mitingu Vučko popravila svoj klubski rekord za pionirke na 600 m, nova znamka je 1:37,70 min. V močni konkurenci je bila četrta, na razbeljenem stadionu je bronasto odličje za AK Domžale osvojil Timotej Alič na 150 m. Nina je bila že dan za tem ena izmed trojice, ki je na tekmi za pokal Slovenije v gorskem teku, 8. junija, v Železnikih osvojila medaljo; zmagala je na 3100 m dolgi progi s 178 m višinske razlike in po treh tekmah vodi v pokalu Slovenije za starejše deklice, Maja Per je bila še tretjič v sezoni srebrna med deklicami, za bronasto pa je poskrbel Jakob Mali med starejšimi dečki.
Bojana
slamnik@kd-domzale.si
Šport je moja energija za življenje
Posamično prvenstvo osnovnih šol v atletiki: imamo odlične mlade tekače, metalce in skakalce
atletika Zavod za šport in rekreacijo Domžale, v okviru katerega je tudi Področni center za šport mladih, je s pomočjo Atletskega kluba Domžale pripravil področno tekmovanje v atletiki posamezno, na katerem so nastopili učenci iz učenke z osnovnih šol domžalske regije, kamniške regije in medvodske regije, in sicer: letnik 1999 in 2000; ter letnik 2001 do 2003. Spremljali smo vrsto odličnih atletov, ki so ob glasnem spodbujanju sošolcev dosegli dobre rezultate, ki jih bodo popeljali tudi v finale državnega prvenstva. Atleti in atletinje so se pomerili v teku na 60, 300, 600 in 100 metrov, metali so vorteks, suvali kroglo ter skakali v višino in daljino, ob koncu pa se pomerili tudi v štafetnih tekih 4 X 100 metrov.
Poglejmo še najboljše rezultate učencev in učenk osnovnih šol iz naše občine:
Mlajši učenci: v teku na 60 m je bil Oskar Mehle četrti; na 300 m Vit Pru-snik drugi; Kralj Miha, vsi OŠ Rodica, pa četrti na 600 m; v skoku v daljino je zmagal Maks Ulčar, OŠ Domžale; v metu vorteksa je bil Ivan Makovec, OŠ Venclja Perka, peti.
Mlajše učenke: v teku na 60 m Ajda Berlic, peta; na 300 m Erin Kralj, sedma, Meta Martinec je v skoku v daljino osvojila peto mesto - vse OŠ Ro-dica; na 600 m je bila Lana Sazonov, osma; Sara Petkičič je bila v metu vor-teksa osma - obe OŠ Domžale.
Starejši učenci: v teku na 60 m je
Atletski dnevnik
Atletsko društvo As
17. maj - Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince: Tea Podbevšek
v skoku v daljino doskoči pri 554 cm in osvoji nehvaležno četrto mesto med šestindvajsetimi tekmovalkami. V teku na 1500 m je Luka Vrhovnik sedmi.
17.	maj - Prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje U14: bronasto odličje po metu vortexa, skoku v daljino ter teku na 60 in 600 m prejme Tilen Ulčar, skupaj z Maksom Ulčarjem prejmeta še plaketo za ekipno tretje mesto. V številčni konkurenci uspešno nastopita tudi Tomaž Stibrič in Jure Hribar, ki sta ekipno deveta.
18.	maj - Prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje U12: po treh odličnih nastopih Ane Spahič si ASI že obetajo odličje, a je Ana v zadnji disciplini, teku na 300 m, žal diskvalificirana. Ekipa Ana Spahič-Nika Božjak-Lara Glavan Pivec je osvojila 13. mesto. Med fanti, starimi 11 let in manj, sta Žan Vrhovnik in David Hribar osma. Vseekipno so ASI odlični sedmi.
21. maj - Finale prvenstva srednjih šol Slovenije v atletiki: Tea Pod-bevšek nadaljuje popravljanje dosežkov in v daljino doskoči pri 558 cm, med 400-metraši Anže Farkaš doseže rezultat 52,87 s.
25. maj - 30. miting Meeting Giovanile Alpe-Adria: v konkurenci iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije se najbolje znajdeta zmagovalca -Juš Smole v skoku v višino s 185 preskočenimi cm in Žan Vrhovnik s 414 cm v skoku v daljino.
5. junij - Finale prvenstva osnovnih šol Slovenije v atletiki: ASE so
zastopali trije skakalci, dva daljinaša med mlajšimi in višinaš med starejšimi učenci. Maks Ulčar s skokom 509 cm osvoji peto, Tilen Ulčar pa z le centimetrom krajšim skokom šesto mesto. Juš Smole suvereno zmaga s preskočenimi 185 cm.
7. junij - 20. Memorial Vučko: miting, na katerem so prav vsi mladi tekmovalci postavili najboljše rezultate! Sončno vreme in spominske majice ter pokali in medalje so poskrbeli za odlično vzdušje na celodnevnem tekmovanju. V veliki množici sta medalji osvojila Tilen Ulčar, ki je bil med pionirji do 12 let bronast v teku na 300 m (42,89 s), in Tea Podbevšek, ki je zmagala v skoku v daljino med mlajšimi mladinkami (471 cm).
Ker je pred člani Atletskega društva AS še kopica posamičnih prvenstev Slovenije, vabljeni k prebiranju dosežkov tudi v naslednji številki Slamnika!
Bojana
za državno prvenstvo in pokal RS v gorskih tekih
V Atletskem klubu Domžale smo pred leti pripravili vrsto tekmovanj v gorskem teku na Šumberku. Skupaj s Skakalnim klubom Sam Ihan pa se je AK Domžale tokrat odločil, da letošnje Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih (gor/dol) ter tekmovanje za Pokal Slovenije pripravi s startom in ciljem ob vznožju Velikega vrha - Križentavra.
bil tretji Matic Močnik, Luka Bela Kočar pa drugi v teku na 1000 m, Leon Šraj je dosegel drugo mesto v metu krogle - vsi OŠ Preserje; ; vorteks je najdlje , 58,80 m, zalučal Miha Potočnik, OŠ Rodica; Štefan Petkičič, je bil prvi v skoku v daljino, Juš Smole je zmagal v skoku v višino - oba OŠ Domžale.
Starejše učenke: Zala Šenet, OŠ Domžale, je bila druga na 60 m, Tajda Podbevšek, četrta na 300 m; Nina Pa-vlič Hren je zmagala na 600 m - obe OŠ Rodica; v skoku v daljino je Eva Hribar osvojila drugo mesto; Neža Kržan šesto v skoku v višino - obe OŠ Domžale; Tamara Grabovica, OŠ Ven-clja Perka je bila druga v metu krogle; Ana Černelič, OŠ Preserje, pa sedma v metu vorteksa.
V štafetnih tekih je med starejšimi učenci zmagala štafeta OŠ Frana Albrehta, OŠ Venclja Perka je bila peta; med štafetami starejših učenk pa je OŠ Rodica zasedla peto mesto.
Vera Vojska
atletski klub domžale in skakalni klub sam ihan Prijetno vreme je privabilo številne gorske tekače in tekačice, saj je tek veljal tudi za izbirno tekmo za Evropsko prvenstvo
la Ana Milovič (KGT Papež), druga je bila Maja Per (AK Domžale, svoj prvi gorski tek sta Daša Janežič in Inja Mel-kič Sitar, obe AK Domžale, končali na petem oz. šestem mestu.
2014. Tekmovanje je potekalo po dobro označenih in urejenih gozdnih cestah in poteh. Vsi tekači so progo uspešno premagali. Najboljši so se veselili kar dveh medalj, veterani in veteranke pa so tekli le za Pokal RS.
Med mlajšimi dečki je zmagal Miha Podbregar (KGT Papež), tretji je bil Martin Močnik (TK Radomlje), peti Pavel Trojer, šesti Matej Starbek, oba SK Ihan, David Hribar, AD AS je bil 12. Repnik Tadej in Zabret Tim, oba SK Ihan, pa 16. In 17., Jan Babič (KK Helios) pa 15. Med mlajšimi deklicami je zmagala Maša Viriant (KGT Papež), iz AK Domžale so bile: Ana Lea Juhart (4.), Eva Hasanagič (5.), Milla Andre-jič (11.), šesta Eva Močnik (TK Radomlje), Ana Gnidovec (14.) in Viktorija Mežnar, obe SK Ihan, 15.
Med dečki je na 2 km zmagal Rok Sušnik (KGT Papež), Lovro Planko je bil drugi Drejc Trojer peti, Matic Repn-bik, vsi SK Ihan, sedmi, osmi Urh Kos, AK Domžale. Med deklicami je zmaga-
Med starejšimi dečki je zmagal Jaka Grže, AK Postojna, odličen drugi je bil Jakob Mali (AK Domžale) med deklicami je zmagala odlična Nina Pavlič Hran, AK Domžale.
Med mladinci je zmagal Aljaž Božič (KGT Papež) odličen peti je bil precej mlajši Janez Golja (AK Domžale), Mateja Kosovelj je zmagala med članicami. Mitja Kosovelj (KGT Papež) med člani, kjer je bil . Jakob Vodnjov 11., Bernard Jarc 13., oba AK Domžale. Med tekači je za SK Ihan tekel biatlo-nec Klemen Bauer in osvojil 10. mesto, Anže Povirk iz istega kluba je bil 12.
Veterani so tekli za Pokal RS v gorskih tekih: Marjan Zupančič (KGT Papež) je bil najboljši med mlajšimi,, med starejšimi veterani pa Franci Teraž (KGT Papež), Ivo Leskovšek , AK Domžale je bil 11. Med mlajšimi veterankami je slavila Valerija Mrak (AD Posočje), med starejšimi pa Boža Meža (ŠD Premogovniki).
Vera Vojska
Prvenstvo DU Gorenjske v šahu za leto 2014
Prvak med člani Marjan Karnar, med ekipami Jesenice
šah Konec maja je pri Komendi potekalo šahovsko prvenstvo Društev upokojencev Gorenjske, ki je štelo za člansko in ekipno uvrstitev. Organizator tokratnega tekmovanja je bilo DU Komende, sodnik pa Komendčan Franc Poglajen. Prvenstva se je udeležilo 47 ljubiteljev šaha, med temi dve članici. Odigrali so 7 kol, igralni čas je bil 10 minut in 5 sekund dodatka na potezo. Dokaj zanesljivo je zmagal Marjan Karnar, DU Komenda, ki je remi oddal le četrto uvrščenemu Primožu Bajžlju in tretjemu Skoku. Na drugo mesto se je uvrstil Franc Ravnik, DU Jesenice, ki je že tretjič zapored postal vice šampion med gorenjskimi upokojenci, tretji pa je bil Jože Skok, DU Domžale, na takšnem tekmovanju je igral prvič. Med člani DU Domžale se je Leopold Galle uvrstil na 8., Viktor Hribar na 15., Edo Bo-horč pa na 28. mesto. Med članicami je bila najboljša Lojzka Pongrac, DU Jesenice, na 31. mestu, Pavla Košir, DU Kamnik, pa na 34. mestu. Seštevek najboljših članskih uvrstitev je veljal za ekipno prvenstvo. Tu je bila borba zelo izenačena, saj so kar tri ekipe dosegle 18 točk, po dodatnih kriterijih pa je sodnik Poglajen razglasil, da je zmagalo DU Jesenice pred DU Komen-
Zmagovita trojica na prvenstvu DU Gorenjske. Od leve Franc Ravnik, Marjan Karnar in Jože Skok.
do in DU Radovljico. DU Domžale je bilo na dobri poti za visoko uvrstitev, vendar so v zadnjem kolu trije igralci izmed štirih izgubili partije, vsi so se tudi borili za sam vrh tabele med člani. Tako so Domžalčani naposled pristali na petem mestu z 16,5 točke, nastopalo je sicer 10 zasedb. Domžale so imele tudi smolo, saj se je pred tekmovanjem poškodoval Janez Hribar, ki zato ni mogel braniti barv DU Domžale. Tudi tokrat se je poznala odsotnost Vida Vavpetiča, pa Vlada Ivačiča, ki sta leta krojila vrh na prvenstvih DU Gorenjske.
Jože Skok
slamnik@kd-domzale.si
šport
na kratko
Turnir nogometnih selekcij U-11
V nedeljo, 11. maja, se je v Domžalah odvijal nogometni turnir mladih nogometašev selekcije U-11. Organizacija turnirja je potekala pod okriljem staršev otrok, ki se kalijo pri NK Domžale, udeležilo pa se ga je kar 24 ekip z vse Slovenije.
nogomet Otvoritev turnirja je pričela plesna skupina iz plesne šole Urška, ki je z izvrstno koreografijo na priljubljeno Shakirino pesem Waka Waka postavila pokonci prve navijače. Kmalu nato so se začele prve tekme za preboj na čim višja mesta v skupini, ki so fantom zagotavljale dobre nadaljnje uvrstitve.
štiriindvajset ekip iz naše dežele se je pomerilo na štirih igriščih hkrati. NK Domžale so zastopala kar štiri moštva, tri iz selekcije U-11 in naši mlajši 'gostje' iz selekcije U-10. Čeprav v ligi nizajo uspeh za uspehom, se jim to pot žal ni izšlo po načrtih. Domžale Rdeči so si sicer priborili četrtfina-le, a žal po kazenskih strelih klonili pred ekipo Bravo Rumeni. Malo kislih obrazov, nekaj solz in razočaranja. A ne za dolgo. Kmalu so se vsi spomnili, čemu je bil ta turnir namenjen: zabavi, druženju, prijateljstvu in fair-playu.
Na koncu so vsi udeleženci prejeli medalje za srčnost in požrtvovalnost, prve štiri ekipe pa so lahko v zrak dvignile tudi pokale. Zmagovalec turnirja je bil kraški Tabor Sežana, sledili so jim Zasavci Rudar Trbovlje, tretjeuvrščena ekipa je bila iz knežjega mesta Celje, četrto mesto pa so si prislužili nasprotniki iz glavnega mesta Bravo Rumeni.
Za dvig adrenalina je po podelitvi poskrbel poseben gost, znan nogometni navdušenec in komentator Goran Obrez, ki je po žrebu enemu izmed no-
gometašev podelil 'vstopnico' za udeležbo na letošnjem Barcelona kampu na Ptuju. Največji nasmeh se je takrat narisal na usta vratarju Gašperju Rejcu iz ekipe šD Dren Vrhnika.
Zahvala za izpeljavo in nemoteno organizacijo tega športnega dogodka gre vsekakor našemu 'ekspedicijske-mu' vodji, Andreju Kuharju. Izkazala sta se tudi trenerja Marko Završan in Čazim šabotic. Vsi pa, vsak s svojo zadolžitvijo, od srečelova do zapisnikarjev, rediteljev in tistih, ki so skrbeli za
lačne in žejne, smo bili ob zaključku zadovoljni tudi s celotnim izkupičkom. Zbrana sredstva so tako namenjena za brušenje kopačk več kot 30 nogometašev NK Domžale (selekcija U-11) na nogometnem turnirju konec avgusta v srbski Stari Pazovi, blizu Beograda.
Na spletni strani ene od svetovnih multinacionalk je zapisano: »Zemlja je žoga. Nogomet poganja planet.« Se strinjamo!
Polona Rozman Mencinger in Toni Rems, foto: Sandi Letnar
Dekleta U15 najboljša v Sloveniji! Trening skakalcev malo drugače
Ekipa deklet U15pod vodstvom trenerja Petra Kristana in pomočnika Anžeta Jereba je osvojila državno prvenstvo in tako prinesla premierni naslov državnih prvakinj v Radomlje.
Športno popoldne in druženje skakalcev in košarkašic
nogomet Dekleta so si v celotni sezoni privoščila le en poraz, drugače pa v 24 tekmah vknjižila kar 20 zmag in še 3 neoodločene izide. Na finalni turnir v Ravnah na Koroškem so se dekleta uvrstila zanesljivo in brez večjih težav, njihove prve nasprotnice v četrtfinalu pa so bile vrstnice iz ŽNK Maribor. Radomljanke so slavile z 2 : 1 in se nato v polfinalu pomerile z ŽNK MSM Ptuj. Od nasprotnic so bile boljše s 3 : 1, v finalu pa so jih čakale branilke lanskega naslova, ŽNK Pomurje Beltinci. Po zaostanku ob polčasu z 0 : 1 so naša dekleta zaigrala odločno in kar trikrat zadela mrežo Pomurk ter povsem zasluženo naslovu državnih prvakinj v zimski ligi dodale še naslov državnih prvakinj za sezono 2013/14.
Upravičeno ponosen na dekleta je tudi predsednik kluba, Uroš Juračič: »Čestitke dekletom - v preteklih sezonah sem bil tudi sam njihov trener in danes sem izjemno ponosen, dekleta pa so oba letošnja naslova osvojila povsem zasluženo. Čestitke trenerjem in celotnemu otroškemu ter mladinskemu pogonu ŽNK Radomlje za odlično sezono, premierna naslova in pa seveda velika zahvala staršem za pomoč
in podporo. Skupaj dokazujemo, da delamo odlično v prav vseh starostnih kategorijah, in verjamem, da se bomo v bodoče še velikokrat veselili uspehov naših deklet. Izjemno lepo je biti predsednik v takšnih trenutkih, ponosno pa lahko rečemo, da smo že v drugi sezoni obstoja postali kar dvakratni državni prvaki.«
ssk sam-ihan Vroč poletni dan, kot nalašč za trening na prostem. Fantje skakalci, zbrani pod hrasti v naravni senci, si pripravijo poligon za trening.
šic iz kluba ŽKK Domžale. Opaziti je bilo zanimanje deklet za trening skakalcev in kmalu so se najpogumnejše posedle po travi in jih opazovale.
Košarkašice ŽKK Domžale in skakalci SSK Sam Ihan
Lepo vabimo vse deklice in dekleta, ki se želijo preizkusiti v igranju nogometa, da se udeležijo brezplačnih treningov v juniju. Več informacij dobite pri vodji otroške nogometne šole Romani Rojc (041 865 999 oz. romana. rojc@gmail.com).
Travnik, poln pripomočkov, ovir, blazin in druge opreme. Trening poteka pod budnim očesom trenerja Simona Podre-berška. Kmalu se jim pridružijo tudi najmlajši, ki vidno uživajo v skupnem treningu z ihanskimi ASI. Starejši skakalci Jure šinkovec, Jernej Damjan, Gašper Bartol, Miha Kveder, Rožle Žagar, David Krapež, Matej Lebar, Gašper štupar so dober zgled mlajšim skakalcem Jaki Mivšek, Zali Mihelčič, Žigi Vaupotič in Samu Seljak, ki so navdušeno trenirali in opazovali starejše vzornike in pridno poslušali trenerja Andraža Korošca.
Kmalu pa fantje dobijo obisk športnic, košarkašic iz Domžal. Na skakalnici je bil namreč organiziran tradicionalni piknik ob zaključku sezone, košarka-
Zanimivo je bilo videti, kako hitro se je obrestovala povezava med domžalskima kluboma ŽKK Domžale in SSK Sam Ihan, kjer smo bili priča povezavi različnih športov pod eno streho. Pod skakalnicami so se otroci, mladina in vrhunski športniki, združili v športi idili. Kot smo že večkrat poudarili, je poslanstvo kluba vzbujati interes in zanimanje na področju športne rekreacije ter športne vzgoje otrok in mladine v kakovostni in vrhunski šport, pri čemer vladajo vrednote pozitivnih človeških odnosov.
Želimo si, da bi bilo prijetnega športnega druženja različnih športnih disciplin v bodoče še veliko.
Barbara Seljak
Dobrodošli na 3. domžalskem maratonu
NEDELJA
tól W2D14 ob dMBO STADION DOMŽALE
www .rn a rato n -do m za I e.s i
fm «1
-V TIMING
LJUBLJANA
PLES
Miha Žerjav in Valeriya Musina na zmagovalni stopnički
Na mednarodni tekmi WDSF Terme olimia open v latinskoame-riških in standardnih plesih, ki je potekala 7. in 8.junija 2014 v Podčetrtku, sta Miha Žerjav in Valeriya Musina ponovno stopila na zmagovalno stopničko.
Plesni klub Lukec je tudi letos že desetič zapored organiziral mednarodno tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih. Do sedaj je tekmovanje potekalo v Krškem pod imenom WDSF Krško open, letos pa so se odločili, da bo tekmovanje, predvsem zaradi boljših pogojev, potekalo v Podčetrtku, v čudovitem okolju Term Olimia.
Tekmovanje se je odvijalo 7. in 8. junija, v športni dvorani Podčetrtek. Tudi letos se je na tekmovanju pomerilo več kot dvesto plesnih parov iz naslednjih držav: Avstrije, Nemčije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Litve, Anglije, Romunije, Bosne in Hercegovine, Rusije, Češke, Slovaške, Slovenije in drugih.
Med starejšimi mladinci pa sta barve Slovenije zastopala Miha Žerjav in Valeriya Musina in na koncu osvojila odlično prvo mesto.
Foto: Mesec
PLESNA ŠOLA MIKI
Domžalski plesni dan
Po 25 letih poučevanja plesa, deljenja izkušenj pedagogov, množenja znanja in veselja smo zopet vsi skupaj zaplesali na Domžalskem plesnem dnevu, v nedeljo, 15. junija, v dvorani Komunalnega centra Domžale. Z nami je zaplesala že 25. generacija plesalcev, od predšolskih do odraslih, tudi dedkov in babic, plesalci, ki z nami plešete v vrtcih in šolah ter v Plesalnici na Kamniški cesti 24 a v Zgornjih Jaršah. Kako ne, ko nas pa ples sprošča, povečuje gibljivost, motoriko in koordinacijo, kondicijo in moč. In najbolj pomembno je, da se ob vsem tem zelo zabavamo. Učimo se plesnih gibov in se zabavamo! Napredujemo in se zabavamo, nastopamo in se zabavamo, tekmujemo in se zabavamo. Zabava je pomembna. Ob zabavi odkrivamo svoje fizične in umske sposobnosti in jih razvijamo, nadgrajujemo.
Drugače je bilo pred 25 leti. Od takrat se je ples razvil v nove priljubljene zvrsti, na primer hip hop. Ker smo željni znanja, smo se pedagogi prilagodili in osvojili nove plesne zvrsti in vam jih predajamo. Že 25 let! Kaj ostaja enako? Naša srčnost, iskrenost, predanost, zanos in pripadnost. Vse za nas, da se dobro počutimo, in za vas, ko vam predajamo kar znamo - ples in kompetence za življenje.
miki predajamo Saša Eminič Cimperman
OKOLJE
slamnik@kd-domzale.si
KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK?
SONČNI HORMON
ANTON KOMAT
Poletje je čas izpolnitve velikih pričakovanj in številnih sanjarjenj. Težko pričakovani dopust lahko preživimo kjerkoli in kakorkoli, vendar imajo naše želje nekaj skupnega -naužiti se toplote in sonca.
Obleka se zmanjša na najmanjše krpice in tako razgaljenih ramen in kratkih hlač pohajamo naokrog, se ukvarjamo s telesnimi aktivnostmi, kaj beremo ali enostavno lenarimo. Toda še preden smo odvrgli odvečne cunje in se nastavili sončnim žarkom, nas je zasula medijska kampanja: »Sončenje povzroča kožnega raka in melanom, zato zavarujte kožo z zaščitnimi kremami!«, »Melanom je ena izmed najhitreje rastočih in najbolj smrtonosnih rakavih novotvorb!« Skratka, nobenega nastavljanja soncu brez zaščitne kreme! Dobro naoljena propagandna mašinerija farmacevtske industrije se vsako leto sproži že v času prvih sončnih dni. Ker pa se iz ozadja svaril sliši imena institucij, ki naj bi skrbele za naše zdravje, večina temu prisluhne, saj se s tveganjem melanoma ni igrati. Ljudstvo si nakupi zaloge zaščitnih krem, takih s čim višjim faktorjem - in kampanja doseže cilj.
S pomočjo vsemogočne kemije si telo natremo z izbrano zaščitno kremo (ali oljem) in se počutimo varne pred sončnim sevanjem. Torej, nič opeklin, na koncu pa čudovita porjavela polt. Vendar ima sončna kopel tudi senčno stran - zaščitne kreme namreč niso vsemogočne. Njihova zaščita ni popolna. Ker pa ni moj namen, da vas prestrašim in vam pokvarim dopust, mirno berite naprej.
Ultravijolično sevanje (UV) sonca glede na valovno dolžino delimo na dva dela, na UVA (400320 nm) in UVB (320-280 nm). Že dolgo je znano, da del UVB-sončevega spektra povzroča kožne opekline - in prve zaščitne kreme so bile izdelane prav za njihovo preprečevanje. Stroka je sprva verjela, da je sevanje UVB-žarkov zaradi krajše valovne dolžine in povzročanja opeklin tudi glavni krivec za vse oblike kožnega raka. Ljudje cele generacije so se čezmerno izpostavljali sončnim žarkom, saj je prevladovalo prepričanje: če se namažem z zaščitno kremo, se mi ne more nič zgoditi. Utvare o varnih zaščitnih kremah so širili tudi izdelovalci, ki so v reklamne slogane vstavljali sporočila o 'popolni blokadi sončnega sevanja'. Toda v javnost je prihajalo vse več informacij o raziskavah, ki so potrjevale povezavo med izpostavljenostjo UVA-sevanju in nastankom melanoma ter o dokazih, da zaščitne kreme prepuščajo ravno nevarno UVA-sevanje. Ameriški odvetniki so dobili nov posel, saj so skupinsko tožbo proti industriji vložili številni državljani. Industrija je v strahu pred novimi tožbami hitro ukrepala in na trg poslala novo generacijo zaščitnih krem, ki naj bi 'blokirale' tudi UVA-sevanje. V sodobnih kremah in oljih so zdaj snovi, kot so npr. cinkov oksid, titanov dioksid ali nekatere organske molekule, ki naj bi absorbirale UVA-sevanje. Industrija poskuša tudi z nanodelci, ki pa prinašajo še neznana tveganja. Povedano drugače, kupujemo mačka v žaklju. In ne samo to, tudi najnovejše raziskave dokazujejo, da nas pred nevarnim UVA-seva-njem zanesljivo ne varuje nobena zaščitna krema.
Vrnimo se k zloglasnem melanomu. Verjetnost nastanka melanoma povečujejo: pogostost sončnih opeklin v otroštvu in prirojena znamenja na koži. UVA-sevanje prodira vse do bazalnega sloja epidermisa, do plasti z melanociti. To so celice, ki ustvarjajo zaščitni pigment kože, melanin. In prav sprememba melanocitov v rakave celice vodi v melanom. Potem se začne mrak znanosti. Nemočni so tudi epidemiologi, saj je intenzivnost prejetega UVA-sevanja pri populaciji v prostoru in času tako rekoč nemogoče spremljati. Raziskovalci so zato opustili epidemiološke metode in začeli laboratorijsko delo. Citologi so po obsevanju z UVA-žarki v melanocitih našli značilne oksidativne poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali. Dokazano je, da za melanomom bistveno manj obolevajo ljudje, ki hitro porjavijo. Ogorelost kože je torej boljša zaščita kakor vse najmodernejše zaščitne kreme. Za najvarnejše velja načelo postopne porjavelosti z uporabo senčnikov, klobukov in majic.
Pri izbiri primerne strategije pa si je treba razširiti obzorje znanja o izjemno pomembni vlogi, ki jo v našem organizmu igra 'vitamin D'. Pravzaprav gre za veliko napako v imenu. Snov D3, ena izmed dveh oblik 'vitamina D', namreč sploh ni vitamin, pač pa lipofilni steroidni hormon, ki nastaja iz derivata holesterola v koži, ki je izpostavljena UVB-sevanju. V 48 urah po sončenju se D3 pojavi v
krvnem serumu. Koncentracija 50 do 70 ng/ml D3 v krvnem serumu je idealna, pri koncentraciji nad 20 ng/ml se izognemo rahitisu, nad 30 ng/ml bomo imeli zdrave dlesni, vse vrednosti D3 nad 40 ng/ml pa delujejo proti raku. Prav ste prebrali, hormon D3 dokazano deluje preventivno proti 16 oblikam raka, saj jim zmanjša incidenco povprečno kar za 77 odstotkov. Dokaze hranijo raziskave, ki so bile objavljene v uglednih znanstvenih revijah, kot so British Journal of Dermatology, Journal of the American Academy of Dermatology, British Medical Journal, Medical News, Neurology in Lancet. Resnica je, da 'sončni' hormon prinaša obilje zdravja.
Resnica pa je ravno nasprotna, prav sončenje znižuje tveganje na nastanek melanoma, tako kot za 15 ostalih oblik raka, med njimi raka na dojki. Pomanjkanje D3 namreč za kar 90 odstotkov zvišuje tveganje za nastanek raka na dojki! To resnico potrjuje več kot 200 epidemioloških študij in okoli 2.500 laboratorijskih raziskav.
Toda sončenje ne pripomore zgolj k nastajanju zadostnih koncentracij D3, pač pa prinaša tudi: splošno protibolečinsko delovanje in višjo stopnjo telesne in duševne aktivnosti, povišan podkožni metabolizem lipidov, večjo koncentracijo nitritov in dušikovih oksidov, ki znižujejo krvni pritisk, znižano tveganje za diabetes, kardiovaskularna obolenja in kap ter splošni dvig tonusa imunskega sistema. Splošna ugotovitev raziskovalcev je, da koristnosti sončenja daleč presegajo tveganja za nastanek melanoma. Velik statistični porast melanoma, s katerim nas strašijo, je posledica napačne diagnostike, ki je nekancerozne spremembe v koži obravnavala kot prvo stopnjo melanoma. Iz te velike diagnostične napake izvira tudi izjemen porast popolnoma nepotrebnih kirurških posegov, ki naj bi odstranili melanom v zgodnji fazi. Journal of the American Academy of Dermatology (julij 2012) je objavil šokanten podatek, da je bilo takih nepotrebnih kirurških posegov kar pri 90 odsotkih pacientov z napačno diagnozo melanom! Kljub vsemu pa sonce ostaja priročen grešni kozel.
Resnica pa je ravno nasprotna, prav sončenje znižuje tveganje na nastanek melanoma, tako kot za 15 ostalih oblik raka, med njimi raka na dojki. Pomanjkanje D3 namreč za kar 90 odsotkov zvišuje tveganje za nastanek raka na dojki! To resnico potrjuje več kot 200 epidemioloških študij in okoli 2.500 laboratorijskih raziskav. Raka na dojki se je že oprijelo ime 'sindrom pomanjkanja D3'. Obširna študija žensk v času menopavze je dokazala, da koncentracija D3 nad 40 g/ml za 77 odstotkov znižuje tveganje za vse oblike raka pri tej populaciji. Hkrati je bil izpostavljen podatek, da ima kar 80 odstotkov nosečnic prenizko koncentracijo D3 v krvnem serumu, kar lahko porazno vpliva na razvoj otroka. Za obe rizični skupini žensk bi bilo dobro, da bi dvakrat letno opravili meritev koncentracije D3 v krvnem serumu.
za sončenje ni alternative, niti prehranske niti farmakološke. Hkrati pa obstaja tudi podatek o nevarnosti zaščitnih krem. Environmental Working Group (EWG) je leta 2012 v svojem 'Sunscreen Guide' objavila, da ima kar 75 odstotkov zaščitnih krem zdravju nevarne primesi, kot sta npr. oksibenzon in retinil palmitat.
Zanimivo, da sončna kopel sproža pravo zasvojenost, saj so raziskovalci ugotovili, da se ob sončenju (tako kakor tudi ob smehu in seksu) izloča nevrotransmiter betaendorfin. Najbrž ste že doživeli, da so ljudje, celo hudo opečeni od sonca, vzneseno govorili, kako se sicer sijajno počutijo. Takih zasvojencev s sončnimi kopelmi je kar tretjina med lovilci porjavelosti. Sončna kopel vas bo zanesljivo napolnila z betaendorfini in vam ožarila lica s smehljajem. Mnogo sončnih radosti na dopustu vam želim. □
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v juniju 2014		
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.		
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
SAŠO ŽALJEC, s. p., Domžale	nagrobne sveče, dišeče in okrasne sveče	*
VRABEC RIKARDO, Dutovlje	vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi	*
ŠKERIČ ALIJA, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave	*
ŠTRAJHAR MATEJ, Tučna, Kamnik	kruh, krušni izdelki ter pecivo	*
EDI GRADIŠEK, s. p., Senožeti, Dol pri Ljubljani	krofi, flancati, različne vrste potic	*
DOMES, D. O. O., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki	*
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	vse vrste mlevskih izdelkov, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca	*
SRČEK, D. O. O., Lukovica	pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine	*
ŠKANDER URBAN, Srpenica	ekološki ovčji sir, ovčja sveža skuta, ovčja slana skuta, ovčji jogurti, ovčje mleko, sirotka, zorjena ovčja skuta, kozje mleko, kozji jogurt	*
KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca	*
Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas	različne vrste sirov, jogurti, kislo in surovo mleko, skuta, pinjenec, sirotka, surovo maslo, različne vrste namazov	*
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	suhomesnati izdelki iz svinjskega mesa ter izdelki iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut)	*
PROSENC ANA, Beričevo, Dol pri Ljubljani	primula, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame	*
BUČAR PETER, Ljubljana	različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa	srede, sobote
MUNDA STANKO in BELEC SAMO, Lačaves, Kog	bučno olje, vino, likerji, marmelade in rekviziti 'Naša Republika Prlekija'	5.7.2014
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje, jabolčni sok in kis	torki, srede, petki, sobote
OSTANEK JOŽE in DAMJANA, Male Pece, Šentvid pri Stični	različna zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali drobljena zelenjava in začimbe	sobote
KOKALJ JOŽE, Vače	jurčki, lisičke, kostanj, borovnice, maline, gozdne jagode	torki, četrtki, petki
KOPAČ JANEZ, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
PERC SLAVKO, Vodranci, Kog	mlečni izdelki (skuta, mladi sir, maslo, kisla smetana, jogurt ipd.), meso in mesni izdelki (tradicionalni izdelki iz Prlekije - tunka, klobase, salame ipd.), kruh, sadni kruh, mlinci	5. 7. in 19. 7. 2014
TRUNKL ANDREJ, Šmarje	oljčno olje	12. 7. in 26. 7. 2014
PIRNAT STANISLAV, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	petki, sobote
MODER ELIZABETA MARJETA, Domžale	različne vrste zelenjave	petki, sobote
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Šmarca, Kamnik	sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, različna zelenjava, rezano cvetje	torki, srede, četrtki, petki, sobote
MAVRIČ MIRAN, Dobrovo v Brdih	breskve, marelice, češnje, fige, vino	petki in sobote
SVETE TOMAŽ, Veliko Trebeljevo, Ljubljana	čebelji izdelki ter izdelki iz njih	četrtki, petki, sobote
JDJ-AVRIKELJ, d.o.o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike cvetja za balkone, gredice in grobove, sadike zelišč in dišavnic, rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, različne vrste zelenjave, sadni in zelenjavni sokovi, konzervirano sadje in zelenjava	2. 7., 4. 7., 9. 7., 11. 7., 16. 7. in 18. 7. 2014
PUCELJ MARKO, Ljubljana	sezonsko sveže pridelana zelenjava	sobote
FRIC KLAVDIJA, Župečja vas, Lovrenc na Dravskem polju	suhomesnati izdelki iz svinjskega mesa	petki, sobote
ŽUGEC BARICA, Domžale	različne vrste zelenjave, začimbnice in različne vrste sadja	sobote
GALES MARIJA, Pr' Matožet, Krašnja, Lukovica	zelenjava, zelišča, kruh, sadje	srede
MIRAKUL, d.o.o., Bukovica, Šmartno pri Litiji	ameriške borovnice	petki, sobote
ŠKERIČ ALIJA, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave	četrtki, petki, sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote
LOBODA ŠTEFI, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja in dolenjsko belo vino	petki
Opomba: Na seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
slamnik@kd-domzale.si
objave
sprejem zahval
zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
v spomin
možu in očetu
Vincencu Avbelj
Te dni (30. 6.) mineva šest mesecev od izgube mojega dragega moža ter najinega ljubljenega očeta. Ob vsakodnevnem spominu nate, dragi mož Vinko in spoštovani oče, ter ob vedenju, da si tam nekje zgoraj in bediš nad nami, nam je v srcu toplo, vendar spokojno sprejemamo dejstvo, da te fizično ni več med nami. Kljub praznini, ki je nastala ob tvojem odhodu, se v spominih vedno znova vračaš med nas. S svojim spominom nam daješ vero v življenje, ki si ga tako rad živel. Delo, ki te je spremljalo celotno življenjsko pot, nam je omogočilo lepo in dostojno življenje, med drugim je pustilo pečat v marsikaterem domu. Ljubezen in pot, ki si jo kazal na svoj način, nam je osmislila in pokazala smer, po kateri smo hodili kot družina, in tudi dajala smernice sinovoma za potrebno nadaljnje samostojno uspešno in pošteno življenje. Za takšen dar se ti kot družina najlepše zahvaljujemo, želimo ti miren pokoj, vedno se te bomo z ljubeznijo in spoštovanjem spominjali. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali in se udeležili pogrebnega obreda ter moža in očeta nosite v lepem spominu. Hvala lepa.
Žena Kristina, sinova Stane in Brane
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
zahvala
Sporočamo žalostno vest, da je v 85. letu starosti umrl
Franc Novak iz Domžal
Iskrena hvala za izrečena sožalja in darovano cvetje in sveče vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi
1 V f ft, ft
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
v spomin
26. 6. 2014 mineva pet let, odkar se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, ata, tast in stari ata
Franc Stupica
Iz Vira
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo.
v spomin
Mineva leto žalosti, odkar te ni več med name, naš dragi oči, tast in dedek
Jože Kurmanšek
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in polagate nanj cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src... So le tvoji dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcu te vedno nosimo s seboj.
hči Karmen, sinova Tomaž in Boštjan z družinama
(T\
ir ^ ^
Ko se pojavi noč, je tema zelo resnična, zato smo drug drugemu poklicani, da smo odsev svetlobe.
zahvala
Svoj križev pot je vztrajno, pogumno, dostojanstveno prehodil naš skrbi mož, ati, ata .

Damjan Bolhar iz Vira
Ob tem bi se radi zahvalili za vrednote srca prav vsem in vsakemu posebej.
Martini za srčno spremljanje in prisotnost, sosedi Minki za nesebično pomoč, Tinci za obiske in spodbude. Gospodu Jožetu za vso duhovno pomoč in podporo, sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste našega atija spremljali in spremili na zadnji tu-zemeljski poti.
Ponosni smo nate, ati - vsi tvoji domači
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
zahvala
Mnogo prezgodaj nas je v 58. letu zapustil naš dragi mož in oče
Stane Kern
iz Vira
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta iskrena hvala vsem za izrečena sožalja in tolažilne besede, hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo za ves trud in prizadevnost namenjamo dr. Tomažu Mušiču, zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
zahvala
ob izgubi
Anice Cerar
rojene Dolinšek
Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavkam, Kulturnemu društvu Fran Maselj Podlimbarski, Centru za socialno delo Domžale, Osnovni šoli Preserje pri Radomljah in krajanom Krašnje za pozornost in čas, vse izrečene misli ter cvetje in sveče.
Hvala tudi duhovnikoma - gospodu Antonu Potokarju in gospodu Tonetu Česnu.
Vsi njeni
Srce vajino več ne bije, bolečine hude ne trpita, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker vaju več med nami ni.
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenil naš dragi oče, dedek, tast, brat in stric
France Rode
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Lepa hvala dr. Burji in med. sestrama za zdravstveno oskrbo in bodrenje. Hvala dr. Ebertovi in onkološkemu oddelku C2. Iskrena hvala tudi govornici, ge. Beti, pogrebni službi Vrbančič, pevcem ter g. župniku Juretu Ferležu za opravljen obred.
v spomin
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mami, babica, tašča, sestra in teta
Štefka Rode
Zahvaljujemo se vsem, ki ohranjate lep spomin nanjo.
Žalujoči: vsi njuni
m
malí oglasí
Prodamo hišo v Kresnicah, l. 1962, velikosti 170 m2, zemljišče 602 m2. Cena: 95.000 €. HIŠA NEPREMIČNIN RE, d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale t: 040 414 141
Odkup vozil od letnika 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. Informacije -t: 031 264 290
Oddam v najem stanovanje 40 m2, na Kamniški ulici 14, Domžale. t: 041 698 814
ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3b Domžale. t: 041 920 149
Male oglase sprejemamo v času uradnih ur (vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro) osebno v uredništvu (kulturni dom Franca bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si
Poskrbimo za živali, vroči dnevi prihajajo!
Človek, ki nima odnosa do narave in bitij, s katerimi si delimo prostor na zemlji, ga tudi do sočloveka ne more imeti. Koliko trpljenja bi prihranili živalim, če bi se ljudje končno zavedali, da tudi one čutijo kot mi, ljudje. A na žalost so grozodejstva, ki jih dnevno utrpi na tisoče živali, nepopisna. Kar je še huje, je, da so žal delo človeških rok. Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami. To je za živali čas posebnega trpljenja, ki ga morajo prenašati zaradi hude vročine. Zaščitniki živali opozarjamo vse lastnike rejnih in drugih domačih živali, da so dolžni poskrbeti zanje, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Kajti ta bitja so odvisna samo od vas, same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo v svojem okolju brez trpljenja, bolečin, strahu ... Njihovi prostori naj bodo čisti in večkrat prezračeni. Naj ne bodo lačne, žejne prepotrebne čiste in vedno sveže vode. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto čuvajo dom in imetje. Zato ponovno opozarjamo vse neodgovorne lastnike, naj ne puščajo psov v tej vročini, poskrbijo, da prebivajo v senci in da imajo vedno na razpolago prepotreb-no vedno svežo pitno vodo ter dvakratni dnevni obrok zdrave hrane. Mladi psički do enega leta se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen na verigi, naj bo lahka in dolga najmanj štiri metre, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Skrajno nečloveško je ovijanje z verigo ali vrvjo okoli vratu psa, saj se mu lahko dobesedno zažre v meso. Njegov bivalni prostor naj bo lesena uta z nepre-močljivo streho, s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi spremembami. Enako velja tudi za psa v pesjaku. Psa ni dovoljeno nastaniti v prostor brez dnevne svetlobe, kjer ne vidi neposredne okolice.
Pes je družabno bitje in si želi bližine svojih ljudi. Čutiti mora, da je družinski član. Ne pustite ga osamljenega, kajti čuti se zavrženega. Peljite ga na sprehod večkrat na dan. Pes potrebuje ogromno gibanja, hvaležen vam bo. Treba ga je redno pregledovati in sproti odstranjevati klope, bolhe in druge zajedavce. Vse to velja tudi za pse, ki samevajo v stanovanjskih naseljih - blokih. Opozarjamo vas, preden si nabavite kakršnokoli žival, dobro premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. In da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo. Če živali zbolijo, jim nudite ustrezno veterinarsko pomoč in oskrbo.
V tem letnem času ne pozabimo na naše žejne ptice. Nastavite jim nizko, nekoliko težjo posodo s pitno vodo. Hvaležne vam bodo.
Društvo proti mučenju živali, Celje
OBJAVA DODATNEGA SEZNAMA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Občina Domžale je 26. julija 2013 v javnem glasilu Slamnik objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. V času razpisa je Občina Domžale razpolagala z 9 prostimi neprofitnimi stanovanji na listi A in štirimi nepro-fitnimi stanovanji na listi B, katere bo dodelila v najem v obdobju 2014 do 2015.
Skladno z razpisnimi pogoji Občina Domžale objavlja seznam upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem za prosta neprofitna stanovanja, katere je pridobila po objavi upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj, in sicer po 28. 2. 2014.
Seznam upravičencev, katerim so bila dodeljena stanovanja, je objavljen na spletni strani Občine Domžale (http:// www.domzale.si/).
Občina Domžale
objave
slamnik@kd-domzale.si
POVABILO K ODDAJI PONUDBE
ZA LIKOVNO IZDELAVO ZNAKA (LOGOTIPA), KI IZHAJA IZ ŽE OBSTOJEČEGA LOGOTIPA SLAMNIKARSKEGA MUZEJA DOMŽALE IN OBLIKOVANJE ZASNOVE NASLOVNICE TER NOTRANJOSTI PUBLIKACIJE ZA PROJEKT UREDITVE TEMATSKE POTI »SPREHOD MED SLAMNIKARSKIMI TOVARNAMI«.
1. NAROČNIK IN RAZPISOVALEC NATEČAJA
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale naroča in razpisuje javni, anonimni natečaj za likovno izdelavo znaka (logotipa), ki izhaja iz že obstoječega logotipa Slamnikarskega muzeja Domžale in oblikovanje zasnov naslovnice ter notranjosti publikacije za projekt ureditve tematske poti »Sprehod med slamnikarskimi tovarnami«.
2.	PREDMET NATEČAJA
Predmet natečaja je likovna izdelava znaka (logotipa), ki izhaja iz že obstoječega logotipa Slamnikarskega muzeja Domžale (v prilogi 1) ter oblikovanje zasnove naslovnice in notranjih tipičnih strani tiskane publikacije (vodnika) za potrebe projekta ureditve slamnikarske tematske poti, ki bo zgodovinsko izročilo umestila v prostor, kjer so še vedno prisotni številni pomniki bogate slamnikarske dejavnosti na tem območju.
Osnovno vodilo za oblikovanje slikovnega dela logotipa naj bo enostavnost in čistost oblike.
Logotip naj bo uporaben za tiskano publikacijo, spletno aplikacijo ter za usmerjevalno označevanje (talne označevalne ploščice ob objektih)1.
3.	TRAJANJE NATEČAJA IN ODDAJA REŠITVE
Ponujene rešitve morajo biti posredovane po pošti ali osebno na vložišče na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale s pripisom »Natečaj za izdelavo logotipa »Slamni-karstvo« - NE ODPIRAJ« do vključno 26. 8. 2014 do 12. ure.
Nepravilno označenih ali prepozno prispelih rešitev naročnik natečaja ne bo upošteval. V vsaki poslani pošiljki je lahko ena rešitev. En sodelujoči lahko poda več rešitev. Vsak sodelujoči v natečaju z odposlano pošto soglaša s pogoji natečaja.
Vsaka ponujena rešitev mora vsebovati vse sestavne dele -logotip, naslovnico in notranjo tipično stran, označena mora biti s šifro in predložena:
•	v analogni obliki, natisnjena na listu A4 formata,
•	v digitalni obliki v pdf in jpg formatu.
Rešitvi je potrebno priložiti zaprto kuverto z obveznimi podatki avtorja (točka 9) in označeno z enako šifro kot ponujena rešitev.
4.	SODELOVANJE NA NATEČAJU
K sodelovanju na natečaju so vabljeni oblikovalci s stalnim prebivališčem na območju Slovenije. Natečaja se lahko udeležijo tudi vse druge pravne in fizične osebe.
V natečaju ne morejo sodelovati zaposleni v upravi občine Domžale ter člani strokovne žirije.
5.	POGOJI PRIPRAVE PONUJENIH REŠITEV
Logotip - Idejna rešitev mora vsebovati:
•	dve različici logotipa: slikovni znak brez besedilnega dela in z besedilnim delom: Sprehod med slamnikarskimi tovarnami;
•	barvno, črno-belo in reliefno različico, negativ (črno bel) ter logotip v obrisu (črno-bel)
•	izbor tipografij; pri tem naj ima serifna pisava prednost pred ostalimi;
•	izbor barvne sheme (Pantone, CMYK in RGB);
•	prikaz črno-bele in barvne različice v treh velikostih - primernih za uporabo na tiskovinah, spletnih straneh, talnih označevalnih ploščicah; prikaz najmanjše priporočljive velikosti;
•	prikaz logotipa z besedilom ob logotipu levo/desno/zgoraj/ spodaj;
•	kratka pisna obrazložitev in argumentacija zasnove (največ 1500 znakov).
Logotip naj bo predstavljen na A4 formatu v elektronski obliki kot pdf datoteka (za vektorski logotip) in jpg datoteka min 300 dpi resolucije (za rastrski logotip).
Zasnova naslovnice - Zasnova naslovnice naj vključuje:
•	logotip;
•	naslov vodnika: »Sprehod med slamnikarskimi tovarnami v Domžalah«;
•	fotografije iz priloženega nabora (v prilogi 2) ali kako drugače oblikovano ozadje.
Fotografije se smejo uporabiti samo za namen tega natečaja.
Zasnova notranje tipične strani
Po priloženi predlogi iz idejne zasnove (v prilogi 3) ureditve slamnikarske tematske poti, naj se oblikujeta 2 notranji tipični strani, ki predstavljata eno točko na slamnikarski poti.
zaželena velikost zasnove je format A5 ali format podobne velikosti, ki bo prilagojen namenu uporabe - nošenju in prebiranju ob hoji po slamnikarski poti.
Ponujene rešitve, ki ne bodo izpolnjevale zgoraj navedenih pogojev, bodo izločene in jih strokovna žirija ne bo ocenjevala.
Gradivo v digitalni obliki iz prilog 1, 2 in 3 lahko osebno prevzamete na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale do vključno 22. avgusta 2014.
6.	RAZPIS NATEČAJA
Razpis natečaja bo objavljen v glasilu Slamnik ter na spletnih straneh občine Domžale www.domzale.si in na www.domzalec.si
7.	IZBOR REŠITVE PO MNENJU STROKOVNE ŽIRIJE
Med vsemi prispelimi rešitvami bo petčlanska strokovna žirija v sestavi:
•	Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja občine Domžale,
•	Cveta Zalokar Oražem, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah,
•	Janez Praprotnik, akad. slikar
•	Saša Roškar, univ.dipl. etnolog in kult. antrop.
•	Katarina Rus Krušelj, univ.dipl.um.zg.
imenovana s strani župana občine Domžale, pregledala, ocenila in med ponujenimi rešitvami izbrala tisto, ki bo dosegla najvišje število točk.
8.	KRITERIJI OCENJEVANJA
Strokovna žirija bo ocenjevala samo tiste ponujene rešitve, ki bodo oddane skladno s tem povabilom k oddaji ponudbe in bodo zadostile razpisnim pogojem.
1.	kriterij: takojšna prepoznavnost in povezanost logotipa z vsebinskimi izhodišči..................................... največ 15točk
2.	kriterij: likovna čistost, enostavnost in originalnost logotipa ................................................................ največ 15 točk
3.	kriterij: vsestranska uporabnost in aplikativnost logotipa ....................................................................... največ 15točk
4.	kriterij: originalnost in estetska privlačnost zasnove naslovnice in notranje tipične strani....................... največ 15 točk
Najvišja skupna ocena je 60 točk. Izbrana bo tista rešitev, ki bo dosegla najvišje število točk v seštevku. Če bosta dve ali več rešitev dobile enako število točk v seštevku, bo bolje uvrščena tista rešitev, ki ima večje število točk pri prvem kriteriju. Če imajo rešitve enako število točk tudi pri prvem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk pri drugem kriteriju. Če imajo rešitve enako število točk tudi pri drugem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk pri tretjem kriteriju. Če imajo rešitve enako število točk tudi pri tretjem kriteriju, se kot boljša uvrsti rešitev z večjim številom točk pri četrtem kriteriju.
Po izvedenem ocenjevanju prispelih rešitev, skladno s postavljenimi kriteriji, bo strokovna žirija pripravila vrstni red ponujenih rešitev in izdelala poročilo o ocenjevanju rešitev. Odločitev strokovne žirije je dokončna. Obvestilo o zaključku natečaja in izbrani rešitvi bo objavljeno na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) predvidoma v 15 dneh od dneva, določenega za predložitev natečajnih rešitev, tj. do 10. septembra 2014.
9.	OBVEZNI PODATKI
Vsak sodelujoči mora rešitvi v dodatni zaprti kuverti priložiti še podatke:
•	ime in priimek,
•	naslov (ulica, pošta in poštna številka),
•	kontakt (telefon ali elektronski naslov),
10.	ODPIRANJE PONUDB
Odpiranje ponudb bo dne 26. avgusta 2014 in ne bo javno. Skrbnik natečaja bo odprl kuverte po vrstnem redu kot so prihajale.
Vse rešitve bodo do odločitve strokovne žirije shranjene pri skrbniku natečaja.
11.	ODKUP PONUJENE REŠITVE
Ponudnik rešitve, ki bo prejela največ točk strokovne žirije bo prejel nagrado v skupni vrednosti 1500 EUR (vključena akontacija dohodnine, vsi prispevki in DDV).
Nagrada za izbrano rešitev predstavlja nadomestilo za prenos vseh materialnih avtorskih pravic. Nagrajeni avtor bo pozvan k podpisu pogodbe za izključni, časovno in teritorialno neomejen prenos vseh materialnih avtorskih pravic iz 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB, 68/08 in 110/13) v zvezi z izbrano rešitvijo logotipa in zasnove naslovnice ter notranje tipične strani publikacije za projekt ureditve tematske poti »Sprehod med slamnikarskimi tovarnami« z avtorja na Občino Domžale, za nadaljnjo uporabo v tiskani in elektronski obliki.
Naročnik natečaja bo nagrado izbranemu avtorju izplačal 30. (trideseti) dan po prejemu računa.
Nagrajeni avtor se obvezuje, da bo ob podpisu pogodbe izročil naročniku in razpisovalcu natečaja nagrajeno delo v taki elektronski obliki, da bo primerna za nadaljnjo uporabo tako v tiskanih kot elektronskih medijih.
Vse materialne ali druge stroške, povezane s pripravo in oddajo ponudbe za natečaj, nosijo ponudniki sami.
Naročnik in razpisovalec natečaja si pridržuje pravico, da ne izbere nobene od predloženih rešitev in ne sklene pogodbe o odkupu materialnih avtorskih pravic, če nobena od prejetih rešitev ne bo pri ocenjevanju prejela najmanj 40 točk.
Po zaključenem postopku bo naročnik in razpisovalec natečaja ponudnikom na njihovo izrecno željo vrnil vzorce rešitev, sam pa za dokumentacijo ohranil kopije oz. fotografije le teh.
12.	DODATNE INFORMACIJE
Dodatne informacije v zvezi z natečajem so vam na voljo pri skrbniku natečaja, mag. Poloni Bitenc Pavliha, Oddelek za urejanje prostora na e-naslovu: polona.bitenc@domzale.si.
Toni Dragar, Župan
1 Več o označevanju objektov kulturne dediščine je predstavljeno v Priročniku za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov. http:// www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zako-nodaja/Kulturna_dediscina/varstvo_kult_dediscine/Prironik_2382Q11.pdf
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA JAVNIH PRIREDITEV OB MIKLAVŽEVANJU, BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRIREDITVAH TER SILVESTROVANJU V LETU 2014
I.	Na podlagi Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) Občina Domžale v letu 2014 načrtuje sofinanciranje javnih prireditev ob mi-klavževanju, božično-novoletnih prireditvah ter silvestrovanju (v nadaljevanju: prireditev) v občini Domžale.
II.	Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih prireditev za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki predstavljajo prispevek k zadovoljevanju tovrstnih potreb in prepoznavnosti občine.
III.	Pogoji za sofinanciranje:
•	prijavitelj je pravna (društva ali druge pravne osebe) ali fizična oseba (v nadaljevanju: subjekt), ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet tega javnega razpisa,
•	prireditev, ki bi sicer izpolnjevala pogoje, ni predmet sofinanciranja na podlagi tega razpisa, če je lahko predmet sofinanciranja na podlagi drugih proračunskih postavk občinskega proračuna,
•	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
•	izvedba prireditve na območju občine Domžale.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.	Merila za vrednotenje prireditev:
•	pomen in odmevnost javne prireditve (programa) v širšem prostoru in za občane občine Domžale ter Občino Domžale,
•	javne prireditve, namenjene večjemu številu udeležencev, zlasti prireditve za otroke občine Domžale,
•	tradicionalne in osrednje prireditve v občini Domžale,
•	prireditve s priznano kvaliteto (vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, izvirnost in aktualnost, reference izvajalcev),
•	prispevek k prepoznavnosti občine in pomembnost za promocijo občine (prispevki v krajevnih/občinskih in nacionalnih medijih ter širše),
•	delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev,
•	delež prostovoljnega dela pri izvedbi javne prireditve.
V.	Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 odstotkov načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljene prireditve.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljene prireditve, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, če je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso neposredno povezani z izvajanjem prireditve.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljena prireditev, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.	Sredstva bodo dodeljena za prireditve v letu 2014. Za dodeljena sredstva bodo podpisane pogodbe, v katerih bodo določene medsebojne obveznosti.
VII.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni
razpis znaša v letu 2014: do 14.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog: 28. 7. 2014
VIII.	Razpisna dokumentacija: le-ta obsega:
•	besedilo razpisa,
•	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko 'Razpisi', in je obvezni sestavni del prijave.
IX.	Vloge z obrazcem, ki je obvezni del prijave, v zaprti kuverti, s pripisom 'za javni razpis št. 610-7/2014 - ne odpiraj' lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku, z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša.
Odpiranje vlog bo 31. 7. 2014, ob 12. uri, v sejni sobi v 1. nadstropju Občine Domžale, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale. Odpiranju sme prisostvovati fizična oseba ali zastopnik pravne osebe, ki kandidira na razpisu, oziroma mora imeti oseba pisno pooblastilo za zastopanje za ta primer.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100, int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan., Toni Dragar
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
OPRAVIČILO OB ZAKLJUČKU PRAZNOVANJA OBLETNIC					
Spoštovani bralci,	4.	Anton Krištof	1911-1941; 1945-1948	29. Sonja Urbas	1960
ob zaključku praznovanja 125-letnice osnovnega šolstva v	5.	Angela Neržima	1913-1914	30. Ivanka Zobavnik	1960
Radomljah in 50-letnice OŠ Preserje pri Radomljah bi se rada	6.	Marica Žgur	1914	31. Jernej Zobavnik	1960-1966
opravičila za neljubo in nenamerno napako, ki se je zgodila ob	7.	Slavka Kersnik	1925	32. Janez Gostiša	1962
tiskanju priložnostnega zbornika Z roko v roko iz preteklosti v	8.	duhovnik Jože Mrak	1925	33. Maksa Nastran	1962-1977
prihodnost. V njem smo objavili seznam nekdanjih delavcev	9.	Marija Pfeifer	1928	34. Terezija Marčun	1963
šole, ki je bil voden v knjigi zaposlenih od leta 1963. Seznam	10.	Marija Vrtovec	en mesec v letu 1930	35. Nada Urbanija	1963
je okrnjen, ker na njem ni zaposlenih do leta 1963, niti tistih,	11.	Jeluška Cenčič	1931-1941, 1945-1947	36. Frančiška Jurjevec (Novak)	1963
ki so že učili na OŠ Radomlje. Čeprav so mestoma v zborniku	12.	Marija Trampuž	1934	37. Slavka Ciglar	
omenjeni, na tem seznamu manjkajo. Ponovno smo pregle-	13.	Marija Cedilnik	1937-1941	38. Jožefa Česnik	1963-1977
dali vse šolske kronike, ker se bojimo, da spet lahko pride do	14.	Stanislava Divjak	1937-41	39. Marjan Pirc	
izpada kakšnega imena zaposlenega, in ga dopolnili.	15.	Vinko Toni	1945	40. Bruno Kocbek	
Naj poudarim, da za napako, ki ni bila namerna, tudi nam	16.	Dušan Bavdek	1945-1946	41. Eva Kocbek	
ni vseeno, da je do nje prišlo, saj se zavedamo, kako pomemb-	17.	Dora Kiefer	1946	42. Cecilija Andrejka	
ni so bili temelji šolstva v našem šolskem okolišu. Nikogar ni-	18.	Dana Usenik, por. Kramar	1946-1958	43. Anton Ručigaj	
smo želeli spregledati ali celo užaliti. Vedno poudarjamo, da	19.	Anton Robič	1947-1962	44. Alojz Gabrič	
ste odnos do šole in učitelja gradili vsi tisti, ki ste delali pred	20.	Marija Robič	1947-1962	45. Majda Vidrih (Trobec)	
nami. S svojim delom in zgledom ste postavili standarde kvali-	21.	Angela Penko	1956-1973	46. Milena Uršič Kociper	
tete, ki ji želimo slediti in jo nadgraditi. Hvala vam za vaš pri-	22.	Jelena Jereb	1958-1973	47. Gizela Merth Mazi	
spevek skupnosti in prosim, da sprejmete iskreno opravičilo.	23.	Marija Grilj	1958-1984	48. Ana Škerjanec (Laznik)	
Ana Nuša Kern, ravnateljica	24.	Ivo Penko	1956-1975	49. Jožefa More	
	25.	Maruša Polenšek	1958-1959	50. Nace Vodnik	
1. Ivan Kuhar - Krivčev 1901-1909	26.	Nežka Hren	1958	51. Jože Rejc	
2. Pavla Dežman 1909	27.	Franc Poznič	1958	52. Nada Rode (Tomšič)	
3. Josip Tavželj 1909/10-1911	28.	Danica Zidarič	1960-1966	53. Franc Dovečar	
ZAVOD t a GOZDOVE SLOVENIJE
[lIlilFlIlBAtJ
OBVESTILO
O NUJNOSTI IZVEDBE SANITARNE SEČNJE IN VARSTVENIH DEL ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA
Spoštovani,
obveščamo vas, da je na območju katastrskih občin Homec, Radomlje, Rova, Dob, Krtina, Studenec, Brezovica, Brdo, Ihan, Selo, Dragomelj, študa, Depala vas, Trojica za izvedbo potrebnih varstvenih del za odpravo posledic žleda v gozdovih izdana generalna odločba, ki tudi vas, kot lastnika gozdne posesti na tem območju, zavezuje k izvedbi potrebnih del. Generalna odločba se šteje za vročeno po 15 dneh po javni objavi na oglasni deski krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki je odločbo izdala, ter na oglasni deski e-uprave (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/oglasnaDeska.euprava).
Lastniki gozda ste z generalno odločbo pozvani, da pregledate svoje gozdove in opravite sanitarno sečnjo in preventivna varstvena dela ali zagotovite njihovo izvedbo. Pri tem morate posekati, izdelati in odpeljati iz gozda vsa drevesa, ki so izruvana, odlomljena, prelomljena, močno nagnjena ali imajo močno poškodovane krošnje (več kot tretjina polomljene krošnje pri iglavcih ter več kot 80 odstotkov poškodovane krošnje pri listavcih), v nadaljevanju: močno poškodovana drevesa. Drevesa za posek praviloma niso označena. Prednostno je treba:
•	zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ovira prevoznost gozdnih vlak;
•	posekati in izdelati vsa močno poškodovana drevesa iglavcev. Če se drevesom ne olupi lubje v gozdu, je treba zagotoviti odvoz lesa iz gozda na lupljenje oziroma v nadaljnjo predelavo;
•	vzpostaviti gozdno higieno. Gozdno higieno se vzpostavi s spravilom polomljenih vrhov iglavcev, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter s spravilom močno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca iglavcev je treba razžagati in zložiti na kupe ali odpeljati iz gozda;
•	če so sečni ostanki ter polomljeni vrhači že naseljeni s podlubniki, jih je treba požgati ali drugače uničiti zalego. Pri požiganju je treba zagotoviti požarno varnost!
Pri rednem opravljanju dejavnosti javne gozdarske službe, Zavoda za gozdove Slovenije, je bilo ugotovljeno, da je žled poškodoval tudi vaš gozd, v večjem obsegu tudi iglavce in da se sanacija poškodovanega gozda še ne izvaja oziroma še ni izvedena v celoti.
Ne glede na skrajni rok za sanacijo iglavcev (20. 3. 2015) vas opozarjamo, da so neizdelani iglavci velika nevarnost za namnožitev podlubnikov. Če ugotovimo, da je poškodovano drevje naseljeno s podlubniki, bomo na ZGS začeli upravni postopek izvršbe del na vaše stroške. Zato vas pozivamo, da vsaj prednostna dela izvedete čim prej.
Za morebitna vprašanja ali svetovanje lahko pokličete na Zavod za gozdove Slovenije, pristojnega revirnega gozdarja ali krajevno enoto Domžale, tel. 01/7241275. Če sami ne morete izvesti ali zagotoviti izvedbe potrebnih del, vam bodo na krajevni enoti oz. revirni gozdar svetovali tudi o možnih izvajalcih del in odkupovalcih lesa. Lep pozdrav!
Bogdan Bartol, u. d. i. g. Vodja krajevne enote Domžale
OSNOVNA SOLA DOMŽALE OBJAVLJA
Datum: 9. 6. 2014
RAZPIS ZA NAJEM PROSTOROV Oš DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2013/14
Predmet razpisa sta dve večji telovadnici, avla, mala telovadnica ter učilnice, s katerimi razpolaga Osnovna šola Domžale, in sicer:
•	veliki telovadnici na lokacijah:
•	matične šole, Bistriška 19, Domžale, v izmeri 527 m2 in
•	podružnične šole Ihan, Šolska 5, Ihan, v izmeri 692,10 m2
•	avla in mala telovadnica na lokaciji matične šole, Bistriška 19, Domžale
•	ter
•	učilnice, prav tako na lokacijah:
•	matične šole, Bistriška 19 ter
•	podružnične šole Ihan, Šolska 5, Ihan.
•
Vsi prostori so na voljo:
•	od ponedeljka do petka, od 15. do 23. ure,
•	ter veliki telovadnici tudi ob
•	sobotah in nedeljah, od 8. do 23. ure.
Prednost pri izbiri prostih terminov bo določena po naslednjem vrstnem redu:
•	društva oz. klubi znotraj občine Domžale (subvencionirani s strani Občine Domžale), ki redno trenirajo in se udejstvujejo tekmovanj na državni ali celo mednarodni ravni, kar se dokazuje s tekmovalnimi statusi posameznih tekmovalcev,
•	društva oz. klubi znotraj občine Domžale, ki redno trenirajo in se udeležujejo le tekmovanj na občinskem nivoju,
•	rekreativna registrirana društva oz. klubi, ki delujejo na rekreativnem nivoju in so iz občine Domžale,
•	občani in skupine občanov občine Domžale, ki bi prostore uporabljali za rekreacijo.
Vsi, ki vas zanima najem razpisanih prostorov, izpolnite prijavnico, ki je priložena razpisu, in jo v zaprti kuverti oddajte osebno v tajništvu šole ali pošljite na naslov: Osnovna šola Domžale, Bistriška 19, 1230 Domžale, s pripisom 'Razpis za najem telovadnice'.
Rok za oddajo prijavnice je 18. 7. 2014, do 12. ure.
Prijave po roku bodo upoštevane le, če razpisani prostori ne bodo zasedeni v vseh razpisanih terminih.
O dodelitvi termina boste obveščeni najpozneje do 28. avgusta 2014.
Osnovna šola Domžale bo z najemniki sklenila najemne pogodbe, v katerih bodo opredeljeni čas uporabe, število ur uporabe in cena uporabe na uro najema ter druge obveznosti najemnika v zvezi z uporabo prostorov. Najemnina se bo zaračunala za vse termine, opredeljene v najemni pogodbi, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne. V času šolskih počitnic in praznikov bodo prostori zaprti. Izjemoma je mogoč predhodni dogovor, če za to obstajajo tehtni razlogi (npr. koriščenje zaradi priprav na tekmovanja, vendar le za društva oz. klube iz prve alineje upravičencev do najema). V času, ko se izvajajo tekmovanja v prostorih telovadnic, si šola pridržuje pravico, da društvom oz. klubom odpove že dodeljene termine.
Trenutna cena za 1 uro (60 min.) uporabe telovadnic (brez DDV-ja) je razvidna iz spodnje
razpredelnice in se usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin. Pri obračunu najemnine se upošteva subvencija s strani Občine Domžale.
Prostor	Cena v € /uro brez DDV-ja
Telovadnica oŠ Domžale	20,00
Telovadnica pŠ ihan	26,30
Mala telovadnica oŠ Domžale	7,52
Avla oŠ Domžale	10,60
Učilnica obe šoli	7,52
Najemnikom, ki do 15. 7. 2014 ne bodo poravnali najemnine za šolsko leto 2013/14, bo vloga zavrnjena.
Domžale, 27. 5. 2014
Ravnatelj, Uroš Govc
-A
PRIJAVNICA
ZA NAJEM PROSTORA OŠ DOMŽALE ŠOL. L. 2014/15
S prijavnico se prijavljate na razpis za najem prostorov, ki ji jih oddaja OŠ Domžale, in sicer za šolsko leto 2014/15. Vadba po novem urniku bo potekala predvidoma od 1. 9. 2014 do 24. 6. 2015.
Izpolnjeno prijavnico oddajte v tajništvu ali posredujte na naslov iz razpisa najkasneje do 18. 7. 2014 do 12. ure. Skupine, ki ne bodo vrnile ključev ali ne bodo poravnale najemnine za sezono 2013/14, ne bodo dobile termina za sezono 2014/15.
Podatki o društvu oz. klubu oz. skupini:_
Ime društva, kluba, skupine:_
Sedež:_
Davčna številka plačnika:_
priimek in ime predsednika društva, kluba oz. vodje skupine n
kontaktne osebe:_
Naziv in naslov plačnika:_
Telefonska številka in e-naslov plačnika:_
želeni prostor za najem:_
želeni termin vadbe - po mesecih (datum):_
_od_
_do_
želeni termin vadbe - po urah in dnevih:_
pon
tor
SRE
CET
pet
sob
NED
1. rezervni termin
poN
tor
SRE
čet
pet
sob
NED
2. rezervni termin
pon tor SRE CET pET SoB NED
priloge (vpišite priloge, ki jih dodajate v skladu z zahtevami razpisa):_
objave i pisma bralcev
slamnik@kd-domzale.si
LAŽJE ZAPOSLJIV.SI
V projektu Lažje zaposljiv.si skupina mladih v starostni skupini 19 do 29 let prek projektnih aktivnosti, vzpostavlja produktiven dialog z delodajalci, z željo po zbliževanju stališč in večanjem presečne množice. Namen celotnega projekta je ustvariti model, ki bo razvijal in utrjeval socialne in državljanske kompetence mladih, ki so pomembni predvsem za lažje vključevanje na trg delovne sile in ki se bodo identificirale na podlagi izsledkov raziskav.
S projektom želimo zmanjšati perečo problematiko brezposelnosti, priznati in uspešno vrednotiti neuradno pridobljena znanja s področja mehkih veščin in socialnih kompetenc ter vzpostaviti kakovosten dialog med mladimi in delodajalci. Ključna ideja projekta je, da mladi povečate cono učenja in cono dela prek lastne in aktivne udeležbe.
»WHAT'S IN IT FOR ME?«
•	Dvig vaše kompetentnosti in stopnje zaposljivosti.
•	Postali boste solastniki oziroma soavtorji modela, za katerega želimo, da bo prepoznaven na trgu delovne sile.
•	Skupaj boste raziskali razsežnosti kompetence: znanje, veščine in odnos.
•	Skupaj bomo raziskovali, katere so kompetence, ki mladim in delodajalcem pomenijo oziroma imajo ključen pomen pri zaposlovanju, pri tem pa nas bo podprla Mediana, ki je zelo močna na področju raziskovanja.
•	Skupaj bomo vzpostavili neposredni dialog z delodajalci.
•	Skupaj bomo dvignili interes med mladimi in delodajalci za tovrsten program.
•	Ponujena nam bo tudi priložnost odkrivanja in uresničenja lastnih potencialov in interesov.
•	Oblikovanje in identificiranje priložnosti za zaposlitev, strokovno prakso v podjetjih doma ali v tujini.
Mladi prostovoljci, ki se boste vključili v projekt, boste pomagali sooblikovati program in skupaj bomo s podporo zunanjih strokovnjakov izdelali model ter ga testirali. Celoten proces bo potekal 6 mesecev in bo mlade seznanjal s podjetji in podjetniki:
•	Marin Medak, najmlajši človek, ki je vodil veslaško odpravo čez Atlantik,
•	Am Cham, čigar glavna ideja je pomen liderstva v slovenskih poslovnih okoljih,
•	Aleksander Zadel, doktor klinične psihologije, ki se ukvarja s področjem iskanja in selekcioniranja kadrov in kadrovanja,
•	Bisnode,
•	Predstavniki združenja menedžerjev, ki vplivajo na pogoje za gospodarjenje, predvsem pa mnenja posredujejo tistim, ki krojijo gospodarske razmere,
•	Kreativni in podjetni
•	idr. posamezniki/podjetja, ki jih boste predlagali udeleženci projekta.
Prav ta stik z različnimi podjetji nam bo odpiral vrata na trg delovne sile. Naloge vključenih prostovoljcev
bodo redna tedenska in mesečna srečanja, ki vam bodo omogočila, da razmislite o svojih potencialih in njihovi uporabni vrednosti, povečali boste socialni kapital, hkrati pa boste pridobili notranjo motivacijo in se opremili z znanjem, ki vam bo dalo pripravljenost za razmere na trgu dela.
OKVIRNA CASOVNICA: junij do december 2014
I. IZOBRAŽEVALNI DEL - vnaprej določeni termini in vsebine
Datum	Vsebina	Kraj
23. junij	Predstavitev projekta	Ljubljana
28. do 29. julij	Usposabljanje	Bohinjska Bela
8. avgust	Usposabljanje (od 9. do 15. ure)	Ljubljana
22.,23. avgust	Usposabljanje	Bohinjska Bela
september do december	Skupinska tedenska srečanja z mentorjem	Ljubljana
11. september	Usposabljanje (od 9. do 15. ure)	Ljubljana
11. september do december	Študijski krožki: Skupinska tedenska srečanja z mentorjem	Ljubljana*
9. oktober	Usposabljanje (od 9. do 15. ure)	Ljubljana
6. november	Usposabljanje (od 9. do 15. ure)	Ljubljana
december (do 10. 12.)	Zaključna konferenca	
* Če bi bilo več mladih udeležencev projekta iz drugega kraja, se bodo t. i. študijski krožki lahko izvajali tudi zunaj Ljubljane.
Glavne teme usposabljanja iz zgornje tabele so:
Kdo sem in kam grem; učenje učenja; ustvarjalnost; podjetnost/samoiniciativnost; timsko delo; moja sanjska služba.
II. TEKOM PROJEKTA OBLIKOVANE PROJEKTNE AKTIVNOSTI
Gre za vsebino, obseg in termine, ki jih boste tekom projekta (junij do december 2014) predlagali in sooblikovali mladi udeleženci projekta.
Druge značilnosti načina dela v projektu:
•	nenehna spremljava udeležencev (mentorstvo),
•	mini naloge po vsakem srečanju do naslednjega srečanja,
•	elektronsko komuniciranje med srečanji.
Skupaj stopimo v stik in razbijmo predsodke, da kompetence nič ne štejejo, dvignimo vrednost neformalnega izobraževanja, predvsem pa skupaj priznajmo tisto, kar nas razvija, krepi in utrjuje.
Bodimo aktivni, stopajmo v stik!
Več informacij in prijave:
Deja Kuhar, vodja projekta; deja@mepi.info
Zavod MEPI - Mednarodno priznanje za mlade
NOVA PODJETNIŠKA PRILOŽNOST V PVSP 2014
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 17. junija 2014 na svoji spletni strani www.rralur.si objavila javni poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 (PVSP 2014) za ljubljansko urbano regijo. Z njim vabi visoko izobražene mlade brezposelne osebe iz regije, naj se vključijo v omenjeni program, si zagotovijo zaposlitev za določen čas in si odprejo možnost, da v družbi vrstnikov in s pomočjo mentorjev razvijejo svojo podjetniško idejo. Deset izbranih kandidatov bo namreč RRA LUR predvidoma avgusta zaposlila za štirih mesece. V obdobju vključitve v program jim bo nudil strokovno pomoč v obliki podjetniškega usposabljanja ter razvijanja in uresničevanja njihove podjetniške ideje, končni cilj udeležencev pa bo samozaposlitev, zaposlitev v lastnem podjetju ali zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Poziv je prednostno namenjen brezposelnim, ki imajo šesto ali višjo stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, so stari manj kot 35 let in imajo stalno bivališče v eni od 26 občin ljubljanske urbane regije. Če bo premalo prijavljenih kandidatov izpolnjevalo vse tri pogoje, lahko posebna komisija za izbor kandidatov omili izobrazbeni in starostni pogoj, kar lahko stori tudi po lastnem preudarku. Na poziv se ne morejo prijaviti kandidati, ki so v preteklosti že bili vključeni v katerokoli operacijo Podjetno v svet podjetništva.
Strokovna komisija bo pri izboru upoštevala izpolnjevanje pogojev ter podjetniške lastnosti, znanje in izkušnje kandidatov, poslovno idejo in njeno uresničljivost, karierne cilje in motiviranost kandidatov. Zadnji rok za oddajo vlog je 4. julij 2014.
Operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014 financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Enake razpise je istočasno objavilo še enajst regionalnih razvojnih agencij iz vseh slovenskih statističnih regij, saj se projekt, katerega aktivnosti vodi in koordinira Regionalni center za razvoj iz Zagorja, izvaja po vsej državi. Tokratni poziv je drugi v operaciji PVSP 2014, do konca leta mu bo sledil še tretji - svojo priložnost bo tako letos dobilo 360 mladih, ki svojo prihodnost povezujejo z razvojem lastne podjetniške ideje in podjetja.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Regionalne razvojne agencije LUR rralur.si, dobiti pa jo je mogoče tudi na sedežu agencije, kjer kandidati najdejo tudi vse dodatne informacije in pojasnila (Roman Medved, tel. 01 306 1905 e-pošta: roman.medved@ ljubljana.si, in Meta Koprivšek Tomažič, tel: 01 3061904, e-pošta: meta.koprivsek-tomazic@ljubljana.si).
Posebna predstavitev razpisa za vse zainteresirane bo v ponedeljek, 30. 6. 2014, ob 10. tri, v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana, stavba B.
PlSMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Neprijazen odgovor
Največ osebnih, življenjskih in nekaterih ostalih interesov si posameznik ureja in uredi s svojimi močmi. Številni se v okviru družine oprejo na družinske sopotnike. Torej nič novega, tako zgodbo nam narekuje življenje. Pri kompleksnejših, skupnih interesih prebivalcev pa naj bi v okviru zakonodaje in možnosti težave pomagala reševati osnovna lokalna skupnost - občina. To naj bi veljalo tudi za 'zaključek' projekta lokalne povezovalne ceste z oznako V 10/3, v katerega je kot investitorka in realizator vključena Občina Domžale. V praksi je zadeva malce drugačna.
Kot stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja predmetne ceste so bili na ustno obravnavo vabljeni tudi lastniki stanovanj in lokalov objekta Šaranovičeva 25 a.
Podane zahteve navzočih, zaradi poslabšanja bivalnih in poslovnih razmer objekta, so razvidne iz gradbenega dovoljenja. V njem je izražena tudi zah-
teva po izgradnji posestne ograje, ki bi v celoti rešila problem. Ta v ničemer ni sporna, zatika se le pri denarju. Pravzaprav se zatika pri drobižu. V primerjavi z investicijsko vrednostjo projekta in pripravljenosti so investiranja lastnikov stanovanjsko poslovnega objekta, gre resnično za mali denar.
Z izgradnjo posestne ograje bi se bistveno izboljšala tudi prometna varnost pri izstopu in dostopu na glavno prometnico. Kršiteljev cestnoprome-tnih predpisov ni malo. Njihovo število bi bilo zmanjšano najmanj za število voznikov stanovalcev in obiskovalcev lokalov objekta Šaranovičeva 25 a.
Komunikacija z nekaterimi posamezniki iz služb občine ni preprosta. Zelo dolgo, dolgo časa pričakovani klic se je naposled le dogodil. Ne boste verjeli, po posredovanju tretjega se je zgodil takoj, vendar z neprijaznim odgovorom za prizadete.	Domžale, 11. VI. 2014 Zoran Brvar
Smo krajani v delu KS Jarše-Rodica geto ali v karanteni?
V tednu so od 12. do 18. maja na območju KS Jarše-Rodica obnavljali talne cestne prometne oznake. Vzorno, ni kaj! A glej ga, zlomka! Kot v posmeh in poniževanje krajanov se je pozabilo in spregledalo na talno označbo prehoda za pešce (zebre) na enem najbolj nevarnih križišč ulic: Perkova-Miševa-Dragarjeva, in to kljub obljubam pred dvema letoma, da se bo to križišče ustrezno uredilo po rekonstrukciji Dragarjeve ulice. Križišče je z vseh strani dokaj (zelo) nepregledno in samo izredni pazljivosti udeležencev v prometu v tem delu gre pohvala, da se še ni zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Do takih položajev je pre-cejkrat prihajalo že v dveh letih nazaj.
O tej problematiki so krajani že opozarjali tako v Slamniku kot Domžalskih novicah. To so na svojih sejah obravnavali in se o tem odločali, kot sta nato objavili obe občinski glasili, tako svetniki Občinskega sveta kot Svet KS.
Župan je zagotavljal, da bo po obnovi Dragarjeve ulice to križišče urejeno.
A ničesar od tega. Ali je v skrbi za urejanje cest in uresničenih naložb občine Domžale zares zmanjkalo za nekaj litrov bele mase za označbo prehoda za pešce v tem križišču? Se mora zares zgoditi, bog ne daj, kaj več, saj gre mimo dnevno množica otrok vseh starosti, ali se čaka na predvolilno lokalno obdobje in hvalisanje, kaj vse bo postorjeno. So taki svetniki in župan vredni zaupanja in naših volilnih glasov? Naj se še doda, da so na nekaterih nenevarnih križiščih celo po 3 do 4 oznake prehodov brez potrebe. Pozivamo Občinski svet in Svet KS, da to problematiko nemudoma uvrstita na dnevne rede svojih sej, jo obravnavata in takoj poiščeta konkretno rešitev.
Ali je treba vložiti peticijo krajanov s teh ulic in vseh od drugod, ki to križišče dnevno in pogosto uporabljajo? In prosimo nobenih izgovorov, izmikanj in opravičevanj.
Krajani KS, občani tudi Občine Domžale z imenovanih ulic
Prednosti pozne košnje
Letos je za razliko od prejšnjih let večina trave ob nasipu Kamniške Bistrice ostala še nepokošena. Ne vem, ali je treba to pripisati bolj razumnemu ravnanju naročnika košnje iz občinske uprave ali varčevanju s sredstvi iz občinskega proračuna. Je pa zapoznela košnja travnih površin z neizmernim bogastvom vseh vrst cvetočih rastlin izjemno koristna, ker dajejo hrano čebelam, čmrljem, metuljem ter drugim žuželkam. Liščki se že tudi
gostijo s travnimi semeni, zrelimi za novo rast travinja. Pogled na raznobarvno travniško cvetje je lep, mnogo lepši od gredic z uvoženim tujerodnim cvetjem. Želimo si, da bi vsako leto počakali s prvo košnjo, tako kot se je včasih delalo na vseh kmečkih travnikih, in da bomo bolj od postri-žene golf trave občudovali cvetoče travnike.
Za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec
slamnik@kd-domzale.si
Iv
KRIŽANKA
'Spoštovani' župan!
V zadnji številki Slamnika (številka 5, maj 2014, letnik LIV), na strani 4, ste nas razveselili s svojim pismom -Prevozi otrok. Ne razumem, zakaj vas je presenetila peticija zaskrbljenih staršev otrok iz Ihana in okolice? Ste morda pričakovali, da bomo kar molčali in brez pripomb plačevali nekaj, kar je bilo vsa ta leta brezplačno za vse otroke (tudi vaše), ki so se vozili na matično šolo v Domžale? Pozivate nas, naj starši izvajamo nadzor nad potmi, ki se jih poslužujejo naši otroci oziroma vsi mi? Kakšen nadzor? Omenjate pot ob Kamniški Bistrici od Ihana do Domžal. Je to tista pot, ki poteka skozi gozd po asfaltni cesti brez pločnikov in predstavlja dirkališče voznikom med Ihanom in študo? Po vaše se potem ta 'varna pot' nadaljuje po makadamski, neosvetljeni sprehajalni poti, ki pozimi ni očiščena? Ne govorite nam, da imajo naši otroci varne poti v šolo. Naši otroci hodijo v podružnično šolo po cestah brez pločnikov in z mnogimi nevarnimi odseki na tej poti. Po vsem Prelogu in Ihanu po levi strani glavne ceste ni pločnika, ni poskrbljeno za umiritev prometa, ni dovolj prometne signalizacije, prehod pri hotelu Krona je smrtno nevaren in še bi lahko naštevala. Prek vodstva šole in civilne iniciative smo neskončno dolgo časa pozivali Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Domžale, da naj vendarle nekaj storijo. Z eno samo odločbo/ugotovitvijo bi lahko uredili vse težave. Napisati bi morali le, da varne poti za naše otroke v resnici NI!
Zakon pravi, da je: »Pravica do brezplačnega prevoza osnovnošol-
skih otrok urejena s 56. členom Zakona o osnovni šoli, način financiranja prevozov pa urejata 81. in 82. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.« Na podlagi omenjene zakonodaje imajo pravico do brezplačnega prevoza učenci, katerih prebivališče je od matične osnovne šole oddaljeno več kot štiri kilometre, ne glede na oddaljenost v 1. razredu (če imajo spremstvo), v ostalih razredih pa, če organ, ki je pristojen za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo, in otroci s posebnimi potrebami (če je tako določeno v odločbi o usmeritvi).« Druga možnost pa je, da lahko občina Domžale tem vozačem, ki se vozijo, pa nimajo priznano, da so upravičeni kot vozači, prizna prevoz v obliki NADSTANDARDA. Tukaj se seveda takoj postavi vprašanje, koliko denarja gre za vaš/županov nadstandard (audi Q6, pogostitve, fotografiranje na vsakem vogalu ...)?
Naj poudarim še, da je otrok, ki ne bodo upravičeni do brezplačnega prevoza, kar dve tretjini. Zavedati se moramo, da ni samo Občina tista, ki ji primanjkuje sredstev, ampak tudi večini prebivalcev te naše ljube Slovenije. Največja cvetka vsega pa je, da je Občina svetovala/namignila vodstvu šole okvirno ceno, ki naj bi jo starši doplačevali, in sicer 0,12 centa na kilometer, kar je cena kilometrine, ki pripada javnim uslužbencem. Glede na priporočeno ceno bi tako samo naša družina plačevala približno 18 EUR mesečno za avtobusni prevoz (3,2 km v eno smer). Ali si morda kdo od
vas, bralcev, predstavlja otroka, da bo vsak dan, ne glede na vremenske razmere, prepešačil do 8 km, s torbo, težko do 8 do 9 kg?
Dragi župan, sram me je, da ste moj sokrajan, in osebno menim, da je skrajni čas, da se streznite in začnete
delati v dobro vseh prebivalcev Občine Domžale. Navsezadnje bodo kmalu volitve. Mojega glasu ne boste dobili.
Ihan, 10. 6. 2014
Katarina Kralj Marinček
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. julija 2014. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 10. julija 2014, do 12. ure. prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu F. Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com
\et
knjižnica
julij"
avgust
¡pe
DOMŽALE
Domžale
Mengeš	Moravče	Šentvid
	12.00 - 20.00	13.00-19.00	zaprto	zaprto	14.00-19.00
	8.00 -16.00	zaprto	14,00-19.00	14.00-19.00	zaprto
	12.00-20.00	8.00 -14.00	7.00-12.00	14.00 -19.00	14.00-19.00
	12,00 - 20.00	13.00 19.00	14,00 19.00	9,00- 1400	zaprto
	8.00-16.00	zaprto	zaprto	zaprto	9.00-13.00
	8.00 -13.00	zaprto	zaprto	zaprto	zaprto
HNHiatms [nUja in flViUllt» ne «Vil.
ril vs n kolotnl h wdri nva In Ih dtl japrt,
NAGRADNA KRIŽANKA 5
NAGRADNA KRIŽANKA 6
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 5-2014
Antonija Baloh iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014)
Roman Učakar iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014) Milica Urbančič iz Pšate (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2013/2014)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
Rešitev križanke je: Grace Monaška
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
3 x 2 vstopnici za ogled filmske predstave
NAGRADNA KRIŽANKA
6
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 14. 7. 2014 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
španski teniški igralec, zmagovalec letošnjega r0land garrosa nadal	drobne vodne kaplje	poleti v vesolje	madžarska denarna enota	predplačilo	bitje v sholastiki	igrana srečo	avtor: grega rihtar	nagradno geslo	ameriški pisatelj (george)	nekdanji čilski teniški igralec (marcelo)	otok ob zahodni obau škotske	elizabeth taylor	odžagan kos debla	nekdanji japonski politik (hajato)	italijanska urška pesniška obuka	klado za sekanje drv
							kdor se peha za kariero									
ognjenik na jugu čila							slovar idiomov									
sia poželenje							KEM. ELEMENT (Ne)					igralka oun				
							mati grških bogov					razlika med mošk. in žensko				
0nassi- s0v vzdevek				finski arhitekt saarinen	makedonski ljudski ples				pripadnik sasov				kos celote			
					tekočina v žilah				aonec				lado leskovar			
gruča! pod koi malo	itavas čevsk0 goro					pevka černe				postava, rast	visoka planota taktično ravnanje					
1 elastičen politik																
tipka na računalniški tipkovnici						kristusov učenec malajski polotok								pojav na morju	vzdržnost asketov	planšar, pastir
lantan			glavno mesto italije				madžar. skladat. dorati						naselje vaščanov tajvanski režiser (ang)			
			junak buuba				ervin ogner									
moderno cestno vozilo					latinski izraz za zrak				anže kopitar			lastnina				
									glavno mesto norveške			zdravilna rastlina				
naša tiskovna agencija				ameriški satirik buchwald	šporuca z lokom plod bukve											
naklada							uu spiess			vzdevek, naziv				edvvard norton		
							alberto tomba			razum				ivo ban		
cabet0va utopična naselbina v južni ameriki								veslač špik					junakinja romana april mire mihelič			
sk0p-uenec, evnuh								zdravilna rastlina					nočni lokal			
POMOČ: ASTRONAVTIKA-poleti v vesolje, ENS-bitje v sholastiki, IDIOTIKON-slovar idiomov, IONA-otok ob zahodni obali Škotske, KASTRAT-skopljenec, evnuh, OSORNO-ognjenik na jugu Čila, STANAR-planšar, pastir, TIRAŽA-naklada
Koledar dogodkov
Pripravila: Maša Rener Foto: Matija Kralj in promocijski material
NEDELJA, 29. JUNIJ 2014
komična opera v treh dejanjih
Poletno gledališče Studenec
Uprizoritev opere v italijanskem jeziku z nadnapisi
Zasedba: Cecchina: Dunja Tinauer, Markiz: Klemen Torkar, Lucinda: Šte-fica Stipančevic, Armidoro: Katja Kon-valinka, Sandrina: Eva Černe, Paolu-ccia: Nuška Drašček Rojko, Mengotto: Domen Križaj, Tagliaferro: Darko Vi-dic. Koprodukcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče, Cankarjev dom, Akademija za glasbo v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana
Opera, ki je neapeljskega skladatelja Puccinnija povzdignila med glasbene zvezde Pariza na dvoru kraljice Marie Antoanete, je eden od vrhuncev komične opere. La Cecchina ali Nikogaršnja hči je bila tako priljubljena, da so navdušenci po njej poimenovali svoje vile in modne trgovine.
Libreto Carla Goldonija je romantična zgodba o bogatem markizu, ki se zaljubi v ljubko služabnico Cecchino in s tem pretrese plemiški svet, v katerem vladajo stroga pravila, kdo je primeren zanje in kdo ne. Markiz in Cecchina postaneta ujetnika družbenih norm in videti je, da se njuna ljubezen ne bo srečno končala. Morda se tudi markizova sestra ne bo mogla poročiti z vitezom Armidorom, ki je zgrožen nad neprimernim vedenjem prihodnjega svaka. Je zgodba danes še aktualna? Nam družbeni položaj in družbena pravila omogočajo svobodno izbiro? Cena vstopnice: 15 EUR.
kulturni večer pod zvezdami
Letno gledališče Dob
Trije vaški svetniki
Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba vas ob 21. uri vabi v Letno gledališče Dob na ogled predstave Trije vaški svetniki, ki jo bo uprizorilo Prosvetno društvo Štandrež. V primeru slabega vremena bo predstava v Kulturnem domu Dob. Lepo vabljeni!
PONEDELJEK, 30. JUNIJ 2014
razstava
»- CZM Domžale
Zaokrožena celota
Likovna razstava mladih ustvarjalcev bo na ogled čez poletje, na Centru za mlade Domžale, Ljubljanska 58, od ponedeljka do petka, od 8. do 20. ure.
ZA OTROKE
Knjižnica Domžale
Želvino poletno bralno popotovanje
V času poletnih počitnic Knjižnica Domžale vabi otroke med 6. in 10. letom, da se nam pridružijo na Želvinem poletnem bralnem popotovanju. Zgi-
banko z navodili in nalogami lahko dobiš na Oddelku za otroke in mladino. V seznam bralnih dni vpiši, kaj si bral/-a. Mama, oče, dedek, babica ali druga odrasla oseba pa bo s podpisom potrdil/-a, da si bral/-a vsaj pol ure na dan. Zberi tudi tri žige, vpiši svoje podatke in do 15. septembra oddaj izpolnjeno zgibanko v Knjižnici Domžale ali njenih enotah. Lahko jo pošlješ tudi po pošti na naslov Knjižnica Domžale, Cesta talcev 4, 1230 Domžale ali zgibanko preslikaš in po elektronski pošti pošlješ na naslov oom@dom.sik.si. Ob žrebanju v septembru bodo podeljene lepe nagrade. Sodelovati je mogoče le enkrat. V nagradni igri lahko sodelujejo le člani Knjižnice Domžale. Vabljeni!
TOREK, 1. JULIJ 2014
BRANJE
Domžalski bazen
Knjižnica na bazenu
V vročih julijskih in avgustovskih dneh bo Knjižnica Domžale z vami tudi na domžalskem bazenu, kjer si boste v času obiska lahko izposodili katero od izbranih knjig. Vabljeni na poletno ohladitev!
ČETRTEK, 3. JULIJ 2014
kino v parku
Češminov park Domžale
Montevideo, se vidimo! Nogometna komedija za premor med svetovnim prvenstvom
Film, ki bo na sporedu ob 21.30, temelji na resničnih dogodkih, pripoveduje o sodelovanju in zgodovinskem uspehu jugoslovanske nogometne reprezentance na prvem uradnem svetovnem prvenstvu v Urugvaju leta 1930. Nogometna pravljica iz leta 1930 se odvija v urugvajski prestolnici Montevideo, kjer se po napornem tednu potovanja prek Atlantika reprezentanca takratne kraljevine Jugoslavije znajde v družbi udeleženk prvega svetovnega prvenstva. Ekipa iz majhne balkanske države, ki nima veliko možnosti za uspeh, pri žrebu dobi za nasprotnika največjo favoritinjo - reprezentanco Brazilije. Na krilih navdušenja, vizije in bratstva se Tirke, Moša, Milutinac, Jakša in drugi s svojo nadarjenostjo, mladostjo in vztrajnostjo pojavijo na športnem zemljevidu sveta.
V primeru slabega vremena projekcija filma odpade. Nadomestna projekcija je isti konec tedna, v soboto ali nedeljo. Režija: Dragan Bjelogrlic / scenarij: Dragan Bjelogrlic, Ranko Božic in Dimitrije Vojnov / igrajo: Miloš Bikovic, Petar Strugar, Armande Assante, Viktor Sa-vic, Elena Martinez, Branko Djuric, Predrag Vasic, Nebojša Ilic, Vojin Cetkovic, Aleksandar Radojičic, Ivan Zekic, Nikola Djuričko / 2014, Srbija / distribucija: Continental Film / 153 min.
PETEK, 4. JULIJ 2014
kino v parku
Češminov park Domžale
Nevidna ženska - intimna biografska drama o neizživeti ljubezni
Ellen 'Nelly' Ternan je srečno poročena mati, učiteljica, ki jo preganja boleč spomin na v preteklosti neizživeto ljubezen. Njen spomin nas popelje v čas, ko je bila Nelly osemnajstletno dekle
in je kot nevešča igralka nekega dne spoznala slovitega pisatelja Charlesa Dickensa. Med Dickensom, ki je bil v tem času že uveljavljen pisatelj ter oče desetih otrok, in mlado igralko se splete dolgoletno ljubezensko razmerje, ki sta ga morala oba plačati z molčečnostjo in ona z življenjem v popolni anonimnosti, nevidna in skrita pred svetom. Na sporedu ob 21.30. V primeru slabega vremena projekcija filma odpade. Nadomestna projekcija filma je isti konec tedna, v soboto ali nedeljo. »Boljšo zgodovinsko biografsko dramo od Nevidne ženske, neverjetno očarljive in kredibilne upodobitve zamolčanega razmerja, ki ga je Charles Dickens vzdrževal z mnogo mlajšo ljubico zadnjih 13 let življenja, boste težko našli. Čustveno presunljivo, a prav nič nakičeno filmsko delo je vrhunec v karieri Ralpha Fien-nesa, igralca in režiserja, glavni igralki Felicity Jones pa ponudi prvovrstno vlogo, s katero izpolni vse obete, ki so jih dali slutiti njeni prejšnji filmi.« Todd McCarthy
The Invisible Woman / romantična biografska drama / režija: Ralph Fien-nes / scenarij: Abi Morgan po knjižni predlogi Claire Tomalin / igrajo: Ralph Fiennes, Felicity Jones, Kristin Scott Thomas, Tom Hollander, Joanna Scan-lan, Perdita Weeks, Amanda Hale, Tom Burke, John Kavanagh, Michael Marcus / 2013, Velika Britanija / distribucija: Continental Film / 111 min.
družabne igre za otroke
Knjižnica Domžale
Odklopi se!
Knjižnica Domžale vabi osnovnošolce na druženje ob družabnih igrah, ki potekajo pod naslovom Odklopi se! Druženje bo potekalo v juliju in avgustu, vsak torek in petek, od 10. do 12. ure. Vabljeni na počitniški odklop!
ČETRTEK, 10. JULIJ 2014
kino v parku
Češminov park Domžale
Locke - čustveno napeta vožnja z briljantnim Tomom Hardyjem
Scenarist filmov Smrtne obljube in Umazane lepe stvari Steven Knight je s filmom Locke ustvaril napet triler, v katerem poskuša gradbeni nadzornik Ivan Locke med vožnjo urediti svoje zasebno življenje. Zaradi telefonskega klica, ki mu je obrnil življenje na glavo, poskuša Locke na poti od Bir-minghama do Londona urediti tako zasebno kot poklicno življenje. Vsak nov klic sproži nov val zapletov, ki vedno bolj ogrožajo Lockov skrbno izdelani načrt mirnega družinskega življenja. Na sporedu ob 21.30. V primeru slabega vremena projekcija filma odpade. Nadomestna projekcija filma je isti konec tedna, v soboto ali nedeljo.
Locke / triler / režija: Steven Knight / scenarij: Steven Knight / igrajo: Tom Hardy, Olivia Colman, Ruth Wilson, Andrew Scott, Ben Daniels, Tom Holland, Bill Milner, Danny Webb / 2013, Velika Britanija, zDA / distribucija: Fivia / 85 min.
SOBOTA, 19. JULIJ 2014
kino v parku
Češminov park Domžale
Gravitacija - vizualno osupljiv 'sprehod' po vesolju pod milim nebom
Dr. Ryan Stone je na svoji prvi nalogi na vesoljskem plovilu, pri kateri
sodeluje z astronavtom veteranom Mattom Kowalskyjem. Med navidezno rutinskem sprehodu zunaj ladje deli odsluženega satelita zadenejo in uničijo njuno plovilo. Popolna tišina jima da vedeti, da sta zgubila vse stike z Zemljo . in s tem tudi kakršno koli možnost za rešitev. Prepuščena lastni iznajdljivosti se morata, privezana zgolj drug na drugega, soočiti z vrtoglavo gravitacijo in drugimi elementi surovega vesolja, možnost njunega preživetja pa se iz minute v minuto manjša.
Nagrade: oskar za najboljšo režijo, fotografijo, montažo, glasbo, vizualne učinke, montažo zvoka in mešanje tona leta 2014 / zlati globus za najboljšo režijo leta 2014. Gravity / znanstvenofantastična drama / režija: Alfonso Cuaron / scenarij: Alfonso Cuaron in Jonas Cuaron / igrajo: Sandra Bullock, George Cloo-ney, Ed Harris, Orto Ignatiussen, Paul Sharma, Amy Warren, Basher Savage / 2013, ZDA, Velika Britanija / distribucija: Blitz Film & Video Distribution / 90 min.
Bl
¿-HS
14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2014
Kulturno J društvo
Škocjan pri Domžalah Poletno gledališče Studenec
nedelja
29. junij 2014
ob 21. uri
Cena vstopnice: 15 €
PREMIERA:
petek
18. julij 2014
ob 21. uri PONOVITVE:
19. , 20. julij 25. , 26. , 27. julij 31. julij, 1., 2. avgust 7., 8., 9., 10. avgust 14., 15., 16. avgust Vse predstave ob 21. uri
Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €
nedeljske predstave: popust 2 €
Opera SKGG Cankarjev dom in Akademija za glasbo Lj.
NIKOGARŠNJA HČI
Niccolo Piccinni
Komična opera v treh dejanjih. Uprizoritev opere v italijanskem jeziku z nadnapisi.
Domača gledališka predstava s petjem KOMEDIJA
VESELICA
Avtor: Roman Končar Priredba in režija: Alojz Stražar Glasbeni producent: Slavko Avsenik ml.
Letošnja domača gledališka predstava bo sodobna odrska postavitev z veliko humorja, zlasti pa ubranega petja in izvajanja domače glasbe.
Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta:
051 / 61 61 51 (Marjana), 051 / 61 41 41 (Urša)
www.studenec.net