Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si
; Kronika j Podravje • Rakuši ! oprostilna sodba zaradi ! pomanjkanja dokazov O Stran 24
letnik LXIX • št. 54 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v
Štajerski
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
V središču Ptuj «Katalog urbane opreme: Komu se daje prednost?
O Strani 4 in 5 Šport Atletika « Domjanova z državnim rekordom v finale članskega EP O Stran 11
Nogomet « Jakšic. Zeba in Kramer podpisali za Aluminij O Stran 11
Simon Sešlar «
»Poizkušal bom narediti uspešno zgodbo«
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
Podravje, Slovenija • Vrste čakajočih v zdravstvu se skokovito podaljšujejo
Koliko let - ne dni - se čaka na preglede
Čakalne dobe v zdravstvu so spet daljše. Na preglede in operacije nad dopustno čakalno dobo namreč čaka že več kot 36.000 bolnikov, kar pomeni skoraj 10.000 več kot v enakem obdobju lani. Skupaj je na seznamih že več kot 221.800 čakajočih pacientov oz. 10 odstotkov več kot lani. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Gorišnica *
Imajo županove in ravnateljeve sorodnice pri zaposlovanju prednost?
O Strani 4 in 5
Podjetništvo«
Zakaj za sofinanciranje poslovnih con med
■ v ■	■ ■	■	■
občinami ni zanimanja
O Strani 8 in 9

to <D
^^Nirodno
# flbflvne ■v lasbe
s
A Zavarovalnica XI Maribor
h-
Ptuj 2016
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
minoritski samostan ptuj
Štajerski
TEDNIK
2 Štajerski
Zvesti naročniki profitirajo
petek • 8. julija 2016
Slovenija, Podravje • Nad dopustno čakalno dobo na operacije in preglede čaka 36.000
Število čakajočih na prvi pregled skoko
Čakalne dobe so spet daljše. Na preglede in operacije nad dopustno čakalno dobo namreč čaka že več kot 36.000 bolnikov, oz. 10 odstotkov več kot lani.
Statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da število čakajočih na prvi ambulantni pregled skokovito narašča. Po podatkih iz zadnjega mesečnega poročila Nacionalno spremljanje čakalnih dob je namreč 1. junija letos na prvi ambulanti pregled za 13 najpogostejših specialističnih ambulant čakalo 121.750 ljudi, kar je okrog 9.000 bolnikov več kot leto prej. Za 35 % število bolnikov, ki na pregled čakajo nad dopustno dolgo. Več kot 90 ali 180 dni je namreč na prvi ambulantni pregled čakalo 12.847 bolnikov, pred letom dni pa 9.547. „Od tega jih pri stopnji hitro nad 90 dni čaka 5335 oziroma 13,7 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Pri stopnji redno pa nad 180 dni čaka 7512 kar predstavlja 9,1 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti," dodajajo na NIJZ.
Zaskrbljujoči so tudi podatki čakalnih vrst za zdravstvene storitve. 1. junija je tako na 48
Uvodnik
izbranih zdravstvenih storitev čakalo 100.972 pacientov oziroma dobrih 12.400 več kot lani na 47. Za 28 % pa se je povečalo tudi število bolnikov, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe. Lani junija je bilo
Glaž kislih kumaric
Odlične so, kisle kumarice. Sploh, če so velikodušno začinjene in spretno vložene še dovolj majhne, da ohranijo čvrstost. So tudi zelo demokratično jedilo: poceni za proletariat, a obenem z nizko kalorično vrednostjo za tiste, ki imajo vsega preveč. Kisle kumarice iz telesa filtrirajo strupe, preprečujejo rane na želodcu in koristijo sladkornim bolnikom, kot odlični antioksidantipa vežejo škodljive proste radikale, glavne povzročitelje nastanka raka, V dolgem vročem poletju vam utegne priti prav še informacija, da uspešno blažijo mačka...
Ameriškim znanstvenikom je celo uspelo najti nekakšno povezavo med uživanjem kislih kumaric in duševnim zdravjem. Te mi žal ni uspelo v celoti zapopasti, menim pa, da na naš um gotovo vplivajo vsaj medijske kisle kumarice. Gre za sezono trivialnih novic, ki se v časopisu ali na televiziji gotovo ne bi znašle, če ne bi telefoni na raznih institucijah in državnih organih zvonili v prazno. Sedma sila svoje odjemalce pač kratkočasi, kakor najbolje ve in zna, zasledujoč pri tem temeljno načelo: eliminacijo umskega naprezanja.
Kar je, nalijmo si čistega vina, zelo osvežilno. Ali ste vedeli, da krave v Sloveniji nosijo kar 19.000 različnih imen? Ali da povodni konji, nekoč ljubljenčki pokojnega mamilarskega kralja Pabla Escobarja, lomastijo po Kolumbiji in povzročajo znatno škodo? Mar ni takšno čtivo kot nalašč za prebiranje v blagodejni senci? Ne nazadnje se na plaži nočete držati kot kisla kumara. Da so vas okradli in opetnajstili, kjer se je le dalo, vam do zdaj tako ali tako že mora biti jasno.
Le da je letos sezona kislih kumaric bolj klavrna. Časopisne strani in radijske minute, kjer bi zdaj po vseh pravilih morali kraljevati nepomembni trači, razvlečene bizarne zgodbice, psevdozabavne anekdote in modni nasveti, je namreč pogoltnila črna kronika. Družinske tragedije, umori, zlorabe, prometne nesreče in celo samozažig nas zdaj pretresajo že vsakodnevno. Pa tako bi se prilegel tisti kozarec kislih kumaric .
Eva Milošič
takih bolnikov 18.162, letos že 23.267. „Pri stopnji hitro nad dopustno dolgo (več kot 90 dni) čaka 6247 ljudi, kar pomeni 20,1 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Pri stopnji redno pa jih nad dopustno dolgo (180 dni oz. 365 dni za področje ortopedije) čaka 17020, kar pomeni 24,4 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti."
Na preglede in operacije nad dopustno čakalno dobo tako pri nas čaka že več kot 36.000 bolnikov, kar pomeni 8.400 več kot lani. Skupaj pa je na seznamih že več kot 222.725 čakajočih oziroma za 10 odstotkov več kot lani.
Na prvi obisk tudi do dve leti čakanja
Najdaljše čakalne dobe za
v	v
prvi pregled ostajajo na področju revmatologije, kjer pa še vedno naraščajo. Povprečna čakalna doba se je v letu dni povečala s 445 na 457 dni. Posebej zaskrbljujoče je tudi, da na področju revmatologije ni ambulante, ki bi imela čakalno dobo znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob. Najkrajša čakalna doba na pregled pri revmatologu je v Splošni bolnišnici Nova Gorica, kjer se čaka
198 dni, najdaljša pa pri revmatologu v Splošni bolnišnici Izola - tam se na pregled čaka skoraj dve leti oziroma 695 dni. Nad dopustno dolgo na prvi pregled pri revmatologu čaka že 3.257 bolnikov oziroma skoraj 70 % vseh vpisanih na čakalni seznam revmatološke ambulante, od tega pri stopnji redno nad dopustno mejo čaka 2104 vpisanih, pri stopnji hitro pa več kot 90 dni na prvi pregled čaka 1153 pacientov.
Več čakajočih pod stopnjo hitro na nevrološki, ortopedski ambulanti in fiziote-rapiji kot rednih
Zelo skrb vzbujajoči so tudi podatki glede skupnega število čakajočih na prvi pregled nad dopustno čakalno dobo po posamezni specialistični ambulanti glede na stopnjo nujnosti.
»Pri čakajočih nad dopustno
Povprečne čakalne dobe po specialističnih ambulantah 1. junija 2016
Ambulante	Povprečna čakalna doba	Izvajalec z maksimalno čakalno dobo	Izvajalec z minimalno čakalno dobo	Skupno število čakajočih	Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo
Revmatološka ambulanta	457,4	SB Izola - 695 dni	SB Nova Gorica - 198 dni	4691	3257
Ambulanta za maksilofacialno kirurgijo	157	UKC Ljubljana - 250 dni	Mag. Borut Sotošek, dr. med. - 0 dni	2874	1129
Očesna ambulanta -pregled vida za očala	148,4	UKC Ljubljana - 490 dni	Art optika, d. o. o. - 0 dni	20079	1401
Ambulanta za oralno kirurgijo	143,9	Implantološki center, d. o. o. - 382 dni	Mag. Borut Sotošek, dr. med. - 0 dni	5447	766
Urološka ambulanta	130,4	SB Slovenj Gradec - 324 dni	Bolnišnica Sežana - 35 dni	5050	348
Kardiološka ambulanta	127,6	ZD Lendava - 392 dni	Vesna Vodopivec - 8 dni	11769	892
Dermatološka ambulanta	124,4	Dermatologija Bartenjev -Rogl, d. o. o. - 332 dni	ZD Trbovlje - 22 dni	14324	1184
Ortopedska ambulanta	118,3	SB Novo mesto - 216 dni	Ortopedska ordinacija S. dr. Kosovinc - 5 dni	16926	1569
Fizioterapija na primarni ravni	114	ZD Ljutomer - 487 dni	Beli medved, d. o. o. - 0 dni	32128	1546
Nevrološka ambulanta	103,4	SB Murska Sobota - 270 dni	UKC Ljubljana - 0 dni	3942	607
Psihiatrična ambulanta	94,5	Peter Kapš, dr. med. - 300 dni	PB Vojnik - 0 dni	2365	56
Diabetološka ambulanta	71,4	ZD Ajdovščina - 201 dni	Marta Simonič - 0 dni	878	36
Ginekološka ambulanta -sek. nivo	66,2	SB Izola - 270 dni	Bolnišnica za ženske bolezni Postojna - 0 dni	1280	56
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Vir: NIJZ
petek • 8. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	3
bolnikov
vito narašča; od lani jih je 9.000 več
kar pomeni skoraj 8.400 več kot v enakem obdobju lani. Skupaj pa je na seznamih že več kot 222.700 čakajočih pacientov
Storitve, kjer je povprečna čakalna doba 180 dni ali več (1. junija 2016)
čakalno dobo opazimo, da jih veliko čaka tudi pri stopnji nujnosti hitro, njihovo število je pri nevrološki in ortopedski ambulanti ter fizioterapiji na primarni ravni celo večje kot pri stopnji nujnosti redno," ugotavljajo na NIJZ. Na pregled pri ortopedu tako pri stopnji redno nad dopustno mejo
Rekorderka UKC Maribor:
na slikanje srčnih žil je treba čakati 985 dni, na operacijo krčnih žil pa 837 dni
„Najdaljšo čakalno dobo med 192 seznami na področju Maribora najdemo v UKC Maribor, kjer se na koronarno angiografijo (to je slikanje srčnih žil s pomočjo vbrizgavanja kontrastnega sredstva vanje in hkratnega snemanja z rentgenskim aparatom) čaka 985 dni pri stopnji redno. Pri istem izvajalcu bi na operacije krčnih žil čakali 837 dni, na prvi pregled v revmatološki ambulanti pa bi prav tako v UKC Maribor čakali 582 dni. Na splošno so čakalne dobe na območju Maribora dolge tako kot drugod po državi za že omenjene operacije krčnih žil, pri posegih in operacijah v ORL, nad dopustno dobo se čaka tudi pri nekaterih koncesionarjih za diagnostične postopke, kot so UZ vratnih žil, UZ mehkih tkiv in UZ dojke. Dolge čakalne dobe najdemo tudi na področju ortopedije, je pa zanimivo, da na območju Maribora ni izvajalca, kjer bi se na operacije v ortopediji čakalo dlje, kot je dopustno. Tu bi lahko dejali, da je stanje na območju Maribora boljše, kot kaže povprečje za celotno državo. Najkrajše čakalne dobe na območju Maribora tako kot v ostali Sloveniji vidimo pri različnih RTG-slikanjih, v očesnih ambulantah za pregled vida za očala, diabetološki in psihiatrični ambulanti ter - zanimivo - pri operacijah kile, kjer so čakalne dobe med krajšimi v Sloveniji, saj na območju Maribora ni izvajalca, ki bi presegal mejo 6 mesecev; najdaljšo čakalno dobo za to vrsto operacije najdemo v UKV Maribor, kjer bi čakali 125 dni, kar je več kot 1x manj, če primerjamo z nacionalnim povprečjem," so sporočili z NIJZ.
Storitve	Povprečna čakalna doba	Izvajalec z maksimalno čakalno dobo	Izvajalec z minimalno čakalno dobo	Skupno število čakajočih	Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo
Operacija nožnega palca	751,8	SB Jesenice - 1820 dni	SB Brežice - 60 dni	2947	1706
Operacije krčnih žil	502,8	UKC Maribor - 837 dni	SB Trbovlje - 0 dni	7325	5053
Artroplastika kolena	400,3	SB Jesenice - 755 dni	SB Slovenj Gradec -195 dni	3271	889
Posegi na ušesu in mastoidu	344,7	UKC Ljubljana - 395 dni	SB Celje - 157 dni	414	157
Posegi in operacije hrbtenice	337,9	OB Valdoltra - 632 dni	Kirurgija Bitenc, d. o. o. - 39 dni	1503	492
Artroplastika kolka (protetika, endoproteza)	328,5	KS Rožna dolinca, d. o. o. - 864 dni	SB Nova Gorica - 227 dni	3139	659
Ortopedska operacija rame (samo terapevtski posegi na rami)	297,7	OB Valdoltra - 529 dni	SB Slovenj Gradec -62 dni	1032	216
Posegi in operacije nosu in obnosnih votlin	287,9	UKC Maribor - 390 dni	SB Izola - 60 dni	1237	562
Drugi posegi na perifernem ožilju	278,5	SB Celje - 306 dni	MC Medicor - 0 dni	169	83
Posegi in operacije v ustih, grlu in žrelu	263,9	UKC Ljubljana - 395 dni	SB Izola - 60 dni	1801	862
Operacije kile - odrasli	258,9	SB Jesenice - 630 dni	KC Toš, d. o. o. - 35 dni	2352	883
Koronarna angiografija in PTCA	240,1	UKC Maribor - 985 dni	MC Medicor - 74 dni	2136	1082
Terapevtske artroskopije (kolenske križne vezi, kolena)	200,4	Arbor mea, d. o. o. -409 dni	SB Trbovlje - 27 dni	2078	182
Artroplastika gležnja	180	OB Valdoltra - 180 dni	OB Valdoltra - 180 dni	2	0
Foto: Črtomir Goznik
čaka 373 bolnikov, pri stopnji hitro pa nad 90 dni čaka 1194 pacientov. Število čakajočih nad dopustno mejo pri stopnji redno (kronična stanja) je pri fizioterapiji na primarni ravni 569, medtem ko pri stopnji hitro (akutna stanja) na prvi pregled več kot 90 dni čaka 977 pacientov. Na pregled pri
nevrologu pa pri stopnji hitro nad dopustno mejo čaka 397 bolnikov oziroma 187 več kot pri stopnji redno.
Na operacijo nožnega palca je treba čakati več kot dve leti
Pri posegih so najdaljše čakalne dobe za operacijo nožnega palca; pacienti so na ta poseg 1. junija povprečno čakali 752 dni ali več kot dve leti. Vendar pa je iz poročila razvidno, da so razlike pri čakanju na posamezne zdravstvene storitve izjemno velike. V Splošni bolnišnici Jesenice se na operacijo nožnega palca čaka kar 1.820 dni oziroma skoraj pet let, v Splošni bolnišnici Brežice pa 60 dni oziroma slaba dva meseca.
Visoke so tudi čakalne dobe pri operaciji krčnih žil. Na ta poseg so 1. junija pacienti povprečno čakali 503 dni, pred enim letom pa 454 dni. V UKC Maribor se na operacijo krčnih žil čaka najdlje, kar 837 dni oziroma skoraj 2 leti in 4 mesece, v Splošni bolnišnici Trbovlje pa nič. Za 15 dni se je v enem letu povečala povprečna čakalna doba za artroplastiko kolena, saj je v začetku junija znašala 400 dni. Na ta poseg se v Splošni bolnišnici Jesenice čaka kar 755 dni oziroma dve leti, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pa 195 dni.
Več kot enkrat daljše v primerjavi z letom prej so čakalne dobe za posege na ušesu in ma-stoidu. V začetku junija letos se je namreč na ta poseg povpreč-
no čakalo 345 dni, lani ob tem času pa 160 dni. Rekorderka je UKC Ljubljani, kjer pacienti čakajo kar 395 dni, najmanj, 157 dni, pa v Splošni bolnišnici Celje.
Čakalna doba za posege in operacijo hrbtenice se je v povprečju skrajšala, kljub temu pa ostaja visoka. Letos se na ta poseg povprečno čaka 338 dni, pred letom dni 543 dni. Za nekaj dni se je skrajšala tudi čakalna doba za artroplastiko kolka, ki znaša 329 dni oziroma skoraj eno leto. Za pet mesecev pa se je skrajšala povprečna čakalna doba za ortopedske operacije rame (samo terapevtski posegi na rami). Na ta poseg so namreč bolniki 1. junija letos čakali povprečno 298 dni, leto pred tem 447 dni. Na NIJZ pa opozarjajo še na dolge čakalne dobe pri posegih in operacijah nosu in obnosnih votlin s povprečno čakalno dobo 288
dni (najdlje UKC Maribor 390 dni, najmanj SB Izola 60 dni), pri drugih posegih na perifernem ožilju s povprečno čakalno dobo 278 dni, posegih in operacijah v ustih, grlu in žrelu s povprečno čakalno dobo 264 dni, pri operaciji kile pri odraslih s povprečno čakalno dobo 259 dni ter koronarni an-giografiji in PTCA s povprečno čakalno dobo 240 dni. Na ta poseg najdlje čakajo pacienti UKC Maribor, kar 985 dni ali dve leti in osem mesecev, najmanj MC Medicor, 74 dni. Sicer pa je v UKC Maribor najdaljša čakalna doba še za angiografi-jo (155 dni), PTA (174 dni) ter EEG (147 dni).
Najdaljša vrsta za operacijo krčnih žil
Kot je še razvidno iz podatkov iz zadnjega mesečnega poročila NIJZ, na večino storitev
Vir Nijz
čakajo pacienti pri stopnji nujnosti redno. So pa tudi izjeme, ki jih najdemo večinoma pri diagnostičnih postopkih, kot so MR, CT in koronarna angio-grafija, kjer več ljudi čaka nad dopustno mejo pri stopnjo nujnosti hitro kot redno.
Največ čakajočih nad dopustno čakalno dobo najdemo pri naslednjih storitvah: operacije krčnih žil (število čakajočih nad dopustno mejo pri stopnji redno je 4844, medtem ko pri stopnji hitro več kot 90 dni čaka 209 pacientov); ultrazvok srca (število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji redno je 1434, medtem ko pri stopnji hitro nad 90 dni čaka 438 pacientov) ter operacija nožnega palca (pri stopnji redno čaka nad dopustno mejo 1573 vpisanih v čakalni seznam, pri stopnji hitro pa več kot 90 dni čaka 133 pacientov.
Monika Levanič
4 Štajerski
Zvesti naročniki profitirajo
petek • 8. julija 2016
Gorišnica • Še ena anonimka, ki ravnatelju očita nestrokovno delo
Imajo županove in ravnateljeve soro
Bralci ste nas pred dobrim mesecem v anonimnem pismu opozorili na domnevne nepravilnosti v osnovni šoli in vrtcu Gorišnica. Na očitke, ki jih je Mateje Matjašič Pevec in predsednika sveta staršev Silva Soka.
Leto in pol matematiko poučuje slavistka
Zapis v tokratni anonimki ravnatelju Šilaku očita nestrokovno delo, saj da naj bi v devetem razredu že leto in pol matematiko poučevala slavistka. »Tukaj ni ukrenil nič, da bi uredil izobraževanje, kot je prav. Spletkarjenje in kadrovske rošade mu pa ležijo,« se glasi očitek, na katerega ravnatelj odgovarja: »V izogib prevelikemu številu delavcev, ki so zaposleni za manj kot polni delovni čas, obstaja možnost, da učitelj del delovne obveznosti opravi s poučevanjem predmetov, za katere nima ustrezne predmetne izobrazbe. Državni zbor je 18. junija 2015 sprejel novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki za dve leti podaljšuje obdobje, ko se lahko učiteljicam in učiteljem učna obveznost dopolnjuje s predmeti, ki jih sicer ne bi mogli poučevati. Vsi ravnatelji stremimo k temu, da so delovna področja ustrezno kadrovsko zasedena, hkrati pa, da zaposlenim v največji meri omogočamo zaposlitev za polni delovni čas, saj le tako lahko optimalno pripomorejo k drugim aktivnostim, ki jih ob pouku na učnem in vzgojnem področju izvaja šola.«
Vsebina prve anonimke je bila osredotočena na domnevno malomarno delo zaposlenih v vrtcu, saj naj bi vrata fantku stisnila prstek na roki. Problematično naj bi bilo zlasti to, da naj bi skupino otrok v tistem času pazila samo ena oseba. Po objavi članka smo v uredništvo prejeli še eno anonimno pismo, njegova vsebina je v glavnem osredotočena na domnevno sporno prakso zaposlovanja v gorišniškem vrtcu in osnovni šoli. »Dovolj nam je ravnatelje-vega sprenevedanja in njegovih laži. Milan Šilak je ravnatelje-vanje na OŠ Gorišnica prevzel leta 2012. Potem se je začelo zaposlovanje po njegovih in županovih merilih ter po načelu: izpolni moje želje, pa bom tudi jaz tvoje,« so navedli avtorji anonimnega pisma ter poimensko našteli šest primerov zaposlitev, ko so v šoli oz. vrtcu delo dobili županovi ali ravnateljevi sorodniki, prijatelji ... »Kmalu
po nastopu vodstvene funkcije je ravnatelj Šilak kot spremljevalko gibalno oviranemu otroku zaposlil svojo svakinjo. Na delovno mesto pomočnice je zaposlil sestro ormoškega župana Alojza Soka, ki je bila pred tem zaposlena v ZUDV Dornava. Leta 2015 je v vrtcu brez razpisa zaposlil partnerico svojega bratranca. Zaradi te zaposlitve je morala oditi pripravnica, ki je končala pripravništvo in opravila strokovni izpit. Na mesto odpuščene vzgojiteljice v vrtcu je zaposlil županovo sorodnico. Delo v OŠ Gorišnica sta dobili še dve županovi soro-dnici: ena je žena županovega nečaka, druga je zdajšnja predsednica sveta zavoda. Sprašujemo se, kdaj bodo imeli možnost zaposlitve tudi tisti, ki nimajo strica župana ali niso sorodniki ravnatelja Šilaka.« Avtorji ano-nimke so navedli tudi imena in priimke oseb, ki so bile po njihovem mnenju v šoli oz. vrtcu
Od leta 2012, ko je Milan Silak v OS Gorišnica prevzel ravnateljevanje, je porodniških dopustov 12 strokovnih delavcev, za projektno delo sedem za nedoločen čas.
Ptuj • Katalog urbane opreme javnih površin mesta že dviguje prah
Že vnaprej preferirani točno določeni ponudniki?
Ptujski mestni svetniki so na svoje mize pred nekaj dnevi dobili katalog urbane opreme javnih površin mesta Ptuj. A takoj po objavi tega dokumenta so se odprla številna vprašanja. Nekateri elementi naj bi bili opredeljeni tako zelo natančno, da bi po mnenju nekaterih to lahko pomenilo preferiranje točno določenega ponudnika. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali bodo posledice sprejetja tega kataloga najbolj čutili gostinci, ki imajo lokale v mestu.
„V zvezi s predloženim gradivom se odpirajo nekatera vprašanja in pomisleki, tudi zaradi tega, ker katalog ne vsebuje ocene finančnih posledic. Nekateri elementi urbane opreme so v njem opredeljeni zelo natančno, kar napeljuje na to, da bi pri nabavah lahko prišlo do preferiranja točno določenega ponudnika, s tem pa do oviranja konkurenčnosti ponudb, kar se lahko odrazi v višji ceni. V preteklosti se nam je namreč že zgodilo, da smo za eno cvetlično korito odšteli kar 2000 evrov. Verjamemo, da lahko videz mesta izboljšamo tudi

ANTIKVTTE
Člani Urbanistične komisije MO Ptuj
1.	mag. Peter Gabrijelčič - predsednik
2.	mag. Sebastijan Toplak
3.	dr. Simona Menoni
4.	Urška Berlič
5.	Peter Cafuta
6.	Snežana Sešel
Komisijo so ustanovili s sklepom župana aprila letos, sestavlja pa jo šest strokovnjaki z različnih področij. Komisija je županovo posvetovalno telo, ta jo sklicuje po potrebi in je imenovana za čas trajanja mandata župana.
Takšni izveski s historičnim pridihom naj bi bili v starih mestnih jedrih primerni, mešanje starih in novih „stilov" pa ne.
brez pregrešno dragih cvetličnih korit, in opozarjamo, da je k takim nakupom treba pristopati racionalno. Nakup mora biti transparenten, predvsem pa cenovno sprejemljiv in ekonomsko upravičen. Socialni demokrati menimo, da so za tovrstne nakupe pretirano visoki izdatki nesprejemljivi in neutemeljeni, zato od odločevalcev, t.i. urbanistične skupine - katere sestave ne poznamo, saj imenovanja članov niso bila predmet javnega poziva - v prihodnje pričakujemo premišljene in odgovorne zahteve glede urbane opreme," je svoje pomisleke v zvezi s katalogom
urbane opreme javnih površin mesta Ptuja izpostavila svetnica Nuška Gajšek.
Ob tem poudarja, da nikakor ne nasprotuje urejanju mestnega jedra, a je prepričana, da se lahko enak ali celo boljši učinek doseže z veliko nižjim finančnim vložkom in nabavo cenejše, a kljub temu lepe in kakovostne urbane opreme. „Žal nam samo z nabavo urbane opreme stopnje gospodarske rasti ne bo uspelo dvigniti. Urbana oprema sama po sebi tudi ne pomeni dodane vrednosti za blaginjo ljudi. Trdimo da mestnega jedra ljudje - domači in tuji - ne bodo napolnili zaradi dragih
opreme pripravljen na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom Petra Gabrijelčiča. Za njegovo izdelavo naj občina ne bi posebej plačala, profesor ga je, kot so zatrdili, izdelal v okviru letne pogodbe z MO Ptuj, ki jo ima sklenjeno kot mestni arhitekt.
Osnovni namen kataloga naj bi bil poenotiti urbano opremo v mestu. »Določila odloka bodo stopila v veljavo, ko bo
Oblika konzolnih svetilk iz ročno kovanega železa je prav tako opredeljena v katalogu.
klopi in korit, jih bo pa v mesto skoraj zagotovo pritegnila dobra vsebina. Te nam na Ptuju, zahvaljujoč izvrstnim posameznikom, ne manjka. A žal tem istim posameznikom manjka kak finančni prispevek občine, ki bi lahko te vsebine še oplemenitili. Dodana vrednost Ptuja smo ljudje," še dodaja Gajškova.
Kaj bo katalog pomenil za gostince in druge v mestnem jedru
Kot so pojasnili na ptujski občini, je bil katalog urbane
Katalog urbane opreme je zelo obseže mente, tudi njihove natančne dimenzij jaškov, kolesarska stojala, stebrički, ta pi, koši za odpadke, samostoječi pepel
Foto: CG
Foto: ČG
petek • 8. julija 2016
V središču
Štajerski	5
dnice pri zaposlovanju prednost?
navedla avtorica anonimke, podpisala seje kot »zaskrbljena mati«, smo takrat pridobili odgovore ravnatelja Milana Šilaka, predsednice sveta zavoda
Foto: Črtomir Goznik
za določen čas zaposlil 19 pripravnikov, za nadomeščanje bolniških in strokovnih delavcev in štiri strokovne delavce na prosta delovna mesta
Gorišnica zaposlene na podlagi sorodstvenih ali prijateljskih vezi. Imen zaradi upoštevanja pravice do varstva osebnih podatkov ne objavljamo, jih pa hranimo v uredništvu.
Za vprašanja o sorodstvenih povezavah ravnatelj ni pristojen
Ravnatelja Šilaka smo natančno - kot je navedeno v anonimki - povprašali, zakaj je zaposlil te osebe in ali držijo navedbe o sorodstvenih povezavah. »Vprašanja, ki se nanašajo na sorodstvena in partnerska razmerja zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, presegajo mojo pristojnost kot ravnatelja šole. Zavedajmo se, da si avtor anonimnega pisma lahko privošči bistveno več, kot bi si smel, če bi pismo podpisal.
Vse zaposlitve v OŠ Gorišnica so bile v času mojega mandata izvedene v skladu z zakonodajo in kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki v 21. členu natančno določa, kdo in v kakšnem obsegu opravi izbiro med kandidati. Za vse zaposlitve sem predhodno pridobil soglasje ustanovitelja in pristojnega ministrstva. To pomeni, da so bile izvedene v skladu s kadrovskim načrtom šole in vrtca, s pravilnikom o sistemizaciji in s soglasjem k sistemizaciji, ki ga vsako leto izda ministrstvo za izobraževanje. V letih 2013 in 2015 je Inšpektorat RS za delo podrobno pregledal dokumentacijo v zadevi zaposlovanja (objava razpisov, dokumentacija prijavljenih kandidatov, obveščanje kandidatov, prijave in odjave ...) in ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Vsi razpisi in zaposlitve so bili izvedeni v skladu z veljavno za-
konodajo. Prav tako je Inšpektorat RS za delo januarja letos opravil inšpekcijski nadzor. Ugotovljenih ni bilo nobenih nepravilnosti,« je za naš časopis pojasnil ravnatelj.
Zakaj anonimke
Povprašali smo ga tudi, zakaj po njegovem mnenju prihaja do teh anonimnih pisem, ki jih prejemamo v uredništvo. Kdo bi lahko bil tako nezadovoljen z njegovim delom? Ravnatelj pravi, da odgovora na to vprašanje preprosto nima. »Ker se v pričujočem anonimnem pismu večina vprašanj nanaša na zaposlitve, lahko le sklepam, da je danes konkurenca na področju trga dela izredno huda, saj se na nekatere razpise prijavi tudi več kot sto prosilcev. Izbrati pravega kandidata ni enostavna naloga. Neizbrani kandidati se zanesljivo težko sprijaznijo, da na razpisu niso
bili izbrani in poskušajo iskati vzroke tudi tam, kjer jih v danem trenutku ni,« je povedal Šilak in dodal: »V interesu OŠ Gorišnica in v mojem interesu je, da se nejasnosti pojasnijo. Vzgojno-izobraževalno delo v OŠ Gorišnica strokovno spremljajo Zavod za šolstvo RS, Svet staršev (predstavniki, izvoljeni na sestankih staršev posameznih oddelkov) in Svet zavoda, ki ga predstavljajo izvoljeni predstavniki zaposlenih, predstavniki staršev (imenuje jih Svet staršev) in predstavniki Občine Gorišnica, ki jih imenuje Občinski svet Občine Go-rišnica. Svet zavoda kot najvišji organ upravljanja šole potrjuje Letni delovni načrt šole in sprejema njegovo realizacijo, potrjuje in razrešuje ravnatelja in opravlja druge naloge, povezane z upravljanjem šole. Ravnatelj pa je za svoje delo neposredno odgovoren Svetu šole.«
Mojca Zemljarič
katalog sprejet - sprejme ga lahko župan ali mestni svet. Na prejšnji seji je bil predstavljen kot informacija,« so pojasnili na občini.
Delno pa so pritrdili ugotovitvi, da bi sprejetje kataloga pomenilo precej visoke stroške za gostince v mestnem jedru. »Vsi novi gostinski vrtovi se bodo urejali v skladu z določili kataloga. Pri enostavnih gostinskih vrtovih se oprema postavlja neposredno na tla. Kadar gre za teren v velikem naklonu, so izjemoma dovoljene tudi lesene ploščadi - za take zahtevnejše rešitve bo treba izrisati idejno skico umestitve v prostor, o ustreznosti postavitve pa bo odločala urbanistična komisija MO Ptuj.« Pojasnili so še, da se bo katalog še spreminjal in dopolnjeval s predlogi komisije.
Dženana Kmetec
Foto: CG
n in podrobno določa nekatere ele-¡e, recimo: kakšni naj bodo pokrovi alne rešetke, korita za drevesa, kloniki, svetilke, mize in stoli ...
Ptuj • Kako izkoristiti gnečo v turistične namene
Cilj deljenja vode ni opravičevanje zastojev
Več deset tisoč ljudi se bo te dni na morje peljalo mimo Maribora in Ptuja. Preverili smo, ali bomo ta tranzit končno primerno izkoristili tudi sebi v prid in na kakšen način bomo tranzitne goste privabili, da kak evro pustijo tudi tukaj.
Ptuj se s svojim turističnim potencialom zelo rad pohvali, druga zgodba pa so številke, rezultati, kako tega izkoristimo in kaj to pomeni za prebivalce najstarejšega slovenskega mesta.
Na zadnjem ptujskem gospodarskem forumu je bilo med drugim obljubljeno, da naj bi končno začeli intenzivno delati tudi na tem, da bi tranzitne goste, preden se odpravijo do-pustovat na Hrvaško, zadržali vsaj za kak dan ali dva tudi tukaj. Da so pri tem vprašanju že
aktivni in da delajo v tej smeri, so zatrdili tudi na ptujski občini: „Naša pozornost je in bo v poletnih mesecih še bolj intenzivno usmerjena v izkoriščanje turističnih priložnosti, ki jih predstavlja veliko število turistov, ki se vsako leto peljejo mimo Ptuja. ZRS Bistra Ptuj, Zavoda za turizem Ptuj in Ma-
ribor ter podjetje Novelus pripravljajo projekt »The perfect turn« (ali v prevodu: Zavijte v pravo smer), ki bo v sodelovanju z Darsom tranzitne goste nagovarjal k obisku zanje zanimivih krajev in znamenitosti. Na Ptuju smo se osredotočili na mestno jedro, grad, Terme Ptuj, Ranco ter Ptujsko Goro."
Policija: Vode se na avtocesti ne sme deliti!
Bojan Kitel z mariborske Policijske uprave pojasnjuje, da so cestnoprometni predpisi zavezujoči tudi v času prometnih zastojev: »Po avtocesti se ne sme hoditi, saj je smrtno nevarno. Plastenke z vodo bo zato voznikom v zastojih mogoče deliti le na ustreznih varnih točkah, npr. na počivališčih ali izogibališčih, ne pa ob cesti.«
EM
Tako kot lani bodo tudi letos tistim, ki bodo obtičali v zastojih, delili vodo.
Letos bodo delili manj vode
Znotraj tega projekta se bo med drugim tako kot lani ob avtocesti delila tudi voda, s čimer naj bi vsaj malo olajšali čakanje tistih, ki pred izstopom iz naše države naletijo na kilometrske zastoje. A kot poudarjajo na ptujski občini, bo letos projekt potekal v manjšem obsegu, vodo pa bodo delili v manjših količinah. „Cilj ni opravičevanje za zastoje, temveč povabilo turistov na Ptuj. Ljudi, ki potujejo mimo Ptuja, želimo z dobro turistično ponudbo prepričati, da zavijejo z avtoceste k nam. K projektu so bila povabljena podjetja in
institucije, ki delujejo na relaciji Šentilj-Gruškovje," so še pojasnili.
Direktorica podjetja Nove-lus Katja Grabrovec pravi, da se zgodba, ki jo želijo narediti s projektom The perfect turn začenja prihodnji vikend, 16. julija, ko se načrtuje zagon interaktivne spletne strani, komuniciranje po socialnih omrežjih, razne promocije ob avtocestah ... „Namen tega je tudi, da turistom predstavimo bogato in raznoliko ponudbo tako mesta Maribor kot mesta Ptuj. V projektu nas podpira tudi DARS, ki nam bo pomagal, da bomo s promocijami ob avtocestah delili tudi vodo.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. julija 2016
petek • 8. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	7
Podlehnik • Deseta redna seja občinskega sveta
V Podlehniku so potrdili zaključni občinski račun
Lani je imela občina Podlehnik okoli 4,6 milijona evrov prihodkov, odhodkov pa za okoli 945 tisočakov več. Za investicije je šlo kar 4,3 milijona evrov, za večnamenski center Podlehnik in obnovo vodnega sistema Gorca-Dežno pa si je bilo treba izposoditi okoli 1,2 milijona evrov. Na junijski seji so občinski svetniki potrdili že nove načrte.
Do dogovora je le prišlo
Občina Podlehnik je z Mestno občino Ptuj podpisala pogodbo, da bo svoje finančne obveznosti pri gradnji Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj v višini 51.374 evrov poravnala z nepremičnino v Kicarju 27d. Vikend je ocenjen na okoli 54 tisočakov, a mu je občinski svet vrednost izenačil z zneskom dolga, da ne bi prihajalo do poplačil. Gre za nepremičnino,
| ki jo je občina Podlehnik z izvršbo dobila od Rajka | | Preloga. Terjatev do nekdanjega občinskega raču- | | novodje je skupaj znašala 176.640 evrov, na zadnji | | dan lanskega leta pa je saldo odprte terjatve po | | kazenski zadevi znašal še dobrih 106.000 evrov.
/
V načrtu razvojnih programov so opredelili tudi gradnjo fekalne kanalizacije v naselju Podlehnik. Zgradili bodo 605 metrov kanalizacijskega voda ob lokalni cesti Tržec-Pod-lehnik, zaradi konfiguracije terena pa bo treba postaviti tudi črpališče. Podlehniški župan Marko Maučič pojasnjuje: »Skupna vrednost projekta brez DDV je okoli 202.000 evrov. Delež občine znaša okoli 26 tisočakov, po 23. členu zakona o financiranju občin pa bomo pridobili še 71.000 evrov povratnih in 105.000
evrov nepovratnih sredstev. Na razpis se bomo prijavili do 15. julija, dela pa bi se lahko pričela jeseni.«
Vrtcu pri šoli Podlehnik po normativih pripada 0,876 delovnega mesta kuharja. Župan pravi: »Razliko do polnega delovnega mesta oz. 'nadstandard' bo tudi letos iz svojega proračuna krila občina.« Kako bodo rešili težavo pri zaposlovanju računovodje in poslovnega sekretarja, pa še ni jasno - morda tudi z računovodskim servisom. Sistemizacijo delovnih mest za naslednje
šolsko leto so namreč potrdili brez teh dveh delovnih mest, rešitev pa bodo poiskali skupaj z ravnateljem Dejanom Kopoldom. Poslovalni čas vrtca ostaja med 6. in 16.30, a ga bodo prilagajali dejanskim potrebam.
Po novem dve štipendiji hkrati?
Občina Podlehnik je ena redkih, ki svojim dijakom in študentom podeljuje štipendije. Ob koncu lanskega leta so
jih prejemali trije dijaki (po 100 evrov) in trije študenti (po 150 evrov). Do sedaj so tisti štipendisti, ki so izpolnjevali pogoje za dve štipendiji, med njima morali izbirati. S predlagano spremembo občinskega pravilnika pa bi šolajoči se lahko prejemali tudi dve štipendiji hkrati, če s tem ne bi presegli določenega cenzusa. Občinski svetniki so odločitev o tem prestavili na eno naslednjih sej, Ivo Ban pa je predlagal tudi uvedbo štipendije za študente s posebnimi dosežki oz. tiste, ki prispevajo k prepoznavnosti občine.
Sprejeli so nov odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Prejšnji odlok je namreč dopuščal oprostitve plačila komunalnih prispevkov do 50 %, to pa je bilo v neskladju z zakonodajo in torej neveljavno.
Občinski svetniki so se seznanili s poročili Policijske postaje Podlehnik in inven-
turne komisije o opravljenem popisu ter poročilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta LEK. Potrdili so načrt razvoja odprtega širokopasovnega internetnega omrežja. Ponovno so opozorili tudi na prometno varnost v času turistične sezone. Pomočnik komandirja Policijske postaje
Podlehnik Boštjan Hliš je zagotovil, da bodo policisti ob sobotah, ko je promet najbolj zgoščen, prisotni na nevarnih križiščih. Opozoril pa je tudi, da morajo vozniki upoštevati novo prometno signalizacijo, torej rumene in ne belih oznak na cestišču.
Eva Milošič
Poljčane • Junijska seja občinskega sveta
Obnova javne razsvetljave z zasebnim partnerjem
Občina Poljčane mora do konca letošnjega leta zamenjati 307 svetilk javne razsvetljave. Občinski svetniki so na junijski seji soglašali, naj občina nekaj manj kot 200.000 evrov težek projekt izvede v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva.
Namen projekta je zamenjati dotrajane in neustrezne svetilke javne razsvetljave z novimi svetilkami, ki so energetsko varčne in tudi v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Predvidena sanacija naj bi prihranila energijo in posledično znižala stroške rabe električne energije, in sicer naj bi se poraba zmanjšala za najmanj 160 MWh na leto,vzdrževalni stroški naj bi se znižali za 4.000 evrov na leto, stroški električne energije pa za 19.000 evrov.
Občina ima 677 svetilk javne razsvetljave, zamenjati jih mora še 307. Ocenjena vrednost zamenjave znaša 194.753 evrov z DDV. Občina bi lahko to investicijo izpeljala z najetjem posojila ali s sklenitvijo jav-no-zasebnega partnerstva za obdobje več let. Svetniki so se odločili za slednje. »V prid jav-no-zasebnega partnerstva ne kažejo samo finančni kazalniki, tudi na podlagi izkušenj opažamo, da so zasebniki doslednejši pri upravljanju. Ob tem so ti prihranki oziroma partnerstvo dober vir za financiranje projektov,« je povedala Vlasta Kr-melj iz LEA Podravje.
Župan Stanislav Kovačič je dodal, da sta za sklenitev po-
Foto: Mojca Vtič
Občinski svetniki so na junijski seji obravnavali spremembe tudi na področju dodelitve občinskih priznanj in priznanj športnikom. Med drugim so sprejeli sklep, da se športniku oziroma športnici leta dodeli finančna nagrada v višini polovice minimalne plače.
Primerjava cen po vrtcih
	1. starostno obdobje	2. starostno obdobje	Kombinirani oddelek
Ptuj	462,04 €	341,38 €	378,74 €
Slovenska Bistrica predlagana cena	410,8 €	299,52 €	321,36 €
Slovenska Bistrica do zdaj veljavna cena	395 €	288 €	309 €
Rače-Fram	400,58 €	280,8 €	300,64 €
Miklavž	444 €	344 €	393 €
Vir: Občina Poljčane
Šele na junijski seji so poljčanski svetniki potrdili sklep o spremembi cen programov Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Cene programov so se povišale za štiri odstotke. Z zvišanjem cen programov vrtca se tako poviša tudi plačilo, ki ga je dolžna pokriti občina, in sicer za približno 1.500 evrov mesečno.
godbeništva zainteresirana dva ponudnika in da je tovrstno sodelovanje smiselno.
Svetniki predlagali, da bi se dobiček Komunale delil
Občinski svet se je seznanil tudi s poročilom Komunale Slovenska Bistrica, ki je lansko leto končala z 250.000 evri dobička. Svetnike je zanimalo, kaj je razlog, da Komunala že tri leta ustvarja dobiček, pred tem pa je beležila izgubo. »Deset let smo tolkli izgubo, lani smo končno poplačali vse dobavitelje. Do preobrata je prišlo po spremembi cene in metodologije, saj prejšnja ni pokrivala stroškov,« je pojasnil direktor Komunale Slovenska Bistrica Blaž Gregorič. Svetnica Ana Lešnik je opomnila, da ima Komunala približno 500.000 evrov nerazporejenega dobička. Predlagala je, da bi se ta dobiček delil po občinah ustanoviteljicah. »Ne, da bi se ta dobiček izplačal, temveč da bi se za ta znesek izvedla dela.« A kot je opozoril svetnik Tomaž Kokot, ki sedi v skupščini Komunale, ima večino s 76 % glasov Slovenska Bistrica. »Edini sem predlagal, da bi se lahko pogovorili o dobičku,
ali da bi bila kakšna položnica brezplačna. To je tudi v zapisniku, vendar s predlogom nisem uspel.«
»Neplačniki se skrivajo za anonimnostjo«
Svetniki so ponovno poudarili, da so se povišali stroški čiščenja greznic. A kot je pojasnil župan in tudi direktor Komunale, je spremembo cen storitev predpisala država s spremembo metodologije, tako da so stroški čiščenja greznice odvisni od porabljene vode.
Ob tem je Gregorič opozoril tudi na problem neplačnikov. »Težava je, ker sodna veja oblasti ne deluje, kot bi morala.« Na območju Poljčan namreč Komunala upravlja tudi s stanovanji in dolg s tega naslova znaša 85.000 evrov, najvišji dolg dosega 12.000 evrov. »Mi bomo ukrepali in pomagali, kolikor je v naši moči. Če je treba vodo odklopiti, jo je pač treba. Naj jo vsi plačujejo,« je bil jasen župan. Svetnik Vinko Zobec pa je poudaril, da bo problem dolžnikov obstajal tako dolgo, »dokler se bodo lahko ti skrivali za anonimnostjo«.
Mojca Vtič
8 Štajerski
Zvesti naročniki profitirajo
petek • 8. julija 2016
Slovenija, Podravje • Gospodarsko ministrstvo za širitev poslovnih con 11,5 milijona evrov
Od podravskih občin naj bi se na razpis
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je konec junija objavilo javni razpis za sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo za
Foto: Občina Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica računa na državno sofinanciranje
Razpis gospodarskega ministrstva za sofinanciranje vlaganj v poslovne cone so težko pričakovali v Slovenski Bistrici. »Vse potrebno za pripravo projekta in samo prijavo projekta Širitev industrijske cone Impol na omenjen razpis pripravlja naš Razvojno informacijski center (RIC). Ostale naloge (izdelavo projekta za gradbeno dokumentacijo, projekt za izvedbo, odkupi zemljišč) se vodijo na Občini Slovenska Bistrica,« je pojasnil direktor občinske uprave Branko Žnidar. lede na nujnost in vsebino projekta pa pričakujejo odobritev sofinancerskih sredstev. A kot je pripomnil župan Ivan Žagar, tudi ta razpis ni povsem optimalen. »Upam, da se pri pridobivanju zemljišč ne zaplete oziroma da se ne zaplete pri stvareh, ki so izven naših moči. Roki so kratki. Pričakujemo, da bomo uspeli, vendar dokler ne bodo delovni stroji začeli s prvimi deli, še nisem povsem prepričan, da projekt bo. Navsezadnje živimo v Sloveniji.«
Znano je, da se občina Slovenska Bistrica že več let trudi, da bi lahko Impol, ki je temelj slovenjebistriškega gospodarstva in šesti izvoznik Slovenije, razširil poslovno cono, za kar pa je nujno potrebna izgradnja zahodne obvoznice. Letos je Impol obiskal tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je podjetju s 190-letno tradicijo obljubil pomoč. Občina oziroma RIC se je lotil priprave projekta, s katerim želijo v prvi fazi izgraditi dostopno cesto in komunalno infrastrukturo na območju širitve industrijske cone. »Skupina Impol želi v prihodnje povečevati kapacitete stiskalništva in se usmeriti v izdelavo izdelkov z višjo stopnjo dodelave. Slednje namerava zaradi zahtevnosti programov in potrebe po specifičnih znanjih izvajati na lokaciji v Slovenski Bistrici, vendar obstoječe razmere Impolu ne omogočajo več nujno potrebne širitve proizvodnje in razvoja raziskovalne dejavnosti, ki jo podjetje potrebuje za ohranjanje konkurenčnosti,« so zapisali na RIC.
Skupna vrednost prve faze investicije je ocenjena na 2.847.270 evrov z DDV. Idejna dokumentacija predvideva, da bodo za izvedbo projekta v letu 2017 odobrena sofinancerska sredstva državnega proračuna (MGRT) v znesku 2.127.750 evrov, preostanek naj bi primaknila občina.
Od tega zneska bodo občine iz vzhodne kohezijske regije upravičene do 65 % odstotkov razpisanih sredstev, to pomeni 7,46 milijona evrov, zahodna kohe-zijska regija pa bo imela na voljo štiri milijone evrov. Rok za predložitev vlog za sofinanciranje projektov je 25. julij, rezultati pa bodo znani v 60 dneh po pregledu prispelih vlog. Sofinancira se lahko največ
90 % upravičenih stroškov projekta, preostanek mora zagotoviti občina. Koriščenje sredstev bo mogoče v proračunskih letih 2016 in 2017, oziroma do porabe sredstev, so pojasnili na ministrstvu.
Do sofinanciranja bodo upravičeni tisti projekti, pri katerih bo izkazana in dokazana dejanska potreba po investicijah v ekonomsko-po-slovno infrastrukturo, kjer ob-
stoječa infrastruktura ne zagotavlja pogojev za nadaljnjo rast podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest.
Zakaj se občine ne bodo prijavile na razpis
Občina Makole se na razpis ne bo prijavila. »Iz pogojev razpisa je razvidno, da gre lahko le za dograditve in
Občine, ki se še odločajo za prijavo na razpis
Cirkulane: Verjetno
Občina bi svojo poslovno cono v Dolanah lahko razširila, o tem pa bodo odločali na naslednji seji občinskega sveta. Če se bodo na razpis prijavili, bo gotovo največji izziv poiskati zainteresirane podjetnike s pripravljenimi poslovnimi načrti. Predsednica cirkulanske občinske uprave Milena Debeljak pravi: »Če se na ta razpis ne bomo prijavili, se bomo pa na naslednjega. Ker namreč ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni razpisalo vseh sredstev, domnevamo, da bodo objavili še kak razpis.«
MO Ptuj: Morda
Na MO Ptuj odločitve o tem, ali se bodo prijavili na omenjeni razpis, še niso sprejeli. V kratkem je planiran usklajevalni sestanek glede zahtev in priprave dokumentacije, kjer se bo sprejela odločitev o tem, a po naših informacijah najverjetneje za sredstva iz tega razpisa ne bodo kandidirali.
Lenart: Verjetno
O prijavi na razpis pa razmišljajo v občini Lenart: „Ne glede na dejstvo, da smo eno izmed t. i. problemskih območij, ki imajo po točkovanju bistveno prednost, seveda resno razmišljamo o prijavi. Delovna mesta, v korist le teh je razpis naravnan, so v vsakem lokalnem okolju bistvenega pomena za razvoj. Skladno s pogoji razpisa je treba prijavo pripraviti skupaj s konkretnimi investitorji. Želimo razširiti komunalno urejenost in v industrijsko cono privabiti dodatne investitorje, vendar je tudi pomembno, da upoštevamo razpisne pogoje in ne pripravljamo projektov na zalogo, če se vnaprej ocenjuje, da je glede na točkovanje verjetnost uspeha mala. Pričakovali smo sicer nekoliko večji obseg sredstev, namenjenih takim spodbudam, saj znesek, namenjen vzhodni kohezijski regiji (7.5 milijona evrov), ne nazadnje lahko pomeni, da je že s tremi projekti izkoriščen. Morebitne zainteresirane gospodarstvenike vabimo k sodelovanju."
Slovenija, Ptuj • Zavod Most povezave Evropa Afrika Ptuj
Tlakujejo pot diplomatsko-gospodarskim odnosom
Maja lani je bil na Ptuju ustanovljen zavod Most povezave Evropa Afrika Ptuj. Ustanovila sta ga Ivica Ličen in Idrissa Wade. Na pobudo in povabilo zavoda se je junija v Sloveniji mudila gospodarska delegacija iz Senegala in med drugim obiskala občino Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: arhiv zavoda
V ptujski Mestni hiši so sprejeli senegalsko ministrico za živinorejo in njene sodelavce župan Miran Senčar, podžupan Gorazd Orešek in direktorica občinske uprave Vlasta Stojak.
Senegalski minister AA TALL v družbi ustanoviteljev zavoda Most povezave Evropa Afrika Ptuj Ivice Ličen in Idrissa Wade
»Slovenska in senegalska gospodarska diplomacija do sedaj nista imeli stikov, naš zavod je odprl vrata med Slovenijo in Senegalom. S kolegom Idrissom sva pripravila pismo, v katerem sva opisala, kaj smo že naredili, kaj delamo in kakšne načrte imamo za obe državi. Pismo sva poslala v oba nacionalna državna zbora, slovenskega in senegalskega. Predlagala sva, da bi med državama ustanovili delovno skupino. Pri tem nam je bil v veliko pomoč poslanec Andrej Čuš, ki je res zelo hitro uredil, da sta se oba nacionalna državna zbora povezala. Hkrati smo navezali zelo dobre stike s slovensko gospodarsko diplomacijo in nekdanjim slovenskim veleposlanikom v Parizu
Janezom Šumrado, ki naše delo izredno podpira,« je povedala direktorica zavoda Ličnova.
Še pred obiskom senegal-ske gospodarske delegacije je Zavod Most povezave Evropa Afrika Ptuj sodeloval pri pripravi Dneva Afrike v Ljubljani. »K sodelovanju naju je povabila slovenska gospodarska diplomacija, saj sva bila s kolegom pri povezavi parlamentov obeh držav zelo uspešna. V rokah smo takrat že tudi imeli pisno dovoljenje prvega ministra Senegala, da dovoljuje svoji ministrici za živinorejo obisk v Sloveniji. To je bil izredno velik argument o resnosti in spoštovanju našega dela v Senegalu. Pred tem Slovenija in Senegal nista imela veliko diplomat-
petek • 8. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	9
prijavile le tri, pa še te so vprašljive
obdobje 2016-2017. Občinam bo za sofinanciranje dograditve ali razširitve poslovnih con na voljo približno 11,5 milijona evrov nepovratnega denarja.
Foto: Črtomir Goznik
razširitve obstoječih ekonom-skih-poslovnih con (ne more iti za izgradnjo novih). Takšne cone razen okoli Iskre v občini Makole nimamo, tam pa je problem, da občina razen v manjšem delu ni lastnik zemljišča. Do prijave je treba za investicijo imeti tako urejeno lastništvo kot tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Precej strog pri tem razpisu pa je tudi pogoj, da je treba za en milijon evrov sofinanciranja zagotoviti najmanj 25 novih delovnih mest, ob minimalni višini investicije 300.000 evrov to pomeni najmanj sedem novih delovnih mest. Razpis, kot je pripravljen, omogoča prijave občinam, ki že imajo razvite podjetniške cone in v katerih delujejo rastoča podjetja. Ni pa namenjen občinam, ki so na tem področju manj razvite,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker.
Na razpis se ne bo prijavila niti občina Majšperk. Kot so pojasnili, je razpis pripravljen tako, da večina poslovnih con ne more kandidirati, saj se sredstva dodelijo samo tistim conam, ki so polne in je zanje izkazana in dokazana dejanska potreba po investicijah.
V Kidričevem se prav tako ne bodo prijavili na razpis, saj so industrijsko cono uredili že pred sedmimi leti. »Trenutna oziroma prihodnje cone (Talum, Njiverce-Hajdina) pa niso v lasti občin,« je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast.
Občina Podlehnik se na razpis za sofinanciranje občinskih poslovnih con sploh ne more prijaviti, saj svoje poslovne cone še nima. Občina zanjo nima lastnih zemljišč, pa tudi v občinski prostorski načrt poslovne cone še ni umestila.
skih stikov, zato sva s kolegom Idrissom na opravljeno delo izjemno ponosna. Naša naloga v okviru Afriškega dneva je bila organizirati prihod senegalske skupine gospodarstvenikov z ministrom na čelu. Kolega Idrissa je bil ves čas v stiku s se-negalsko vlado. Zelo pomembno je bilo, da smo povabili tiste ljudi, za katere sva menila, da je dobro, da obiščejo Slovenijo in da lahko vzpostavijo gospodarske vezi. Izkazalo se je, da je bila izbira pravilna, saj so bili na obeh straneh doseženi zelo dobri rezultati.«
V sredini junija je sledil še en pomemben vladno-gospodar-ski obisk iz Senegala. »Obiskali so nas ministrica za živinorejo, državni sekretar, direktor plana za razvoj, vodja pospeševanja dela žensk na kmetijah in direktor partnerske družbe. Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj, Pomurske mlekarne, dve moderni kmetiji, Sip Šempeter, Agromehaniko Kranj, Kmetij-sko-gozdarski zavod Ptuj, Biotehniško šolo Ptuj, v Bukovcih pa smo bili na kmetiji Janeza
Občina Videm je s finančnimi sredstvi RRP infrastrukturo v poslovni logistični coni Videm zgradila že leta 2012, na ta razpis pa se ne more prijaviti. Marjetka Šibila pojasnjuje: »Od obrtne cone moramo zgraditi še odvodni kanal. Vendar pa je vrednost te investicije občutno nižja od vrednosti, upravičene do sofinanciranja po razpisu (med 300.000 evrov in 3 milijone evrov, op. a.)...«
Občina Zavrč poslovne cone še nima, čeprav so jo v prostorskih aktih občine že opredelili. Ker je objavljen razpis namenjen samo za dograditev ali razširitev že obsto-
ječih con, se občina nanj torej ne more prijaviti. Direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik pravi: »Čakamo tak razpis, da bi poslovno cono sploh lahko začeli graditi. Menim, da se bo zaradi specifičnih pogojev na razpis lahko prijavila le redko katera občina.«
Občina Žetale se na razpis ne bo prijavila, saj poslovne cone v občinskem prostorskem načrtu nima opredeljene. Direktorica občinske uprave Milica Simonič Steiner pa pojasnjuje: »V Uradnem glasilu slovenskih občin je bil objavljen Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev OPN
Občine Žetale, kjer bo poleg pobud občanov obravnavana tudi pobuda občine o umestitvi poslovne cone v prostor.«
Na občinah Hajdina, Destr-nik in Dornava pa so dokončno odločitev že sprejeli: nobena izmed teh se na razpis za sofinanciranje občinskih poslovnih con ne bo prijavila.
Na razpis se prav tako ne bo prijavila občina Središče ob Dravi, saj kot so pojasnili, ne izpolnjujejo vsaj dveh začetnih pogojev: zemljišča niso v lasti občine, nimajo pa tudi parcelacije in ne gradbenega dovoljenja. Tudi občina Sveti Tomaž in Ormož ne bosta kandidirali na razpisu.
Z občine Gorišnice prav tako odgovarjajo, da se ne bodo prijavili na omenjeni razpis, saj kot navajajo, do datuma oddaje vloge na razpis ne bi uspeli zagotoviti pogojev za ugotavljanje upravičenosti po javnem razpisu. Pogojem pa prav tako ne bodo uspeli zadostiti v občini Juršinci, kjer se tako tudi ne bodo prijavili.
Da na razpisu ne bodo kandidirali, so sporočili še z občine Cerkvenjak: »Občina ima v letu 2009 zgrajeno poslovno obrtno cono, ki je zapolnjena cca. 50 % in nimamo potrebe po dodatnih tovrstnih površinah.«
MV, ML, DK, EM
Z VARUHOM ZDRAVJA
ANJE V
E PTUJ
Janžekoviča. Bili smo tudi na turistični kmetiji Pungračič, kjer smo predstavili, kako lahko kmetija trži lastne proizvode. Gostitelji so nas dobro sprejeli, predstavljeni program je bil povsod strokoven. Gostje so bili navdušeni nad Biotehniško šolo na Ptuju in nad njihovim načinom izobraževanja. Stekli so pogovori o izmenjavi študentov in dijakov ter strokovnega osebja. O vsem, kar je delegacija videla, je poročala predsedniku njihove države in na podlagi tega bodo stekle odločitve o nadaljnjem sodelovanju. S ponosom lahko povem, da smo prav v našem zavodu začeli pisati zgodovino odnosov Slovenija - Senegal in smo izključno mi tisti, ki smo z velikim trudom in uspešnim delom dosegli, da sta se vladi Slovenije in Senegala povezali in da je Slovenija imela v dveh mesecih iz te države na obisku dve tako močni gospodarski delegaciji,« je še povedala direktorica zavoda Most povezave Evropa Afrika Ptuj Ivica Ličen.
Mojca Zemljarič
Sproščeno popoldne v bazenih bo čarobno prenovilo vaše telo in duha. Pa ne le vaše, saj se s pomočjo Varuha zdravja v Termah Ptuj razvajate ugodneje.
• 10 % popust na wellness storitve iz rednega cenika Medico-wellness centra ValensAugusta, •20 % popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku in •20 % popust na redno ceno celodnevne vstopnice za kopanje v hotelskem kopališču Vespasianus.
Ponudba velja do 31. 12. 2016 Več na www.vzajemna.sT j
T^ D\/TT7 PTTTT Poslovalnica Ptuj
-1- HJaIVIH I 1UJ Minoritski trg 4, 225C
SAVA HOTELS & RESORTS
2250 Ptuj, t.-. 02/798 05 30
10 Štajerski
Kultura
petek • 8. julija 2016
Kidričevo • 85 let folklore v Cirkovcah
Najprej mednarodni folklorni večer, nato srečanje generacij
Veliko ljubezni je po svetu, a ljubezen do plesa je bojda doma v Cirkovcah, vsaj tako pravijo folkloristi, ki so konec junija obeležili častitljivih 85 let tamkajšnje folklore.
Foto: Mojca Vtič
Cirkovški folklorniki so visok jubilej obeležili z mednarodnim folklornim večerom, ko so se domačinom pridružili še plesalci iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, in s srečanjem generacij FS Vinka Koržeta.
So prejeli maroltovo ali Maroltovo značko?
Večkrat smo na straneh našega časopisa pisali, da so tudi tisti, ki menijo, da obvladajo slovenski jezik, včasih v dvomih, kako pisati, da bo prav. Tokrat so nas v dilemo spravila priznanja -značke, poimenovane po folkloristu Francetu Maroltu.
Slovenski pravopis (naš primerek je iz l. 1990) pravi v točki 157: »Pridevniki na -ov/-ev, -in ne zaznamujejo zmeraj svojine, temveč tudi vrsto /.../. Tudi če so izpeljani iz lastnih imen, jih je priporočljivo pisati z malo začetnico, 1. kadar pomenijo vrstnost; to so predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izdelkov, npr. marijini laski, /.../, parkinsonova bolezen; adamovo jabolko, /.../ papinov lonec /.../.«
Ker gre v cirkovškem primeru za vrsto priznanj, so torej dobili maroltove značke (za razliko od linhartovih za gledališčnike, gallusovih za glasbenike ...)..
Toda 152. točka pravi, da z malo začetnico pišemo »poimenovanja odlikovanj in športnih trofej (če se ne začenjajo s svojilnim pridevnikom iz lastnega imena): red dela, /. / plaketa mesta Beograd, /.../, oskar (vendar /.../ Borštnikov prstan, Bloudkova plaketa) /.../«.
Torej je sedaj odgovor na dilemo iz naslova drugačen: podelili so Maroltove značke. Pa čeprav - če smo dlakocepski: Maroltova bi pomenila svojino, torej bi bila to značka, ki je svojina gospoda Marolta; folklornikom pa niso podelili njegovih značk .
Kako pa vi to čutite?
Po pravopisu brskal: Jože Šmigoc
Folklorna skupina Vinka Koržeta je ena izmed najstarejših v Sloveniji. Začetnik folklornega delovanja na tem delu Dravskega polja je bil gostilničar Vinko Korže, ki je ljubil starinskost. Zanimale so ga stare šege, obleke, pesmi, plesi in ustno izročilo. V 30. letih preteklega stoletja je zbral mlade ljudi in jih učil ljudskih plesov. A pri folklori ni smel plesati vsak. V skupino so lahko vstopili le postavni člani, ki so znali dobro peti in poznali plesni korak valčka in polke. Prav tako so fantje najprej morali dokazati, da znajo plesati z metlo, šele na to so lahko za roke prijeli deklino, je bilo povedano na svečani prireditvi, na kateri so nastopile štiri generacije cirkovških folklornikov.
Glede na žareče obraze mladih in tudi starejših plesalcev, je ljubezen do plesa res doma v Cirkovcah, glede na starost plesalcev in podmladek pa se za prihodnost folklore, torej za pripovedovanje zgodb skozi ples, korake valčkov in polke ter nagajivih pogledov folklor-nikov tudi ni bati.
Ob tej priložnosti so bila članom FS Vinka Koržeta podelje-
na tudi priznanja JSKD. Bronasto Maroltovo značko za več kot pet let delovanja na področju folklore so prejeli Matic Fišer, Sašo Gerečnik, Adolf Gojkovič, Majda Koren, Franc Kovačič, Milan Robar. Že več kot 10 let se pri folklori vrtijo Ivan Kojc, Saša Urih in Marko Urih, za več kot 15 let folklornega udejstvo-vanja pa so zlato značko prejeli Anton Draškovič, Nežika Dre-venšek, Franc Hergan, Viktorija Hergan, Slavko Kmetec, Drago Koren, Maks Medved, Štefanija Medved, Jožica Mihelak, Anton Rampre, Jožica Rampre, Majda Robar, Marica Serdinšek, Janko Serdinšek in Tina Urih. Častno bronasto značko za 30 in več let delovanja pa sta prejela Miran Urih in Davorin Urih.
Iva Ferlinc s ptujske območne izpostave JSKD je podelila tudi splošne jubilejne značke. Bronasto značko območne izpostave je prejel Igor Vidovič, srebrno Marijan Horvat, Zvon-ko Vidovič in Srečko Zagora-nski, zlate Vlado Juric, Miran Kovačič in Franc Černenšek, častno značko pa Anton Brglez.
Mojca Vtič
Polenšak • Ob 25-letnici državnosti
Slovenska pesem
Kljub slabemu vremenu je slovenjegoriško društvo Generala Maistra s Polenšaka v soboto, 25. junija, izpeljalo prireditev, na kateri so pevci peli slovenske pesmi. Tokrat so prireditev posvetili 25. rojstnemu dnevu naše domovine.
Letos nas lipa v parku pred
cerkvijo, kjer tradicionalno poteka pevsko druženje, zaradi dežja ni mogla vzeti v svojo
senco, je pa nas v svoje zavetje vzela župnijska cerkev sv. Marije, kjer je prireditev prav tako dobila svoj čar. Združili smo
domačo govorjeno besedo s pesmijo in tako na čisto preprost način pokazali, da sredi majhne gričevnate vasi ljudje
znamo ceniti in spoštovati, kar imamo. K sodelovanju smo ponovno povabili vse pevske sestave, ki delujejo v občini Dornava, in povabilu so se odzvali: MePZ Magnificat Polenšak, ženska vokalna skupina Enigma iz Dornave, pevke Lukarce TED Lukari Dornava, ljudski pevci DU Polenšak, kvartet TD Polenšak, prav posebej veseli pa smo bili naših najmlajših - otrok OŠ Dornava, ki so se povabilu kljub počitnicam z veseljem odzvali. Nastopili so harmonikar Jan Sirc, solistka Vida Veršič, recitatorji in za to priložnost sestavljena pevska skupina iz OŠ Dornava.
Ob koncu sta nam govorila podžupan Srečko Kondrič in predsednik SDGM Jože Hojnik, sklepno dejanje prireditve pa je bila družno zapeta pesem Slovenec sem.
Martina Horvat
Tednikova knjigarnica
Splošna navodila za počitniško branje
Oh, koliko počitnic je že za menoj! In prav toliko počitniških branj. Morda vam bo, cenjeni bralci Knjigarnice, dobrodošel nekoliko bolj oseben pogled na knjižno počitniško malho, ki sem jo izoblikovala v tem dolgem bralnem obdobju.
Z gotovostjo lahko trdim, da izbiranje počitniškega branja sploh ni enostavno, predvsem, če nameravate na morje. Spominjam se dopusta, ko mi je galeb zagrenil poležavanje na plaži, saj se mi je ponečedil na novo, še po tiskarski barvi dišečo knjigo. Pa komaj leto dni sem bila knjižničarka in strahovito mi je bilo nerodno za to bralsko šlamparijo. Seveda sta bili v knjigi uničeni dve strani, a take nisem mogla vrniti v knjižnico. Spet drugič se je zgodilo, da sem, mirno ležeča na blazini pod borovcem tik ob morju, ki je nežno valovilo, odprla knjigo, pa na vsem lepem morje ni več nežno valovilo in opevana slanica je zalila knjigo, da se je papir morja napil in osušena je postala valovita kot salonitka. Grozno!
Pravilo ena za dopustniško branje pravi, da nikoli ne jemljite na dopust sposojene knjige, ki je povsem nova; na take preži kup nevarnosti: od pack sladoleda, kapljic sočnih breskev do rdečine dalmatinskega paradižnika in z vetrom prinesenega peska med knjižne liste. Res je tudi, da sončna pripeka zelo neugodno vpliva na knjižne liste.
Pravilo dve naznanja, da naj bodo dopustniške knjige lahke, mislim, lahke po materialni teži. Ležati na plaži in v rokah držati ter obračati liste v zajetni knjigi s kakovostnim papirjem in po možnosti še celo z ilustracijami - to je rokam in celemu telesu zelo naporno.
Pravilo tri pravi, da na plaži ni primerno brati knjige velikega formata, saj lahko povzročijo neenakomerno porjavelost vas in celo vaših sosedov. Verjetnost poškodb velikih knjig je na dopustu veliko večja, kot če uživate kratke zgodbe iz knjig bolj priročnega formata.
Pravilo štiri priporoča, da zahtevne, strokovne ali kako drugače zapletene literature ne jemljite na dopust. Namreč: branje na plaži zahteva zmerno koncentracijo tudi na obalne okoliščine in ne samo na potiskan papir. Zanimivosti s plaže pač ne gre zamujati zaradi nekaj hitreje prebranih vrstic knjige.
Pravilo pet govori o razumnosti pri številu knjig za na plažo. Tudi če ste še ne vem kako zagrizen ljubitelj branja, je nespodobno, pa tudi zdravo ni, tako osamelo, v svojem literarnem svetu preživeti dopustniške dni.
Pravilo šest priporoča, da se pred odhodom na počitnice posvetujete s svojim knjižničarjem, ki vas bo lahko, med drugim, napotil v knjigarno po žepnice, ki so najbolj primernega počitniškega formata v vseh ozirih (vsebinsko in cenovno tudi).
Pravilo sedem opozarja, da je na dopust najbolje izbrati lastne, privatne knjige. Saj je hudo, če katero svoje ljubo branje pozabite pod posteljo neke sobice tam daleč na jugu Jadrana, ampak bolje je pozabiti svoje od sposojenih knjig.
Pravilo osem oznanja, da je na taka počitniška potovanja in ležanja prijetno izbrati kakšno delo avtorja, ki je na tak ali drugačen način povezan s krajem vašega odmora. Morda kakšen roman, ki se dogaja v dotičnem kraju, kakšno zgodovinsko ali zemljepisno branje ...
Pravilo deset zelo priporoča, da knjige spakirate v priročno, vodotesno torbico, ki vam bo omogočala varno hrambo in tovorjenje knjig. Stiskanje knjig med brisače, ki ste jih potisnili v znamenito gobasto ležalko, je predvsem pri odhodu s plaže sila nerodno.
Pravilo enajst ni obvezno in pravi, da je bralno znamenje odličen pripomoček, ki omogoča branje brez stresa ob vprašanju: »Na kateri strani sem?«
Predvsem pa ne pozabite tistega starega pregovora, ki pravi: »Tri dni ne beri knjig, pa bodo tvoje besede izgubile lepoto!«
Veliko veselja s knjigami vam želi
Liljana Klemenčič
Foto: MH
Nogomet
Vrbanec dvakrat v polno za vzpodbudni remi
Stran 12
Simon Sešlar
»Poizkušal bom narediti uspešno zgodbo«
Stran 12
		§
SDäf	v r 1	QjU
Strelstvo
Kovinar Ormož z zmago znova v vodstvu
Stran 13
Low kick
Na spektaklu ob morju tudi Dominik Ljubeč
Stran 13
Košarka
Celovita obnova igrišča pri dvorani Campus
Stran 14 Mali nogomet Drbetinčanom predal priznanje Dejan Zavec Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Evropsko prvenstvo v Amsterdamu
Domjanova kot prva Slovenka presegla mejo 60 metrov
Sreda, prvi dan evropskega prvenstva v atletiki za člane v Amsterdamu, bo ostala v lepem spominu Veroniki Domjan iz Zavrča. Kot ena izmed 15 slovenskih atletov na prvenstvu je odlično debitirala na njenem največjem članskem tekmovanju do sedaj.
Predstavnica Atletskega kluba Ptuj se je s svojim trenerjem Gorazdom Rajher-jem zelo načrtno pripravljala za nastop na Nizozemskem. Za 19-letno metalko diska je bil zelo dober prvi del sezone, v katerem je že dvakrat izboljšala državni rekord, ki je pred evropskim prvenstvom znašal 59,55 metra in je ga dosegla na pokalnem tekmovanju v Novi Gorici. Pred odhodom v Amsterdam sta tako Domjanova kot Rajher izpostavila, da je tekmovalni cilj izboljšanje osebnega rekorda. To je Veroniki tudi uspelo ...
Kvalifikacije v parku, tik ob gledalcih
Kvalifikacije v metu diska niso potekale na Olimpijskem stadionu, ampak v enem od mestnih parkov, na Trgu muzejev, kar je novost na letošnjem EP (tako bo tudi v metu kopja, op. a.). »Gledalci so nas gledali z dveh metrov in to je res poseben občutek. Bilo je veliko ljudi in občutki so bili odlični. Ni me
Foto: Črtomir Goznik
Veronika Domjan (AK Ptuj) se je na prvem velikem članskem tekmovanju, EP v Amsterdamu, kot najmlajša uvrstila v petkov finale (začetek ob 20.15).
Fascinantno prizorišče kvalifikacij v metu diska - amsterdamski park Trg muzejev.
zmedlo, tudi krog za izmet je bil zelo dober,« je povedala Domjanova.
Naša atletinja Domjanova je nastopila v drugi kvalifikacijski skupini (v obeh skupinah je nastopilo po 13 tekmovalk, op. a.) in zable-stela prav z zadnjim metom. Začela pa ni prav dobro, saj je v prvem metu orodje pristalo le pri 49,21 metra. Ko je v drugem naredila prestop, se je napetost stopnjevala, saj ji je ostal na voljo le še en poskus . V odločilnem poskusu je mlada atletinja pokazala veliko mero zbranosti in disk je poletel do znamke novega članskega državnega rekorda
- 60,11 metra! S tem je za 56 centimetrov izboljšala svoj dosedanji osebni mejnik in postala prva Slovenka, ki je orodje zalučala preko 60 metrov. Istočasno je to pomenilo krepko preseženo kvalifikacijsko normo za vstop v finale, ki je znašala 58 metrov. To znamko je doseglo kar 15 od 26 metalk diska, najboljši rezultat pa je uspel Nemki Juliji Fischer z metom 66,20 metra. Prva favoritinja tekmovanja Hrvatica Sandra Perkovič je z rezultatom 65,25 metra dosegla drugo daljavo dneva.
Dosežek Domjanove je pomenil deveto najboljšo
daljavo in dobro spodbudo za petkov finalni nastop, ki ga bodo atletinje začele
ob 20.15. V tem nastopu bo članica ptujskega atletskega kluba lahko nastopila raz-
Mravljinci v prstih
»Tudi sama ne vem, kaj sem delala v prvih dveh serijah. Enostavno nisem imela prave energije in se nisem dobro počutila. Potem pa sem si dejala, da če vso sezono mečem okrog 58 m, zakaj ne bi v zadnjem poskusu kvalifikacij premagala samo sebe. Uspel mi je fantastičen met in sem vesela, da sem prišla v finale, kjer bom skušala doseči olimpijsko normo. V sredo je bilo zelo blizu, a obenem tudi tako zelo daleč,« je povedala Domjanova in dodala: »Treme nisem imela, imam pa na tekmah nek poseben občutek, mravljince čutim v prstih in tedaj vem, da bo tekma dobra. Ta občutek sem dobila šele po drugem metu. Upam, da bom v petek nastopila bolje, da gledalci ne bodo tako na trnih čakali na moj dosežek.«
bremenjena, saj je v Amsterdamu že dosegla dva od treh zastavljenih ciljev: prvi je bil uvrstitev v finale, drugi izboljšanje osebnega rekorda, tretjega pa bo napadala v finalu in se glasi lovljenje olimpijske norme, ki znaša natančno 61 metrov. V kratkem SMS-sporočilu po uspešno opravljenih kvalifikacijah je Domjanova zapisala: »Tudi v finalu bom dala vse od sebe!« Glede na željo, ki jo je kazala skozi celotni tre-nažni proces, je sposobna dodati teh 89 centimetrov, s čimer bi lahko začela sanjati tudi svoje olimpijske sanje.
DB, sta
Nogomet • NK Aluminij
Jakšič, Zeba in Kramer podpisali za Aluminij
Igralci v moštvih 1. lige imajo le še dober teden časa za priprave na novo sezono, zato ekipe pospešeno sestavljajo igralske mozaike. Tudi pri Aluminiju je tako, v tem tednu so pogodbe podpisali s tremi novinci, na vidiku pa je še ena okrepitev
Novi člani Aluminija so tako postali Nemanja Jakšič, Josip Zeba in Blaž Kramer. Jakšič je 20-letni srbski bočni branilec, ki je
nazadnje igral za Zavrč in bo poskušal na eni strani zakrpati vrzel po odhodih obeh bočnih branilcev iz prejšnje sezone - To-polovca in Čeha. Zeba je 26-letni centralni branilec, ki je bil doslej član hrvaškega drugoligaša Segesta, v Kidričevem pa so se zanj odločili zaradi poškodbe Matea Dami-ša (meniskus), ki bo dlje časa odsoten. Tretjo okrepitev so pri Aluminiju is-
kali v napadu, našli pa so jo v postavnem 20-letnem Blažu Kramerju (191 cm). Ta je v zadnji sezoni 3. lige sever v dresu Šampiona iz Celja dosegel 23 zadetkov in bil drugi najboljši strelec lige.
Iz NK Aluminij so še sporočili, da so blizu sklenitve dogovora tudi z Markom Roškarjem, ki je nazadnje igral za ptujsko Dravo.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nemanja Jakšič je rumeno-zeleni dres Zavrča zamenjal za Aluminijevega rdečega.
12 Štajerski
Zvesti naročniki profitirajo
petek • 8. julija 2016
Nogomet • Prijateljske tekme
Vrbanec dvakrat v polno za izjemno vzpodbudni remi
Prijateljska tekma: RIJEKA - ALUMINIJ 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Ajayi (25.), 1:1 Vrbanec (41.), 1:2 Vrbanec (68.), 2:2 Matei (94., z 11 m)
ALUMINIJ: Janžekovič (od 46. Lipovac), Jakšič (od 80. Kajtna), Vezja k (od 46. D. Petrovič), Turkalj (od 46. Ku-rež), Zeba (od 84. Klajnšek), Krljanovič (od 63. Brodnjak), Vrbanec, Rogina (od 46. Florjane), Bizjak (od 46. T. Petrovič), Škoflek (od 46. Roškar), Kramar (od 46. Jelač). Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v sredo odpotovali na Reko na Hrvaško in se s tamkajšnjim prvoligašem pomerili v naslednji prijateljski tekmi. Varovanci Matjaža Keka so bili doslej na pripravah v Sloveniji, to je bila po vrnitvi njihova prva domača tekma. Z velikim zanimanjem so jo pričakali tudi njihovi navija-
Nogometaši Rijeke in Aluminija so se pred 1500 gledalci razšli z remijem.
Foto: NK Rijeka
či, saj se jih je zbralo 1500. V dresu Reke je 80 minut igral tudi slovenski reprezentant
Roman Bezjak.
Gledalci so videli zanimivo in dinamično srečanje, v
katerem je imela Rijeka prvi polčas terensko pobudo, kronala pa jo je z zadetkom
hitrega Nigerijca Ajayija. Že nekaj minut pred tem je bil isti igralec sam pred Janže-kovičem, a je ta njegov strel ubranil. Kidričani so bili več kot dostojen tekmec drugou-vrščeni ekipi hrvaške 1. lige, svojo priložnost so dočakali v zaključku prvega polčasa, ko je po hitro izvedenem prostem strelu v prazen prostor lepo stekel Matic Vrbanec in zadel iz bližine.
Tudi drugi polčas so domačini začeli podjetneje, gol pa so tokrat prvi dosegli Kidričani. Po hitrem nasprotnem napadu je znova zadel Vrbanec, ki mu očitno ležijo hrvaške ekipe, zadel je že proti Hajduku. Varovanci Bojana Špehonje so se nato orientirali na nasprotne napade, v obrambi pa so dobro zapirali vse proti do gola. A le do sodnikovega podaljška, ko je po samostojnem prodoru Ma-teija in prekršku enega od branilcev Aluminija sodnik pokazal na 11-metrovko. To je
v zadetek za izenačenje spremenil Matei.
Remi je za Kidričane izredno pomemben iz psihološkega vidika, saj so še enkrat več dokazali, da se lahko brez težav kosajo tudi z veliko bolj uveljavljenimi tekmeci.
Prijateljska tekma: ZAVRČ - URAL 0:5 (0:3)
ZAVRČ: Kovačič, Novose-lac, Lonzarič, Rogač, Šinik, Cvek, Kokorovic, Batrovic, Marciuš, Džaferovic, Baljak. Trener: Željko Orehovec.
Nogometaši Zavrča so v sredo v Bakovcih odigrali prijateljsko srečanje z ruskim Uralom. Gre za izredno močno ekipo, ki je v zadnji sezoni v ruski 1. ligi osvojila 8. mesto. Zavrčani so bili tokrat v močno podrejenem položaju, kar je bilo tudi moč pričakovati, saj so v fazi močnih kondicijskih priprav in igralci imajo »težke noge«.
JM
Nogomet • Simon Sešlar, NK Drava
»
Poizkušal bom narediti uspešno zgodbo«
Novi trener članskega moštva NK Drava Simon Sešlar je na ponedeljkovem prvem treningu na začetku priprav pozdravil 19 nogometašev. Izmed starih znancev oziroma igralcev ki so tvorili hrbtenico lanske uspešne ekipe, so bili prisotni Nastja Čeh, Aleš Čeh, Alen Krajnc, Aljaž Musič, Alen Romih in Mitja Rešek. To pomeni, da je veliko igralcev zapustilo klub in da je bila na prvem treningu večina mladih igralcev, med katerimi bodo nekateri posamezniki skozi drugoligaško sezono prav gotovo dobili svojo priložnost za dokazovanje.
Ob tem sta ta teden na preizkušnji na Ptuju še dva hrvaška igralca in bosanski napadalec, za katere bo v določenem času znano, ali bodo v prihodnji sezoni nosili modri dres. Na sezono 2016/17 se bo Drava pripravljala vsak delovni dan na Mestnem stadionu na Ptuju, medtem ko naj bi vsak teden odigrali tudi dve tekmi. Trener Simon Sešlar ima v načrtu odigrati pet do sedem prijateljskih pripravljalnih tekem. Za zdaj sta na njegovem seznamu potrjeni dve: v torek bo Drava igrala z drugo ekipo ruskega prvoligaša Anžija, medtem ko bo generalko pred prvenstvom opravila 30. julija, ko bo igrala z Mariborom B.
Veliko mladih in
ambicioznih
igralcev
Simon Sešlar je bil nekoč odličen nogometaš, zbral je tudi 19 nastopov za slovensko nogometno reprezentanco. Igralsko kariero je končal v Celju leta 2009. V nogomet se je hitro vrnil v vlogi trenerja, saj je med letoma 2013
in 2015 treniral Dravinjo, nato istega leta nekaj časa Aluminij, sedaj pa je novi trener Drave. Zanj je prihod na Ptuj nov izziv, ki se ga veseli, hkrati pa se tudi zaveda trenutnega težkega položaja v ptujskem nogometu.
Zakaj ste se odločili, da sprejmete vlogo trenerja NK Drava?
S. Sešlar: »V prvi vrsti me je zadeva pritegnila zato, ker tukaj deluje moj dober prijatelj in bivši soigralec Nastja Čeh. Z velikim entuziazmom poizkuša postavit stvari na pravo mesto in to me je prepričalo. V zadnjem obdobju sva se veliko pogovarjala in stvari so se odvile tako, da je Drava iskala novega trenerja. Ta drugoligaški nogometni nivo mi je kar precej znan, zato je pred mano na Ptuju nov izziv, da poizkušam naredit uspešno zgodbo na dolgi rok.«
Lani je Drava imela močno in kakovostno ekipo, ki je bila tretja v 2. ligi. Letos bo ekipa precej spremenjena in v njej bo veliko mladih igralcev. Kaj pomenijo te spremembe za vas?
S. Sešlar: »Vsekakor je Drava v pretekli sezoni naredila zelo dober rezultat, za kar jim gredo zares vse čestitke. Je pa tudi dejstvo, da so imeli igralsko zelo kakovostno in izkušeno ekipo, predvsem slednje je za ta rang tekmovanja nezane-marljiv podatek. Teh dveh stvari - kakovosti in izkušenosti -bo verjetno v tej sezoni manj, saj se je ekipa zelo spremenila. Ne glede na spremembe se ne bojim izziva, prišel sem delat, iskat napredek in dobro igro. Kakšen bo naš domet, je sedaj težko reči, a zagotovo se bomo poizkušali maksimalno približati nekim rezultatom, ki si jih vsi v klubu želimo.«
Tenis • Turnir U-16 na Ptuju
St. 1 najboljša tudi na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Novi trener Drave Simon Sešlar bo imel pod svojim okriljem večinoma mlade Ptujčane.
Priprave na novo sezono bodo trajale dober mesec dni. Bo to dovolj?
S. Sešlar: »Po eni strani da, po drugi ne. V tem mesecu se bomo ukvarjali predvsem z vsebino, kar pomeni, da bomo uigravali ekipo. Ekipa je zelo mlada in v njej je veliko ambicioznih igralcev ki imajo določeno željo, da bi v prihodnosti igrali tudi na kakšnem višjem nivoju. Zato je večina teh igralcev prišla na priprave v kar dobri fizični pripravljenosti, kar je prednost. To bomo še nadgradili, predvsem pa bomo v tem mesecu poizkušali odigrati čim večje število tekem, da se dodobra uigramo oziroma privadimo drug na drugega na igrišču. Do začetka prvenstva je malo časa, vendar upam, da ga bo vseeno dovolj, da se dobro sestavimo.«
David Breznik
Člani TK Terme Ptuj so še drugi teden zapored izvedli turnir v kategoriji U-16. Tokrat je šlo za domači odprti turnir OP Zala za dekleta, ki so se merila med posameznicami in v dvojicah. Kljub počitnicam se je na Ptuju zbralo 22 igralk.
Med posameznicami sta se v finalu merili prvi nosilki Maja Makorič (N. Gorica) in Alja Belinger (Šport plus), boljša pa je bila prva igralka z lestvice TZS U-16 Maja Ma-korič. To je njen tretji osvojen turnir v sezoni. Maja je bila najboljša tudi med dvojicami, kjer je igrala skupaj s soigralko Zalo Ule. V finalu sta premagali Mio Kukovič in Aljo Belinger.
Domači TK Terme Ptuj so zastopale Tara Gorinšek, Nika Strašek in Ana-Teja Tabor. Ana-Teja je bila uspešna v 1. krogu, v 2. krogu pa jo je ugnala 5. nosilka Lana Stefanovič (ŠTK Velenje). Tara je bila v 1. krogu prosta,
OP Ptuj U-16, rezultati finalnih dvobojev:
posameznice: Maja Makorič (N. Gorica) - Alja Belinger (Šport plus) 6:2, 6:4;
dvojice: Makorič/Ule (N. Gorica/Talos) - Kukovič/Be-linger (ŽTK MB/Šport plus) 7:6(5), 6:3.
v drugem pa se je merila s 1. nosilko in kasnejšo zmagovalko Majo Makorič, ki jo je ugnala z rezultatom 4:6, 3:6. Makoričeva je v četrtfinalu izločila še drugo Ptujčanko Niko Strašek (1:6, 2:6). Nika je pred tem preskočila dva kroga, ugnala je tudi 6. nosilko Mio Kukovič (ŽTK Maribor). Med dvojicami sta Tara in Nika v 1. krogu pripravili lepo presenečenje in z rezultatom 7:6(5), 6:4 ugnali 2. nosilki, Aleo Bubek (N. Gorica) in Lano Stefanovič (ŠTK Velenje), nato pa v polfinalu izgubili proti dvojici Kukovič/ Belinger - 4:6, 6:4, 5:10.
JM
Teniški klub Terme Ptuj
Najboljše igralke turnirja na Ptuju: Alja Belinger, Alea Bubek, Zala Ule in Maja Makorič
petek m S. julija 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Low kick • Turnir v Lovranu M Strelstvo • 5. turnir MK Interlige pištola 50 m
Spektakel ob morju Kovinar Ormož z zmago znova v vodstvu
Dominik Ljubec (Kung fu klub Ptuj, zelene hlačke) med borbo
Na glavni plaži v Lovranu pri Opatiji se je le nekaj metrov od morja v organizaciji OFC kluba (legende borilnega športa Mladena Krajnčeca in managerja OFC Zorana Zdelarja, op. a.) odvijal turnir OFC New Generation 4. Na njem so se številčnemu občinstvu v dvobojih po pravilih low kick in K-1 predstavili mladi obetajoči borci iz Hrvaške in Slovenije.
Med izbranci je bil tudi član Kung fu kluba Ptuj Dominik Ljubec, ki se je v dvoboju po low kick pravilih spopadel s Kristijanom Nevi-sticem iz prijateljskega kluba Leon Gym iz Zagreba.
O Nevističevi kakovosti že pred dvobojem ni bilo no-
benega dvoma, saj trenira v enem najboljših klubov v regiji pod vodstvom vrhunskega trenerja Leona Beneta in je aktualni mladinski državni prvak Hrvaške v K-1 in low kicku. Svojo kakovost je potrdil tudi v ringu, kjer je Dominik Ljubec kljub srditemu boju, ki je bil poln akcije in preobratov, po izenačeni prvi rundi v drugi moral priznati premoč tekmeca. Po odlično plasiranem udarcu z nogo v telo je Dominik izgubil dvoboj s TKO. Kljub porazu je bila to za našega mladega borca dobra izkušnja. Dominika je v Lovranu spremljal klubski trener Karel Šauperl.
David Breznik
Šahovski kotiček
Tudi mednarodni turnir članu ŠD Ptuj
Šahovska zveza Slovenije je prost dan na Vidmarje-vem memorialu izkoristila za izvedbo mednarodnega šahovskega turnirja, ki je obenem štel za državno prvenstvo v pospešenem šahu za članice in člane. Na turnirju je nastopilo 52 šahistk in šahistov, med njimi tudi pet velemojstrov, ki so nastopili na Vidmarjevem memorialu, kar je gotovo dalo dodatno kakovost.
V devetih krogih pospešenega tempa deset minut po igralcu je zmagal član ŠD Ptuj VM Ivan Ivaniševič, ki je zbral 7,5 točke, pri čemer je oddal le en remi, enkrat pa je moral podpisati poraz. Najbolje uvrščeni slovenski šahist je bil na drugem mestu turnirja VM Luka Lenič, ki je tako postal državni prvak v pospešenem šahu za leto 2016, med članicami pa je ta naslov pripadel FM Špeli Orehek, ki je v absolutni razvrstitvi osvojila 31. mesto. Podeljenih je bilo nekaj skromni denarnih in praktičnih nagrad.
Turnir v Spuhlji
V soboto, 9. julija, bo v Spuhlji potekal že tradicionalni šahovski turnir ob obletnici obstoja šahovske sekcije Spuhlja (ŠSS). Ta letos praznuje že 31 let. Turnir bo od 10. ure dalje potekal v gostišču Pri Majdi. Prijavnine za igranje ni. Turnir je zaprtega tipa, kar pomeni, da imajo pravico igrati člani ŠSS in vsi krajani s stalnim prebivališčem v Spuhlji.
Minuli konec tedna je SD Kovinar Ormož na centralnem strelišču v Ljubljani organiziral 5. turnir mednarodne malokalibrske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m. Ormoški strelci in aktualni prvaki so z dvojno zmago na predzadnjem turnirju v sezoni poskrbeli za velik zasuk v ekipni razvrstitvi in prevzeli vodstvo v skupnem seštevku ter z velikimi koraki stopajo proti svoji četrti zaporedni lovoriki.
KevinVenta do četrte zmage v sezoni
Med posamezniki ostaja še vedno skorajda nepremagljiv Ormožan Kevin Venta, najboljši slovenski strelec s pištolo in trikratni prvak, ki je s 552 krogi slavil še četrto zmago v sezoni. Pred zadnjim turnirjem v sezoni je tako že postalo jasno, da bo Venta povsem zasluženo in zelo suvereno osvojil še svoj četrti zaporedni naslov prvaka, saj ima pred reprezentančnim kolegom Blažem Kunškom neulovljivo prednost 19 točk. Kunštek je s prav tako dobrim rezultatom 551 krogov osvojil drugo mesto in se v skupnem seštevku povzpel s šestega na drugo mesto. Tesen boj med obema najboljšima slovenskima strelcema je bil odločen šele v zadnji seriji tekmovanja, kjer je Venta zaostanek 1 kroga, z zaključno serijo 92 proti Kunškovim 90 krogom, pretopil v pičlo prednost. Favorizirani Madžar in bodoči olimpijec
Foto: Simeon Gönc
Aktualni prvaki Interlige, ormoški strelci Kovinarja, z leve strani Nenad Vignjevic, Kevin Venta in Emerik Hodžic, so v Ljubljani slavili tretjo ekipno zmago v sezoni in se s štirimi točkami prednosti znova prebili v vodstvo v skupnem seštevku.
Miklos Tatrai je s 536 krogi osvojil tretje mesto in za tri kroge ugnal drugega najboljšega ormoškega strelca Emerika Hodžica, ki se je z osebnim rekordom v sezoni povzpel na skupno 6. mesto. Drugemu najuspešnejšemu strelcu v zgodovini tekmovanja Interlige, Ptujčanu Boštjanu Simoniču, ki nastopa za ekipo Jožeta Kerenčiča iz Miklavža, v Ljubljani streljanje ni šlo dobro od rok, s 524 krogi je osvojil še vedno visoko šesto mesto, kar ga je obdržalo na tretjem mestu v skupnem seštevku, z enakim številom točk kot Madžar Tatrai. Slednji pa ima prednost pred Simoničem zaradi pravice do odbitka najslabšega rezultata, kar nakazuje, da bo trikratni prvak in idejni oče Interlige v letošnji sezoni ostal brez odličja v skupnem seštevku. Najboljši juršinski strelec je bil znova Mirko
Rezultati mednarodni turnir:
1. Ivan Ivaniševič ŠD Ptuj 7,5 točke, 2. Luka Lenič ŠK Ljubljana-DUOL 7,5, 3. Jure Zorko ŠD Krka Novo mesto 7, 4. Jure Borišek ŠK Ljubljana-DUOL 6,5, 5. Tim Janželj ŠK Ig
6,5 ..... 31. Špela Orehek ŠD
Domžale 4 ... 37. Lara Janželj ŠK Ig 4 ... 40. Barbara Skuhala ŠD Radenska Pomgrad 3,5 točke itd
Rezultati DP člani:
1. Luka Lenič ŠK Ljubljana-DUOL 7,5, 2. Jure Zorko ŠD Krka Novo mesto 7, 3. Jure Borišek ŠK Ljubljana-DUOL 6,5, 4. Tim Janželj ŠK Ig 6,5, 5. Žan Tomazini ŠK Impol Sl. Bistrica 6 točk itd
Rezultati DP članice:
1. Špela Orehek ŠD Domžale 4, 2. Lara Janželj ŠK Ig 4, 3. Barbara Skuhala ŠD Radenska Pomgrad 3,5, 4. Nuša Hercog Celjski ŠK 3, 5. Zala Urh ŠK Stari Mayr Kranj 3 točke itd.
Silva Razlag
Strelstvo m Trap
SD Trap Ormož z vrhunskim dosežkom na finalu lige
Na olimpijskem strelišču v Novi Gorici je v soboto in nedeljo, 25 in 26 junija, potekalo finale lige v streljanju na glinaste golobe trap v okviru SZS, kjer so tekmovali ekipno in posamezno.
Pomerilo se je deset letošnjih najboljših ekip po liga-škem delu. Strelsko društvo Trap Ormož v sestavi Tomaž Blazinšek, Jože Kampuš in Branko Valenko je doseglo vrhunski rezultat - ekipno tretje mesto. V mladinski konkurenci se je med posamezniki prav tako izredno izkazal njihov mladinec Miha
Šahovski kotiček
Na svetovni članski lestvici kar trije člani ŠD Ptuj
Med najboljšimi dvajsetimi šahisti na julijski lestvici ni velikih sprememb v primerjavi z junijem. Aktualni svetovni šahovski prvak Norvežan Magnus Carlsen še naprej krepko vodi z 2855 točka-
Moleh, ki pa se je po rekordnem dosežku na predhodnem turnirju v sezoni s 536 krogi (7. mesto) tokrat uvrstil na skromno 16. mesto s 493 krogi, v skupnem seštevku zaseda 12. mesto.
Ormožani poskrbeli za zasuk
V ekipni razvrstitvi so Ormožani s 1602 krogoma še tretjič v sezoni presegli 1600 krogov in slavili svojo tretjo zmago, s čimer so prehiteli tako Grosupeljčane (1561) kot tudi do petega turnirja vodilno ekipo Jožeta Keren-čiča iz Miklavža (1596) ter imajo zdaj štiri točke prednosti pred zaključnim turnirjem, kar je zelo dobro izhodišče za ubranitev naslova ekipnih prvakov Interlige. Z zmago in velikim zasukom v Ljubljani je bil zelo zadovoljen vodja ormoške ekipe,
Rezultati:
Ekipno:
1.	Kovinar Ormož 1602 7964 67
2.	Jožeta Kerenčiča Miklavž 1596 7980 63
3.	Grosuplje	1562 7892 53 4 .Štefana Kovača Turnlšče 1554 7681 42
5.	Juršinci I	1436 6928 36
6.	RegionSud AAUT 1381 7302 38 Posamezno:
1.	Kevin Venta, K0R 552 2757 141 (1.)
2.	Blaž Kunšek, JKM 551 2727 120 (2.)
3.	Miklos Tatrai, HUN 536 2175 102 (4.)
4.	EmerikHodžič, K0R 533 2628 90 (6.)
5.	Rok Ivane, GR0 526 2138 85 (8.)
6.	Boštjan Simonič, JKM 524 2677 102 (3.)
7.	Miran Miholič, JKM 521 2565 68(10.)
9.	Franci Ivane, GR0 520 2631 91 (5.)
10.	Jože Čeper, WB 518 2620 82 (9.)
11.	Nenad Vignjevic, KOR517 2279 68 (11.)
12.	Ignac Jerovšek, GRO 516 2620 90 (7.) 16. Mirko Moleh, JUR 493 2548 58 (12.)
20.	Gregor Vesenjak, JUR477 1850 12 (29.)
21.	Milan Stražišar, ŠKT 473 2317 17 (25.)
22.	David Kekec, JUR 466 466 4 (34.) Rene Wankmuller, AUT / 1073 46 (16.) Ludvik Pšajd, JUR / 1567 49 (14.) Simon Simonič, JKM / 1542 38 (20.) Bogša Žan, JKM	/ 484 3 (32.) Rok Pučko, JUR / 497 2 (37.)
izkušeni Emerik Hodžic, ki
je napovedal zmago in ubra-nitev naslova ekipnih prvakov na zaključnem turnirju. Nato pa si bo ormoška ekipa na DP poskušala priboriti še drugi naslov državnih prvakov v tej sezoni. Juršinska ekipa je v Ljubljani nastopala oslabljena, zadržanega Ludvika Pšajd je zamenjal mladi David Kekec, in osvojila 5. mesto s 1436 krogi.
Zaključni turnir v sezoni bo po poletnem premoru znova na strelišču v Ljubljani, 27. 8., kot generalka pred septembrskim DP na 50 m.
Simeon Gonc
Nahtigal, ki je dosegel drugo mesto.
Končni vrstni red posamično: 1. Denis Vatovec (SD Vrhnika) 119, 2. Evgen Pap (SD Štefana Kovača) 108, 3-Ivo Kompan (TK IL. Bistrica) 118, 7. Jože Kampuš (SD Ormož) 107, 8. Tomaž Blazinšek (SD Ormož) 107, 15. Branko Valenko (SD Ormož) 104 itd.
Končni vrstni red ekipno: 1. SD Vrhnika (Aleš Hozjan, Klemen Žafran, Denis Vatovec) 325, 2. ŠSD Radgona (Milan Pelcl, Milan Svetec, Dani Šmid) 321, 3.
Med najboljšimi ekipami v Sloveniji se je odlično znašla tudi ekipa SD Trap Ormož.
SD Ormož (Tomaž Blazinšek, Jože Kampuš, Branko Valen-ko) 318 itd.
Končni vrstni red mladinci: 1. Tomaž Zupan (SD
Rudar globoko) 111, 2. Miha Nahtigal (SD Ormož) 98, 3. Tilen Kos Šturm (SD Gorica) 96, itd.
UR
mi, v »klubu 2800« pa sta še Rus Vladimir Kramnik (2812) na drugem in naturalizirani Američan Fabiano Caruana (2810) na tretjem mestu.
Prvič po dolgem času so med najboljšimi stotimi kar trije člani Šahovskega društva Ptuj, med katerimi je najbolj, za kar deset mest, napredoval VM Vasilij Ivančuk, ki je z novimi 18 ratinškimi točkami na 29.
mestu (2728). Z devetimi dodatnimi točkami je za devet mest napredoval tudi VM Jurij Kri-voručko na 46. nesto (2691), novinec na julijski lestvici pa je VM Ivan Ivaniševič na 97. mestu (2656). Največji napredek v primerjavi z junijem je naredil mladi, 20-letni madžarski velemojster Richart Rapport, saj je z dodatnimi 22 točkami napredoval na 17. mesto.
Na slovenskih šahovskih lestvicah najboljših po posameznih starostnih katergorijah je
tako kot na junijskih še vedno 19 članov ŠD Ptuj, od tega 14 šahistov in 5 šahistk. V razvrstitvah mest ni skoraj nobenih bistvenih sprememb, največ tri mesta navzgor ali navzdol. Vsi so ostali pri enakem številu ratinških točk, razen VM Alekander Beljavski, ki jih je izboljšal z 2603 na 2606. Glede na številna mednarodna in domača tekmovanja bo slika ob koncu avgusta gotovo precej spremenjena.
Silva Razlag
14 Štajerski
Zvesti naročniki profitirajo
petek • 8. julija 2016
Košarka
Mali nogomet • Liga ŠD As
Obnova igrišča pri dvorani Campus
Košarkarsko igrišče pri športni dvorani Campus je imelo precej poškodovano igralno tartansko površino in je v zadnjih letih dobesedno klicalo k obnovi. Mestna občina Ptuj in Zavoda za šport Ptuj sta pripravila dokument identifikacijskega investicijskega projekta, s katerim se je ptujska občina v zadnjih dveh letih prijavila na razpis za sofinanciranje na Fundacijo za šport Republike Slovenije. Na teh razpisih niso bili uspešni in zato so se v Mestni občini Ptuj odločili, da bodo obnovo financirali sami. Vrednost investicije je nekaj več kot 16.000 evrov. Na razpisu je bil za opravljanje del izbran najugodnejši ponudnik - Javne službe Ptuj, tem pa pomaga specializirano podjetje Sorgo, d. o. o., iz Kopra (slednji se ukvarjajo z izgradnjo in obnovo športnih igrišč, hkrati pa skrbijo za obloge na zunanjih in notranjih športnih površinah, op. a.).
Dela bodo končana v mesecu dni
Pred izvedbo del sta bila v osnovi pripravljena dva sanacijska projekta, izmed katerih je prvi zajemal le
REZULTATI 10. KROGA (1.
7.): KTED Korantov Demoni -KMN Draženci 8:4, EHM Team - Društvo mladih Podlehnik 1:1, ŠD Selan - ŠD AS 2:5, Kerami-čarstvo Galinec - ŠD AS Generali 0:3 (b. b.), Joe Fernandes -Gradbeništvo Bele 6:2.
REZULTATI 11. KROGA (1.7.): KTED Korantov Demoni - Društvo mladih Podlehnik 2:3, EHM Team - ŠD AS-Generali 4:2, UŠR Višnjica - Gradbeništvo Bele 4:4, ŠD AS-Joe Fernandes 0:2.
1. GRADBEN. BELE 10	8	1	1	43:23	25
2. J. FERNANDES 10	7	2	1	59:18	23
3. UŠR VIŠNJICA 10	6	2	2	40:24	20
4. ŠD SELAN 10	6	1	3	33:21	19
5. EHM TEAM 10	5	3	2	37:22	18
6. DM. PODLEHNIKIO	3	4	3	27:26	13
7. KTED DEMONI 10	4	0	6	38:45	12
8. ŠD AS 10	4	0	6	35:37	12
9. KMN DRAŽENCI 10	3	1	6	28:39	10
10. AS-GENERALI 10	1	0	9	12:47	3
11. KER. GALINEC 10	0	2	8	15:65	2
Lestvica strelcev: 19 zadetkov: Tomislav Karakaš; 15 za-
detkov: Dalibor Vuzem (oba Joe Fernandes); 13 zadetkov: David Kozel (KMN Draženci) ...
RAZPORED ZAKLJUČNEGA TURNIRJA (petek, 8. 7.):
1. krog: Keramičarstvo Galinec - ŠD Selan (19:00), Društvo mladih Podlehnik - Gradbeništvo Bele (19:25), ŠD AS - KMN Draženci (l9:50), UŠR Višnjica - Joe Fernandes (20:15), ŠD AS-Generali - KTED Korantov Demoni (20:40).
Po 1. krogu se opravi žreb za polfinale, kjer bo ob petih zmagovalcih nastopala tudi ekipa EHF Team. Polfinalne tekme bodo na sporedu ob 21:05, 21:30 in 21:55. Zmagovalci pol-finala se bodo med sabo merili v finalu, zaključne tekme bodo ob 22:20, 22:45 in 23:10. Zmagovalec turnirja bo osvojil prehodni pokal ŠD AS.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Košarkarsko igrišče ob dvorani Campus je deležno celovite prenove, katere vrednost je približno 16.000 evrov.
zapolnitev vmesnih fug na tartanski podlagi, drugi pa je zajemal novo preplasti-tev celotnega igrišča. V MO Ptuj so se odločili za drugo verzijo, dela pa so se začela v sredini junija in bodo v skladu s terminskim planom končana v mesecu dni. V tem času so bile narejene naslednje stvari: odstranitev stare tartanske podlage,
brušenje in čiščenje celotne površine, preplastitev in izravnava gumijastega sloja, nanos akrilnega pet-slojnega premaza in linira-nje (izris linij po pravilih FIBE, op. a.). Dodatno bodo uredili še košarkarski tabli, obroča in mrežici, medtem ko bodo na vhodu na samo igrišče namestili nova vrtljiva vhodna vrata.
Mali nogomet • Nogomet fest
Zmagovalcem iz Drbetincev priznanje predal Dejan Zavec
Društvo Športni park Gabrnik je organiziralo 6. Tradicionalni »NOGOMET FEST«, nogometni turnir na travi. Turnir se je začel v soboto, 26. 7., zaradi slabega vremena pa so ga morali organizatorji prestaviti na nedeljo, 3. 7. Sodelovalo je 22 ekip iz štajerske regije.
Na članskem turnirju so lahko številni gledalci spremljali res zanimive in enakovredne obračune, na čase zelo borbene in tudi vročekrvne. V veliki finale sta se uvrstili juršinska ekipa Zvone team in ekipa Športni park Dr-betinci. Napeta tekma se je končala z rezultatom 2:0 v korist Drbetincev. Tretje mesto je osvojila ekipa ŠD Lotus Cerkvenjak in četrto T-Matom. Pokale je najboljšim ekipam podelil Dejan Zavec.
Rezultati:
četrtfinale: Zvone team - Turistična kmetija Amur 2:1, Vaška Krčma - Športni park Drbetinci 1:1 (po 6-m zmaga ŠD Drbetinci), T-matom - FC Mi-hovci 3:1, Rosa 1825 - ŠD Lotus Cerkvenjak 0:1;
Košarkaško igrišče pri športni dvorani Campus je osrednje košarkarsko igrišče na Ptuju na prostem, ki je bilo zaradi različnih vplivov precej poškodovano in na neki način tudi nevarno za igranje. Na Ptuju je sicer še kar nekaj igrišč na prostem, ki so v zelo slabem stanju in bi jih bilo treba kmalu urediti.
David Breznik
Nogometne novičke
Videm začenja 18. julija
polfinale: T-matom - Športni park Drbetinci 0:0 (po 6-m zmaga ŠD Drbetinci), ŠD Lotus Cerkvenjak - Zvone team 1:1 (po 6-m zmaga Zvone team); tekma za 3. mesto: ŠD Lotus - T-Matom 2:0; finale: Zvone team - Športni park Drbetinci 0:2. Naj igralec: Grega Hebar (Zvone team). Naj vratar: Matej Horvat (Športni park Drbetin-ci).
Športni park Drbetinci: Matej Horvat, Jani Dru-zovič, Sandi Horvat Šurc, Dušan Gavez, Sebastian Škerget Bani, Martin Šimunek, Matej Lorenčič, Vlado Bratec, Sandi Podgoršek, Željko Žmavc, Sergej Košnik in Dejan Kocmut, selektor ekipe: Marko Viola.
V premoru med članskim turnirjem sta se med sabo pomerili ženski ekipi Cerkvenjaka in Svete trojice - zmagale so ženske iz Cer-kvenjaka. Pri veteranih je v konkurenci šestih ekip slavila ekipa Veterani Drbetinci, sledili sta ji ekipi Flor Mont Stara Nova vas in Veterani Gabrnik.
UR
Športni park Drbetinci, zmagovalna ekipa turnirja v Gabrniku, ki ji je nagrado podelil Dejan Zavec:.
Nogometaši Vidma so trenutno na dopustu, priprave na novo sezono pa bodo začeli v ponedeljek, 18. julija. Rumeno-zeleni bodo v svojo drugo tretjeligaško sezono krenili v nekoliko spremenjeni zasedbi, saj je že jasno, da sta klub zapustila Hrvat Matthias Bošnjak, ki je zvezno vrsto Vidma okrepil pozimi, in Rok Osterc, napadalec, ki bo svojo pot nadaljeval pri prvaku Superlige Cirkulanah, kjer bo moči spet združil s svojim nekdanjim trenerjem Miranom Ljubcem. S tem pa kadrovskih premikov še ni konec, saj bo skoraj zagotovo odšel še kdo, prav tako pa bo klub okrepilo kar nekaj igralcev. V vsakem primeru pa bodo Videmčani sila težko ponovili izjemno lansko sezono, ko so kot novinec prvenstvo končali na odličnem 4. mestu, ob tem pa so osvojili tudi naslov pokalnega prvaka MNZ Ptuj, po tem ko so na poti do velikega uspeha premagali tako Dravo kot Aluminij.
Cirkulane letos zanima le 3. liga
Po tem, ko so v pretekli sezoni »Varežani« osvojili naslov prvaka Superlige, a se nato niso odločili za napredovanje, naj bi bilo v novi sezoni drugače. Cilj uprave kluba je jasen - to je vnovičen naslov prvaka Superlige in s tem uvrstitev med tretjeligaše.
Priprave na novo sezono bodo oranžni pod vodstvom
trenerja Mirana Ljubca sicer začeli v ponedeljek, 18. julija, nameravajo pa odigrati osem prijateljskih tekem. Tekmeci so načeloma že znani, in sicer Videm, Hajdina, Beltinci, mladina Drave, mladina Zavrča, trikrat pa se bodo Cirkulančani pomerili tudi z nižjeligaškimi hrvaškimi klubi. Pot do končnega cilja bo težka, v ta namen bodo Haložani skušali doseči cilj z nekaj novinci. Za zdaj je potrjen prihod napadalca Roka Osterca iz Vidma in bratov Cesar, ki sta do sedaj največji pečat pustila v Aluminiju. S tem seznam okrepitev še ni končan. Odhodov za zdaj ni bilo, kariero je končal Matej Žuran, še vedno pa je poškodovan izkušeni Slavko Klaj-derič. Za navijače Cirkulan je razveseljiv tudi podatek, da vse bolje delujejo tudi mlajše selekcije, kjer bodo sodelovali tudi s sosedi iz Za-vrča, kar tudi priča o ambicijah kluba.
tp
Boštjan Žemljic znova trener Ljutomera
Boštjan Žemljic, dolgoletni nogometaš številnih klubov Podravja in Pomurja, v zadnjem času pa tudi uspešen trener, je ponovno prevzel člana 3- lige, ekipo Avto Rajh Ljutomer.
Pred leti, ko je Zemljič vodil Ljutomerčane, so v sezoni
in pol dosegali odlične rezultate in pristali v zgornjem delu prvenstvene lestvice. Skupaj z Mariom Hošplom bosta tudi tokrat skrbela za ugled prleškega predstavnika v 3. SNL in skušala držati stik z najboljšimi ekipami v izjemno močni in izenačeni konkurenci (Nafta, Mura, Beltinci, Odranci ...). V klub so prispela nekatera zveneča imena, kot so Alen Brumen in Rok Kocuvan (zvezna vrsta), Matjaž Hriberšek (branilec) iz Ormoža in David Vinkovič (napadalec), ki je pri Veržeju (2. SNL) slovel kot izvrsten strelec. Med igralci, ki so te dni pričeli priprave za novo sezono, so tudi štirje mladinci in Denis Kramar (znova je prost igralec, saj je pogodbo z bosansko ekipo Sarajeva prekinil), klub pa so zapustili napadalec Andrej Lotrič (Nafta), Tjaž Lorenčič (mali nogomet, Benedikt) in Tomaž Podgorelec (posojen v Tur-nišče). Za zdaj so znani naslednji nasprotniki Ljutomerča-nov v pripravljalnih tekmah: Martin na Muri, Gerečja vas, Videm pri Ptuju, Cven in Središče ob Dravi.
NŠ
petek • 15. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Haloško društvo rejcev drobnice že vrsto let nagrajuje najboljše rejce drobnice, ki jih strokovna komisija izbere med vsemi rejci na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. Naziv naj rejec 2016 je v kategoriji malih rej (do 15 živali) prejela Simona Horvat iz Podlehnika, v kategoriji velikih rej pa Ivan Hemetek iz Cirku-lan. Tako v kuhanju golaža iz mesa drobnice kot pri šaljivih pastirskih igrah je letos slavila ekipa kmetije Bedrač iz Slatine, po nova znanja in izkušnje pa
so prišli tudi rejci drobnice in sirarji iz Bosne in Hercegovine.
Organizatorji so pripravili razstavo različnih pasem drobnice, striženje ovac pa je prikazal Jernej Kokol iz Maribora, ki društvo zastopa tudi na državnih tekmovanjih. Kmetje so na stojnicah ponudili svoje domače izdelke, od sira in volne do domačih gibanic. Podjetje Rapid je predstavilo kosilnice za košnjo na zelo strmih terenih, mariborska območna enota Zavoda RS za varstvo narave pa projekt Life Življenje tra-
viščem. Za kulturni program so poskrbeli ljudske pevke Leskovčanke in Halonga potepuha.
Predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Ivan Hemetek pojasnjuje, da je v društvu 76 kmetij, vse od Središča ob Dravi do Makol: »Število članov se povečuje, predvsem na območju Maribora, Lenarta in Svete Ane v Slovenskih goricah. Trenutno redimo okoli 2.500 ovc in približno 650 koz, ves čas pa uvajamo nove pasme. Pred leti smo se odločili, da svoje delo,
živali in proizvode promovira-mo tudi s to prireditvijo.« Ker so pri pridobivanju dovoljenj
za ovčje-kozji bal pri ministrstvu za kulturo naleteli na številne težave, Hemetek sklene:
»15. bal gotovo bo, vendar žal morda ne na Borlu...«
Eva Milošič
Cirkulane • Ovčje-kozji bal na Borlu
Drobnica je le smela pred grad
Prvo julijsko soboto sta Društvo rejcev drobnice Haloze in Društvo za oživitev gradu Borl pred borlskim gradom pripravili štirinajsti Ovčje-kozji bal.
Foto: EM
Tradicionalno prireditev zadnjih deset let pripravljajo pred gradom Borl.
Ptuj • Elektro Maribor nagradil ptujske dijake
200 evrov najboljšim dijakom
Elektro Maribor je v ponedeljek na slavnostni prireditvi Elektro in računalniške šole ob zaključku šolskega leta podelil nagrade za odličnost in odlične dosežke v izobraževanju najboljšim dijakom Elektro in računalniške šole iz Šolskega centra Ptuj.
Udeleženci debate so bili naši stanovalci, otroci iz OŠ Središče ob Dravi in zunanji gostje iz Črnuč. Zastopane so bile vse tri generacije. Debatna trditev se je glasila: »Volilno pravico bi morali znižati na starostno dobo 16 let.« Trditev je omogočala tako argumente za znižanje starostne meje za volilno pravico kot argumente proti. Generacijsko mešane skupine so združile življenjske izkušnje, znanje, mladostniško vedoželj-nost in informacije iz različnih virov. Starejši so govorili iz izkušenj, mladi pa zagovarjali svoje mnenje in tisto, kar so se naučili in pridobili iz različnih virov. Presenetljivo je bilo to, da si naši mladi debaterji ne
želijo, da bi se starostna doba za volilno pravico znižala. Njihovo mnenje je, da pri 16 letih še niso dovolj odgovorni in zreli za odločanje na volitvah. Starejše generacije pa so mnenja, da so mladi pri 16 lahko že dovolj odgovorni, da lahko sprejemajo pomembne odločitve in gredo na volišča.
Priznanja sta dijakom podelila predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič in ravnatelj Elektro in računalniške šole Rajko Fajt. Oba sta mnenja, da je potencial, ki se razvije v sodelovanje med šolami in podjetji, zelo pomemben in obojestransko koristen. Strinjala sta se tudi, da je treba že vzpostavljeno sodelovanje nadaljevati.
Najboljši dijaki preteklega šolskega leta so postali Žan Črnivec, Klemen Pal in Dejan Klajnšek. Prejeli so enakovredne nagrade v vrednosti 200 evrov.
Sovič je ob tem o pomenu
odličnih dosežkov v izobraževanju dejal: »Elektro Maribor si prizadeva za širjenje energetske odličnosti tako v svojem poslovanju kot tudi širše v svojem delovanju in okolju. Del širjenja energetske odličnosti je tudi spodbujanje ustvarjalnosti in odličnih dosežkov srednješolcev. Letos tako že peto leto zapored nagrajujemo najboljše dijake ptujske Elektro in računalniške šole. Z iskanjem in spodbujanjem odličnih dosežkov v izobraževanju želimo motivirati dijake in hkrati nagraditi najboljše za trud. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo za njihove dosežke.«
Fajt je mnenja, da je gospodarstvo partner, ki s svojimi izkušnjami in potrebami usmerja tok strokovnega izobraževanja v smeri tehnološkega napredka: »Izobraževanje zgolj v šolskih prostorih že dolgo ne zadošča več. Dijaki in učitelji, ki poučujejo na strokovnih šolah, morajo svoje teoretično znanje umestiti tudi v stvarni svet. Kot dodatno vzpodbudo mladim, da se vključijo oziroma nadaljujejo izobraževanje na področju tehniškega izobraževanja, pa še podeljujejo štipendije in nagrade dijakom za posebne dosežke na strokovnem področju.«
EL
Ormož • Drugi medgeneracijski debatni turnir
O volilni pravici za 16-letnike
Center za starejše občane Ormož je v soorganizaciji debatnega kluba OŠ Središče ob Dravi in ZiP - zavoda za in proti kulturi dialoga junija organiziral 2. medgeneracijski debatni turnir.
Debatni turnir je potrdil hipotezo, da je komunikacija pomembna in ključna za spoštovanje in sodelovanje med različnimi generacijami in mnenji. Turnir smo zaključili v pozitivnem vzdušju in zadovoljstvu vseh udeležencev. Vsak je na koncu prejel pohvalo za sodelovanje.
Tatjana Ozmec
Ptuj • Koncert Pozdrav poletju
Poklonili so se ljudski pesmi in glasbi
V Narodnem domu na Ptuju je zadnji junijski dan potekal tradicionalni koncert skupine ljudskih pevk Ptujske upokojenke pri DPD Svoboda Ptuj, s katerim so praznovale tudi 22-letnico uspešnega nastopanja.
Oder so si letos delile s 14 skupinami pevskih prijateljev s Ptujskega in širše, s katerimi jih povezuje ljubezen do ljudske pesmi in glasbe, narodove identitete in kulturne dediščine ter pristno prijateljstvo, kakršno poznajo le pevci. V pesmi so oživeli lepi in žalostni trenutki, zgodbe življenja ljudi in posameznikov. Ljudski pevci in glasbeniki jih oživljajo, da
bi tradicija ne zamrla, da bi jo prenesli na mlajše rodove, saj jo mladi še premalo poznajo. Premalo pa ta prizadevanja ceni tudi samo mesto Ptuj oz. njegovi meščani, ki že po tradiciji manjkajo na takšnih in podobnih prireditvah, razen redkih izjem, ki prihajajo po uradni dolžnosti. Seveda pa to pevcev in glasbenikov ni pretirano motilo, da ne bi zapeli iz
srca in globine duše, še posebej navdihujoča pa je bila skupna pesem Najlepše je. Marija Zamuda, vodja pevk Ptujske upokojenke, ki je program tudi povezovala, zato ni naključno zapisala na koncertni list - Rad ostani, kjer igrajo in pojo!
Veselo pa je bilo tudi po koncertu, na druženju.
MG
Foto: MG
Pevke Ptujske upokojenke so ob 22-letnici svojega delovanja povabile na koncert Pozdrav poletju.
16 Štajerski
Zvesti naročniki profitirajo
petek • 8. julija 2016
Spoštovani naročniki Štajerskega tednika
Že dalj časa smo v družbi Ra-1 dio-Tednik razmišljali, na kakšen način nagraditi vašo zvestobo, saj vemo, da ste nekateri z nami že desetletja. Vaša zvestoba nam je v ponos in čast, ker verjamete in zaupate našim novicam, kjer vas seznanjamo z lepimi in temnejšimi platmi našega sobivanja, ob tem pa vam z zgodbami o aktivnostih in prizadevanjih na
kulturnem, družbenem, športnem in drugih področjih življenja polepšamo vsakdan.
Družba Radio-Tednik bo s poletnim terminom začela akcijo za naročnike Štajerskega tednika »Biti naročnik ŠT se splača«, kjer bomo v prihodnje le naročnikom časopisa ponudili ekskluzivne kupone ugodnosti pri različnih poslovnih subjektih iz Podravja.
Gre za kupone popustov, ki jih boste lahko koristili in z njimi ne samo »pokrili« letno naročnino časopisa, ampak si še dodatno pomagali pri vsakodnevnem potrošniškem vrvežu.
Kuponi za naročnike Štajerskega tednika bodo izhajali štirikrat letno, njihova veljavnost bo dva meseca, in sicer v točno določenem terminu. Izkoristili
boste lahko različne usluge in popuste pri nakupih in storitvah različnih ponudnikov.
Verjamemo, da boste akcijo družbe Radio-Tednik sprejeli pozitivno in da boste med kuponi ugodnosti in popustov našli tiste storitve in ponudbe, ki Vas bodo zanimale in jih boste z zadovoljstvom izkoristili.
S spoštovanjem,
Drago Slameršak
Slovenija, Podravje • Večina denarja za osnovne življenjske potrebščine
Ni predraga hrana, ampak so prenizki dohodki
Po zadnjih objavljenih podatkih Statističnega urada RS so gospodinjstva pri nas porabila samo za osnovne življenjske potrebščine povprečno kar 16.797 evrov letno, od tega 2.751 evrov samo za hrano in brezalkoholne pijače, kar mesečno pomeni 230 evrov.
Po izračunih, ki so jih še opravili v SURS, je sicer gospodinjstvo letno za vse stroške porabilo v povprečju 19.250 evrov, vendar je kar 87,3 odstotka tega
denarja - kot je razvidno - šlo za osnovne življenjske potrebščine. Vsi drugi izdatki (ki niso del splošne potrošnje) so na letni ravni za eno gospodinj-
r
Štiričlanska gospodinjstva porabijo 2,5-krat toliko kot enočlanska
Izdatki gospodinjstev za nakupe življenjskih potrebščin glede na število članov so bili v povprečju taki:
-	enočlanska gospodinjstva so porabila 9.271 evrov, od tega največ za stanovanje (22,0 %) ter hrano in brezalkoholne pijače (19,6 %);
-	dvočlanska gospodinjstva so porabila 14.904 evre, od tega največ za hrano in brezalkoholne pijače (17,9 %) ter stanovanje (17,7 %);
-	tričlanska gospodinjstva so porabila 20.641 evrov, od tega največ za transport (21,1 %) ter hrano in brezalkoholne pijače (14,8 %);
-štiričlanska gospodinjstva so porabila 23.830 evrov, od tega največ za transport (21,4 %) ter hrano in brezalkoholne pijače (14,6 %).
Če se število članov v gospodinjstvu poveča z 1 na 2 člana, se izdatki za posamezne dobrine ne povečajo v enaki meri. Izdatki za hrano in brezalkoholne pijače in alkoholne pijače in tobak se na primer povečajo za 1,5-krat, za obleko in obutev za 1,8-krat, za stanovanje za 1,3-krat in za zdravje in rekreacijo in kulturo za 1,7-krat.
stvo znašali 2.453 evrov; med te izdatke spadajo izdatki za nakup stanovanja ali hiše, nakup zemljišča za gradnjo, velika dela in drugi izdatki.
Največ za hrano, prevoze, pijače in stanovanje
Podrobnejši pregled porabe slovenskega gospodinjstva kaže naslednjo sliko: največji del življenjskih izdatkov so pomenili izdatki za transport (3.239 evrov ali 16,8 %), potem izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (2.751 evrov ali 14,3 %) in izdatki za stanovanje (2.625 evrov ali 13,6 %). Večji izdatki so bili še izdatki za različne dobrine in storitve (1.925 evrov ali 10,0 %) ter rekreacijo in kulturo (1.684 evrov ali 8,7 %).
V primerjavi z letom 2010 sta se najbolj povečala deleža izdatkov za transport (za 2,5 odstotne točke) in za stanovanje (za 1,8 odstotne točke), najbolj zmanjšala pa deleža izdatkov za nakupe pohištva, gospodinjske opreme (za 1,6 odstotne točke) in za rekreacijo in kulturo (za 1,0 odstotne točke).
Gospodinjstva z nižjimi dohodki porabila 23 % samo za hrano
Primerjava med petino gospodinjstev z najvišjimi in petino gospodinjstev z najnižjimi dohodki je pokazala, da so go-
Primerjava izdatkov glede na dohodek gospodinjstev
Obleka in obutev
Komunikacije Rekreacija in kultura
Transport
Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo
Hrana in brezalkoholne pijače, alkoholne pijače, tobak
10
iS
20
Vir (SURS, 2012)
Primerjava med petino gospodinjstev z najvišjimi (5. kvintil - temno modra) in petino gospodinjstev z najnižjimi dohodki (1. kvintil - svetlo modra) je pokazala, da so gospodinjstva z najvišjimi dohodki porabila za nakupe življenjskih potrebščin 3,4-krat toliko kot gospodinjstva z najnižjimi dohodki.
spodinjstva z najvišjimi dohodki porabila za nakupe življenjskih potrebščin 3,4-krat toliko kot gospodinjstva z najnižjimi dohodki.
Gospodinjstva v najnižjih treh dohodkovnih razredih so med izdatki za življenjske potrebščine porabila največ za hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanje, gospodinjstva v najvišjih dveh dohodkovnih razredih pa za transport ter hrano in brezalkoholne pijače. Za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pomenijo izdatki za hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanje skoraj polovico izdatkov za življenjske potrebščine, za gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu pa četrtino teh izdatkov.
Vir: SURS
Slovenci v zlati sredini po porabi denarja za hrano v svetu
Vox je lani objavil zanimivo raziskavo o tem, koliko denarja v povprečju v posameznih državah porabijo za hrano. Iz analize je jasno razvidno, da za hrano daleč največ zapravijo v najrevnejših državah, najmanj pa v najbogatejših. Povprečen Američan tako za hrano porabi samo 6,6 % svojega proračuna, v Pakistanu pa povprečen človek za hrano porabi kar neverjetnih 47,7 %!
Po ugotovitvah Voxa smo v Sloveniji glede porabe denarja za hrano nekje v zlati sredini, s približno 14,6 % dohodka, ki ga porabimo zanjo. To je manj kot na Slovaškem (17,2), na Poljskem (20,4), v BiH (31,3), na Hrvaškem (26,1) ali celo v Azerbajdžanu (48,8), in več kot v ZDA (6,6), Veliki Britaniji (8,7), Kanadi (9,6), Nemčiji (10,6), Avstriji (11,1), Italiji (14,4) ali na Irskem (7,5).
petek • 8. julija 2016
Zvesti naročniki profitirajo
Štajerski	17
V Štajerski TEDNIK i	J 30% popust na izdelek po izbiri.	"K 3
mmmmmm		Œ
	Velja za eno enoto izdelka. Popusti se ne seštevajo.	O
■ÜCY	Veljavnost kupona od 8.7. do 31.7.2016	Œ
/i*,*/ m	PERUTNINA PTUJ, d. d., Potrčeva cesta 10, Ptuj	
mflffm	www.perutnina.com f|J J PP: Ptuj - Zagrebška, tel. (02) 788 07 90 V^ PP: Ptuj - Novi trg, tel. (02) 749 06 21	S? 0s o
■KnM	Perutnini hm pp. ptuj - Rogoznica, tel. (02) 749 09 50	CO
9	Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v prodajalnah Perutnine Ptuj.	
1=2, celodnevna vstopnica
za kopanje za Termalni park ali hotelsko kopališče Vespasianus (odrasli, otroci).
Kupon je veljaven do 31.7.2016
Ugodnost velja od ponedeljka do petka (ne velja ob praznikih). Ne velja za nakup darilnih bonov In se z drugimi popusti izključuje.
m #///
J-f-9/
Terme Ptuj
SAW HOTELS & RESORTS
Informacije: 02/ 74 94 530 (Termalni park), 02/ 74 94 150 (hotelsko kopališče)
Štajerski
TEDNIK
Kupon izrežite in ga ob vstopu na kopališče predložite receptorju kopališča Term Ptuj.
f 10% popust na ponudbo v salonu
Veljavnost kupona 9. 7. do 20. 7. 2016
Popusti veljajo za vsa nova naročila in se ne seštevajo.
POHIŠTVO ŠMIGOC
ŠMIGOC, d. o. o. Spuhlja 79 a, Ptuj Tel. +386/ 2/ 77-54-104 www.smigoc.si
Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v prodajalnah Pohištva Smigoc.
1 = 2, ob nakupu dveh artiklov v spletni trgovini Loria.si Vam cenejšega podarimo.
Veljavnost kupona od 8. 7. do 31. 7. 2016
v
Štajerski
TEDNIK
www.loria.si 040 / 692 - 620 info@loria.si
Naročilo lahko oddate preko e-naslova info@loria.si ali po telefonu 040/692 620 s kodo kupona: 07TEDNIK.
10% popust na ponudbo mesnice
Veljavnost kupona od 8. 7. do 17. 7. 2016
mesarstvo** valenko
Mesarstvo Valenko, Dornava 32 a, Dornava, telefon 02 755 03 01, mobilni telefon 031 693 084, www.mesarstvo-valenko.si.
Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v prodajalni mesnice Valenko.
V
Štajerski
TEDNIK
1 Štajerski 1 TEDNIK i	J 30% popust na izdelek po izbiri.	"K
i. *.'.v.'v RH [.v.		
	Velja za eno enoto izdelka. Popusti se ne seštevajo.	O
	Veljavnost kupona od 1.8. do 31.8.2016	Œ
: A ÄEj	PERUTNINA PTUJ, d. d., Potrčeva cesta 10, Ptuj www.perutnina.com lIJ J PP: Ptuj - Zagrebška, tel. (02) 788 07 90 PP: Ptuj - Novi trg, tel. (02) 749 06 21 Perutnini hm pp: Ptuj - Rogoznica, tel. (02) 749 09 50	S® 0s O CO
$.....................«u...........	Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v prodajalnah Perutnine Ptuj.	
' Ob nakupu šestih kozarcev VELIKI CAR vam ponujamo 33% popust na nakup haložana magnum 1,5 I.
Maksimalni nakup je šest steklenic, popusti se ne seštevajo
Veljavnost kupona od 8.7. do 31.7.2016
Ptujska klet vinarstvo, d. o. o. Članica skupine Perutnina Ptuj Vinarski trg 1, Ptuj Vinoteka: Prodajalna, telefon 02 787 98 27
Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v vinoteki Ptujske kleti.
Štajerski
TEDNIK
m
m/ w

///// /jif-*/ / s /
m/
r
1=2, celodnevna vstopnica
za kopanje za Termalni park ali hotelsko kopališče Vespasianus (odrasli, otroci).
Kupon je veljaven do 31.8.2016
Ugodnost velja od ponedeljka do petka (ne velja ob praznikih). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje.
Terme Ptuj
SAW HOIELS & RESORTS
Informacije: 02/ 74 94 530 (Termalni park), 02/ 74 94 150 (hotelsko kopališče)
Štajerski
TEDNIK
Kupon izrežite in ga ob vstopu na kopališče predložite receptorju kopališča Term Ptuj.
f 10% popust na ponudbo v salonu
Veljavnost kupona 16.8. do 30.8.2016
Popusti veljajo za vsa nova naročila in se ne seštevajo.
POHIŠTVO ŠMIGOC
ŠMIGOC, d. o. o. Spuhlja 79 a, Ptuj Tel. +386/ 2/ 77-54-104 www.smigoc.si
Štajerski
TEDNIK
Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v prodajalnah Pohištva Smigoc.
f 20% POPUST na vse originalne in nadomestne kartuše v spletni trgovini vsezatiskalnik.si
Veljavnost kupona od 1.8. do 31.8.2016
www.vsezatiskalnik.si
040 / 692 - 620 info@vsezatiskalnik.si
Naročilo lahko oddate preko e-naslova info@vsezatiskalnik.si ali po telefonu 040/692 620 s kodo kupona: 08TEDNIK.
V
Štajerski
TEDNIK
mesarstvo!* valenko
Mesarstvo Valenko, Dornava 32 a, Dornava, telefon 02 755 03 01, mobilni telefon 031 693 084, www.mesarstvo-valenko.si.
V
Štajerski
TEDNIK
Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v prodajalni mesnice Valenko.
Na počitnice z okusom, 50 % popusta na nakup Pinkychicka, maksimalen nakup je šest steklenic, popusti se ne seštevajo.
Veljavnost kupona od 1. 8. do 31. 8. 2016
Ptujska klet vinarstvo, d. o. o. Članica skupine Perutnina Ptuj Vinarski trg 1, Ptuj Vinoteka: Prodajalna, telefon 02 787 98 27
Kupon izrežite in ga predložite prodajalcu v vinoteki Ptujske kleti.
10% popust na ponudbo mesnice
Veljavnost kupona od 5. 8. do 21. 8. 2016
v
Štajerski
TEDNIK
/ # v ///.
Bon za 5 EUR pri nakupu nad 25 EUR.
Popusti se ne seštevajo. Pri enem nakupu lahko unovčite en bon.
Veljavnost kupona od 8. 7. do 31. 7. 2016
(ëj EN ERG! J A PLUS
www.energijaplus.si; 080 21 15.
Bon velja za nakup trgovskega blaga. Kupon je treba izrezati, unovčite ga na prodajnih mestih Energije plus.
V
Štajerski
TEDNIK
//j 'bit
20% popust pri plačilu elektrike za dva meseca.
Veljavnost kupona od 1. 8. do 20. 8. 2016
www.energijaplus.si; 080 21 15.
Popust na elektriko boste prejeli v oktobru in novembru 2016. Kupon je treba izrezati, unovčite ga na prodajnih mestih Energije plus.
18 Štajerski
Nasveti in zanimivosti
petek • 8. julija 2016
Zdravstveni nasveti
Najpogostejše otroške nalezljive bolezni (i. del)
Otroci skozi otroštvo prebolijo številne nalezljive bolezni in si tako »gradijo« svoj imunski sistem. Več možnosti, da zbolijo, je v vrtcu, kjer so v skupinah, kot doma. V vrtcu se pogosto pojavljajo okužbe zgornjih dihal in črevesne nalezljive bolezni. Ker smo že v poletju, bomo prehlade in druge okužbe zgornjih dihal tokrat izpustili. Pri vseh nalezljivih boleznih je pomembno, da glede (ne)obiska vrtca upoštevamo zdravnikova navodila. Nalezljive bolezni povzročajo bakterije, virusi, glivice ali paraziti. Običajno se prenašajo s človeka na človeka ali pa se okužimo od živali.
Poleti so bolj aktualne driske, katerih vzrok so okužbe (najpogosteje virusne) ali zastrupitve s hrano. Kdaj moramo otroka z drisko peljati k zdravniku? Na splošno velja, da dojenčkov, mlajših od treh mesecev, ne zdravimo sami, brez posveta z zdravnikom. Pri otrocih, starih do enega leta, lahko samozdravljenje traja do en dan in pri večjih, do treh let, do dva dni. Seveda odvisno od splošnega stanja otroka. Virusna driska običajno izzveni v
nekaj dneh. Mlajši kot je otrok oz. dojenček, bolj nevarna je lahko driska zaradi dehidracije (primanjkljaja vode v telesu). Pri driskah, ne glede na vzrok, je torej najpomembneje, da uporabimo rehidracijsko raztopino, to je v vodi raztopljena rehidracijska sol, ki vsebuje elektrolite in glukozo. Tako preprečimo »izsušitev telesa«, dajanje navadne vode ni enakovredno. Dobro je, če rehi-dracijsko raztopino dajemo redno, vsaj na začetku, na 5 do
Foto: Črtomir Goznik
dr. Marjetka Korpar, mag. farm.
10 min. Dajemo jo po žličkah, ker jo otroci zaradi slabega okusa pogosto zavračajo. Medicinskega oglja pri driskah pri otrocih ne priporočamo. Ko ima drisko doječi dojenček, z dojenjem ne prekinemo. Posebna prehrana pri otroku z drisko načeloma ni potrebna, čeprav se je bolje izogibati zelo sladkim in mastnim jedem. Trajanje driske skrajša uporaba probiotikov. Probioti-ki so »dobri mikroorganizmi«, ki naseljujejo naše črevesje.
Pri izbiri izdelka upoštevamo vrsto, količino in proizvodnjo probiotika. Najbolj proučevana seva za akutno drisko pri otrocih sta Lactobacillus GG and S. boulardii.
Najpogostejše nalezljive bolezni z izpuščaji pri otrocih pri nas so: škrlatinka, norice, peta in šesta otroška bolezen. Vse, razen škrlatinke, so virusne, zato nekega specifičnega zdravljenja ni in običajno ni niti potrebno. Otrok naj počiva, dovolj pije, po potrebi znižuje-
mo temperaturo. Izjema je škrlatinka, ki jo povzročajo bakterije (streptokoki) in jo zdravimo z antibiotiki. Škrlatinko lahko otrok preboli večkrat, preden nastopi imunost. Izpuščajev pri noricah oz. vodenih kozah ne mažemo, kot se je priporočalo včasih, s kremami za sušenje, kot so tekoči pudri, ampak s pršili ali kremami, ki hladijo. Po potrebi dajemo sirup proti srbenju.
dr. Marjetka Korpar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Tačke in repki
Prva pomoč pri urezninah
Poletje in dopustniški čas nas pogosto motivirata k raziskovalnim sprehodom in krajšim ali daljšim pohodom v naravi, na katere vzamemo tudi svoje štirinožne prijatelje. To so sprehodi po neznanem terenu, gozdovih, ob rekah, potokih in podobno. To je krasna izkušnja za lastnika in kužka, vendar je dobro vedeti, da predvsem pri kužku lahko pride do poškodb, na katere moramo biti pripravljeni.
Pomagajmo si
Na žalost je splošno onesnaženje narave prisotno tudi v naših gozdovih, rekah in potokih. V gozdovih lahko najdemo od starega železa do razbitih steklenic, prav tako v rekah, skratka dosti je nevarnosti, ki prežijo na naše kuž-ke. Najpogostejše poškodbe na takih sprehodih so prav ureznine. Kužek veselo zabrede v vodo potoka in naleti na črepinje razbite steklenice, na katerih si lahko globoko poreže blazinice na nogi. Enako se mu lahko zgodi v gozdu med tekanjem po grmovju, po visoki travi in še marsikje.
Lastnik nenadoma opazi, da kužek kar močno krvavi iz noge. Ureznina, ki jo najdemo na blazinici, je na široko odprta in krvavi. Če si kužek poškoduje nogo višje, nad zapestjem ali gležnjem, si lahko prereže večje žile in krvavitev je močnejša. Lastnika po navadi prime panika, pograbi kužka in
se napoti do avtomobila in k veterinarju. Avto je seveda ves krvav, kar še povečuje dramatičnost situacije. V takih in podobnih primerih je zelo važno, da imamo s sabo navaden ali še bolje elastičen povoj, s katerim kužku nogo tesno povijemo. Najbolje je, da si preskrbimo veterinarski povoj, ki sam sebe lepi in ga je zelo enostavno namestiti. Tačko, kjer kužek krvavi, prevežemo s povojem in to kar na tesno, tako da zaustavimo krvavitev. Tačka je lahko močno povezana do 2 uri, kasneje pa je treba povoj razrahljati, da ponovno vzpostavimo prekrvavitev. V tem času pa mirno in brez panike poiščemo pomoč pri veterinarju, ki bo rano oskrbel, po potrebi zašil in postoril vse potrebno.
V tolažbo je treba povedati, da pes skozi ureznino na blazinici ne bi izkrvavel, pa tudi pri poškodbi višje na tački bi rana morala biti globoka, da bi se
Foto: osebni arhiv
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senear, dr. vet. med.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
to zgodilo. V vsakem primeru, pa so takšne poškodbe zelo neprijetne in zelo dramatično delujejo, saj je prisotne precej krvi.
Če imamo smolo in se nam zgodi, da se naš kužek poškoduje, kot je prej omenjeno, mu lahko enostavno in učinkovito pomagamo, če imamo pri roki povoj, s katerim poškodbo zavijemo, in se v miru napotimo do veterinarja. Svetujem, da si lastniki kužkov povoj uvrstijo med stvari, ki jih vzamejo zraven na pot, in obrestovalo se jim bo v primeru poškodb, ki močno krvavijo. Vse omenjeno velja tudi za mačke, le da so pri njih tovrstne poškodbe redkejše.
Emil Senčar, dr. vet med.
Šolski svetovalni delavec in sodelovanje s starši (1. del)
Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe v vrtcu oz. šoli je optimalen razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstrukcijo, saj imajo vsi otroci ne glede na razlike pravico do enakih možnosti za optimalno napredovanje v vzgoji in izobraževanju. To je v bistvu tudi cilj vseh drugih sodelujočih v vzgojno-izobraževalnem procesu, zato je naloga svetovalne službe podpreti vse sodelujoče pri uresničevanju tega skupnega cilja.
Svetovalna služba pomaga in sodeluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi udeleženci in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota čim uspešnejši pri uresničevanju splošnih in posebnih vzgojno-izo-braževalnih ciljev. S svojo strokovno usposobljenostjo sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vsakdanjega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu ali šoli. Temeljna naloga svetovalne službe je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela in tako pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli, po potrebi pa tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami. Ker je delo svetovalne službe interdisciplinarno (povezuje namreč pedagoška, psihološka in socialna vprašanja), je nujno pomembno sodelovanje svetovalnih delavcev z različnim strokovnim profilom v timu. Sodelovanje med njimi mora temeljiti na vzajemni podpori, vzpostavljanju in ohranjanju strokovnih različnosti ter posebnosti.
V strokovnem pogledu je svetovalna služba avtonomna, kar pomeni, da je dolžna posredovati korektna strokovna mnenja. Ima pravico odkloniti naloge in zadolžitve, ki so v nasprotju s strokovnimi načeli dela ali s poklicnim etičnim kodeksom.
Pomembno v praksi je, da svetovalna služba sodeluje že pri samem načrtovanju, vzpostavljanju in vzdrževanju ustreznih pogojev za varno in spodbudno vzgojno-izobraževalno okolje in ne priskoči na pomoč le ob težavah, temveč je ves čas prisotna in pristna.
Pogosto si ljudje postavljajo vprašanje, kdo vse sploh lahko opravlja delo svetovalnega delavca v šoli. To delo lahko opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi. Vsi so namreč strokovno usposobljeni za opravljanje svetovalnega dela v vrtcih in šolah. Velika večina ljudi tudi ne ve, da se za tem delom skriva še kup dokumentacije, ki so jo svetovalni delavci dolžni opravljati čez vse leto in nemalokrat je to delo tudi podcenjeno.
Najpogostejše oblike sodelovanja šolskega svetovalnega delavca s starši so:
-	roditeljski sestanki,
-	pogovorne ure,
-	strokovna in družabna srečanja,
-	delavnice, predavanja,
-	delovanje preko sveta staršev in sveta zavoda. Se nadaljuje.
Aleksandra Petruševski, Lea Voroš, Matjaž Šmigoc
Foto: splet
petek • S. julija 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
ODPADNA VODA, ODPLAKA
VZDEVEK BOJANA PRAŠNIKARJA
VIŠAVJE V
ALŽIRIJI
AM. PISEC (IRA)
VOLNENO SUKNO
PRITLIKAVO DREVO
SPALNICA (ZASTAR.)
PRDUN
LIČINKA
FRANCOSKI IGRALEC DELON
ŽULJ ZARADI OBUTVE, OTIŠČANEC
JAMAJSKI PLES
TONE ANDERLIČ
ZAMAŠITEV ŽILE
NAŠA KEGLJAVKA (MARIKA)
BRAZDASTA PRASKA
VELETOK V
PAKISTANU
MESTECE PRI MILANU
SOTOČJE REK
IZVIRSKA VODA
PESNIK AŠKERC
UMETNOSTNA SMER
MODEL KIE
PUŠČAVA V ČILU
PALAČA V TORINU
NAŠ PESNIK (MIHA)
POLKOVNIK V NEMŠKI VOJSKI
JUŽNO SADJE
BROM
DEL ŽIVALI
PREDSEDNIK PAHOR
STOTI DEL HRVAŠKE KUNE
NAGUBANOST OBRAZA
VBOD Z NOŽEM
KRVNA ČRPALKA
AV. IGRALEC MOSER
3. DAN V TEDNU
ANČKA
OMAMNE TEKOČINE
BAT
KONJSKI TEK
SLABO VOZILO
MOZOLJ
NASELJE PRI PIVKI
NATKO NODILO
OLEG TKAČ
TONE SVETINA
MINERAL, CERIJEV FOSFAT
POTREBA, STISKA, SILA
ZAKRIVLJEN NOŽ, KOSIR
NAŠ SKLADATELJ
FILMSKA ZVEZDA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADEPT = posvečenec, ADRAR = višavje v Alžiriji, KERNER = nemško sortno belo vino, KRS nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja, RHO = mestece pri Milanu.
: pritlikavo drevo, MONAZIT = mineral, cerijev fosfat, NARIN = naselje pri Pivki, PRALE = vzdevek slovenskega
■yvis 'ssos iiv 'oarNvvi VrnN 'iizvnoiai Voinvio 'NiavN vnviv Vdiavi 'ii 'noHovnv Vaaas 'iso 'aoa 'isoAvazvaa 'Vdn 'aa VNiavaNViAi 'isaaao 'viaivviviv 'oia 'VNaaaoiAi Mais 'OHa 'vaoviavis 'obnvznviai 'niabi 'avaav 'anvad 'vivids :ouabjopoa -gxNvzid)! a i Aausaa
Iščete svoj stil
Jolanda v sprosceni poletni kombinaciji hlač in bluze
Jolanda Štante je doma v Loperšicah (Ormož), stara je 37 let, po poklicu frizerka, mama osemletnega sina. V prostem času se najraje sprehaja. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz želje po spremembi, da bi zamenjala svoja večinoma črna oblačila.
V kozmetičnem studiu Neda so pri Jolandi ugotovili, da ima mešani tip kože, ki je povrhu še zelo občutljiva. S strokovno nego se je srečala prvič, zato so ji jo tudi podrobneje predstavili. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi in opravili depilacijo obraza. Priporočili so ji uporabo zaščitne kreme v poletnem in zimskem času, prav tako pa tudi pitje zadostne količine vode in občasno globinsko čiščenje kože. Ob dosledni vsakodnevni negi kože bodo na njeno stanje pozitivno vplivale tudi osvežilne maske iz sezonskega sadja in zelenjave.
Jolanda je imela svetlo rjave lase. Frizerka Katja Vajda iz Frizerstva Stanka Jožice Pepelnik, s. p., jih je ob straneh postrigla malo krajše, spredaj pa pustila malo daljše, pobarvala jih je z vijoličasto barvo ter posušila s fe-nom in krtačo. Nova pričeska je mladostna, enostavna za vzdrževanje, še posebej primerna za poletni čas.
Pri ličenj u je vizažistka Minka Fe-guš najprej uporabila puder. Z njim je prekrila celotni obraz. Pri ličenju vek je uporabila svetlo in temno vijoličaste tone v zgornjem delu, nato pa jih je obrobila še s črtalom. S črno maskaro je poudarila obrvi, v nežno mareličnih tonih ličnice in obrobila
Foto: Črtomir Goznik
Jolanda prej ...
ustnice, na katere je nato za nežni poudarek nanesla rdečkasti glos.
„Jolanda je še ena kandidatka akcije Iščete svoj stil, ki se je odločila, da je čas za spremembe. Prepustila se je našim sodelavcem in za en dan postala nova Jolanda. Že ob prvem srečanju sem se zaradi nizke rasti in njenih kratko pristriženih las odločila, da bom poiskala oblačila, ki bodo v kombinaciji vključila hlače. Osebam nizke rasti namreč neustrezna dolžina obleke ali krila nikakor ne pristaja. Pri hlačah pa lahko izberejo krajši model oz. hlače v športnem slogu podvihajo. Ob tem je treba tudi paziti, da je tudi zgornji del izbran k
fc. lt: *
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Jolanda v oblačilih in z dodatki iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
... in pozneje
temu slogu in zato tudi bolj sproščeno lahkoten. K svetlim hlačam sem dodala daljšo bluzo s kratkimi rokavi in črtastim vzorcem, ki optično podaljša silhueto. Bluza je iz črtastega materiala, v svetlih tonih. Oblačila in manjšo torbico v pudrastem odtenku sem izbrala v Modiani. Poletni natikači v pudrastem tonu, ki so hkrati udobni in lepo zaključujejo današnji stajling, so iz Alpine. Tako hlače kot bluza sta oblačilna kosa, ki se zelo enostavno kombinirata s kosi, ki jih že imamo v omari in tako zelo hitro ustvarimo čisto nov slog. Poletje jih še kako ljubi," je povedala stilistka Sanja Veličkovic.
Jolanda se je odločila za pedikuro, saj je poletje čas sandal oz. drugih odprtih čevljev, ki zahtevajo, da so naše noge oz. nohti brezhibno urejeni. V kozmetičnem salonu lahko ob pregledu nog - stopal pomagajo pri razpokah na petah, suhi koži stopal, v zimskim mesecih pri hladnih in v poletnem času pri vročih stopalih, poskrbijo za nego nohtov, boleča, potna stopala, težke in utrujene noge ter v primerih neprijetnega vonja stopal oz. prekomernega znojenja ali srbenja med prsti. Pomembna pri negi nog je tudi vsakodnevna nega nog z zaščitnimi negovalnimi emulzijami olja v vodi, ki jih koža z lahkoto vpija, naravna eterična olja, ki jih prav tako vsebujejo, pa pozitivno vplivajo na telo, počutje in dušo, je povedala kozmetičarka Silva Čuš iz kozmetičnega studia Olimpic.
MG
KOLEKTIV SALONA
iiicsKO in zeriSKO FKiHeRgcvo z
Slomškova 22 10 %% popust v juliju Š
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 8. julija 2016
Piše: SNTOP • Indijsko srce (35.)
Rišikeš, mednarodna prestolnica joge
"Religija temelji na dogmah in obredih, ki določajo način, na katerega ljudje častimo boga, duhovnost pa izvira iz lastnih izkustev vere ali božje navzočnosti," preberem v eni izmed knjig, ki mi »po naključju« pride pod roke. "Ljudje iz vsega sveta prihajajo v Indijo. Energija tukaj je močnejša. Čez čas jo boš čutila. Tega ni mogoče doživeti nikjer drugje na tem svetu," mi preroško zatrjuje popotnica, ki jo srečam na poti do mesteca Rišikeš.
Joga je ena izmed duhovnih tehnik, ki uči kako najti pot v notranjost in biti tisto, kar v resnici smo. Čeprav naj bi joga predstavljala pot k bogu, ni strogo vezana na religijo. Gre za univerzalen princip oz. resnico, ki naj bi prežemala vsakega izmed nas. Končni cilj joge je namreč povezava telesa in duha z občutkom božanskosti. Če sem iskrena - ta praksa mi ni bila nikoli všeč. Kar takoj sem jo obesila na klin. Vdih, izdih, vdih, izdih, vdih, izdih ... ob počasnem gibanju, ki traja v nedogled. To ni moj stil rekreacije, sem se dolgo branila.
Med vandranjem po Indiji sem se »po naključju« ustavila v mestu Rišikeš, kjer so v poznih šestdesetih ob reki Ganges svoje hite preigravali takrat že legendarni Beatlesi. Mesto, ki velja za mednarodno prestolnico joge, je nagneteno z ašrami (duhovnimi samostani), ponuja pa raznorazne tečaje joge in meditacije - pravi magnet za iskalce duhovnosti iz vseh koncev in krajev. "Bog je eden in prebiva v vsakem izmed nas. Človek mu je le nadel številna imena - poimenoval ga je Sveti oče, Alah, Krima, Najvišja bit itd. V bistvu obstaja toliko različnih predstav o bogu, kolikor je ljudi na Zemlji. Končni cilj vseh religij pa je enak: duhovni razvoj človeka, »združitev« samega sebe in boga. In cilj joge je pravzaprav popolnoma enak," na moje vprašanje o smislu joge odgovori moj novi prijatelj. Namreč ravno preden se potopim v Sveto reko, zaslišim poznan jezik: "Gdje si ti, brate? Dolazi u Rišikeš, šta češ tamo, *****?»_ 5 prešernim nasmehom prisluškujem delu telefonskega pogovora, popopranega s sočnim besednjakom. Neverjetno,

ob Gangesu srečam Bosanca, kije po vrhu še učitelj joge, nejeverno zmajam z glavo. Željko je živa enciklopedija. In tudi človek, ki ve, kako se stvarem streže. Moje nenavdušenje nad jogo ga ne spravi iz tira. Najprej me povabi na njegov tečaj, kasneje pa pouči, da joga ni le duhovna
pot, temveč tudi oblika »pravilnega življenja«. Z izvajanjem te duhovne prakse pomagamo uravnovesiti raztresene energije v telesu in ustvariti poglobljeno povezavo s samim seboj. Vse naše težave so namreč le odraz neravnovesja v telesu (joga lahko pozdravi različne kronične
OVEN (21.3. - 20.4.)
Tisti, ki bodo na dopustu, bodo zelo uživali. Aktivnosti se bodo nadaljevale v pogledu doma in v tem primeru boste počeli tisto, s čimer ste odlašali. Ljubezen bo splet prijetnih dogodkov, harmonije in povečane romantike. Vezani Ovni bodo uživali v partnerjevem objemu.
tU BIK

(21.4. - 20.5.)
Zaključevali boste določeno obdobje in tako boste zbrali še poslednjo moč. Po enajstem juliju boste ugotovili, kaj vas osrečuje. Pred vami je t
Foto: Mateja Toplak
Zanimivo dejstvo je, da danes več ljudi prakticira jogo na zahodu kot na vzhodu. A na žalost je pri nas pogosto obravnavana kot popularen potrošniški produkt, prej kot pot duhovnega spoznanja.

Milijoni v Sveto reko, da bi se očistili grehov ...
Foto: Mateja Toplak
bolezni). Vsakodnevna praksa pa naše telo napolni z energijo in tako le-to postane manj dovzetno za bolezni kot tudi za učinke stresa. Joga nas nauči, kako se sprostiti, umiriti telo in stabilizirati um. Končno se joga zdi smiselna, pomislim.
Družim se s knjigami, da bi pridobila čim več informacij o jogi, zapletam se v pogovore, ki bi moja spoznanja potrdili, nekdaj dolgočasna duhova praksa pa postaja moja dnevna vadba. Neverjetno, a indijska filozofija mi, v nekem čisto novem smislu, začne lesti pod kožo. Izgubljam se med ulicami tega posebnega mesta, ko me začnejo nagovarjati ulični grafiti: "Tvoje misli so tvoj največji sovražnik", "Vsak dan si je treba vzeti čas za sprostitev" in "Sreča se nahaja v nas". Začutim, da mi lahko to mesto ponudi več kot nora potovanja iz kraja v kraj. Prvotni načrt, da v mestu ostanem le tri dni, se podaljša na dva tedna.
pomembno pismo. V ljubezni bo več časa za poletne romance in harmonična doživetja v dvoje.
W DVOJČKA
^fl (21.5. - 20.6.)
Ce ste rojeni v maju, se vam obeta neka čarobna energija v ljubezni. Na splošno bo to časprilo-žnosti za uspeh in dobre iztočnice v pogleduposlovnosti. Kljub vsem obveznostim, ki jih pravzaprav ne bo malo, si boste znali vzeti čas zase. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri zdravju.
RAK (21.6. - 22.7.)
Sledili boste svoji intuiciji in tako ugotovili, kaj je tisto, kar vam pričara neko čarobnost. Več časa boste namenili tudi pogovoru in izmenjavi mnenj. Nakazano je, da se boste družili z ljudmi, ki vas osrečijo. Sledite notranjim občutkom, pozitivnim mislim in aktivnostim z ljubljeno osebo.
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
V ljubezni boste usodo vzeli v svoje roke. Pravzaprav ne boste nič več prepuščali naključju, ampak odločno stopali naprej po svoji poti. Ce imate svojo družino, vam ne bo dolgčas. Teden, kije pred vami bo tudi radoveden in poln navdiha. Izkazali se boste v dobrodelnem delu in pomagali drugim.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Na delovnem mestu se vam odpira cela paleta možnosti in priložnosti. Naklonjena vam bo neka oseba nasprotnega spola. Ce imate službo, kjer ste veliko na poti in ste samski, imate velike možnosti, da se boste zaljubili. Tisti, ki ste rojeni po 18. Septembru, boste imeli kontakt s tujino.
TEHTNICA !
(23.9. - 23.10.) 1
Življenje boste morali spraviti v ravnovesje in omenjeno bo prava umetnost. Najbolj boste jI uživali od srede dalje in se prepu- -s ščali vetru življenja. Le kaj omenje- "§ no pomeni, bo odvisno od vsakega ;g posameznika. Naredili boste prerez JS v pogledu financ. Duhovno se boste prebudili in zapisujte si občutke.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Kljub povečani delavnosti si boste znali vzeti čas zase in se sprostiti. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Tako se boste od časa do časa počutili kot na O avtobusni postaji. Nakazani so tudi zaključki in s tem možnost novih začetkov. V ljubezni bo zelo harmonično in polno navdiha.
R
C
«V
STRELEC 7 (23.11. - 21.12.)
Teden pustolovskih dogodivščin. Odkrivali boste svoje novosti in odšli pogumno in samoiniciativno naprej. Označevala vas bo ljubezen, most romantike in O harmonije bo tista oaza, ki bo trdna. Delovne obveznosti boste morali izpolnjevati vestno in dopust bo moral še malo počakati.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Sledili boste svojim sanjam in v partnerju dobili navdih za ustvarjanje. Zanimivo je, da boste lahko spoznali, da se sreča ne skriva izven vas, ampak globoko v vašem srcu. Ljudje, ki bodo v tem K tednu prihajali k vam, vam bodo pokazali pravo pot in dodali svežo energijo. Vsi za enega, eden za vse.
VODNAR (21.1. -18.2.) o
Moč preobrazbe se skriva v vaši drugačnosti. Poanta tedna se bo skrivala v tem, da boste negovali svojega notranjega otroka. Daleč v ospredju bo želja po kreativnosti in ustvarjalnosti. V želji po P novostih vas bo pot usode zanesla do zanimive osebe, ki vam bo podarila pogum. Služba: več odločnosti.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.)
Začetek julija prinaša paleto priložnosti, ki jih boste mo- 3 rali sprejemati postopoma korak za korakom. Pravzaprav ne bo dobro, -g da pretirano nihate, ampak si po- & stavite svojo pot in tako odločno sto- | pajte po njej. Dom bo oaza sreče in ~ možnost za učenje. Pogovori bodo § ključ uspeha v ljubezni.	j®
Foto: Mateja Toplak
"Kupi rože in jih daruj Gangesu", mi ponuja najstnik, ki bi si z zaslužkom rad popravil svoje staro kolo.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROCI1.NICA. ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • S. julija 2016
Kronika, poslovna sporočila
Štajerski	21
Ptuj • Dejanje iz obupa?
Sam sebe polil z bencinom in zažgal
V noči s srede na četrtek se je pred Mestno hišo na Ptuju odvijala prava drama, neznani moški se je namreč polil z bencinom in zažgal. Preden je to storil, je o svojem namenu obvestil še policiste.
Kot je pojasnili Bojan Kitel, vodja Službe direktorja in višji policijski inšpektor PU Maribor, je moški 6. julija dvakrat poklical OKC PZ Maribor. Najprej okoli 1.09, nato pa še ob 1.12 in jim povedal svoje načrte, da je polit z bencinom in da se bo zažgal. Po klicu je bila patrulja PP Ptuj napotena na kraj dogodka, kjer sta policista ugotovila, da je ob moškem dejansko plastična posoda z bencinom. Neznan moški je ob postavljeni PVC-posodi črne barve z vnetljivo snovjo najbrž polil tudi okolico, saj je po navedbah policistov tudi stopnišče zaudarjalo po bencinu. „Neznanec je ob približevanju policistov začel vpiti: »Ne pri-bližujta se mi, ker se bom vžgal!« Ko sta se mu policista taktično začela približevati ter ga besedno umirjala, sta opazila, da neznan moški v desni roki drži vžigalnik. V tem trenutku sta policista sprva obstala in se z osebo začela pogajati ter mu izmenično ukazovati, naj odvrže vžigalnik," so o dogodku zapisali v sporočilu za javnost PU Maribor.
A kljub temu je prižgal vžigalnik in se zažgal. Policista sta nemudoma stekla k njemu, ga s prisilnimi sredstvi obvladala in na centralo sporočila, da moški potrebuje pomoč reševalcev. Storilec je dobil ožganine po levi roki, po oskrbi pa so ga odpeljali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Ormožu.
„V veliki nevarnosti sta bila tudi policista, saj je dejstvo, da bi se vse skupaj lahko končalo drugače," je o tokratnem pretresljivem dogodku povedal Boris Železnik, komandir Poli-
cijske postaje Ptuj in dodal, da je bila verjetno sreča v nesreči, da moški svoje obleke ni dovolj prepojil z bencinom.
„Policista Policijske postaje Ptuj sta s svojim ravnanjem in pravočasnim ukrepanjem rešila življenje moškemu, ki je želel storiti samomor. Z odgovornim ter zakonitim in strokovnim ravnanjem sta policista Policijske postaje Ptuj svoje delo opravila vestno in požrtvovalno. Pri opravljanju nalog reševanja in pomoči drugi osebi pa sta izpostavila tudi
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE
0
¿wHI
il Äe_
Žitarice Kmetijske pridelke Živino
Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj
CE JE VAS PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN!
S
V
Štajerski
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Alpski večer, druženje muzikantov alpskih dežel, nastopajo: ansambel Alpski kvintet, Ansambel Franca Mihe-liča, Ansambel Miha Klinca, Ansambel Robija Zupana, ansambel Rosa, Igor in Zlati zvoki, Čuki. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Video-produkcija Tinček Ivanuša.
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 7. julij: 19:00 Janis Joplin: Otožno dekle. Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. julij: 17:00 VDV: Veliki dobrodušni velikan; 19:00 Janis Joplin: Otožno dekle; 21:00 Dan neodvisnosti: Nova grožnja.
AKCIJSKA PONUDBA V MESNö@AKI ÄA MGUgfflA
V NI \ PIŠČ. KRILA SAMO 2,98 €/KG
NOVO! EK0 GOVEJE MESO (samo po naročilu)
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Mali oglasi
STORITVE
Foto: arhiv
Najbrž je šlo za dejanje iz obupa, a je ob tem storilec ogrozil tudi policista. Fotografija je simbolična.
lastno življenje in zdravje," so zapisali tudi v izjavi za javnost PU Maribor.
Zakaj si je moški izbral za kraj samopoškodovanja ravno plato pred ptujsko Občino, smo povprašali tudi Barbaro Ferčič, njihovo predstavnico za stike z javnostjo. Povedala je, da po njenih informacijah ni nikakršnega posebnega razloga za to, da z moškim na Občini niso imeli nikakršnih težav in da naj bi to dejanje storil izključno iz osebnih razlogov.
Dženana Kmetec
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
DRVA, bukova - dolga v hlodih z dostavo, prodam. Tel. 040 211 346.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
KMETIJSTVO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
www.tednik.si
tednik@tednik.si
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Telefon 041 403 713.
PRODAM 40- do 50-kg pujske in 1 kubični meter hrastovih fosnov. 02/764 52 31 ali 070 337 564.
PRODAJAMO kakovostne višnje. Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, Juršinci. Telefon 041 206 444 in 02 758 10 21.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno in deluje brezhibno, cena 650 €. Telefon 051 376 732.
PRODAM pšenico in slamo na 80 arih. Cena pšenice 0,22 €/kg v okolici Ptuja. Telefon 051 224 150.
PRODAMO belo kakovostno mešano vino. Telefon 041 557 174.
KUPIMO traktor s priključki ali brez, lahko je Zetor, IMT, Deutz, Ursus, Štore, Univerzal ali podobno. Ponudbe na tel. 031 851 485.
PRODAM prašiče, 40 kg. Tel. 041 848 359.
PRODAM dva hrastova 200-litrska soda in drugo vinogradniško opremo. Tel. 031 829 984.
PRODAM teleta, stara od 3 tednov do 3 mesecev, črno-bela in simentalce. 041 274 634.
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
DOM IN STANOVANJE
V	NAJEM dam 2-sobno stanovanje, opremljeno, v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
V	NAJEM vzamemo hišo v okolici Ptuja z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel. 070 352 807.
RAZNO
PRODAM harmoniko, violino, dve stari stenski uri, zbirko starega denarja. Tel. 031 496 584.
NA PTUJU oz. v okolici je bila odvržena lepa, bela muca s črnim repkom in z mladičem. Če se je zatekla k vam, vas prosimo, da proti nagradi pokličete. Telefon 040 800 549 in 040 837 281.
SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ
do Četrtka zjutraj
DO 8. URE
na tal. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov |ustina.lah(^radlo-tednlk.si, za ve£|e objave predhodno pokličite. štcgerzki*
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949.
PVC okna, vrata, senčila
ROLTEK d.o.o. Želodnik 19
SI-1233 Dob pri Domžalah
01724 00 00 prodaja@roltek.sl
Čudovita Igra svetlobe in sence v vašem domu. Zunanje žaluzije HERO -edinstven dizajn, vrhunska kakovost Izjemna funkcionalnost.
www.roltek.si
ROLETE GARAŽNA VRATA KOMARNIKI	TENDE
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • S. julija 2016
H
Relax
UGODNA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
BREZPLAČNA DOSTAVA I ENOSTAVNA UPORABA
ZAŽIVITE BOLJ
ZDRAVO
Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil.
14,90 €
akcijska cena
m 080 30 25
VitaVera
08:01} GoriSnica - Iz nabiti krajev 09:00 Srečanje oktetov v Jurovskem Dolu 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
SIP
TV
20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh
wwiw.slptv.si 03:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Hajdina-Proslava ob dnevu državnosti 11:00 Nedeljsko popoldne z Mejaši 13:00 Kronika iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Trnovska vas-Pesem pomladi 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubik_2.deI 2016 23:00 Video slrani
program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 20 Dan gasilcev GZ Videm 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika
11:00 Polka In majolka
12:00 Ujemi sanje. Video strani
15:00 Italijanska izložba - V 2lVO
18:00 Nedeljsko popoldne z Mejaši
20:00 Košnja v šturmovcu
21:00 Sobetinci-Ob dnevu držav nosil
* • *	V. J
PISANA ■ ZABAVNA • AK
PETEK S. julij
8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Pomurski tednik 11:10 Cista umetnost-julij, pon. 10:45 Dnevnik TV Maribor 11:15 Kuhinjica, pon. 11:40 Mura Raba 12. oddaja, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 PNIK: Anka Ostrman, pon. 13:15 Športfrio): Milan Zupane, pon. 13:55 Video strani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 13:25 Cista umetnost-julij, pon. 19:00 Predstavitev 14, Festivala
ART STAYS, pon. 19:15 Glasbena osmica [slo.), pon. 19:45 Zapuščina Štefke Cofcelj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Kurentova svatba, pon. 21:40 Javne službe Ptuj se predstavijo
3, oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 9. julij 3:00 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Rozmarinkina ljubezen, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Čista umetnost-julij, pon. 13:00 Povabilo na kavo:
Sanja Seiiriek, pon. 13:45 \fideostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Sekvenca 18:45 Glasba 23 vse 19:15 Kimavčevi večeri 2014, pon. 19 45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:55 Ptuj skozi oči mladih, pon. 22:15 Pregled tedna, pon. 22:40 Videostrani
. pon.
NEDELJA 10. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Športi noj Pregled leta 2015, f 9:00 Predavanje dr,' Tine Bregant, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 11:00 Kimavčevi večeri 2014, pon. 11:30 Regata Ptujčanka 2016, pon, 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Videostrani 16:05 Regi Gorisnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 METER - Pero Lovšin, pon, 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo,), pon. 20:55 DORA - Borut Pahor 21:50 Glasbeni predali 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Glasba ra vse, pon. 22:40 Videostrani
PONEDELJEK 11, julij 8:00 Glasbena osmica (sloj pon, 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon. 9:35 Šola, da se ti zrola: Zaključek šole 11:05 Kuhinjica, pon 11:30 Obzornik TV Dravograd, peni. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Rozmarinkina ljubezen, pon. 14:30 Videostrani 17:35 KiJilnjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj se predstavijo
3. oddaja, pon. 18:40 Šport(no): Silvester VogrineC, pon, 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Povabilo na kavo:
Tanja Nikolovski, pon. 21:10 Povabilo na kavo:
Sanja Selinsek, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
PETKOV VEČER
Bodite nocoj it družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
08:00 Sobetinci-Ob dnevu državnosti
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
11:30 Uživajmo
12:00 Video strani
15:00 Italijanska Izložba - V ŽIVO
19:00 MajSperk-Zaključml koncert Art Nova
19:30 Ptujska kronika
20:00 Košnja v Šturmovcu
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka in Majolka
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE	
ZA TORKOVO IZDAJO	DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO	DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustinaJah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK	
<fi30
WILLIAMS
Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: ¡nfo@williams.5i
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORlSC
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault scenic1.5 dci dynamique	2011	7.990,00 t	serv. knjiga	kov. črna
suzuki swift 1.3 gs	2005	3.990,00!	prvi lastnik	kov.tielena
seat altea xl 2.0tdi reference	2009	8.150,00 c	serv. knjiga	kov. črna
renault koleos 2.516v dynamique 4x4	2009	8.650,00 c	serv. knjiga	k0v.b0rd0
chevrolet spark 1.0 ls	2012	4.990,00 c	prvi lastnik	bela
volkswagen caddy1.6 tdi furgon	2014	10.490,00 c	prvi lastnik	bela
nissan note 1.2 acceta look	2015	9.990,00 c	prvi lastnik	kov. siva
fiat brav01.6 jtdmultijet	2009	5.090,00 c	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 3081.416v confort pack	2008	4.900,00 c	serv. knjiga	kov. siva
renault scenic 1.5 dci authentique	2004	3.190,00 c	klima	kov. b0rd0
renault laguna 2.0 dci gt initiale paris	2008	6.450,00 c	avt.deu. klima	kov. Črna
audi a4 2.0tdi limuzina	2010	14.700,00 c	prvi lastnik	kov. rjava
land rover freelander 1.814x4 sport	2000	3.150,00 c	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot2071.4itrendy	2006	3.650,00 c	klima	kov. črna
opel meriva 1.416v essentia	2006	3.690,00 c	serv. knjiga	kov. siva
citroen c4 picass01.6 hdi avtieduction	2014	13.950,00 £	avt.deu. klima	bela
daciasandero 1.6 mpi laureate	2009	3.990,00 c	prvi lastnik	kov. rjava
peugeot 2061.4 hdi city	2005	2.990,00 c	klima	kov. srebrna
renault megane 1.616vteam	2007	4.400,00 c	klima	kov. zlata
renault modus grand 1.216v expression	2008	4.990,00 c	klima	kov. viola
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
EÜB
LETNIK CENAe OPR.
AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI AUDI Q3 2,0 TDI BMW 520D TOURING
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI AVT.KLIMA
CITROEN C5 2,016V
CITROEN C5 2,0 i DYNAMIQUE
FORDS- MAXTDCI
HONDA CMC 1,41 LS KUMA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4
MAZDA 5
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO PEUGEOT 5008 2,0 HDI
2013 2012 2012
2007 2003 2006 2005 2013 2012
17.990 21.490 20.990 6.490 6.490 6.490
1.LAST., ODLIČEN 1.LAST., ODLIČEN 1.LAST, USNJE 1.LAST., ODLIČEN 1.LAST., ODLIČEN 1 LAST., SLOVENSKI LEPO OHRANJEN LEPO OHRANJEN ODUČEN 4X4
VeCBARV
BELA
VEČ BARV
RDEČ
SREBRNA
SREBRNA
SIVA
KOV. SV. MODRA SVETLO MODRA
3.990 SLOVENSKI-MODEL20O6KOV.SV.MODRA
10.990 10.990 2.190 13.490
RENAULT CU01,5 DCI AVTOM.KLIMAALU 15 COL	2006
ŠKODA YETI 2,0 TDI CR DPF 4X4	2012
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
1.LAST., ODUCEN 1.IAST, ODUČEN 1.LAST., ODUČEN 1.LAST., ODUČEN 1.LAST.
LEPO OHRANJEN
VEČ BARV
MODRA
ZLATA
ZELENA
www.tednik.s
tednik@tednik.s
petek • 15. julija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	23
Prireditvenik		1
Petek, 8. julij		
13:00 Makole, kmetija Vovk v Starem gradu 83, predstavitev strojev za košnjo in
spravilo trave na strmih legah Haloz in predstavitev LIFE projekta 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, odprtje Festivala sodobne umetnosti Art Stays
2016, odprtje osrednje razstave, mali performens Juri Suruvka 19:00 šotor pri cerkvi sv. Benedikta, 17. praznik občine Benedikt, koncert v počastitev
obnovljene župnijske cerkve, Slovenskogoriški pihalni orkester Lenart 20:00 Velika Nedelja, na prostem pred gradom, romantična komedija Poštar Jakec 20:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta, koncert klasične glasbe, Duo Vita in Žan 20:30 Cerkev sv. Treh kraljev na Pohorju, Starobistriški večeri kulture: koncert klasične glasbe, Živa in Neja Skrbiš, brezplačni avtobus odpelje ob 19.00 izpred bistriškega gradu
21:00 Ptuj, Slovenski trg, odprtje Festivala sodobne umetnosti Art Stays 2016, koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat
Sobota, 9. julij
09:00 Lenart, Mestni park, Dan košarke v Lenartu, Lenart ball 3 x 3 09:00 Moškanjci, športno igrišče in ribnik, 21. praznik občine Gorišnica, 18. tradicionalna Vaška olimpijada, svečano odprtje ob 9.00, celodnevne aktivnosti, 17 športnih panog
10:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, pogovor z umetnikom, Bela Marias
11:00 Benedikt, šotor pri športni dvorani, srečanje upokojencev Slovenskih goric 14:00 Benedikt, travnik ob Slatinski cesti, 4. spominsko gasilsko meddruštveno tekmovanje, v spomin na Dušana Mauriča in Marjana Klobaso 15:00 Ptuj, dominikanski samostan, velika dvorana, Festival sodobne umetnosti Art
Stays 2016, fotografska delavnica z Davorinom Ciglarjem Milosavljevicem 16:00 Benedikt, igrišče pri športni dvorani, On road dirka z avtomobili na daljinsko vodenje
16:00 Žamenci, 43. tradicionalni gobarski praznik v Žamencih, odprtje razstave gob in zelišč, gobarjada - tekmovanje v kuhanju gobjega golaža, zabava s skupino Dejana Vunjaka in Brendijeve barabe ter Ivana Kovač 16:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016,
performens Erase/ delete/cancel A4 Rosa Jijon in Francesco Martone 18:00 Ormož, grajsko dvorišče, Festival Ormoško poletje, otroški muzikal Levji kralj po naše
19:00 Benedikt, cerkev sv. Treh kraljev, koncert Parle Qui veut, moralistične pesmi
srednjega veka, Sollazzo Ensemble, 19:00 Slovenska Bistrica, ribnik Farovec, velika veselica pol leta do novega leta, Tanja
Žagar in ansambel Žvižg 19:00 Ptuj, Mestni trg, odprtje javne skulpture, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016
20:00 Savci, vrtna veselica PGD Savci
20:00 Žetale, šotor pred lovskim domom, 70-letnica LD Žetale, lovska veselica z
ansamblom Navihanke 20:00 Velika Nedelja, na prostem pred gradom, romantična komedija Poštar Jakec 21:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, performens Nations and borders are boring
Nedelja, 10. julij
09:00 Pohorje, Ruška koča pri Arehu, tradicionalna turistična prireditev Igramo in kuhamo na Ruški koči, tekmovanje v kuhanju pohorskega piskra, kulturno zabavni program, 12.00 ocenjevanje piskra in prodaja, 13.30 razglasitev rezultatov, 14.00 začetek tekmovanja harmonikarjev na igranju na diatonični harmoniki 10:00 Benedikt, cerkev sv. Benedikta, farno žegnanje, sveta maša, sveta maša v počastitev farnega patrona sv. Benedikta, blagoslov obnovljene fasade na župnijski cerkvi
10:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, pogovor z umetnico, zajtrk Maria Rosa Jijon, Ekvador 15:00 Žamenci, 43. tradicionalni gobarski praznik v Žamencih, ocenitev gob in
podelitev nagrad, šaljive gobarske igre, razstava čebelarstva, nastop najstarejše brizgalne v Sloveniji, skoki padalcev, vrtna veselica z ansamblom Nemir 15:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, delavnica fotografija II, Davorin Ciglar Milosavljevic 18:00 Ptuj, Slovenski trg, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, pogovor z umetnikom, Zoran Poposki, Makedonija 20:00 Velika Nedelja, na prostem pred gradom, romantična komedija Poštar Jakec 20:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, javna
večerja Politični golaž 21:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, projekcija Politikal advertisement, Antoni Muntadas in Marshall Reese
Ponedeljek, 11. julij
10:00 Ptuj, dominikanski samostan, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, delavnica za otroke
17:00 Ormož, knjižnica Franca Ksaverja Meška, igralne urice, vsak poletni ponedeljek, igrače, družabne igre, druženje z vrstniki 18:00 Ptuj, galerija Magistrat, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, odprtje
pregledne razstave 2003-2016 20:00 Ptuj, Mestni kino, Festival sodobne umetnosti Art Stays 2016, Art stays kino Kombinat
Vsi ptički na nebu naj tebi pojo, vse rožice na polju naj zate cveto rožice bo vzela zima in mraz, ti ostala boš vedno del nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame babice, snahe, sestre in tete
Amalije Beranič
1946-2016
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 61
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Livarne zlitin Talum za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sin Franc, snaha Stanka, vnuk Denis, tašča Pepca ter drugi sorodniki
Mama je ena sama ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije Mislovič
IZ BOROVCEV 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, sveče, namesto cvetja za svete maše, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova in hči z družinami
SPOMIN
23. junija je minilo 10 let, odkar nas je zapustil
Friderik Mislovič
IZ BOROVCEV
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Težko je povedati, kako boleče je čakati nekoga, ko dobro veš, da ga več ne bo.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame, tašče, botrce, svakinje, tete, babice in prababice
Ane Mlakar
IZ SLATINE 74
stanujoča pri hčerki Danici v Pristavi 39 a, Cirkulane
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalosti in bolečine stali ob strani in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja in prijeten stisk roke, za darovane sveče, cvetje, denarno pomoč ter svete maše. Hvala gospodu župniku Emilu Drevu za opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, društvu upokojencev Cirkulane, nosilcema križev ter godbeniku. Hvala tudi kolektivu OŠ Cirkulane-Zavrč, konferenci sindikata Perutnine Ptuj, ŽPS Cirkulane ter čebelarskemu društvu Cir-kulane. Hvala tudi gospe Marici Kelc za molitev, snahi Mimiki za nesebično pomoč in nego v času njenega življenja in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem še enkrat iz srca hvala ... Pogrešali jo bomo ...
Žalujoči otroci: Pavla, Franc, Danica in Zvonko
z družinami
? I
V
i "»■
SPOMIN
Minilo je leto, kar nas je zapustil dragi mož, ata, tast in stari ata
Franc lferlak
IZ BUKOVCEV 8
Hvala vsem, ki se ustavite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče ter nosite cvetje.
Žalujoči: vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
6. julija je minilo leto, ko se je od nas poslovil dragi sin, oče in dedi
Franc Kokol
IZ HLAPONCEV 39 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
SPOMIN
Danes, 8. julija, minevajo 4 leta, ko je v cvetu mladosti prenehalo biti tvoje srce, dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
Rok Serdinšek
IZ TRŽCA 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate sveče, prinašate cvetje in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, dedka, pra-dedka
Antona Mlakarja
IZ SLOVENJE VASI
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, besede tolažbe, darovali cvetje, sveče, za svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit in ga spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se župniku g. Marjanu Feslu, gospe Hedviki za govor, pevskemu zboru in pogrebnemu podjetju Mir. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu.
Vsi njegovi
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ko pošle so tvoje moči, zaprl trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da se je od nas poslovil dragi mož, ati in dedek
Anton Rus
IZ TRŽCA 18 B
28. 5. 1947-28. 6. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala družini Bratušek, Društvu kmetic občine Videm ter Društvu upokojencev, ki so nam posebno stali ob strani v teh težkih trenutkih, in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Ljubica ter sin Robert z družino
S j i-.ta*.
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihem poletnem jutru utrujena si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre
Slavice Prejac
IZ POLENCEV 13
16. 6. 1950-26. 6. 2016
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala tudi g. župniku Dušanu za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, govornicama ge. Mariji in Slavici za poslovilne besede, ge. Marti za molitev, zastavonošema in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve ter odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Danijel z ženo Tiliko, vnukinji Sanja in Ines ter sestre Trezika, Lizika, Albina in Tilika
Ptuj • Inter Expo in Igor Rakuša oproščena obtožb o poskusu goljufije na škodo EU
Oprostilna sodba zaradi pomanjkanja dokazov
Ptujsko okrožno sodišče je Igorja Rakušo in njegovo podjetje Inter Expo oprostilo obtožb tožilstva o poskusu goljufije na škodo Evropske unije. Okrožni sodnik Marjan Strelec je obdolžena oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Tožilstvo se o morebitni pritožbi še ni odločilo.
Od zadnje glavne obravnave na tem primeru je minilo dober mesec dni. V tem času je sodišče poskušalo pridobiti originalno SD-kartico, na katero je uslužbenka Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) Vlasta Te-tičkovič posnela fotografije, na katerih so oprema in stroji, zaradi katerih je tožilstvo zoper družbo Inter Expo in Rakušo kot odgovorno osebo vodilo kazenski postopek. Iz Agencije so sodišču pojasnili, da te kartice več nimajo. Ker so fotografije opreme, iz katerih naj bi bilo razvidno, da naj bi bila leta rabljena in ne nova, samo na zgoščenki, jih obramba ne priznava za verodostojen dokaz. »Gre za kopijo in ne original. Original posnete fotografije so na SD-kartici, ki pa je nimamo,« sta poudarjala zagovornika obdolženih, odvetnika Daniel Planinšec in Konrad Rebernik.
Sodni izvedenec za področje fotografije Gregor Kovač je sicer sodišču predlagal, da bi lahko svoje izvedeniško mnenje po potrebi še dopolnil in
Foto: Črtomir Goznik
da bi poskušal s posnetkov, ki so na zgoščenki, ugotoviti, kdaj so bile fotografije posnete in ali so morebiti bile pred prenosom na zgoščenko kaj spremenjene. Odvetnik družbe Inter Expo Daniel Planinšec je dejal,
da se mu zdi tovrstno ravnanje sodnega izvedenca nedopustno in celo nezakonito - da se potem, ko je mnenje že napisal in končal, spomni, da bi lahko nekaj še dodal. Planinšec je spraševal, kako da si je izvede-
Zakaj sodni izvedenec ni pregledal strojev
V postopku preiskave je tožilstvo predlagalo, naj sporne stroje pregleda sodni izvedenec Anton Savski. Ker so bili takrat stroji že prodani na Hrvaško (družbi, za katero tožilec Puppis pravi, da je povezana s slovenskim Inter Expom), bi lahko izvedenec ogled opravil samo z dovoljenjem novega lastnika in na novi lokaciji - domnevno so bili stroji takrat v Zagrebu. Ker je imel izvedenec težave najti novega lastnika (Rakuša naj bi mu dal telefonsko številko od Željka, ki pa ga po telefonu ni bilo mogoče dobiti), je potem tožilstvo od tega dokaza odstopilo, saj je menilo, da imajo za potrebe dokaznega postopka še dovolj drugih dokazov. Postopek dokazovanja pred sodiščem je bil med drugim oprt na fotografije, ki jih je pri kontroli posnela uslužbenka ARSKTRP Tetičkovič. A ker obstajajo samo fotografije, ki so presnete na zgoščenko, ne pa tudi originali na SD-kartici, jih sodišče ni pripoznalo kot dovolj trden dokaz. Odvetnik Daniel Planinšec je sicer med zadnjo glavno obravnavo pripomnil, da so organi pregona med preiskavo storili več napak.
nec Kovač sploh drznil sodišču mimo odredbe kaj takšnega predlagati, saj Zakon o kazenskem postopku natančno navaja način postavitve izvedenca in potek njegovega dela. »Neposrednega dokaza (negativa oz. SD-kartice) ni,« pa je med zadnjo glavno obravnavo večkrat poudaril zagovornik Raku-še, odvetnik Rebernik. Okrožni tožilec Branko Puppis je sicer predlagal, da bi izvedenec fotografske stroke dopolnil izvedeniško mnenje. »Če tega ne bo, sodba ne bo celostna, ker ta dokaz ne bo raziskan,« meni tožilec. Obramba se s predlogom ni strinjala. S sklepom je ta predlog zavrnil tudi sodnik Strelec, ki je nato odločil, da sta obdolžena družba Inter Expo in njena odgovorna oseba Igor Rakuša oproščena obtožb.
Agencija sprožila kontrole, ker ni imela denarja za izplačilo?
Zagovornik Daniel Planinšec je v zaključni besedi poudaril, da je ARSKTRP kontrole proti Inter Expu in Rakuši sprožila načrtno, saj da naj ne bi imela denarja, ki bi ga po odločbi morala izplačati podjetju. Inter Expu je bilo namreč z odločbo odobreno sofinanciranje nakupa proizvodne linije letečih tarč Top target. »Najprej je bila težava v proizvodni hali, ki da ni imela uporabnega dovoljenja. Ko je bilo to urejeno, so začeli ugotavljati, da nabavljena oprema naj ne bi bila nova, temveč stara. Stroj je bil dve leti na sedežu družbe in ni nikogar nič zanimalo. Šest let se vleče-
jo nadlegovanja zoper Rakušo in očitki o tem, kakšen kriminalec naj bi bil. Tudi medijsko je izpostavljen. Ker je Agenciji za izplačilo nepovratnih evropskih sredstev zmanjkalo denarja in ker ni imela denarja za izplačilo, je zlorabila druge državne organe (policijo, tožilstvo) ter zoper podjetje in odgovorno osebo pričela kazenski postopek. Čeprav kaznivo dejanje ni bilo storjeno,« je poudaril odvetnik Planinšec.
Je bila preiskava pomanjkljiva, dokazi pa neverodostojni?
Odvetnik Rebernik je dodal, da je uslužbenka ARSKTRP Vla-sta Tetičkovič kontrolo v Inter Expu v Slovenji vasi opravila zgolj za interne potrebe Agencije. »Tetičkovičeva ni pooblaščena za zbiranje dokazov za potrebe kazenskega postopka. Policija in tožilstvo sta preveč poenostavila postopke. Zbrani dokazi so neverodostojni. Zbrati bi jih morali za to pristojni organi. Ni utemeljenih dokazov za storitev kaznivega dejanja. So samo indici. Nimamo niti originala fotografij,« je v zaključni besedi med drugim še povedal odvetnik Rebernik.
Mojca Zemljarič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
IVstI '(>fts,,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Urh z Marjeto kače pase, 14/28 losevek dobro rase.
Danes bo povečini sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in poletno toplo. Verjetnost vročinskih neviht bo zelo majhna.
Vremenska slika
Nad srednjo Evropo in našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda doteka k nam prehodno nekoliko hladnejši zrak.