Leto IV.	GORICA, četrtek dne 3. deci mb a 1925 - GGRIZIA, giovedi li 3 dicembre 1925.	št. 49
Izhaja vse k čeirlek. (Esce ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. Tiska Narodna Tiskarna. Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa t- .80, za trgovske reklame, bančna cbvcstila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsie L. 1.—
* Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50
ftcuamma H«ytft» 3A mtt.
ws
PoStuoJ5«k. r»6on. . Conto corrent« con la posta.
Kadar leto se zasukne, kadar leto se obrne, nova zvezda nam zašije, stara zvezda se utrne,
zaženite v kot vse staro, novo si kupite, kar svetuje Čuk na paTci vse lepo storite.
Po j te v Narodno knjigarno, ali če kdo drugi,
v	vašem kraju Vam je bližji, bolj vam na uslugi,
po j te k njemu in kupite Čukov koledar za ceno liric treh in pol po pošti, ker zabavo prav nobeno,
vi	cenejše ne dobite,
naj bo cirkus, naj karkoli, kar na platnu se vam kaže ali se vrti okoli.
Tu ni samo hipec vžitka, tu je vžitek cela leta, ali leto le je srečno ako s smehom je začeto.
Le poglejte stran naslovno, ilustracija vam kaže. da resnična je beseda, da nikoli se ne laže.
Koledar ima svetnike in vam kaže še vremena, če je solnce, dež ne pada, tu nobena ni zamena.
Poleg tega naše pesmi so nad vse zabavne, so popisane vse ženske, vse pijanke slavne.
In pa naše humoreske, da so ženske učene že brez šol. vam koledar letos Čukov razodene.
Smeš niče, da človek poči če le malo jih prebere, da se smeje, da nad njim se strop in hiši mu podere.
A o slikah nič besede, boljših ni dobiti, slikal iih je stari znanec in slikar sloviti.
Sama slika brez besede, že ti usta pači, solze ti v oči nabira in kislobo slači.
Ne premišljaj niti malo, v prodajalno skoči, kupi Koledar, če ne pa brž po pošti ga naroči.
A ne čaka i do Božiča, zna prepozno biti, moral boš za koledarjem se okrog loviti.
ker ga danes vse kupuje in prebira —• staro, mlado, za veselje in zabavo a najmanje za navado.
Kamor stopiš, ga zahtevaj, naj ga vsaka vas prodaja, ki preganja težke misli in ljudi na smeh navaja.
In še eno: če imaš kje kako živo staro teto, češ bit' dedič, koledar naš kupi ji za novo leto!
Gorica. 3. dec. 1925.
Presneto čas beži, kot bi ga z bičem gnal, ali pa zato, ker so jih v Trgovskem domu 1o-mili tako zabavne v »ulici št. 15«, da so dnevi kar trenili mimo nas. Mislili smo. da je pravkar minil trg sv. Andreja, pa je že nov tu. Samo zima n> nova, Od lanskega leta do le: tos se vleče zima, požegncma z dežjem in samo tu pa tam s kakim lepim dnevom za na~ meček in še tisti lepi dnevi so bili klaverni. Ko je prišel trg sv. Andreja, si je mislil tudi sneg, da mora priti na dan s svojim belim kožuhom in ie res oblekel naše hribe precej na debelo in zapihal v odreve-nele prste. Bo že res tako, da bo zima huda. kot praviio »lažnivi pratikarji« in zvezdo: sledi, da bo kar drevie po. kalo. da bo treba snkeni, drv in rokavic in vsega, kar je tre« ha kupiti in se dobi za drag denar po štacunah.
Po štacunah. pravimo. Samo na Travniku se dobi zastonj. Zato so bile letos Hocune precej prazne, po ulicah pa — Se je enetlo vse polno ljudi in za. sipalo seimsko središče — Travnik. Tam so dajali šari a: tanj bla^o pol zastoni in *e enkrat toliko na vrh. Za L 5.— si dobil žaife,. da bi lahko umil pol države in bi je se o-stalo. Tudi piščalke, ki so se jih posluževali odrasli in otro* ci prav pridno, so bile zelo po ceni. da o mapdolatn niti ne govorimo, ki edini sladi na kisle, denarja prazne dni. O blagostanju nagega liudstva priča dejstvo, da so bili žepi volni P razne«.a in ie ostala od kosila le kaka Urica za piščalke in žajfo. ako t"di smo od čakania no razna izplačila ?.e več kot ožehtani in onrani.
Pač. še eno so Vudie hmo-vali Smeh ?a kisle čase Namreč Čukov koledar. Kdor si ga hoče nabaviti, nai se tedaj no< trudi, da ne bo prepozno, ker konni kakor sneg spomladi. Tudi knjige »Goriške Matice« gredo kot plaz med Hudi Ena kniiga je že popolnoma zmanj. kala.
In še nekaj vam povemo. Če hočete imeti stenski koledar, ki vas bo ob praznikih razveselil z dovtipi. kupite ga naglo, da vam ne bo žal.
To je notranja Čukova poli* tika, v zunanji pa nerad govo: ri, ker se boji zamere in krize, kot so jo imeli na Francoskem in na Španskem, kjer se baje generali umaknejo z vlade civilnim ljudem, kar so jo prvi že v Maroku pošteno »zafurali«., kajti Abdel Krim jih še vedno češe po hrbtu, da kar dlaka leti od njih.
Mraz je najbrže povzročil tudi, da je zmrznilo — tako-zvano slovensko učiteljišče v
Tolminu. Iz razvalin učitelju šča pa se je dvignila italijanska gimnazija kot čisto nova zimska cvetka, ki ji gotovo ne more prerokovati dolgega življenja niti Čuk na pafci. To so pota birokratičnega razvoja. Če bi šlo s potujčevanjem na: ših kmetov tako naglo, kot gre to z zavodi, bi bil razvoj že davno završen. Počivajte v miru!
Čuk na pafci.
Pred sodnijo.
„Priznajte, da ste ukradli suknjo gospodu Plavku. Ta čas, ko stojite tu, so jo pri hišni preiskavi dobili pri vas."
»Nemogoče. Imam jo na osebi".
Zakaj sem se lako hifro oženil.
(Priredil — Karlo.)
Tonče: Človek bi kar zno« tel! Kamorkoli pridem, me hočejo kar zasuti z vprašanji: Čemu si se tako hitro oženil? Vsak znanec —- in jaz jih i-mam celo vojsko... mi že od daleč kriči: Zafcoga, Tonče, zaboga, zaboga Franckov Ton* če, kaj sem vse bral? Vi ste se poročili? — O, pa saj ste se mislil poročiti tja na spo; mlad — pa kam se vam je tako mudilo?! — Pa kaj naj vsakemu vse na nos obesim!? Moja nenadna ženitev je sicer prišla res nenadoma
—	ali komu je pa to kaj mari? Ljudje so preveč radovedni!
—	Ko je pred trema mesecima stalo v časopisju, da sem se zaročil, so me obsuli prijatelji in me naravnost pričeli k a; menjati z vednimi vprašanji!.. Moja stara gospodinja, pri kateri že tri leta stanujem, me je vprašala: »Torei vi ste zaro--čen, gospod Tonče? — No. glejte, glejte! No, častitam vam iz vsega srca.« — »Hvala lepa, gospa Brzetova!« — »Klara Poniževa kaj ne, tako se imenuje vaša zaročenka?! Če nisem napačno brala v časopisih. Bilo je nekoliko preveč črno natiskano, malo spac« kano!« — »Tako je, da, da! Niste napačno brala, moja nevesta se imenuje Klara Po« nlževa«. — »Ali morda po-
znam jaz tisto Klaro Poniže-vo?« — »Že mogoče!« — »Ali je zelo lepa?« — Nato je stopila čisto tik mene in me vprašala zaupno. »Pa kaj ima kaj. a?, pod palcem, tako...?« Ne da bi čakala, da bi rekel j a ali ne, m e je že vprašala dalje: »Koliko?« — Nekdo, ki me je srečal, ie hotel vedeti, koliko je stara; drugi zopet, ali je zlatolaska ali črnolaska; tretji ie hotel vedeti, ali je iz Ljubljane, nato me je nekdo celo vprašal: »Ali živi stara še?« V uradu so planili na« me: »Ali ima kaj bratov in sester? koliko dedičev da je, ali je stari že umrl?« Nato so me obsuli od vseh strani z vprašanji: »Kdaj bo »ohcet?« Da, nastal je cel vihar med mojimi prijatelji in znanci. Nato ie prišla mlada gospodična 28 tih let, kij je vsak me« sec enkrat obiskala mojo gospodinjo in me je poznala le površno ter me je vprašala: »Ali se boste v cerkvi poroči1!?« — »Na vsak način!« je odgovorila moia gospodinja, ko sem jaz molčal in nisem hotel zadostiti radovednosti mlade dame. Ona pa je nemoteno nadaljevala in sicer, da se govori okrog, da sem kos maj štirinajst dni zaročen: — »Kako barvano obleko si bo izbrala zaročenka za poroko?« — Od jeze sem pričel kar z zobmi škripati. Na vsak način sem moral resnici na ljubo povedati, da pred spomladjo naslednjega leta se ne mislim
poročiti. »Ali človek, zakaj pa boš čakal!« so me obsuli prijatelji in znanci. »Kdor se mlad poroči, ta se nikdar ne kesa!« je modrovala moja go« spodinja. — »Ah, ne«, je menila »mlada« 28 letna deklica z nesramno naivnostjo: »Za s ročenska leta so najlepša leta., samo poročiti' se ne prezgodaj!« Ona namreč hoče — še deset let — srečna zaročenka ostati. — »Čemu pa hočete čakati tja do spomladi, gospod Tonče?« me je vprašal moj krojač, ki sem mu bil precejšno vsoto dolžan in je gotovo mislil, da mi prinese žena kaj, dosti pod palec in bom naravno potem zmogel plačati svoj dolg pri njem!
»Zato, ker bom natančno I. maja naslednjega leta nastopil svojo službo, kot stalen nameščenec«, sem odgovarjal na vsa ta vprašanja in na vse te vspodbude. »Toda vaš tast ima vendar dovoli denarja!« so mi metali iz vseh strani v ušesa. »Toda jaz pa nočem biti odvisen od svojega tasta, ali pa celo. da bi me z ženo vred redil!« sem vrgel v obraz vsakemu. — Tn sedaj, po treh mesecih so brali v treh časo« pisih: »Poročila sta se Tone in Klara Franckova, rojena Poniž. Bilo srečno!« Končno ne bi mogel nobenemu, ki bi me vprašal, zakaj sem se tako hitro poročil, odgovoriti. No — vam bi že povedal — če bi le vedel da ne boste pravili naprej!? No nazadnje, radi me* ne! Osemnajstega oktobra je bil najin poročni dan... Ne, nes, ne gre mi... ne morem vam pripovedovati... Bom pa drugič povedal, kadar se zopet srečamo, zakai sem se tako hitro poročil. Najprej moram pač pogledati, če zopet komu kar naravnost v roke ne oriletim, da bo me vprašal, zakaj sem se tako hitro poročil. — No, hvala Bogu. zrak ie čist! (glas od zunaj: Tonče!) Vsi svetni« ki božji tu je zopet eden, kolega! (glas od zunaj: Tonče!") Kaj pa je? (glas od zunaj: Ali greva skupaj v urad?) Ne, ie še prezgodaj! (glas od zunaj: No, pojd5 vendar! Se bova kako urico pogovarjala. Mi boš vendar povedal, zakaj si1 se tako hitro oženil!)
Zadela me bo božja kap! Drugič, dragi prijatelji! Imam še nekaj važnega z žena za go< variti. (Klic od zunaj: No, potem pa nič. Z bogom, Tonče. na svidenje, dragi prija* tel j!) Ali ni, da bi človek zbe« žal! Kdo bi sj mislil! Vse hočejo zvedeti!... Ampak tudi vi bi radi zvedeli, kai ne?! No vam bom pa povedal, to, kar mi leži v prsih, to veste... osem dni po najini zaroki, je bil
nt
Klarin rojstni dan in kakor se že samo po sebi spodobi, bogato obložen z vsemi sladkost* mi in štruklji. Takoj, ko sem opravil svoj posel v uradu, sem vstopiii v hišo svoje zaročenke in spe. Pri ljubkem tete a tete -— oče je kot po navadi zalezeil v bližnjo kot greh staro krčmo — mi je pri* znala Klara, da ni stara 24, temveč 27 let. Moral sem se* veda napraviti nekoliko presenečen obraz, kajti pričela je strašno jokati. — toda gorak dež poljubov jo je končno vendar pomiril — in mene tudi. Osem dni nato je bil moj roi* stni dan, ki mi ga je Klara zopet osladila s svojimi sladkarijami in štruklji, namreč ravno zato, ker jih je ona sama lastnoročno napravila. Vsaj rekel sem ji tako! Pri tej sve* čanosti mi je priznala — se razume, da pod dežnikom solz, ki so lile čez njena lica kot se razlije reka ob povod* nji čez travnike in njive — da ji leži na srcu neka skrivnost, ki jo muči noč in dan. Postalo mi je težko pri srcu. »Oh, ti me boš zapustil, ti me ne boš hotel več ljubiti! O, jaz nesrečnica!« je nenadoma vzkliknila in se me krepko okle* nila. Nisem vedel, na kaj bi mislil, in sem jo prosil, silil, naj mi prizna resnico, medtem ko sem ji sveto obljubil, da ji vse odpustim — naj bo, karkoli hoče. Takoj mi je prizna* la. da ni 27 let stara, temveč 30 let. Nekega večera je prišel njen oče nekoliko bolj nadelan domov in tudi nekoliko prej kot navadno in v svoji vinsko* lirični navdušenosti me je objel in poljubil — kar je bila njegova konstantna navada kadar je hodil v cik-cak — in mi je tiho zatulil v uho, da moja Klara ni stara 30 let, pač pa 34. Toliko da me ni zadela božja kap — vendar sem dal
staremu roko, da se razmerje med njegovo hčerko in menoj radi tega ne bo spremenilo čisto nič. Ali nekaj sem ven* dar sklenil takrat: da moram Klaro čimprej poročiti in to sem storil. Le pomislite, kaj bi se še lahko zgodilo! Čez nekoliko tednov so božiči, po* tem pride novo leto itd., in ona
bi ml pri rsakl svečanosti, pri vsakem prazniku takole dve do tri leta svojega srečno odevetenega življenja podarila — potem bi končno postala kmalu moja stara mama. To je vzrok, zakaj sem se tako hitro oženil: Ali prosim vas, nikar ne govorite naprej o tem! — (Odide.)
Španska vlada v karikaturi
v 'ftfti iSrS m
... ": v/ /• . ,. /
-	\ . ,	■>■»"/!> ■. " . vaftfcr.t r.
M ®
> ■ iS
/J
Wž£ i
'' V fc;
.M m
■ bft

i m-.
. T » .
V:'
sis?

kakor jo je prinesel Čukov koledar za 1. 1926. Koledar prinaša vse polno slik, smešnic, humoresk, ugank in razpi* suje deset nagrad. Kupite koledar takoj za nizko ceno L 3.20 v Narodni knjigarni v Gorici osebno, ali pa ga naročite po pošti, ki stane L. 3.20 (za Jugoslovane Din. 14.— franko.)
II
Ne kaj, nego kako!
Neko noč je vsemogočni kralj Ferzov sanjal, da so mu popadali iz čeljusti vsi zobje.
Takoj, ko se je zbudil je; kralj poslal po vedeža, ki bi mu naj razložil, kaj sen pomeni.
In vedež je rekel kralju:
»Tvoj sen naznanja hudo nesrečo: vsi tvoji sinovi in hčerke, o kralj, pomro pred teboj, tako da ostaneš kon*
čno čisto sam na svetu ...«
Razkačen zaradi take razlage sna je kralj ukazal vreči vedeža v najglobjo ječo.
Nato je poklical drugega vedeža, mu povedal evoje sanje in ga pozval, naj mu jih razloži.
In drugi vedež je dejal:
»Velika sreča se ti naznanja, o kralj. Dolgo in blagoslovljeno boš vladal, ter boš v svo*
Jem zdravju prekosil vse svo« ie sovražnike in prijatelje, preživel vse svoje sorodnike in potomce, slaven in ljubljen«.
Kralj je bil s tem dogovorom tako zadovoljen, da ie bogato obdaril vedeža in ga odslovil z največjo milostjo.
Nekaj dni na to pa se je kralj spomnil prvega vedeža. In ko je razmišlal njegov odgovor, si je dejal:
»Tepec je povedal prav isto, kar je povedal modrijan. A gre za to, kako je povedal, ne zato, kaj je povedal«.
In ukazal je dati prvemu vedežu deset udarcev in ga iz* pustiti iz ječe.
DOBIČEK.
Konjeniški stotnik je dobil v neki vojni v stegno drobec granate. Ker se rana ni hotela celiti in zdraviti, so mu morali nogo odrezati. Stotnikov sluga, ki je bil pri operaciji navzoč, je ves žalosten pretakal solze. »Čemu jokaš?« mu je dejal stotnik. »Saj imaš vendar dobiček od operacije, ker ti odslej ne bo treba več snažiti obeh škornjev«.
MED TATOVI.
»Kje si dobil nove čevlje?« »Kupil sem jih«. »Koliko si dal zanje?«
»Sem pozabil vprašati«. NA UMETNIŠKI RAZSTAVI.
Oče: »Vidiš, sinček, to je centaur! Pol človek in pol konj!«
Sinček: »Povej, ata, ali spi v postelji, ali v hlevu!«
INSERAT.
Nova iznajdba! Elektro* magnetni ključ! Ključ odpre iz daljave enega metra z neznansko močjo vrata. Zelo pripravno za pozno zvečer se vračajoče gospode! Treba je samo ključ iz žepa vzeti in ga krepko v roki držati.
OVIRE.
Groteska v dveh dejanjih.
Spisal B. KARLO.
JOŠKO: Boris, kaj pa lepaki zunaj, kaj, pa vabila za ples in oglas v »Edinosti?«
STANE (plane od mize, pri kateri je točil vino iz Štefanov, ki jih je ravno kar prinesel Danilo.) Saj res, ali ima kdo da* našnjo »Edinost?«
JANEZ: Tončk jo ima!
STANE: Kam je šel? Tone! Tone! Tone!
JANEZ: Ravnokar je izginil!
VSI (kriče in kličejo.) Tone! Tone!
REŽISER (jih miri.) Tihooo! Miiir!
JOŠKO (porine Maksa za mizo.) Zatuli!
MAKS (dene roko na usta In zakrit či, da se vse strese). Mi-i-ir! Miiiiir! Cir-
kus se začne! Seeejal
LUKC: Kako se bo začel, ko je £>a
žel?
VSI (vtihnejo). STANE (odbeži).
REŽISER: Posedite se po stolih! Gospodična Nadica, izvolite tukaj!
NADA: Hvala lepa gospod režiser, mi je že ponudil gospod Boris!
REŽISER (zaškriplje z zobmi, da se g a močno čuje).
LUKC: Miš je bila! Da! Prav za res sem jo slišal!
JOSKO: Tiho! Sedaj se prične seja! LUKC: Tak začni vendar!: »Oto« varjam današnjo sejo!« (Se poči.)
BORIS: Da res! Izvrstno. O-tovor* jam! Tovor, od besede tovor, kaj ne, gospodična Nada!!
REŽISER: Mir tam! JOŠKO: Kje je tajnik? JANEZ: Kdo pa je tajnik? LUKC: Ali si že pozabil? Saj je že
dve leti. Aja! Saj še vedel nikoli ni!.... Kje je Stane? On je tajnik?
VSI: Kje je Stane? Stane! Stane! Stane!
PAVLA: Oh, je šel iskat Tončka radi »Edinosti«.
JOŠKO: Kako naj sedaj začnemo? Kdo bo vodil zapisnik?
REŽISER: Ti, Boris! Sem sedi!
BORIS: Hvala lepa. Se lepše poeu* tim tu. (Se stisne k Nadi.)
REŽISER (zavije oči in pogleda proti nebu ter stisne zobe.)
JOŠKO: No, Luke, sedi pa ti sem!
LUKC (sede): Če ni drugače, bom pa še jaz, malo počival na tajniškem stolčku. Dajte mi kos papirja.
JOŠKO(mu da kos vnb la): No, kar na to piši, bo že Stane potem prepisal na lepo!
LUKC: Pa kai mislite, da bom s prstom pisal?
Pameten vzgojitelj.
Kmet se je vozil s cvojim sinčkom prvič z vlakom. Dečku ie bilo silno všeč in vedno je molil glavo skozi okno ter gledal, kako lete hiše in dre« vesa mimo.
»Francelj, nikar ne moli glave venkaj!« je rekel oče. »Kar naenkrat pride veter ter ti vzame klobuček«.,
Francelj pa ni hotel slušati očeta in je molil glavo dalje skozi okno. Da bi ga ustrašil, je oče skrivaj potegnil dečku klobuk z glave in ga skril pod klop.
Res se je deček ustrašil in začel na vse pretege jokati in kričati:
»Oče, oče! Moj lepi klobu* ček! Grdi veter je prišel in ga odnesel! Škoda, škoda!«
»Vidiš zakaj me nisi poslu* šal. Svaril sem te!« je rekel oče. A deček je jokal dalje.
»No, molči že! Zdaj požvižgam in veter prinese tvoj klobuček zopet nazaj!« je dejal oče. zažvižgal, segel skrivaj pod klop in urno poveznil klobuček dečku na glavo.
»Haha! To si izvrstno nare* dil, očka«, se je smejal deček. »Ali znaš zmerom tako žvižgati?«
»Zmerom, Francelj«, je od* govoril kmet.
»No, pa zažvižgaj še en* krat!« je dejal deček in vrgel klobuček skozi okno.
Nova uganka.
Nekega krepkega vojaškega novinca prostovoljca, so vprašali častniki pri naboru, koliko je star. Mladenič jim je zvito odgovoril: »Kadar bodem šestkrat toliko star kot sem zdaj, manjkalo mi bode še toliko do 100 let, koliiko mi manjka /daj do 20 let?«
Koliko let je bil mladenič star?
Kdor pravilno odgovori in pošlje v pismu znamko za L. 2.—- (Jugoslovani Dim. 6.—, a ne znamk), dobi po pošti fran* ko na dom sfovenski bločni koledar za leto 1926. Nedelje in prazniki so rdeče tiskani in obeljeni s smešnico.
Rešena uganka.
HI
L J
J	A	L	U
b	o	b	B
o	k	o	L
b	o	b	J
B	L	)	A
I tU			N A
Prav so rešili:
Poljšak Ivan,, Trst; Vižin, Solkan; Lovro Makuc, Prevalje; Antonija Semec, Barkovlje; Marija Trampuž. Kostanjevica; Markič Ciril, Ročini; Jošt Eržen, Stržišče S. H. S.; Marija Krašna, Vipava; Gorjanc Alojzij, De-skle; Pipan Teodor, Monfalcone; Franc Scopin, Trst; M. Anžlovar, Mojšperk; Ivan Škvaršča, Vrhnika;
JVted znanci.
r~
-t p
«Kai praviš, ali mi bo krojač Šivanka naredil obleko ?»
«Hli te pozna?«
«Ne.»
«fctjm ti jo bo že napravil.«
Lojze Sultjroj. Trst; Kudolf CottC, Vrhnika; Jožef Pillh, Budanj«; Alot* zij Kuret, Franc Šeligo, Plavč S. H. S.; Viktor Krašna, Kojba Franc, Mi-čevič Milan, Lendova S. H. S.; P. Imperl, Šmarje; Štefan Lango, Tolmin; J. Kukovec. Maribor; Josip Gombač, Trst; Zofi Gaspari, Štanjel; Kolman Avgust, Postojna; Ivan Ka-stelic, Grič; Jelen Josip, Opatjeselo; Alojzij Kodrlč, Škrbina; Sušek Alojz, Lajtersberg S. H. S.; Koren Amalija, Budanje; Anton Gautar, Medvedje brdo; Česnik Julija, Lokavec; Maks Furlan, Turin; Franc Zerjal, Barkovlje; A. Špacal, Trst; Ema Fabjati, Trst; Kati Dolenc, Postojna; Ivanka Žigon, Dol. Branica; Alojzij Gabrijel-čič, Trst; Mariia Metlika, Trst; Neža Geržina, Vel. Otok; Anton Gionsberg, Postojna; Pepca Smerdin, Postojna; Štrukelj Jože, Trst; Ivan Vidmar, 'ostojna; Kariš Anica. Trst.
ZAMENJAVA.
»Vi, sluga«, je rekel hotelski gost postreščku; »Tu ste mi postavili pred vrata spalnice en črn in en rumem če« velj!«
Sluga ga gleda ves začuden: »O vraga, to se mi je danes pripetilo že v drugič!«
POŠTEN ODGOVOR.
Nekoč je govoril profesor — ob zaključku zrelostnega izpita -*- svojim učencem, kak poklic si morajo izbrati in ka« ko se morajo slabe dtužbe va>= rovati. Povdarjal je, da ne smejo zahajati na noben tak kraj, kamor bi ne mogli peljati s seboj tudi svoje sestre.
»Ali si upa kdo ugovarjati? Ali ima kdo kaj za pripomniti?« je vzkliknil ob koncu svojega govora gospod piofe* sor.
Iz zadnjih vrst se je dvignil dolg mladenič »Da, jaz, gospod profesor«.
Profesor: »No!«
Mladenič: »Vetidar ie neki kraj, kamor smem iti in vendar moja sestra ne more iti z meno!«
Profesor: »No?!«
Mladenič: »Brivnica!«
REŽISER (neprestano opazuje Borisa in Nadico, ki se ljubko igrala zadaj za vsemi in se nič ne zmenita za početje pri mizi).
JOŠKO: Saj res!
MAKS: Tudi s prstom ne more pisati! Svinčnik! Kdo ima svinčnik?
VSE (križem povprašuje in kriči): Kdo ima svinčnik!? Svinčnik! Svinčnik!
JOŠKO: Mir sedaj! (Vse vtihne. Cez nekoliko časa). Kdo ima svinčnik? v
VSI (razen Borisa): Jaz ne! Jaz ne!
REŽISER (nenadoma, da se v Nac1o zamaknjen Boris kar vstraši): Boris! I« maš sv'nčnik?
BORIS (jezno, ostro in kratko):
Ne!
JOŠKO: Torej pa nič! Luke, ti pazi, kaj bomo sklenili in potem si zap'ši doma!
LUK C: Saj sem vedel! Enkrat ni* majo papirja, drugič nimajo svinčnika, tretjič nimajo časa, nazadnje bi raii vi*
O
deli, da bi iim bil še za predsedniku, beračija! O revščina!
JOŠKO: Torej začnimo! Otvarjam današnjo redno sejo!
REŽISER: Izredno!
JOŠKO: No pa naj bo: izredno sejo . . .
LUKC (dobro ne čuje, pa posluša ter ponavlja): Kaj... neredno sejo!... Vje-ma se! Saj nered je res!
JOŠKO (mu veli z gesto naj molči): in pozdravljam v prvi vrsti naše članice, člane in prisotno občinstvo....
LUKEC: Noč navade je velika...
JOŠKO (nadaljuje): ....ter narna* njam, da se igra ne bo vršila, ker ni dovoljenja.
LUKC (pride v odspredje, drži prst na čelo. gleda v zrak in ponavlja za njim besede): ...Ali si bom zapomnil, ali ne. Najboljše je, če si napravim vozel na robec. (Vzame iz žepa velik rudeč robec in si napravi vozel). No, zdaj sem pa lah-
ko brez skrbi!
JOŠKO: Ali to še ni vse!
LUKC: O ti vrag ti! Prehitro sem napravil vozel! Ga moram razvezati. (Razveže vozel in drži v roki nekoliko zvit robec, pripravljen, da ga t ako i zavo* zija, kakor hitro bo Joško vse povedal.)
STANE (ga ves začuden gleda in pride k njemu). Kaj pa delaš, ali se »vse-kavaš?«
LUKC (deklamatorsko). Raj' vpra« šaj, al' se m:, »spunavaš«.
JOŠKO: Po trgu so oglasi, čuje se, da pride iz sosednjega trga vse po!no ljudi, celo izletniki iz Trsta pridejo in i7 Opčin tudi. Kaj bo?
LUKC 'zašepeče Karlotu) ... Prav »lušno!« Openkel
JANEZ: Milka! (Karlo se vstraši in strahoma pogitdp Slavko, če je slišala.)
MAKS izurohni). Miir!
(Dalje.)
Smešnice.
Učitelj je razlagal učen* ceni, da ni mogoče seštevati stvari razne vrste, in končno je vprašal Pepčka. hoteč se prepričati, ali je razumel: »Povej mi, ali lahko štejemo tri pse in dve mački?«
»Da, gospod učitelj«, je odgovoril Pepček, »to ie skupaj pet«.
»Pet?? Dobro. Pet psov?«
»Ne, ker sta tam dve mač= ki«.
»Torej pet mačk?«
»Ne, ker so tam trije psi«.
»Razloži mi torej, kako to sešteješ?«
»To '. bom tudi razložil«, pravi samozavestno Pepček. »Trije psi in dve mački je pet živali«.
Učitelj: »Janezek, povej nam, kje se nahaja sladkor?«
Janezek: »Ne morem povedati, gospod učitelj, mama ga vedno skriva pred menoj«.
Učitelj razlaga razne nači« ne, kako moremo razlagati isto misel.
»Pravim: oče dela ves dan. Mirko, izrazi isti stavek z drus gimi besedami!«
Mirko: »Oče dela od jutra do večera«.
»Dobro; in ti, Joško!«
Joško: »Od solnčnega vzhoda do zahoda«.
»Dobro; in ti, Mihec!«
Mihec: »Oče dela od severa do juga«.
Učiteljica je potožila Ani-čini mamici, da Anica ne zna odštevati.
Oče je sklenil, da bo vsak dan računal z Anico. Začel je takole:
»Če imaš pet jabolk in dve poješ, koliko ti jih ostane?«
Anica prebira nekaj časa r»rste na desni roki in odgo* vori:
»Tri«.
»Dobro, in če imaš osem or:hov in daš čtir; od njih ma mici, koliko ti jih še ostane?«
»Štirje«.
»Prav, in če imaš dvanajst črešenj, pa tri poješ, koliko ti jih ostane?«
Anica prebira ferst®. prebe* r© jih enkrat, dvakrat, žalost no pogleda ošeta in udari v jok:
»Ampak, kje naj vzamem dvanajst prstov, ko jih imam jamo deset?«
Zakaj? lato.
Zakaj nimajo Jankota punčke nič rade?
Zato, ker jih je v Čuka deval! Oj Čuk, ti boš kriv, če si bo Janko krogljo pognal v glavo (kako grahovo v usta. Započ't) radi nesrečne ljubezni! (Čuk že ne bo kriv, ampak budanjske punce, ki gobčka ne morejo zaprtega držati. Opomnil g. Za-noč't, agent za tvrdko: »Ali ste že kupili čukov koledar zal leto 192b?«)
Zakaj se Janko in Idapa et comp. iz Budam neprestano joče, su$t in toži y »te solzne doline nesrečnemu
življenju?«
Zato, ker ve, da so makaroni boljši kot je nolenta, da so pomidori slajši kot nepošorkani ocvirki in da so mu granate še vedno ljubše, kot težki nanoški krli.
Zakaj si Janko in klapa et comp. iz Budanj želi nazaj v Piacenzo?
Zato, da bi si zopet dušo ohlajal in srce odkrival, ko nas bi v čuka deval. (To se razume, ko ste menda tega vredne. Opomnil g. Započ't agent iid... »Čukov koledar za 1. 1926«.)
Zakaj so v Grahovski cerkvi napravili nove stole?
Zato, da ni preveč prazna, ker ljudje itak ne marajo v njo!
Miklavž prihajal
Stariši razveselite svoje malčke za praznik sv. Miklavža s krasnimi slikanicami, katere je-izdala in založila »Narodna Knjigarna« v Gorici, Via Carducei št. 7. Te=le so :
1.	Kaj vse mali Tonček zna.
2.	Oglejte si učene živali.
3.	Kaj vse znatno, kako se igramo.
4.	Pisane podobe.
5.	Ob, kako lepo . . . Pošilja se tudi proti povzetju.
Pod nos . . .

v- - f j
LOVEC. ,,Kdo je gospod, ki vas je pravkar tako prijazno pozdravil ?
ZDRAVNIK. Moj klijent, ki je že 20 let v moj zdravniški oskrbi.
LOVEC. Prokleto mora biti trdne nature.
PREVELIKO STANOVANJE.
Neki uradnik je iiskal po mestu stanovanja. Po dolgos trajni muki se mu je posre* čilo najti upravnika, ki mu je razkazoval stanovanje na razpolago.
»Koliko stane to stanovanje«, je vprašal najemnik.
Upravnik: »450 lir mesečno!«
Najemnik: »Vse je lepo in krasno, toda kuhinja je odveč«.
Upravnik začudeno: »Kako to, brez kuhinje vendar...«
Najemnik ga prekine: »Po« polnoma odveč, kajti ako imam plačati 450 lir za stan, nimam potem kaj kuhati!«

Urša mpa Mica!}
Urša: Žibijo Mica, stop nmala za mana tje za ta kantuon, to se lahna še kešna balizn nabereua, ka i tak uurhcon, birn de m' jemaš ki za pabi-(lat, se žje n lip cajt nisua ble u kop.
Mica: O... za pabidat pa dast, sa-mu use člouk na smi spraOt uon s sebe, zatu ka sbit je ratau zdej čudn!
Urša: O bejm, pa na mene se žje žihr zaneseš, ka biš, de znam mučat.
Mica: T' bam pa pabidala, ka s' glin Ti. Morebit s žie ki šlišala prabt, de je 'na Rinkaua kaza nrdila sama-mor.
Urša: Ježeš, ježeš.
Mica: J a prou ris, nga lipga dnje zjutra sa i dabil u štal, ka i bla abe-šena mpa mrtua.
Urša: Škuoda..., morebit pa ni bla prou pr čistm?
Mica: Pr cistm ie bla žje dast, se i mila n škaf uade tam pr saba... Use« suorta se nrdi.
Urša: A niša mil u nedejle Grahušč gasile beselica?
Mica: bebide, sa je mil, pa le n cajt zbečier, patle sa se pa prau pa-štena učil gasit.
Urša: Se kokr sn šlišala, sa kamplil šele u pandejlk zbečier.
Mica: Jest jem pa prou neč na zamierm, usak ie rad kadej besjeu, pasebna pa te mladi pubi.
Urša: Ja, Ti tku rečeš, ka tud' sama rada plješeš.
Mica: O, se blezu tud' Ti ne pr-mala.
Urša: Bejm, nej buo kokr če, se zdej je usega kane za nkrt.
Mica: Morebit boda pa tje a pustu še ki uštimal.
Urša: Boma bidel!... Se muorem le jet, de s' m' na prsmadi še tista mro-ua župe dama. Zbugam!
Mica: Aribederči, mpa dabra se mej!
TAKO GA JE GANILA.
Slavni angleški slikar Whi-stler je pripovedoval nekoč na akademiji umetnosti, da mu je nekoč neka slika priva* bila solze v oči. Vse ga je napeto poslušalo pod vtisom ta* ko velike ljubezni do umet= nosti.
Nekdo je vprašal: »Ali je bila moderna slika?«
»Da!«
»Realistična slika?«
»O ne, zdli se mi. da je bilo... neko idilično življenje, to« da bila je dva metra visoki, in sedel sem ravno pod njo, ko je — padla iz stene!«
Stenske blatne koledarje slovenske in italijanske, z lepim ozadjem dobite v Narodni Knjigarni, usak trgovec podari ob koncu letu svojenu odjemalcu stenski bločni koledar..Pozor, trgovci! „Nčiodia Knjigarna' sprejema naročila na bločne koledarje z ozadjem in s tiskanim imenom trgovca. CENA na debelo od 2.- L. za komad naprej.
Ubelisko.
Pod Nanosom vasica mala, v njej vdovca dva' sta zala. Sta luštna in še mladih let, oba sta že čez stodeset. Prvi lepe je postave, glejte ju od nog do glave, majhen, trebšat in širok, išče ljubice okrog. Hoče mlado dvajsfga leta, le korajžo zdaj, dekleta. Drugi skače za devet, ta je tudi mladih let. Prav velike je postave, pa še bolj je brihtue glave. Nekoč imel ideal krasan. za voglom ž njo ni bil prav sam. Pregovor pa še zdaj velja, da čuk vse ve in za vse zna. Napisal bi še, tak sem mož, če vedel bi, da ne pade v koš.
Litanje paštašutarjev
Kapitano usmili se nas! Tenente usliši nas! Seržente prosi za nas! Kaporali delajte za nas! Tete strici molite za nas! Sestre bratje spomnite se nas! Starši, (pošljite denarja .nam! Dekleta, ljubite nas! Letnik 1906 pridi rešit nas, ker pašte šute dosti je pri nas! Le pridi letnik 1906, z veseljem te hočemo sprejet: »Panjoke« so pečene, in dobro posušene. Kanone dobre boste vi dobili, ker avstrijski prej so bili. Pa prav koraižno se še držijo če slovenski fantje nri njih stojijo. Konje take boste vi dobili, da Bog se usmili z njimi! Obenem pošiljamo pozdrave vsem starišem in znancem in našim ljubim dekletom, ter vsem čitateljem »Čuka na palci«. Slovenski fantje pri poljski artileriji v Bologni. — Ferjančič L., Goče; Krečič J., Slap; Bratuž M., Krečič A., St. Vid; Husu J., Orlek; DoJenc I., Lože; Ušaj A., Orehovlje; Mozetič E., Trst; Ozlič J.. Zadlog; Mivšek F., Zavratec; Krasna- M., Budanje; Batič F., Lokavec; Terčič E„ Štrukelj J.. Sv. Mihael; Skok F., Lokev; Makič J., Police; Kofol I., Ravne.	< »i
ItUai in SBflai v Mu!
(Spisal Hucek.)
Bilo je pred leti, ko so hodili še gospodje »feldvebelni« po Vrhpolju. Takrat je seveda nekega dne izbruhnila neka nevihta, katera je bila izvanred-na in katera daje še danes vrhpolj-skim klepetuljam mnogo posla.
Spominjajo se namreč še danes, kako je ob imenovani nevihti neka sorodnipa tvojega strica, to je nam-reič Čukovega, hodila po vseh daljnih in bližnjih okolicah vrhpoljskih. Qos spod feldvebel je namreč radi svoje časti, katere seveda ni hotel zanemariti, kupil omenjeni sorodnici neko ta-kozvano »glavno rešeto«, katerega je morala vedno v njegovem spremstvu posaditi na spodajoče mesto.
Minuli so seveda tisti časi. Minul je s časom tudi gospod »Feldvebel«. Medeni tedni so se sr>remenili v žol-čavo, gospod »feldvebel« pa v čevljarja. Glavno rešeto v culo, žena v vdovo in mož v vdovca. To bodete dragi čitatelii začeli premišljevati, ker Vam ne bo šlo kar tako v glavo, kako da se je moglo to tako spremeniti. — To Vam hočem razjasniti! — Bilo je nekega dne, ko se je vršila seja vrhpojskih klepetulj, na kateri se je razpravljala v prvi točki zadeva so-rodnice našega strica Čuka. Obžalovanje je bilo notrjeno enoglasno. Sklepale so tudi, kako bi se vse te imenovane spremembe spremenile
in zopet obrnile na prejSnjo pat, kot je bila za časa. ko so hodili »feldvo-belni« po kvartirih. Klepetulje so sklepale, kako bi odpravile omenjeno culo, katera se je spremenila iz glavne* ga rešeta. Sklepale so tudi, kako bodo mladega bambina preskrbeli za bodočnost, da ne bo hodil po svetu kot deseti brat. Tega so sklenile oddati feldvebelnu čevljarju, kateri pa ga ni zadovoljen sprejeti. Nekdanji , gospod »feldvebel« bi namreč bil zadovoljen sprejeti omenjeno Čukovo sorodnico le pod temi pogoji, da mu
Pisma.
IZ MODENE.
pozdravljamo stariše, brati, sestre, fante in dekleta ter letnik 6, da bi nas kaj kmalu prišel rešit. —• Krcola Anton, breginj; Matelič Ludovik, Livek: Mirlej Ivan. St. Vid pri Vipavi; Kariž tlenrik. Gorenje; Kovacič Vinko, Ustrozno brdo; Kovačič Gabrijel, Rakovec; Volk Jožef, Crniče; uapanje Josip, Razguri; Kozman Josip, Zgonik pri Trstu; Jlajna Franc, Zalog pri dostojni; brel franc, Reka; ilumar Ivan, Seuipas; Uombač Franc, Naklo; Mohorčič Jožef, Naklo; Mar-kovčič Ivan, Laže; Mašič Ludovik, Po vir; Milič Alojz, Skopo; Matinič Rudolf, Gorenje pri Povirju; Peric Ivan, kapo kuharjev, brestovica pri uorici; božič iz Gorenjskega, trom-PetaC v kuhinji; Maraš Oskar, Vrtojba; Rijavec Alojzij, Solkan; Breščak rranc, Avber; Vodopivec iz Renč.
POZDRAVE IZ GENOVE.
Pošiljamo mnogo pozdravov našemu dragemu Čuku, starišem, bratom in sestram, posebno pa našim aekie-tam, ki so na nas pozabile. — Štefan Piincič, Steverjan; božič Anton, Vipava; barbiš Franc, Topole; Dolgan Jožef, Sembije; brugali Martin, Kres šju; Knalele Jožef, Koritnica; Kumar Ivan, Steverjan; Puž Ivan, Lipa; Mi-slej Pavel in Frelih Franc, Ložice; Gašperšič Anton, Prem; Pesteli Alojz in boncina Ivan, Podraga; Vidmar Jožef Utlica; Vižnovič Evgen in liro-vatin Franc, Trst.
V BUDANJSKI ULICI.
Ema: »Ti, ali si že kupila »Čukov koledar« za letošnje leto?«
Druga: »Ne, veš se zelo bojim, da nas ni Janko še tja notri del!«
Ema: »...Prav praviš! Še danes pošljem denar in pišem v Gorico, morda nas je pa še tja notri ta vrag dal! Sem zelo radovedna«.
Druga: »Bog ve! Tudi jaz ga bom hitro kupila!«
LOVCI IN DIVJI ZAJCI.
V petek 20. novembra so imeli mariborski elitni lovci sestanek, pri ka? terem so sklenili iti v nedeljo 22. novembra na lov v Duplek. Rečeno, storjeno. V nedeljo 22. novembra je šlo resnično 30 lovcev v Duplek. Seboj so vzeli tudi 120 gonjačev in kakih 500 kg mesa, kruha in drugih živil, pa tudi vina in žganja; nekateri so imeli celo več steklenic šampanjca seboj. Lov se it začel. Merili in merili, pa tudi streiiali so, čeravno zajcev ni bilo. Bila je namreč na neki njivi neka že posušena zeljnata glava rujave barve, katero je veter majal semtertje. Dve peresi sta se dvl-
drugič ne bo zopet delal« preglavice ob njeni selitvi, kot mu je to storila
ob zadnji ločitvi. Moral ji je namreč prskrbetl »gik« z eno vprežcem, da bi jo popeljal v Vrhpolje. Preskrbljeni »gik« se pa imenovani ni dopadel, tu se je morala podati peš proti Vrhpolju.
Seja, katera se je po dolgem prere-kovanju zaključila, je bila enoglasno potrjena, ter zahteva, bila obljubljena od vseh klepetuljskih adbornic, da skrbijo za nadaljno posredovanje in agitacijo.
gali gori in doli. Neki lovec je, misleč, da so to zajčja ušesa, pomeril, ustrelil in res tudi zadel glavo. Lovec je tekel tja in od samega veselja zavriskal rekoč: »Zadel sem ga zadel sem ga«. Ves presenečen je bil, ko je videl namesto zajca, pred se? boj ležečo gnjilo zeljnato glavo. Za-kai pa zajcev ni bilo videti?
Ko so namreč ti izvedeli, da se mariborski lovci odpravljajo na lov, so v soboto 21. novembra sklicali sestanek v gozdu, kjer so odločili, da gredo v nedeljo 22. novembra popoldne v Maribor, ker tu je bilo napovedano brezštevilno koncertov. Lovci so se peljali tedaj v Duplek, kamor se je na avtomobilih pripeljalo tudi več gostov, zajci pa so ob istem času pri-skakljali v Maribor, kjer so koncerte poslušali in plesali okoli gostiln. Ko so se lovci vrnili prazni v Maribor, so tudi zajci šli nazaj v Duplek.
SIAMSKI KRALJ UMRL.
Pravijo da je siamski kralj umrl in da njegov naslednik priporoča neo-ženjenim moškim, da naj ne jemljejo Evropejk — posebno pa Mariboržank zakon, ker te so skoz in skoz Bu-bikopf.
O PRAVI IN NEPRAVI LJUBEZNI.
»Ah, Vili«, ie rekla bogata amerikanska dedinja svojemu zaročencu: »Tako mi je hudo, ker mislijo vsi ljudje, da me poročiš samo radi denarja ne pa iz gole ljubezni!«
»Ah, pusti srček, naj govore, kar hočejo. Saj vidiš, da je ves svet hudoben in govo= ri iz njih sama nevoščljivost!« je rekel zaročenec.
»Ne, jaz pa nočem da bi bis lo tako! Jaz hočem, da bodo verjeli, da me vzameš iz prave, gole ljubezni! Veš, kaj bom storila? Vse svojei premoženje bom podarila kakemu misijonu!«
Vrli zaročenec pa zagrabi hitro za klobuk in gre proti vratom.
»Kam pa greš?« ga vpraša zaročenka.
»Proč«, odgovori on, »bom postal misijonar!«
SPANJE. »Ali ima vaša žena lahko spanje?«	i !
»To je p« tako! Kadar kri? či po noči naš mali in moram jaz ure in ure zibati zibelko, smrči kot medved, če pa pri? dem po noči pozno domov iz krčme, tedaj se pa zbudi, kakor hitro zaškripljejo vrata. Trdo in lahko spanje nima moja žena«.
DOBER SPOMIN.
V nekem nevyorskem listu je izšla ta-le notica: »Umrl je Naš mladi prijatelj Bacon, ki je bil nekoč v Argentiniji in se je zadnji čas šele nastanil v Nev Yorku, je mrtev. Pred štirimi tedni si je od nas izpo* sodil pet dolarjev in obljubil, da nam jih vrne v preteku enega tedna, če le ostane pri življenju. Ker je bil poštenjak in mož beseda, a se od tedaj ni več o njem culo, je gotovo mrtev. Bil je približno J5 let star. Naj v miru počiva!«
Mogoče Bacon le še oživi po teh besedah.
PESEM RUTARSKIH KRASOTIC.
Sem deklica mlada, vesela. Sem hribovsko luštno dekle: Sem ravno prav dolga, debela, Poraščene res da so moje noge, t^a to mi boš, upam, spregledal, Kaj druzega rajši pogledal. Dobil ne boš nikdar več take. Jaz meterske delam korake. V vseh sem stvareh prav komod. Nič mar mi Pariških ni mod. Med mladimi spakami dosti Dobi se še dobrih lastnosti: Uj Cukec! prijateljski kljukec, Odkrijem ti svoje gorje: Samo da postal mi boši mutec,
otožim ti svoje srce: Tri leta že iščem si zeta, Oa daleč krog celega sveta; 6e nisem zadela ta pravga 'rav smola je smolasta ta. Oj Čukec vse vidni, mogočni, Pomagaj da prstan poročni, Nosila še ta bodem pust Če ne ti zdrobila bom hrust.
Pravilo.
Pravijo v Batah, se punce dobe, ki imajojo debele glave, kterim moška obleka prav lepo visi, posebno raithozen — to se drži in hajd po vas' opolnoči, ko misli, da Čukec že miži, noben ne zve, kaj se godi —? Praviio v Batah: Fanta dva — belin-murin; po vasi vrisk kot sam hudin. Aufbiks! mokrin — leži — hajduk — beži! Praviio v Batah, da sta neko nedeljo opolnoči — iz Svetovnega grede, dva očeta ženila v zameno hčere in sinove. Zraven pa dajala za agitacijo prihodnjih volitev župana 3000 lir. Jih imamo še •>—?
Praviio v Batah, da se misli neko dekle ženiti na Vrh — pa ne k Sveti Tiojici — da bi ne mislili, da se govori tu, o kakšni devici.
Prvijo, da so pred kratkim dogradili med Grahovo in Koritnico re-zervar tik ceste za gnojnico. V slučaju suše bodo ž njo cesto škropili, da se prepreči kolera in druge slične bolezni.
Pravijo, da kdor hoče iti na Strmi breg za zeta mora imeti: Železne coklje, en velik koš, ki bo držal dva centa slame in ta koš povrhu zlatih palank.
Božične okraske, svečke, umeten sneg, srebrno in zlato žico, sploh vse okraske 12 božična drevesa, jaslice, božične in novoletne razglednice dobite v ,,NARODNI KttJIGARNI" v Gorici, Via Carducci štev. 7.
Na debelo in na drobno!!
Pravilo.
Praviio, da iščejo štiri rutarske »uerbce« zete, lepe, pridne in pa strašansko bogate, ki pa ne smejo ne piti ne kaditi in ne kihati.
Pravijo istotam, da so šele sedaj vpeliali modo >za na balin striči«.
Pravijo, da je brezžična centrala za babje kvante na Grahovem dobila defekt vsled nevihte, ki je divjala pretečem teden: zato smo ostali brez vsakih poročil iz sosednje vasi.
Pravijo pri Sv. Ani nad Tržičem, da sedai se ne bo treba bati očeta, in matere, kadar bodo prišli finan-carji klicat dekleta, ker jih je polovica v ski-čevliah, v katerih se da prav tiho hoditi.
Pravijo istotam, da bi bila Čuka skoraj kap zadela, ko je zagledal nove financarie. kateii so došli v nedeljo k tukajšnjemu oddelku, iz južnih krajev.
Čuk je izprva mislil, da so tihotapci in ie zatorej letel kar je mogel na oddelek, da obvesti finan-carje. upajoč, da dobi zato kako nagrado, toda na oddelku mu povedo, da so to »financi«. Ves žalosten je letel Čuk nazaj, ker mu je up na nagrado splaval po vodi, si je ogledoval nove finance z bližnie smreke ter se zelo čudil čudni obutvi teh financov. Ta obutev ie bila podobna čevlju, pa vendar ni bila čeveli slič-no ie bilo svetopisemskim sandalam, pa vendar niso bile svetopisemske sandale. Slednjič se domisli, da bi to zna'e biti smuči (po domače ski) kijti bile so zakrivljene kot židov nos. samo ta razlika ie bila, da so bile gori zakrivljene, dočim ie židov nos doli zavihan. Čuk ie sklenil, da bo tudi za letošnjo zimsko sezono kupil take nove vrste ski (katere so nainovejšega in najmodernejšega tipa) ter iih priporoča vsem tnvarišem-smučariem. ker so uporabljive ne samo za sneg. ampak tudi za kopno, saj so se tudi >.ta novi financi« tako imenitno vozili z njimi, da iih ie bilo kar veselie gledati, no ia oni imaio pa seveda že večletno ^roVcn zato se jim pa tudi ni tre- -ba čuditi. Pravijo v Tržiču, da so sklenili tam-kaišnii turisti, da si bodo nabavili nnve smuči, katere se dMo uporab* lja*i tudi na kopnem. Videli so v nedeljo, ko se le vozil nek »nov financ« skozi Tržič k Sv. Katarini. Čuk ie vesel tega. da bodo turisti tako napredovali, ter kliče »živiio turisti, živiio nove smuči«, s katerimi se da smučarski šport gojiti tudi na kopnem.
Pravilo pri Sv. Ani. da se je tam že ustanovil klub smučariev pod imenom »Pkiripele«, čuk iim kliče »zdravo« ter iim želi obilo uspeha.
Pravijo, da je Janko in klapa et comp. iz Budanj prišla iz Placenze domov, da dolg čas prodaja in o po-midorih pripoveduje ter za makaroni sline požira.
Pravijo v Budanjah, da so videli nek dopis, ki je romal do Čuka v Gorico; a v mesto ni priromal, ga je preje vrag pobral, ker je bil pre-oseben.
Pravijo v Ajdovščini, da je neko dekle skoraj v Čuka zletelo. Pa je bil dopis preoseben, zato Je pa v košu obsedelo.
Pravijo pod goro sv. Lavrencija. da se drži odsek obojespolske mladine, božjega reka, »amate e multiplica-tevi«.
Pravijo, da pravijo na Iderskem, da je nek fant imel v treh letih devet ljubic; v Staremselu pa pravijo starinske klepetulje, da je T. P. imel v dveh letih vse starinske, krejske in borjanske čeče, katerih imena priobčimo, če bo potreba, prihodnjič.
Pravijo, da neka mladenka iz Brezje pod Nanosom hudo žaluje, ker
»i«a ljubi ne mor« dobiti dopusta. Za#
to mu pa vsak mesec piše eno ali dve pismi na štrof.
Pravijo na Rakeku, da neka iz Mar-tinjaka hodi vsako nedeljo zastonj na 2 uri oddaljeni Rakek obiskovat svojega nikoli bodočega ženina. Čuk, ki po navadi sedi na rakovškemu rezer-varju, je videl, kako je Mici zastonj 2 uri čakala na svoj ideal, dočim se je njen rudeče pisani fant isti čas zabaval nekje na Dolenjskem s svojo staro pečeno zaročenko.
Pravijo, da so bile 29. novembra dalmatinske kleti v Mariboru prepolne, tako sicer, da so nekateri morali iti v na novo otvorjeno Ljudsko klet. Ta dan so tudi v vseh Dalmatinskih kleteh morali nagniti sode, ker so bili ljudje vsled prvega snega zelo žejni in so popili vse. Pa tudi cigaret nisi dobil v nobeni Dalmatinski kleti.
Pravijo, da v Mariboru nameravajo Bubikopfi nositi moške hlače in ma-zati se s kurjakom pod nosom, zato da jim bodo brke rastle.
Pravijo, da se je v Gradcu začela občina zanimati za Avtobus-promet, zato ker je izvedla, da se je v Mari* boru ta promet že razširil, čeravno še ni začel.
Pravijo, da ena meblovana soba stane v Gradcu 25 do 30 šilingov *o ie 250 do 300 dinarjev na mesec. V Pragi 80 čeških kron to je 160 dinarjev. V Mariboru pa enaka soba 400 do 500 dinarjev na mesec.
Pravijo, da morajo v Framu železniški delavci čakati do polnoči na delo. da pa dobijo plačano le tedaj, dotični gospodje, ki so to naredbo skovali, sami čakali v čakalnici do ako sneg gre. Kaj pa bi bilo, ako bi polnoči in sicer ne da bi bili plačani zato.
ZOB ZA ZOB.
»Gospod Brze me pošilja k vam, nai vam povem, če bi bili tako prmzni in vstrelili vašega psa. Gospod Brze namreč ne more spati radi ve dne ga lajania in bevskanja!«
»Pozdravite lepo gospoda Brzeta in mu recite, da mu ta« koi rada ugodim v tej zadevi, kakor hitro poroči svojo hčerko in stoloe na ogenj njen klavir!«
VPRAŠANJE V KAVARNI.
Neki gost ie prišel v neko kavarno v Mariboru in sicer blizu kolodvora in je vprašal natakarja:
»Ali ni bi! neki gosrvod, pla-volas, z naočniki tukaj?«
Natakar: »Da, gospod, on je še tu. Jaz ga bom takoj obvestil«.
Gost: »Ne, pustite ga, ker on ni pri zdravi pameti«.
Natakar odlide k nekemu tfostu in mu pravi: »Gospod, Vi ste plavolas, in imate na« očnike. Vi niste pri zdravi pameti!«
Gost: »Kaj pravite? Jaz Vam pravim, da ste Vi no« rec.«
Natakar: »Ne. gospod, jaz nisem norec, temveč Vi, ker jaz imam črne lase. Vi pa p1^-ve, jaz nimam naočnikov, Vi iih pa imate.«
UKRADENI GROM.
John Dennis, znani angleški kritik 17. stoletja, je spisal ža-
loigro »Apij in Virginija*. ki so jo leta 1707. predstavljali v nekem londonskem gledališču. Gledalci so igro radi njene dolgočasnosti izžvižgaii, nasprotno pa je bil rgom, ki se je med igro večkrat pojavil in ie pisatelj zanj izumil čisto poseben način, sprejet z bur« nim odobravanjem.
Kmalu nato, je Denni nekega večera sedel v gledališču, kjer je bila ravno tisti večer na odru Šekspirjeva tragedija »Macbeth«. Ko ie med prizorom začul grom, je kakor obseden skočil kvišku in zavpil: »Za Boga! saj je to vendar moj grom! To so tiči! Moje delo s© izžvižgaii, a mje delo so ukradli in igrajo ž njim!«
LISTNICA UPRAVE: A. Požar, Tublie 18: Naročnina za inozemstvo stane L. 22.50. Danes smo poslali po 1 izvod na naznanjene nam naslove. Prosimo, da nam dopošljete naročnino tekom tedna. V nasprotnem slučaju prihodnjih številk ne bodemo več poslali. Pozdrav!
ŽGANJE
iz
pristnih letošnijh tropin."
Nov izdelek a L12.- liter
pri
Ml tuš.
ŽGANJARNA
Trg S. Antona št. 7, Gorica
Brzoiav!
Goriške matere so telefonirale Sv. Miklavžu. Halo t Kdo govori ? Sv. Miklavž. Želite ?
Hotele bi vedeti, kje naj kupimo darov za naše malčke I
sv. Miklavž
Vi veste, da sem v teh dneh silno zaposlen in da mi ni mogoče se ukvarjati i Vami — na vsak način pojdite samo v
VELIKO ZALOGO IGRAČ A. FlEGL - Via Carducci 9 - GORICA
LUIGI CALISSANO & FIGLI
IZDELOVANJE VINA, ALBA
Bogata zbera finega vina v steklenicah: Barbera, Freis?, Barolo, Brčcchetto, Nebiolo, Asti spumante, Gran spumante Namizna vina: Grignolin belo vino navadno v steklenicah —--
in zaloga pri
SfliFflTI GIUS.
ZGAN1ARNA, Trg Sv. Antona 7. GOR CA
Razi najleji likerjev:
Moškat pasit, maršala, Turinski vermouth, Vermouth beli, Cipro, Malaga vino, punch, rum, žganje, razni sirupi.
Specijaliteta: Krema maršala, Jajčna maršala, Jajčni konjak.
Žgonlarna 3 0 SIF SULFATI
GORICA, Trg Sv. Antona 7
1 kile iti Bil paltt
Manufakturo, perilo, izdelane oblake
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rastello 7 - GORICA - Via Rastello '
1 mmm mM motu I
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. s. z o. z.
v novopreurejenlh prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. G
sprejema vloge na hranilne knjižite in tekoči račun, jih obrestuje po S%
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obresiuje tudi višje po dogovoru.
vin
DENAR BI RAD VIDEL.
»Kaj gospod? Vi ste se blagovolili potruditi do mene?«
»Da. Denar bi nad enkrat videl«.
»Potem V«* svetuj«®, tk
greste v banko in se nastavite pol ure ob blagajni, videli ga boste dovolj«.
Tržaška slaščičarna
Fratelli PIACENTINI
ViaSeminario 8 - Gorica - Via Seminario 8
Velika zaloga bombonov, karamel in čokolade. :-: Likerji domačega in tujega izdelka. m	Biškoti kache z vanilijo.
P	Slaščice in torte. :-: :-:
0 Izvrši vsako naročilo. Zolagotelji glavnih barov in kovaren lego mesta.
mm
2aIoga manufaktuF
CARLO MALFUTTI
GORICA - Via Carducci štev. 5 - GORICA
Bogato založena z vsemi novostimi sedanje sezije nudi si, odjemalcem najboljše ugodnosti pri nakupu.
PRVOVRSTNI PREDMETI PO KONKURENČNIH CENAH
Reklamna darila.
Kdor nakupi za 100 - 200 - 500 - 1000 L. blaga dobi v dar:
1.-6	najfinejših nosnih rutic z ažurom;
2.	— 3 brisače iz gobastega blaga, bele;
3.	— 1 elegantno kombinacijo za nevesto, platneno in lepo vezeno!
4.	— 1 krasen prt za čaj z prti či iz fineja platna ..Fiandra", za 6 oseb.
55


**
I	Trgovina sr manufakturo
ŠKODNIH ANTON
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
v.
vat rec ho\ >
triA
kol
Tul
grec
kn
kala.
In še hočete i ki vas hi selil z do. da vam n
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodriik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo bkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.





Prvovrstna zaloga tkanin
RllGGERO VENUT1
GORICA, Corso Verdi (nasproti Ljud. vrtu)
MM-
Velika zaloga domačega in češkega volnenega blaga, perila, posteljnjih pregrinjal vseh vrst, volne za blazine žime in pernic.
V času semnja Sv. Andreja in božičnih praznikov so ceno zelo nizke.
Sprejema se v popravilo:
punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrstne stvari iz celuloida, gumija, ambre itd.
Trgovina igrač
A. FIEGL - Via Carducci 9 - GORICA
Ratiioa avtorizirana DdUltd sprejema
noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC -TRST - Via Giulia 29
Corso verdi „r govski dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve : . . .. _ . i vi
Din. 50,000.000 LJUB LJ ANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.
vr -y„
Znižane cene ob priliki Sv. Miklavža Pomnite!
Predno začnete z nakupom igrač za Vašo deco, oglejte si bogato zalogo in izredno nizke cene pri
A. FIEGL
Gorica, Via G. Carducci 9. Gorica

b-
Vstop dovoljen vsakomur brez obveze nakupa