AcrocephaluS letnik 14 številka 58-59 1993 ACROCEPHALUS ¦4, glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bad study association of Slovenia, Ljubljana naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editonal board uredniški svet editorial council lektor in prevajalec revised and translated by tisk print cena naklada 61000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 64202 Naklo, Pokopališka 13, tel. 064/47 170 Iztok Geister (oblikovalec, lay out), Bojan Marčeta (za fotografijo, photography) Slavko Polak (za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor), Rudolf Tekavčič (tehnični urednik, technical editor) dr. Miha Adamič, Janez Gregori, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, dr. Sergej D. Matvejev, Andrej Sovine, Dare Sere, Davorin Tome, dr. Andrej Župančič Henrik Ciglič Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana, Gregorčičeva 25 a 10 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 500 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov, address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treasurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina International Girobank 61000 Ljubljana, Langusova 10, tel. 061/262017 Ljubljana, Žibertova 1 četrtek med 18. in 20. uro Franci Janžekovič 62000 Maribor, Maistrova 10 tel. 062/20618 Franc Bračko 62000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29086 Peter Trontelj 61000 Ljubljana, Cesta na Laze 27 tel. 061/575732 Tatjana Čelik 63320 Velenje, Stantetova 8 tel. 063/858888 50100-620-133-05-1018116-2385287 Andrej Bibič, Franc Bračko, Luka Božič, Tatjana Čelik, Iztok Geister, Tomaž Jančar, Franc Janžekovič, Primož Kmecl, Bojan Marčeta, dr. Sergej D. Matvejev (častni član), Borut Mozetič, Miro Perušek, Dare Sere, Peter Trontelj, Milan Vognn, dr. Andrej Župančič (častni član) 30 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) m 200 DEM za ustanove No. 50100-620-133 7383-99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4. 3. 1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. XIV-58-59-1993____________________________________________________________________________ACRQC lLl »ALUS Prvo opazovanje čopaste kukavice Clamatoi glandanus v Sloveniji First observation of Great Spotted Cuckoo Clamator glandanus in Slovenia Luka BOŽIČ Dne 2. maja 1992 sva bila s prijateljem J. Smoletom v Sečoveljskih solinah. Okoli 17. ure sva se po številnih zanimivostih zadovoljna vračala od ustja Dragonje. Toda kot da vse to še ni bilo dovolj, naju je slabih sto metrov naprej čakalo največje presenečenje dneva. Ko sva tako brezskrbno hodila po makadamski cesti nazaj proti zapornici, je iz manjšega grma ob poti nepričakovano zletela kukavica. Na srečo sem dvignil daljnogled m takoj ugotovil, da to nikakor ni navadna kukavica Cuculus canorus, temveč čopasta kukavica Clamatoi glandanus. Po krajšem polkrogu nad solinskim bazenom se je čopasta kukavica usedla na drug grm in tam mirno sedela. Mene je medtem seveda zajela ornitološka panika, Jaka pa se je že plazil proti njej, da napravi še kakšen posnetek. Na žalost je bila kukavica zelo plašna m je takoj nato odletela prek solm. Jaku je sicer uspelo napraviti fotografijo, ki prikazuje ptico v letu, vendar je slika nejasna, objekt pa preveč oddaljen, tako da na njem ni mogoče prepoznati vrste. O pravilni determinaciji seveda ni nikakršnega dvoma, saj je vrsta zelo značilna. Posebej bi poudaril belo obrobljena krovna peresa, kar se v obliki majhnih belih pikic na perutih zelo dobro vidi v letu, temno rjavo »kapo« m rumenkasto grlo ter vrat, ki počasi prehajata v skoraj bel trebuh. Na podlagi temno rjave kape domnevam, da je bila opazovana čopasta kukavica samica, pa tudi čop je bil neizrazit. Samec omenjene vrste naj bi namreč imel precej izrazit čop m bolj sivo kapo. Opisano opazovanje je po doslej zna-, nih podatkih prvo opazovanje te vrste v Sloveniji. Glede na to, da je bila na Hrvaškem opazovana sedemkrat, (Stip-čevič 1991, Stipčevič 1992), v Avstriji petkrat (Gstader 1991) m v Nemčiji približno dvajsetkrat (Bruun, König, Smger 1986), je bilo takšno opazovanje povsem pričakovano. Ni pa povsem izključeno, da je kje v bližini čopasta kukavica tudi gnezdila, saj prične podtikati jajca že aprila. Tri dni kasneje, 5. maja 1992, sta I. Škornik m V. Rupert ob izlivu Dragonje ponovno opazovala čopasto kukavico, ki se je spreletela iz ene robmije na drugo. LITERATURA. BRUUN D„ dr. C. KÖNIG, A, SINGER (1986): Die Vögel Deutschlands und Europas (1990); Stuttgart. CRAMP, S. (ed.) (1985): The Birds of Western Palearctic, Vol. IV., Oxford University Press, Oxford. GSTADER V. (1991): Häherkuckuck Clamator 81 ACROCEPHALUS glandarius in Nordtirol. Monticola 6: 188-189. MATVEJEV, S. D., VASIC V. (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. Academia Scien-tanum et Artium Slovenica, Ljubljana. STIPČEVIĆ M. (1991): Šesto opazovanje afriške kukavice CIamator glandarius na Hrvaškem. Acrocephalus 48: 80-82. STIPČEVIĆ, M. (1991): Čopasta kukavica CIamator glandarius, Acrocephalus 55:189. POVZETEK Dne 2. 5. 1992 je bila v Sečoveljskih solinah opazovana čopasta kukavica CIamator glandarius, kar je prvi znani podatek za Slovenijo in ga je potrdila tudi nacionalna Komisija za redkosti. Po vsej verjetnosti isti osebek je bil opazovan v Sečoveljskih solinah tudi 5. 5. 1992. SUMMARY On May 2nd, 1992, a Great Spotted Cuckoo CIamator glandarius was observed at the Sečovlje Salinas, which is the first known record from Slovenia, confirmed also by the national Rarities Committee. The same individual was most probably observed at the Salinas also on May 5th, 1992. Luka Božič, Pmtarjeva 16, 62000 Maribor • Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Langusova 10, 61000 Ljubljana bi rado zaposlilo tajnika z organizacijskimi in komercialnimi sposobnostmi. Kandidat naj bi poznal strokovno problematiko in znal angleško in nemško. • Prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o znanju tujih jezikov pošljite do 30. 8. 1993 na društveni naslov. XIV-58-59-1993 Kushirska izjava The Kushiro statement Države podpisnice Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic (t. i. Ramsarska konvencija) so na petem srečanju podpisnic, ki je potekalo med 9. in 16. junijem 1993 v mestu Kushiro na Japonskem sprejele sledečo resolucijo (RES. 5.1), 1.1. Kushirsko izjavo, ki v svojem dodatku med drugim obvezuje podpisnice, da se v naslednjih treh letih prizadevajo za izvajanje naslednjih nalog: 1. Varstvo in management močvirij mednarodnega pomena - priprava ustrezne nacionalne mreže Ram-sarskih lokalitet; - spremljanje stanja na teh lokalitetah in sprejem ustreznih ukrepov za vzdrževanje njihovih ekoloških značilnosti; - priprava in uporaba ustreznih metodologij za njihovo upravljanje; - revitalizacija degradiranih močvirij in kompenziranje izgubljenih močvirij. 2. Definiranje in izvajanje razvojnih aktivnosti, ki upoštevajo ustrezno rabo močvirij in promovirajo varstvo in razumno rabo močvirij - razvoj nacionalne in regionalne politike v skladu s posebnimi navodili, sprejetimi na prejšnjem srečanju podpisnic v Montreauxu; - gospodarjenje z močvirji v skladu s principi razumne rabe; - upoštevanje funkcij in vrednosti močvirij pri načrtovanju nacionalne razvojne politike. 3. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri razvojnih dejavnostih in gospodarjenju s skupnimi močvirskimi ekosistemi, vodnimi viri in vrstami 4. Informiranje javnosti o (Ramsarski) konvenciji in promocija njenih ciljev - ozaveščanje ljudi o funkcijah in vrednosti močvirij; - nuđenje možnosti za izobraževanje kadrov na področjih, katerih poznavanje je nujno potrebno za varstvo močvirij; - priprava učnih in informacijskih gradiv za promocijo Konvencije na regionalnem, nacionalnem in lokalnem nivoju. Gornji zapis je grobi prevod skrajšane verzije omenjene resolucije. Slovenija je notificirala Ramsarsko konvencijo novembra 1992. Prevod: A. Sovine 82 X1V-58-59-1993_____________________________________________________________________________ACROCF.PHALUS Kaj pravijo zgodovinski in sodobni viri o nekaterih redkih in vprašljivih gnezdilkah Slovenije What the historical and contemporary sources say about some rare and questionable breeders of Slovenia Iztok GEISTER UVOD Poglobljeno branje zgodovinskih in sodobnih virov o redkih in vprašljivih gnezdilkah Slovenije iz vrst ptic pevk (Passeriformes) zajema zvečine obdobje od sto do sto petdeset let. Presoja naj bi pokazala kontinuiteto ali diskonti-nuiteto opazovanj v pogledu verjetnosti gnezdenja obravnavanih vrst. Pri takšnem pristopu je treba najprej presoditi pričevalnost posameznih zgodovinskih virov. Citirani zgodovinski avtorji predvsem Seidensacher (1864), Schiavuzzi (1883), Schulz (1890), Reiser (1925) in Bačar (1939), so sistematično ločili različne statuse obravnavanih vrst na ozemlju današnje Slovenije. Uporabljali so pojme stalnica (Standvogel, specie sta-tionata), poletna vrsta (Sommervogel, specie estiva) ali gnezdilka (Brutvogel, specie mdificante). Tega pa ni mogoče reči za Freyer-jevo Favno (1842), saj vlada v njej glede tega nepopisna zmešnjava. Izrecno loči gnezdilke od negnezdilk le v 11 primerih (v devetih uporabi besedo »gnezdi« in v treh besedo »živi«), selivke pa od neselivk v 26 primerih (vendar se tudi med njimi skriva kakšna gnezdilka). Zvečine na kratko opisuje le nahajališ- če, pri čemer je le malokdaj jasno, ali gre pri tem za gnezitveno prebivališče (gnezditveni habitat), zadrževališče na preletu (refugij) ali prezimovališče (prezirnovalni habitat). Takšna delitev je lepo vidna npr. pri navadnem kup-čarju, katerega prvi del nahajališča »na sveže preoranih njivah« ustreza zadrževanju na preletu, drugi del nahajališča »poleti v gorah« pa gnezditvenemu ha-bitatu oziroma bolje povedano gnezditvenemu zemljepisu. Kako problematično, čeprav z vidika opisa nahajališča osuplo korektno, je lahko takšno predstavljanje pri nas pojavljaj o čih se vrst, se pokaže na primer pri knvokljunih, kjer za malega piše »v smrekovih in jelovih gozdih« in za velikega »v borovem gozdu, npr. pri Idriji«. Seveda nobenega poznavalca takšna formulacija ne more zavesti do te mere, da bi napak presojal status tako redkega severnjaškega klateža, kot je pri nas sedaj in je bržkone bil tudi v preteklosti velik krivokljun. Toda kaj naj rečemo v primeru škrlatca, za katerega Freyer zapiše: »Bei Feistenberg in Unterkram«, to je pri Gracerjevem turnu pri Hrastju pod Gorjanci, in v podkrepitev navede celo ime opazovalca, verjetneje pa pri- 83 ACROCF.PHALUS XIV-58-59-1993 nositelja žive ali ubite ptice (ne pa tudi datuma). Ko to vprašujemo, kajpak razmišljamo z zavestjo o današnji razširjenosti te vrste v Sloveniji. Z vidika današnje gnezditvene ekologije najdemo pri Frey er ju zelo vznemirljive opise nahajališč, kot npr. pri beli pastirici »na jezerih in bregovih rek«. Takšen opis lahko po današnji logiki velja le za zadrževališča ob selitvi, če pa velja za gnezditvena prebivališča, potem je s tem povedano to, da pred sto petdesetimi leti bela pastirica ni živela stran od voda, tako kot živi v prevladujoči meri danes. V primeru pribe delitev nahajališča v gnezditveno prebivališče »v močvirjih« in v zadrže-vališče ob selitvi »pri potovanjih tudi na njivah« razkriva vso statusno dinamiko te vrste, ki je zgodovinsko delitev napolnila s povsem novo vsebino, saj pribe danes gnezdijo v Sloveniji predvsem po njivah. Za razreševanje vprašanja, ali neka vrsta pri nas gnezdi ali ne, sta lahko odločilnega pomena kraj in datum opazovanja, kakorkoli opazovanje že razumemo. Frey er v ornitološkem delu Favne navaja en sam popoln konkreten podatek, pa še ta (za lopatasto gov-načko Stercorarius pomahna) se ne nanaša na gnezditveno obdobje. Največkrat navede ali regijo ali kraj, letni čas ali mesec. Tudi Seidensacher (1864) je pri navajanju datumov kar precej pozabljiv, moti pa tudi to, da ne navaja v večini primerov niti približnega kraja opazovanja ali gnezditve, saj pojma, zaobseženega v naslovu »Ptice Celja«, ne moremo šteti niti za približno označitev kraja. V svojem zgodnejšem delu o pticah v okolici Celja v letu 1863 (Seidensacher 1864 b), v katerem so opazovanja zelo izvirno razdeljena po mesecih, resda ne izpusti nobenega datuma, zato pa vse kraje dogajanja. Tudi Schia-vuzzi (1883) očitno ni maral datumov, saj navaja predvsem datume Eggenhöf-fnerja, Nattererja, Washingtons in drugih bolj vestnih zapisovalcev. Videti je, da se je šele Reiser (1925) docela zavedal pomena navedbe kraja in datuma, saj ju pri svojih opažanjih dosledno uporablja. Zelo zgovorna okoliščina za presojo kontinuitete ali diskontinuitete vprašljive vrste je tudi kritičen odnos mlajših zgodovinskih avtorjev do starejših, svojih predhodnikov. Za to si je prizadeval tako Schulz, ki je poskušal razrešiti marsikatero Frey er j evo uganko, kot tudi Reiser, ki je znal biti kritičen do svojega velikega vzornika Seidensacher j a, pri čemer ne smemo spregledati, da je naslednika ločilo od prednika kar pol stoletja in več. A tudi do takšnih modifikacij je treba ostati kritičen. Tako je na primer Schulz (1890) Freyerjevo oznako za belovratega muharja »Gnezdi v drevesnih duplih. Notranjska.« citiral kot »Gnezdi na Notranjskem«. Če bi vse Freyerjeve navedbe nahajališč interpretirali na takšen način, bi za marsikatero vrsto dobili povsem nemogočo sliko njene razširjenosti. Seveda pa gre v primeru belovratega muharja po vsej verjetnosti za povsem korekten podatek. Končno velja opozoriti, da se vsa opažanja do leta 1917 nanašajo na takratno avstro-ogrsko upravnopolitično delitev slovenskega ozemlja na Kranjsko, Koro- 84 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS ško, Štajersko in Primorje. Tako Freyer-jeva »Favna« pokriva področje Gorenjske, Dolenjske in Notranjske ter delno Koroške. Schiavuzzijevo »Gradivo« Istro, Kras do Senožeč, Vipavsko dolino in Goriško, Seidensacherjeve »Ptice Celja« celjsko okolico, Savinjsko dolino in Pohorje, Reiserjeve »Ptice Maribora« pa mariborsko okolico z Dravskim in Ptujskim poljem, Slovenske gorice in Pohorje. LAŠKI ŠKRJANEC Melanocorypha ca-landra Freyerjevo (1842) jedrnato, zato pa nič manj dvoumno izražanje: »Na Krasu«, ki dopušča vsakršno statusno razlago, je vendarle treba presojati glede na omejitev, ki jo je ponazarjala takratna deželna meja med Kranjsko in Primorjem m ki je potekala precej po severnem robu Krasa, tako da bi, upoštevajoč cestno povezavo, lahko rekli, brž nad Divačo. Erjavec (1870), ki kot jezikoslovec tako ozkih meja ni upošteval, pa je za laškega škrjanca zapisal, da je to ptica, »ki se včasih tudi izgubi v naše primorje«, pri čemer pa je verjetno še vedno mislil le na Kras. Zakaj za Schia-vuzzija (1883), poznavalca priobalne or-nitofavne, je ta vrsta stalnica: »Gnezdi v velikem številu na travnikih na območju Savudnje.« Glede razširjenosti v notranjosti pravi, »da jo najlaže najdemo v osrednjih predelih istrskega polotoka, na planotah, ki se raztezajo po vrhovih gora nad Piranom, pa komaj katero.« Iz tega lahko sklepamo, da je bila v višjih predelih, kot so denimo Šavrinska brda, precej redka. Težko je verjeti, da zatem celo stoletje o gnezditveni razširjenosti te nekdaj tako pogoste vrste ni nobenega podatka. Šele 23. 5. 1987 je M. Gjerkeš (v pismu) opazoval laškega škrjanca na Bonifiki med Koprom in Ankaranom: »Samec je pel cel maj in junij. Možna je gnezditev.« Tu si moremo pomagati z zgodovinskim sporočilom Schiavuzzija (1842): »Najraje živi na terasah iz apnenca, najdemo ga pa tudi na lapornatih in peščenih tleh.« Bonifika je osušeno, morju iztrgano, precej peščeno zemljišče. Zgolj kot zanimivost omenimo še Rei-serjevo (1925) opombo: »Puff omenja za Maribor tudi vrsti Alauda calandra (ki ga imenuje kamenjasti škrjanec) in Alauda nemorosa = Lullula arborea. Pojav prvo imenovane vrste je iz podnebnih in zoogeografskih razlogov preprosto nepojmljiv..,« KRATKOPRSTI ŠKRJANEC Calandrella brachydactyla Od starejših avtorjev ga omenja edino le Schiavuzzi (1883), pa še on pravi, da ga na področju, kjer opazuje, ni videl. Eggenhöffner (1842) ga uvršča med vrste, ki gnezdijo v okolici Trsta. Katalog ptic iz Tržaške okolice, zbranih v Mestnem muzeju, je leta 1842 izšel v časopisu Isis, v Cesarskem muzeju na Dunaju pa hranijo dva primerka krat-koprstega škrjanca s Primorja, ki ju je podaril H. I. Natterer. To sta samec iz Materije pri Kozini iz maja leta 1815 in samica iz Socerba iz junija istega leta. Kasnejših literarnih virov ni, pač pa Perco & Utmar (1987) navajata to vrsto kot gnezdilko kar v treh mejnih kvadrantih (10x10 km) na Krasu. Zaradi poznega datuma sta zanimivi tudi poro- ACROCLI'HAI.US čili Kozine (1980), ki je 28. 4. 1978 v Jurjevici pri Ribnici opazoval jato 20 kratkoprstih škrjancev (»Na tleh so se oglašali kakor poljski škrjanci, vendar so bili videti precej manjši«) in Šereta (1982), ki je 22. 4. 1976 v Stožicah pri Ljubljani opazoval jato 10 osebkov. Zadrževanje v jati govori slej ko prej o selitvi, MALA CIPA Anthus pratensis Freyer (1842) jo najdeva »v močvirjih, na vlažnih, poplavljenih travnikih«. F. Kocbek, sicer malo znano ornitološko ime, eden izmed 186 stalnih poročevalcev Komiteju ornitoloških opazovališč v Avstro-ogrski, ki je izdajal obsežno vsakoletno ornitološko poročilo, šteje kot opazovalec iz Žalca leta 1890 malo cipo za poletno vrsto »Sommervogel« (Tschusi & Dalla-Torre 1890). Dne 27. 6. 1973 je Gregori (1985) na močvirnem travniku ob Cegonci pri Slovenski Bistrici poslušal petje samca male cipe, 17. 6. 1976 pa dva samca. Ker je v bližini pela tudi drevesna cipa, je zamenjava izključena (Gregori 1985). Sta pa »tega dne peli dve mali cipi tudi v Racah, in sicer v zamočvirjenem delu, poraščenem z ločkom, zahodno od ribnikov«. Tako se je uresničilo, kar je v bukvah ohranjeno: tako to, kar je zapisal Freyer, kot ono, česar nismo verjeli Kocbeku! ŠPANSKI KUPČAR Oenanthe hispamca Schiavuzzi (1883) v skladu s tedanjo taksonomijo razlikuje dve vrsti: Saxicola stapazina, danes bi mu rekli črnogrli kupčar, in Saxicola aurita, ki bi ga nemara poimenovali bledogrli kupčar. XIV-58-59-1993 Obe vrsti, danes podvrsti ene in iste vrste, sta takrat gnezdili v Primorju. Za črnogrlega kupcarja je Schiavuzzi zapisal, da »pogosto prihaja na višave gričev na ozemlju Pirana, kakršna sta Kaštel in Savudrija, kaj šele na ozemlju Tržiča do vznožja Krasa, kjer gnezdi med razpokami skal in v razvalinah«. Za bledogrlega kupcarja pa pravi, da je od svojega rodu ta vrsta najmanj pogosta, vendar gnezdi na našem ozemlju, kamor prihaja prve dni aprila in odhaja septembra. Perco & Utmar (1987) navajata španskega kupcarja kot gnezdilca v enem izmed mejnih kvadrantov (10/ 10 km) na Krasu. Opazovanje tandema Kmecl & Rižner 5. 4. 1992 v Gornjem jezeru ob Cerkniškem jezeru je zanimivo, zaradi morebitne zveze z opazovanjem na Babnem polju, ko je kolega D. Sere 18. 6. 1985 za hip videl španskega kupcarja. Med pisanjem tega prispevka je prišel na dan še en podatek: 18. 5. 1965 je bil par teh kupčar j ev opazovan v Malošču na Krasu (J. Gregori, Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1993). MODRI SLAVEC Luscima svecica Najprej nekaj besed o imenu. Freyer (1842) jo imenuje plava tašica, kar je najbrž zapis narečnega »Tašča« (pri čemer je zanimivo, da E. rubeculo imenuje rumena tašica, kar je takrat pomenilo rdeča), Schulz (1990) pa modra tašica (rumena je medtem postala »ru-deča«). Ponebšek (1912), ki je imel več občutka za jezik, jo imenuje višnjeva taščica. Sam sem jo, zahtevajoč doslednejše izražanje in glede na to, da po veljavni taksonomiji pripada rodu slav- 86 XTV-58-59-1993 cev, imenoval modri slavec (Geister 1980). Če pa bi hoteli združiti pravilno z lepim, bi se ptica najbrž morala imenovati višnjevi slavec. Višnjev namreč pomeni nebesno moder. Freyer (1842) je za to vrsto zapisal v že znanem slogu: »V grmovju ob vodah« in dodal »redko«. Razveseljivejša je Schulzeva (1890) opredelitev: »Redkejša poletna ptica; pride okrog 25. marca do začetka aprila in se v avgustu odseli.« Dokaza za gnezditev ne najdemo niti pri Reiser ju (1925), ki to odkrito obžaluje: »Nekdanji lovni posestnik Pichler starejši mi je zagotovil, da se višnjeva taščica v močvirnih predelih ob Dravi vsako leto ne pojavlja le ob selitvi, temveč da posamezni pari celo gnezdijo. Podatek, ki ga je dandanašnji zelo težko preveriti. Tako on kot tudi preparator Zavesky sta kot priljubljeno počivališče višnjeve taščice označila Črno mlako na levem bregu Drave pri Dupleku.« Bačar (1939) jo spet imenuje modra taščica, nameni pa ji en sam stavek: »Pri nas se pojavijo v redkih primerkih konec aprila in že v septembru odletijo v zimovališča«. Navedba konec aprila, tako po Schulzevem in danes znanih podatkih za prelet, kasni za en mesec, kajti gnezditveno prebivanje se nanaša na srednjeevropsko podvrsto L. s. cyanecula in ne na skandinavsko podvrsto L. s. svetica, ki se seli skozi naše kraje mesec dni kasneje. Ivan Šašelj, župnik iz Adlešičev v Beli krajini, je svoja poročila o opazovanju višnjeve taščice sprva pošiljal kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, dr. Gvidonu Sajovicu - ta jih je vpletal v svoja, danes znamenita poročila Iz ptič- ACROCEPHALUS jega življenja na Kranjskem, objavljena v Carmoli (od 1909 do 1919 s presledki) - kasneje pa jih je samostojno objavljal v Lovcu (1922 in od 1926 do 1941). Tako v poročilih iz Bele krajine kot z Dolenjskega, službeno je bil medtem premeščen v Št. Lovrenc ob Temenici na Dolenjskem, popisuje višnjevo taščico v tako atipičnem, da celo nemogočem habitatu, da je več kot očitno, kako je imel v mislih neko povsem drugo ptico. Katero, bom skušal pojasniti v posebnem prispevku, ki ga pripravljam. Dolinar (1951), ki je opisoval ptice Savinjske doline na dokaj nenavaden, v dobesednem pomenu malomaren način, omenja tudi gnezdenje modre taščice: »Rjavi srakoper je zelo pogost. V številu sem jih samo lani opazil nekaj manj. Gnezd jim nihče ne razdira. Dokler še ne vali en teden, zapusti jajca takoj, ako jih le malo premešamo. Včasih niti tega ni treba, da le najdemo gnezdo in srakoperja prepodimo, že ni gotovo, da bo valil dalje. (Takšno občutljivost sem našel še pri modri taščici.)« Ob teh lahkotnih besedah obnemimo. POVODNA TRSTNICÄ Acrocephalus paludicola Povodno trstnico prištevamo med tako imenovane pričakovane gnezdilke (Geister 1989), saj leži Slovenija med dvema deloma njenega gnezditvenega areala. Schiavuzzi (1883) jo opisuje kot stalno gnezdilko na ozemlju Tržiča (Monfalcone). Freyer (1842) učinkuje s podatkom o živalskem vrtu kot nahajališču blagohotno, sicer pa uolj na sploh navaja »trstično mlako«. Sicer je glede imena te trstnice pri starejših avtorjih 87 /U KU* hFHALUS XIV-58-59-1993 nekaj zmede: Frey er jo imenuje per-vodna, Schulz lisasta (s tem da ni jasno, katero je s tem imenom imel v mislih Freyer). Kakorkoli že, Bačar (1939) jo imenuje ostnčna trstnica in ima o njej tole presenetljivo mnenje: »Pri nas jo najdemo na Cerkniškem jezeru in morda drugod. Julija sem jo že videl na Ljubljanskem barju, letos junija pa v Savinjski dolini ob Bolski.« Glede na to, da je Bačar, kot piše, na Barju in Cerkniškem jezeru našel gnezda bičje trstnice A schoenobaenus, smemo sklepati, da je vrsti dobro ločil. TAŠĆIČNA PENICÄ Sylvia cantillans Na podlagi dveh ubitih primerkov iz spomladanskega obdobja (april) in enega iz jesenskega obdobja (avgust), ki jih je prejel ali videl v muzeju Eggen-höffner, se Schiavuzzi (1883) ni mogel odločiti, ali naj to penico uvrsti med gnezdilke ali selivke. Nagibam se k temu. pravi, da bi jo uvrstil med selivke. To mnenje je pravzaprav obveljalo vse do leta 1980, ko sem nedaleč od ceste Šmarje-Koštabona 4. m 21. 6. poslušal pojočega samca v gradnu (Geister 1980). V rokopisu dr. Matvejeva iz leta 1981 je navedeno tudi opazovanje te vrste nad Portorožem dne 12. 5. 1966. V rokopisu Tometa iz leta 1990 pa je D. Sere opazoval pojočega samca ob železniški progi blizu Prešnice. Kasneje se je izkazalo, da je J. Gregon že 19. 5. 1976 v grmovju na kraškem travniku v Koritnicah poslušal agresivno petje samca te vrste (Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1993). Perco & Utmar (1987) navajata taščično penico kot verjetno gnezdilko v vseh treh mejnih kvadrantih na Sežansko Komenskem (Tržaškem) krasu v letih 1983-87. Vsa druga pojavljanja v Sloveniji so bila v gnezditveno neprimernem okolju, ŽAMETNA PENICA Sylvia melanoce-phala Eggenhöffner (1842) uvršča to sredozemsko penico v svojem znamenitem spisku med redke preletne ptice. Schiavuzzi (1883) ni bil te sreče, da bi jo videl. Šele v petdesetih letih našega stoletja so s pojavljanjem in razraščanjem žuke Spartium junceum v koprskem primorju nastale za to sicer v makiji živečo vrsto ugodne razmere za njeno naselitev. Dr. Matvejev navaja v svojem rokopisu, da je 12. 5. 1966 poleg žalobne srnice in taščične penice opazoval tega dne nad Portorožem tudi žametno penico, kar mu rad verjamem, saj je žuke tam veliko. Prvi podatek za Slovenijo je v tem stoletju Gregorijev, ki je žametno penico 13. 3. 1975 opazoval na cvetoči breskvi v Sečovljah (Gregon 1976). Dne 14. 6. 1979 je samec prepeval v žukinem grmišču ob Cesti Izola-Šmarje, na istem mestu leto dni kasneje (7. 7. 1980), 19. 5. 1980 pa v žukinem grmišču v Ankaranu (Geister 1980). Grošelj (1982) omenja, da žametna penica gnezdi tudi na Krasu, sicer pa navaja več spomladanskih opazovanj iz doline Idrijce (1975, 1977 in 1981), in to v obdobju, ko ta vrsta že gnezdi. Ker so bile ptice največkrat opazovane ob poslabšanju vremena in ohladitvah, ki so sledile prejšnim že toplim obdobjem, si to razlaga s tem, da so temperature v notranjosti lahko znatno višje kot v pn- 88 X1V-58-59-1993 morju, zaradi česar se najbrž žametne penice napotijo v notranjost. Z vidika širjenja areala je zelo zanimivo zadrževanje v Vipavski dolini, kjer je Grošelj (1983) 27. 2. 1977 opazoval samca. V zelo toplih zgodnjespomladanskih dnevih, kot je bil 24. marca leta 1974 in 1977, se žametna penica izgubi celo do Ljubljane (Sere 1978). SVETLOOKÄ PENICA Sylvia hortensis Schiavuzzi (1883) je glede gnezdenja te vrste penice povsem brez dvomov, saj zanjo pravi, da je »poletna vrsta, gnezdilka, posebno pogosta na gorah piranskega ozemlja. Pride v drugi polovici aprila in odide v prvi polovici septembra. Po njenem zvonkem in gromkem petju se zlahka loči od drugih penic«. Zatem vse do leta 1976 o sve-tlooki penici v literaturi, nanašajoči se na ozemlje Slovenije, ni mogoče prebrati ničesar. Takrat pa je J. Gregori v Proteusu objavil tale zapis o opazovanju ptic v Ospu: »Neutrudni pevci so tudi kratkokrili vrtniki Hippolais polyglotta in razne penice. ki nam bodo v Ospu pripravile presenečenje. Če se bomo potrudili in jih skušali tudi videti, se nam bo mogoče posrečilo, da bomo zagledali penico, ki je po postavi precej bolj zajetna od nam do sedaj poznanih: glave ne pokriva samo črna .kapica' kot pri črnoglavki, ampak je glava temna tudi pod očesom, ter se zato temna barva ostro loči od svetlega grla. Šarenica očesa je svetlo rumena in močno vpadljiva. To je svetlooka penica Sylvia hortensis, za katero imamo v Sloveniji prav skromne podatke.« (Gregori 1976) J. Gregori v tem zapisu nikjer ne ACROCEPHALUS pravi, da je to penico v Ospu videl, temveč samo dopušča možnost, da bi jo kdorkoli lahko videl. Osapsko steno je obiskal 23. 4. in 21. 5. 1975 (Gregori 1976). Perco & Utmar (1987) navajata svetlooko penico v treh mejnih kvadrantih, v dveh kot možno in v enem, sežanskem, kot potrjeno gnezdilko za obdobje 1983-87. ČRNOGLAVI MUHAR Ficedula hypo-leuca Muharji so približno tako kot trstnice že od vsega začetka burili duhove sedanje generacije slovenskih ornitologov. Nemalo zaslug za vznemirjenje gre pripisati Krečič-Šušteršičevemu priročniku »Ptice Slovenije«, ki je brez dvoma veljal za »Sveto pismo« slovenske orni-tologije skoraj dve desetletji in v katerem najdemo še danes marsikatero presenetljivo trditev, kakršna je tudi ta o črnoglavem muharju: »Pri nas je manj pogosten in neenakomerno porazdeljen.« Schiavuzzi (1883) nam je o črnoglavem muharju zapustil tole: »Ptica, ki ne prihaja v vseh letih, kadar pa, se to zgodi od 19. ali 20. aprila do 1. maja. Ustavi se za nekaj dni in včasih gnezdi: to sklepam po tem, ker sem jih videl v mesecih juniju in avgustu. Eggenhöffner (1842) ga uvršča med ptice, ki gnezdijo na Tržaškem. Sliši se komaj verjetno. Pač pa je Seidensacher (1860) v okolici Novega mesta 26. 5. 1859 opazoval gnezdenje: »Godni mladiči, 7 po številu, visoko v hrastu: domneval sem, da bom našel še jajca in sem istega dne našel še eno gnezdo z mladiči.« Glede na to, da je 21. 4. istega 89 ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 leta opazoval belovratega muharja (Sei-densacher I860), bi pričakovali, da je dobro ločil podobni si sorodni vrsti. Toda dve leti po objavi članka Erscheinungen m der Vogelwelt bei Neustadt in Krain v Journal für Ornithologie je v Verhandlungen der k.k. zool. botan. Gesellschaft m Wien objavil prispevek z naslovom Mitteilungen über das Brüten mehrerer Vogel der Steiermark, v katerem pravi, da je leta 1859 našel operjene mladiče belovratega muharja že 26. 5. Iz besedila izhaja, da je bilo to pri Novem mestu, kjer pa te vrste v zapisu iz leta 1860 ne omenja kot gne-zdilke, pač pa govori, da je tega dne našel mladiče črnoglavega muharja. Po tem lahko sklepamo, da je tako popravil svojo zmoto, četudi je ni izrecno priznal. Sledi skoraj stoletno obdobje, ko v literaturi ne moremo najti prav nobenega uporabnega podatka. Šele 2. 6. 1973 je D. Sere na visokem barju Šijec na Pokljuki (1200 m) opazoval na vrhu ruševja sedečega samca črnoglavega muharja m pripisal: »Glede na datum opazovanja, biotop m da v sosednji Avstriji že gnezdi, dopuščam možnost, da bi črnoglavi muhar lahko gnezdil na Pokljuki.« (Sere 1981) Gregon (1977) pa črnoglavega muharja na podlagi zapisa »V sadovnjaku v Podkorenu je 22. 5. 1974 samica večkrat sedala k vhodu v valilnico, vendar noter ni šla« opredeli v oklepaju kot nerednega gnezdilca, kar je bržkone nekoliko preuranjeno, saj je šlo prejkone le za zapoznelo selivko. Po mnenju D. Šereta preletniki večkrat poizvedujejo po duplih, kar je opazil že tudi Seidensacher (1862) pri belo-vratem muharju. A. Dolmšek je na Igu pri Ljubljani od 29. 4. do 23. 6. 1979 opazoval par črnoglavih muharjev, ki sta se vedla razburjeno m tako kot se vedejo ptice s starševskimi skrbmi. Opazoval ju je v vaškem sadovnjaku. (Dolinšek m lit.) O podobnem dolgem zadrževanju samca m samice je leta 1984 poročal tudi M. Gjerkeš iz Ankarana: »Opazoval sem ju več kot mesec dni (od 16. 4.). Tako sem med opazovanjem naletel na še enega samca. Najprej sem pomislil, da gre za prvo ptico, a sem kasneje prisostvoval, na moje veliko presenečenje, območnemu spopadu dveh samcev črnoglavega muharja. Ptici sem kasneje vedno manj videval, dokler ju proti koncu maja nisem izgubil.« Mislim, da je opis tega zadrževanja črnoglavega muharja v primorju povsem primerljiv s Shiavuzzijevimi opažanji m nemara tudi pojasnjuje Eg-genhöffnerjevo ugotovitev. O gnezdenju črnoglavega muharja v letih 1970 do 1980 v Dobrovniškem gozdu pri Lendavi je poročal Nemesszeghy (1986). Podatek mu je dal Š. Lamščak, ki mi je v pismu leta 1989 dogodek takole pojasnil: »Pri pregledu mojih zapiskov imam v vsakem letu zapisano tudi gnezdenje črnoglavega muharja, kar je vprašljivo, ker je vsaj za mene po gnezdu, jajcih, številu m barvi jajc, mladičih, nemogoče ločiti belovratega m črnoglavega muharja. Osebno verjamem tudi v možnost križanja obeh vrst m s tem obstoj mešancev. Za mene je dokaz, da gnezdi črnoglavi muhar pri nas, zapis iz leta 1979: ob pregledu valilnic v mešanem hrastovem gozdu v predelu Črni log, sem našel valilnico (dno dimenzije 13x13 cm, lzletna luknja 90 XIV-58-59-1993 3,5 cm), napolnjeno z gnezdom in jajci poljskega vrabca, pod tem pa gnezdo in 5 jajc ter ubitega muharja - samčka, ki je bil sigurno črnoglavi, ker sem ga imel v roki in ni imel značilnega belega pasu na vratu, pa tudi po perutih je bil črn z majhno belo liso. Ločitev obeh vrst po značilnem muharjevem klicu je za rnene prezahtevna, pa osebno kljub temu verjamem v gnezdenje črnogla-vega muharja pri nas, predvsem v nižinskih listnatih gozdovih. Mislim, da je problem obeh muharjev pri nas v tem, da sta zelo malo časa pri nas, valita le enkrat na leto in nas v juniju že zapustita, ter nam tako puščata zelo malo časa za opazovanje, tako da smo običajno prepozni.« ŽALOBNA SINICA Parus lugubns Mestni muzej v Trstu hrani za zgodovino naših gnezdilk zelo pomemben dokument - rokopis F. Eggenhöffnerja z naslovom »Ptice, ki gnezdijo v gozdih Lipice« z letnico 1842. Schiavuzzi (1883) je v Istri ni našel, čeprav bi po Saviju (Ornitologia italiana) ta vrsta morala biti tam vsakdanja. Kakor poroča Valle (1885), je primerek mladega samca iz Materije z dne 21. 5. 1808 J. N. Natterer podaril zbirki Cesarskega muzeja na Dunaju. Od istega avtorja tudi izvemo, da mu je preparator Marinelli zagotovil, da je dobil mlade srnice vrst P. palustris in P. lugubns iz tržaške okolice. Dne 26. 11. 1981 mi je dr. Matvejev izročil rokopis z naslovom Iz komisije za redkosti, kjer navaja, da je opazoval to vrsto 12. 5. 1966 v Portorožu. Za gnezditev pomembnih okoliščin ne navaja. Dne 20. 6. 1980 sem A( ROCL-PHALUS opazoval dva para sinic v hrastovi hosti pod Kubedom (Geister 1980). VELIKI SRAKOPER Lamus excubitor Po Eggenhöffnerju (1842) naj bi gnezdil v okolici Trsta (Schiavuzzi 1883), Freyerjev (1842) »gnezdi na drevju« je mogoče brati na dva načina: koi splošno formulacijo iz gnezditvene biologije ali pa kot splošen favnistični podatek za Kranjsko, Bolj dorečeno se je izrazil Erjavec (1870), rekoč: »Prebiva po ho-stah in tudi po vrtih ter ostane tudi pozimi pri nas.« S tem pa ptico ki je danes znana kot izrazit zimski gost, šteje kratkomalo za stalnico. Gnezditvene dvome je razpršil Seidensacher (1864), ko je zapisal: »Po vsi priliki gnezdi pri nas redko; dozdaj sem samo enkrat uspel najti gnezdo te ptice s štirimi jajci.« Z današnjega zornega kota je nerazumljivo, da ob tem ni navedel kraja in datuma najdbe. Zagato je vsaj nekoliko omilil Reiser (1925), ko je, najverjetneje po zaslugi korespondence, dogodek takole pojasnil: »Nobenega ' dokaza ni, da bi tako imenovana 'suhljata sraka' Sperrelster kdaj gnezdila v okolici Maribora. Tudi (Seidensacher) nas je lahko v okolici Celja po dolgih letih tamkajšnega opazovanja in zbiranja (šestletnega, op. L G.) napotil na en sam pripetljaj, ko je v juniju 1858 prejel leglo s štirimi jajci.« Reiserjevo pojasnilo daje slutiti, da Seidensacher ni sam našel tega gnezda, čeprav je tako zapisal. Kakorkoli že, ta kombinirani podatek ostaja edini dokaz za gnezdenje velikega srakoperja pri nas. Schulz (1890) je vse dotedanje namige in spoznanja formuliral na znanstveno običa- 91 ACROCKPHAI.US X1V-58-59-1993 jen način: »Poletna ptica; pride v začetku maja in odide proti koncu avgusta.« Da pa je bila favnistična pregrada med Kranjsko in Štajersko precej močna, dokazuje njegov dostavek: »Posamezni primerki so bili opazovani tudi že v decembru.« Vendar je Seidensa-cher (1864) glede tega jasnejši: ».. .pojavlja se redno jeseni od oktobra dalje in prezimuje.« Temperaturo je zopet dvignil Šašelj (1934) petinsedemdeset let kasneje: »30. julija 1933 sem videl pod Korenitko (pri Trebnjem, op. I. G.) velikega srakoperja, ki so pri nas prav redki.« Nemara se je ravno na ta podatek oslonil Bačar (1939), ko je med Brehmov prevod vrinil stavek: »Pri nas gnezdi morda v okolici Novega mesta«, čeprav glede na njegovo novomeško poreklo ni izključeno, da ni poznal še kakega drugega podatka. To pa še ni vse. Dne 6. maja 1946 je Ivan Hribar videl velikega srakoperja pri Murskem središču, »13. junija pa tov. Kralj enega v Dolgi vasi. Če gnezdi v tukajšni okolici, kljub skrbnemu poizvedovanju nisem mogel ugotoviti.« (Hribar 1947) Ko pa je bil kot učitelj zatem prestavljen v Podgorje pri Slovenj Gradcu, je v ornitološki kroniki za leto 1956 zapisal: »... tov. Ivo Rogma pa mi je pravil, da je 17. junija dopoldne videl velikega srakoperja na drevesu zunaj Podgorja, blizu Lojza. Iz tega bi lahko sklepal, da gnezdi veliki srakoper nekje v okolici; to bo treba letos dognati.« (Hribar 1957) Toda pri tem je ostalo. Tako je hotela usoda, morda tudi veliki srakoper. Seveda je danes nemogoče ugotavljati, ali je imenovani Rogma poznal črnočelega srakoperja L. minor, s katerim bi ga lahko zamenjal. Pač pa o tem ne more biti dvoma, kar zadeva učitelja Ivana Hribarja, ki v poročilu, v katerem piše o velikem srakoperju, zapiše tudi tole: »Črnočelega srakoperja sem opazoval 12. maja pri Dolenji Bistrici, isti dan popoldan pa dva pri Hotizi. Pozneje sem jih večkrat opazoval. Po 15. avgustu jih nisem več videl.« ROŽASTI ŠKOREC Pastor roseus Za Schiavuzzija (1883) je rožasti škorec majski preletnik. »Vsako leto se ne seli, kadar pa se, se priklati v jatah od 15 do 20 osebkov, zadržujoč se tri ali štiri dni. 30. maja 1882 se je 12 osebkov pojavilo v Savudriji, kjer se je jata zadrževala tri dni.« Takrat je Schiavuzzi kot sam pravi, pričel verjeti, da je vrsta nekoč gnezdila na območju Kaštela. Njegovo prepričanje temelji tako kot prepričanje grofa A. P. Nmnija, ki to vrsto uvršča med gnezdilke Benečije, na pripetljaju iz leta 1875, ko se je jata rožastih škorcev ustalila v Villafranci m med 5. junijem in 10. julijem zalegla nov rod (Schiavuzzi 1883). Sajovic (1912) poroča, da se je »večja jata rožastih škorcev mudila meseca majnika nekaj časa v Vipavi«. Dne 20. 6. 1988 je v večernih urah posedala jata teh ptic po vrhovih topolov v parku mladinskega okrevališča na Debelem rtiču. Gjerkeš (1990), ki jih je opazoval, je še zapisal: »Naštel sem okoli 30 ptic. (vsaj pol je bilo mladostnih osebkov), ki so živahno čebljale.« Kot je moč razbrati iz opisa, je bila jata oblikovana že po gnezdenju, tako kot jata iz Savudrije leta 1882, iz katere je bil ubit mlad samec (Schiavuzzi 1883). 92 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS Dne 29. 5. 1975 sta Lili in Uroš Krek opazovala približno 10 osebkov v Lescah na Gorenjskem (Sere 1983). Od 26. 5. do 29. 5. 1983 sta A. Knavs in D. Sere opazovala 3 osebke, ki so se hranili z ravno dozorelimi češnjami ob Tržaški cesti v Ljubljani. Na osnovi treh znanih majskih datumov (v Vipavi, Lescah in Ljubljani) Sere domneva, da »bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti prvim dozorelim češnjam«, če bi hoteli priti do novih podatkov o pojavljanju te vrste v Sloveniji. In res, rožasti škorci so konec maja leta 1989 spet obirali češnje v Sloveniji, tokrat na Vrhniki. Kot poroča Grošelj (1990), sta bila dva ustreljena in oddana v gatenje. Bila sta v jati z navadnimi škorci, ki so tokrat s prvim gnezdenjem po vsej verjetnosti že opravili. Še bolj zanimivo in vznemirljivo, da ne rečem gnezditveno sumljivo, pa je bilo vedenje ustreljenega samca, ki je po pripovedovanju očividca pel m pri tem potresaval s perutmi. Nedvomno se tako vede svatovsko razpoložen samec. Iz zapisa, ni jasno, ali je bil drugi ustreljeni osebek morda samica. O poskusu gnezditve rožastega škorca leta 1973 v Dobrovniskem gozdu v bližini Lendave poroča leta 1986 Ne-messzeghv. Štefan Lainščak mi je o tem leta 1989 poročal v pismu »Poizkus gnezdenja rožastega škorca leta 1973 v Dobrovniskem gozdu (Ginjevec) v nekoliko večji valilnici (dno 16x16 cm, premer izletne luknje 5 cm) za mene ni sporen, ker se rožastega škorca z značilno čopko na glavi ne da zamenjati. Ker sem zaradi pomembnosti valilnico večkrat obiskoval, je gnezdenje opustil (mogoče tudi iz drugih razlogov), v gne- zdu pa pustil 2 jajci, modrikasti, v pre-merbi 30x22mm.« PINOŽA Fnngilla montifrmgilla Prav neverjetno je, kako se nekatere najbolj neverjetne Freyerjeve formulacije lahko nenadoma izkažejo za resnične. Za pmožo je leta 1842 zapisal: »V debelejših gozdih, prihaja le pozimi v nižino.« Schulz (1890) ga sprva imenuje klatež v višjih gorskih gozdovih, kasneje (1895) pa gnezdilec, prav tako v višjih gorskih gozdovih. Leta 1983 je P. Grošelj od 4. do 12. julija v različnih dnevih večkrat slišal peti svatovsko obarvanega samca pinože na Sivki (1006 m) nad zaselkom Mrzli vrh nad Idrijo. Dvakrat je samca videl celo s hrano v kljunu (zelenimi gosenicami), Dne 17. 7. pa je opazoval tudi samico (Grošelj 1983). Kljub zadržanemu naslovu pri objavi - »Pinoža Fnngilla montifrmgilla -novi, domnevni gnezdilec Slovenije« -lahko to odkritje štejem po pravilih, ki veljajo za ornitološki atlas za potrjeno gnezdite v! Sicer pa se je kmalu zatem nabralo še nekaj dragocenih podatkov o domnevni gnezditvi, ki jih je zbral D. Sere; 4. in 5. 7. 1986 je bil na Planini Duplje pri Krnskem jezeru (1370 m) opazovan pojoč, svatovsko obarvan samec pinože in 9. 8. 1986 osebek te vrste v Tamarju (1108 m) (Sere 1990) ter 30. 4. 1990 dva samca in ena samica na Mali Planini v Kamniških Alpah (Sere 1990), podatek, ki bi prav tako utegnil biti gnezditveno sumljiv. LITERATURA BAČAR, R. (1939): Brehm. Življenje živali. Priredil R. Bačar. Umetniška propaganda Ljubljana. 93 ACROCEPHALUS XIV-S8-59-1993 BENUSSI, E. (1983): Contnbuto all studio dell'ornitofauna nidifacante nella provincia di Trieste, Estratto dagli Atti del Museo Civico di Storia Naturale Trieste. Vol. XXXIV, Fasc. 3 N. 7. DOLINÄR, L (1951); Ptiči v območju Savinjske doline pred 45 leti m danes. Lovec 35:215. EGGENHÖFFNER, (1842): Vögel um Triest. Isis: 297, ERJAVEC, F. (1870): Domače m tuje živali v podobah. II, Ptice. Celovec. FREYER, H. (1842): Fauna der m Kram bekannten Säugethiere, Vögel, Reptilien und Fische. Laibach. GEISTER, I, (1980): Problematika slovenskih ptičjih imen. Acrocephalus 3: 37-38. GEISTER, I. (1980 a): Žametna penica Sylvia melanocephala. Acrocephalus 4 : 60, GEISTER, L (1980 b): Taščična penica Sylvia cantillans. Acrocephalus 4: 60. GEISTER, I, (1980 c): Žalobna srnica Parus lugubns. Acrocephalus 4:61. GEISTER, I, (1990): Pričakovane m nepričakovane gnezdilke Slovenije. Acrocephalus 43-44: 18-28. GJERKEŠ, M. (1984); Ankaran. Poročila od koderkoli, Acrocephelus 21:51. GJERKEŠ, M, (1990): Rožasti škorec Sturnus roseus. Acrocephalus 46: 114. GREGORI, J. (1976): Ornitološki izlet v Osp. Proteus 7: 275-279. GREGORI, J, (1977): Ekološki m favnistični pregled ptičev severozahodne Slovenije. Larus. 29-^30: 33-81. GREGORI, J, (1977): Okvirni ekološki m favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin, Varstvo narave 9:81-102. GROŠELJ, P. (1982): Nekaj opažanj žametne penice Sylvia melanocephala. Acrocephalus 11-12; 22-23, GROŠELJ, P. (1982): Nekaj opažanj žametne penice Sylvia melanocephala. Acrocephalus 11-12:22-23, GROŠELJ. P. (1983): Pinoža Fringilla montifrin-gilla - novi domnevni gnezdilec Slovenije. Acrocephalus 17-18:56-58. GROŠELJ, P, (1990): Rožnati škorec Sturnus roseus. Acrocephalus 46: 114 HRIBAR, I. (1947): Zapisi o opazovanju ptic v prvem polletju 1946 v Lendavi in okolici. Lovec 30: 175-176, HRIBAR, I, (1957): Ornitološki zapiski za Pod- gorje pri Slovenj Gradcu za leto 1956. Lovec 41. KMECL, P. & RIŽNER (1992); Opazovanje španskega kupčarja Oenanthe hispanica ob Cerkniškem jezeru. Acrocephalus 55. 176-178. KOZINA, M. (1990): Kratkoprsti škrjanec ahn- drella brachdactyla. Acrocephalus 2 : 33, KREČIČ, I.& ŠUŠTERŠIČ (1963): Ptice Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana. MATVEJEV, D. S. & F, VASIC (1977): Prve dopune i korekcije za Catalogus faunae Jugoslaviae-Aves. Larus 29-30: 123-136. NEMESSEGHY, L. (1986): Črna jelša v Prek-murju. Pomurska založba, Murska Sobota, Str. 30. PERCO, F.& P. UTMAR (1987): L1 Avifauna delle province di Trieste e Gorizia, fino all'Isonzo. biogeographia XII: 801-843. PONEBŠEK, J. (1912): Višnjeva taščica. Lovec: 15. PLAZ v.J. (1892): Über einige um Freudenau bei Radkersburg in Steirmark vorkommende Vögel. Ornithologische Monatschrift: 69, REISER, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Naturwissenschaftlichen Verein in Steirmark. Graz. SAJOVIC, G (1912): Ornitologične beležke za Kranjsko leta 1911, Carmola 1912: 130. SAJOVIC, G. (1917): Ornitologični zapiski za Kranjsko v letih 1914 do 1916. Carmola 1917:93 SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un'avi-fauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell'Istria. Estratto dal Bolletino della Societä adriatica di science naturali m Trieste, Vol, IX, SCHOLLMAYER, ... (1891); Beiträge zur Ornis Krains. Separatdruck aus Ormthologisches Jahrbuch II. Jahrgang, 3, Heft. Wien. SCHULZ, F. (1890): Verzeichnis der bisher m Kram beobachteten Vögel. Laibach, SCHULZ, F. (1895): Verzeichnis der in Kram beobacteten Vögel vom Jahre 1890-1895. Mittheilungen des Ornithologischen Vereines in Wien, XIX Jahrgang, SEIDENSACHER, E. (1860): Erscheinungen m der Vogelwelt bei Neustadtl in Krain. Journal für Ornithologie. Casel. S VIII: 311-319 SEIDENSACHER, E. (1862): Mitthelungen über das Brüten mehrerer Vogel der Steirmark. Verhandlungen der k.k. zool. botan. Gesellschaft in Wien. Bd. XII: 787-794. SEIDENSACHER, E. (1864): Beobachtungen in der Vogelwelt gemacht in der Umgegend von Cilli in Steirmark im Jahre 1863. Verhandlungen 94 XIV-58-59^1993 der k. k. zool. botan. Gesellschaft in Wien. Bd. XIV.: 85-92. SEIDENSACHER, E. (1862 a): Die Vögel von Culi. Mitt, naturwiss. Verein Steirmark 2: 57-90. ŠAŠELJ, I. (1922): Ornitološki zapiski za Belo krajino. Lovec 11. ŠAŠELJ, I. (1926-1941): Ornitološki zapiski za Št. Lovrenc ob Temenici na Dolenjskem in njegovo okolico. Lovec 15-29. SERE, D (1978): Žametna penica v Sloveniji. Proteus 41:43-44. SERE, D. (1982): Črnoglavi muhar Ficedula hypoleuca. Acrocephalus 8-9: 43. SERE, D. (1982 a): Ptiči Stožic pri Ljubljani 1972-1982. - Favmstični pregled, obročkanje in najdbe. Acrocephalus 13-14. SERE, D. (1986): Novi podatki o možnem gnezdenju pinože Fringilla montigringilla v Sloveniji. Acrocephalus 29: 33 TSCHUSI V.V.& K.v. DALLA-TORRE (1890): VI: Jahresbericht (1887) aus Österreich-Ungarn. Ornis 1:67. VÄLLE, A. (1885): Note ornitologiche. Estrato dal Bolettino della Societä adriatica di scienze naturali in Trieste. Vol. IX. Rokopisi: Dr, S. D. Mat vej ev: Iz komisije za retkosti (1981) D. Tome: Poročilo opazovanja ptic na Kraškem robu (IBU) (1990) ZAHVALE Za kritični pregled rokopisa se zahvaljujem D. Šeretu in A. Sovincu, Za dragocene pismene informacije M. Gjerkešu in Š. Lamščaku, enako dr, S. D. Matvejevu in D. Tometu za rokopisne informacije. Za pomoč pri iskanju zgodovinskih virov se zahvaljujem H. Kutzenbergerju, J. Brand-nerju, dr. P. Sacklu, F, Janžekoviču, J, Gregoriju in Univerzitetni knjižnici Maribor. Za pomoč pri prevajanju se zahvaljujem S, Novaku in za zgodovinska pojasnila A. Lavričevi. POVZETEK Avtor poskuša s pomočjo presoje zgodovinskih virov razrešiti vprašanje statusa nekaterih redkih in vprašljivih gnezdilk Slovenije iz reda ptic pevk: Melanocorypha calandra, Calandrella brachydac-tylla, Anthus pratensis, Oenanthe hispanica, Lus-cinia svecica, Acrocephalus paludicola, Sylvia ACROCEPHALUS cantillans, S. melanocephala, S. hortensis, Ficedula hypoleuca, Parus lugubhs, Lanius excubitor Pastor roseus m Fringilla montifrmgilla. Upoštevana je dostopna (nikakor ne vsa) zgodovinska literatura iz devetnajstega stoletja, ki hrani ne le veliko dragocenih informacij o pojavljanju in gnezdenju obravnavanih vrst ptic na današnjem ozemlju Slovenije, temveč razkriva tudi zanimivo favnistično in ekološko drugačnost razmer v primerjavi z današnjim časom. Vsebuje pa tudi nekaj za današnje pojmovanje preveč ohlapnih in zato kaj malo uporabnih, nekaj za današnje vedenje neverjetnih trditev in tudi kakšno zmotno, vse do danes nepopravljeno informacijo. Druga kategorija virov je literatura iz prve polovice dvajsetega stoletja, Prinaša precej novih podatkov, nekaj revizij starih pa tudi nekaj novih ugank, Tretja kategorija virov so zapisi sedanje generacije ornitologov, ki so bili zaradi nepoznavanja starejše literature večkrat pomanjkljivo interpretirani. Posebna kategorija so neobjavljeni vin, od katerih so tukaj prvič objavljeni podatki iz nekaterih pisem. Neobjavljeni viri, kot so inventarizacije zbirk nagačenih ptic in pomanjkljivo dokumentirani podatki, niso upoštevani. Sicer pa je namen pričujočega prispevka pospešiti zbiranje vseh dostopnih podatkov za potrebe Seznama redkih vrst ptic Slovenije. Pri vrstah, za katere ne poznamo dovolj sodobnih podatkov o gnezdenju, so starejši podatki dragoceno napotilo, kje jih iskati, Takšne vrste so laški škrjanec, kratkoprsti škrjanec, španski kup-čar, in svetlooka penica. Pri vrstah, kot sta taš-čična penica in žametna penica, starejši viri opozarjajo na to, da je vrsta danes na našem ozemlju pogostejša, kot je bila v devetnajstem stoletju. Za vrste mala cipa, žaiobna sinica in modri slavec starejša literatura navaja bolj ali manj zanesljive gnezditvene podatke, za velikega srakoperja lahko na več mestih preberemo, da je pri nas gnezdil, medtem ko naj bi bil črnoglavi muhar po pomoti obravnavan kot gnezdilec. Za gnezdenje rožastega škorca kakšnih trdnejših dokazov v literaturi ne najdemo. Zgodovinsko izročilo o pi- noži se nam ob najnovejših gr "zvenih dognanjih kaže v popolnoma novi, do predvčerajšnjem še neverjetni luči, še naprej pa ostaja uganka povodna trstnica. 95 ACROCEPHALUS SUMMARY The author attempted to solve, on the basis of various historical sources, the status of some rare and questionable passeriform breeders of Slovenia: Melanocorypha calandra, Calandrella bra-chydactylla, Anthus prataensis, Oenanthe hispani-ca, Luscima svecica, Acrocephalus paludicola, Sylvia cantillans, S. melanocephala, S. hortensis, Ficedula hypoleuca, Paras lugubris, Lanius excu-bitor, Oastor roseus, and Fringilla montifringilla. All the available (but in no way all) historical references published in the 19th century were taken into account, for they not merely preserved the numerous data on occurrence and breeding of the dealt with species, but revealed the fauni -stically and ecologically interesting diverse conditions compared with the present time. On the other hand, they contain some too general and therefore hardly applicable and for today's knowledge unlikely statements, as well as some erroneous and until today still uncorrected pieces of information. The second category of sources were references from the first half of the 20th century, containing many new data and some revisions of the old as well as new enigmas. The third category of sources were records of today's generation of ornithologists, which have been, due to an insufficient acquaintance with the old literature, often interpreted inadequately. A special category were the unpublished sources, of which details from some letters are here published for the very first time. Unpublished sources, as are inventories of stuffed birds and insufficiently documented data, were not taken into account. The aim of this article is otherwise to hasten the gathering of all accessible data for the needs of the List of rare birds of Slovenia. Regarding the species, for which not enough recent data on breeding are known, these old sources are a very precious directive where to look for them. Such species are the Calandra Lark, Short-toed Lark, Black-eared Wheatear, and Orphean Warbler. Concerning the species, as are the Subalpine and Sardinian Warblers, the old sources call our attention to the fact that these birds are today more frequent in the territory of Slovenia than they were in the 19th century. For Meadow Pipit, Sombre Tit and Bluethroat, more or less reliable breeding data are stated in the 96 X1V-58-59-1993 old references. Regarding the Great Grey Shrike, we can read, in a number of places, that it used to breed in our country, while the Pied Flycatcher was erroneously dealt with as a breeder. As far as the Rose-coloured Starling is concerned, no firm evidence can be found in this literature, while the historical tradition, regarding the Bram-bling, has in view of the most recent breeding discoveries shown itself in a completely new light. The Aquatic Warbler, however, still remains a mystery. Iztok Geister, Pokopališka pot 13, 64202 Naklo Iz ornitološke pozabe From the ornithological oblivion Da bi bile posamezne vrste pri nas popolnoma izumrle, ne morem trditi. Veliko vrst pa je, ki jim grozi pogin. V prvi vrsti so to ptice. ki se odlikujejo po velikosti in ki so obenem več ali manj škodljive: naše ujede. Brkati ser (Gypaetus barbatus) je skoraj popolnoma izumrl, na vrsto pridejo orli, krokarji, velike uharice, črne žolne, smrdokavre, zlatovranke, vodomci itd. Omeniti moram tudi radi njegovega petja zelo čislanega slavca, ki ga posebno železničarji strastno love. Slovenija se lahko ponaša z »Odsekom za varstvo jugoslovanske prirode in prirodnih spomenikov« in z »zakonom o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj v področju pokrajinske uprave za Slovenijo« z dne 28. februarja 1922, Ur. 1. št. 115/377. Ta zakon je vzrok zakonodaje o varstvu naravnih spomenikov. Po tem zakonu uživajo popolno zaščito vse redke ujede, nekatere redke rastline in jame s svojimi podzemeljskimi zakladi. V Sloveniji uživajo torej zakonito varstvo poleg poljedelstvu koristnih tudi redke in v njihovem obstoju ogrožene ptice, čeprav slednje človeku na kakršenkoli način sem ter tja tudi škodujejo. Božidar Ponebšek, Kompas o varstvu ptic, Lovec 1925. XIV-58-59-HW3 ACROCÜPHALUS Poročilo o delu Komisije za redkosti za obdobje 1990-1992 Report on work by the Rarities Committee for the 1990-1992 period Komisija za redkosti je bila konstituirana v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic že kmalu po ustanovitvi Društva. Njeni člani so Iztok Geister, Janez Gregon, Peter Grošelj, dr. Sergej Matvejev, Andrej Sovine (koordinator) in Dare Sere (predsednik). Komisija za redkosti se odloča na podlagi konsenza vseh članov oziroma je za potrditev poročila potrebno pritrdilno mnenje vsaj štirih njenih članov. Potrjena poročila bomo objavljali skupaj z vsemi podatki o opazovanju in imeni opazovalcev, pri nepotrjenih poročilih pa bo objavljen le datum in kraj. Pri svojem delu se Komisija zanaša na verodostojnost posredovanih podatkov in preverja osnovne značilnosti in okoliščine, v katerih je bila vrsta določena. Za mnenje o posameznih odločitvah lahko zaprosi tudi različne strokovnjake za posamezne vrste. Osnovne naloge Komisije v obdobju zadnjih dveh let oziroma po objavi Seznama dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (Acrocep-halus 41-42) so bile: 1. Priprava razširjenega in dopolnjenega seznama redkih vrst ptic Slovenije, ki bo obravnaval tako redke gne-zdilke in negnezdilke - SEZNAM REDKIH VRST PTIC SLOVENIJE. Ta seznam je objavljen v posebnem prispevku v tej številki revije. 2. Sprejetje navodil ravnanja ob opazovanju prvič do tretjič ugotovljene vrste ptic za Slovenijo. V preteklosti so opazovalci le redko opisovali značilnosti po katerih so lahko determinirali posamezno redko vrsto oziroma dogodka niso fotografsko ali kako drugače dokumentirali. Večino starejših zapisov je nemogoče preverjati, nepravično pa bi bilo, če bi presojali le dokumentirane zapise. Zato sta uporaba in komentar vseh do vključno 31. 12. 1990 objavljenih zapisov o redkih vrstah ptic Slovenije prepuščena presoji uporabnikov teh podatkov! Komisija za redkosti za zdaj, zaradi obilice še nepregledanih zapisov, obravnava le ZAPISE O PRVIČ DO TRETJIČ UGOTOVLJENI VRSTI ZA SLOVENIJO. Ti zapisi praviloma tudi ne morejo biti pred obravnavo objavljeni v reviji Acrocephalus. Na eni izmed sej Komisije za redkosti so bila sprejeta tudi priporočila opazovalcem ob opazovanju prvič do tretjič ugotovljene vrste ptic za Slovenijo, ki so objavljena na naslednji strani. 3. Obravnava prispelih poročil o redkih vrstah ptic v obdobju 1990-92 Potrjena so bila sledeča poročila: Larus genei, 11. 4. 1990, Rače, 1 osebek, M. Vogrin (Acrocephalus 46: 103) Acrocephalus dumetorum, 16. 9. 1990, 97 ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 PRIPOROČILA OPAZOVALCEM OB OPAZOVANJU PRVIČ DO TRETJIČ UGOTOVLJENE VRSTE PTIC ZA SLOVENIJO Podan naj bo: - čim bolj natančen opis vrste, - značilnosti, po katerih je bila vrsta identificirana, - število osebkov, - kraj in datum opazovanja, - ura in vremenske razmere, - po možnosti tudi skica opazovane vrste ali biometrični podatki, če je bila vrsta določena v roki. - če kaka za določitev vrste pomembna (iz literature poznana) morfološka značilnost ni bila zaznana, naj bo to izrecno navedeno. Dodati je treba tudi kateri optični ali drugi pripomočki so bili uporabljeni pri determinaciji in kakšna strokovna literatura. Navedena naj bodo imena in priimki vseh opazovalcev in njihov naslov. Poročilo za Komisijo za redkosti naj bo napisano JEDRNATO in naj vsebuje vse zgoraj naštete zahteve. Poleg podrobnega opisa vrste naj bi bil v prihodnje za priznanje prvič do trejič ugotovljene vrste v Sloveniji nujno predložen eden ali več izmed sledečih dokazov: - fotografski ali filmski posnetek, - zvočni posnetek oglašanja vrste, - natančni biometrični opis ujete vrste ali - izjava vsaj še enega opazovalca. Tisti, ki opazuje (najde, ujame) prvič do tretjič ugotovljeno vrsto za Slovenijo, naj bi o tem dogodku takoj obvestil druge ornitologe ali člane Komisije za redkosti oziroma je sam ali s pomočjo sodelavcev dolžan storiti vse, da bo dogodek ostal dokumentiran na enega ali več izmed zgoraj opisanih načinov. V primeru, da dogodka ni mogoče dokumentirati ali obvestiti drugih ornitologov, je treba navesti razloge, ki so to preprečili (npr. če je ptica že odletela ipd.). Za poročila, objavljena že pred 1. 1. 1991, velja sklep, da o njih Komisija ne bo razpravljala, razen na izrecno zahtevo opazovalca-avtorja zapisa. Ta sklep je bil sprejet že po obravnavi nekaterih (že prej objavljenih) poročil. 98 XIV-58-59-1993 Vrhnika, 1 osebek, D. Sere (Acrocepha-lus 48:70) Gelochelidon nilotica, 25. 5. 1990, Škofljica, 1 osebek, P. Trontelj, (Acro-cephalus 48:87) Gallinago media, 16. 5. 1988, Ruše, 1 osebek, F. Janžekovič, pisno Phvlloscopus inornatus, 2. 10. 1991, 1 osebek, Vrhnika, I. Brajnik, (D. Sere, Acrocephalus 49:114) Branta leucopsis, marec 1991, 1 osebek, Cerkniško jezero, P. Kmecl, A. Sovine, D. Sere et al., v tisku Larus genei, marec-april 1991, 1 osebek, Sečoveljske soline, T. Jančar (A-crocephalus 51.52) Aquila clanga, 30. 1. 1991, 1 osebek, Komarmk, F. Bračko (Acrocephalus 50:23) Clamator glandarius, 2.-5. 5. 1992, 1 Seznam redkih vrst ptic List of rare bird species Komisija za redkosti, ki deluje pri Društvu za opazovanje m proučevanje ptic Slovenije, je leta 1989 na prošnjo mednarodnega Komiteja za pripravo ptic Zahodne Palearktike pripravila Seznam dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (v nadaljnjem: Seznam). Omenjeno poročilo je bilo objavljeno v 41.-42. številki Acro-cephalusa. V Seznamu so bile vrste klasificirane v tri kategorije: A - ugotovljena na ozemlju Slovenije v zadnjih 50. letih, B - ugotovljena na ozemlju Slovenije, vendar ne v zadnjih 50. letih in C - naseljena vrsta, ki samostojno živi ACROCEPHALUS osebek, Sečoveljske soline, L. Božič (A-crocephalus, v tisku) Niso bila potrjena naslednja poročila: Pyrrhocorax pyrrhocorax, 1. 5. 1989, Krasji vrh Sterna paradisea, 18. 7. 1987, Rače Puffinus puffinus, 24. 8. 1988, Piranski zaliv Una lomvia, 16. 12. 1984, Bobovek Buteo rufmus, 24. 8. 1988, Rače Sylvia conspicilata, 23. 8. 1989, Vršič Anthus richardi, 23. 8. 1989, Podkoren Aquila pomarina, 23. 8. 1990, Sestrže Accipiter brevipes, 3. L-11. 3. 1990, Ljubno Aquila clanga, 26. 12. 1990, Cerkniško jezero Komisija za redkosti Slovenije 1990 in Slovenia 1990 ali se pojavlja pri nas. Pri manj kot desetkrat ugotovljenih vrstah je bila dodana še številka, ki pomeni število zapisov o obravnavani vrsti za določeno obdobje. Omenjeno poročilo ni posebej obravnavalo redkih gnezdilk in negnezdilk, poleg tega pa je za nekatere vrste poznanih le nekaj nad deset zapisov in jih torej lahko štejemo kot redko pojavljajoče se vrste. V pričujočem prispevku so vključene tudi vrste, za katere je ugotovljeno, da njihovo število v zadnjih letih močno upada. Pri Komisiji za redkosti smo pripravili nov, dopolnjen spisek redkih vrst ptic Slovenije, ki zajema tako redke gnez- 99 ACROCEPHALUS XTV-58-59-1993 deče in negnezdeče vrste; k prejšnjemu Seznamu so dodane številne nove vrste, pri vsaki na novo uvrščeni vrsti je v kratkem spremnem besedilu razloženo, zakaj je vrsta uvrščena na spisek redkosti in katere podatke naj bi v prihodnje posredovali Komisiji za redkosti v presojo in arhiv. Tudi pričujoči spisek ohranja klasifikacijo delitve na obdobje zadnjih 50 let (kot kategorija A v prejšnjem Seznamu), obdobje pred več kot 50 leti (kat. B), dodana pa je kategorija vrst, za katere je zelo verjetno, da so bili opazovani ali ujeti osebki iz ujetništva ali klateški osebki, ki so ušli iz gojitvenih objektov (npr. parkov, zooloških vrtov, zasebnim gojiteljem ipd. ). Za vse vrste, za katere je bilo ob pripravi Seznama iz leta 1989 manj kot deset podatkov, so sedaj ti natančno navedeni (datum, kraj, število ptic, opazovalec in vir). Le izjemoma so upoštevani podatki brez natančnega datuma, če sta poznana vsaj letnica in približen čas dogodka in obstojajo dokazi v obliki preparata ali fotografije. V prihodnje bo Komisija za redkosti objavljala vsako leto t. i. letna poročila o redkih vrstah. Pri vrstah, ki so na novo uvrščene med redke vrste (oziroma jih ni zajel kriterij desetih zapisov v 50 letih), podrobnejši podatki še niso zbrani, vendar se tudi zanje te informacije že zbirajo in pripravljajo. Enako velja za vrste, za katere je zadnji znani podatek starejši od 50 let. Za te vrste bomo zbrane podatke objavljali postopno, pač ko bodo zbrani in pregledani vsi pisni viri in objavljen inventar zbirke Prirodo- slovnega muzeja Slovenije. Ob tem Komisija za redkosti vnovič poziva vse, ki imajo ali poznajo še neobjavljene podatke o katerikoli vrsti iz novega spiska, da jih čimprej objavijo ali posredujejo koordinatorju Komisije. Enako velja tudi za zapise ali informacije, ki so bili morda spregledani pri pripravi novejšega spiska redkih vrst. Še nekaj pojasnil, ki bodo koristna pri pregledovanju novega Seznama redkih vrst ptic Slovenije: 1. V Seznam redkih vrst ptic Slovenije so uvrščene tako redke gnezdilke kot negnezdilke. Njihov status je razviden iz spremnega besedila k posamezni vrsti. Pri nekaterih vrstah so zanimivi tako gnezditveni kot negnezditveni podatki. Merilo za uvrstitev redkih vrst ptic pri pripravi Seznama iz 41.-42. številke Acrocephalusa je bilo največ do deset zapisov iz obdobja zadnjih 50 let. Pričujoči seznam je dopolnjen z vrstami, za katere je sicer več kot deset zapisov, vendar člani Komisije na osnovi znanih virov menimo, da so v slovenskem merilu redke. Natančnejša (številčna) merila tako za gnezdilce kot za negne-zdilce (npr. število opažanj v zadnjih 50 letih ali število opažanj na leto) za zdaj še niso določena, ker menimo, da se bodo pokazala šele v teku večletnega spremljanja podatkov. Med redke gnezdilce smo uvrstili tiste vrste, za katere so znana le posamezna gnezdišča in tudi vrste, katerih gnezdenje še ni bilo potrjeno, vendar bi bilo na osnovi nekaterih poročil iz gnezditvenega obdobja verjetno. Na novo so med re ;. ¦ uvrščeni tudi redki prezimovalci ali 100 XIV-58-59-1993 zimski gostje, vendar - tako kot pri redkih gnezdilcih - le vrste, za katere že obstajajo konkretni podatki iz zimskega obdobja, ne pa "pričakovane" vrste. Seznam redkih vrst ptic seveda ni stalen. Vrste, o katerih je zapisov vedno več, v prihodnje ne bodo več na seznamu, lahko pa se pojavijo tudi nove redke gnezdilke in negnezdilke. Take spremembe bodo zajete v letnih poročilih Komisije za redkosti. 2. V novem Seznamu redkih vrst ptic Slovenije lahko vrste in zbiranje podatkov o njih razdelimo na več podkatego- nj: * vrste, za katere je bilo že pri pripravi Seznama (Acrocephalus 41-42) znanih manj kot deset zapisov in tudi še sedaj število ni preseglo 10 opažanj. Razumljivo je, da bomo tudi v prihodnje arhivirali VSA poročila o takih vrstah. * vrste, označene v Seznamu (A 41-42) kot manj kot desetkrat ugotovljene, pa je sedaj število zapisov preseglo 10. Dodatni zapisi, ki so poslani Komisiji po objavi Seznama do vključno 1. 1990, so navedeni pod črto. V spremnem besedilu je navedeno, katere informacije bo Komisija arhivirala v prihodnje. * vrste, označene z oznako "Odslej na spisku redkih vrst". Gre za vrste, za katere je sicer znanih več kot deset podatkov, so pa vseeno redke (npr. beloglavi strnad), ali pa veljajo za redke gnezdilce (npr. veliki Žagar), ali nekateri zapisi kažejo, da bi bilo njihovo gnezdenje možno (npr. črna čigra), ali pa so redke v zimskem času (npr. ribji orel). ACROCEPHALUS V spremnem besedilu je označeno, kateri podatki so zanimivi za Komisijo. 3. Termina "gnezditveno obdobje" in "zimsko (prezimovalno) obdobje" (še) nista natančno definirana, ker se za posamezne vrste tudi nekoliko razlikujeta. Z večletnim spremljanjem podatkov bodo tudi ti termini določeni, do tedaj pa bo o njih presojala Komisija. 4. Pri oznaki vira pri posameznem zapisu je velika večina podatkov iz Acrocephalusa, nekaj tudi iz revije Varstvo narave. Oznaki Acr. in Var. nar. sta okrajšavi za ti dve reviji, pri čemer prva številka za oznako revije pomeni številko (ne pa letnico izdaje!), številka za dvopičjem pa stran objave. 5. Obdobje "zadnjih 50 let" se torej vsako leto spreminja. V pričujočem seznamu so zajeti zapisi od leta 1941 do 1990. 6. Seznam redkih vrst ptic Slovenije ne pokriva t. i. lokalnih ali regionalnih redkosti. V mislih imamo vrste, ki pri nas zaradi ustreznih življenjskih razmer gnezdijo le na posameznih območjih Slovenije in bi bilo njihovo gnezdenje v drugih regijah izjemno, npr. gnezditev primorskih vrst v osrednji Sloveniji, ali npr. čopaste črnice ob obali. Podobno velja za nekatere negnezdeče in prezi-mujoče vrste: pojavljanje vranjeka, izrazite morske vrste na Štajerskem, ali prežimo vanje vrbje listnice na celini sta seveda izredno zanimiva dogodka, vredna objave, vendar gre v bistvu za lokalne posebnosti, ki jih nacionalni spisek redkih vrst ne zajema. 101 ACROCEPHALUS Gavia immer-LEDNI SLAPNIK Odslej na spisku redkih vrst. Gavia adamsii-RUMENOKLJUNI SLAPNIK Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 13. 11. 1982, Dragonja, 1 os., I. Škornik, Acr. 15:15 2. 23. 1. 1986, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, Acr. 27-28:13 Podiceps grisegena-RJAVOVRATI PONIREK Odslej na spisku redkih vrst iz gnezdilnega obdobja. Podiceps auritus-ZLATOUHI PONIREK Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 6 1. 5. 11. 1980, Bobovek, 1 os., I. Geister, Acr. 17-18:43 2. 22. 11, 1980, Koper, 1 os„ I. Geister, Var, Nar. 13:61 3. 4. 11. 1982, Koper, 2 os., I. Škornik et ad., Var. Nar. 16:49-99 4. 6. 11. 1982, Koper, 3 os., I. Škornik et ad„ Var. Nar. 16:49-99 5. 21. 1. 1985, Maribor, 1 os., F. Bračko, Acr. 25:46 6. 27. 12, 1986, Drava-Mlinski potok, 2 os., M. Vogrin, Acr. 31-32:15____________________________ 7. 17. 12. 1984, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, pisno 8. 5. 10. 1986, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, pisno 9. 1. 12. 1986, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, pisno 10. 16. 1, 1988, Mariborski otok, 1 os., F, Bračko, pisno skupaj: 18 podatkov evidentiranih Podiceps nigricollis-ČRNOGRLI PONIREK Odslej na spisku redkih vrst iz gnezdilnega obdobja. Fulmarus glacialis-LEDNI VIHARNIK Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 Puffinus puffinus-ČRNOKLJUNI VIHARNIK Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 13. 9. 1986, Izola-Piran, >50 os., D. Tome, Acr. 30:58 2. 14. 9. 1986, Debeli rtič, >1000 os., M. Gjerkeš, Acr, 30:58 Phalacrocorax pygmaeus-PRITLIKAVI KORMORAN Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1. prezimovanje Ormož-Ptuj, 31. 12, 81-15. 4. 82, max, 37 os., B. Štumberger, Acr, 23:2-5 2, 10. 9. 1982, Koper, 1 os., I. Škornik et ad„ Var. Nar. 16:81 3. 25 1.-03. 3. 1990, 4 os., L. Božič, Acr. 45:65 4, 6. 9. 1990, Sečovlje, 1 os., A. Sovine, Acr. 49:150 Komisija za redkosti je opazovanja pod zaporedno številko 1 registrirala kot en podatek, zato je pravilna oznaka A 4. Phalacrocorax aristotelis-VRANJEK Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 21. 8. 1987, Sečovlje, 1 os., M. Perušek, Acr. 34:63 2. 19. 11. 1987, Strunjan, 1 os„ I. Škornik et ad., Var. Nar. 16:63 102 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS 3, 23, 12, 1982, Koper-Izola, 2 os., I. Škornik et ad., Var. Nar. 16:81 4, 25, 12, 1982, Koper-Izola, 2 os., I. Škornik et ad., Var. Nar. 16:81 Pomotoma sta bila pri pripravi omenjenega Seznama izpuščena podatka pod zaporednima številkama 3. m 4. Novejši podatki še niso zbrani. Pelecanus onocrotalus-ROŽNATI PELIKAN Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 2 Botaurus stellaris-VELIKA BOBNARICA Odslej na spisku redkih vrst. Ardea purpurea-RJAVA ČAPLJA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Nycticorax nycticorax-KVAKAC Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Ciconia nigra-ČRNA ŠTORKLJA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega in prezimovalnega obdobja. Ciconia ciconia-BELA ŠTORKLJA Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Plegadis falcinellus-PLEVICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 5 1. 9. 9. 1979, Sečovlje, 3 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:62 2. 19, 10, 1979, Hraše-Smlednik. 1 os., A. O. Župančič, Acr. 1:17 3. 14, 4. 1983, Koper, 1 os., Škornik et ad., Var. Nar. 16:81 4. 7. 4.-15. 4. 1989, Rače, 1 os,, F. Bračko, F. Janžekovič, Acr, 50:21 5. 20.-21, 9. 1989, Vrhnika, 1 os., D. Sere, Acr. 43-44:29 Phoenicopterus mber-RDEČI PLAMENEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 27, 11, 1970, 1 os„ Velika Loka na Dol., I. Božič, pisno Cygnus columbianus-MALI LABOD Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. pozimi 1946, Cerknica, 1 os. (ustreljen), J. Gregori, Acta Carsoiogica, VIII/7:15 2. 13. 3. 1987, Ormož, 1 os., B. Štumberger, Acr. 45:45 Cygnus cygnus-LABOD PEVEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 2 1. 14. 3. 1987, Ormož, 2 os., A. Bibič, Acr. 33:43 Pravilna oznaka v Seznamu iz 41-42 št. Acrocephalusa se glasi A 1 Anser brachyrhynchos-IOlATKOKLJUNA GOS Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 4 ACROCHPHALUS XIV-58-59-1993 1. 15. 2, 1987, Koper, 1. os. (mrtev), T. Makovec, Falco 87/3 (2. ZOAS 86/87 Koper- Škornik (kot zgoraj ), 3. I. 2. 1987, Koper, 7 os., M. Gjerkeš, pisno)______________________________________________ Pravilna oznaka v Seznamu iz 41-42 številke Acrocephalusa bi morala biti A L Podatki pod zaporednimi številkami od 1. do 3. se zelo verjetno nanašajo na isto skupino ptic. Branta canadensis-KANADSKA GOS Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 6. 10. 1974, Naklo, 12 os., I. Geister, Acr. 2:33 2. 23. 4. 1984, Bobovek, 1 os., I. Geister, Prelestne prikazni, 1990:5 Branta leucopsis-BELOLIČNA GOS Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 25. 11. 1975, Bobovek, 1 os., I. Geister, Acr. 3:47 Branta bernicla-GRIVASTA GOS Vrsta je bila pomotoma izpuščena iz seznama dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42); pravilna oznaka je: B 2 Tadoma ferruginea-RJASTA GOS Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1, 17. 3. 1984, Zbilje, 1 os„ S. Matvejev, Acr. 19-20:23 Anas strepera-KONOPNICA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Anas crecca-KREHELJC Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Anas acuta-DOLGOREPA RACA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Anas querquedula-REGLJA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega in prezimovalnega obdobja. Anas clvpeata-ŽLIČARICA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Aythya ferina-SIVKA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Aythya nyroca-KOSTANJEVKA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Netta rufina-TATARSKA ŽVIŽGAVKA Odslej na spisku redkih vrst. Melanitta nigra-ČRNA RACA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 4 1. 10. 4. 1983, Koper, 1 os., Škornik et ad, Var. Nar. 16:49-99 2. december 1987 , Ormož, 1 os., F. Janžekovič, pisno (ZOAS) 104 XIV-58-59-1993 ACROCF.PHALUS 3. 5. 12. 1987, Ptuj, 1 os., A. Bibič, Acr. 37-38:25-48 4. december 1987, Ankaran, 1 os., M. Gjerkeš, pisno in Falco 88/4 5. 14. 2. 1988, Ptuj, 1 os., F. Bračko (A. Bibič), Acr. 37-38:25-48 6. 25.-28. 1, 1990, Ormož, 1 os., F. Bračko, pisno 7. 24. 11. 1990, Ormož, 1 os., L. Božič, Acr. 48:85 Melanitta fusca-BELOLISKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42); A 9 1. 17. 11. 1955, Cerknica, 1 os., (zbirka PMS), J. Gregon, Acta Carsologica VII/7:16 2. 15. 4. 1979, Sečovlje, 1 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:89 3. 27. 3. 1983, Dragonja, 1 os., Škormk et ad., Var. nar. 16:64 4. 16. 12. 1985, Melje, 1 os., A. Bibič, Acr. 31-32:25 5. 3. 3. 1986, Koper, 1 os., M. Gjerkeš, Acr. 31-32:26 6. 2. 12. 1984, Cerknica, 3 os., Kmecl, Rižner, Acr. 56-57:15 7. 30. 12. 1984, Cerknica, 4 os., Kmecl, Rižner, Acr. 56-57:15 8. Ankaran, M. Gjerkeš-podatki še niso zbrani 9. 27. 12. 1987, Ptujsko jezero, 6 os., A. Bibič, pisno 10. 5. 12. 1988-31. 3. 1989, Zbiljsko jezero, 1 os., P. Trontelj, Acr. 50:10___________ Skupno je zbranih preko 30 podatkov. Mergus merganser-VELIKI ŽAGAR Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Milvus milvus-RJAVI ŠKARNIK Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega in prezimovalnega obdobja. Milvus migrans-ČRNI ŠKARNIK Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Haliaeetus albicilla-BELOREPEC Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Neophron percnopterus-EGIPTOVSKI JASTREB Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 2 Aegypius monachus-RJAVI JASTREB Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 Circaetus gallicus-KAČAR Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Circus pygargus-MOCVIRSKI LUNJ Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Circus aeruginosus-RJAVI LUNJ Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega in prezimovalnega obdobja. Circus macrourus-STEPSKI LUNJ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 8 ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 Accipiter brevipes-KRATKOPRSTI SKOBEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42) A 1 1. 22. 3.-30, 3. 1976, Spodnja Idrija, 1 os., P. Grošelj, Acr. 2:33 Buteo rufinus-RJASTA KANJA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1. 23. 1. 1982, Prešnica, 2 os., Geister, Acr. 11-12:20 2. 9. 1. 1983, Izola, 1 os„ I. Škormk, Acr. 21:45 V Seznamu iz 41.-42. št. Acrocephalusa je bila pomotoma izpuščena oznaka A 2. Buteo lagopus-KOCONOGA KANJA Odslej na spisku redkih vrst. Aquila pomarina-MALI KLINKAČ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42) A 2 1. Gnezditev v Krakovskem gozdu maja 1976, R. Smerdu, Acr. 10:56 2. 10, 10. 1980, Stožice, 1 os., D. Sere, Acr. 13-14:8 Opažanja iz gnezditvenega obdobja iz Krakovskega gozda, opisana v Acrocephalusu št. 10 veljajo kot en podatek, saj je šlo zelo verjetno za en in isti par. Aquila clanga-VELIKI KLINKAČ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 1. 16, 6. 1955, Javormki na Pokljuki, S. Matvejev, Larus 33-35:83, 1983 2, 30. 1. 1985, Sečoveljske soline, 1 os., I. Geister, Acr. 46:108 Pomotoma je bil iz Seznama iz 41-42. števike Acrocephalusa izpuščen zapis objavljen pod zaporedno številko L, tako da je pravilna oznaka A 2. Aquila heliaca-KRALJEVI OREL Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):ni bil uvrščen 1. 31. 3. 1976, Trstnenik (Krakovski gozd), 1 os., J. Gregori, Acr. 52:68 Hieraaetus pennatus-MALI OREL Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 2 Falco naumanni-JUŽNA POSTOVKA Odslej na spisku redkih vrst. Falco eleonore-SREDOZEMSKI SOKOL Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 21. 8. 1987, Sečovlje, 1 os., M. Perušek, Acr. 34:63 Falco cherrug-SOKOL MORILEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 1. 5. 1982, Ormož, 1 os., B. Štumberger, Acr. 15:16 okoli 1. 1970, 1 os., (ustreljen, preparat), Kleče - Šentvid, Tavčar Porzana porzana-GRAHASTA TUKALICA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega in prezimovalnega obdobja. 106 XIV-58-59-1993 ACROCLKHALUS Porzana parva-MALA TUKALICA Odslej na spisku redkih vrst. Porzana pusilla-PRITLIKAVA TUKALICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 19, 8. 1976, Ljubljana, 1 os. (obročkana), A. Knavs Grus grus-NAVADNI ŽERJAV Odslej na spisku redkih vrst. Tetrax tetrax-MALA DROPLJA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 4 Chlamydotis undulata-OVRATNIČARKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 21. 11. 1970, Ribnica na Dol, 1 os., I. Božič, pisno Otis tarda-VELIKA DROPLJA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 4 Haematopus ostralegus-MORSKA SRAKA Odslej na spisku redkih vrst. Himantopus himantopus-POLOJNIK Odslej na spisku redkih vrst. Recurvirostra avosetta-SABLJARKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 3 1. 22. 5. 1961, Sečovlje, 1 os. (ustreljen), J. Gregori, Var. Nar. 9:92 2. 1. 8, 1981, Ormož, 6 os,, B. Štumberger, Acr. 11-12:30 3. 22. 8. 1987, Sečovlje, 1 os., M. Perušek, Acr. 34:63______________ 4. 31. 5, 1987, Sečovlje, 2 os., I. Škormk et ad., Var. Nar. 16:49-99 5. 15. 8. 1989, Sečovlje, 1 os., T. Jančar, Acr. 45:68 Burhinus oedicnemus-PRLIVKA Odslej na spisku redkih vrst. Cursorius cursor-PUŠČALSKI TEKALEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 3, 10. 1976, Sečovlje, 1 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:180 Charadrius alexandrinus-BELOCELI DEŽEVNIK Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Charadrius morinellus-SEVERNI DULAR Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1, 13, 8, 1988, Peca, 1 os., M, Jež, Acr. 35-36:1 Glareola pratincola-RJAVA KOMATNA TEKICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLOfAcrocephalus 41-42):A 5 AC ROC F PH ALUS XIV-58-59-1993 1. 27. 4. 1975, Sečovlje, 2 os., A. Šmuc , Diplomsko delo BF, 1980:179 2. 25. 5. 1985, Sečovlje, 1 os., D. Tome, pisno m I. Škormk et ad., Var. Nar, 16:49-99 3. 18. 5. 1986, Sečovlje, 2 os., I. Škormk et ad., Var. Nar. 16:49-99 4. 26. 6. 1987, Sečovlje, 4 os., I. Geister, Acr. 43-44:18-28 Pravilna oznaka v Seznamu iz 41-42. številke Acrocephalusa je torej A 4. Chettusia gregaria-STEPSKA PRIBA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 2 1. 25. 3. 1967, Št. Vid na Dol, 1 os. (ustreljen), I. Božič.foto (v: A. Sovine, Acr. 17-18:55) 2. 2. 4. 1983, Ig, 1 os., A. Sovine, Acr. 17-18:55 Calidris canutus-VELIKI PRODNIK Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 2 1. 3. 9. 1964, Sečovlje, 1 os. (ustreljen), J. Gregon, Var. Nar. 9:91 2. 24. 4. 1977, Sečovlje, 2 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:143 Calidris minuta-MALI PRODNIK Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Calidris alpina-SPREMENLJIVI PRODNIK Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Limicola falcinellus-PLOSKOKLJUNEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 18. 8. 1981, Ormož, 1 os., B. Štumberger, Acr. 17-18:61 2, 21. 8. 1987, Sečovlje, 1 os., M. Perušek, Acr. 34:63 Lymnocryptes minimus-PUKLEŽ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 5 1. 29. 3. 1973, Bobovek, 1 os., I. Geister, Acr. 17-18:46 2. 30. 3. 1975, Bobovek, 1 os., I. Geister, Acr. 17-18:46 3. 22. 4. 1976, Bobovek, 1 os., I. Geister, A17-18:46 4. 15. 4. 1978, Bobovek, 1 os., I. Geister, A17-18:46 5. 11. 1. 1975, Sečovlje, 2 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:177__________________________ 6. 27. 4. 1975, Sečovlje, 1 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:177 7. 11 4. 1976, Sečovlje, 6 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:177 8. 11 4. 1985, Draga pri Igu, 1 os., A. Sovine (I. Božič), Var. Nar. 16:101-121 Pri pripravi Seznama (A 41-42) so bili pomotoma izpuščeni nekateri podatki, ki so sedaj vključeni. Po objavi Seznama pa je na naslov Komisije prišlo še precej poročil, tudi izpred več let, tako da je gornji vrstni red opažanj nerealen. Odslej sodi puklež v kategorijo redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Gallinago media-ČOKETA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 15. 5. 1977, Sečovlje, 1 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:173 2. 22. 4. 1976, Bobovek, 1 os., I. Geister, Acr. 17-18:46 3. 11. 8. 1975, Vrhnika, 1 os., D. Sere, pisno_________________________________________________ 4. 30. 8. 1981, Ormož, 1 os., B. Štumberger, pisno 5. 27. 8. 1981, Ormož, 1 os., B. Štumberger, pisno 108 X1V-58-59-J993 ACROCEPHALUS 6, 2. 9. 1981, Ormož, 1 os,, B, Štumberger, pisno 7. 16. 5, 1988, Ruše, 1 os. (mrtev), F. Bračko, (glej fotografijo) 8. 30. 7. 1990, Rače, M, Vogrm, 1 os., ustno 3. 19. 9. 1976, 4. 25. 9. 1976, 5. 16. 6. 1985, 6. 15. 3. 1986, 7. 11. 4. 1986, Gallinago gallinago-KOZICA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezdilnega obdobja. Limosa lapponica-PROGASTOREPI KLJUNAČ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 7 1. 8. 9. 1976, Sečovlje, 4 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:171 2. 12. 9. 1976, Sečovlje, 3 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:171 Sečovlje, 2 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:171 Sečovlje, 2 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:171 Sečovlje, 1 os., I. Škornik et ad., Var. Nar, 16:65 Koper, 2 os., I. Škornik, Acr. 30:61 Pesnica, 1 os,, F. Janžekovič, Acr. 29:41 Numenius tenuirostris-TENKOKLJUNI ŠKURH Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 Tringa totanus-RDEČENOGI MARTINEC Odslej na spisku redkih vrst iz gnezdilnega obdobja. Tringa nebularia-ZELENONOGI MARTINEC Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Tringa erythropus-ČRNI MARTINEC Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja. Tringa stagnatilis-JEZERSKI MARTINEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 6 1. 11. 4. 1976, Sečovlje, 2 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:152 2. 24. 4, 1977, Sečovlje, 1 os., A, Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:152 3. 4. 4, 1979, Sečovlje, 4 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:152 4. 18. 4. 1980, Markovci-Ptuj, 1 os., B. Štumberger, ustno m Acr. 48:75-80 5. 4. 8. 1981, Ormož, 3 os., B. Štumberger, Acr. 48:75-80 6. 16. 8. 1981, Ormož, 2 os., B. Štumberger, Acr. 48:75-80 109 ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 7. 18. 8. 1981, Ormož, 1 os., B. Štumberger, Acr. 17-18:61 8. 15. 4. 1982, Ormož, 1 os., B. Štumberger, Acr. 48:75-80 9. 13. 5. 1982, Ormož, 1 os., B. Štumberger, Acr. 48:75-80 10. 2. 4. 1983, Markovci-Ptuj, 1 os., B. Štumberger, Acr. 48:75-80 Skupno evidentiranih: preko 20 podatkov. Podrobnejši pregled zbranih zapisov o tej vrsti navaja (Štumberger, 1991) v Acrocephalusu 48:75-80 in zajemajo obdobje med leti 1980- 89. Tringa ochropus-PIKASTI MARTINEC Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja, Arenaria interpres-KAMENJAR Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 5 1. 4. 9, 1976, Jarše ob Savi, 1 os., D. Sere, Acr. 13-14:10 2. 8. 9, 1976, Sečovlje, 3 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:134 3. 7, 3. 1981, Bitnje/Kranj, 1 os., I. Geister, ustno 4. 5. 5. 1984, Ankaran, 1 os., T. Makovec, Acr. 22:62 5. 25. 8. 1984, Bukovci, 1 os., F. Janžekovič, Acr. 22:62_______________________________________ 6. 28. 8. 1987, Ormož, 1 os., B. Štumberger, pisno 7. 25, 5. 1984, Bukovci, 1 os., F. Janžekovič, pisno 8. 9. 5, 1987, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, pisno 9. 8. 5. 1988, Ormož, 1 os., F. Bračko, pisno Phalaropus lobatus-OZKOKLJUNI LISKONOŽEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 18. 9. 1963, Sečovlje, 1 os, (ustreljen), J. Gregori, VN 9:92 2. 7. 5. 1975, Cerknica, 12 os,, J. Gregon, Acta Carsologica VIII/7, 1979:18______________________ 3. 12. 9. 1988, Rače, 1 os., M. Vogrin, A 43-44:29 Phalaropus fulicarius-PLOSKOKLJUNI LISKONOŽEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 11. 8. 1950, Ljubljana, 1 os., zbirka PMS Stercorarius pomarinus-LOPATASTA GOVNAČKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 15. 9. 1940, Lahovče, 1 os., zbirka PMS 2. 22. 10. 1988, Markovci, 1 os., B. Štumberger, Acr,, v tisku Pri pripravi Seznama dosed, ugot. ptic SLO (Acr. 41-42) leta 1989 je bil podatek pod zaporedno številko 1. še v kategoriji A, ki označuje vrste, ugotovljene v obdobju zadnjih 50. let. Sedaj se pravilna oznaka glasi A 1, Stercorarius parasiticus-BODIČASTA GOVNAČKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42) :B 3 Stercorarius skua-VELIKA GOVNAČKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 2 110 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS Larus genei-ZALIVSKI GALEB Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): še ni bil ugotovljen v Sloveniji 1. 25. 6. 1989, Cerkniško jezero, 4 os., I. Geister, Prelestne prikazni, 1990:72 2. 11. 4. 1990, Hotinja vas, 1 os., M. Vogrin, Acr. 46:103 Larus fuscus-RJAVI GALEB Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 6 1. 15, 4, 1977, Obrije, 1 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 2, 17. 9. 1977, Obrije, 15 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 3, 18, 9. 1977, Jarše, 7 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 4. 21, 2, 1981, Sečoveljske soline, pribl. 20 os., Acr. 11-12:31 5, 6. 6. 1986, Cerkniško jezero, 2 os., D. Sere, Acr. 25:48 6. 6. 3. 1986, Strunjan, 1 os., I. Škormk et ad., Var. nar. 16:66 Skupaj zbranih preko 20 zapisov. Larus argentatus-SREBRNI GALEB Odslej na spisku redkih vrst. Larus marinus-MORSKI GALEB Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 18, 5. 1986, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, Acr. 29:42 Larus hvperboreus-LEDNI GALEB Vrsta je bila pomotoma izpuščena pri pripravi Seznama dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42); pravilna oznaka se glasi: B 1 Rissa tridactvla-TRIPRSTI GALEB Odslej na spisku redkih vrst. Zaradi tiskarske napake je bila vrsta pomotoma izpuščena iz Seznama (Acrocephalus 41-42). Ustrezna oznaka je A. Gelochelidon nilotica-ČRNONOGA ČIGRA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 18. 5. 1986, Ptujsko jezero, 1 os., F. Janžekovič, Acr. 29:42__________________________________ 2, 25. 5. 1990, Ig, 1 os., P, Trontelj, Acr. 48:87 Sterna caspia-KASPIJSKA ČIGRA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 6 1. 12. 4. 1974, Jarše, 1 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 2. 24. 4. 1976, Jarše, 4 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 3. 10. 4. 1977, Sečoveljske soline, A. Šmuc, Diplomsko delo BF 1980:66 4. 18. 9. 1977, Jarše, 4 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 5. 12. 4. 1978, Obrije, 2 os., D. Sere, Acr. 13-14:11 6. 18. 9. 1987, Markovci, 2 os., B. Štumberger, pisno 7. 2. 5. 1989, Rače, 2 os., F. Janžekovič, Acr. 47:31 8. 27, 5. 1990, Rače, 2 os., M. Vogrin, Acr. 50:31 9. 29, 8. 1987, Ptujsko jezero, 6 os., B. Štumberger, pisno Sterna albifrons-MALA ČIGRA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. m ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 Chlidonias hybridus-BELOLICNA ČIGRA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 7 1. 2. 5. 1976, Sečoveljske soline, 1 os., A Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:191 2. 13. 5. 1978, Bobovek, 1 os., I. Geister, A 17-18:43 3. 27. 4. 1979, Sečovel]ske soline, 1 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1990:191 4. 16. 4. 1981, Bobovek, 1 os., I. Geister, Acr. 17-18:43 5. junij 1983, Koper, Škornik et ad., Var. Nar. 16:49 6. 23. 4. 1983, Podvinci, 1 os., B. Štumberger, pisno 7. 19. 5. 1984, Dragonja, 1 os„ I. Škornik et ad., Var. Nar. 16:49 8. 27. 6. 1986, Rače, 2 os., M. Vogrin, Acr. 29:42 9. 5. in 6. 5. 1985, Koper, I. Škornik et ad„ Var. Nar. 16:49 10. 26. 5. 1989, Ormož, 6 os., B. Štumberger, pisno Skupaj zbranih okoli 20 zapisov. Chlidonias niger-ČRNA ČIGRA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Chlidonias leucoptera-BELOPERUTA ČIGRA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Alca torda-MALA NJORKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 Vrsto navaja (Schiavuzzi, 1883) za področje Tržaškega zaliva, vendar natančna lokaliteta ni navedena. Njorka je le pogojno uvrščena na spisek dosedaj ugotovljenih vrst Slovenije. Fratercula arctica-MORMON Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 1. 11. 1983, Vratja vas (Gornja Radgona), 1 os. (ustreljen), P. Grošelj, Acr. 46.85 Syrrhaptes paradoxus-KOCONOGA STEPSKA KOKOŠKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 3 Nyctea scandiaca-SNEŽNA SOVA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 2 Surnia ulula-SKOBČEVKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): ni bila uvrščena. Pravilna oznaka se glasi:B 1 Asio flammeus-MOČVIRSKA UHARICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 1939, gnezdo z jajci na Ljub. barju, Bačar, Življenje živali 2. 15. 4. 1984, Hraše, 1 os., B. Kozinc, Acr. 45:70 3. 12.-19. 2. 1989, Ribnica, 1 os., M. Perušek, Acr. 45:78 4. 28. 4. 1984, Rače, 1 os., M. Vogrin, pisno Podatek pod zaporedno številko 1. je bil v času priprave Seznama dosedaj ugotovljenih ptic SLO v letu 1989 še zajet v obdobju zadnjih 50. let, sedaj (1993) pa je prešel v kategorijo B. Pravilna oznaka je torej A 3. 112 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS Dendrocopus syriacus-SIRIJSKI DETEL Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 5 1. september 1955, Pogorele (Kočevje), R. Hainard, Larus 9- 10:149-157 2. 20. 5. 1978, Ljubljana, 1 os. v paru z D. maior, A. Trontelj, Acr, 21x 3. 28, 6. 1973, Cven pri Ljutomeru, 1 os., J. Gregori, Acr. 46:114 4. 11. 6, 1984, Imeno, 1 os., I. Geister, pisno 5. 12. 6. 1984, Jovsi, 1 os., I. Geister, pisno 6. 5. 7. 1985, Boč, 1 os., F. Janžekovič, pisno 7. 7. 3, 1988, Maribor, 1 os., F, Bračko, pisno Dendrocopus lilfordi-BALKANSKI DETEL Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(A 41-42): še ni bil ugotovljen Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Dendrocopus leucotos-BELOHRBTI DETEL Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(A 41-42):A 2 1. 1982, Male Kope, 1 os,, D. Sere, pisno 2. 19. 12. 1987, Maribor, 1 os., V. Obradovič, Acr. 35-36:20___________ 3. 31. 10. 1987, Ormož, 1 os., F, Janžekovič, pisno 4. 23. 10. 1987, Ormož, 1 os., B. Štumberger, pisno Merops apiaster-ČEBELAR Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Corracias garrulus-ZLATOVRANKA Odslej na spisku redkih vrst. Melanocorypha calandra-LAŠKI ŠKRJANEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 23. 5. 1987, Ankaran, 1 os., M. Gjerkeš, pisno Calandrella brachydactyla-KRATKOPRSTI ŠKRJANEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 28. 4, 1978, Jurjevica, 20 os,, J. Kozina, Acr, 2:33 2. 22, 4. 1976, Stožice, 10 os., D. Sere, Acr, 13-14:14 Hirundo daurica-RDEČA LASTOVKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 10. 8. 1988, Sečovlje, 1 os., F. Bračko, Acr. 39-40:1________________ 2. 24. 9. 1989, Sečovlje, 1 os., L Škornik, Acr. 48:88 3. 11.-16. 7. 1990, Sečovlje, 2 os., F. Bračko, Acr. 48:89 4. 22, 7. 1990, Vrhnika, 1 os., J, Gračner, Acr. 48:90 Motacilla citreola-RUMENOGLAVA PASTIRICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 L 26, 4. 1987, Sečovlje, 1 os., S. Polak, Acr. 33:45 Luscinia svecica-MODRA TAŠČICA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. ACROCEPHALUS X1V-58-59-1993 Oenathe hispanica-ŠPANSKI KUPČAR Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 3 1. 25. 4. 1964, Crnice, ad., zbirka PMS 2. 18. 5. 1965, Malovšče, par-verjetno gnezdi, J. Gregori, pisno 3. 24. 8. 1982, Sečovlje, 1 os., I. Skornik et ad., Var. Nar. 16:69 4. 10. 4. 1983, Koper, 1 os., I. Škormk et ad, Var. Nar. 16:85___________________ 5. 11. 9. 1981, Markovci, 1 os., B, Štumberger, Acr. 54:157 Monticola solitarius-MODRI DROZG Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 3 1. 1975(76) Osp, gnezdo z mladiči, J. Gregori, Proteus (1876) 7: 275-279 2. 22. 5. 1982, Osp, I. Škormk et ad., rokopis 3. 12. 7. 1990, Zamngrad, 1 os., D. Tome, Acr. 47:33 Novejša opažanja še niso zbrana. Zoothera dauma-GRAHASTI DROZG Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 1 1. 19. 11. 1973, Stožice, 1 os., D. Sere, Acr. 13-14:28 Acrocephalus dumetorum-ROBIDNA TRSTNICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):še ni bila uvrščena 1. 16. 9. 1990, Vrhnika, 1 os., D. Sere, Acr. 48:70 Acrocephalus melanopogon-TAMARISKOVKA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Sylvia cantillans-TAŠČIČNA PENICA Odslej na spisku redkih vrst. Sylvia melanocephala-ŽAMETNA PENICA Odslej na spisku redkih vrst. Sylvia hortensis-SVETLOOKA PENICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 3 23. 4. 1975, 1 os., J. Gregori, Proteus (1976) 7:275-279 in ustno 21. 5. 1975, 1 os., J. Gregori, Proteus (1976) 7:275-279 ion ustno Pravilna oznaka je torej A 2. Hippolais icterina-RUMENI VRTNIK Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Phylloscopus bonelli-HRIBSKA LISTNICA Odslej na spisku redkih vrst. Ficedula hypoleuca-CRNOGLAVI MUHAR Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Parus lugubris-ŽALOBNA SINICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 20. 6. 1980, Kubed, 2 os., I. Geister, Acr. 4:61______________________________ 2. 12. 5. 1966, Portorož, os., Matvejev, in litt. 114 XIV-58-59-1993 ACROCliPHALUS Podatek pod zaporedno številko 2. je bil pomotoma spregledan pri pripravi Seznama iz 41.-42. številke Acrocephalusa in odslej velja za prvi zapis. Lanius excubitor-VELIKI SRAKOPER Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Lanius senator-RJAVOGLAVI SRAKOPER Odslej na spisku redkih vrst. Lanius minor-ČRNOČELI SRAKOPER Odslej na spisku redkih vrst. Pyrrhocorax pyrrhocorax-PLANINSKA VRANA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. 30. 6. 1955 in 2. 7. 1955, Tičanca, 2 os., S. Matvejev, Acr. 7:16 Pravilna oznaka je A 1 m ne A 2. Sturnus roseus-ROŽASTI ŠKOREC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 4 1. 1973, Prekmurje, gnezditev, vir: Lainšček in litt. 2. 29. 5. 1975, Lesce, 10 os., D. Sere (L. in U. Krek), Acr. 16:31 3. 26. 5. 1983, Ljubljana, 3 os., D. Sere, Acr. 16:31 4. 20, 6. 1988, Ankaran, <30 os., M. Gjerkeš, Acr. 46:114______________________________________ 5. konec maja 1989, Vrhnika, 2 os., P. Grošelj, Acr. 46:114 6. 24. 9, 1989, Sečovlje, I. Škornik, 1 os., Acr. 48:93 Passer hispaniolensis-TRAVNIŠKI VRABEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 10. 10. 1989, Vrhnika, 1 os., P. Grošelj, Acr. 41-42:34 Passer luteus-ZLATI VRABEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 2. 5. 1984, Idrija, 1 os., P. Grošelj, Acr. 41-42:67 Petronia petronia-SKALNI VRABEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 3. 5. 1987, Ankaran, 1 os., M. Gjerkeš, Falco 1988/4 Fringilla montifringilla-PINOŽA Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja. Serinus citrinella-LAŠKA KONOPELJŠČICA Odslej na spisku redkih vrst. Carduelis flavirostris-SEVERNI REPNIK Odslej na spisku redkih vrst. Loxia leucoptera-BELOPERUTI KRIVOKLJUN Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 2 1. oktober 1985, Kamna gorica, 1 os., P. Grošelj, Acr. 35-36:19 2. 7. 1. 1985, Rov le. Jesenice, 1 os., (ujet), A. Lenarčič, pisno 1 ACROCEPHALUS Loxia pytyopsittacus-VELIKI KRIVOKLJUN Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 Pinicola enucleator-SMREKOV KALIN Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):B 1 Carpodacus erythrinus-RDEČI KALIN Odslej na spisku redkih vrst. Plectrophenax nivalis-SNEŽNI STRNAD Odslej na spisku redkih vrst. Calcarius lapponicus-LAPONSKI OSTROGLEŽ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42):A 5 1. 3. 11. 1973, Zalog, 1 os„ D. Sere, Acr. 6:101 2. 29. 11. 1974, Govejk (Sp. Idrija), 1 ex, P. Grošelj, ustno 3. 2.111. 1984, Šturmovec, 1 os., B. Štumberger, Acr. 37-38:72 4. 12. 11. 1985, Logatec, 1 os., P. Grošelj, Acr. 27-28:20 5. 20. 11, 1986, Pernica, 1 os., D. Sere, Scopolia 19:53 Emberiza leucocephala-BELOGLAVI STRNAD Odslej na spisku redkih vrst. Emberiza rustica-GOZDNI STRNAD Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 1 1. 22. 11. 1979, Jarše, 1 os., D, Sere, Acr. 1:17 Emberiza pusilla-MALI STRNAD Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): A 5 1. 9. 2. 1985, Kleče, 1 os., D. Sere (B. Mali), Acr. 25:41 2. februar 1985, Logatec, 1 os., P. Grošelj, Acr. 27-28:20 3. 14. 11. 1986, Ormož, 1 os., I. Vreš, Acr. 31-32:11 4. 23. 3. 1988, Šentjakob, 1 os„ J. Gračner, Acr. 48:94 5. 6. 10. 1988, Vrhnika, 1 os., F. Bračko, Acr. 51:57 Emberiza melanocephala-ČRNOGLAVI STRNAD Odslej na spisku redkih vrst. Naseljene ali gojene vrste, ki so bile ugotovljene pri nas: Cygnus atratus-ČRNI LABOD Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 1 1. 9. 2. 1975, Sečovlje, 1 os., A. Šmuc, Diplomsko delo BF, 1980:66 Aix sponsa-RAČKA NEVESTICA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 2 1. 22. 3. 1978, Bled, 1 os., I. Geister, Acr. 23:6 2. Ljubljanica Vnanje gorice (D. Sere) (podatke še zbiramo) 3. konec novembra 1987, Idrijca, 1 os., P. Grošelj, Acr. 41-42:59 116 XIV-58-59-IW3 ACROCEPHALUS Aix galericulata-MANDARINKA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 1 1. Oktober 1985, Podpeč - Ljubljanica, 1 os., (ustreljen, preparat), V. Čuden Psittacula krameri-OVRATNlCASTI PAPAGAJ Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C Pheucticus ludovicianus-RDEČEPRSI KARDINAL Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 1 1. 29. 10. 1976, Godovič, 1 os., P. Grošelj, A 10:57 Estrilda astrild-SIVA ASTRILDA Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 1 1. 7, 7. 1970, Idrija, 1 os,, P. Grošelj, A 7:15 Passer luteus-ZLATI VRABEC Oznaka v Seznamu dosed, ugot, ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 1 1. 2. 5, 1984, Idrija, 1 os., P. Grošelj, Acr. 41-42:67 Leiothrix lutea-KITAJSKI SLAVČEK Oznaka v Seznamu dosed, ugot. ptic SLO(Acrocephalus 41-42): C 2 Podatke še zbiramo. V pričujočem Seznamu redkih vrst ptic Slovenije 1990 so vrste razdeljene v različne skupine, Vrste, ki sodijo v posamezno skupino, so prikazane v spodnji tabeli, sledi pa še kratek opis kriterijev, po katerih so vrste uvrščene v posamezno skupino. Odslej na spisku Seznam dosed. Odslej na spisku Odslej na spisku Odslej na spisku Še niso bile redkih vrst ugotov, redkih vrst redkih vrst iz redkih vrst iz v seznamu vrst SLO iz gnezd. gnezditv. in prežim. prezimovalnega (Acr. 41-42) obdobja obdobja obdobja G. immer G. adamsii P. gnsegena C. nigra C. ciconia L. genei B. stellaris P. auritus P. nigricollis A. querquedula M. rnilvus D. lilfordi N. rufina F. glacialis* A. purpurea C. aeruginosus Ch. alexandnnus A. dumetorum B. lagopus P, puffinus N. nycticorax P. porzana C. minuta F. naumanni P. pygmaeus A. strepera C. alpina P. parva P. anstotelis A. crecca T. nebulana G. grus P. onocrotalus* A. acuta H, ostralegus P, falcinellus A. clypeata H. himantopus P. ruber A. ferina B. oedicnemus C. columbianus A. nyroca L. argentatus C. cygnus M. merganser R, tridactyla A. brachyrhynch. M. migrans C. garrulus B. leucopsis H. albicilla S. cantillans B. bernicla* C. gallicus S. melanocephala T. ferruginea C. pygargus Ph, bonelli M. nigra G. gallinago L. senator M. fusca T. totanus L. minor N, percnopterus* T. ochropus S. citrinella A, monachus* S. albifrons C. flavirostris C. macrourus* Ch. niger C. erythrinus A. brevipes Ch. leucopterus P, nivalis B. rufinus M. apiaster E, leucocephala A. pomarina L, svecica E. melanocephala A. clanga H. pennatus* F. eleonore F. cherrug P. pusilla A. melanopogon H. icterina F. hypoleuca L, excubitor F. montifringilla T. tetrax* C. undulata 117 ACROCEPHALUS X1V-58-59-I993 Odslej na spisku redkih vrst Seznam dosed. ugotov. vrst SLO (Acr. 41-42) Odslej na spisku redkih vrst iz gnezd. obdobja Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditv. in prežim. obdobja Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja Še niso bile v seznamu O. tarda* R. avosetta C. cursor Ch. morinellus G. pratincola Ch. gregaria C. canutus L. falcinellus L. minimus G. media L. lapponica N. tenuirostris* T. stagnatilis A. interpres Ph. lobatus Ph. fulicarius S. pomarinus S. parasiticus* S. skua* L. fuscus L. marinus L. hyperboreus* S. caspia Ch. hybridus A. torda* F. arctica S. paradoxus* N. scandiaca* S. ulula* A. flammeus D. syriacus D. leucotos M. calandra C. brachydactyla H. daurica M. citreola O. hispanica M. solitarius Z. dauma S. horte nsis P. lugubris P. pyrrhocorax S. roseus P. hispaniolensis P. petronia L. leucoptera L. pytyopsittacus* P. enucleator* C. lapponicus E. rustica E. pusilla "Odslej na spisku redkih vrst". . . 24 vrst V tej skupini so vrste, za katere je bilo pri pripravi Seznama dosed, ugot. ptic SLO (Acr. 41-42) poznanih sicer le malo več kot deset poročil (torej jih ni zajel tedanji kriterij redke vrste v širšem merilu-npr. Gavia immer), vrste, katerih število v zadnjih letih tako drastično upada, da kljub temu, da pri nas (še) gnezdijo, odslej posebej beležimo vsa poročila, tako iz gnezditvenega kot iz izvengnezditvenega obdobja (npr. Falco naumanni), vrste, ki so pri nas redke gnezdilke, pa tudi v izvengnezditvenem času niso pogoste (npr. Botaurus stellaris). Oznaka "Odslej na spisku redkih vrst" brez natančnejše formulacije obdobja torej pomeni, da o teh vrstah KOMISIJA ZA REDKOSTI ARHIVIRA VSA POROČILA. 118 X1V-58-59-1993 ACROCFPHALUS "V Seznamu dosedaj ugot. ptic SLO (Acr. 41-42)". . . 81 vrst Ta formulacija je v novem seznamu redkih vrst 1990 ostala za vrste, za katere je bilo že pri pripravi Seznama dosed, ugot. ptic SLO (Acr. 41-42) znanih MANJ KOT DESET podatkov. Pri nekaterih vrstah smo sicer naknadno zbrali dodatna poročila (npr. zlatouhi ponirek, puklež, rjavi galeb, idr. ) in je zato verjetno, da bodo pri naslednjem letnem poročilu že prešle iz noveliranega seznama redkih vrst, kljub temu pa jih omenja to poročilo še za preteklo obdobje. Kljub temu, da ni nikjer izrecno napisano, je jasno, da o vrstah iz te skupine Komisija za redkosti arhivira VSA poročila! Zvezdica pri nekaterih vrstah pomeni, da zadnji znani podatki datirajo iz obdobja pred več kot 50 leti in da jih bo treba v prihodnje še zbrati in objaviti. Večina vrst iz te skupine so redke vrste iz izvengnezditvenega obdobja, med njimi pa so tudi nekatere redke vrste, katerih gnezdenje je bilo v preteklosti že dokazano (A. pomarma, M. solitarius). "Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega obdobja". . . 28 vrst Gre za vrste, o katerih so znani posamezni primeri ali poskusi gnezdenja ali vsaj sumljivo zadrževanje v gnezditvenem obdobju iz preteklosti. Vsa ta poročila še niso zbrana in natančnejši podatki (vključno s krajem, datumom, virom zapisa ipd. ) se še zbirajo in bodo objavljeni v prihodnjih letnih poročilih o redkih vrstah. Komisija za redkosti bo arhivirala vsa poročila o teh vrstah iz gnezditvenega obdobja. Te vrste v izvengnezditvenem obdobju pri nas niso redke. "Odslej na spisku redkih vrst iz gnezditvenega in prezimovalnega obdobja". . , 6 vrst Gre za vrste, ki v preletnem obdobju niso redke, izjemno pa je njihovo zimsko pojavljanje ali morebitno gnezdenje, poskus gnezditve ipd., kar je bilo v preteklosti že registrirano. Prezimovalno obdobje zajema izključno decemberska in januarska opazovanja, kot jih je zajel Zimski ornitološki atlas Slovenije. "Odslej na spisku redkih vrst iz prezimovalnega obdobja". . . 6 vrst To je šest vrst, ki pri nas niso redki gnezdilci (C. ciconia, Ch. alexandrinus) ali preletniki (preostale štiri vrste), izjemoma pa je bilo registrirano njihovo pojavljanje pozimi. Komisija za redkosti bo arhivirala zimska poročila, Prezimovalno obdobje: december, januar. "Vrsta še ni bila uvrščena na Seznam dosed, ugotovlj. vrst SLO (Acr. 41-42)". . . 3 vrste Od priprave Seznama v Acr. 41-42 do konca leta 1990 so bile pri nas registrirane tri nove vrste ptic (L. genei, D. lilfordi, A. dumetorum). Jasno je, da bo Komisija v prihodnje spremljala VSA poročila o teh vrstah. Komisija za redkosti 119 ACROCliPHAI.US__________________________________________________________________ ___ XIV-58-59-1993 Poročilo o redkih vrstah ptic v Sloveniji za leto 1991 Report on rare bird species in Slovenia in 1991 Pred nami je prvo (poskusno) letno poročilo in prikaz zbranih podatkov o redkih vrstah ptic v Sloveniji za leto 1991. Gre za redke vrste ptic, ki jih omenja Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990, objavljen v tej številki Acro-cephalusa. Dosedaj pri nas še nismo imeli referenčnega seznama redkih vrst ptic, ki je osnova za zbiranje favnističnih podatkov o redkostih, vsaj takega ne, ki bi vseboval delitev na redke vrste v gnez-ditvenem in negnezditvenem obdobju in bi bil opremljen z natančnimi podatki za vsak zapis. Pričujoče poročilo še zdaleč ni popolno, ker se nanaša na spisek redkih vrst ptic, ki je prvič objavljen prav v tej številki revije. Tako je zelo verjetno, da obstajajo še neobjavljeni zapisi o redkih vrstah. Komisija za redkosti poziva vse, ki za take podatke vedo, da jih čimprej objavijo ali posredujejo Komisiji! V letnem poročilu bomo objavljali le zapise o tistih vrstah z najnovejšega Seznama redkih vrst ptic Slovenije, za katere bomo v tistem letu dobili nove podatke oziroma morebitne dopolnitve za pretekla leta. Tako je za vsako vrsto v oklepaju najprej navedeno skupno število v zadnjih 50 letih evidentiranih zapisov DO TEKOČEGA (torej do vključno 1990.) LETA (za leto 1991 so torej upoštevani podatki od leta 1951 dalje), drugo število pa pomeni število zapisov v TEKOČEM (tj. v 1991.) LETU! Gre seveda za zapise, ki obravnavajo iskane podatke o posamezni vrsti. Za boljšo ponazoritev si oglejmo namišljen primer: * redka gnezdilka (2, 1) Za vrsto "redka gnezdilka" sta bila med letoma 1941 in 1990 poznana dva zapisa iz gnezditvenega obdobja, kar ponazarja številka 2, prva številka v oklepaju. V letu 1991 smo zbrali en podatek iz gnezditvenega obdobja, ki ga ponazarja druga številka v oklepaju, naveden pa je z natančnimi podatki, npr.: "redka gnezdilka", datum, kraj, gnezdo s 4 jajci, opazovalec, vir Spisek (nepopolni) za leto 1991: Podiceps grisegena-RJAVOVRATI PONIREK (*, 2) 27. 4. 1991, samica vali+ 4 samci, D. Sere, Acrocephalus 1993:37 9. 6. 1991, 3 pari z gnezdi + 1 par, T. Jančar, Acrocephalus 1993:183 Podiceps auritus-ZLATOUHI PONIREK (18, 3) 13. 1. 1991, 1 os., Cerkniško jezero, P. Kmecl, K. Rižner, Acrocephalus 1991:149 9. 11. 1991, 2 os., Ptuj, L. Božič. Acrocephalus 1992:20 5. 12. 1991, 1 os., Koseze-Ljubljana, P. Trontelj, Acrocephalus 1993:140 Ciconia nigra-ČRNA ŠTORKLJA (*, 4) ... gnezdi- tveno obdobje 18. 5. 1991, 1 os., Besnica, I. Božič, Acrocephalus 1992:86 26. 5. 1991, 2 os., Požeg, M. Vognn, Acrocephalus 1993:140 26. 6. 1991, 1 os., Ormož, L. Božič, Acrocephalus 1993:140 14. 7. 1991, 1 os., Petišovci, F. Bračko, Acrocephalus 1993:140 120 XIV-58-59-1993_______________________________________ Ciconia nigra-ČRNA ŠTORKLJA (0, 1) ... zimsko obdobje 1. 12. 1991, I os,, Sečoveljske soline, M. Gjerkeš, pisno Ciconia ciconia-BELA ŠTORKLJA (*, 1) december 1991-februar 1992, 1 os., Sečoveljske soline, I. Škornik idr,, ustno Cygnus cygnus-LABOD PEVEC (1, 1) 15. 12. 1991, 1 os., Cerkniško jezero, P, Kmecl, K. Rižner, Acrocephalus 1992:152 Branta leucopsis-BELOLIČNA GOS (1, 1) marec 1991, 1 os,, Cerkniško jezero, P, Kmecl, K, Rižner, A. Sovine, D. Sere, idr., Acrocephalus 1993:12 Anas querquedula-REGLJA (*, 2) 9. 6. 1991, par, Cerkniško jezero, T. Jančar, Acrocephalus 1992:191 15. 6. 1991, samica, Podvinci, F, Janžekovič, Acrocephalus 1993:140 Anas clvpeata-ŽLIČARICA (*, 2) 9. 6. 1991, samec, Cerkniško jezero, T, Jančar, Acrocephalus 1992:191 15. 6. 1991, par, Ormoške lagune, F. Janžekovič, Acrocephalus 1993:140 Netta rufina-TATARSKA ŽVIŽGAVKA (*, 4) 26. 1. 1991, samica, Zbiljsko jezero, A. Sovine v: P. Trontelj, Acrocephalus 1992:9 24. 2,-3. 3. 1991, 12 os,, Brestanica, L. Božič, Acrocephalus 1991:152 24. 3. 1991, 2 samca, 1 samica, Pernica, F. Bračko, Acrocephalus 1993:140 13, 4, 1991, samec, Ormož, L. Božič, Acrocephalus 1991:152 ACROCEPHALUS Äythya ferina-SIVKA (*, 1) 15. 6, 1991, samica z izpeljanimi mladiči, Podvinci, F. Janžekovič, Acrocephalus 1993:140 Melanitta nigra-ČRNA RACA (7, 2) 24,-26, 10. 1991, 1 os., Rače-Požeg, M. Vogrin, pisno 9. 11. 1991, 2 os., Ptuj, L. Božič, pisno Melanitta fusca-BELOLISKA (+20, 2) 12. in 13. 1. 1991, 9 os., Cerkniško jezero, D. Šere+P. Kmecl, K. Rižner, Acrocephalus 1993:15 7. 12. 1991, 2 os., Blejsko jezero, Ciglič, Acrocephalus 1993:125 Mergus merganser-VELIKI ŽAGAR (*, 1) junij 1991, samica s 6 mladiči, Trbojsko jezero, P. Trontelj, Acrocephalus 1992:11 Milvus migrans-ČRNI ŠKARNIK (*, 1) 3. 6. 1991, 1 os., Ormož, L. Božič, Acrocephalus 1991:153 Aquila clanga-VELIKI KLINKAČ (2, 1) 10, 1. 1991, 1 os., Komarnik, F. Bračko, Acrocephalus 1991:23 Falco cherrug-SOKOL MORILEC (2, 1) 20. 5. 1991, 1 os., Rače, M. Vogrin, Acrocephalus, v tisku Falco naumanni-JUŽNA POSTOVKA (*, 2) 1. 4. 1991, par, Horjul, D. Sere, Acrocephalus 1993:141 2.5. 1991, par, Drenov grič, I. Božič, Acrocephalus 1993:141 Grus grus-NAVADNI ŽERJAV (*, 1) 10. 3. 1991, 3 os., Cerkniško jezero, P. Kmecl, K. Rižner, Acrocephalus 1991:156 Himantopus himantopus-POLOJNIK (*, 5) 31. 3. 1991, 1 os., Sečoveljske soline, P. Kmecl, K. Rižner, Acrocephalus 1993:141 1, 5. 1991, 1 os., Koper, P, Trontelj, Acrocephalus 1993:141 12. 5. 1991, 1 os., Cerkniško jezero, D, Sere, Acrocephalus 1992:153 3. 6. 1991, 2 para+ samec, Ormož, L. Božič, Acrocephalus 1991:157 8. 6. 1991, 2 samca, Ormož, L. Božič, Acrocephalus 1991:157 in D. Denac, Acrocephalus 1992:54 121 ACROCEPHALUS Recurvirostra avosetta-SABLJARKA (5, 1) 9. 3. 1991, 2 os., Sečoveljske soline, T. Jančar, Acrocephalus 1991:156 Calidris canutus-VELIKI PRODNIK (2, 1) 11.-14. 9. 1991, 2 os., Sečoveljske soline, A. Sovine, T. Jančar idr., Acrocephalus 1992:24 Lymnocryptes minimus-PUKLEŽ (*, 4) 15. 3. 1991, 1 os., Pragersko, M. Vogrin, Acrocephalus 1993:141 21. 4. 1991, 1 os,, Matena, B. Rubinič, A, Vrezec, Acrocephalus 1992:88 24. 3. 1991, 1 os., Cerkniško jezero, D. Sere, Acrocephalus 1993:141 1. 12. 1991, 1 os. (ustreljen), našel I. Brajnik, ustno Limosa lapponica-PROGASTOREPI KLJUNAČ (7, 2) 8.-14. 9, 1991, Sečoveljske soline, max, 13 os., A. Sovine, T Jančar idr., Acrocephalus 1992:51 8. 9. 1991, 1 os., Cerkniško jezero, P. Kmecl, K. Rižner, Acrocephalus 1992:17-20 Larus genei-ZALIVSKI GALEB (2, 1) 10. 3.-7. 4. 1991, 1 os., Sečoveljske soline, T. Jančar, D. Sere, I. Škornik, P, Kmecl, Acrocephalus 1992:52 Larus fuscus-RJAVI GALEB (* 2) 16. 2. 1991, 1 os., Izola, I. Škornik, Acrocephalus 1991:158 4. 5. 1991, 1 os., Sečoveljske soline, L. Božič, Acrocephalus 1993:141 122 XIV-58-59-1993 Sterna caspia-KASPIJSKA ČIGRA (9, 2) 8. 6. 1991, 2 os., Ormož, D. Denac, Acrocephalus 1992:50 9. 6. 1991, 1 os., Cerkniško jezero, T. Jančar, Acrocephalus 1992:191 Merops apiaster-ČEBELAR (*, 2) 10. 8. 1991, gnezdišče Jareninski dol, F. Janžeko-vič, Acrocephalus 1992:25 10. 8. 1991, gnezdišče Šentilj, F. Janžekovič, Acrocephalus 1992:25 Coracias garrulus-ZLATOVRANKA (*, 2) 21. 4. 1991, 1 os., Zgornje Partinje, F. Bračko, Acrocephalus 1993:142 18. in 19. 5, 1991, 1 os„ Drenov grič, D. Sere, Acrocephalus 1993:142 24. 5. 1991, 1 os., Šmartno, J. Gregori, Acrocephalus 1991:160 5. 8. 1991, 1 os., Začret, A. Bibič, Acrocephalus 1992:26 Hinindo daurica-RDEČA LASTOVICA 19. 5. 1991, 1 os., Sečoveljske soline, T. Jančar, Acrocephalus 1993:142 Acrocephalus melanopogon-TAMARISKOVKA (*, 1) 13. 5. 1991, 1 os. ujet, Vrhnika, P. Černe, Acrocephalus 1992:55 Phvlloscopus bonelli-HRIBSKA LISTNICA (*, 1) 2, 5. 1991, 1 os, poje, Trenta, J, Gregori, Acrocephalus 1991:166 Phvlloscopus inornatus-MUŠJA LISTNICA (0, 1) 2. 10. 1991, 1 os. ujet, Vrhnika, I. Brajnik (D. Sere), Acrocephalus 1991:114 Lanius minor-ČRNOČELI SRAKOPER (*, 2) 22. 7. 1991, ad. 4-juv., Veržej, L. Božič, Acrocephalus 1992:50 6.-10. 8. 1991, par, Pertoča, A. Bibič, Acrocephalus 1992:157 Lanius senator-RJAVOGLAVI SRAKOPER (*, 1) 24. 6. 1991, 1 os., Notranje Gorice, I. Geister, Acrocephalus 1993:144 Emberiza leucocephala-BELOGLAVI STRNAD (*, D XlV-58-59-1993 ACROCEPHALUS 18. 2. 1991, Godovič, 1 os. ujet, P. Grošelj, Acro-cephalus 1991:166 Emberiza melanocephala-ČRNOGLAVI STRNAD (*, D 2. 6. 1991, samec, Ljubljana, P. Trontelj, Acrocep-halus 1991:167 Zgornji seznam je resnično le poskusni, saj za nekatere vrste nedvomno obstajajo podatki za leto 1991, vendar so te vrste na novo uvrščene v seznam bodisi kot gnezdilke (primer: podatki o zlatovranki v Slovenskih Goricah še niso arhivirani pri Komisiji) bodisi kot katera izmed negnezditve-nih kategorij. Upamo, da bodo v prihodnje vsa poročila o vrstah iz Seznama redkih vrst ptic Slovenije redno posredovana Komisiji ali podatki objavljeni. Dodatni zapisi za leto 1991, ki bodo naknadno posredovani Komisiji ali objavljeni, bodo upoštevani pri naslednjem poročilu, kot dopolnitve (objavljeni z natančnejšimi podatki). Zvezdica v oklepaju (*, ...) pomeni, da še niso zbrani zapisi iz preteklosti. Še enkrat prosimo vse, da pobrskajo po svojih beležnicah in iskane podatke za vrste iz novega seznama redkih vrst ptic Slovenije objavijo ali posredujejo Komisiji. Komisija za redkosti Pripravil: A. Sovine Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook MALA BOBNARICA Ixobrychus minutus LITTLE BITTERN - on April 14th, 1989. at Tivoli pond in Ljubljana Dne 14. 4. 1989 sem imel priložnost opazovati samca male bobnarice, ki se je zadrževal na ribniku v ljubljanskem Tivoliju. Naj dodam, da bi v primeru, če bi bil ribnik primerno »vzdrževan«, lahko tako rekoč sredi Ljubljane poslušali in opazovali prenekatero vodno vrsto ptičjega sveta. Ivo A. Božič, Na jami 8, 61000 Ljubljana. MALA BELA ČAPLJA Egretta garzetta LITTLE EGRET - one at Lake Cerknica on April 27th, 1992, observed while building a nest 27. 4. 1992 je bil organiziran društveni izlet na Cerkniško jezero. Na zborno mesto pri gostišču pri Cirilu sem prišel že zgodaj, ko se je dan komaj dobro prebudil. Gladina jezera je bila visoka, preplavljene so bile vse travnate in grmovnate površine do ceste. Slabih sto metrov od omenjenega gostišča, desno ob makadamski cesti, ki vodi ob jezeru, so na otočku, poraslem z grmovjem, zdele štiri male bele čaplje. Ena izmed njih je pobirala veje izpod grmovja in jih zlagala na kup. Kup, ki je očitno postajal poskusno gnezdo, so sestavljale le debelejše veje, medtem ko je čaplja pri graditvi tanjše vejice zavrgla. Nekajkrat je poletela do sosednjega grmovnatega otoka in se vrnila z gnezditvenim gradivom. Večkrat je celo s kljunom poskusila odlomiti ali izpuliti posamezno vejo. Bila je agresivna do drugih malih belih čapelj, ki pri graditvi gnezda niso sodelovale. To vedenje je zelo spominjalo na pogoste prepire med čapljami v kolonijah. Po nekaj desetih minutah opazovanja so vse štiri čaplje odletele, vendar se je »gnezdilka« kmalu vrnila, še malo popravila gnezdišče, nekajkrat kljunila v vodo za hrano in se pridružila vrstnicam še pred prihodom drugih udeležencev izleta. Poskus morebitne gnezditve male bele čaplje na tem delu jezera ne bi bil uspešen, saj je že čez nekaj dni gladina vode močno upadla, ta del jezera pa so preplavili izletniki. Po pripovedovanju drugih opazovalcev ptic so se male bele čaplje na Cerkniškem jezeru zadrževale še več Obvestilo Ponovno pozivamo vse, ki imate še neobjavljene podatke o črnočelem sra-koperju (Lanius minor), da jih sporočite na uredništvo ali na moj naslov. Predvsem pa bi več pozornosti tej izginjajoči vrsti pri nas, namenili v tem letu. Zato še sedaj nestrpno pričakujemo vaše podatke. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, Maribor 123 ACROCEPHALUS kot mesec dni. Andrej Sovine, Pod kostanji 44, 61000 Ljubljana. BELA ŠTORKLJA Cicoma cicoma WHITE STORK - from January 14th to ltf1, 1993 at Koinarnik fish pond and near Maribor Ribnik Komarnik je bil 14. 1. 1993 še vedno zamrznjen, čeprav se je temperatura zraka v zadnjem tednu močno dvignila. Pred tem je hud mraz (do -18° C) trajal skoraj tri tedne. Sprehodil sem se po ledu in med večjim sestojem rogoza iskal primerno pot. Štiri sive čaplje so se raje umaknile pred mojo sumljivo zeleno vetrovko. Za nekaj časa pozabim na čaplje, ko eno ponovno zagledam v zraku na spodnjem delu ribnika. Toda zakaj ima tako iztegnjen vrat? V velikih krogih se je s pomočjo termike v zrak dvigovala bela štorklja. Ko je dosegla vsaj tri drevesne višine, je počasi odjadrala nad pozabljeni hotel »Agata« in nadaljevala v smeri gradu Hrastovec. O prezimujoči beli štorklji v lanskem letu sem že pisal v 52. številki Acrocephalusa. Od kod je prišel ta klateski primerek, ne vemo. Sem pa videl, da je v dobri kondiciji. Verjetno je bila prav ta ptica opažena 17. 1. na Teznem v Mariboru. Namreč, 18. 1. o tem poroča in objavlja fotografijo tudi mariborski »Večer«. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor NJIVSKA, in BELOČELA GOS - Anser fabalis, A. albifrons BEAN and WHITE-FRONTED GOOSE - wintering on Lake Ormož in 1991/92 Že prej mi je bilo znano, da na Ormoškem jezeru prenočujejo velika jate njivskih gosi, prejšnjo zimo pa sem prvič tudi jaz nekajkrat bolj zgodaj vstal in šel »na gosi«. Dne 29. 12. 1991 sem bil prvič. Najprej smo v jutranjem mraku z B. Štumbergerjem naleteli na policijsko kontrolo, nato na čudovit krvavo rdeč sončni vzhod, na koncu pa še na njivske gosi. Gosi so sedele na vodni gladini vzdolž desnega nasipa, m ko smo prišli tja, so bile že precej razburjene, čeprav se je šele danilo. Našteli smo kar 3200 osebkov. Ob 7.40 m ob strašnem hrupu so odletele v smeri proti Prekmurju. Na jezeru se je zadrževalo tudi dvanajst (12) velikih belih čapelj Egretta alba. 124 XIV-58-59-1993 Z A. Bibičem sva bila 19. 1. 1992 ob jezeru že ob sedmih. Ponovno sva doživela čudovit sončni vzhod, na jezeru pa »letečega» severnega sla; nika Cavia aretica, ki je ves čas krožil okoli jezera. Njivskih gosi je bilo tokrat »le« kakšnih 1100, je pa bilo med njimi tudi približno trideset (30) beločelih gosi. Zadrževale so se na istem mestu kot zadnjič, iz neznanih razlogov pa so odletele šele ob 8.30 - bil je že popolnoma normalen dan. Dne 30. 1. 1992 smo prišli z M. Vogrinom precej pozno m smo gosi še ravno ujeli. Odletele so ob 7.45. Bilo je približno 2500 njivskih gosi, beločelih pa smo našteli le deset (10), ker vse jate nismo utegnili pregledati. Dne 7. 3, 1992 smo jih videli zadnjič. Bilo je le še 180 primerkov njivskih gosi, ki so se zadrževale v gruči na sredini jezera. Odletele so ob 8. uri. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor. DUPLINSKÄ GOS Tadorna tadoma SHELDUCK - on May 2nd, 1992 at Sečovlje Salinas Končno so prišli prvomajski prazniki tudi k nam in lepega, sončnega dne 2. 5. 1992 smo se odpravili na družinski izlet v slovensko primorje. Po nekaj ornitološko zanimivih doživetjih v Ospu smo ob 14.30 prispeli do zapornice pred Sečovelj-skimi solinami. Temperatura + 17° C ter brškinke Cisticola jun-dis in mali slavci Luscinia megarhynchos, ki so XIV-58Ö9-I993 nas pričakovali že tukaj, so naznanjali lep dan. Prva zanimivost naju je s prijateljem J. Smole-tom čakala že pri drugem solinskem bazenu, ko sva v zraku zagledala »raco«, ki je letela v smeri od Dragonje proti notranjosti solin. V letu je delovala skoraj povsem belo s temno glavo. Pogled skozi daljnogled me je prepričal, da prvič v življenju opazujem duplinsko gos. Več pa tudi nisem mogel videti, saj se je gos naglo spustila na tla nekje za kanalom Pichetto. Midva sva seveda takoj pohitela tja, toda kot da bi se duplin-ska gos v zemljo pogreznila. Naj sva še tako dolgo iskala, je nisva več opazila. Ko sva na duplinsko gos že skorajda pozabila, sva čez kakšni dve uri pri izligu Dragonje v morje srečala zanimivo jato pobrežnikov. Na cesto ob reki sva postavila teleskop in pričela z določevanjem. Naštela sva: štiri (4) drugoletne črnoglave galebe Laras melanocephalus, šestnajst (16) zele-nonogih martincev Tringa nebulaha, enega rde-čenogega martinca T. totanus, dva ( 2) popolnoma črna črna martinca T. erythropus, osem (8) belo-čelih deževnikov Charadhus alexandhnus, enega malega škurha Numemus phaeopus in eno drugo-letno, neobarvano črno prosenko Pluviahs squata-rola. Med opazovanjem pobrežnikov pa sva nenadoma zagledala nizko v zraku duplinsko gos, ki se je nato tudi spustila na plitvino približno 15 metrov od naju, Prej sva jo iskala po vseh solinah, sedaj pa je tako rekoč priletela k nama. Kot posledica je seveda nastala cela serija posnetkov J. Smoleta. Na tleh je bilo mogoče ugotoviti, da je najina gos samica, saj ni imela rdeče grbe nad kljunom, ob korenu pa je imela belo liso. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor TATARSKA ŽVIŽGALKA Netta rufina RED-CRESTED POCHARD - pair at Lake Bled on January Is', 1993 Leto triindevetdeseto se je v ornitološkem pogledu začelo dobro zame. Na novega leta dan smo namreč na Blejskem jezeru pod cerkvijo opazovali samca in samico tatarske žvižgalke. Z determinacijo ni bilo nobenih težav, saj sta plavala le nekaj metrov od obrežja, ob privezanih pletnah; pridružila sta se bila večjemu številu mlakaric, poganjajočih se za koščki kruha, ki so jima jih metali blejski obiskovalci. Boris Kozinc ju je opazoval še ves januar - samca je videl zadnjič ACROCEPHALUS 3. 2. 1993 na ledu v bližini blejskega otoka. Henrik Ciglič, Likozarjeva 7, 64000 Kranj KOSEC Crex crex CORNCRAKE - male night singing on June 6th, 25th and 28th 1992 at Podkoren near Kranjska gora. Ob akciji ugotavljanja razširjenosti kosca leta 1992 v Sloveniji sem šel v Podkorenu na nočno poslušanje prvič 6. 6. Ob 320 sem se odpravil proti travnikom ob desni strani močvirja, rekoč, če je kje, je tu. Zanimivo je bilo poslušati, kako živahno je kljub nočni uri. Ob močvirju sta peli dve močvirski trstnici Acrocephalus palustris, oglasila sta se dva mala ponirka Tachybaptus ruficollis, pa mlakarica Anas plathyrhynchos in zelenonoga tukalica Gallmula chloropus. Zaslišal sem tudi kosca Crex crex, vendar se je oglašal daleč od močvirja, na travniku blizu sedežnice Velika dolina ob vznožju Vitranca. Travnik je na položnem terenu nagnjen proti severu, kjer je pozimi močno frekventirano smučišče. Šel sem naprej do Rateč, če bo tudi tam kaj za ušesa. Ob vodi v Ledinah je pela močvirska trstnica, na bližnjem drevju pa brinovka Turdus pilaris. Ob 4 je v Podkorenu na barjanskem predelu sredi močvirja pela repaljščica Saxicola rubetra, lesna sova Strix aluco pa je še vztrajala s svojim nukanjem v daljavi. 19. 6. ob 2330 je kosec vztrajno prepeval na starem mestu, 25. 6. zvečer pa sem šel ob levem bregu Save. V predelu blizu Zelencev se je vztrajno oglašal mokož Rallus aquaticus s svojimi značilnimi krulečimi glasovi, poleg pa še en osebek, in sicer samo z monotonimi, piskajočimi glasovi (9?). Dne 28. 6. ob l20 je rahlo rosilo. Kosec se je vztrajno oglašal na starem mestu, prav tako pa tudi mokož v močvirju. Kosec se je tri tedne vztrajno oglašal na istem mestu, zato gre verjetno za gnezditev. Nekajkrat sem šel ob močvirju tudi podnevi, vendar o koscu in mokožu ni bilo sledu. Z nočnim poslušanjem, ki smo ga poznali predvsem za ugotavljanje raznih sov, se potrjujejo novi vidiki terenskega dela tudi pri ugotavljanju drugih skupin ptičev. To so letos ugotovili prav vsi ki so se vključili v akcijo »kosec« m ponekod imeli odlične uspehe. Pri tem delu pa človeka čakajo še druga doživetja. Ko sem šel na poslušanje prvo noč, se nisem srečal samo s ptiči, ampak tudi s policajem. Vsi dokumenti so bili v redu, pa me je kljub temu gledal nezaupljivo. Je pač tako, da sredi noči lumpi 125 ACROCEPHALUS kradejo, normalni ljudje pa so v postelji ali kvečjemu v gostilni. Da pa kdo ptiče posluša... Janez Cregon, Podkoren 72, 64280 Kranjska gora KOSEC Crex crex CORNCRAKE - smgmg male on July 4th, 1986 near Veržej V letu 1992 smo veliko pozornosti posvetili koscu, predvsem zaradi društvene akcije »Kosec v Sloveniji«. Ob tej priložnosti sem se spomnil dogodka z Mladinskega raziskovalnega tabora »Mura 86«, ko smo hodili po čudovitih zamočvirjenih travnikih v Bunčanih pri Veržeju. Takrat, 4. 7. 1986, nas je sredi dneva presenetil pojoči kosec, ki smo ga kmalu zatem splašili iz trave in je odletel le nekaj korakov vstran, za njim pa še samica. Kljub temu je s svojo »ragljo« nadaljeval, kot da ga naša navzočnost sploh ne moti. Pričeli smo iskati gnezdo, a brez uspeha. Ker kosca nismo hoteli več vznemirjati, smo se brž zatem umaknili. A. Bibič m F. Janžekovič sta kasneje pripravila poročilo o ornitoloških raziskavah s tega tabora (Ptiči Veržeja in okolice, Acrocephalus št. 41-42) in kot pravita, je bil podatek o koscu pomotoma izpuščen iz poročila. Zato naj teh nekaj vrstic kosca reši večne pozabe. Dne 10. 6. 1990 sem v okviru ornitološkega izleta Štajerske sekcije ponovno obiskal Bunčane. Ob pogledu na nekdanji koščev habitat sem se zgrozil. Pred menoj je bilo eno samo koruzno polje. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor. MALI DEŽEVNIK Charadnus dubius LITTLE RINGED PLOVER - nesting pairs at Loka/ Zidam most m 1991 and 1992 Junija 1991 me je sosed, ribič, opozoril na njemu neznanega ptiča, ki se pojavlja na produ Save v bližini Loke pri Zidanem mostu. Po njegovem pripovedovanju na tem produ lovi ribe že okrog 20 let, pa še ni videl takšne vrste ptičev. Ko sem odšel na ta prod, sem 15. 6. 1992 opazil štiri osebke malega deževnika, ki so se značilno oglašali s svojim piiu, piiu, piiiu m preletavali prod in brez Save. Ob naslednjem obisku, dne 22. 6. 1991, sem opazoval samo še dva osebka, oba z izrazito oranžno rumeno obrobljenimi očmi. 126 XIV-58-59-1993 Tokrat nista bila na produ, ampak na bregu Save, na s travami poraščeni deponiji zemlje in kamenja, ki so jo tam pustili graditelji hidroelektrarne Vrhovo. Ko sem se sprehodil po tej deponiji, sta me oba osebka preletavala in se vmes razburjeno oglašala. V nekem trenuteku se je ena od ptic na tleh začela delati, da je poškodovana, tako da je spuščala krilo in se počasi umikala pred menoj. Takoj sem pomislil na verjetno gnezdneje in zapustil deponijo. Ko sem deponijo obiskal 3. 7. 1991 na tistem mestu, kjer sem pri prejšnjem obisku pomislil na gnezditev, sta me starša že od daleč opazila in se v letu razburjeno oglašala. Kmalu sem na svoje veliko veselje na cesti, ki je potekala čez deponijo, opazil tri mladiče, ki so bili brez opazne črnine na glavi m prsih. Kmalu so poleteli za starima dvema. V letu 1992 so na deponiji zemlje že od pomladi grmeli gradbeni stroji. Par malih deževnikov sem opazoval 6. 7. 1992 in 13. 7. 1992, vendar nisem opazil nobenega znaka, ki bi kazal na možno gnezdenje. Ko bodo začeli polniti akumulacijo za HE Vrhovo, bodo izginila vsa prodišča na Savi v dolžini kakih treh kilometrov. Zato bodo, na žalost, možnosti za ponovno gnezdneje malega deževnika precej manjše. Marjan Gobec, Zidani most 28a, 61432 Zidani most. OZKOKLJUNI LISKONOŽEC Phalaropus lobatus Četrti zapis za Slovenijo RED-NECKED PHALAROPE - on July 17th, 1992 at Lake Ormož Fourth record from Slovenia »Dan kot vsi drugi«, sem pomislil, ko sem sončnega 14. 7. 1992 zjutraj stopil iz vlaka na postaji v Ormožu. Ob jezeru je pihal srednje močan zahodnik, dan pa, kljub nekoliko nižji temperaturi kot prejšnje dneve, res ni obetal nič posebnega. Tudi ornitološka slika vodne površine in okolice je vse do 9. ure govorila temu v prid. Takrat sem namreč prišel že skoraj do konca bolj ali manj praznega jezera. In takrat sem tudi zagledal majhnega pobrežnika, ki je tekal po robu asfaltnega nasipa. Sprva mu, misleč da je mali martinec Actitis hypoleucos, sploh nisem posvečal posebne pozornosti. Kmalu sem se mu približal na razdaljo vsega petih metrov in takrat sem pomi- XIV-58-59-1993 slil: Pri tej oddaljenosti pa bi mali martinec že moral odleteti. Šele tedaj sem previdno počepnil in postavil teleskop. Ko sem ujel ptiča v vidno polje in izostril sliko, sprva nisem hotel verjeti svojim očem. Pred menoj je bil lep, svatovsko obarvan liskonožec. Ker očitno ni bil plašen, sem se mu hotel še nekoliko približati, vendar se je zaradi prisotnosti veliko bolj boječih malih martin-cev prestavil za kakšnih 20 metrov po nasipu navzdol. Med vzletom se je oglasil, v peruti pa pokazal izrazito široko belo progo. Ko se je umiril in se ponovno začel intenzivno prehranjevati, sem se mu približal na majhno razdaljo in se potuhnil ob zgornjem robu nasipa. Liskonožec se ni več zmenil zame. Prehranjeval se je tik ob vodi in se spretno umaknil vsakemu valu, ki je pljusknil ob nasip. Nekajkrat je s kljunom ujel tudi mimo letečo mušico. Pri svojem početju je ves čas hodil proti toku reke in tako mirno šel mimo mene. V najbližji točki ni bil oddaljen več kot 2 metra, tako da sem moral pri opazovanju uporabljati daljnogled namesto teleskopa, Pri tem sem si seveda lahko liskonožca natančno ogledal in ugotovil, da opazujem odraslega samca ozkokljunega liskonožca v poletnem perju. Značilen je bil zelo tanek kljun in temne modro-sive noge, na katerih so se videle plavalne krpe. Mislim, čeprav brez primerjave, da je bil po velikosti nekoliko manjši kot spremenljiv prodnik Calidhs alpina, vsekakor pa precej manjši od malega martmca. Od ušesa se je po straneh vratu vlekla izrazita oranžno rdeča lisa, Grlo, del vratu in trebuh so bili snežno beli, teme pa temno rjavo. Na hrbtu je imel štiri zlatorumene vzdolžne črte. Kar precej časa je trajalo, da sem se tega neobičajnega redkega gosta dodobra nagledal in se odpravil novim dogodivščinam naproti. Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor. LOPATASTA GOVNAČKA Stecoranus pomahnus Drugi zapis za Slovenijo LONG-TAILED SKUA - on October 22nd, 1988 at Lake Ptuj; second record from Slovenia Dne 22. 10. 1988 sem se v srh vzbujajočem oblačnem vremenu tik pred temo že s prižganimi lučmi avtomobila pripeljal na jez v Markovcih, Kar skozi okno avtomobila sem zagledal dve temnorjavi govnački, ki sta tik jezu mirno plavali ACROCEPHALUS proti meni. Zaradi bližine nisem dvignil niti daljnogleda, le šipo sem odprl, da bi ju videl še ostreje. Po dveh, mogoče treh minutah sta ptici vzleteli, tistih repnih peres, tako značilnih za govnačke, pa kratkomalo ni bilo videti. Le pri eni od teh dveh mladostnih ptic sta se sredi repa kasneje pokazala kratka lopatasta strelja, Naslednjega dne, 23. 10., sem na zanimivo opazovanje v Markovcih opozoril F. Bračka, F. Brandnerja in W. Stanija, Slednja sta na podlagi izkušenj z Islandije dokončno determinirala govnački za lopatasti Stercorahus pomahnus. Govnački sta se na jezeru zadrževali še 30, 10. (en osebek) in 1. 11. (dva osebka), Po seznamu do sedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst je to drugi podatek opazovanja te vrste v zadnjih 50 letih. Borut Štum-berger, 62282 Cirkulane 41 MALI MUHAR Ficedula parva RED-BREASTED FLYCATCHER - observations from nesting period in the mountainous region near Bohinj in 1991 and 1992 V sklopu kartiranja TNP sem 27. 5, 1991 opazoval in popisoval ptice na obrobju Bohinjskih gora. Po enourni hoji od slapa Savice proti Komni sem v bukovem gozdu na nadmorski višini 860 m visoko v krošnji bukve zaslišal pesem malega mu-harja, Kar nekaj časa je trajalo, preden sem ga ugledal, kot listnica spreletavajočega med bujnim in nežnim zelenjem, Vendar to, kar sem opazil, skoraj nisem verjel svojim očem. Pojoči samček po grlu sploh ni bil rdeč. Tam, kjer sem pričakoval vinsko rdeč »slinček«, je bilo belo-sivo perje. Kar nekako razočaran sem nadaljeval pot navkreber. Nikakor si nisem znal razložiti, zakaj samček ni obarvan. Morda je drugoleten in se obarva kasneje, sem razmišljal med hojo. Doma sem nato prelistal Petersonov priročnik in ugotovil, da je resnično tako. Navaja tudi, da nekateri drugoletni in še neobarvam samčki že poskušajo gnezditi, Torej se samčki malega muharja značilno obarvajo šele v tretjem letu starosti, Ko sem 10, 6. ponovno zakorakal po vijugasti planinski poti na Komno, sem približno sto metrov više od prvega opazovanja v svoje veselje slišal peti malega muharja. Tokrat je bil nemirni samček tak, kakor iz priročnika. Tudi pel je še intenzivno, najraje na kakšni suhi veji pod zeleno 127 ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 bukovo krošnjo. Samice ni bilo opaziti, verjetno je kje v bližini valila. Dan kasneje, 11. 6., pa sem na strmem južnem delu Komarče, v svetlem bukovem sestoju tik nad slapom Savice, poslušal drugega vneto pre- pevajočega malega muharja. O opazovanju malega muharja nad slapom Savice v letu 1974 poroča tudi J. Gregori (Acrocephalus št. 4). Dne 13. in 14. 5. 1992 sem prehodil območje Kota in Krme v TNP. Med vasjo Zg. Radovna in Kovinarsko kočo (892 m) je na zahodnem strmem pobočju Krme, poraslim z mešanim bukovim gozdom, pelo pet (5) malih muharjev. Ko sem 16. in 17. 6. 1992 ponovno obiskal ta predel, je petje malih muharjev že utihnilo. Kratko kitico nežnega napeva sem slišal samo enkrat ob svitu. Naslednji dan se odločim poiskati gnezdo. Popoldan, ko aktivnost ptic nekoliko pojenja, se odpravim v strmino z gozdom poraslega pobočja. Že po sto metrih strmega brezpotja zaslišim svarilne klice, nekoliko spominjajoče na belovratega muharja Ficedula albicollis, in nekakšno cvrčanje, podobno stržku Troglodytes troglodytes. Vedel sem, da je to skrivnostni gozdni škrat, ki ga iščem, vendar ga v temnem gozdu ni bilo videti. Zakaj se je muhar svarilno oglašal, sem kmalu ugotovil. Na visoki smreki je bilo gnezdo kanje Buteo buteo z mladičem. Za nekaj časa se svarilni klici ponovijo. Po tem sklepam, da je nekje v bližini gnezdo; toda kje? Povzpnem se nekoliko višje in se usedem na star panj, od koder opazujem gozd pod seboj. Posebej pazim na dupla v trhlih stoječih deblih, ki jih je bilo kar precej. Minila je že ura, ko skoraj neopazno nekaj smukne v eno od dupel nekoliko niže od moje preže. Spustim se bliže. Par malih muharjev je obletaval spredaj povsem odprto duplo v trhlem deblu. Bilo je vsaj šest metrov visoko, dostop pa je bil nemogoč. Majhno in iz lišajev zgrajeno gnezdo je štrlelo iz podolgovate odprtine. Samica, ki je pred tem zapustila gnezdo, je ponovno sedla vanj. Verjetno je še valila ali pa so v gnezdu bili že goliči. Lepo obarvani samček se je medtem ves čas zadrževal v bližini in lovil oz. pobiral msekte z lubja in listov. Pri tem je rahlo povešal peruti in pahljačasto širil rep ter ga dvigal kot stržek. Naredil sem nekaj posnetkov in nerad zapustil, prvič v svojem življenju, najdeno gnezdo malega muharja. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 62000 Maribor ČRNOČELI SRAKOPER Lamus minor LESSER GREY SHRIKE - on June 15,h, 1992 at Čadrže near Krka river Popoldne dne 15. 6, 1992 sva s kolegom S. Polakom potovala proti Jovsem ob Sotli. Pri kraju Čadrže ob Krki sva se ustavila in stopila iz avtomobila, ker je najino pozornost pritegnila mrtva postovka, žrtev prometa, Takrat sva na žici daljnovoda med glavno cesto in Krko opazila ptico, ki nama je kazala svoj rožnati trebuh. Na srakoperja sprva še pomislila nisva, tako lepo rožnato je bil obarvan. Razumljivo, da sva se potem lepega samca še posebej razveselila ravno v letu, ko smo črnočelemu srakoperju namenili posebno pozornost, preden ga morda dokončno izgubimo. Dovolj zgovoren je datum opazovanja, drugače pa srakoper ni kazal kakšne pretirane očetovske vneme. Peter Trontelj, Cesta na Laze 27, 61000 Ljubljana PINOŽA Fringilla montifringilla BRAMBLING - at least 5000 on January 1992 at Zidani most Zima 1991/92 je v Zidani most zanesla pravo invazijo pinož. Najprej sem 31. 12. 1991 opazil večjo jato kakšnih 300 do 500 osebkov, ki so se spreletavali na sončnem pobočju pod Kopitnikom, kakšnih 500 m n. m, V jati je bilo tudi nekaj ščinkavcev in zelencev, vendar po moji oceni manj kot 10 odstotkov. Okrog poldneva 1. 1. 1992 pa me je poklical sokrajan, da je njegov sadovnjak poln nekih njemu neznanih ptičev. Takoj sem vzel fotoaparat in daljnogled in odšel k njemu, kjer sem imel kaj videti. V sadovnjaku s 27 starimi visokoraslimi jablanami in nekaj slivami sva z D. Rebernikom opazovala ogromno množico ptic, predvsem pinož, katerih bele trtice so bile lepo vidne. Posnetki niso bili najboljši, vendar prilagam dokumentacijski posnetek. Glede na to, da so ptice v grozdih počivale na vejah dreves in bližnjih grmov, del jate pa je še krožil nad njimi, sem ocenil, da jih je bilo vsaj 5000. Marjan Gobec, Zidam most 28 a, 61432 Zidani most 128 XIV-58-59-1993_____________________________________________________________________________ACRQCEPHALUS Problem taksonomije vrst Puffinus puffinus in Larus cachinnans je razrešen The problem of taxonomy regarding the Puffinus puffinus and Larus cachinnans species is solved I. Sredozemski viharnik Puffinus yelkouan V julijski številki revije British Birds (Vol. 81, N° 7, 1988), avtorjev Bourne, Macknll, Paterson in Yesou, je izšel prispevek o sredozemskem vihamiku z naslovom »The Yelkouan Shearwater: Puffinus (puffinus?) yelkouan«, v katerem njegovi avtorji, potem ko v celoti predstavijo zgodovino, razširjenost in značilnosti vrste puffinus s sredozemskima podvrstama yelkouan in mauretamcus, predlagajo združitev omenjenih podvrst v novo vrsto Puffinus yelkouan. Posebni odbor zveze britanskih ornitologov (Records Committee of the British Ornithologists Union) je predlog sprejel in predlaga uporabo novega imena sredozemski viharnik za vrsto Puffinus yelkouan. V petnajstem poročilu v reviji Ibis (133: 438-441) ta isti odbor razlikuje sredozemskega Puffunis yelkouan od črnokljunega vihar-nika Puffinus puffinus, ki je zdaj monotipska vrsta. II. Rumenonogi galeb Larus cachinnans Čeprav se je v mediteranski zvezi za morske ptice MEDMARAVIS že dalj časa govorilo o ru-menonogem galebu Larus cachinnans, je bil to le splošen dogovor sredozemskih ornitologov. Problem taksonomije omenjene vrste galeba je končan, vrsta sprejeta, potem ko je francoski kolega Pierre Yesou v reviji Ibis objavil prispevek z naslovom: »The sympatric breeding of Larus fiascos, L. cachinnans and L. argentatus in Western France« (133: 256-263) z naslednjim povzetkom: Priložnost za proučevanje veljavnosti vrste L. cachinnans, ki jo nekateri avtorji obravnavajo le kot skupino podvrst vrste L. fuscus ali L. argentatus, se je ponudila z možnostjo raziskav simpatrič-nega gnezdenja teh vrst. Vrsti L. fuscus in L. argentatus širita svoj areal proti jugu, medtem ko se sredozemske ptice skupine cachinnans širijo proti severu. Ob atlantski obali Francije, na razdalji 350 km, gnezdijo vse tri omenjene oblike tesno skupaj. Od leta 1983 do leta 1990 je bila raziskana njihova gnezditvena biologija. L. cachinnans je zelo teritorialna vrsta; nekateri pari branijo svoje gnezdišče čez vse leto, pari vrste L. argentatus branijo svoj teritorij od srede zime dalje, domnevno migratorna vrsta L. fuscus pa svoja gnezdišča zaseda neposredno pred valitvijo. L. cachinnans gnezdi zelo zgodaj, od konca marca do začetka maja, medtem ko L. fuscus leže jajca od maja do junija. Sezona gnezdenja L. argentatus pa je razvlečena in se pokriva z obdobji gnezdenja prejšnjih dveh vrst. Medvrstno gnezdenje je naključno; uspešno je med L, fuscus in L. argentatus, neuspešno (brez potomcev) pa med L. fuscus in L. cachinnans. V sedmih letih proučevanja ni bil zabeležen niti en sam primer para med L. cachinnans in L. argentatus, kar kaže na močno reproduktivno izolacijo ter na to, da lahko v primeru L. cachinnans govorimo o »dobri« vrsti. Iztok Škormk, Krožna 10, 66000 Koper Dokumenti: Žalostna usoda gnezditvene kolonije poljskih vran Corvus frugilegus v Petišovcih Documents: A sorrowful fate of the breeding colony of Rook Corvus frugilegus at Petišovci Poljska vrana Corvus frugilegus nam je dobro poznana kot gost izven gnezditvenega obdobja, ki se po poljih lahko pojavlja v velikem številu. Drugače pa je z njo v gnezditvenem obdobju. Mislim, da pred dvema desetletjema njeno gnezdenje v Sloveniji sploh ni bilo zanesljivo ugotovljeno. Zato je bila toliko večja radost, ko sem 6. novembra 1979 v Petišovcih pri Lendavi zagledal na visokih robinijah gnezda, kakršnih do seda] še nisem videl v Sloveniji: gnezditvena kolonija poljskih vran! Naštel sem 20 gnezd, ki so za to leto že opravila svoje poslanstvo. 129 ACROCEPHALUS XlV-58-59-1993 Minevala so leta in večkrat sem pomislil, kako se je število gnezd verjetno že močno povečalo. Skrajni severovzhodni del Slovenije je na robu evropskega gnezditvenega areala poljske vrane, pa tudi razmere za prehranjevanje so tu ugodne. Lani sem bil 16. junija spet v Lendavi in namenil sem se, da grem pogledat v Petišovce, kako je kaj z vranami. V glavi pa se mi je motala še ena obetavna misel. Lani spomladi je bilo v osrednjih delih Slovenije opaziti na selitvi veliko rdečeno-gih postovk Že dolgo na tihem pričakujemo, da bo gnezdila tudi kje pri nas. Ker pa so rdečenoge postovke tesno povezane z gnezditvenimi kolonijami poljskih vran, saj tu zasedajo zapuščena gnezda, sem si. rekel: če kje gnezdijo, potlej v Petišovcih! Ko sem se približeval vasi, začuda nisem slišal nobenega krakanja. In ko sem bil v vasi, tudi nobenega gnezda ni bilo videti. Obrnil sem se na starejšega vaščana in ga vprašal, ali pozna poljske vrane. Odgovoril je pritrdilno in rekel, da so včasih gnezdile tudi tu. In kaj se je zgodilo z njimi? Ker so rekli (seveda spet tisti, ki se na vse spoznajo), da poljske vrane delajo veliko škodo na poljih, so se nanje zgrnili črni oblaki. Lovci so jih začeli leta 1990 neusmiljeno zastrupljati. Ker pa je stvar treba urediti tako, da bo vse spet čedno, so priskočili na pomoč gasilci in z vodnimi curki »sprali« gnezda z dreves! Vrane so izginile in v Petišovcih je spet zavladal mir. Kdaj se bodo poljske vrane vrnile gnezdit na staro mesto, lahko samo ugibamo in čakamo sklonjenih glav. Iskreno pa si želimo, da se bo do takrat kaj premaknilo v glavah tistih, ki nosijo puške, in tistih, ki usmerjajo vodne curke. Janez Cregori, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 61000 Ljubljana Primeri poškodb ptic zaradi nerazkrojljivih najlonskih vrvic v Vojvodini (Srbija) Examples of injuries suffered by-birds due to undecomposable nylon lines in Vojvodina (Serbia) V južnem delu Panonske nižine se po žetvi žit uporabljajo tanke najlonske vrvice za povezovanje slame. Take vrvice pogosto ležijo po poljih. Med pregledom več ptičjih gnezd v Vojvodini je bilo ugotovljeno, da nekatere vrste uporabljajo najlonska vlakna vrvic pri graditvi gnezda. Večkrat so bile v gnezdih odkrite ptice s poškodovanimi nogami, s katerimi so se zapletle v omenjene najlonske vrvice. Tako so bili npr. 22. 7. 1989 v vasi Doroslovo v Vojvodini v zapuščenem sračjem gnezdu štirje mladiči male uharice Asio otus, od katerih je imel en mladič noge zapletene v najlonska vlakna, drugi pa je imel eno nogo skoraj posušeno zaradi zategnjenih vrvic. Dne 3. 7. 1990 je bilo pri pregledu gnezda bele štorklje Ciconia cicoma v vasi Jazovo ugotovljeno, da ima eden od dveh štorkljinih mladičev noge močno zatečene zaradi najlonskih vrvic, ki so se mu zapletle okoli nog. V zapuščenih gnezdih poljskih vran v vasi Melanci so bili 16. in 20. 7. 1991 najdeni mladiči rdečenogih postovk Falco vespertinus, spet z nogami v klobčiču vrvic, Ti primeri kažejo, da na prvi pogled nepomembni odpadki v naravi lahko povzročijo poškodbe in pogin mladih ptic. Jene J. Purger, Bulevar ÄVNOJ-a 5/13, 21000 Novi Sad, Vojvodina 130 XIV-58-59-1993_____________________________________________________________________________ACROCEPHA L US Pomembnost letnega obdobja pri cenzusu gorske sinice Parus montanus in vprašanja njenega določevanja v naravi Significance of summer period for the Willow Tit Parus montanus census and the question of its determination in nature V prispevku »Višinska meja naseljenosti močvirske sinice Parus palustris in gorske sinice Parus montanus (Acrocephalus 13 (55): 174-175) je Milan Vogrin predstavil rezultate, zbrane v okviru mladinskega raziskovalnega tabora v času od 1. 7. do 8. 7. 1990, Zapisal je, da »zaradi pomislekov, da podatki, zbrani v pognezditvenem obdobju, niso relevantni v gnezditvenem obdobju, sem podatke preverjal v letu 1992,..«, Preverjal jih je aprila, maja in junija 1992, dobljene številke seštel s podatki iz leta 1990 in napravil analizo, Ker so bili omenjeni pomisleki moji (podal sem jih kot recenzent), jih bom skušal utemeljiti na osnovi lastnih opazovanj gorske sinice. Podatke sem zbiral v Podkorenu, na južnem pobočju Karavank, v delno degradiranem mešanem gozdu smreke in bukve (združba Anemone-Fagetum), na nadmorski višini 850-1220 m. Delal sem po metodi zapisovanja v točki. V vsaki točki sem zapisoval 5 minut, in sicer vse registrirane osebke, v tem prikazu so podatki za vse osebke brez omejitve glede oddaljenosti od popisovalca. Popise sem opravil v jutranjih urah po sončnem vzhodu, v mirnih dnevih brez dežja. V omenjenem gozdu imam določenih 20 stalnih točk, oddaljenih med seboj več kot 250 m, razporejenih tako, da jih je 5 v vsakem od višinskih pasov (850-900, 901-1000, 1001-1100 in 1101-1220 m). Podajam podatke, zbrane leta 1989, in sicer po dva popisa (torej 40 točk) za vsak mesec. Podatkov za močvirsko sinico Parus palustris nimam, ker je ni v času gnezdenja v obravnavanem predelu. Pri svojem delu sem posvečal pozornost vprašanju odkrivnosti gorske sinice in zapisoval način, kako sem osebek registriral: ali je pel, se oglašal, sem ga spodil ali sem ga videl (ne da bi se oglašal). Po ustaljeni praksi pojoče samce v času gnezdenja obravnavam kot par (v tem primeru tudi tiste meseca julija), osebek, ki se oglaša, kot en osebek, skupino staršev z mladiči pa kot dva osebka. Rezultati ugotavljanja odkrivnosti gorske smice in njen razpored po višinskih pasovih so na slikah 1 in 2. Odkrivnost gorske sinice se v teku leta močno spreminja. V času obravnavanih štirih mesecev je bila največja aprila, ko že gnezdi (ima res dva zaroda?), nato začne upadati. Junija nisem registriral pojočega samca, julija pa enega, in sicer na višini 1200 m. Cenzus gorske sinice poteka predvsem na osnovi ugotavljanja po glasu, kar je zanesljivo in to tudi za razlikovanje od močvirske sinice. Glede vizualnega določevanja pa je po mojih izkušnjah najbolj zanesljivo ugotavljanje svetlejšega polja na perutih, ki ga ima gorska sinica. S črno kapo, podbradkom in belino lic pa so težave še pri določanju v roki. Pa še nekaj: Pri cenzusu ne moremo veliko računati na vizualno ugotavljanje tudi preprosto zato, ker zanj porabimo preveč časa, posebno če so ptiči v gostem rastju. Popisi morajo biti opravljeni v ¦ 1 Gorska sinica 1 Pams montanus N = 57 1 1 I I 0 |_J i April Maj Junij Julij ¦ u petje (singing) klici (calling) viden (seen) Slika 1. Cenzus populacije gorske srnice Parus montanus v obdobju april—julij: število osebkov N = 57) in načini, kako so bili ugotovljeni. Fig. I: Population census of Willow Tit Parus montanus in April-July period, Number of individuals (N = 57) and the way how they were determined, 131 ACROCiiPHALUS XlV-58-59-1993 Slika 2. Rezultati istih popisov april—julij glede na visinske pasove. Fig. 2: Results of the same April-July mapping in M'W of different altitude zones. določenem jutranjem času in končani do takrat, ko se aktivnost ptičev občutno zmanjša. Brez večjega zadrževanja pa za popis 20 točk ob nekoliko slabšem terenu porabimo blizu 3 ure. Na rezultate cenzusa vplivajo številni dejavniki (npr. usposobljenost popisovalca, vreme, dnevno in letno obdobje). Pri njihovi obravnavi je zato V letu 1991 smo v sodelovanju z upravo Triglavskega narodnega parka, ki krije stroške terenskega dela, pričeli s petletno raziskavo »Ornitološki atlas TNP«. Takrat smo se zavezali, da bomo vsako leto skartirali 10 kvadrantov 5 x 5 km, vsakega naj bi pogodbeno obdelal en član društva. Za nami je drugo leto dela na atlasu gnezdilk TNP, kar je pravšnji razlog za prvi pregled rezultatov. Z množičnim sodelovanjem pri akciji se žal tudi tokrat ne moremo pohvaliti, saj se je na vabilo k sodelovanju poleg pogodbenikov odzval samo Boris Kozinc, ki si zato na tem mestu zasluži posebno zahvalo. Spodaj podajam seznam sodelavcev s številkami kvadrantov, ki smo jih obdelali. Andrej Bibič 53, 46 Franc Bračko 54, 26 Tatjana Čelik 51 Janez Gregon 13 potrebna vsa pazljivost. Cenzusi, katerih rezultate primerjamo, morajo biti opravljeni v čim bolj enakih razmerah. Zato bi bilo treba metodo dela točno opisati, vprašanje pa je, ali je linijska metoda (če je Vogrin s tem mislil linijski transekt) primerna za popise v različnih višinskih pasovih (razen če transekt ali določljivi njegovi odseki v celoti potekajo v določenem višinskem pasu). In k metodi sodi tudi razlaga, kako so bili zbrani podatki interpretirani. Lahko se namreč zgodi, da bi bilo vseh šest gorskih sinic, ugotovljenih julija, iz enega gnezda: mladiči s starši. Med Podkorenom in Pohorjem so seveda razlike v življenjskih razmerah za gorske sinice. Za ugotavljanje razlik pa mora biti delo opravljeno po nekem principu dela na terenu. To mora biti pri objavi podatkov tudi povedano, tako da se popis lahko ponovi. Pri cenzusu »materiala« nimamo v roki, ampak ostanejo zapiski, ki jih vseh ni mogoče preverjati. Preverjanje je možno edino tako, da cenzus ponoviš v čim bolj podobnih razmerah, po enaki ali primerljivi metodi. Delo mora biti opravljeno temeljito in kritično, poleg rezultatov pa je treba nedvoumno predstaviti tudi metodo. Janez Oregon, Podkoren 72, 64280 Kranjska Gora 1-11 11-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Slika 1: Število zabeležnih vrst po posameznih kvadrantih Fig. 1: Number of recorded species in separate squares Novice iz TNP: Ornitološki atlas gnezdilk TNP 91-92 News from in TNP: The Atlas of breeding birds of Triglav National Park 91-92 132 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS 45, 64 14 34, 66 priložnostno 35 36, 63 31, 52 29, 37 21 30 Tomaž Jančar Franci Janžekovič Primož Kmecl Boris Kozinc Bojan Mar četa Miro Perušek Slavko Polak Dare Sere Iztok Škornik Peter Trontelj So pa sodelujoči kljub maloštevilnosti opravili zares dobro delo. V dveh letih smo razmeroma temeljito obdelali 20 kvadrantov, mimogrede pa še nadaljnjih 9 (slika 1). V letu 1991 smo našteli 87 vrst in zbrali 448 podatkov o prisotnosti določene vrste v posameznem kvadrantu, po drugem letu pa je skupno število vrst naraslo na 105, število podatkov vrsta-v-kvadrantu pa na 941. Slika 2 kaže, v koliko kvadrantih smo zabeležili posamezne vrste. Po podatkih iz prvega leta je bilo 58 vrst nedvomnih gnezdilk, 23 verjetnih, 5 možnih, ena pa poletni gost brez možnosti gnezdenja. Po drugem letu je slika takšnale: 71 nedvomnih gnezdilk, 21 verjetnih, 11 možnih in 2 poletni gostji. Poleg podatkov o gnezditvem verjetnosti smo zbrali tudi lepo število podatkov o višinski razširjenosti vrst in ocenili število gnezdečih parov v 30 25 w S o cd 20 o. B 15 10 ¦ ! CO 5- o- 1-2 5-6 3-4 9-10 13-14 17-18 21-22 3 11-12 15-16 19-20 23-24 I o > en Q) 3 >co Z SQ-r 70- 60 50 i 40 30 20 10 Gnezditvena verjetnost Breeding probability po enem letu after one year po dveh letih after two years Slika 3: Število zabeležnih vrst glede na gnezdi-tveno verjetnost. A - poletni gost, B -- možna gnezdilka, C - verjetna gnezdilka, D - nedvomna gnezdilka Fig. 3: Number of recorded species in view of their breeding probability. A - summer visitor, B - possible breeder, C - probable breeder, D -certain breeder vsakem petstometrskem višinskem pasu, vendar ti podatki še niso obdelani. Ker je letošnja gnezditvena sezona že tu, bi rad povabil vse člane, ki bi jih zanimalo delo na atlasu in bi se bili pripravljeni zavezati, da bodo obdelali en kvadrant, da se mi čimprej prijavijo. Najbrž velja še enkrat spomniti, uprava TNP krije stroške prenočevanj in prevozov in prispeva dnevnice. Še posebej pa prosim vse, ki se boste mimogrede mudili v parku, da mi posredujete podatke o priložnostnih opažanjih, saj prav ti včasih ključno dopolnijo sliko o kaki vrsti, Koordinator OÄ TNP, Tomaž Jančar, Gorenje Blato 31, 61291 Škofljica Število kvadrantov Number of Squares Slika 2: Število kvadrantov, v katerih smo zabeležili posamezne vrste Fig. 2: Number of squares in which individual species were recorded 133 AC ROCI. PH ALUS XIV-58-59-1993 Skrivnostna fotografija Mystery photographs Ptica na sliki iz 55. številke boljšim poznavalcem vodnih vrst najbrž ni bila prevelika neznanka. Po značilni obliki kljuna in glave, razmeroma dolgem vratu, temnejši čepici in svetlejšem licu je marsikdo prepoznal samico tatarske žvižgavke, čeprav na črnobeli sliki. V pomoč je bil tudi tako izbran izrez fotografije, da je moč primerjati velikost samice mlakarice in lisk. Tudi manj izkušenim je potrebno povedati, da je strah pred napačno določitvijo vrste odveč, seveda, če so razmere za opazovanje primerne in imate dober ključ. Odprite svoj priročnik pri vrsti Netta rufina in skupaj si oglejmo nekatere značilnosti: 1. Samec je s svojo značilno rjasto glavo, črnim sprednjim delom in zadkom, belimi boki ter živo rdečim kljunom v svatovskem perju nezamenljiv. Toda: ali je v vašem priročniku slika samca v perju, ki ga ima med junijem in oktobrom? V večini priročnikov take skice ni, zato je treba dodati, da je takrat zelo podoben samici, le da ima kljun ves rdeč (resda bolj bledih barv kot sicer). 2. Pri ločevanju odrasle samice in mladostnih ptic je spet zelo pomembna barva kljuna: samica ima rdečo konico in tanko rdečo liso, ki se vleče do korena tik ob robu zgornje polovice, pri mladostnih pticah pa je ta črta manj opazna in konica kljuna zelo bledo rdečkasta. Pri ugotavljanju spola in starosti je pomembna barva kljuna, za določitev samice (o svatovsko obarvanem samcu sploh ne govorimo, saj je edinstven med racami) so glavne značilnosti, po katerih jo ob dobrih razmerah za opazovanje brez večjih težav določimo, razvidne iz vsakega sodobnega priročnika. Edina vrsta, s katero bi lahko (samico, mladostno ptico ali neobarvanega samca) zamenjali, je črna raca Melanitta nigra, samica ali mladostni osebek, kljub temu, da imajo črne race na korenu kljuna grbo, razen pri mladostnih osebkih, (ki pa jih pri nas teoretično ne moremo srečati). Odrasla samica črne race je poleg tega bolj temno rjavih barv, ima bolj belo lice in nima oči rdeče barve, ki so pri tatarski žvižgavki na blizu dobro vidne. Mlade tatarske žvižgavke in samice imajo na zadku značilno motno rumeno Katera vrsta je to? Identify the species? liso, ki je črne race nimajo in to je morda najbolj značilen parameter za določitev na daljavo. Tatarske žvižgavke so po bokih in prsih sivo grahaste, črne race pa rjavo grahaste Opozoriti pa je treba, da v nekaterih, predvsem starejših priročnikih, te razlike niso nakazane, tako da bi lahko prišlo do zamenjav med tema vrstama, ponekod pa celo še s samico malega Žagarja! Preverite v svojem priročniku! Samico tatarske žvižgavke sem fotografiral januarja 1993 na Blejskem jezeru. Več o tem dogodku lahko preberete v rubriki Iz ornitološke beležnice. Andrej Sovine Nove knjige New books Colin J. Bibby, Neil D. Burgess & David A. Hill: Bird Census Techniques. Academic Press, 1992. Končno imamo pred seboj toliko pričakovano delo, ki nam bo postreglo s podatki o različnih tehnikah cenzusa ptičjih populacij. Tudi pri nas stojimo pred neodložljivo nalogo, da začnemo intenzivneje proučevati populacije ptičev tudi kvantitativno, iskati najboljšo pot, kako priti do čim natančnejših podatkov, npr. o številu osebkov določene vrste na ploskovno enoto. Stopamo torej v naslednje obdobje proučevanj ptičev pri nas. Kvantitativne analize ptičjih populacij imajo že dolgo zgodovino, prve raziskave segajo skoraj na prelom stoletja. Veliko ornitologov je posvečalo pozornost temu vprašanju, vsak je iskal pot, po kateri bi prišel do čim točnejših in 'čim bolj uporabnih podatkov. Uveljavljale so se številne metode, mnoge med njimi so šle v pozabo. V 134 XIV-58-59-1993 literaturi zasledimo številne prispevke o različnih metodah cenzusa, vsako med njimi pa, v primerjavi z drugimi, spremljajo tako pomanjkljivosti kot prednosti. Nujno smo potrebovali delo, ki povzema vse ogromno do sedaj opravljeno delo in znanje na področju cenzusa ptičev. To je opravil C. J. Bibby s sodelavcema. Knjiga je razdeljena na deset poglavij, ki vsako zase obravnava tako pomembno tematiko, da jih bežno omenimo. 1. Pomen in cilj štetja ptičev 2. Napake pri cenzusu 3. Metoda kartiranja teritorijev 4. Linijski transekt 5. Štetje v točki 6. Lovljenje in zaznamovanje 7. Štetje posameznih vrst 8. Štetje vrst gnezdečih kolonijsko in vrst, ki se združujejo v jate 9. Proučevanje razširjenosti 10. Opis in merjenje ptičjih habitatov Ob koncu knjige je bogat seznam literature, ki obravnava omenjeno tematiko, Vsako poglavje ima poleg uvoda številna podpoglavja in naslove, kar do največje mere omogoča preglednost obravnavane snovi, Navedeni so številni primeri, skice in diagrami, ki razkrivajo bralcu največje podrobnosti. Za primer poglejmo 7, poglavje. Za uvodom so obravnavane metode neposrednega in posrednega štetja ter »look-see« štetja. Navedene so metode za štetje naslednjih skupin ptičev: 1. slapnikov, 2. ponirkov, 3. čapelj, 4, rac in sorodnikov, 5. ujed, 6. kur, 7. mokožev in koscev, 8. pobrežnikov, 8. sov in podhujk, 10. vranov in 11. ostalih pevcev. Pri vsaki od navedenih skupin so obravnavana različna odstopanja, npr. vrste, ki živijo prikrito, in tiste, ki so bolj očitne, kolomjske, in vrste, ki gnezdijo posamezno itd. Poglavje je zaključeno s povzetkom. Posebna vrednost knjige je v tem, da svetuje metode za posamezne primere, metode, ki vodijo do najboljših rezultatov. V knjigi so v ilustracijo navedeni številni primeri, kako so se lotevali različnih vprašanj, povezanih s cenzusom. Tako bralec dobi dober vpogled, kaj vse so v nekaterih državah (predvsem so primeri iz Velike Britanije) že naredili, obenem pa dobi številne ideje, kaj vse bomo lahko naredili tudi pri nas. ACROCLiPHAI.US Knjiga o tehnikah cenzusa ptičjih populacij je dragocen prispevek na tem področju. Je priročnik, nepogrešljiv za vsakogar, ki se bo resno lotil dela na področju cenzusa. Janez Oregon Migrazione e inanellamento degli ucelli in Campagna. Associazione Studi Ornitologici Italia Meriodinale, 1992. Bralci se morda še spominjajo prikaza atlasa gnezdilk pokrajine Campania, objavljenem v Acrocephalusu št, 43-44. Zdaj je v isti zbirki izšla prav tako lično in prikupno opremljena knjiga s črnobelimi ilustracijami in barvnimi fotografijami o selitvi in zadrževanju ptic v tem delu srednje Italije. Pripravilo jo je več avtorjev, izdalo pa njihovo ornitološko združenje. Jedro knjige oblikujejo poročila s šestih ornitoloških postaj in mnogih lovišč v provincah Napoli, Caserta, Salerno in Avellino. Najpomembnejša ornitološka postaja je Vivara (1975-90: 29.185 osebkov, 91 vrst), kjer so pričeli obročkati že leta 1975, od leta 1980 pa to počnejo sistematično skozi vse leto, Vivara je nenaseljen in z makijo poraščen otok v neapeljskem zalivu, Docela drugačen, turističen sloves, krasi otok Capn (1983— 91: 16.970 osebkov, 75 vrst, 1956-61: 24,590 osebkov, 83 vrst). Druge ornitološke postaje so na celim: Vancom (1982-90: 1832 osebkov, 63 vrst) je močvirsko počivališče v ustju reke Volturno, ob reki Sele (1964/54), Castelvolturno (776/41) je gozdni rezervat, Sannicandro (239/15) pa subur-bano letovišče. Nedvomno pa so od samih tabelaričnih prikazov ujetih in zaznamovanih ptic pomembnejši, pogojno rečeno, stranski produkti, namreč vzporedne študije, ki jih je omogočil ravno ta ogromni pretok ptic skozi človeške roke. Napisanih je namreč bilo okrog 100 znanstvenih člankov, domačih in tujih avtorjev. Med najpomembnejše obdelane teme uvrščajo: selitev žametne penice Sylvia melanocephala, ki doslej ni bila znana kot selivka, biometrične variacije pri različnih populacijah črnoglavke Sylvia atricapilla, biometrične značilnosti seleče se populacije pogorelčka Phoe- nicurus phoenicurus, prezimovanje in vračanje (homing) velikega skovika Otus scops, taščice Ehthacus rubecula, rdečeglavega kralj ička Regu-lus ignicapillus, modrega slavca Luscima svecica, 135 ACROCEPHALUS vijeglavke Jynx torquilla in sive pevke Prunella modularis, ptičjih skupnostih v sredozemski makiji in o transsaharskih selivkah vzdolž tirenske obale. V celoti je poročilo nadvse informativno, odlikuje pa ga preprostost, na katero pri pripravah takšnih publikacij vse prevečkrat pozabljamo. Tako so brez bojazni za krono na začetku knjige razloženi osnovni pojmi obročkanja. Tako pade knjiga, četudi pride v roke popolnemu laiku, nemara na plodna tla. Iztok Geister Društvena kronika Association chronicle PROGRAM DELA DRUŠTVENIH KOMISIJ V LETU 1993 Komisija za varstvo narave - predsednik F. Bračko 1. Priprava inventarja pomembnih ornitoloških lokalitet v Sloveniji 2. Priprava rdečega seznama ogroženih ptic Slovenije 3. Sodelovanje z Zavodom RS za varstvo naravne in kulturne dediščine pri pripravi predlogov za uvrstitev nekaterih področij med zavarovane s t. i. Ramsarsko konvencijo 4. Realizacija projekta Important Bird Areas 5. Sodelovanje pri projektih Sklada za naravo Slovenije 6. Strokovno sodelovanje pri projektu sanacije Ptujskega jezera 7. Nadaljnje sodelovanje odbora za Cerkniško jezero pri postopkih zavarovanja 8. Projekt Ohranitev južne postovke 9. Priprava naravovarstvenih smernic in predlogov zaščite Škocjanskega zatoka 10. Ažurno spremljanje naravovarstvene problematike in varstva ptic 11. Sodelovanje z republiškim in regionalnimi zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine 12. Organizacija fizičnega varovanja gnezd redkih vrst v primerih akutne ogroženosti Komisija za kartiranje in štetje ptic - predsednik I. Geister A. Tekoči projekti Atlas gnezdilk Slovenije: besedilo bo gotovo do konca marca, vprašanje založnika ostaja od- 136 XIV-58-59-1993 prto (koordinator I. Geister) 2. Atlas prezimovalk Slovenije: besedilo bo gotovo do konca marca, vprašanje založnika ostaja odprto (koordinator A. Sovine) 3. Ptice Šturmovcev: popis je gotov, objavljen bo v poljudni obliki v priročniku Krajinski park Šturmovci, v sežeti obliki v Acrocephalusu (koordinator B. Štumberger) 4. Popis zlatovranke: popis se letos zaključuje, objavljen bo v Acrocephalusu (koordinator B. Štumberger) 5. Ptice Kočevskega: letos naj bi skartirali dolino Kolpe in Čabranke, informativni prikaz karti-ranja okrog Kočevske Reke iz leta 1991 bo objavljen v Acrocephalusu (koordinator M. Perušek) 6. Ljubljansko barje: letos naj bi skartirali osrednji del, dosedaj skartirani vzhodni del bo pripravljen za objavo v Acrocephalusu do jeseni (koordinatorji A. Sovine, D. Tome in P. Trontelj) 7. Triglavski narodni park: po petletnem načrtu naj bi letos skartirali tretji del, poleg kvalitativnega naj bi opravili tudi kvantitativni popis; sprotne novice bo objavljal Acrocephalus v posebni rubriki (koordinator T. Jančar) 8. Stara Drava: kartiranje je končano, objavljeno bo v Acrocephalusu (koordinator R. Bračko) 9. Jovsi: popis je končan, poročilo oddano LZS (koordinator P. Trontelj) 10. Zimsko štetje vodnih ptic (september-april): poteka, preliminarni rezultati bodo objavljeni v Acrocephalusu (koordinator A. Bibič) 11. Popis kosca: končali naj bi lansko leto začeti popis (P. Trontelj) B. Novi projekti 1. Delovni sestanek o standardizaciji metod štetja bo 12.-13. 3. 1993 (koordinator J. Gregori) 2. Projekt ptice jugovzhodne Slovenije (Obso-telje, Spodnje Posavje, Krakovski gozd, Gorjanci, Bela Krajina): v sodelovanju z regionalnim zavodom za varstvo naravne m kulturne dediščine Novo mesto naj bi popisali ptice na nekaj vzorčnih lokalitetah (po vzoru Jovsov), rezultati naj bi bili objavljeni v Acrocephalusu kot posebna številka (koordinator A. Hudoklin) 3. Zimski atlas Slovmje: pozimi 1993/94 naj bi stekel nov, bolj domišljen, strokovno brezhiben in organizacijsko vseobsegajoč popis prezimujo-čih ptic (koordinator A. Sovine) 4. Štetje velikega strnada: raziskavo bi pripravili po vzorcu britanske raziskave v vseh kvadrantih, kjer je bila s kartiranjem dozdaj ta vrsta XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS ugotovljena (približno 50 kvadrantov), poseben povdarek je na popisu habitata (koordinator I. Geister) 5. Raziskava strukturne spremembe v habitatu vrtnega stranda: naše društvo naj bi jo opravilo po naročilu avstrijskega ministrstva za znanost in raziskave (koordinator I. Geister) 6. Atlas poletnih gostov: popis poletnih gostov bi opravljali v prihodnje kot stranski popis pri vseh drugih popisih na različnih nivojih, obrazec je komisija akceptirala (koordinator i. Geister) 7. Vodno štetje ptic: v prihodnje naj bi se osredotočilo na nekatera vodišča, ki so v preteklem obdobju gostila največ ptic: Sečoveljske soline, obala od Ankarana do Izole, Cerkniško jezero, Zbiljsko jezero, Velenjska jezera, Ptujsko jezero, Ormoško jezero (koordinator A. Bibič) 8. Razširjenost južne postovke: Daretu Šeretu bi pri njegovih naporih za ohranitev južne postovke priskočili na pomoč z iskanjem preostalih gnezditvenih prebivališč v Sloveniji (koordinirana akcija PMS m društva; 9. Kartiranje Planinskega polja (koordinator P. Trontelj) Komisija za redkosti - predsednik D, Sere 1. Sprotno obravnavanje prispelih poročil o prvič do tretjič ugotovljenih vrstah ptic v Sloveniji 2. Dopolnjevanje Seznama redkih vrst ptic Slovenije 1990 3. Priprava letnega poročila o obravnavanih poročilih m priprava poročila Redke vrste ptic v letu 1992 Terminološka komisija - predsednik J. Gregori 1. Priprava seznama slovenskih imen dosedaj ugotovljenih vrst ptic v Sloveniji (A. S.) AKCIJA OHRANITEV JUŽNE POSTOVKE - V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije smo pričeli s projektom varovanja južne postovke na zadnjih preostalih gnezdiščih na Ljubljanskem barju. Marca je bilo pripravljeno posebno informativno gradivo za lastnike parcel, na katerih se prehranjujejo južne postovke, in priložen vprašalnik. Lastnike parcel sprašujemo o dosedanji uporabi kemijskih preparatov in o njihovi pripravljenosti, da bi v prihodnje to početje opustili. Koordinator akcije pri PMS D, Sere je pripravil še informativni članek o ogroženosti južne postovke, ki bo objavljen v lokalnih glasilih viške m vrhniške občine. Akcije smo prijavili tudi Skladu za naravo Slovenije, podrobneje pa bo predstavljena v eni naslednjih številk. (A S.) RAZISKAVE PODROČJA MED SAVO, KRKO IN SOTLO - V sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, občine Brežice, Zveze lovskih družin Posavje m področnih lovskih družin, GG Brežice m Kmetijske pospeševalne službe v Brežicah bo junija organiziran nekajdnevni raziskovalni tabor ornitološko slabše poznanega področja med Savo, Krko in Sotlo. Podrobnejše informacije dobite pri organizatorju v ovkiru našega društva (A. Sovine), kjer se lahko tudi prijavite. (A. S.) ANEKS K DRUŠTVENEMU STATUTU - Na letošnji redni letni skupščini je bilo sprejeto naslednje dopolnilo k statutu našega društva: »Za potrebe strokovnega, znanstveno-raziskovalnega m naravovarstvenega delovanja društvo lahko ustanovi potrebne organizacije ali družbe, V imenu društva jih ustanavlja m upravlja izvršilni odbor društva.« (F. J.) PODELITEV ZOISOVEGA PRIZNANJA DR. S, MATVEJEVU - Dr. Sergej Matvejev je 26, 11. 1992 prejel Zoisovo priznanje, ki ga podeljuje Prirodoslovni muzej Slovenije strokovnjakom kot zahvalo za večletno uspešno sodelovanje. Življenje in delo dr. Matvejeva je bilo predstavljeno v 47. številki Acrocephalusa. Bibliografija njegovih del s področja favnistične, taksonomske m bio-geografske problematike obsega kar 185 naslovov! Ob tem naj spomnimo, da je dr. Matvejev že ob ustanovni skupščini DOPPS leta 1980 postal častni član našega društva, na lanski redni skupščini pa sta skupaj z dr, A. O, Župančičem postala tudi prva častna člana Izvršilnega odbora našega društva, Častnim članom IO društva zaradi njihove preobremenjenosti ni potrebno sodelovati na vseh sejah IO društva, zaželena pa je njihova prisotnost pri sprejemanju pomembnejših strokovnih odločitev, (A. S.) SODELOVANJE S SKLADOM NA NARAVO SLOVENIJE - O ustanovitvi Sklada za naravo Slovenije v decembru 1992 smo že poročali. Sedaj smo napravili tudi prve korake k plodnemu sodelovanju. Komisija za varstvo narave DOPPS je prijavila tri naravovarstvene projekte, ki jih bo 137 ACROCEPHALUS XIV-58-59-1993 skušal Sklad materialno in moralno podpreti: ohranitev in revitalizacija Škocjanskega zatoka, ohranitev južne postovke v Sloveniji (sodeluje tudi Prirodoslovni muzej Slovenije) ter odkup in ureditev gramoznice pri Retečah. (P. T.) RAZISKAVE ZA NAČRTOVANI NOTRANJSKI REGIJSKI PARK - Po uspešno opravljenem raziskovalnem taboru junija 1992 na Cerkniškem jezeru so se pokazale potrebe po podobnih natančnih raziskavah še nekaterih drugih predelov. Zaradi velike vrednosti in uporabnosti tako dobljenih rezultatov bo plansko podjetje AREA iz Cerknice, ki koordinira pripravo NRP, krilo stroške raziskav na Planinskem polju in ob reki Nanoščici. Slednja je bila vključena v meje bodočega parka šele pred kratkim na pobudo DOPPS. Člani, ki bi želeli sodelovati pri raziskavah, se lahko prijavilo na društvenih sestankih ali telefo-nično pri tajniku. (P. T.) TELEVIZIJSKA OKROGLA MIZA O PROBLEMATIKI ŠKOCJANSKEGA ZATOKA - Dne 13. 4. 1993 je bila na prvem programu slovenske televizije v okviru regionalnega programa Studija Koper okrogla miza o prihodnosti Škocjanskega zatoka, ki je po zaslugi planerskega brezumja danes le bleda (beri: siva) senca nekdanjega mednarodno pomembnega mediteranskega mokrišča. Za povrnitev tega pomena si zavzeto prizadevajo obalni ornitologi. Borut Mozetič, koordinator in gonila sila projekta, je kot enega glavnih ciljev postavil pridobitev javnega mnenja prek številnih člankov, predavanj, razstav in televizije. Kljub začetni tremi in mrzlemu potu, ki ga je prikrila debela plast maskerskega pudra, je bila naravovarstvena stran (zastopali so jo še predstavnik medobčinskega ZVNKD R. Turk in predstavnik Sklada za naravo Slovenije S. Peterim) nedvomni moralni zmagovalec srečanja. (P. T.) OKROGLA MIZA O PROBLEMATIKI SIVE ČAPLJE V OKOLICI KRANJA - Dne 9. 3. 1993 je Lovsko ribiška inšpekcija občine Kranj na Brdu organizirala pogovor o problematiki sive čaplje v okolici Kranja. Pobudo za pogovor so dali ribiči (ribiške družine Kranj, Bistrica, Domžale in Tržič), ki so zatrjevali, da jim prezimujoče in letujoče čaplje občutno škodujejo s prehranjevanjem ob t. i. nbogojnih potokih. Zahtevali so posredovanje lovcev, ti pa so hoteli najprej slišati mnenje biolo- gov in naravovarstvenikov. In slišali so ga oboji. Lovci so bili veseli, da se jim ne bo treba mazati rok, ribiči pa ogorčeni, ker so jih dovčerajšnji bratje pustili na cedilu. J. Vidičeva jim je povedala, da potoki niso ribogojnice, J. Gregori, da siva čaplja lovi samo tam, kjer je rib preveč, in I. Geister, da naj ribiči nehajo obremenjevati naravo s svojimi protmaravnimi vlaganji, kar je republiški inšpektor A. Simonič označil za naravovarstveni fundamentalizem, kar sploh ni tako slabo. Edino, kar smo se uspeli dogovoriti, je to, da bo naše društvo pozimi 1993-94 organiziralo in izvedlo s pomočjo lovcev štetje sive čaplje na Gorenjskem. Pobudo za to je dal republiški inšpektor, kar je pohvale vredno, (I. G.) LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - Letna skupščina našega društva je bila tokrat v Cerknici. Zbrali smo se 3. 4. 1993. Program je bil razdeljen na dva dela: organizacijski in izobraževalni. V prvem delu sta nam o programu društva govorila kar dva, nedvomno za takšno poročanje merodajna poročevalca, predsednik in tajnik, a vsega, kar se v društvu počne in pripravlja, vendarle nismo slišali, to mi bo pač pritrdil vsakdo, ki pozna izredno razvejeno društveno dejavnost, katere temelj so društvene komisije. Morda sta si predstavljala, da bosta z ležernim nastopom sprostila nenavadno zapeto vzdušje, ki je tokrat vladalo na srečanju slovenskih ornitologov, vendar se jima to ni posrečilo. Ostal je grenak okus po improvizaciji, čeprav je resnično delovno ozračje v društvu vse prej kot prigodniško. V tem delu je potrebno omeniti poročilo društvene ad hoc komisije za problematiko zadrževanja ujed v ujetništvu. Vendar si je njeno dokaj polemično, vsekakor pa razprave vredno stališče do sokolar-stva zaslužilo kaj več kot molk. Gospodu F. Vam-bergerju pa je bilo podeljeno priznanje AVIANA za njegov trud pri izdelavi gnezdmc za zlatovranko. V izobraževalnem nadaljevanju je S. Polak predstavil ornitološke raziskave na Cerkniškem jezeru, P. Trontelj kosca, skrivnostnega knčača naših travnikov, M. Perušek vlogo in pomen dupel za ptice, D. Tome pa narodni park Wasur na Novi Gvineji. Vse aktualno in zanimivo in kar se tičev tiče z Nove Gvineje seveda povsem nepotešeno. Kar smo najbolj pogrešali na tej skupščini, je bilo tisto pravo ornitološko razpoloženje, ki ga 138 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS prispevajo ognjeviti pogovori, razkošni panoji, polni prodajni pult strokovne literature, prospektov in obrazcev za najrazličnejša kartiranja in štetja. Ta skupščina pa ni bila niti svečana niti kramarska, Nekako ozkosrčna je bila in to, prijatli, ni dobro znamenje. Samo po sebi pa se razume, da je bil naslednji dan ornitološki izlet na Cerkniško jezero, ki je bilo v tistih dneh še popolnoma suho. Kljub občasnemu sneženju je z oranžnimi barvami trav spominjal na neznano pustinjo, vročo in eksotično. (I. G.) ODLOK O RAZGLASITVI NARAVNIH ZNAMENITOSTI NA OBMOČJU OBČINE MARIBOR - V Medobčinskem uradnem vestniku št, 17 z dne 30. novembra 1992 je izšel seznam zavarovanih naravnih znamenitosti na območju občine Maribor, ki predstavljajo pomembno naravno, znanstveno, estetsko pa tudi kulturno vrednost, Med njimi je 5 krajinskih parkov, 3 naravni rezervati, 20 spomenikov oblikovane narave in kar 141 naravnih spomenikov, Pri pripravi strokovnih predlogov je sodelovala tudi Štajerska sekcija DOPPS. Tako je med drugim zavarovanih več ornitološko pomembnih območij in lokalitet. Za krajinski park so razglašeni: Krajinski park DRAVA, KP RAČKI RIBNIKI-PO-ŽEG, KP MARIBORSKO JEZERO, KP KAMEN-ŠČAK-HRASTOVEC in KP JARENINSKI DOL. Naravni rezervati so trije: NR STRUGA, NR ZLATO-LIČJE in NR MELJSKI HRIB. Ob naravnih spomenikov so trije izrecno ornitološki: Ornitološki naravni spomenik POŽEG - VODNA AKUMULACIJA (v okviru krajinskega parka), ONS BREZJE - PTIČJI GOZD GAJ in ONS RAČKI RIBNIKI (v okviru krajinskega parka). Med hidrološke naravne spomenike je uvrščena DRAVA - STARA STRUGA in MIKLAVŽ - IZVIRI IN RIBNIKI. Zoološki in botanični naravni spomeniki so: SLIVNI-ŠKI RIBNIKI, OSTANKI STARE STRUGE PESNICE PRI PERNICI in RAČE - TURNOVI RIBNIKI, K zoološkim so prišteti še: PODOVA - RIBNIKI V GRAJEVNIKU, HOTINJA VAS - RIBNIKI, PI-VOLA-RIBNIKI in PERNIŠKO JEZERO. Drugi so geološki, geomorfološki, botanični, gozdni in den-drološki naravni spomeniki. Status spomenika oblikovane narave imajo tudi vsi mestni in primestni parki, nasadi eksot in različni ter pomembni drevoredi. V odloku razglašene naravne znamenitosti so sestavljene iz naslednjih delov: - natančne označbe znamenitosti, lokacija, - lastnosti, ki utemeljujejo njeno razglasitev, - režim njenega varstva, omejitve in prepovedane posege na znamenitostih in neposredni okolici. Končni členi odloka vsebujejo razlago varstvenega režima za vsako naravno dediščino posebej, dolžnosti uporabnikov teh prostorov, nadzor inšpekcijskih služb in nekaj končnih členov in določb. Delavcev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor pohvale vredno delo, Želim, da bi podobnih odlokov v Sloveniji bilo čim več. (F. B.) MEDNARODNI SIMPOZIJ GOSPODARJENJE Z OTOŠKIMI IN OBALNIMI EKOSISTEMI - KHIO-ŠKA DEKLARACIJA, KHIOS 1992 -- Med 15. in 20. septembrom je bil na otoku Khiosu v Grčiji mednarodni simpozij sredozemskih dežel z naslovom »Gospodarjenje z otoškimi in obalnimi ekosistemi«, ki ga je organiziral MEDMARAVIS (Mediterranean Marine Bird Association). Simpozija se je na povabilo sekretarja MEDMARAVIS X, Mon-baillma in s finančno pomočjo UNEP (United Nation Environment Program) udeležil tudi pisec teh vrstic. Majhno »sredozemsko« državo Slovenijo sem predstavil z referatom o pomembnosti obstoja obalnih rezervatov in parkov v Jadranu. V štirih dnevih se je zvrstilo kar 49 predavateljev iz 16 držav, tako da je bilo včasih že težko slediti vsem predavanjem, Le-ta so si, skupaj s predstavitvijo posterjev, temetsko sledila v 8 sejah, v katerih smo obravnavali pomembnost obstoja obalnih parkov in rezervatov, znane populacije morskih živali in njihovo razširjenost, predstavljene so bile ideje in načini o gospodarjenju z infralitoralnimi ekosistemi, plažami, sipinami, obalnimi mokrišči ter solinami, slednjim pripisujejo velik pomen pri naselitvi novih vrst. Zanimivi so bili primeri ekološkega monitormga na manjših otokih, med katerimi je nadvse zanimiv otoček Asmara ob Sardiniji - naravni park in hkrati zloglasni zapor za italijanske mafijce. Kot se za vsak tak simpozij spodobi, se je zadnji delovni dan govorilo predvsem o načrtih za utemeljitev in vzdržno zaščito sredozemskih ekosistemov. Khioška deklaracija je bila objavljena v Proteusu št. 7 (marec 1993). (I. Š.) 139 ACROCEPHALUS X1V-58-59-I993 Ornitološka kronika za leto 1991 Ornithological chronicle 1991 Svoje podatke za drugo ornitološko kroniko, tj. za leto 1991 je posredovalo 26 sodelavcev. Pomembna novost v primerjavi z letom 1990 so podatki nekaterih obročkovalcev, katere je iz njihovih letnih poročil izbrskal D. Sere. Za marsikatero vrsto ptic pevk so njihovi zapisi izredno pomembni pri poznavanju fenologijo vrst, saj nekatere vrste zaradi njihovega skritega načina življenja le stežka opazimo. Poaatki za leto 1992 bodo še zadnjič prikazani v taki obliki; pošljite jih najkasneje do 30. 7. 1993! Do tega dne pa pričakujemo tudi sprotna poročila za tekoče leto 1993, saj bomo v prihodnje objavljali letno kroniko večkrat letno, obenem s krajše oznako vremenskih razmer. Podatke za leto 1991 so poslali: Andrej Bibič (AB), Andrej Sovine (AS), Boris Kozinc (BK), Brane Lapajne (BL), Igor Brajnik (BI), Bogdan Vidic (BV), Dare Sere (DŠ), Franc Bračko (FB), Franci Janžekovič (FJ), Ivo A. Božič (IB), Iztok Geister (IG), Iztok Vreš (rv*), Jože Dolinšek (JD), Jože Gračner QG), Luka Božič (LB), Marjan Gobec (MG), Müan Vogrin (MV), Peter Čeme (PČ), Peter Grošelj (PG), Primož Kmecl&Karin Rižner (PK&KR), Pavle Štim (PŠ), Peter Trontelj (PT), Rajko Koražija (RK), Rudi Tekavčič (RT), Tomaž Jančar- (TJ). Vsem sodelavcem rubrike se zahvaljujemo za posredovane podatke. Andrej Sovine, Dare Sere Oznake pomenijo sledeče: Key: a - prvo spomladansko opažanje first spring record b - zadnje spomladansko opažanje last spring record c - prvo jesensko opažanje first autumn record d - zadnje jesensko opažanje last autumn record p - (prvo) petje (first) singing Gavia stellata, 6. 1. 91, Ptujsko jezero, 1 osebek, FB; b, 4. 5. 91, Izola, 1 osebek v zimskem perju, LB Gavia aretica, 23. 2. 91, Ptujsko jezero, 1 osebek, FB;31. 3. 91, Sečoveljske soline, 10 osebkov-letno perje, PK&KR; 25. 4. 91, Bohinjsko jezero, 1 oseb. v zimskem perju, AB; b, 3. 5. 91, Cerkniško jezero, 6 osebkov, PK&KR; 27. 11. 91, Reteče gramoznica, 1 osebek, IG; Tachybaptus ruficollis, 17. 2. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek v letnem perju, PK&KR; 16. 10. 91, Reteče gramoznica, 16 osebkov, IG: Podiceps eristatus, 3. 1. 91, Bled, 27 osebkov, AS; 6. 1. 91, Ptujsko jezero, 60 osebkov, FB; 12. 2. 91, Bohinjsko jezero, 2 osebka. FB; a. 14. 3. 91, Draga pri Igu, 2 osebka, IB; 24. 3. 91, Pernica. 30 Osebkov, FB; 14. 4. 91, Ledavsko jezero, 40 osebkov, FB; 22. 4. 91. Reteče, par, IG; 16. 6. 91, Blejsko jezero, 1 odrasel osebek. AS: 23. 7. 91, Studenci/MB, 1 osebek, LB; 6. 11. 91, Koseze- Ljubljana (bajer), 1 osebek v zimskem perju, PT; Podiceps grisegena, 26. 3. 91, Koseze-Ljubljana (bajer), 1 os. v let. perju do 30. 3., PT; 27. 4. 91, Cerkniško jezero, samica vali + 4 samci, DŠ; 9. 6. 91, Cerkniško jezero-Levišča, 3 pari z gnezdi+1 par, TJ; 1. 9. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek na morju, AS; 28, 9. 91, Blejsko jezero, 1 oseb., 13. 10. 2 osebka, AS; 2. 12. 91, Bohinjsko jezero, 1 osebek, FB; Podiceps auritus, 5. 12. 91, Koseze-Ljubljana (bajer), 1 osebek, PT Podiceps nigricollis, 22. 4. 91, Rače, 1 os. v polet, perju, 2 dni, FB; 26. 4. 91, Rače, 1 oseb. v letnem perju, AB; 28. 9. 91, Blejsko jezero, 1 osebek, AS; 30. 11. 91, Ptujsko jezero, 6 osebkov, LB; Phalacrocorax carbo, c, 27. 7. 91, Vrhnika, 1 osebek, DŠ; 25. 12. 91, Radeče, 1 osebek, MG; Lxobrychus minutus, a, 29. 4. 91, Rače, 1 samec, MV; 29. 4. 91, Rače, 1 samica, LB; 10. 6, 91, Reteče/Sora, 1 samica, IG; 24. 8. 91, Cerkniško jezero, 2 osebka, DŠ; Nycticorax nycticorax, 20. 4. 91, Fužine/Ljubljanica, 1 osebek, DŠ; 17. 5. 91, Ig-Ljubljana, ob Iščici, 1 osebek, AS; 15. 6. 91, Ormoške lagune, 3 osebki, FJ; 26. 7. 91. Ormož, 1 juv. osebek, FB; Egretta garzetta, 17. 8. 91, Sečoveljske soline, app. 40 osebkov, LB; Egretta alba, 20. 1. 91, Zidani most/Savinja. 1 osebek, MG; 23. 2. 91, Ptuj. 3 os. in 29. 12. Ormož 12 osebkov, LB; 11. 4. 91, Zalog, 1 osebek, IB; Ardea cinerea, 10. 4. 91, Skaručna, 12 osebkov, IG; 21. 4, 91, Globočaj, 2 osebka, IG; Ardea purpurea, 3. 5. 91, Cerkniško jezero, 2 osebka, PK&KR; 12. 5. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, DŠ; 25. 5. 91, Parte na Lj. barju, 1 osebek, DŠ; Ciconia nigra, a, 28. 3. 91. Matena na Lj. barju, 1 osebek, DŠ; 26. 5. 91, ribnik Požeg, 2 os. (par) letita v gozd, FB; 26. 6. 91, Ormož, 1 osebek, LB; 14. 7. 91. Mura (Petišovci), 1 ad. osebek, FB; 30. 7. 91. Ormož, 1 ad. osebek, FB; Ciconia ciconia, a, 26. 3. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 20. 4. 91, Zidani most in Rim. toplice, 2 osebka, MG; a, 23. 4. 91, Lipe na Lj. barju, par vrnil na gnezdo, DŠ; 18. 5. 91, Notranje Gorice, 10 osebkov, AS; 13. 6. 91, Radensko polje, 3 oseb., 2 klopotata, PT; 1. 7. 91, Studenci. 2 osebka, LB; d, 24. 8. 91, Rače, 1 osebek, MV: Platalea leucorodia, 16. 3. 91, ribnik Komarnik. 1 osebek, FJ; 18. 3. 91, ribniki Rače, 1 osebek, FJ; Cygnus olor, 10. 1. 91, ribnik Gradišče, 11 osebkov, FB; 26. 7. 91, Blejsko jezero, 16 odraslih in 8 mladih, AS; 30. 12. 91, Maribor (Lent), 12 osebkov, FB; Anser fabalis, 6, 2. 91, Ormož, 20 os. m 12. 2. Studenci 60 os., LB; Anser anser, 4. 5. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, tudi 17. 8., LB; Anas penelope, 3. 11. 91, Bresternica, 1 osebek do 10. 11., LB; 14. 12. 91, Bohinjsko jezero, 1 osebek, TJ; Anas strepera, a, 17. 2. 91, Cerkniško jezero, 2 osebka, PK&KR; 14. 12. 91, Bohinjsko jezero, 4 osebki, TJ; Anas erecea, a, 17. 2. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, PK&KR; 30. 11. 91, Ptujsko jezero, app. 1500 os., LB; Anas plathyrhynchos, 18. 3. 91, Liubljana Tivoli, kopulacija, IB; 20. 5. 91, Rače, prvi speljani mladiči, MV; 26. 6. 91, Koseze-Ljubljana (bajer), samica z 2 juv., PT; 22. 7. 91, Črno jezero na Pohorju, par z mladiči, IG; Anas acuta, a, 17. 2. 91, Cerkniško jezero, 3 osebki, PK&KR; 22. 12. 91, Cerkniško jezero, 5 osebkov, PK&KR; Anas querquedula, a, 2. 3. 91, Ormož, 10 samcev in 7 samic, LB; a, 10. 3. 91. Cerkniško jezero, 10 osebkov, PK&KR; a, 5. 3. 91, Bresternica, 13 samcev in 4 samice, LB; a, 10. 3. 91, Cerkniško jezero. 30 osebkov, PK&KR; a, 11. 3. 91, Hotinja vas, 2 samca, 1 samica, MV; 25. 3. 91, Koseze-Ljubljana, par, ostal 3 dni, PT; 12. 4. 91, Draga pri Igu, 3 samci, 2 samici, IB; 15. 6. 91, ribnik Podvinci, 1 samica, FJ; Anas clypeata, a, 29. 3. 91, Rače. 4 samci, 4 samice, MV; 22. 4. 91, Koseze-Ljubljana (bajer), 3 pari, PT; 15. 6. 91, Ormoške lagune, 1 samec in 1 samica, FJ; 17. 8. 91. Sečoveljske soline, 2 goleča samca, LB; 17. 8. 91, Ormož-lagune, 1 samec, LB; 30. 11. 91, Ptujsko jezero, 1 samec. LB; d. 7. 12. 91, Rače, 1 osebek, MV; Netta rufina, 24. 3. 91, Pernica, 2 samca, 1 samica, FB; Äythya ferina, 15. 6. 91, ribnik Podvinci, gnezditev:samica z izp. mladič., FJ; Äythya nyroca, 1. 4. 91, Brester nisko jezero, 1 samica, LB; 29. 8. 91, Ptujsko jezero, 2 osebka, FJ; Äythya fuligula, 12. 1. 91, Ptujsko jezero, app. 4000 osebkov, LB; 20. 6. 91, Rače, 3 samci se že golijo. MV; Clangula hyemalis, 6. 1. 91, Ptujsko jezero, 1 samica, FB; Melanitta fusca, 12. 1. 91, Cerkniško jezero, 9 osebkov, DŠ + PK&KR; 7. 12. 91, Blejsko jezero, 2 osebka, BK; 140 XIV-58-59-1993 ACROCEPHALUS Bucephala clangula, b, 27. 4. 91, Cerkniško jezero, 2 osebka, PK&KR; b, 30, 4. 91, Ormoško jezero, 1 samec, LB; 24. 10. 91, Hotinja vas, samec v golitveni fazi, MV; Mergus albellus. 6. 1. 91, Ptujsko jezero, 10 osebkov, FB; 23. 2. 91, Ptujsko jezero, 42 osebkov, LB; 2. 3. 91, Cerkniško jezero, 3 samci, TJ; c, 30. 11, 91, Ptujsko jezero, 1 samica, LB; Mergus serrator, b, 30, 4. 91, Blejsko jezero, 1 osebek, AS; Mergus merganser, 6. 1. 91, Ptujsko jezero, 8 osebkov, FB; 9. 1. 91, ribnik Komarnik, 4 osebki, FB; 9. 3. 91, ribnik Šiker (Pristava), 4 osebki, FB; 9. 3. 91, Pernica, do 31. 3., max. 16 osebkov, FB;17. 4. 91, Bresterniško jezero, 1 samec, tudi 20. 5., samica 25, 4, LB; c, 25. 11. 91, Bresterniško jezero, 1 samec, LB; 26. 12, 91, Ptujsko jezero, 13 samcev in 9 samic, LB; Pernis apivorus, 13. 5. 91, Sora pri Dolu, 1 osebek, PT; 22. 5. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek. DŠ; 17. 8. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, tudi 1. 9., LB; 24. 8. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, DŠ; Milvus migrans, a, 22. 4. 91, Lesce, 1 osebek v bližini lan. gnezda, BK; 24. 5. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 9. 8. 91, Sečoveljske solme, 1 osebek. DŠ; Haliaeetus albicilla, 20. 6. 91, Kočevska Reka, 1 osebek (klinkajoč), IG 30. 7, 91, Ormoško jezero, 1 ad, osebek, FB; Circaetus gallicus, a, 29. 4. 91, Bistra pri Vrhniki, 1 osebek, DŠ; 1. 9. 91, Kozina, 1 osebek, LB; Circus aeruginosus, a, 12. 3. 91, Studenci, 1 samec, LB; a, 24. c 3. 91, Hotinja vas, 1 ad. samec, MV; b. 20. 5. 91, Rače, 2 ad. samici, 1 2y samica, MV; c, 7. 9. 91, Hotinja vas, 1 ad. samec, MV; 7. 9. 91, Sv, Primož na Pohorju, 3 osebki, LB; d, 13. 10. 91, Hotinja vas, 1 ly osebek, MV; Circus cyaneus, 19. 1. 91, Sestrže, 1 osebek (samica), FB; 19. 1. 91, Race, 2 osebka (samici), FB; 24. 1. 91, Bregana, 2 osebka+(6 vel. kormoranov), AB; 5. 3, 91, Starše na Dravskem polju, 1 ad, samec, FB; 16. 3. 91, Biš, 1 samec, FJ; 17. 3. 91, Biš, 1 osebek (samica), FB; b, 2, 5, 91, Ig, 1 samec, IB; 24, 5. 91, Cerkniško jezero, 1 samica, IG; c, 2. 11. 91, Ptuj, 1 samica, LB; 8. 11. 91, Kleče pri Ljubljani, 1 osebek, AB; Circus pygargus, 5. 5. 91, Skofljica-Ig, 1 samec, AS; 8. 5. 91, Hoče pri Mariboru, 1 imm. samec, FB; b, 19. 5. 91, Cirkovce, 2y samica, MV; d, 6. 10. 91, Starošince, 1 osebek, MV; Accipiter nisus, 1. 7. 91, Lj. Vič in Koseze, 1 oseb. (še 19. 11., 5. 12.), PT: 6. 10. 91, Kamnica pri Mariboru, 3 osebki skupaj, FB; Buteo buteo. 12. 12. 91, Podova pri Racah, 40 osebkov, FB; 19. 12. 91, Šikole, 13 osebkov, MV; Aquila chrysaetos, 27. 5. 91, Komarča, 1 ad. osebek, FB; 12. 6. 91, Razor, 1 ad. osebek, FB; 9. 11. 91, Lohke/Banjščice, 2 osebka, IG; Pandion haliaetus, a, 22. 3. 91, Rače, 1 osebek, MV; 31. 3. 91, Zalog/Ljubljanica, 1 osebek, IB; 19. 4. 91, Rače, 1 os, (+rumene pastirice), AB; 22. 4. 91, Rače, 2 osebka, FB; c, 2. 9. 91, Požeg, 1 osebek, MV; Falco columbarius, 10. 3. 1991, Ig, 1 osebek, AS; Falco naumanni, a, 1, 4 91, Horjul, samec in samica, DŠ; 2. 5. 91, Drenov grič, samec in samica, IB; Falco tinnunculus, a, 21. 2. 91, Ljubljana, 1 osebek nad Frančišk, cerkvijo, DŠ; 2. 6. 91, Slivnica, gnezdi v hangarju letališča, MV; 24. 6. 91, Hotinja vas, samec lovi vrabce, MV; 12. 12. 91, Hoče-Podova, 4 osebki, FB; 30. 12. 91, Hoče, 3 osebki, FB; Falco vespertinus, a, 25. 4. 91, Matena, 1 samec, DŠ; Falco subbuteo, a, 15. 4. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; a, 18. 4. 91, Jarše ob Savi, 1 osebek, DŠ; 24. 5. 91, Cerkniško jezero, 2 samca, 1 samice, IG; 3. 6. 91, Ormož, 5 osebkov, LB; 6. 6. 91, Jakobski dol, 1 osebek, FB; 8. 6. 91, Cerkniško jezero, 26 (!) oseb. lovi žuželke, PT; 2. 7. 91, Koseze Ljubljana, 1 osebek, PT; d, 4. 9, 91, Hotinja vas, 1 ad. osebek, MV; d, 25. 9, 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, DŠ; d, 29. 9. 91, Kamnica, 2 osebka, FB; Bonasa bonasia. 11, 4, 91, Strmec/Log, 1 samec, IG; Rallus aquaticus, 3. 2, 91, ob Ljubljanici/Črna vas, stoji v vodi, se"sonči", T=-14 C, DŠ; Porzana porzana, 19. 3. 91, Koper, 1 osebek, AS; Fulica atra, 3. 3. 91, Bohinjsko jezero, 7 osebkov, IG; 28. 10. 91, Reteče gramoznica, 4 osebki, IG; Himantopus himantopus, 31. 3. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, PK&KR; 1. 5. 91, Škocjanski zatok-Koper, 1 osebek, PT; 12. 5. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, DŠ; Charadrius dubius, a, 16. 3. 91, Ormož-lagune, 2 osebka, LB; a, 22. 3. 91, Rače, 12 osebkov, MV; 7. 4. 91, Tržiška Bistrica, 1 osebek, IG; 3. 7. 91, Loka pri Zidanem mostu, par s tremi mladiči, MG; Charadrius hiaticula, a, 24. 3. 91, Cerkniško jezero, 5 osebkov, DŠ; 1. 9. 91, Sečoveljske soline, 4 osebki ob ustju Dragonje, AS; 1. 9. 91, Sečoveljske soline, 4 juv. osebki, LB; Charadrius alexandrinus, 17. 8. 91, Sečoveljske soline, 2 juv. primerka, LB; Pluvialis squatarola, 1. 5. 91, Sečoveljske soline, 2 osebka, PT; b, 4. 5. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek v zimskem perju, LB; 13. 10. 91, Ormoško jezero, 7 osebkov, FB; Vanellus vanellus, a, 23. 2. 91, Hotinja vas, 10 osebkov, MV; a, 23. 2. 91, Cerkniško jezero, 20 osebkov, PK&KR; 17. 3. 91, Pernica, 130 osebkov, FB; 24. 3. 91, Pernica, 200 osebkov, FB; d, 31. 10. 91, Rače, 4 osebki, MV; d, 30. 11. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, PK&KR; Calidris minuta, 11. 5. 91, Notranje Gorice, 1 osebek, AS; 13. 10. 91, Ormoško jezero (lagune), 30 osebkov, FB; Calidris ferruginea, 2. 9. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, AS; Calidris alpina, 18, 4. 91, Jarše ob Savi, 2 osebka, DŠ; 20. 4. 91, Ormož-lagune, 3 osebke, LB; 17, 8. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, LB; Philomachus pugnax, a, 13. 3. 91, Pernica, 5 osebkov, FB; 24. 3. 91, Pernica, 25 osebkov, FB; 31. 3. 91, Ormož-lagune, 45 osebkov, LB; a, 2. 4. 91, Rače, 15 osebkov, MV; 22. 4. 91, Reteče, 1 samica, IG; 26. 6. 91, Ormož-lagune, 1 samec, LB; d, 21. 9. 91, Ormož-lagune, 1 osebek, LB; d, 4. 10. 91, Race, 1 osebek, MV; Lymnocryptes minimus, 15. 3. 91, Pragersko, 1 os. (+1 kozica) po lužah, AB; 24. 3. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, DŠ; Gallinago gallinago, 21. 3. 91, Hraše, 1 os., enako 25. 8, (kanalizacija, BK; 21. 9. 91, Ormož, 2o osebkov v jati, LB; Scopolax rusticola, 21. 5. 91, Črna vas (Lj. barje), 3 osebki oglašajo po son. zah., AB; 13. 10. 91, Iški Vintgar-Ustje, 1 osebek, PK&KR; 27. 10. 91, Kamrica nad Lisco, 2 osebka, MG; Limosa limosa, 19. 3. 91, Koper, 1 osebek, AS; Numenius phaeopus, a, 19. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; 19. 4. 91, Rače, 1 osebek, AB; 1. 5. 91, Škocj. zatok (KP) in Sečov. sol., na obeh lok. po 1 osebek, PT; c, 1. 8. 91, Rače, 2 osebka, MV; Numenius arguata, a, 7. 3, 91, Iška Loka, 3 samci-petje, DŠ+AS; 13. 10. 91, Ormož, 1 osebek, FB; Tringa ervthropus, a, 19. 4. 91, Rače, 4 osebki. MV, 22. 4. 91, Rače, 2 osebka, FB; 3. 5. 91, Iška loka, 1 osebek, AS; 26. 6. 91, Ormož- lagune, 2 osebka, LB; 17. 8. 91, Sečoveljske soline, 16 osebkov, LB; Tringa totanus, a, 23. 3. 91, Sestrže, 1 osebek, LB; a, 2. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; 14. 4. 91, Ledavsko jezero, 2 os., samec območno sprelet., FB; b, 2. 6, 91, Hoče, 1 osebek, MV; 8. 6. 91, Ormož- lagune, 1 osebek, LB; 17. 8. 91, Sečoveljske soline, approx. 70 osebkov, LB; d, 21. 9. 91, Ormož, 1 osebek, LB; d, 2. 12. 91, Rače, 1 osebek, MV; Tringa nebularia, a, 12. 4. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 22. 4. 91, Rače, 20 osebkov, FB; b, 11. 5. 91, Komarnik, 1 osebek, LB; Tringa ochropus, 17. 3. 91, Biš, 1 osebek, FB; 1. 5, 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, še naslednji dan, MG; Tringa glareola, a, 14. 3. 91, Ig-Škofljica, 2 osebka, IB; a, 19. 4. 91, Rače, 8 osebkov, MV; 21. 4. 91, Globočaj, 1 osebek, IG; 18. 5. 91, Notranje Gorice, 9 osebkov, AS; Actitis hypoleucos, a, 21. 3. 91, Tržiška Bistrica, 1 osebek, IG; a, 19. 4. 91, Rače, 5 osebkov, MV; 2. 5. 91, Draga pri Igu, 6 osebkov, IB; 29. 7. 91, Rače, jata 23 osebkov, MV; d. 5. 9. 91, Rošnja, 1 osebek, MV; Larus melanocephalus, 31. 3. 91, Ormož, 1 imm. osebek, LB; 18. 6. 91, Sečoveljske soline, 4 osebki, AS; Larus minutus, 4. 5. 91, Sečoveljske soline, 30 osebkov, LB; 23. 5. 91, Ledavsko jezero, 10 osebkov, FB; Larus ridibundus, 13. 3. 91, Pernica, 300 osebkov, FB; Larus canus, 8. 2. 91, Maribor-Drava, approx. 200. MV; Larus fuscus, 4. 5. 91, Sečoveljske solme, 1 ad. osebek. LB; Larus cachinnans, 23. 3. 91, Sečoveljske solme, 1 os, z 141 ACROCEPHALUS rdečimi prsmi-markiran?, TJ; 17. 8. 91, Sečoveljske soline, approx, 2500 osebkov, LB; Sterna hirundo, a, 10. 4. 91, Ptujsko jezero, 4 osebki, FB; Chlidonias niger, a, 29. 4. 91, Rače, Požeg, 118 osebkov, MV; 23. 5 91, Ledavsko jezero, 20 osebkov, FB; 26. 5. 91, Požeg, 30 osebkov. FB; a, 29. 5. 91, Sečoveljske soline, 3 osebki, DS; b, 1. 6, 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 3. 6. 91, Ormož, app. 40 osebkov, 8. 6. 6 osebkov, LB; 8. 8. 91, Gajševsko jezero, 2 osebka, AS; d, 16. 10. 91, Rače, 1 osebek (prvo zim. perje), MV; Columba oenas. a, 14. 3. 91, okolica Iga, 12 osebkov, IB; Columba palumbus, a, 23. 2. 91, Cerkniško jezero, 2 osebka, PK&KR, a, 12, 3. 91, Hotinja vas, 3 osebki, MV; a, 14. 3. 91, Ljubljana-Ig, 1 osebek, IB; 23. 3. 91, Sestrže, approx. 200 osebkov, LB; 30. 3. 91, Hrvaški Brod pri Šentjerneju, jata vsaj 60 osebkov, TJ; 21. 7. 91, Limbuš, approx. 100 osebkov, LB; Columba palumbus, , 13. 10. 91, Ormož, 400 osebkov (prelet), FB; Streptopelia decaocto, 11, 1. 91, Maribor, sedi na gnezdu, 14. 1. propad legla, MV; 30. 11. 91, Cirkovce, 90 skup. prenočuje, vsaj do januarja, MV; Streptopelia turtur, a, 19. 4. 91, Ig, , AS; a, 28. 4. 91, Črna vas, 1 osebek, DŠ; a, 29. 4. 91, Rače, 1 osebek-oglaša, MV; Cuculus canorus, 13. 4. 91, Čezsoča, 1 samec poje, IG; a, 14. 4. 91, Ledavsko jezero, 1 osebek, FB; a, 19. 4. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 24. 5. 91, Zgornje Hlapje, 1 os. (rjava varianta), FB; Tyto alba alba, 1. 1. 91 , Podnart, najdena mrtva, zbil vlak, BK; (glej fotografijo-preparat) Otus scops, a, 14. 4. 91, Črna vas/Lj. barje, 1 poje, DŠ; 2, 7. 91, Studenci, 1 osebek-poje, LB; Athene noctua, 18. 9. 91, Studenci, oglaša, tudi 14. in 17. 10., LB; Strix aluco, 10. 4. 91, Iški Vintgar, 4 samci pojejo zvečer, PT; Strix uralensis, 9. 3. 91, Logatec-Laze, 1 osebek ob cesti na drevesu, PT; Apus apus, a, 20. 4. 91, Mariborski otok, 1 osebek, FB; a, 20. 4. 91, Tomačevo, 1 osebek, DŠ; a, 26. 4. 91, Maribor, approx. 15 osebkov, LB; a, 27. 4. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 20. 5. 91, Slivnica (Orehova vas), approx. 1500 osebkov, MV; d, 25. 8, 91, Mihovce, 1 osebek, MV; Alcedo atthis, 13. 5. 91, Sora pri Dolu, 1 osebek z ribo v kljunu- gnezdi?, PT; 18. 10. 91, Koseze-Lj. (bajer in potok), 1 os. (tudi 7. 11. in 5. 12. 91), PT; Merops apiaster, 19. 5. 91, Lipe na Lj. barju, 20 osebkov, XIV-58-59-1993 DŠ; 2. 6. 91, Bizeljsko, ca, 30 osebkov v koloniji, AS; Coracias gamdus, a, 21, 4. 91, Zgornje Partinje, 1 osebek (samec), FB; 18. 5. 91, Drenov grič, 1 osebek, tudi naslednji dan, DŠ; Upupa epops, a, 30. 3. 91, Zameško, 1 os. brska med zasneženo travo, TJ; a, 31. 3. 91, Markova pri Ptuju, 1 osebek, FJ; a, 3, 4, 91, Ljubljana-Tivoli, 1 osebek, IB; a, 5, 4. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; 17. 4. 91, Studenci. 2 pojeta, LB; 29. 4. 91, Breg pri Mostah, i osebek, BK; Jynx torquilla, a, 6. 3. 91. Ljubljana, 1 osebek-prvo petje, PK&KR; a, 5. 4. 91, Hraše, od tega dne redno poje, BK; a, 12. 4. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV: d, 8. 9. 91, Vrhnika, 1 ujeta, DŠ; Dryocopus martius, 11. 5. 91. Veliko kozje pri Zidan, mostu, pogosta, op. do decembra, MG; 10. 10. 91, Kidričevo, 1 os. (ponovno 21. 10. ), FB; Dendrocopus major, 19. 2. 91, Dravski dvor, bobna, MV; Dendrocopus medius, 25, 1. 91, Maribor (Tezno), 1 osebek, FB; Dendrocopus minor, 28. 12. 91, Na Vrhu nad Vojarni (1250 nm), 1 samica, TJ; Picoides tridactylus, 28. 12. 91, Na Vrhu nad Vojarni (1350 nm), 1 samica, TJ; Galerida cristata, 24. 4. 91, Lj. -Šiška (OŠ V. Vodnik), par-tu redno gnezdil, pozidano!, PT; c, 14. 10. 91, Rače, 1 osebek, MV; Lullula arborea, 10. 10. 91, Maribor, 5 osebkov (prelet), FB; Alauda arvensis, 27. 2. 91, Naklo, 23 osebkov, IG; 7. 3. 91, Bresternica, 86 osebkov v jati, LB; 10. 3. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek-prvo petje, PK&KR; a, 15. 3. 91, Rače, poje, MV; Ptynoprogne rupestris, a, 10. 4. 91. slap Boka, 2 osebka, DŠ; Hirundo mstica, a, 23. 3. 91, Sečoveljske soline, nekaj osebkov, TJ; a, 29. 3. 91, Hotinja vas. 5 osebkov, MV; a, 31. 3. 91, Preloge/Sl. Bistrica, 2 osebka, DŠ; a, 31. 3. 91, Pernica, 1 osebek, FB; a, 7. 4. 91, Rodme, 1 osebek, BK; a, 9. 4, 91, Naklo, 1 osebek, IG; d, 15. 10. 91, Rače, 1 osebek, MV; d, 20. 10. 91, Cerkniško jezero, 4 osebki, PK&KR: d, 23. 10. 91, Maribor, 2 osebka, FB; d, 3. 11. 91, Dob pri Ljubljani, 1 osebek, DŠ; Hirundo daurica, 19. 5. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, TJ; Delichon urbica, a, 12. 4. 91, Rače. 1 osebek, MV; d, 30. 9. 91, Požeg, 2 osebka. MV; Anthus trivialis, a, 2. 4. 91, Požeg. 2 osebka, MV; a, 9. 4. 91, Vrhnika, 1 poje, DŠ; p, 12. 4. 91, Rače, prvo petje, MV; a, 19. 4. 91, Studenci, 15 osebkov, LB: d. 5. 10. 91, Vrhnika, 1 ujeta, PG; d, 11. 10. 91, Iška-Tomišelj, 1 ujeta, DŠ; 13. 10. 91, Ormož, močan prelet, FB; Anthus pratensis, b, 19, 4, 91, Rače, 1 osebek, MV; b, 21. 4. 91, Črna vas, 40 osebkov, DŠ; c, 26. 9. 91, Rače, 5 osebkov, MV; c, c, 25. 9. 91, Cerkniško jezero. 1 osebek, DŠ; 29. 9. 91, Iščica, 2 osebka, DŠ; 13. 10. 91, Ormož, močan prelet, FB; Anthus spinoletta, 12, 4. 91, Čezsoča, jata, IG; c, 9. 10. 91, Cerkniško jezero, 1 ujeta, DŠ; Motacilla flava, a, 24. 3. 91, Cerkniško jezero, 4 osebki, DŠ; a, 30. 3. 91, Bresternica. 2 osebka. L B; a. 31. 3. 91. Sečoveljske soline, 2 osebka, PK&KR; Motacilla flava flava, a, 12. 4. 91, Rače, 8 samcev (25. 4. -prve samice), MV; Motacilla flava thunbergi, 5. 5. 91, Iška loka, 5 osebkov, AS: 8. 6. 91, Ormož-la-gune, gnezdo s 5 jajci, LB;Motacilla flava flava, d, 24, 9. 91, Rače, 1 osebek, MV; d, 13. 10. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, PK&KR; Motacilla cinerea, 9. 1, 91, Zbiljsko jezero, opazovana ves januar, AS; Motacilla cinerea, a, 16. 2, 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, PK&KR; 29. 4. 91, Ljubljana Tivoli, izpeljani mladič, IB; d, 16. 11. 91, Zbiljsko jezero, 1 osebek, PK&KR; Motacilla alba, 6. 1. 91, Češnjevek/Cerklje. 1 osebek, AS; a, 13. 2. 91, Godovič, 1 osebek, PG; a, 23. 2. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, PK&KR; a, 24. 2. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; a, 8, 3. 91, Zidani most, 2 osebka, MG; d, 7. 11. 91, Zidani most, 2 osebka, MG; d, 2. 12. 91, Rače, 2 osebka, MV; Bomycilla garrulus. 4. 1. 91, Višnja vas pri Vojniku, 1 os. med 200 brinovkami, AB; 19. 1. 91, Grosuplje, 34 osebkov pregnal skobec, TJ; 17. 2. 91, Lipe na Lj, barju. 1 osebek, DS; 23. 2. 1991, Dolenje jezero pri Cerknici, okoli 50 osebkov DŠ in AS (fotografija) Troglodytes troglodytes, p, 28. 1.91, Rošnja, prvo petje, MV; c, 23. 10. 91, Požeg, oglaša, MV; Prunella modularis, b, 29. 3. 91, Rače, 1 osebek, MV; c, 14. 142 XIV-58-59-1993 10. 91, Rače, 1 osebek, MV; Luscinia luscinia, d, 25. 8. 91, Pragersko, 1 ujet, IV; 26. 8. 91, Ormož, 1 osebek, FB; d, 12. 9. 91, Vrhnika, 1 ujet, FB; Luscinia megarhynchos, a, 2. 4. 91, Pragersko, 1 ujet, IV; a, 7. 4. 91, Sečoveljske soline, 1 poje, DŠ; a, 20, 4. 91, Fužine, 1 samec ujet, JG; 19. 5. 91, Račji dvor (Kamnica), 1 poje, FB; Luscinia svecica, d, 1. 10, 91, Vrhnika, 1 samica ujeta, BI; Phoenicurus ochruros, 2.6. 2. 91, Koper, prvo petje, AS; a, 7. 3. 91, Hotinja vas, 1 samec, 9. 3, samica, MV; a, 9. 3. 91, Laze na Planin, polju, par, PT; 20, 3, 91, Naklo. 1 samec poje, IG; 24. 9. 91, Hotinja vas, poje, MV; d, 2. 12. 91, Rače, 1 osebek, MV; Phoenicurus phoenicurus, a, 17. 4. 91, Studenci, 1 samec, LB; a, 20. 4. 91, Fužine/Ljubljanica, 1 samec, JG; a, 22. 4. 91, Rače, 1 samica, MV; 10. 6. 91, Komna (zavetišče TNP), 1 poje, FB; d, 5. 9. 91, Dravski dvor, 1 osebek, MV; 1. 10. 91, Koseze-Ljub-ljana, 1 samec, PT; d, 17. 10, 91, Vrhnika, 1 samica ujeta, JG; Saxicola rubetra, a, 30. 3. 91, Sečoveljske soline, 1 osebek, PK&KR; a, 11, 4, 91, Iška Loka, 1 samec, DŠ; b, 8. 5. 91, Ljubljana Tivoli, samec in samica, IB; c, 31. 8. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; d, 16. 9. 91, Hotinja vas, 2 osebka, MV; d, 23. 9. 91, Vrhnika, l ujeta, FB; Saxicola torquata, a, 2. 3. 91, Ormož, 1 samica, LB; a, 10, 3. 91, Cerkniško jezero, 3 osebki, PK&KR; a, 10. 3. 91, Ljubljana Tivoli, 4 osebki, IB; a, 11. 3. 91, Hotinja vas, 1 samec, MV; 12. 3. 91, Globočaj, 1 osebek, IG; 21. 3. 91, Hotinja vas, 1 samec poje (prvo petje), MV; d, 16. 10, 91, Rače, 2 osebka, MV; d, 27. 10. 91, Limbuš. 1 samec, LB; d, 28. 10. 91, Vrhnika, 1 samec ujet, RT; d, 2. 11. 91, Cerkniško jezero, 3 osebki, PK&KR; Oenanthe oenanthe, a, 25, 3, 91, Hraše, 1 osebek na njivi, BK; a, 31, 3, 91, Parte na Lj. barju, 1 osebek, BV; a, 19. 4. 91, Rače, 2 samca, MV; c, 2. 9. 91, Hotinja vas, 3 osebki, MV; d, 16, 10. 91, Rače. 1 osebek, MV; Monticola saxatilis, 21, 4, 91, Globočaj, 1 samec, IG; Turdus menila, p, 11. 1. 91, Rače, prvo petje, MV; Turdus pilaris, 12. 2. 91. Naklo, 23 osebkov, IG; 16. 3. 91, Ormož, approx. 150 osebkov, LB; 18. 3. 91, Naklo, 1 osebek-po-je!, IG; b, 26. 3. 91, Hotinja vas, approx, 300 osebkov, MV; b, 5.4.91, Ljubljana-Ig. 60 osebkov, IB; 9.6.91, Cerkniško jezero- Dolen. jezero, 1 par, TJ; c, 21, 10. 91, Hotinja vas, 3 osebki, MV; 30, 11. 91, Komna (1500 nm), jata 10 osebkov, AB; Turdus philomelos, 13. 1. 91, ob Iški na Lj. barju, 1 osebek, DŠ; 24. 1. 91, Bregana. 1 osebek, AB; a, 15. 3. 91, Rače, 1 ACROCEPHALUS osebek, MV; Turdus iliacus, 30. 3. 91, Hrvaški Brod pri Šentjerneju, 1 os. med 500 škorci in 50 brin, TJ; Turdus iliacus, c, 25, 10. 91, Vrhnika, 1 ujet, DŠ; 30. 11. 91, Maribor, 2 osebka, FB; Turdus viscivorus, 12. 1. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek, DŠ; Locustella naevia, c, 9. 8, 91, Sečoveljske soline, 2 ujeta, DŠ; c, 13. 8. 91, Vrhnika, 1 ujet, IV; 27, 8. 91, Račji dvor (Kamnica), 2 ujeta, FB; d, 15, 10. 91, Vrhnika, 1. ujet, JG; Locustella fluviatilis, 12. 5. 91, Ljubljansko barje-Robidnice, 1 osebek poje, PK&KR; a, 19. 5. 91, Pragersko, 1 ujet, IV; Locustella luscinoides, a, 13. 4. 91, Ormož, 2 osebka pojeta, LB; 6. 5. 91, Reteče, 1 samec poje, IG; c, 30. 7. 91, Vrhnika, 1 ujet, PČ; c, 10. 8. 91, Cerkniško jezero, 1 ujet, JG; Acrocephalus melanopogon, 20. 4. 91, Ormož-lagune, 1 osebek, LB; c, 9. 9. 91, Vrhnika, 1 ujeta, DŠ; 13. 10. 91, Ormož, 1 ujet, FB; d, 1. 11, 91, Vrhnika, 2 ujeti, DŠ; Acrocephalus schoenobaenus, a, 27, 4. 91, Črna vas, 1 ujeta, BV; a, 4. 5. 91, Fužine, 1 ujeta, JG; c, 29. 7. 91, Vrhnika, 1 ad. ujeta, DŠ; d, 15. 10. 91, Vrhnika, 1 ujeta, JG;- Acrocephalus palustris, a, 8. 5. 91, Duplek/Maribor, 1 ujeta, RK; a, 21. 5. 91, Slivnica, poje, MV; d, 16. 10. 91, Vrhnika, 1 ujeta, JG; Acrocephalus scirpaceus, a, 4. 5. 91, Fužine, 4 ujete, JG; b, 28. 5. 91, Prošca na Lj. barju, 1 ujeta, BV; c, 25. 7. 91, Vrhnika, 3 ujete-odrasle, DŠ; d, 16. 10, 91, Vrhnika, 2 ujeti, JG; d, 2. 11. 91, Ormož, 1 ujeta, IV; Acrocephalus arundinaceus, a, 27, 4. 91, Črna vas, 1 ujet, BV; c, 10. 8. 91, Vrhnika, 1 ujet, BL; d, 25. 9. 91, Cerkniško jezero, 2 ujeta, DŠ; Hippolais icterina, a, 5. 5, 91, Slovenska Bistrica, 1 ujet, IV; a, 5. 5. 91, Ljubljana Žale, 1 poje, DŠ; 17. 5. 91, Ljubl)ana-Šiška, 1 oseb. poje med stanov, bloki, AB; 23. 5. 91, Studenci, 1 poje, LB; b, 26. 5. 91, Iška-Tomišelj, 1 ujet, BV; c, 26, 7, 91, Vrhnika, 1 ad. ujet, DŠ; d, 15. 9. 91, Vrhnika, 1 ujet, FB; d, 22. 9. 91, Cerkniško jezero, 1 ujet, BL; Sylvia nisoria, 4. 8. 91, Ormož, 1 ad. osebek, FB; Sylvia curnica, a, 12. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; a, 20. 4. 91, Pragersko, 1 ujet, IV; 8. 5. 91, Naklo, 1 samec poje, IG: 24. 6. 91, Studenci, 1 poje, LB; c, 2. 8. 91, Vrhnika, 1 ad. ujet, PČfd, 2, 10. 91, Vrhnika, 1 ujet, BI; Sylvia communis, a, 18. 4. 91, Iščica, 1 ujet, JD; a, 21. 4. 91, Bresternica, 1 poje, LB; a, 29. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; d, 9. 9. 91, Rače, 1 osebek, MV; d, 21. 9. 91, Iška-Tomišelj, 1 ujeta, BV; d, 27. 9. 91, Vrhnika, 1 ujeta, RT; Sylvia borin, a, 1. 5. 91, Slovenska Bistrica, 1 ujeta, IV; a, 4, 5. 91, Fužine, 1 ujeta, JG; d, 2. 10. 91, Vrhnika, 2 ujeti, BI; Sylvia atricapilla, 10. 2. 91, Zidani most, prezimuje 1 os., tudi 12. 2., MG; 25. 3. 91, Ljubljana, 1 poje, DŠ; a, 2, 4. 91, Rače, 1 samec, MV; d, 15. 10. 91, Rače, 1 osebek, MV; d, 3. 11, 91, Vrhnika, 1 samec ujet, PG; d, 8. 11. 91, Kleče pri Ljubljani, ujet 1 samec, AB; Phylloscopus sibilatrix, 18. 4. 91, Jarše ob Savi, 1 osebek, DŠ; a, 22. 4. 91, Rače, več osebkov, MV; a, 29, 4. 91, Prošca na Lj. barju, 1 ujeta, BV; 16, 6. 91, Bled, 1 osebek poje, AS; c, 12. 8. 91, Vrhnika, 1 ujet, IV; d, 7. 9. 91, Vrhnika, 1 ujeta, DŠ; Phylloscopus collybita, a, 13. 2. 91, Globočaj, 1 samec poje, IG; a, 1. 3. 91, Pragersko, 1 ujeta, IV; a, 3. 3. 91, Parte na Lj. barju, 1 ujeta, BV; a, 7. 3. 91, Škofljica, 2 osebka, AS; a, 15. 3, 91, Rače, 1 osebek, MV; 4. 10. 91, Rače, poje, MV; d. 17. 11. 91, Rače, 1 osebek, MV; Phylloscopus trochilus, a, 24. 3. 91, Martinjak ob Cerkn. jezeru, 1 ujet, DŠ; a, 24. 3. 91, Iška-Tomišelj, 1 ujet, BV; a, 24. 3. 91, Šentjakob, 1 ujet, JG; a, 12. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; c, 11. 8. 91, Vrhnika, 1 ujet, IV; d, 7. 10. 91, Vrhnika, 1 ujet. JG; Regulus regulus, 26, 2, 91, Ljubljana Tivoli, pobira po tleh pod lojeno pog., IB; p, 15. 3. 91, Rače, prvo petje, MV; Regulus ignicapillus, 29. 9. 91, Mirna na Dolenjskem, 1 osebek poje, AS; 21. 10. 91, Dravsko polje, do 30. 11, : 12 ujetih, FB; Muscicapa striata, d, 14. 9. 91, Vrhnika, 2 ujeta, DŠ; Ficedula albicollis, a, 17. 4. 91, Studenci, 1 samec, LB; a, 19. 5. 91, Fužine, 1 ujet, JG; d, 1. 9. 91, Vrhnika, 1 ujet, BL; Ficedula hypoleuca, a, 17. 4. 91, Studenci, 2 samca, LB; a, 19, 4. 91, Rače, 2 samca, 1 samica, MV; a, 20. 4. 91, Fužine, 1 143 ACROCEPHALUS ujet, JG; a, 21. 4. 91, Ljubljana, 1 ujet, JD; b, 18. 5. 91, Cerkniško jezero, 1 ujet, JD; 24. 8. 91, Vrhnika, 1 ujet, PG; d, 18. 9. 91, Vrhnika, 1 ujet, FB; Panurus biarmicus, d, 20. 10. 91, Vrhnika, ujeta samec in samica, RT; 27. 10. 91, Ormož, 2 osebka (1 ujet), FB; 30. 10. 91, Vrhnika, 1 samica ujeta, DŠ; 29. 12. 91, Ormož lagune, 4 osebki, LB: Aegithalos caudatus, 30. 8. 91, Račji dvor, 1 os. delni albin (desna perut), FB; Pams palustris, p, 28. 1. 91, Rošnja, prvo petje, MV; Parus montanus, b, 28. 4. 91, Črna vas ob Ljubljanici, samec poje (še v nižini), DŠ; Parus caeruleus, p, 13. 1. 91, Maribor, prvo petje, MV; Parus major, p, 11. 1. 91, Rače, prvo petje, zadnje 28. 10., MV; Sitta europea. p, 14. 1. 91, Maribor, prvo petje, MV; Certhia brachydactyla, p, 28. 1.91, Rošnja, prvo petje, MV; Remiz pendulinus, a, 15. 3. 91, Vrhnika, 1 ujeta, JG; d, 3. 11. 91, Vrhnika. 1 ujeta, PG; Oriolus oriolus, a, 29. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; d, 5. 9. 91, Loka na Dravskem polju, 1 osebek, MV; Lanius collurio, a, 27. 4. 91, Cerkniško jezero, 1 samec, DŠ; c, 14. 9. 91, Vrhnika, 1 ujet, DŠ; d, 27. 9. 91, Hotinja vas, mladosten osebek, MV; Lanius excubitor, 19. 1. 91, Sestrže, 2 osebka, FB; b, 3. 3. 91, Ljubljan. barje-Robidnice, 1 osebek, PK&KR; 9. 3. 91, ribnik Komarnik, 1 osebek, FB; c, 21. 9. 91, Rače, 1 osebek, MV; 4. 10. 91. Zrkovci, 1 osebek, FB; c, 13. 10. 91, Cerkniško jezero, 1 osebek. PK&KR; 17. 11. 91, Pernica in Močna, po 1 osebek, FB; 24. 11. 91, Pernica in Apače, po 1 osebek, FB; 9. 12. 91, Prepolje (in 14. 12. Ormož), po 1 osebek, FB; Lamus senator, 24. 6. 91, Notranje Gorice na Lj. barju, 1 (pojoč) samec, IG; Nucifraga carvocatactes, 7. 8. 91, Areh, 1 osebek, LB; Pica pica. 1. 2. 91, Ig, 26 osebkov v grmu, AS; Coleus monedula, 21. 4. 91, Ljubljana Tivoli, 1 delni albin, več dni, IB; Corvus frugilegus, b, 13. 3. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; b, 30. 4. 91. Šikole, 1 osebek, LB; c, 12. 10. 91, Hotinja vas, 1 osebek, MV; c, 21. 10. 91, Maribor, 10 osebkov, FB; Corvus c. corone, 2. 2. 91, Loško polje pri Zidanem mostu, 2 os. v jati s sivimi vranami, MG; 11. 4. 91, Bovec, 1 osebek, IG; 1. 6. 91, Pekre, 1 osebek, FB; 25. 6. 91, Jakobski dol, 1 osebek, LB; C. corone x C. comix, 1. 8. 91, Jakobski dol, 1 osebek, LB; Corvus corax, 11. 4. 91, Trenta, 1 osebek, IG; 15. 10. 91, Fram, 1 osebek, FB; 7. 12. 91, Rogla, 2 osebka, FB; Sturnus vulgaris, a, 25. 2. 91, Ljubljana Tivoli, 3 osebki, 1 poje, IB; 25. 2. 91, Lesce, 2 osebka, BK; a, 5. 3. 91, Hotinja vas, prvo petje, MV; 31. 3. 91, Naklo, 1 samec poje, IG; 13. 6. 91, Hotinja vas. že v pognezditveni jati, 30 os., MV; d, 18. 11. 91, Hotinja vas, approx. 20 osebkov, MV; Fringilla coelebs, p, 25. 2. 91, Hotinja vas, prvo petje, MV; Fringilla montifringilla, b, 15. 3. 91, Rače, več osebkov, MV; b, 22. 3. 91, Studenci, 1 samica, LB; b, 30. 4. 91, Podljubelj, 1 osebek, AS; 13. 10. 91, Ormož, approx. 10000 (močan prelet), FB; c, 15. 10. 91, Rače, 2 samca, MV; 31. 12. 91, Zidani most, approx. 300 osebkov, MG; Serinus serinus, p, 24. 3. 91, Hotinja vas, prvo petje, MV; 7. 12. 91, Maribor, 1 osebek, FB; 8. 12. 91, Vrhnika, 2 ujeta, PŠ; Chloris chloris, 21. 7. 91, Vrata-Luknja (1450 nm), 1 osebek poje, TJ; Carduelis carduelis, 28. 12. 91, Sava/Naklo, 10 osebkov, IG; Carduelis spinus, b, 12. 4. 91, Požeg, 2 osebka, MV; c, 4. 10. 91, Rače, 2 osebka, MV; 9. 12. 91, Kidričevo, 300 na storžih zelenega bora, FB; Accanthis flammea, 2. 2. 91, Loško polje pri Zidan, mostu, 3 osebki. MG; 15. 3. 91. Vrhnika. 2 ujeta (samec, samica), JG; Loxia curvirostra, 27. 10. 91, Kidričevo, i osebkov, FB; 30. 10. 91, Požeg, 11 osebkov, FB; c, 8. 11. 91, Požeg, oglašanje, MV; 16. 11. 91, Maribor, 30 osebkov, FB; Pyrrhula pyrrhula, c, 9. 9. 91, Rače, oglašanje, MV; Emberiza cirlus, 1. 6. 91, Limbuš, samec poje, FB; 20. 8. 91, Račji dvor, 1 ad. samec ujet, FB; 144 XIV-5cS-59-1993 Emberiza cia, 10. 4. 91, slap Boka, 1 poje, DŠ; 21, 6, 91, Voje proti pl. Na vrhu (900nm), poje 1 osebek, TJ; Emberiza hortulana, 21. 9. 91, Vrhnika, 1 ujet, FB; Emberiza schoeniclus, 2. 3. 91, Cerkniško jezero, 4 osebki, PK&KR; b, 22. 4. 91, Rače, 1 osebek, MV; 29. 9. 91, Iščica, 1 samica ujeta, DŠ; c, 14. 10. 91, Rače, 1 osebek, MV; Miliaria calandra, a, 21. 4.91, Ig/Mca. 1 poje, DŠ; 4. S. 91, Sečoveljske soline, ob Dragonji, 2 samca pojeta, LB; Iz ornitološke pozabe From the ornithological oblivion Jerebic ni! Jerebice so še za 1. 1950 zaščitene! Mislim, da jih bomo morali zaščititi še za 1. 1951, ker jih še nekaj let ne bo toliko kolikor nekdaj. Kjerkoli je bila le malo večja obdelana površina na polju, gričevju ali celo v sredogorju, je bila jata jerebic. Za večino lovcev jerebice sploh niso bile lovna perjad. Le za zabavo je v sredogorju puhnil še kateri lovec po jerebicah. Strel je bil predrag, uspeh pa malenkosten in mesa malo. Jerebice pa so od leta do leta propadale. V gričevju so bile bolj izpostavljene sovražnikom na zemlji in iz zraka, prileta iz ravninskih predelov pa ni bilo več, ker so se lovci specializirali tudi na lov na jerebice. Pri pravilnem odlovu pa bi se ne smel pokazati izpa-dek. Zelo hude zime jerebice sicer močno razredčijo, toda si v dveh, najpozneje v treh letih zopet opomorejo. Tako je nekdaj tudi bilo. V zadnjih letih - posebno po osvoboditvi - pa je kakor zakleto. V jeseni še zabrni marsikatera močna družina, spomladi se še precej na gosto sklicuje parček, m že štejemo: Na Ozarah bo gnezdil en par, pri Hrastovju eden, v Loki eden itd. Med petimi pari pa gotovo utihnejo štirje in še peti ne da vedno mladičev. Zopet je število enako prejšnji jeseni in tolažba se začne znova. Pri jerebicah ni krivo toliko krčenje gmajn, četudi bi si v grmovju marsikateri parček rešil življenje, vzroki bodo drugje. Jerebica je kokošjega plemena in gotovo sprejemljiva za iste bolezni kakor kokoši. Po vsej Sloveniji, poprej pa že v Srbiji, poginjajo kokoši za kokošjo kugo. In jerebice so izginile poprej v Srbiji kakor pri nas (1. 1927-28), kokošja kuga pa je prišla iz južnih predelov države. Da je to poglaviten vzrok, je dokaz letošnje leto, ko so kokoši cepili proti kugi. Jerebic je letošnjo jesen očitno več. Še eno leto takšna razmnnožitev, pa si bodo opomogle tako, da bodo prešle že tudi v gričevje. Ako pa to moje domnevanje ne drži (je potrjeno od lovcev iz drugih lovišč) in bodo jerebice zopet izginile, bo treba povprašati naše znanstvenike v laboratorijih, zakaj propadajo vsi ptiči kokošje vrste. Raziskati bo treba naša umetna gnojila. Ni izključeno, da so naša umetna gnojila m diditi strup za žuželke m se perjad zastrupi s poginulimi žuželkami. O tem pa sam dvomim, ker smo umetna gnojila uporabljali že včasih - razen diditija - in ni bilo zlih posledic za perjad. Posebno pa mi da misliti Srbija, kjer so uporabljali le malo umetnih gnojil. Ivan Dolinar, Ptiči v območju Savinjske doline pred 45 leti in danes, Lovec 1951. Kam takoj sporočiti pomembne podatke? uvajamo NEMUDNE ORNITOLOŠKE LINIJE selitev, najdba obročka, kadavra 061/218-886 int. 297 ^^^^^H ^^^^^^| 064/47-170 ^^^^H prezimovanje ^^^^H 061/262-982 ^^^H v naravo ^^^^| Ce 062/29-086 vam pri prvem poskusu ne uspe vzpostaviti kontakta z ornitologom, sporočite svojo telefonsko številko ali naslov. LLL TiSKarna ppp Tone UUU Tomšič LJUBLJANA GREGORČIČEVA 25 a rototisk ofsettisk TELEFON 061/219219 knjigotisk | knjigoveznica ACROCEPHALUS LETNIK 14 VOLUME 14 LETO 1993 YEAR 1993 ŠTEVILKA 58-59 NUMBER 58-59 STRANI 81-144 PAGES 81-144 VSEBINA Prvo opazovanje čopaste kukavice Clamator 81 glandanusv Sloveniji (L. Božič) Kaj pravijo zgodovinski in sodobni vin o 83 nekaterih redkih in vprašljivih gnezdilkah Slovenije (I. Geister) Poročilo o delu Komisije za redkosti za 97 obdobje 1990-1992 (Komisija za redkosti) Seznam redkih vrst ptic Slovenije 1990 (Komisija 99 za redkosti) Poročilo o redkih vrstah ptic v Sloveniji 120 za leto 1991 (A Sovine) Iz ornitološke beležnice: 123 CONTENTS First observation of Great Spotted Cuckoo Clamator glandarms in Slovenia (L. Božič) What the historical and contemporary sources say about some rare and questionable breeders of Slovenia (I. Geister) Report on work by the Rarities Committee for the 1990-1992 period (Rarities Committee) List of rare bird species in Slovenia 1990 (Rarities Committee) Report on rare bird species in Slovenia in 1991 (A Sovine) From the ornithological notebook: Ixobrychus minutus, Egretta garzetta, Ciconia ciconia, Anser fabalis, A. albifrons, Tadorna tadoma, Netta rufina, Crex crex, Charadnus dubius, Phalaropus lobatus, Stercoranus pomarinus, Ficedula parva, Lanius minor, Fringilla montifnngilla 129 Problem taksonomije vrst Puffinus puffinus in Larus cachinnansje razrešen (I. Škornik) Dokumenti: 129 Primen poškodb ptic zaradi nerazkrojljivih najlonskih vrvic v Vojvodini (Srbija) (J. Purger) Žalostna usoda gnezditvene kolonije poljskih 129 vran Corvus frugilegus v Petišovcih (J. Gregori) Pomembnost letnega obdobja pri cenzusu 131 gorske sinice Parus montanus in vprašanja njenega določevanja v naravi Q. Gregori) Novice iz Triglavskega narodnega parka: 132 Ornitološki atlas gnezdilk TNP 91-92 (T. Jančar) Skrivnostna fotografija (A. Sovine) 134 Nove knjige 0- Gregori, I. Geister) 134 Društvena kronika 136 Ornitološka kronika za leto 1991 (A. Sovine, 140 D. Sere) The problem of taxonomy regarding the Puffinus puffinus and Larus cachinnans species is solved (L Škornik) Documents: Examples of injuries suffered by birds due to undecomposable nylon lines in Vojvodina (Serbia) 0- Purger) A sorrowful fate of breeding colony of Rook Corvus frugilegus at Petišovci 0- Gregori) Significance of summer penod for the Willow Tit Parus montanus census and the question of its determination m nature 0- Gregori) News from Triglav National Park: The Atlas of breeding birds of TNP 91-92 (T Jančar) Mystery photographs (A. Sovine) New books Q. Gregori, I. Geister) Association chronicle Ornithological chronicle 1991 (A. Sovine, D. Sere) Fotografija na naslovnici: španski kupčar Oenanthe hispanica (E. Benussi) Front cover: Black-eared Wheatear Oenanthe hispanica (E. Benussi)