Poštnina plačana v goioviu. Lli i O LX V Ljubljani, v nedeljo 8. maja 1932. Štev. 103 Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za možem-•tvo 40 Din — ne-deliska izdtija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ? Kopitar jevi ul. 6/111 Teletom uredništva: dnevna alužba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praca-Dunaj 24.797 Uprava; Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku IB9 ČLOVEKU - BORCU - VODJI Prihodnje dni praznuje šestdesetlet-nico rojstva dr. Anton Korošec, kateremu so rojenice (rojen 12. maja 1872 v Biserjanah pri Sv. J ur ju ob Ščavnici) vzdele presilno nalogo, da bo ob najusodnejših dneh političen voditelj svojega naroda. Kar nam jc bil katoliškim Slovencem v zadnjih desetletjih na verskem področju škof dr. Anton Bonaveiitura Jeglič, kar nam je v kraljestvu duha naš dr. Aleš Ušeničnik, enako vodilno vlogo je po Krekovi smrti prevzel na političnem polju dr. Anton Kor >šec. Okrog vseh velikih osebnosti se vodi mnogostranski boj nasprotnih mišljenj in nazorov, ognjevito se križajo za in proti stališča, vendar se ne bojimo, da bi nas o pomenu Koroščeve vodilne politične vloge demantirala zgodovina, čeprav tudi zgodovina, vsnj kolikor je plod človeškega duha, ni in ne more biti brez sledu strasti in neobjeklivnega gledanja. Nasprotno smo uverjeni, da bo naša narodna povestnica odkrila na voditelju dr. Korošcu marsikako veličino, ki jo njegovi sodobniki nismo opazili, raz njegovo delo bo odgrnila mnogotero zaveso, ki mora danes ostnti še zastrta. Že v prvi moški zrelosti je dr. Korošec radi svojih velikih umskih sposobnosti, s svojo premišljenostjo in previdnostjo. jasnimi in dalekosežnimi političnimi vidiki, zlasti pa s svojo silno življenjsko energijo, ki jo ima kot izrazito borbena narava, pritegnil nase zaupanje svojega ljudstva. Ime, ki je spočetka nekaj pomenilo le v krogih malega podeželskega mesta, je skoraj zazvenelo prek cele Slovenije, sočno in polno, kakor orljek dragocene kovine. Korošec je tisti slovenski politik, ki je v duali-stični monarhiji prvi politično formuliral idejo združene Slovenije, ko je kot predsednik Slovenskega kluba v štajerskem deželnem zboru decembra 1909. leta zahteval združitev slovenskega dela Štajerske in Koroške z ostalimi slovenskimi pokrajinami v eno upravno celoto. Ideja ni bila nova. Najboljši slovenski možje so jo nosili v dušah in milijon slovenskih src je zanjo utripalo. Toda, kak pogum, povedati to vsemogočni, z nemškim centralizmom prepleteni in zvezani Avstriji! Korošec je tedaj prvič govoril iz srca vsega naroda, ki je v njem spoznal svojega moža in mu poslej skupaj z dr. Krekom zaupal svojo politično usodo. Pet let pozneje (1914) Korošec ni več. le predsednik Slovenskega kluba v kakem deželnem zboru, ampak načeljuje v državnem zboru na Dunaju združeni Hr-vatsko-slovenski zajednici. Odslej niso v dr. Korošca uprti le pogledi Slovencev, ampak vsega jugoslovanskega juga. Dasi je vojska krčevito tiščala k tlom vse politično življenje, je stoprav ledaj za Korošca prišla doba največjih političnih razmahov. Videč je spoznal, da je čas od nemštva zatiranih narodov monarhije dozorel v zenit in da se bliža ura odločitve. Z eno roko se opira na Hrvate, drugo proži bratom Čehom in z njimi združen, ramo ob rami bije gigantski boj za osvobojenje svojega naroda izpod stoletnega nemškega jerobstva. Korošec, ki zna biti vselej tako taktično previden, v tem boju nič ne okleva. Odkrito, brez pridržka zastavi svoje življenje i ti igra veliko igro za biti ali nebiti svojega naroda. Neomajno veruje v zmago pravice. 30. maja prebere v dunajskem parlamentu »majsko deklaracijo«, ki postane izhodišče neudušljivega narodnega gibanja na jugoslovanskem jugu. Pod naporom strašnih dni se zruši Koroščev veliki drug in prijatelj dr. Krek. Poslej vodi Korošec skupaj s škofom Jegličem osvobodilno gibanje. Proroško gleda vstajenje svojega naroda: »Dvignite glave, ker bliža se vaše rešenje!« kliče na samem Krekovem grobu (13. oktobra 1917), narodu, ki je bil na svoji grudi stiskan in zdesetkovan. njegovi sinovi pa so bili prisiljeni na bojiščih krvaveti za zmago germanstva. Preko vse slovenske zeml je se razlega preroditeljni klic po narodni svobodi. Vrše se mogočni narodni tabori, na katerih nastopa Korošec kot glavni govornik, povsod zasledovan in opazovan od avstrijskih ovaduhov in špijonov, Korošec pa brez ozira na lastno življenje kuje nov državnopravni narod. Vedno pogostejša so njegova pota na Hrvatsko, v Dalmacijo, Bosno, pa zopet na Češko ... Prerok-voditelj je gledal pravilno. Ne preteče niti leto in pol po majski deklaraciji, že se zruši Avstrija in dr. Anton Korošec je kot predsednik Narodnega Vi ječa Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu postal koncem oktobra 1918 »šef eksekutive za vse jugoslovanske pokrajine«. Korošec ni utegnil, da i>i .sprejemal ovacije naroda, ki ga je kot svojega Jozueta sprejemal in pozdravljal kra- ljevski. Hitel je v Žene vo iii Pariz, kjer sc je pred mednarodnim forumom pričela odločevati naša politična usoda, Kd or pozna zgodovino naših domačih političnih razmer, dobro ve, da je bilo politično ozračje pri nas često zelo zastrupljeno, vedno pa jako ostro in in-transigentno. Kadar je politični nasprotnik uvidel. da ne prodre s stvarnimi razlogi. potem se je lotil osebnostnih zadev in jih triumfalno vlačil v politično areno. I udi Korošcu ni man jkalo nasprotnikov. Okrog njegovega imena in programa so se s prvega početka. ko se je pojavil na politični pozornici. bojevali najsrditejši boji in premnoga strupena puščica je bila nanj izstreljena. Toda, kadar so prišli nad narod težki dnevi, kadar je bila na kocki njegova usoda in je šlo za vse, tedaj so se Slovenci strnili okrog dr. Korošca in se v odločilnih trenutkih zaupali njegovemu političnemu vodstvu, lakšna je magična sila njegove osebnosti. tolikšno zaupanje ima ljudstvo v Koroščev značaj in njegove voditeljske sposobnosti. 1/. polpretekle dobe vemo, da je tudi vladar naše mlade države morda v najusodnejšem trenutku našega državnega sožitja, ko so padli streli v parlamentu in so vsi patrioti trepetali za usodo države, poveril vodstvo državnih poslov ravno dr. Antonu Korošcu. Tedaj so zapisali prijateljski francoski listi: Kralj v tem trenutku ni mogc! dobiti boljšega moža ... Koroščeva voditeljska politična vloga je spričo teh zgodovinskih dejstev nesporna. Zato se ob njegovem jubileju radujejo vsi. ki se po rltiliu in srcu prištevajo k slovenskemu ljudstvu. Korošec je namreč vedno zastopal načelo, da mora tudi politično življenje l>ifi urejeno po moralnih principih, zahteval je. da tudi v politiki odločuje pravičnost in ljubezen. Ravno ta osnovna etična načelnost mu je v vseh političnih strujah pridobila nešteto prijateljev in spoštoval-cev. Ob tej temeljni orientiranosti dr. Korošca n jegova pojava kot strankarja popolnoma izginja. Kakor je dr. Korošec odločno načelen politik in kot tak seveda nujno pristaš gotove politične struje, so politični nasprotniki vselej, kadar je liil v vladi, mirno lahko govorili: Korošec je v vladi. ne bo nobenih političnih perse-kucij! Sfrankar ali nestrankar, kdor je pošteno in vestno vršil svojo dolžnost, temu se ni bilo treba ničesar bati. Vsak poznavalec našega političnega življenja bo potrdil to značilno širokogrudnost po-litika-Korošca. ki se je vedno prizadeval oceniti objektivno vrednost človeka in ga tehtati po njegovih delih. To spoštovanje človeka-sodelavca je osvajalo srcn širokih mas in mu pridobivalo vedno širši krog sotrudnikov. Korošec je vedno imel in ima še tudi danes dovolj nasprotnikov v kolikor zastopa določeno politično idejo, n ne verujemo, da bi imel kot človek kakega sovražnika, pa naj si bo v tem ali onem političnem taboru. Kajti kadar je šlo za to, da se pomaga bližnjemu kot človeku, dr. Korošec resnično ni nikdar spraševal p<> strankarski pripadnosti. Zato si) bile pred njegovimi vrati vedno dolge vrste najrazličnejših prosilcev, zato so dnevno prihajali na njegov naslov šopi pisem od vseh slojev in iz vseh delov naše domovine, pa naj so bili ali tudi ne Koroščevi volilci. V tem velikem slovenskem možu se je kakor v Kreku in drugih naših najboljših in največjih izkristalizirala in vtelesila odrešujoča ideja vsenarodnega občestva, ko voditelj sprejema breme in skrb za vse nase. Korošec je vedno ravnal kakor voditelj, ki ima pred očmi dobro in rešitev vsega naroda. ,Ker si mi brat po krvi in jeziku, si vreden mojega truda in žrtev.' Ljubezen do zemlje, na kateri se je rodil in katere težka prsi je preinnogokrat lepila na njegovih čevljih ko jo je neštetokrat prehodil počez in podolgem na svojih prosvetnih ter političnih potih in jo z zadrugnrstvom reševal iz rok ljudskih oderuhov; — potem pa z njo združena neugnana in strastna ljubezen do svojega naroda, o kateri iii govoril pa jo z dejanji spričeval, to je Korošca usposobilo za narodnega voditelja. Ta ljubezen je silila na dan in jo je ljudstvo čutilo tudi takrat, kadar je bil z njim trpek in bridek, tudi če jc njegova beseda cankarsko udarjala in žgala. Seveda more tako govoriti in nastopati le človek, ki jc globoko zasidran v krščanstvu, ki veleva voditelju ne zaslužiti. temveč služiti svojemu narodu. I o dedščino je sprejel Korošec od svojih političnih prednikov, je z njo gradil in jo bo kot dragoceno politično izročilo nekoč izročil dalje. Evo skrivnosti političnih uspehov, razodeto prijateljem in sovražnikom: pošteno in nesebično delo za ljudski blagor! Kdor se pri narodu legitimira s (o legitimacijo, si bo osvojil tudi njegovo zaupanje. Politika mora biti postavljena v službo naroda. V vsakem drugem slučaju pa se kaj hitro uresničuje Emersonov izrek, da je politika nekaj nevarnega, podobna poklicem, kjer je človek v vedni nevarnosti, dn se zastrupi. Ob Koroščevem jubileju vemo Slovenci ceniti njegov pomen za naše ljudstvo. Malim narodom so velike osebnosti bolj potrebne kot velikim, kajti kar jr mogočnim narodom dano že samo po sebi, si morajo majhni izvojevati z žrtvami in često s krvjo in mučeništvom. Pri malih narodih traja borba za narodne pravice često stoletja, je takorekoč večna. Pri tem v bistvu niti nc gre za to, kolikor jc storil poediuec, ker je le člen v dolgi verigi boriteljev. Dr. Korošca pa je Prc-vidnosl postavila na tako usodno zgodovinsko točko, rla ho njegovo delo v velikem času še poznim rodovom ostalo v spominu, ko bo mladina zrla nanj kol kU vsarja, ki je klesal narod v posebno kulturno in civilizalorično individualnost, ki navzlic malošlevilnosti živi samo- Stran 2ft >STX3VKNKCam, njegovo stanovanje in njegova uredniška soba sta pa postala shajališče vseli mladih podeželskih kaplanov, ki se tudi iri so več zadovoljevali s konservativnim in frazastim slogaškim mrtvilom, Iti je vladalo tedaj po slovenskem Štajerju in v katerem so skušali neomejeno in nekontrolirano ribariti bolj ali manj odkrito liberalni triki advokati, skrbeči večkrat bolj za koristi svojih plsaren, nego za interese širokih slovenskih ljudskih množic. Uvidela je pa ta mlada družba z dr. Korošcem ua čelu, da s starejšim rodom, dozorelim ln osivelim v neplodnem slogaštvu, ne more kaj začeti, zato je posvetila svojo poeornost zlasti mladini. Ustanovil jo 14 dnevnik »Naš dom« ter osnoval s svojimi tovariši celo vrsto mladcniških in dekliških irez, ki so dobile 1. 1908. svoje enotno idejno in organizatorično ognjišče v mariborskem pododboru »Slov. kršč. soc, tveie«. In na to ognjevito mladinsko gibanje, ki je v malo letih vprav preplavilo ves slovenski Štajer in ki je postalo hitro tudi najmočnejši jez proti vodno ofenzlvnejšem in strupenejšem nem-škutarstvu svoje politično uveljavljenje, pri čemer je postajal vedno odločnejši. Pri svojih političnih nastopih je trčil dr. Korošec večkrat ob konservativne katoliške slogaše, še večkrat pa ob liberalce, kar ga jm seveda ni prav ni3 motilo. Dne 9. junija 1. 1901. si je pa na shodu v Slovenski Bistrici privoščil sploh vso tedanjo štajersko slovensko politiko in ji upravičeno očital, da jo brez vodstva, brez smeri in brez načel, a po- V dunajskem parlamenta. Tako si jo priboril dr. Korošec vstop v avstrijski parlament Strupeni »Graaer Tagbdatt« je že za časa volivnega boja pisal, da je dr. Korošec »najbolj obsovražesnu oseba pri spodnještajerakih Nemcih«, kakor bi bil zaslutil volik vpliv, ki si ga bo novi poslanec kmalu pridobil v tedanji slovenski parlamentarni delegaciji in hitro nato v vsem parlamentu. Državni zbor je začel ob Koroščevem prihodu na Dunaj razpravljati ravno o volivni reformi v zmislu splošne in enake volivne pravice. Ta pogajanja so se vršila predvsem med načelniki klubov in v odsekih, zato se mladi poslanec še ni mogel prav uveljaviti, a ko se je po volitvah na poletje 1. 1907. vnovič vrnil v parlament, je postal takoj podpredsednik dr. Susteršičevega »Slovenskega kluba«, ki je združeval 17, t j. veliko večino vseh slovenskih poslancev. Parlament je delal izprva precej mirno in stvarno, toda že naslednjega leta so začeli pretresati starodavno monarhijo burni dogodki. Fnmozni zagrebški veleizdajniški proces, aneksijska kriza in novi, najstrastnejši narodnostni boj. šusteršlč iu Korošec sta nastopila v de- Dr. Antonu Korošcu, za 60 letnico. (12. V. 1872 — 12. V. 1932.) Kadar molim, kot bil in še je On, z visokega poldni v večer se ndgne din, začudi prebujeno duš se milijdn, vis rod strmi zaverovčn: „Takč /t veliki Je-H res iz nds, ves naša duša in vds naš obrdz? Ki skrit v obstret življenja plodnih svojih dni še ti v in že prizndn r po vrstnici stoji. . . Ki mu je delo dolgih bojnih let priznal in dom in rod in onstran naših mej veliki svet. . ." Kaj tožimo ? Da Bog nas mož velikih vrednih ni spoznal, da nam herojev ni, ni genijev nam dal? Poglejmo 6al Mar ni, kot je o TAKEM pesnik naš nam pel, ko se v besedi naši je najviše in najdlje razvnel ? 0 M0ZU, ki ves klen, ves naš in zdrav, rodu je svojega ves cilj in pot spoznd/, da je odtis njegovih ran in sanj užgal pekočo stigmo vanj. . . Dorasla niso mu bila še leta plodna, kar domovju v službi mladi zvozil je mornar. Tedaj, ko legel truden njega večji drug je — kapitan, (Medklic: Slava Evangelistu Kreku!) na posel ta bil On kot prvi je pozvan, da ladjo zapušččno na valeh, svoj mali rod, kot jak krmar in vešč pilot otmč v pristan . . . Za rod in red I Za t d ko geslo vnet On vodil ladjo je poslej, se bi/ z viharji in morja naval krotil, o te val iz robot, iskal poti, ogibal spretno se čeri, ves mož že v poslu, vsevdilj vse više stal in vedno višjih zvezd iskal: pravično, modro, vztrajno in iskrčno, dosledno in odločno in pošteno, za vsakega in vse, povsod in vselej . . . Kdor TUJEC hodiš mimo nas — poglej! TU mož, včs klen, v6s naš, včs zdrav! RODU JE SVOJEGA VES CILJ IN POT SPOZNAL: DA ZA ROD iN RED, pa četudi je naproti ves svet! Žive! dr. Anton Korošec! Dr. Ivan Pregelj. Stev. lOfV »SLOVENEC«, dna & maja im Sbu S ln predavanj, ustanavljal društva ln zadruge, pteal članke in urejal liste. Tako so se vršile nove dcžebiozborske volitve spomladi 1. 1909. že v povsem novih okoliščinah. Vkljub vsem naporom liberalcev, s katerimi so šli tudi nekdanji »slogaši«, so si ti priborili en sam mandat (dr. Kukovec v mestni skupini), dočim je zmagoslavno zavojevala vse ostale »Kmečka zveza« z dr. Korošcem na čelu. S tem se je začela tudi v politiki štajerske slov. deželnozborske delegacije popolnoma nova, sveža in smotreua doba. Ker je nemška večina kratila Slovencem pravico rabe materinega jezika, so izbruhnili takoj ogorčeni boji, v katerih je zahtevni dr. Korošec v imenu svojih tovarišev iu v imenu pol milijona spodnješta-jerskih Slovencev združitev slovenskega dela štajersko z ostalimi slovenskimi pokrajinami v eno upravno edinico, združeno Slovenijo, par mesecev nato so pa začeli celo z žilavo obstrukcijo, ki je ni zlomil tudi razpust deželnega zbora in ki je po 4 letih, tik pred svetovno vojno končno prisilila Šovinistično nemško nacijonalno večino, da je začela upoštevati tudi upravičene slovenske zahteve. To obstrukcijo, ki je onemogočala vsako redno delo deželnega zbora, je spremljalo tudi veliko gibanje med ljudstvom, ki se je izražalo v geslu »Proč od Gradca« in tako pripravljalo v najširših plasteh realizacijo združene in avtonomne Slovenije, ki je bila od leta 1848. dalje cilj vseh slovenskih političnih prizadevanj. Toda tudi te boje, ki so seveda glasno odmevali tudi v okrajnih zastopih, je prekinila 1. 1914 svetovna vojna. To je nemški šovinizem sicer izrabil za ostre persekucije napram Slovencem, toda Štajerski Slovenci so bili v teh bojih pod dr. Ko-roščevim vodstvom že toliko dozoreli, da jih ni mogel zlomiti niti najhujši pritisk. Z ognjevitim navdušenjem in neomajnim zaupanjem so zato sledili svojemu velikemu buditelju, organizatorju in voditelju tudi med vojno, ko ga je ves slovenski rod od Drave do Soče pozval, da ga vodi v njegovem epskem boju za popolno osvobojen}«. V čem obstoji skrivnost opisane zgodovinske politične poti dr. A. Korošca? V nenmadeževanosti enačaja, t jasnosti načel in ▼ neknmpromisni zvestobi do svojega lastnega naroda. Glede na to mora tudi politik bolj kot katerikoli drug javni delavec spremljati vsak utrip ljudskega srca. Kakor hitro Eačne izgubljati živ in neposredni stik z njim, zvo-deme tudi načela in obdedi zvestoba. E. Nekaj časiitk iz Belgrada Med mnogimi pismenimi čestikami, ki so jih poslali »Slovencu« za KoroSčevo 00-letnico mnogoštevilni prijatelji iz raznih strani Jugoslavije, pri-občujemo spodnji dve. Prvo je poslal g. dr. Jov. Jovanovič, bivši poslanik na Dunaju in poznejši voditelj bivše Srbske zemljoradniške stranke, drugo pa g. dr. Milan Stnjadinovič, bivši finančni minister in eden voditeljev bivše Radikalne stranke: G. Jov. M. Jovanovič t Uredništvu »Slovenca« v LjubljanL Pridružujem se Vam z najboljšimi željami za Vašega slavljenca dr. A. Korošca. Naša država ga mor« prištevati med svoje iskrene graditelj«, uri pa mu moramo želeti dolgo življenje za nj&no nadaljnjo notranjo ureditev. Jov. M. Jovanovič. G. dr. Milan Siojadinovic t Ime dr. Antona Korošca bo zavzemalo najvidnejše strani v novejši zgodovini slovenskega naroda. Toda po Koroščevih velikih političnih izkušnjah, po njegovi modrosti in domoljubju je njegova delavnost daleč prestopila meje njegove ožje domovine. V noši skupni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je Anton Korošec igrnl zelo značilne vloge. In ni dvoma, da bo tudi v bodočnosti zavzemal vodilna mesta. Za njegovo OO-letnioo mu iskreno čestitajo vsi njegovi mnogoštevilni prijatelji. On že danes spada v tisto vrsto velikanov, za katere je rekel naš pesnik Njegoš: »Blngo tome, ko do vijeka živi, imno »e zašta i roditi!« Dr. M. M. Stojadinovič. feffi^o^0^^ mm fceV^e bVKjo » Mw» 4 VMM Mdtem, h ini>M« » ms i'« protikorupcijskem »mirovanja t Unionu, na katerem so govorili dr. Korošec, Davidovi*, Joea Jovanovič, dr. Sliapo in drugi Korošec na čelu Ijudsiva v za svobodo Gospod uredniki Po Vaši želji sem napisal nekaj malenkosti o dr. Korošcu kot parlamentarcu, kolikor sem pač mogel videti njegovo delo kot več ali manj nezainteresiran opazovalec. Točneje in pravilneje ga bo kot politika gotovo opisal kdo izmed njegovih bivših tovarišev v parlamentu, ki se je meril ž njim v političnih debatah in pozna iz lastnega doživetja obseg Koroščevega dela, njegove metode in njegovo taktiko v političnem boju. Ce Vam pa morejo pri esstavi stike o Korošcu kot parlamentarcu kaj služiti tisti skromni podatki, ki Vam jih morem jaz dati, jih Vam dajem drage volje na razpolago. — > Korošca sem spoznal na Dunaju kot visoko-šolec. Bil je eden izmed tistih poslancev, ki so radi zahajali v Danico. Prvi med temi je bil seveda Krek, vedno študentovsko mlad in svež; tudi Žitnika, Povšela, Pogačnika in Spinčiča sem v letih 1904—1908 pogostokrat videl na Daničinih prireditvah. Od prvega sestanka s Korošcem mi je bil ostal vtis, da je mladi poslanec izredno vljuden, eleganten in vesel možak. Po končanem dnevnem ledu smo ga radi izvolili za »zelenega carja« pri neoficielnem delu občnega zbora. Posebno prijateljstvo ga je družilo s Krekom. Skupaj sta kurila na izletu vrh Senuneringa ogenj, zahajala na Pr-tovč, hodila čez Golico na Koroško, prirejala shode itd. Dr. šušteršič, ki je opazoval to zvezo, je rekel nekoč Kreku pomembne besede: »Glej. ti si si s svojim političnim delom pridobil vsaj enega prijatelja — jaz si nisem nobenega.« (Pripovedoval Krek.) Za politično življenje v dunajskem parlamentu se takrat nisem dosti brigal. Zato bi tudi ne mogel povedati, v koliko odsekih je Korošec deloval (znano mi je n. pr., da je bil član važnega proračunskega odseka) in kolikokrat je poprijel za besedo v plenarnih sejah. Cul sem, da je bil kot član odsekov zelo priden delavec, ki se je za delo pripravljal z obširnim študirnnjem in ki se nikakor ni zadovoljeval z vlogo »nemega poslanca«, ki se zna uveljaviti samo z besedicama »za« ali »proti«. Malo od bliže sem opazoval njegovo delo, ko sem prišel lelo dni pred razpadom Avstrije v dunajski parlament kot stenograf. Korošec je bil predsednik Jugoslovanskega kluba, ki je združeval vse slovenske, hrvnške in srbske poslance brez razlike političnega mišljenja, in središče najživahnejšega dela. Biti poslanec — zlasti na vodilnem mestu — takrat ni bilo šala. Treba je bilo neštetokrat hitro zavzeti stališče v velevažnih vprašanjih, slediti pisavi časopisja, posredovati v nebroju slučajev itd. Cel kup pisem je ležal vsak dan pred poslancem, o katerem so ljudje upali, da se bo zavzel za njihovo stvar. (Dr. Pogačnika sem n. pr. dobil nekoč v klubu, ko je v enem dnevu napisni 30 pisem.) Videl sem takrat, kako neenakomerno je razdeljeno delo v parlamentarnih zastopstvih. Na tistih poslnn j eih, ki so v javnosti bolj znani |>o svojih shodih, po dopisovanju v časopise in osebnih zvezah, sloni ' ne samo vsa teža politične odgovornosti, ampak tudi večina podrobnega dela. Kdor pa doma v domovini manj dela, ta ima manj posla tudi v parlamentu in mu poslanski mandat ne bo ugonobil živcev. V tem oziru je bil Korošec zelo na Blabem. Neprestano je pel telefon: »Ist Herr Dr. Korošec zu sprechen?« Sedaj je bila seja klubovih načelnikov pri predsedniku parlamenta ali tudi pri predsedniku vlade, sedaj jc prišel na razgovor Stan6k, sedaj Poljaki, sedaj je vabil Korošca na razgovor ministrski predsednik Seidler, bila je avdienca pri cesarju itd. Kopice pisem in brzojavk, ki je prihajala dan na dan, ni sam niti odpiral, ampak je to moral prepustiti tajniku. Delo je bilo namreč ▼ klubu tako obsežno, da je imel klub stalno tajnika in tipkarico; poleg tega ste pa hodili pomagat pri delu še dve drugi pisarniški moči. (Tu omenim, da dr. Žerjav ni bil klubov tajnik, knkor se dostikrat misli; dr. Žerjav je živel takrat na Dunaju kot novinar in se je dal klubu brezplačno na razpolago, ako ga kje rabijo pri delu. Zbiral je zlasti gradivo o političnih preganjanjih med svetovno vojno ln je sestavljal tozadevne resolucije.) Njegovi govori v zbornici so bili vehementnl, revolucionarni. Poznalo se jim je dvoje. Korošee je spoznal nemške nakane za primer, da zmaga nemško orožje, na lastni koži. V Mariboru se med vojno skoraj ni smel ganiti iz sobe, ker so ga sicer na ulici napadli njegovi »prijatelji«. Kadar je prihajal z Dunaja ali s kakega shoda v Maribor, dostikrat ni izstopil v Mariboru, ampak postajo poprej In Je pri- M nenapovedan domov, da m je tako trognfl nam- Skemu, oziroma nemčurskeuiu »sprejem«« na mariborskem kolodvoru. Med zasedanjem parlamenta mu je vlnda ponudila, da bodo skrbeti la njegovo varnost detektivL kadar bo šel na kolodvor. A Korošec je to odklonil, ker bi bil sicer moral vedno javiti policiji natančni čas svojega odhoda. A kljub tem morečim razmeram je živela \ Korošcu zdrava, močna narava, ki si je bila ohranila navzlic neugodnostim juvnih razmer neoma-jano zavest, da smo ljudje enakopravni tn da nafte nepisane človeške pravice niso zastarele in ne bodo nikdar zastarele. Zdel se mi je kot kmetski fant, v katerem leži neizčrpana moč zdravih prednikov, fant, ki ga nobena sila ne ukloni, da bi se pričel smatrati za državljana druge vrste. Način, kako je govoril Korošec v dunajskem parlamentu, najbolj osvetljujejo njegove besede v zasebnem razgovoru: »čez leto dni bomo aH v samostojni državi ali pa v zaj>oru.< Seveda je delal Korošec s svojimi tovarfSl m vso silo nn to, da se zgodi prva možnost, in ostrost njegovih takratnih govorov, ki je marsikoga presenetila, nam postane umljiva, če si predočimo, da so imeli ti govori nnmen, zbuditi v narodu zavest: »Dvignite glave, ker bliža se vaše rešenjel« Ta namen so govori tudi dosegli. Brali so Jih v inozemstvu, na solunski fronti, necenzurirani ste-nografski zapisniki so krožili od zaupnika do zaupnika in ob zlomu Avstrije je bilo ime Korošee tudi med Srbi najpopularnejše. >Mi smo v ujetništvu samo čakali, kaj poreče Korošec,« je pripovedoval srbski polkovnik Švabič. ki je po prevrata vstopil v službo Narodne vlade in s svojim odločnim nastopom brez dolgega diplomatičnega prerekanja preprečil, da niso prišli Italijani na Vrhniko; sporočil jim je namreč po stojem adjutantu, da se b« morebitnemu laškemu poskusu, priti na Vrhniki* postavil z orožjem po robu. Vsa jugoslovanskn jnvnost mora biti Korošcu iskreno hvaležna za vse, knr je storil v parlamonta In doma za majsko deklaracijo. Dasi so bili njegovi shodi v Sloveniji navadno prepovedani, je vendar 1. 1918. prišel sedaj v ta kraj, sedaj v oni ln v zasebnem jiogovoru povedal ljudem, da stoji naši stvar dobro. Kamor je prišel, so ga sprejeli naravnost s kraljevimi častmi. Užival je nedeljeno za-upanje vsega naroda, ki je vedel, da so pri njem raše svetinje v vnrnih rokah. Vredno je, da omenimo posebej zadnji govor, ki ga Jc Imel Korošec v dunajskem parlamentu. Bilo je 2. oktobra 19t8, ko se je sestal dunajski parlament — po zlomu nn solunski fronti... Prvi je povzel besedo Stnnfk in je govoril v tono moža, ki se t sreči ne zna In noče brzdati. »Neme?, sedi J vas imamo tam, kjer stno vns že davno želeli Imeti.« Tako nekako se je pričel govor, ki ga je eovornfk končni s povzdignjenim glasom, dn bo kmalu donel po zemlji klic: »Nemci, pridite sem k svetovni codbl nad Viljemom Hohenzollernskim!« Tudi slovanski jiosland niso vsi odobravali tega govora; pokojni dr. Pogačnik je branil Sta-nCka, češ, da sodi, da mu je ta govor napravil neki drugi radikalni člnn češltega Svaza. Cul sem, kako Je po Stanekovem govoru rekel Nemec proti tovarišu: »Dieses Volk knnn nur hnssen.« Po/.ahil je seveda, da je bil ta govor brutalna posledica brutalnih vzrokov. Shod S.L8. ilae 28. avgusta 1927 r Ljntoinom, govori dr. A. Korošee Dr. M. Slavič: Dr. Korošec od btiza D. Anton Korošec je že zgodaj začel kazati zmožnosti za kulturno delovanje zn nnrod. Prvikrat som to opazil pri njem, ko je bil novomašnik 1. 1895. V tem letu smo imeli dijaki ljutomerskega okraja, kakih 30 nas je bilo v tem okraju, ki je dozdaj dajal na Štajerskem največ dijakov, — počitniške poučne nastope po raznih krajih tega okoliša. Imeli smo sestanek tudi v Koroščevem rojstnem kraju, pri Sv. Juriju ob ščnvnici. Sredi naših predavanj, deklamaeij in debat je stopil v zho-rovalno dvorano tudi primiciant Korošec, ki se je takoj oglasil k besedi ter poudaril važnost našega »dela za narod«, ki bi se ga tudi sam rad udeleževal, če hi ne hil zaposlen s pripravami 7,a novo mašo. Njegove besede so nas v živo zadele, dasi še takrat mi mlajši nismo bili posvečeni v tajnost, da je bil Korošec kot gimnazijec člnn gimnazijskega, seve tajnega društva, pri katerem so ti udje spuščali kri, da so z lastno krvjo podpisovali prisego domovini. Koroščeva primicija je bila v narodnem oziru posebnega pomenn. Prišli so namreč na njo tudi prekmurski bogoslovci s sedanjim voditeljem Jožefom Kleklom na čeln. Takratni mariborski bogoslovci so občevali s prekmurskimi, da bi bili r njimi v zvezi za uspešno narodno delo v Slovenski krajini. Primicije v panonskem delu Štajerske, nn katere so prihajali tudi Hrvati, so bile od dobe slov. taborov do dobe splošne nnrodne probujenosti obenem s svojim verskim značajem tudi ognjišče za probudo nnrodne zavesti. Ni dvoma, da sn mladi prekmurski bogoslovci nesli s te primicije veselo zavest, da so bili bratje med brati, da morajo delati za to bratstvo v svoji »okroglini«, knr je g. Klekl s svojimi tovnriši res storil in dni temelj za združitev Slov. Krajine z ostalo Slovenijo. Navdušenje za narodno prosvetno delo je dr. Korošca privedlo k žurnnlisliki. Pisati je začel iz golega idealizma kot bogoslovec v »Slovenca«. Vendar je bil vesel in ponosen, ko je nekoč dobil od urednika par goldinarjev nagrade. Radi veselja in sposobnosti je prišel že po dveh letih kajdanovn-njn za urednika, najprej tednika »Slov. Gospodarja«, potem še povrh nemškega v slovenskem duhu pisanega lisln »Stldsteirische Post«, dalje »Straže« in »Našega doma«. Vršil je svoj uredniški, kakor pozneje poslaniški posel z veseljem in pogumom, ne dn bi ga kdaj potrla teža nli neprijetnost žrtev zahtevajočega dela. Ravno pri žrlvnh se mi je zdel najsvetlejši njegov značaj. Tako n. pr. jo bil obsojen radi nekega dopisa zoper ptujsko nemšku-tarijo. Kazni mu sicer ni bilo trebn prestati. Spisal pn je v tem času nemške politike zn »Siidsteirische Post«, kjer je v nežnih, elegičnih akordih potožil svoji materi gorje za temnimi zidove strašne voze do Vrazovi: »V vozo so me djali. Noter v hudo temnico«. Mendn največjo žrtev svojega uredniškega in poslanskega poklica pn je pogumno polagal na žrtvenik jugoslovanske ideje med vojno, ko je bil obenem voditelj politike v smisln majniške deklaracije. Mariborski Nemci so spoznati, knko nevarno jim je Koroščevo delo. Zato so gn nekoč dejansko napadli v sednnji Strosssmayerjevi ulici v Mariboru, lako da se jim je moral umakniti v neko slovensko hišo. Od tegn časa dalje je ostal podnevi in ponoči v uredništvu »Straže« in ni več. hodil na | svoje stanovanje v dijaškem semenišču. Na streho tisknrne sv. Cirila je hodil srkat pohorski zrnk, sicer pa samo urejeval in pisal iz svojegn ujetništva. Ko se je med vojno začelo zopet pnrlnmentar-no življenje, je bil Korošec v parlamentu do konca monarhije od vseh strani najbolj upoštevana osebnost in os, okoli katere se je vrtela usoda Avstrije. Po svojih učinkovitih zmagoslavnih propngand-nih shodih je poslal dr. Korošec znnn med širšim občinstvom. Nemci so pravilno spoznali nevarnost, knkor so tudi francoski listi n. pr. o njegovem de-klnracijskem shodu pri Sv. Jnnžu blizu Drnvogrndn pisnli, dn je zmagala nn tem shodu nntnntn. Znto je bil v lem časti dr. Korošec v vedni nevnrnosti. dn ga Nemci napadejo. Zgodilo se je n. pr. večkrat, dn na potu 7. Dunaja v Maribor ni izstopil na mariborskem kolodvoru, kjer so gn Nemci pričn-kovnli, ani|)nk se je odpeljal mimo Mnriborn v Ore-hovovns-Slivnico. odkoder je neopnženo pridrdral s kmečkim vozičkom v Maribor. Avstrijska vlnda se je bala zn njegovo življenje, zalo je imel v tem čnsu od vlade dodeljene detektive, ki so ga spremljali in straži It. Seve se na te ljudi ni mogel znnesti. Znto smo gn pa v tom času spremljali iz slnnovnnjn nn kolodvor po štirje prijatelji, dva ob strani, dva zn njim. V teh napornih mesecih, ki so trkali nn živce, se je včasih otrese! teh skrbi ler rekel v šali: »Pu- stil bom politiko; za župnikn pojdem, in političnega ne bom drugega bral ko Slov. Gospodarja.« Spominjam se. da sem mu nekoč na tak stavek rekel: »Zdnj še nc utegneš iti 7.n župnika, prej še moraš Jugoslavijo ustanoviti « Dr. Korošec pn je istotakn v šali odgovoril: »Saj res, zdaj Se moram Jugoslavijo ustanavljati« 1« In pregnane so bile zopet vse mučne skrbi; dovtipi, šale, duhoviti r.bndljaji so leteli od njega zopet nn vse strani, da si imel utia, dn ni srečnejšega in veselejšega človeka na zemlji Na dr. Korošcu s»m opažal sploh neugnano vztrajnost in energijo, ki zdrži do zadnjega. To Je poknzal med drugim tudi pri študiju za doktorat Pri uredništvu mariborskih listov si je sam plačeval s svojimi skromnimi uredniškimi zaslužki namestnika, sam pa je študiral ta zndnja dva rigo-roza (prvn dvn je nnpravil kot kaplan) tako vztrajno, dn večkrat ni legel nn posteljo ampak knr na tla, da bi se zjutraj prej zbudil za študij. — Energijo Je poknzal tudi * abstinenco, ki jo je v najlepši dobi slov. abstinenČnega gibanja tudi par let pojiolnoma vzdržal, dasi mu to kot vednemu političnemu gostu v vinorodnih štajerskih krajih ni bilo lahko. Tnko energijo v politiki tudi zavedno zagovarja. Večkrat je rekel v kaki hudi parlamentarni situaciji: »Tu gre snino zn to, kdo bo imel boljše živce 1« V tem smislu nisem nikdar opazil, da bi izgubil pogum. Smrt dr. Kreka gn je seve hudo zadela. Ko pa se je pripeljal z Dunaja v Maribor, dn bi šel nn Krekov pogreb, je v prijateljskem krogu samo isknl misli, knj nnj pove kot govornik nn pogrebu. In našel jo tisto srečno misel Iz sv. pisma: »Dvignite glava, ker bliin se vnfie odrešenje,« U je prisijala Iz Krekovega groba tn potem uiigala tisoče in tisoče, da so čnstno spolnlli na/lepSo dobo slovenske zgodovine. Ob tej »nnjlepši dobi slovenske r.godovme« J# bil dr. Korošec na vrhuncu politične slava. Ljub- Stran 4. »SLOVBNBCk, dna & maj« 199*. Stev. 105. Isto dopoldne kakor Standk je govoril tudi dr. Korošec, • povsem različno od Stančka. Niti s besedico ni delal Nemcem pekla še bolj vročega. Mol, ki je sicer udaril z besedo kakor t mečem, je bil danes miren, skoraj ljubezniv. Govoril je o Tisiovem potovanju, ki je prišel kot hoino regius k Jugoslovanom, da jih pridobi za monarhijo. Brez vsakega triumiiranja je Korošec obvestil vlado, da naj si ne dela nepotrebnih skrbi z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. To bodo rešili že Jugoslovani sami. »Kadar nam gre dobro,< je rekel po govoru, »nimamo razloga, da bi kričali ali zmerjali.« Prirojeno in prigojeno kavalirsko mišljenje ga je obvarovalo pred neestetičnim prizorom, da bi bil cokljal po mrtvem levu. Njegovemu skoz in skoz korektnemu postopanju se moramo tudi mnogo zahvaliti, da je stal v kritičnih časih Jugoslovanski klub kakor en mož na svojem mestu. Korošec se je zavedal, da je sedaj sloga neobhodno potrebna, in se je ogibal vsega, kar bi moglo zbuditi sum, da skuša svoje važno mesto kot predsednik kluba izrabljati v strankarske namene. Zavedal se je, da v tem času ne more tudi za svojo stranko storiti večjega, nego če dela za dosego onega smotra, ki je bil skupen vsem Jugoslovanom. Tudi tu je pokazal tisto samoobvlado, kateri se ima zahvaliti za marsikak uspeh v svojem javnem delu. Mnogostransko delo v Jugoslovanskem klubu, ki ga je seznanilo z mnogimi merodajnimi osebami in z razmerami v bodoči Jugoslaviji, je bila dobra priprava za delo, ki ga je čakalo po zlomu Avstrije kot ministra v Belgradu. Brezdvomno bo njegovo delo v Belgradu opisal kak njegov tovariš, ki je gledal vse od blizu. Jaz se moram omejiti na kon-statacijo nekaterih stvari, ki jih je lahko vsakdo opazoval. Korošec si je s svojim bistrim političnim vpogledom in gentlemanskim nastopom kmalu utrdil stališče i v vladi i v srbski javnosti. Živo se je zanimal za srbske razmere ter je na podlagi tega skušal doseči, kar je bilo v danih razmerah pač mogoče. Skušnja ga je bila naučila, da tudi politični razvoj ne dela skokov in da nazadnje zmaga tisti, ki zna potrpeti, ki ne pričakuje, da bo rastlo žito tam, kjer se ni nič sejalo, pa tudi ne, da bo z drevesa, ki se je danes šele vsadilo, jutri že tresel hruške. Sistematična gonja nekega dela slovenskega časopisja od februarja 1920 (vlada Protič-Korošec-Laginja) dalje je »popu Korošcu« sicer kolikor toliko škodovala v srbski javnosti, kakor je — mimogrede rečeno —■ tisto smešno in obenem odurno bnjskanje proti »klerikalcem« v zbornici in v časopisju škodovala ugledu slovenskega ljudstva sploh; a vendar tudi pazno oko političnih nasprotnikov ni moglo na Korošcu zaslediti tistih napak, ki človeka najbolj diskvalificirajo za javno delo: sebičnosti in koruptnosti. Tudi se mu ni mogel očitati niti en primer, da bi bil kot minister postavil na visoko mesto človeka brez tistemu mestu primernih zmožnosti samo radi tega, ker je bil njegov prijatelj ali strankin pristaš. Kot ministru mu je bila vedno v prvi vrsti pred očmi skrb za dobro državno upravo. Zavedal se je, da se more demokracija, za katere upostavitev je krvavelo toliko plemenitih ljudi, vzdržati samo, če si tisti, ki jih je dvignila ljudska volja na visoka mesta, zaslužijo to zaupanje z brezpogojno poštenostjo, ki zbudi pri političnem prijatelju in nasprotniku mirno zavest, da dela minister res za •kupni blagor. In o ministru Korošcu je ogromna večina državljanov brez razlike strankarske pripadnosti to zavest imela. Čisto kratko časa je bil n. pr. minister prosvete, a kolikokrat so si tudi ljudje, ki niso bili njegovi volivci, želeli nazaj čas, ko se je v prosvetnem ministrstvu poznala močna roka Korošče-rega dela in njegove skrbi za red. Težko je naši generaciji izreči o političnih osebnostih naše dobe kakršnokoli sodbo, o kateri bi mogli reči, da bo obstala tudi pred neizprosno »sodnico mrtvih« — pred zgodovino. Eno pa smemo reči: V dr. Korošcu smo dali Slovenci politiki naše Jugoslavije na razpolago najboljše, kar smo na tem polju imeli. Dr. Korošec je bil na Dunaju med ustanovitelji Jugoslavije, v Belgradu pa med njenimi skrbnimi očeti in iskrenimi varuhu Dr. Jakša tpecijalist za kožne in spolne bolezni, se je preselil in ordinira odslej na Kongresnem trgu it. 8/n (vhod: Gledališka Stolba 3, poleg »Kino Matica«) od 9 do 11 in od 15 do 17 O občevanju s Korošcem Državnik in časnikar V dobi skrajno oboroženega stoletja m mora seveda tudi časnikar oborožiti; kajpada ne t bombami in granatami, temveč t nekrvavim orožjem; z »uma svetlim mečem«, ki pa večkrat vseka 3e nevarnejše rane, kakor moderno morilno orožje. Ena zaloga. nekrvavega orožja je modernemu časnikarju šola podrobne analize duha; iz tega kotla čarovnij skušamo žurnalisti nastavljati ljudem zanjke in pasti, da moremo udirati v njih duševno kraljestvo. Mi smo kos vsaki autopsiji, neu-rologija nam je v vseh svojih pojavih dobro znana, poznamo vse skrivnosti, ki govori o njih intuitivna psihologija in dobro razumemo pot, kako priti do prvotne analize svojega subjekta. Tako oborožen sem stopil pred kakimi 12 leti prvič pred Antona Korošca, ki je bival v Belgradu, kjer je zastopal slovenske in jugoslovanske zadeve. Prišel sem na zunaj oblečen v ovčji kožuh pripro-stega in skromnega Bavarca, na znotraj pa sem so čutil časnikarskega detektiva; snj sem bil duševno predobro pripravljen. Ta notranja pripravljenost se mi je zdela neobhodno potrebna; saj je bil že tedaj Anton Korošec na glasu, da ga v političnih stvareh ni dobiti »na muho«. Rimski duhovnik, deset let v visoki šoli dunajskega parlamenta, dobro seznanjen z vsemi potankostmi cesarskega dvora, celo vodilni govornik jugoslovanskega kluba: tak je veljal na diplomatskem drsališču v Belgradu za umetn. političnega drsalca. Takrat je še plela legenda svoje nitke v Belgradu in Srbi so se pred Dunajem križali in so gledali v vsakem bivšem dunajskem politiku nekaj podobnega, kar je naslikal slikar Dti-rer na sliki »Vitez med smrtjo in vragom Pa je bilo vendar videti, da hoče Koro'CY>e dati ujeti se. Nn široki osnovi sem začel srovor'}! o vseh povojnih dogodkih. Bil je očitno pripravljen a bo ga vedno molili 110Vi OiJISKOVUiC 1) K,', r I«iU ni bilo prav všeč, zato me je povabil za nadaljevanje najinega pogovora v malo srbsko »kafano«, kjer je navadno večerjal. Od 9 do 10 sva bila pri večerji v kafani. Korošec je ljubeznivo trikrat prečital moji soprogi jedilni list. Gotovo, ni bilo na razpolago nlkakih kulinarskih odbranosti, nič pariških pulardov i. dr. toda mastna srbska domača hrana je po 4 nemških letih brez masti bolj dišala kakor kdove-kakšne odbrane jedi. Tudi sedaj je bil Korošec dobro razpoložen. Ugotovil sem to z veliko zadovoljnostjo in začel s političnim razgovorom, ki sva ga bila prekinila dopoldne. Korošec pa je bil tako prijazen, da je med desetimi in enajstimi še enkrat dualisiral najpr«-' srbske, za tem hrvatske in slovenske in slednjič sploh vse vrste jedi med Triglavom in Pirinom. Ob enajstih sem postal zopet »političen«. Tedaj začne Korošec zopet iznova: »Ker že o Triglavu govorica, bom Vam dal zaigrati nekaj slo-venskih ljudskih pesmi.« In poklical je godbo k mizi in igrali so nam jih brez presledka do polnoči. Same slovenske ljudske pesmi T O polnoči sem hotel zopet začeti s političnim razgovorom, tedaj se je pa Korošec naenkrat udal slovenskemu domotožju, zasanjal je o slovenskih gorah, hvalil tamkajšnji sveži zrak, tam bi se moral zopet dobro okrepiti, začutil je nekako utrujenost tako, da bo moral že naslednjega dne odpeljati se domov, in sicer s prvim vlakom. In pripovedoval je o slovenskih gradovih in zlasti o krasoti slovenskih samostanov, kako lepo je živeti po njih, pripovedoval je o tem še ob eni, ob dveh, da celo še po temnih ulicah domov grede. Opisoval je življenje po slovenskih samostanih v tako nad-zeiiiskih barvah, da sva jaz in moja žena sklenila v oni noči, da izstopiva iz protestantske cerkve in prestopiva v katoliško, da se ločiva in zaprosiva sprejema v slov. samostanu. Šele, ko sem se naslednjega dne zbudil, sem ugotovil, da nisem prav nič izvedel iz svoje politične naloge. Jaz, da, jaz sem bil politično zelo zgovoren, Korošec pa, ta je žalibog le molčal in poslušal. Poklical sem torej takoj po telefonu Korošca, ta pa se je bil žal že odpeljal v Slovenijo. Na podlagi te politične nezgode sem sklenil, da dovršim nov kurz v Freudovi »psihoanalizi«. Ko je dr. Korošec kmalu na to prvikrat [»stal v Belgradu minister, sem iznova poskusil v drugem naskoku dobiti pojasnila v tem nepreglednem političnem ozemlju. Mislil sem, da bo sedaj, ko je bil dr. Korošec tudi »odgovoren«, prilika celo ugodnejša, kot je bila prej. Poklical sem ga po telefonu. Bil je še ljubez- ntvejši kot poprej kedaj in Je izrazil veselje, da me bo mogoče zopet o priliki videti. Namuznil sem se in prosil za avdijenoo. »DobroI« je dejal, »prav dobro! Pridite jutri ob sedmih!« Prišel sem naslednjega dne ob sedmih zvečer v njegov kabinet Sef njegovega kabineta me je sprejel vidno slabo razpoložen in menil: »Ekscelenoa Vas je vendar pričakoval ob sedmih !< »Pravkar Je sedem I« sem ugotovil po uri. Oni pa odvrne hladno: »Ekscelenca Vas je pričakoval seveda ob sedmih zjutraj.« Torej takorekoč v nočnem času! Zelo slabo pa je bilo šele, ko je bil Korošec prisiljen sprejeti vso težo državnih poslov na svoja, seveda široka slovenska gorjanska pleča, ko je, drugače rečeno, postal min. predsednik. Znano je iz zgodovine, da se gospodje, čim večji so, s tem večjimi gospodi obdajajo. Nič kaj prida nisem slutil in ko je Korošec stopil na najvišjo stopnjo jugoslov. državnega življenja, sem, dober prolestautovski pristaš z ozirom na Luthra in njegovo pot v parlament v Steyeru, svareče napisal v berlinskem dnevniku (Beri. Tagblatt): Me-nišek, težko pot hodiš...« Toda prišlo je za nas žurnaliste še slabše, kakor smo slutili. Korošec si je omislil nekakšnega »major domus«, kakor svojčas Merovingovci . Tedaj se je začela za nas časnikarje divja perioda, da smo bili od vlade izključeni, pa še bolj nas je razkačilo, da je imel nalogo major domus-a neki tovariš Viktor Schvveiger, ki je s tem povzročil takorekoč stanovsko veleizdajo. Ta tovariš je ves čas Korošče-vega predsedovanja tega tako zakrival in ga nam je jemal kar izpred oči. Ko pa je nekoč zopet nastala težka notranjepolitična situacija in je bila zopet najvažnejša ona krilatica: čas dobljen, vse dobljeno!, tedaj je ta major domus cele dneve pri-občeval komunikeje, ki so tudi v inozemstvu zbujali šum: Korošec, da se je moral z aeroplanom odpeljati na Rumunsko, da so videli letalo naslednjega dne nad Bolgarijo in Črnim morjem, da je preletelo Dardanele v smeri proti Grški in da se pogaja v važnih zadevah v Atenah in da je Korošec slednjič petega dne, kakor stari Grki iz Troje z ognjenim znamenjem, brzojavil: Zmagali smo! Mitologija v sedanjosti. Ali je bilo to politično »potegovanje« z ženijalno rutino? Ali je bila to vesela in slastna, drzna šahovska igra? Ali kaj je sicer bilo? Te zračne vožnje še do danes niso pojasnjene, ker ni major domus do danes še pisal svojih »spominov«, pa tudi dr. Korošec radi uradne molčečnosti o tem še ni ničesar črhnil. Tako ostane zgodovinarju tudi v tem slučaju le intuitivna psihologija, da raztolmači zgodovinska dejstva. Kaj je mogoče torej v tem oziru o naravi Ko-roščeve duše ugotoviti? Samo to, da je bil dr. Korošec v svojem življenju dosti prezgodaj zagnan v pustinjo stvarnosti, da bi se bil vozil po zraku kar tja v en dan. In posledica? Ne preostane drugega, kakor verjeti, da je Korošca tedaj v metežu belgrajske dnevne politike bržkone zopet enkrat gnala nepremagljiva želja po Sloveniji in da je preživel onih 6—8 dni, o katerih zgodovina Slovenije ni mogla ničesar dognati, ali preživel v slovenskih gorah, ali pa, kar je še verjetnejše, da se je Korošec takrat kar zaklenil v svojo lepo opremljeno sobo v Belgradu in se kot dober človek in duhovnik ob zvoku steklenice kislega ali srce jača-jočega slov. gorskega »cvička« zdravil od belgrajske dnevne politike. Kajti Korošec je v mnogih ozirih podoben BrUningu, puritanski globoko do dna duše in ne ljubi nesimetrije med zunanjim in notranjim človekom. On Je in je bil morda edini min. predsednik v Evropi, ki je stanoval, če se ni odpočival ravno v Ljubljani v Marijanišču, pred svojim min. predsedstvom i med njim i po njem v eni sami-, mali, najeti sobici belgrajske hišice, katere streho bi mogel dorasli Črnogorec z rokami doseči nn obeh straneh. Vhod v to hišico pa varuje ob dnevih duševnega dela kakor Cerber močna, zvesta postrežnlca, in ta Cerber se ne da motiti po nlkakih. tudi najzvitejših časnikarskih zvijačah. Kajti vrh vsega — je mutasta. T. Berkes. DOBRNA Za nervozne, živčno bolne, j0d,,evno »draviJenK . počitka r spomladanski »puljt Din 1.200'- tROha, brana, kopeli, zdravnik In prevoz 7. autom). Prosp ktt za-; on). pntrehne: Dr. Korošec - zadrugar Postala je že skoraj tradicija pri naših politikih, da Be udejstvujejo tudi v zadružništvu. Pravzaprav je to popolnoma razumljivo, saj politik»ne more, in če hoče delati res v korist ljudstva, tudi ne sme ostati brez zanimanja za njegovo gospo darsko stanje. Našo kmetsko zadružništvo ima svoje korenine v zadnjem desetletju preteklega stoletja in j« pognalo iz tedanjih gospodarskih razmer. Pod vplivom idej polnejšega krškega škofa dr. Antona Mahniča se je začelo preoblikovati vse naše javno življenje. Prosveti, politiki in gospodarstvu so se dajale smernice na katoliških shodih. Klic po soci-jalni orientaciji gospodarskega življenja je postajal vedno siluejši. Pri nas kot gospodarsko šibkem narodu jo dobilo socialno delo v zadružništvu svoj najjasnejši in najvažnejši izraz. Najboljši del svojih sil je takrat posvetil zadružništvu dr. Jan. Ev. Krek. Njegova beseda, izrečena in zapisana, ponavljana tudi od njegovih sodelavcev, je nosila zadružno misel v • zadnjo slovensko vas. Najvernejši tolmač dr. Krekove zamisli naše g» spodarske organizacije je na Sp. Štajerskem postal dr. Anton Korošec. Kmetsko zadružništvo na Štajerskem je eno desetletje mlajše od kranjskega. Je to v zvezi s celotnim razvojem našega kulturnega, gospodarskega in političnega gibanja, ki je prišlo na Štajerskem do razmaha takrat, ko je nastopU dr. Korošec. Med tem, ko so bile prve slovenske rajfajs. novke ustanovljene na Kranjskem 1. 1894, so dobili štajerski Slovenci svojo prvo rajfajznovko 1. 1898. Do leta 1908 je začelo na Kranjskem delovati 65 rajfajznovk, na Primorskem 84, a na Štajerskem pa samo 5. Šele z 1. 1906 je pričelo v štajerskem zadružništvu živahnejše življenje. Nove zadruge so se pričele ustanavljati v večjem številu, tako je bilo tega leta ustanovljenih v okoliših okrožnih bo-dišč v Celju in Mariboru 18 posojilnic, leta 1907 57, leta 1008 84, leta 1900 11 in leta 1910 pa 7. Večina teh novih zadrug je bila ustanovljena s pomočjo Zadružne zveze, ki je leta 1910 imela v svojem članstvu že 89 štajerskih posojilnic. Z letom 1908 je dr. Korošec prevzel vodstvo zadružnega gibanja na Spodnjem Štajerskem. Tega leta .je bil izvoljen kot zastopnik štajerskih zadrug v odbor Zadružne zveze. Kot član zvezinega odbora je vodil njen pododdelek v Mariboru, ki je bil propagandno in organizacijsko središče štajerskega zadružnega pokreta. Iz tega pododdelka so prišle inicijative za ustanovitev novih zadrug, tu so dobivale nove zadruge nasvete in navodila, potrebna za poslovanje. Brez dobrih sodelavcev to delo ne bi bilo izvršljivo, in takega sodelavca je imel dr. Korošec v nadrevizorju Pušenjaku, ki je letos praznoval svoj petdeseti rojstni dan. »Slovenski gospodar«, ki mu je bil dr. Korošec od leta 1898 naprej urednik, se je tudi stavil v službo zadružništva in je postal njegov zagovornik in pro-pagator zadružne misli. Ko je bila 1. 1908 ustanovljena Spodnje-štajer-ska ljudska posojilnica v Mariboru, je bil dr. Korošec med njenimi ustanovitelji. Kot član njenega načelstva je aktivno sodeloval pri poslovanju. Spodnještajerska ljudska posojilnica je sedaj ena izmed največjih naših kreditnih zadrug. Po smrti dr. Jan. Ev. Kreka je po sklepu odbora postal dr. Korošec predsednik Zadružne zveze. Leto« teče torej petnajsto leto, odkar je Zvezin predsednik, teče pa tudi trideseto leto, odkar je bil izvoljen v Zvezin odbor. Slučaj je hotel, da torej dr. Korošec ne praznuje letos samo šestdeset-letnice svojega rojstva, ampak tudi jubileje svojega zadružnega dela. " Ko je bila leta 1919 ustanovljena Glavna zadružna zveza v Belgradu kot centralna organizacija vsega zadružništva v državi, je bil za predsednika izvoljen dr. Korošec kar priča o velikem ugledu, ki ga uživa kot zadrugar tudi pri srbskih in hrvatskih zadružnih organizacijah. Kot predsednik Glavne zadružne zveze je bi) v začetku leta 1931 izvoljen za honorarnega profesorja za zadružništvo na kmetijski fakulteti univerze v Belgradu. Vkljub temu, da je dr. Korošec zaposlen predvsem s politiko, je ostal z zadružništvom vedno v stikih. Ob raznih prilikah je kot minister branil interese zadružništva in njegovemu posredovanju se ima zadružništvo zahvaliti za marsikatere ugodnost. Dr. Korošec spada med pionirje našega zadružništva. Ko je on nastopil v javnem življenju, tedaj kmetskega zadružništva na Spodnjem štajerskem sploh še ni bilo. Danes, ko naša zadružna organizacija že stoji, nam je težko pravilno oceniti pionirsko delo prvih zadrugarjev. Povsod je naletelo to delo na številna nasprotja, na nezaupanje. IJančanl so izpregli ter sami vlekli voz, na katerem to peljali voditelja jugoslovanskega gibanja, ki je bil kot tak priznan in čislan od vseh Slovencev brez »žira na stranke, od vseh Hrvatov, Srbov in vseh tvstrijskih Slovanov. In ko se je Jugoslavija ustanovila, se je vršila v tistih lepih prvih mesecih lvobodne Jugoslavije slavnost v rojstnem kraju dr. Korošca v Biserjanab pri Sv. Juriju. Rojstna hiša |e bila okrašena, vihrale so zastave, nn pročelju hiše sta viseli podobi Wilsona in dr. Korošca. Preprosto ljudstvo je takrat občutilo in tam govorilo, da je dr. Korošec takrat bil naš vladar, ln res je bil od razsula Avstrije do 1. decembra 1918 kot predsednik Narodnega sveta (veča) vladar države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nastopali so na tej proslavi govorniki vseh strank in struj, tudi politični vodja, ljutomerski glavar, je nastopil kot sla-vitelj dr. Korošca. Dr. Korošca take proslave niso nikdar premotile. Ko so ga Ljubljančani tako častili in smo ga Mariborčani s tem dražili: »Kaj to, saj vem, da za cvetno nedeljo pride veliki petek«. In res so mu kmalu Ljubljančani razbijali v Ljubljani politične shode in klicali: Dol s Korošcem! Dr. Korošec se Je tega vedno zavedal, da v politiki treba s takimi rečmi računati. Zato ceni stališče svojih političnih nasprotnikov in proti njim ni malenkosten, inipak vedno velikodušen, misli o kakem maščevanju pa sploh ne pozna. Izrazite so pri dr. KoroScu sposobnosti r.a političnega voditelja. V vseh panogah človeške kulture je dobro podkovan in vedno zasleduje litersr-ao. splošno kulturno, socialno, zadružniško giba- nje doma in po drugih državah, to zadnje čase še celo zdaj kot zadružni profesor na belgrajski univerzi. Zato more govoriti z zastopniki različnih strok. To je podlaga za njegovo vodileljsko sposobnost, za katero pa ga usposablja istotako uspešno njegova osebnost, gostoljubna družabnost, duhovita šegavost. plemenito gentelmanstvo ter čudovit spomin za osebe. Po Štajerskem pozna politično stanje vseh župnij in pozna osebno skoro vse voditelje in izrazitejše agitatorje vsake župnije. Odkar biva po prevratu več v Ljubljani ko v Mariboru, pa pozna tudi na Kranjskem vsaj vse dekanije in dekanijske politične voditelje. Ce pride na kak shod, ne pride nikjer med neznane ljudi, ampak ima povsod nele znance, ampak tudi osebne prijatelje, in sicer ne samo politične, ampak tudi družabne ali hišne prijatelje. Za družabno in prijateljsko občevanje ima sploh posebno privlačno silo, dasi zna biti kot šef v uredništvih ali kot šef poslanskega kluba ali kakega intimnejšega sestanka ognjevito odločen, če misli, da je kaj absolutno potrebno za ugled Usta ali uspeh in disciplino stranke ali kake zadruge. Spominjam se, da smo se nekoč vozili v vlaku iz Št. Ilja v Maribor. V vlaku je začel nemškutar-ski potnik izzivati nas duhovnike. Ker smo bili vsi razigrano dobre volje, se ni nobenemu ljubilo, da bi se spustil z njim v resen prepir. Dr. KoroSc-c pa je uprl vanj svoje prijazne oči ter ga z nasmeškom na ustnicah fiksiral, tako da ga je s tem pogledom »panal« in razorožil, da je v zadregi povesil oči in se zagrebel v svoj kot: »severna meja« je bila »rešena« s samim dr. Koroičevim pogledom. Radi svoje družabnosti dr. Korošec skoro nikdar ni sam. Rad ima krog svojih prijateljev okoli sebe, proti katerim ga je sama gostoljubnost. Zato je njegovo stanovanje v Mariboru in Ljubljani stalen sestanek ožjih somišljenikov, s katerimi pretresa resne reči, še bolj pa stresa šaljive domisleko, ki mu jih nikdar ne zmanjka, dočim je glede političnih parlamentarnih reči tem bolj molčeč, čim višje mesto zavzema, najbolj je bil tak kot predsednik vlade. V takih slučajih rad privzema visok »diplomatski ovratnik«, ki ga ima popolnoma zapetega, ne da bi mu ušla kaka nepotrebna uradna tajnost preko ustnic, dočim doma v stanovanju nima navadno niknkega ovratnika, ainpak mu je v zabavo odpet preprost sobni suknjič. Razen občevanja s prijatelji mu je njegova največja zabava narava, bodisi da goji cvetlice in zelenjavo na vrtu, ki mu je bil na razpolago v Mariboru, vsled česar se je rad bavil z biologijo rastlin, bodisi da jo uživa kot turist. Zagrebške »Koprive« niso tako napačno zadele, ko so ga rade slikale kot turista. Že pred vojno je dr. Korošec menda najbolj prehodi Pohorjo ua vse strani. Na menda najbolj prehodil Pohorje na vse strani. Nn rada v božji naravi brez vse skrbi, ne meneč se za to, ali prideva kam v udobno prenočišče. Zato se je zgodilo, da naju je noč zasegla pri pohor-skem ogljarju. V hiši so mislili moliti rožni ve-nee, ko sva potrkala. Ko sva povedala, kaj hoče-va, smo vsi skupaj pokleknili okoli mize in molili rožni venec do konca. Po zavžitem mleku sva nato šla na skedenj, kjer so nama položili rjuhe na kup •lame. Kup pa se je ie udiral, tako da sva imela potujoči postelji in sva se zjutraj zbudila vsak v drugem kotu, kakor sva legla. Vrhovi Karavank in Julijskih Alp so mu tudi dobri znanci, ki jih je največ prehodil z dr. Krekom. Še celo Triglava se ne boji dr. Korošec. Pred tremi leti sva prenočila v Staničevi koči, pred dvema letoma pa nas je kot minister za šume in rude gostil na Kredarici v družbi prijateljev iu dveh v njegovem ministrstvu usluž-benih gozdarjev Mrzlega studenca. Od takih tur pošilja vedno le v »verzih« pozdrave. Iz njegovega najintimnejšega življenja pa mi naj odpusti, da razodenem njegovo veliko pietelo do staršev, zlasti do matere, ki jo je v bolezni tolikokrat obiskoval. Kot vestnega spremljevalca nosi s seboj rožni venec: če še tolikokrat spremeni obleko, rožnega venca ne pozabi predejati v obleko, ki jo nosi. V Mariboru sva hodila iz skupnega stanovanja večkrat skupaj maševat k frančiškanom. Brez drugega razgovarjanja nama je dr. Korošeo večkrat drobil kake meditacijske misli kot pripravo za sv. daritev. Po župnijah, kamor ga pot zanese, rad pomaga na prižnicl. Med vojno je v Rušah dolge mesece opravljal nedeljsko službo božjo namesto obolelega starega župnika. Njegovi cerkveni govori so kakor politični — govori rojenega in šolanega govornika — polni govorniške mikavnosti in moči. — Svojo sladkorno bolezen, ki ga pa pri delu nič ne ovira, prenaša že precej let potrpežljivo in vztrajno se držeč na grame pretehtane zdravniške hrane. Dal Bog, da bi Jo kmalu premagal ali vsaj z uspehom dobro prenašal še dolgo in dolgo let v blagor domovine, ki ji je s krvjo podpisal zvestob« Stev. 105. »SLOVENEC«, dne 8. maja 1932. tudi gospodarske prilike same so delo ovirale. Boj, ki so ga vodili zadružni pionirji, ni bil lahek. Toda, če sedaj naši pionirji pogledajo na svoje delo nazaj, morajo biti zadovoljni, kajti priznati si morajo, da njihovo delo ni bilo zaman. Zadružništvo predstavlja sedaj edino močno organizacijo našega kmeta, ki mu more urediti gospodarsko zosloinbo. Brez zadružništva bi bil položaj našega kmetijstva brez dvoma mnogo slabši; o tem se lahko prepričamo že samo s tem, če ga primerjamo s položajem kmetijstva v tistih pokrajinah naše države, kjer nimajo zadružne organizacije, kot , je naša. Smisel in naloga zadružništva rta ravno ▼ tem, da stremi za izboljšanjem gospodarskega stanja zadružnikov in skuša ustvariti podlago ia njihovo blagostanje. Zato je delo v zadružništvu res pravo in v korist ljudstva. Kdor na tem polju uspešno dela, o tem sodba glede vrednosti njegovega dela ni težavna. Ko obhaja sedaj dr. Korošec ob svojem šestdesetem rojstnem dnevu tudi jubileje svojega zadružnega dela, mu ne samo zadrugarji, ampak ves narod mora priznati, da je svoje najboljše sile uporabljal za izboljšanje njegovega blagostanja. Stran S. Nobenega sledu več o zobnem kamnu! Dr. Korošec - narodni delavec Često mi je bilo stavljeno vprašanje od srb-KKih, grških, italijanskih, neinškib in drugih politikov in gospodarstvenikov: kako se je zamogel ohraniti maloštevilni slovenski narod ob tako skromnih svojih razmerah na tako eksponirani točki Evrope med dvema politično in gospodarsko tako močnima narodoma. Odgovor najdem edino ▼ analizi delovanja dr. Korošca in njegovih tovarišev ter v razmotrivanju dela njihovih vzgojiteljev. In tu je Slomšek prvi. Vse narodno delovanje in udejstvovanje dr. Korošca ima dve temeljni točki: krščanska etika je prva, ljubezen do domače zemlje in materine besede je druga. Uporabo prve za naše javno delo je izoblikoval Slomšek, in je tradicijonalno ohranjena v jednakoimenski organizaciji mariborskih bogoslovcev, druga je iz življenja samega in jo je umetniško-filozofsko izoblikoval Herder in njegova šola. Javno udejstvovanje naših mož je harmonija obeh temeljev. Cilj je čist in plemenit kakor osnova: ohraniti človeku zemljo in na njej fizično in moralno močno rodbino, usposobiti narod umstveno za eksistenčni boj in napredek in mu dati najmočnejšo in najglobokejšo filozofsko oporo: krščansko vzgojo, da ima razumevanje pravic in dolžnosti do sebe, do rodbine in človeške družbe na podlagi večnih resnic in zakonov krščanstva. Samo iz teh vidkov je treba gledati in presojati delovanje in uspehe naših javnih delavcev, posebno še dr. Korošca. To narodno delovanje kaže tudi mnogovrstnost udejstvovanja. Slovenski narodni delavec je moral zagrabiti povsod, kjer se je pokazala potreba: bil je politik, zadrugar, žurnalist, prosvetar, agitator in organizator obenem. Vse to iz naraščajočih potreb in povsod neplačan vsled šibkih naših gmotnih razmer. Specializacija in izoblikovanje v posebnih strokovnih šolah nam je bila nemogoča, izredni talent in železna volja k samoizobrasbi »ta nadomeščala strokovno šolanje. V najpopolnejši meri velja označena karakteristika javnega delavca za našega dr. Korošca. Začel je kot mlad nižjegimnazijec s prerekanjem in pretepi z mladimi narodnimi protivniki v Mariboru in po naši Prlekiji, z roganjem in zasmehovanjem narodnih odpadnikov — »vsem nemčurjem 6trik za vrat« — je borbeno prepeval skozi Sv. Lenart in drugod in srečno dosegel višek, da je postal eden glavnih tvorcev in voditeljev naše države. In na tej višini bi ga zaradi njegovega ogromnega znanja, zaradi njegove erudicije ta intuicije, zaradi njegove energije in najplemenitejšega hotenja in nesebičnosti še radi dolgo videli in mu dolgo sledili, saj je vse njegovo življenje ena sama nepre-tgana bogu vdana daritev svojemu narodu. Opisovati njegovo narodno delovanje v podrobnosti je stvar obsežnih študij in že sedaj lahko ugotovimo, da popolnosti nikdar ne bo, kajti Ko-roščevo svojstvo je, da svojega dela in svojih uspehov ne opisuje in ne registrira. Ko je končal zadevo, pa naj je eno izmed tisočev in tisočev posredovanj v željah in zahtevah našega delavca, kmeta, uradnika, ali naj je še tako važna splošna javna politična, kulturna ali gospodarska zadeva, vedno je ista pot: skrbno jo ima v evidenci in ko jo izvrši, odrine spise v — koš ta »levica že ne ve, kaj je delala in dala desnica«. O borbi za naš narodni obstanek in razvoj posebej na bivšem Štajerskem naša nova generacija nima pojma in ne more imeti prave predstave. Sicer to ni bila borba z orožjem vojske, a bila je tiha, strastna, brezobzirna borba za vsako najmanjšo eksistenco in za vsako posamezno dušo. Dosledno izvedena parola naših protivnikov je bila: kmetskemu in delavskemu otroku slovenske narodnosti ne dati ne mesta ne kruha in slovenski jezik dosledno zaničevati in zasramovati kot manjvreden in nekulturen. V brezobzirnem izvajanju tega gesla so tekmovale vse korporaciie in samoupravna telesa, vse mestne občine, večina trgov, deželni odbor, državna uprava, sodnija, južna železnica, meščanske, politične, kulturne in gospodarske organizacije in korporacije in celo »inter-nacijonalna« socijalna demokracija. »Schulverein« in »Sddmarkn« sta delni zunanji izraz, tega sistematičnega, raznarodovalnega dela, ki se je vršilo z vso brezobzirnostjo na političnem, gospodarskem in kulturnem polju in je za nas imelo čisto =oci-jalen značaj: otrokom domače grude ohraniti grudo in na njej eksistenco domačim liudem. Za označeno borbo je bilo treba neizmerno veliko idealizma in brezprimerne požrtvovalnosti, ki jo zmorejo le močni ljudje, saj smo videli, da so vsi duševni slabiči in osebni oportunistl redno odpadali in množili vrste ložinemcev-nemškutarjev. Dr. Korošec je v tem nejednakem boju stal vedno na vodilnem mestu. Njemu in njegovim sodelavcem nripnda pretežni del zaslug, da smo se šfaierski Slovenci ohranili Da je bil on resnični voditeli v našem eksistenčnem boju, kaže najbolj jasno doba majniške deklaracije. Takšen je naš sin Slovenskih goric in najlepši so ob njem in ž niim trenntki. ko se temu na zunaj mirnimi, molčečemu in hladnemu politiku odpre srce ob noeledu na njegovo ožjo domovino in razkriva jezik spominske bisere na njegovo mater, na dom, na mladost in na vse one. ki so mu bili učitelji in tovariši v teh težkih časih narodnih borb. Bog nam ga ohrani in blagoslovi njegovo delo! Ivan Vesenjak '■"■;vsfv. i Ajf^JiF- S' J ____ Za vedno bodo zobje osvobojeni od nevarnega zobnega kamna, ako jemljete za negovanje redno Sargov Kalodont Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinkoviti sulforicinoleat po Dr. Braurv lichu. Neškodljiv za zobe in usta razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. Tako zobni kamer» izgubi polagoma svoje oporišče, se zdrobi in odstrani 8 trdo zobno ščetka Zanesljivo in udobno ohrani Sargo« Kalodont zobe zdrave in trdne. Proti zobnemu kamnu 99 Da se Jeglič in Korošec izločila iz politike" Tarna spomenica c. h r. deželne vlade iz lela 1918 Saj L 1018 ni še tako daleč za nami; za sedanjost to ni še niti polpreteklost. In vendar smo na marsikaj iz tiste velike dobe pozabili. To ni bilo prav. Zato 6e spodobi, da ob priliki Koroščeve 60-letnioo iznova ugotovimo, kako je slovensko ljudstvo, ki je tedaj bilo eno s svojimi voditelji, samo iz sebe hotelo svojo svobodo, Janez Evangelist je tedaj že počival pri Sv. Križu, križ odgovornosti, velike in nevarne, pa sta nosila nn svojih plečih dva velika Slovenca: škof dr. Jeglič in voditelj Slovencev dr. Korošec. Kaki so bili tisti časi, naj pojasni naslednja caupna spomenica, ki jo je c. kr. deželna vlada iz Ljubljane poslala dunajski vladi. Ta spomenica je najboljši odgovor na vprašanje, kdo je vedno bil v službi svojega naroda. Znamenita spomenica se glasi: C. kr. dež. predsedstvo za Kranjsko. 6t. 5347/Priis. V Ljubljani, dne 21. sept. 1918. Jugoslovanska propaganda. »Zaupno!« Vaša ekscelencal Čast mi je, da podam VaSI ekscelenci v smislu rtizpisov z dne 8. julija 1918, št. 15.396/M. J. in z dne 13. septembra 1918, št. 20.013-M. J. sledeče poročilo: V zadnjem času se pogosto vrše notranja posvetovanja političnih voditeljev ta seje novoustanovljenega slovenskega narodnega sveta, katerih sklepi ostajajo, izvzemši oficielnih enunciacij, strogo tajni. Na teh sejah in posvetovanjih se po vsej priliki vsekako natančno pečajo s podrobnostmi o organizaciji bodoče jugoslovanske države; to kažejo tudi Članki o takih vprašanjih (valuti, dolgovih itd.), ki jih od ustanovitve slovenskega narodnega «veta pišejo v dnevnem časopisju vodilne osebnosti. Kakor je Vaši ekscelenc.i znano, je spiritus rortor v vprašanju ustanovitve jugoslovanske državo slej ko prej državni poslanec dr. Korošec. Dokler bo le-temu mogoče, da neovirano prihaja v osebni stik s tukajšnjimi merodajnimi krogi, se pač ne bo posrečilo, da se gibanju in agitaciji zastavi pot. Druga osebnost, pod katero pokroviteljstvom se na Kranjskem za Jugoslovansko vprašanjo živahno agitira, je, kakor je Vaši ekscelenci istotako znano, knezoškof dr. Jeglič. 0 njegovem pogubnem vplivu ta sredstvih, ki bi bila primerna, da se nevarno početje vsaj nekoliko omeji, sem poročal zadnjič Njegovi ekscelenci gospodu c. kr. ministrskemu predsedniku dne 16. septembra 1918, št. 10/res. Valinr tnnnn .. tr—l-l.. na kmetsko prebivalstvo največji vpliv. Duhovščina je tu vzgojiteljica ljudstva ta tisti činitelj, ki ljudstvo v vsakem oziru vodi. Ker je pa pretežna večina duhovščine, mlajši duhovniki brez izjeme, starejših velik del, na strani knezoškofa, je Čisto naravno in umljivo, da se je od tedaj, ko je knezo-škof zavzel svoje znano stališče nasproti jugoslovanskemu vprašanju, ideja o ustanovitvi samostojne jugoslovanske države tudi v širokih masah trdno vkoreuinila ta se od dneva do dneva po-globuje... Ako bi se ob danih razmerah posrečilo, da se oba prej imenovana gonilna faktorja — Jeglič in Korošec — iz njune aktivne politike izločita, bi se s tem prav znatno ovrla nadaljnja agitacija; preudarnim elementom, ki jih sedaj majorizirajo in so obsojeni v pasivnost, bi se s tem dala možnost, da na ljudske mase primerno vplivajo! Pri tem moram še posebej naglasiti, da se dr. Korošec v zadnjem času drži taktike, da se iz čisto vsakdanjih razlogov pojavi sedaj tukaj, sedaj tam po deželi, kakor n. pr. da obišče kakega prijatelja ta podobno in prihaja tako v stik z najvplivnejšimi somišljeniki. Tekom zadnjega meseca je na ta način obiskal Železnike, Škofjo Loko, Ljubljano ta Vrhniko, ne da bi bila oficielna mesta preje zvedela za njegove potne načrte; pri tem so ga na deželi ljudstvo, duhovščina ta občinski funkcionarji slovesno ta navdušeno sprejeli. Kar se tiče mojega predloga za izgon dr. Korošca s Kranjskega, ga je Vaša ekscelenca z razpisom dne 20. junija 1918, št. 18.181/M. J. zavrnila. Ako bi bilo mogoče, da se pritegne dr. Korošec vojaški dušnopastirski službi in na ta način podredi vojaški jurisdikciji, bi se s tem njegovemu državi škodljivemu vplivu napravil konec. V mojem že omenjenem poročilu na gospoda ministrskega predsednika z dne 15. sept. 1918, št. 10/res. sem si dovolil tudi predlagati, ne da bi hotel posegati v druge odredbe, da naj vlada striktno izjavi, da smatra jugoslovansko gibanje kot nevarno za enotnost države ta da se dalje tudi kne-zoškof i vso ostrostjo prime in se mu resno pred-oči, da bi morala vlada brez vsakega obzira nastopiti, ako bi še dalje vztrajal t »oditcljskl vlogi t jugoslovanskem vprašanju, vplival no duhovščino in dopuščal, da le-ta hujskari med kmetskim prebivalstvom. Vse druge odredbe se mi zde v sedanjih razmerah več nli manj iluzorične, ker zlu ne sežejo do korenin ... Za deželnega predsednikas Laachan s. r. Vital Vodušek: Nedeljske misli Tesno je moralo bili apostolom pri srcu, ko jim je Gospod na predvečer svojega trpljenja govoril besede, ki so zapisane v današnjem evangeliju. *lz shodnic vas bodo metali. Pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu.* Ali so razumeli, ali niso? Vedeli so, da jih bo Kristus poslal v svet. Sam se bo lotil od njih, oni pa bodo šli, da bodo nadaljevali njegovo delo, da bodo širili njegovo kraljestvo preko mej Judeje, Samarije in Galileje. Sli bodo v svet. Ponesli bodo v svet veselo oznanilo o Očetu v nebesih in o odrešenju ljudi, šli bodo, da bodo naredili ljudi vesele in dobre. Nobeden od njih nima nič; to, kar nosi nn sebi. Nobeden od njih nima želja po krasnih palačah, po mehkih posteljah in kaj vem, po čem še. Ubogi so in ubogi bodo ostali naprej; ne bodo Uveli zase ampak za druge. Nikomur ne bodo storili nič ialega. Sejali bodo dobroto in mir ...Zakaj tedaj — »iz shodnic vas bodo metali, morili vas bodo*? Bridka je bila tista ura za apostole: Gospod se poslavlja od njih in jim za slovo govori lako bridke besede. Kmalu, kmalu je prišla ura, ko so se spomnili, kar jim je Kristus povedal: »Prejeli boste moč Svetega Duha, kateri bo v vas prišel, in mi boste priče po Judeji, Samariji in Galileji in do kraja zemlje.< 7n dopolnili so besedo svojega Uče-nika. Z neizrečeno krotkostjo in pohlevnoslio, t velikodušno pripravljenostjo na najhujše muke, z neupogljivo stanovitnostjo so se žrtvovali svojemu Bogu. Vedrega duha so spoznavali Sina božjega in smehljaje so poslušali smrtne obsodbe. Ce so bili ovadeni, so si šteli v čast; če so bili pred sodbo tirani, se niso upirali; če so bili obloženi, se niso izgovarjali; če so bili zaslišani, so vero izpovedali; če so bili obsojeni, so vriskali. In so šli v smrt, z odpuščanjem v srcu, z molitvijo za svoje sovražnike na ustnih ... človek današnjih dni, ki Ališi današnji evangelij, ne more razume/i, kako da so apostoli in drugi, ki so dajali in še dajejo pričevanje za Kristusa, mogli in morejo toliko trpeti. Ko sam ne more niti preko vsakdanjih težav in bridkosti, razen z nevoljo v srcu. Res je, da je velik nas vseh delež trpljenja in vsakovrstnih preizkušenj. Toda velika razlika je, kako kdo trpi. Eden stiska pest in pri tem ostane — drugi izpreminja svoje solze v večne vrednote. Res je, življenje je za nas vse mučenišlvo. Toda velika razlika je med mučenišlvom in mučeni-štvom. Eni so mučeniki — loda brez duše. Taki, ki trpe, a z zagrenjenim srcem. Drugi pa so mučeniki, kakor so bili apostoli in vsi drugi v prvih časih krščanstva: pri vseh svojih mukah to gledali v nebo in videli nebesa odprta in Jezusa sedeti na desnici boiji. Da, razlika je med mučeniki in mučeniki. Eni so mučeniki brez zasluženja; oni, ki škripljejo z zobmi in lopo buljijo v svet. Drugi so, kakor so bili oni, ki so si s trpljenjem služili večne krone. Trpimo in se pehamo in se ubijamo i tem življenjem. Romamo s kruto neizprosnostjo na Gol- goto. Vidimo neizbežen cilj in strah nas ja, da ga trudne noge ne bodo nikdar dosegle ... Da, straht Ker ne črpamo moči iz misli na večno življenja. Svetnikom božjim se je tožilo po domu in to do-motožje jih je krepilo v boju zoper svet. To domo-ložje jih je trgalo iz objema sveta. To domotoij« jim je sušilo solze. To domotožje jim je izravnavalo v pest stisnjeno roko k molil vi. Z nasmehom so šli preko svojih bridkosti, zavedajoč se, da vsaka solza pade v božjo dlan. Mučenike so mučili, kamenjali, morili. Ali ko jih premagali? Ne! Oni so zmagali — čeprav za ceno strašnih muk. Zmagali so — in to je glavno! Prišli so domov — in to je glavno! Domov moramo priti tudi mi! Tam bomo videli, kako prav jc vse lo naše trpljenje na zemlji bild. In več: Videli bomo, kako škoda je, da ta Roga nismo več trpeli! Stoffe za pomladanske otolelie, apartne angleške in češka vzorre nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Kit. misijonar g. Kerec zopet v domovini Dne 7. maja sc je p<> 12 letnem napornom in blagoslovljenem misijonskem delu v daljni Kitajski vrnil v domovino znani slovenski sa-lezijunski misijonar g. Jožef Kercc. Odpotoval je iz Ifongkonga dne H. aprila in po dolgi vožnji prispel srečno v Ljubljano. Gotovo je vsem čitateljem poznun kot »roparski« misijonar. Deloval je namreč ') let v notranji Kitajski v zelo težkem položaju in je večkrat le s posebno božjo milostjo ubeŽJil smrti. Zadnja tri leta pa deluje kot ravnatelj obrtne šole v flongkongu samem. V torek, dne II. t. m. odpotuje v Tu rin na družben občni zbor, k jor ostane do konca maja. V prvih dneh junija obišče v svojem domačem kraju — Prekmurju — ljube mu domače. Kakor pravi, bo ostal med nami leto dni in nato zopet [>ohiti med drage mu Kitajce. Članom m naročnikom Mohorgeve družbe Na mnoge želje je Mohorjeva družba letns podaljšala rok za vpisovanje do 15. majnika, kar sn vsi poverjeniki članom tudi ie objavili. Opozarjamo, da se lahko še vsak priglasi prihodnji teden pri svojem poverjeniku. V Ljubljani tudi v Novi založbi, v Mariboru v Cirilovi knjigarni. Letos bodo izšle te-le knjige: Povest Ivana Zobca -Beli menihi«, Ilustrirane pravljice, obširen zvezek Zgodovine slovenskega naroda, Kokošjereja za male obrate (ilustrirana), Življenje svetnikov in Koledar — vseh šest knjig za 20 Din. ČE KUPU1EŠ RADIO, SE OBRNI NA NAS! ZAHTEVAJ NAŠ NOVI CENIK! RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5, TELEEON 3190 Zadnji življenski trenutki Pariz, 7. maja. Ig. Ob 1.40 zjutraj jo predsednik Doumer podlegel hudi 111 poškodbam in ni pomagala nobena zdravniška umetnost. Njegovo stanje se je po polnoči hitro slabšalo. Zadnji bu-lotin je bil izdan ob 2 zjutraj in navajal, da so simptomi chromcuja mozgan vedno močnejši iu da je splošno stanje zelo slabo. So enkrat so zdravniki izvršili dve transfuziji krvi, vsi zdravniki bolnišnice pa so so dolgo posvetovali, ali naj amputirajo levo roko, ker so se bali, da se ne bi vnele žile. Kroglja jo pod levo pazduho prebila glavno žilo in jo raztrgala Sicer so jo zavezali. Obenem pa so s tem preprečili normalni obtok krvi v levi roki. Ker je bilo stanje bolnika brezupno, se niso mogli odločiti za amputacijo. V zadnjih urah pred smrtjo se je Doumer zavedel samo za par trenutkov. Po prvi transfuziji je odprl oči in vprašal: j Kaj jc?. zakaj stoji toliko ljudi okoli mene? Kaj delate z menoj?« Nato je tožil, da težko diha. Pomirili so ga s tem, da so mu pripovedovali, da se jo ponesrečil z avtomobilom. Raztrgano žilo na levi roki so mu morali zavezali pri polni zavesti, ker se ga niso upali narkotizirati. Prosii je še. naj pokličejo njegovo ženo, zadnje njegove besedo pa so bile: »Saj vain nisem ničesar storil!« Ob 1 ponoči je vojni minister zapustil bolniško sobo, da pokliče soprogo, hčere in člane vlade, ki so prišli takoj, toda Doumerja niso več našli pri zavesti. Doumer si je tekom svojega enoletnega predsedovanja kot pošten demokrat in Človek skromnega življenja pridobil ljubezen francoskega naroda, kateri globoko sočustvuje s predsednikom in težko prizadeto rodbino, ki je zgubila v vojni 4 sinove. Tudi levičarske stranke izrekajo pokojniku svoje visoko spoštovanje ne samo radi tragične usode. Agitacija za volitve v poslansko zbornico so je ustavila ua mak. Hcrriot že snoci ni imel nameravanega govora v radiu, temveč je del tega govora prepustil naknadno za objavo, listov, pristavil pa mn je dostavek o Donmerju. Tudi vse druge stranko so ustavilo vclivno agitacijo. Ran',ena Francija Pariz, 7. maja. AA. Čim je predsednik republike Paul Doumer izdihnil, jo njegova vdova s svojima dvema hčerama zapustila bolnico. Nato so telo pokojnega Doumerja prenesli v palačo predsednika francoske republike v Elizeju. Telo so spremljali člani francoske vlade s predsednikom Tardieujem na čelu. Opoldne so pokojniku sneli posmrtno masko. Doumerjevo truplo bo položeno v svečano dvorano elizejske palače, tako, da se mu bo moglo občinstvo pokloniti. Predsednik francoske vlade in drugi člani vlade so zapustili elizejsko palačo ob 0. zjutraj. Ob 11.80 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Tardieuja, da sklepa o nadaljnih ukrepih in o pogrebu pokojnega Doumerja. Pnriz. maja. tg. Med tem pa se med rus-kinii emigrantskimi krogi širijo govorice, da je bil morilec Gorgulov zakrinkan boljševiški agent. Francoski nacionnlistnični listi so si takoj prisvojili to mnenje. Tudi bivši predsednik Millerand je dal naslednjo izjavo: •Osebne informacije. ki sem jih prejel, dovoljujejo, du izjavim kategorično, da pripada morilec Doumerja regularnim bol jševiškim silam.« Ru« Peter Kručev, ki gn je Gor gn lov včeraj označil kot svojega tajnika, je izjavil, da Gorgulov z njim ni nikdar govoril o tem, da namerava Rtentat na predsednika republike. Predložil pa pa je francoskim oblastem celo vrsto listin o organizaciji Gorgulovc »zelene« ruske narodno-socialistiene bodoče vojske. Gorgulov je sedaj smrti Doumarja obtožen izvršenega umora. Dopoldne so ga prepeljali v zapore Sante, popoldne pa v pravosodno palačo. Pariz, 7. maja. tg. Trije psihiatri so že preiskovali morilca Gorgulova. Maloštevilni znanci iz Pariza in Monte Carla označujejo Gorgulova kot psihopatičnega posebneža. Komaj v četrtek se je vrnil iz Monte Carla v Pariz. Prej je bil ponoči skupaj z neko žensko v raznih nočnih kavarnah in gostilnah. V petek je vse do atentata pisal »Spo-mine dr. Pavla Gorgulova, voditelja in predsedniku politične stranke ruskih fašistov.- Pod naslov je zapisal s svežo tinto dostavek: »Ki je umoril predsednika republike.« V uvodu piše: kPoslu-, ša.ite me, jaz sem sam pripravil atentat na Doumerja. Jaz nisem niti Francoz, nili boljševik, niti nisem blazen, niti bandit. .laz som političen morilec, storil sem kar sem moral. Moja žena ni hotela otrok. Postopal sem z njo brez ljubezni in iuvstev. Imam sina, ki živi v sovjetski Rusiji. Usoda je brez usmiljenja nasproti njemu in meni. Moje dostojanstvo je blagostanje moje domovine, ni mogoče življenje brez domovine. Vi Evropci ste kanalje. Zakaj nočete, da bi tudi Kusi imeli domovino. Zakaj podpirate boljševizem in se vežete z njimi Na koncu izjavlja Gorgulov, da je on ugrabil Lindbergovega otroka, zakar si je dal iz-plačati 00.000 frankov. Otroka pa ne bo vrnil proti odkupnini, marveč ga vzgajajo ruski teroristi. Pariz. 7. majn. tg. O osebi Gorgulova se do-znavajo vedno čudnejše podrobnosti, iz katerih je vedno bolj jasno, da je bil Gorgulov desno-radi-Valni politični fanatik, ki si je po vzorcu fašizma tn narodnih socialistov sestavil ruski narodni osvobodilni program. Tudi ta program jasno kaže duševne motnje. Gorgulov je že več mesecev agi-tlral v Parizu za jzeleno nacionalistično stranko« ln se sam imenoval »zelenega diktatorja«. Izjavil Je, da je niegova stranka nacionalna, politična, vo- Leon Bitim obsoja v svojem listu zločin v imenu soeijalistov. Petit Journal pravi, da ni na mestu gnjev nad izoliranim dejanjem duševno neodgovornega človeka in tla nedostojna čustva ne smejo kvariti sedanjega ganotja ranjene Francije. Določitev pogreba Pariz, 7. maja. tg. Danes dopoldne so prepeljali truplo predsednika v kliniko Faure, da ga balzamirajo. Že zgodaj zjutraj so začeli prihajati v Elizej najrazličnejši zastopniki javnosti, tla izrazijo svoje sožalje. Doumerja botlo pokopali na državne stroške v četrtek dopoldne. Krsto bodo iz Elizeja v slovesnem sprevodu prepeljali v Madeleine, potem pa botlo pokojnika pokopali v Panteonu, kakor njegovega tudi umorjenega prednika Carnota. Prej bo še cerkveno opravilo v cerkvi Notre Dame. V četrtek, na dan pogreba bo v vsej Franciji žalni dan. Vsi uradi bodo zaprti. Oklic ministrskega predsednika Danes popoldne je ministrski predsednik Tardieu izdal naslednjo spomenico francoskemu narodu: »Predsednik republike je bil pravkar umorjen. Vsa Francija je ogorčena in prestrašena. Dežela objokuje plemenitega starega moža, ki je vse svoje življenje preživel v službi domovine in žrtvoval tudi štiri svoje sinove za obrambo domovine. Narod se klanja žalujoči vdovi, ki je davi na bolniški postelji zatisnila oči svojemu možu. Tudi on je padel na polju časli. častimo svojega državnega poglavarja lako, kakor bi to on sam želel, mirno in dostojno. Jutri bo država volila svoje zastopnike, v torek bo narodni zbor volil novega predsednika republike, v četrtek pa bo pariško prebivalstvo spremljalo Pavla Doumerja iz Elizeja v Panteon. Živela Francija, živela republika!« Volitev novega predsednika Pariz, 7. maja. ž. Ob 11.5 se je sestala vlada k izredni seji, na kateri je določila tlan sestanka narodne skupščine, ki bo sklepala o volitvah za novega francoskega predsednika republike. Kakor se čuje, bo narodna skupščina sklicana najbrže že v ponedeljek v Versaillesu. Izvolitev novega predsednika bo izvedla še stara zbornica s senatom po starih tradicijah. Za kandidate predsednika republike pride v poštev v prvi vrsti Albert Lebrun. O njegovi kandidaturi je bilo govora že pri zadnjih volitvah. Priporočala sta ga zlasti Maginot in Poincare. Poleg njega bodo najbrže postavile svojega kandidata še levičarske stranke. Albert Lebrun je bil rojen 1871 v Mairey le Haut ter je že od leta 1920 član senata. Bil je večkratni minister, po poklicu pa je rudniški in-ženjer. Lebrun je član republikanske frakcije, torej Poincare-Millerandove skupine. Rajni Doumer je bil 18. predsednik tretje republike. Izvoljen je bil 13. maja 1931. jaško-diktatorična in slavofilska. Brez močne roke demokratičnega diktatorja se Rusija ne more osvoboditi, niti zbuditi k novemu življenju. Program Gorgulova je naperjen tudi proti Židom, kateri v njegovi bodoči državi ne botlo smeli dobiti nobenega uradnega mesta. Zahteval je podržav-Ijenje transportnih sredstev, gledališč in filma. Nameraval je ustanoviti udarne čete, ki botlo oborožene z lahkimi, pa strašnimi aparati, katere je »zeleni diktator« izumil sam. Gorgulov je iskal pristaše posebno v krogih rnonarhističnih emigrantov. V emigrantskem listu »Renaissance«, ki ga je vodil bivši ministrski predsednik Millerand, je večkrat objavil oglase, s katerimi je vabil nn svoje shode, češ, da bodo tam lahko slišali bodočega diktatorja Rusije. V zadnjem času je agitiral posebno na zunanje-po-litičnem polju in izjavil v propagandni brošuri, da jo vojna edina rešitev za begunce, ki so razširjeni po svetu. Z vojno bo konec sovjetske oblasti, v miru pa je konec Evrope. Živela vojna 1 Izjava „ia' tukaj omenjeni farmacevtski izdelki, ki so v pogodbi zelo natančno opisani, tako', da je vsaka pomola v tem pogledu nemogoča in da botlo res edinole francoski farmacevtski izdelki uživali to ugodnosti). Nadalje se zniža tudi carina na nekatera francoska vina in francoske esenco, ekstrak-te, parfume, puder, pomade, šminke itd. Ta sporazum je sklenjen za dobo treh let. Lahko se obnovi sporazumno med obema vladama, ako bodo to okolnosli zahtevale. Druga pogodba se tiče sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo glede kliringa v deviznem prometu. Pogodba nosi datum 20. aprila li)32 in natančno določa, kako bodo jugoslovanski oziroma avstrijski uvozniki plačevali uvoženo blago iz Jugoslavije oziroma iz Avstrije. Drugi Men te pogodbe določa, da se bo klirinški promet vršil edinole preko Narodne banke kraljevine Jugoslavijo na sledeči način: Jugoslovanski dolžniki morajo plačati svoje dolgove v dinarski valuti pri jugoslovanski Narodni banki, avstrijski dolžniki pn morajo plačati svoje dolgove v šilingih pri avstrijski narodni banki na Dunaju. Dolgovi oziroma terjatve, ki bi so glasilo na druge valute, razen na šilinge in dinarje, pa se morajo najprej sporazumno med obema strankama spremeniti bodisi v šilinge bodisi v dinarje. Avstrijska narodna banka in Narodna banka kraljevine Jugoslavije bosta druga drugo obveščale o vsakem plačilu, ki bo izvršeno na račun ene ali druge države. Za bazo klirinškega prometa bo morilo 1011 šilingov za 780.0(57 Din ali 100 Din za 12.51(1 šilingov. Zneski v šilingih, ki so plačani nn klirinški račun jugoslovanske Narodne banke in avstrijske narodne banke pred 20. aprilom 1032 in ki sc nanašajo mi ccno za jugoslovansko blago, se smoio stavili na razpolago za iz- ______________________Štev. 105. ker hočejo Franciji nuditi dokaz, kako globoko jo preminila jugoslovauski narod nesreča, ki je zadela njeno prijateljsko zaveznico, in kako Jugoslovani iskreno sočustvujejo z žalostjo, ki je zagrnila zopet francoski narod. Danes visijo na vseh javnih in neštetih zasebnih poslopjih črne zastave, Časopisje prinaša v dolgih stolpcih podrobnosti o atentatu, katerega žrtev jo postal tragično trinajsti predsednik tretje francoske republike. Zagreb, 7. maja. ž. Ob smrti Douimerja so vsi konzulati v Zagrebu razobesili svoje zastave na pol droga. Francoska zastava je » črnem floru. * Radi lii napisali mogočen slavospev sinu velikega francoskega naroda, ki se je povzpel v svoji domovini do najvišjega mesta in ki je tako tragično končal svoje življenje. Slavospev, ki naj bi se v izbranih besedah in prijetnih glasovih razlegal čez našo deželo; toda bojimo se, da ne bi z njim žalili tihega in skromnega Doumerja, saj bi z njegovega umirjenega lica, v katero je mogla edino zavest vztrajnega dela in zasluženega plačila začrtati tako harmonične poteze, ne mogli zvabiti niti pomilovalnega nasmeška. Slavili ne bomo Paula Doumerja z vznešenimi in izumetničenimi krilaticami kot sina mogočne Francije, čeprav je bil na svojo domovino tako ponosen in je svojim otrokom sestavil pravi dekalog domovinske ljubezni, pač pa bi radi prikazali našim bralcem ranjkega kot človeka in zglednega očeta. Dan po njegovi izvolitvi za predsednika francoske republike je Doumerja in njegovo soprogo peljalo srce na pokopališče, kjer počivajo njuni štirje sinovi. Trije so padli na bojišču, četrti je izdihnil doma po dolgem umiranju radi zastrupljanja s plini na fronti. AJi je takrat Paul Doumer slutil, da se bo tudi sam čez leto dni zrušil pod streli, in sicer na bojišču za domovino, ko je gotovo, da so ti streli veljali Franciji? Kakšna tragika! Mož, ki je že pri 30. letu stopil v francosko zbornico, ki je kmalu nato postal finančni minister in zaslovel po svojih davčnih reformah, mož, ki je bil pozneje imenovan za guvernerja Indokine, ki je že leta 1906 kandidiral za predsednika republike, ki je bil po vojni dvakrat finančni minister in štiri leta predsednik francoskega seinata, državnik, ,ki mu do te karijere ni pripomoglo morda golo naključje, niti ne njegov genij, temveč tiho, sistematično in vztrajno delo, ta mož se je zrušil pod streli, ki jih je oddal nanj izmeček današnje družbe, perverznež, ki je kot zdravnik moril mlada življenja, še preden so pričela biti, pohotnež, ki se je naslajal in služil kruh s pisanjem pohujtsljivih romanov in »politik, ki izjvoveduje svojo ljubezen do Mus9o-linija in Hitlerja«? Ali ni tragično, da je Paul Dou mer padel pod streli iz takšne roke in prav v trenutku, ko je hotel na knjižni razstavi napisati v knjigo posvetilo nekemu francoskemu pisatelju? Na eni etrani delo, potrpljenja polna vztrajnost, vdanost v življenje, knjiga in pero, na drugi nemirno hlastnnje po življenju in uživanju, po naglem pridobivanju z vsakim sredstvom ter revolver v politični borbi! Na knjižni razstavi v pariškem predmestju sta se srečala dva sveta, ki se danes borita za oblast. Od zaključka tega boja je odvisna usoda Evrope. Ako so bile simpatije našega naroda i,n naše države vselej na strani Francije, so toliko bolj danes, ko se je radi izgube enega izmed svojih najboljših sinov oblekla v črno ravnavo novih eksportov avstrijskega blaga, akt poslovni stranki tako sporazumno skleneta. Nada-Ijo določa ta pogodba vse tehnično podrobnosti, kako bodo naši uvozniki v Avstriji oziroma avstrijski uvozniki v Jugoslaviji plačevali uvoženo blago. Pogodba predvideva tudi možnost, da bi se eventuelno preko jiigoslovansko-avstrijskega kliringa plačevalo tudi blago, ki prihaja iz drugih držav in ki ga jo treba plačati v drugih valutah. Sporazum je stopil v veljavo 21. aprila 1932 ter traja dva meseca, odpove pa sc lahko 15 dni pred potekom pogodbe. Ce se pogodba nc odpove v določenem roku. se avtomatično podaljša za mcsec dni. M. Davidovic čestita dr. Korošcu Belgrad, 5. maja 1932. Gospodu uredniku »Slovenca« v Ljubljani. Dovolite mi, da bo priliki šestdesctletnice g. Korošca obudim ljub spomin. Prvikrat sem ga videl v Parizu ob koncu leta 1918. Bil je s pokojnim Žerjavom. Bila . sta nain prva poslanca vstale narodne svobode in srečno izvedenega narodnega zedinjenja. Ne smem reči da sem ju vzljubil z isto ljubeznijo kakor svobodo svojega naroda, vendar lahko rečem, da sem ju vzljubil neizmerno loplo, bratsko. Ta ljubezen je bila močna, trajna; ona še danes traja. G. dr. Korošec je izrazil in pravi predstavnik Slovencev. Njegovo življenje in njegovo delo sta vtkana v življenje njegovih rojakov. Radi tega ja on njihov, oni pa njegovi. Ne tlruži jih samo vera. Netočna je trdite«, da ga samo cerkev veže z dušami njegovih rojakov. Ne I Poleg cerkvo boste povsod videli šolo, poleg šole in cerkve se vidijo zadružni dom, zadruga, narodni tlom, narodna knjižnica in mnoge drugo koristne narodno ustanove. Skozi vse te ustanove polje dih slovenske duše. Skozi nje veje tudi duh Koroščevc duše. Iz njihovih duš Klije narodna ljubezen do Korošca in Koroščeva do naroda. Naj ta ljubezen, vzajemna ljubezen traja dolgo. »Na ni noga letal : To želi od vsega srca svojemu prijatelju Ljuboinir M. Davidov«. Dunajska vremenska napoved: Pričakovati jo velike motitve dosedanjega lepega toplega vremena, pojavile se bodo hladne zračne struje z eventualnimi nevihtami. Podrobnosti o morilčevi osebi Morama propalica in fanatik Dve važni trgovinski pogodbi s Francijo in Avstrijo Stav. jCU. »SLOVKNBCk, dne & maja 1982. Stran 7. 30 let dela za krščanske ideale Maribor, 7. maja. Jutri, v nedeljo obhaja najmočnejša mariborska krščanska organizacija »Krščanska tonska »reza za Maribor in okolico« 30-letnico svojega obstoja iu delovanja. Proslavlja pa društvo v tekočem letu tudi 10-letuieo svojega prerojenja. Ko se je društva med svetovno vojno in v povojnih letih polastila neka malodušnost in žalostno mrtvilo, se je vršil 27. februarja 1. 1922 občni zbor, ki pomenja mejnik v delovanju Krščanske ženske zveze. Navzoče četudi maloštevilne članice so sklenile, da hočejo iti z novim pogumom ua delo. Bil je izvoljen tudi novi odbor z delavno in neumorno požrtvovalno gospo Katarino Dauman kot predsednico, pod katerim se je društvo dvignilo do sedanjega razmaha. Rnstlo je in še raste število članic, katerih je zbranih v zvezi nad 1700. S številom članic pa je rastlo tudi navdušenje za organizacijo in je rantlo resno prizadevanje, da se dosežejo cilji, ki si jih je Krščanska ženska zveza postavila. Zavedajoč se, da je živo krščansko prepričanje in dosledno krščanski življenje največja dobrina za posameznika, za družine in naše ljud3tvo sploh, si je Krščanska ženski zveza prizadevala ohraniti, oživiti in dvigniti krščansko zavest in krščansko življenje, posebno V družinah. Delala je pri svojih članicah in po njih v družinah za globoko življenje 9 cerkvijo, posebno za ogosto in resno sprejemanje sv. zakramentov, za lepe krščanske navade, za razširjenje dobrega, krščanskega čtiva po družinah, skušala je družine obvarovati modernih kvarnih vplivov. V ta namen je prirejala za svoje članstvo posebne cerkvene slovesnosti, tridnevnice itd. Ta namen so imela številna predavanja izven cerkve, pri katerih so številni predavatel ji obravnavali razne pereče zadeve. Neminljivih zaslug si je pridobil pokojni dr. Medved, ki je nastopal v zvezi kot govornik od njenega početka pa do svoje prerane smrti in je s svojo znano zgovornostjo članicam kazal krščanska življenjska pola in jih navduševal za nje. Velike Prvi evharističm kongres r lavantinski škofi ji se bo vršil letos na god sv. Janeza Nepomuika, dne 16. maja PRI SV. JANEZU NAD VURBERGOM Iz posameznih župnij dekanije pridejo romarji v procesijah. Sv. maše bodo od R. naprej, dve pridigi in procesija okrog cerkve. Po cerkvenih slovesnostih l>o slavnostno zborovanje pired cerkvijo. — Da počastijo presverto Rešuje Telo in sv. Janeza Nepomuka, žrtev spovedne mogočnosti, so vabljeni verniki iz krnjev to- in onstran Drave, od blizu in od daleč. — Za one, ki se pripeljejo z vlakom, je izhodna železniška postaja Vuhred-Maren,l>er£. slovenskega ohrtimha Maribor, 7. maja Ta teden je praznoval 50 letnico svoje obrti gospod Karel Tratnik, pasar in pozlatar v Ma-rilsoru. Pred petdesetimi leti je v začetkn maja odšel od doma, z Vrhpoli pri Kamniku, v Ljubljano, kjer je vstopil Kot vajenec pri svojem bratu. Iz Ljubljane je odšel na Dunaj v Silber-\vnrenfabrilc Rumevvolf; učil se je še v Bern-dorfermotallfnbriik Ln v Hermannig Silbersva-re.nfabrik. Z Dunaja je odšel malo po svetu, v Nemčijo, odkoder se je vrnil v Ljubljano k bratu, kjer je ostal do I. 1892. To leto pa — prod štiridesetimi leti torej — je prišel v Maribor. Delo g. K. Tratnika je skoraj nepregledno: nn njegova dela naletiš po vsej Sloveniji, po Hrvatski. Dalmaciji, Bosni, Rački, Srbiji, nn, tudi v fcgiptu in Ameriki. Izmed njegovih najbolj znanih del je n. pr. krasen kelili. ki ga je napravil za škofa Strossmnverja v Djakovem: svečnik (bister) v Murski Sobcti, ki je največji v Jugoslaviji: kelih zn zl to mašo nadškofa Bauerja itd. V teh štiridesetih letih, kar biva v Mariboru, je doživel vse hude boje, ki so jih bili Slovenci na severni meji: ostal je vedno veren in trden narodnjak, spoštovan kot obrtnik, človek, družabnik, spoštovan ncle od Slovencev, temveč tudi od Nemcev. Saj njemu nobena stvar ni bolj tu ja kot nepoštenost v obrti in pri ljudeh. Ljubezen do dela pa še po petdesetih letih žari iz njegovih prijaznih in še vedno živahnih oči ter iz njegovih rok. nn katerih se pozna ta dolga vrstn let, prebitih od jutra do večera v obrti. Vrlemu obrtniku in možu naše nnjiskrenejo festitke! Se do petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisi-ranje, barvanje, pranje in svetiolikanje perila izgotovi sigurno do binkoštnlh praznikov tovarna JO S. REICH zasluge p« gredo tudi sedanjemu svednenra duhovnemu vodji proL Pavlo Žirortnikn, ki mnogo dela na poglobitvi duhovnega življenja v društm. V zadnjih letih je delovanje Kršč. žen. zveze vedno bolj izrazito dobivalo potezo krščanske dobrodelnosti. Podpira zveza pomoči potrebne z denarnimi prispevki. Razveseljivo je gledati, Eiko od leta do leta rastejo svote, ki jih da zveza za podporo revežev iz svojih društvenih denarnih sredstev. 2e znašajo milodari, ki jih deli zveza, letno, do 25.000 Din. Članice same zase tudi vršijo delo krščanske ljubezni, ko obiskujejo bolnike, pomagajo s hrano, obleko in drugimi potrebščinami. Zveza skuša vedno bolj in bolj buditi tega za naše razmere tako potrebnega duha in skuša svoje članstvo karitativno vzgajati. Tega dobrodelnega duha skuša zanesti med široke plasti vsakoletna božič-nica, ki je vedno med največjimi in najbolje obiskanimi dobrodelnimi prireditvami v Mariboru. V zadnjih letih si je zveza postavila tudi nalogo, da postavi v Mariboru »Dom revežev«, v katerem bi imele vsaj najpotrebnejše članice človeka vredno stanovanje in oskrbo. Duha skupnosti goji zveza tudi s tem, da se članice v kolikor mogočnem številu udeležujejo pogreba svojih rajnih tovarišic, da se za iste opravi sv. daritev, darujejo sv. obhajila in dobra dela. Razven tega se je pri zvezi leta 1923 največ po zaslugi g. ravnatelja msgr. dr. ,fe-rovška ustanovil posmrtninski sklad, ki ga ves čas z veliko skrbjo upravlja g. Alojzij Pilipčič in ki ima namen tudi najrevnejšim članom oskrbeti primeren pogreb. Mirno lahko rečemo, da je izvršila Krščanska ženska zveza v tridesetih letih svojega obstoja veliko delo. Gotovo bi bilo brez nje v verskem življenju našega mesta, posebno pa še v dobrodelnosti občutna vrzel. Krščanski zvezi ob njeni tridesetletnici k dosedanjemu delu in uspehu od srca častitamo, izražamo hkrati željo, da božji blagoslov še za naprej spremlja njeno delo. da bi rastla še naprej, da bi še v večji meri lajšala gorje, katerega je toliko med nami. Pomlad sa^/eva v obrambo vsled zimskega oblačila omehkužene ko?e skrbno negovanje x NIVEACRENE Nivea-Creme prodre vsled vsebujočega Kucerita globoko v kožo, brani in krepi staničje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni pož'vljajoči impuls, potom katerega postane koža naravno gladka in dobi s tem dragocen, nežen in mladoslnosvež izgle.l. Nivea-Creme: Din 5-— — 22-—. Jngosl. P. Beiersdorl & Co. d. s. o. j., Maribor. Podivjani bik razmesaril gospodarja Slovo načelnika kmetijskega oddelka Zadnjega aprila je oddal posle načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani g. ing. Anton Podgornik, ki je bil s kraljevim ukazom upokojen \'i 11 u ' • ' r , -i s l - * *. X v " w - . . . . V b._____ . ... ««. S tem se poslavlja od kmetijskega oddelka načelnik, ki je deloval na tem mestu nad tri leta z ljubeznijo in skrajno nepristranostjo v dobro in korist slovenskemu kmetu. V Čepovanu na Goriškem je bil rojen pred dobrimi petdesetimi leti, na Dunaju je dovršil svoje študije, na kmetijski šoli v Gorici je pričel leta 1907 svoje službovanje. Od takrat naprej je mislil pri vsem svojem delu samo na to, kako koristiti slovenskemu kmetu, kako ga dvigniti moralno in materijalno. Nikdar ni klonil pred silo, zato so ga že leta 1919 Italijani upokojili in kmalu nato kon-finirali. Pozneje je dobil spet toliko svobode, da ie mogel delovati za kmetijstvo, mogel pa je vztrajati v fašistični Italiji samo do začetka leta 1927. Piibežal je v Jugoslavijo, kjer mu je poveril tedanji minister za kmetijstvo dr. Kulovec ravnateljsko mesto na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Novo življenje se je začelo z njegovim prihodom na kmetijski šoli, ki se je pod njegovim vodstvom preuredila in prerodila Ta zavod, ki kaže povsod, v notranjosti in na zunaj, pri zgradbah, v vinogradih in na polju znake njegovega dela, je postal pod njegovim vodstvom žarišče pravega naprednega kmetijstva na našem Dolenjskem. To je bilo mogoče samo zato, ker si je znal pridobiti pri delu vedno odkritih sodelavcev. Ko je prevzel po osnovanju banovin mesto načelnika kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani, ga tu ni čakalo labko delo. Organizirati je bilo treba na novo vse kmetijsko pospeševalno delo. Pojavljale so se pri tem vedno nove ovire, vse pa jc znal premagati z vztrajnim delom in s pravilnim postopanjem do uradništva. Zato se je vse podrejeno uradništvo težko ločilo od svojega načelnika in se ga bo vedno spominjalo kot dobrega šefa, kateremu bo težko najti enakega. Gospodu načelniku želimo, da bi bil njegov pokoj samo začasen, da bi mu bil samo kratek oddih od napornega dela. Prepričani smo, da ne bo še nehal delovati za povzdigo blagostanja kmetskega ljudstva in da bo našel vedno novih prilik, kjer bo mogel vedno znova pokazati vse svoje strokovne sposobnosti. Obleke damske dobite po zelo znižanih cenah v manufaklurni trgovini I. Tomšič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38 L vseslovansk« kongres nar. noš v v Ljubljani Kakor smo že poročali, se bo vršil ob priliki velesejmske prireditve v jeseni od 3. do 6. septembra I. vseslovanski kongres narodnih noš. Že sedaj vlada izredno veliko zanimanje za ta kongres narodnih noš in za velike svečanosti, ki se bodo vršile v I jubljani. Poleg Poljakov in Čehov, ki so se prijavili v velikem številu, so zanesljivo obljubili svojo udeležbo tudi še Francozi in Švicarji ter tudi Romuni. Spored bo zelo pester. V sobolo 3. septembra dopoldne bo otvoritev kongresa, pozdrav gostov, zvečer bo po mestu bakljada in bajna razsvetljava na Kongresnem trgu, koncert godbe, spuščanje raket. V nedeljo 4. septembra ob 6 budnica, med 6 in 8 sprejem gostov na kolodvoru, ob 9 na Kongresnem trgu sv. maša, po maši zborovanje in vprizoritev ustoličenja na Gosposvetskm polju in na to sprevod narodnih noš in cvetlični korzo po mestu. Po kosilu ob 15 revija narodnih noš na ljubljanskem velesejmu, ob 20 na Kongresnem trgu narodne igre in prosta zabava, v ponedeljek 5. septembra ob 9 izlet udeležencev na Bled in Vintgar. Večje število udeležencev ostane nekaj dni na Bledu, drugi se vrnejo v Ljubljani isti dan, ker se vrši izlet udeležencev na Jadransko morje. Ob 19 odhod z vlakom iz Ljubljane na Sušak. Drugi dan po morju z okrašenim in razsvetljenim parnikom v Split in Trogir ter z avtobusi v Solin in v druge znamenite kraje. Druga skupina odide isti dan v Split in Dubrovnik. Tudi za izlet na morje je veliko zanimanje. Na parniku bo celodnevni godbeni koncert in razn« igre, zvečer bo pa bajna razsvetljava na parniku in spuščanje raket ob splitski obali. Izlet bo trajal iz Ljubljane na Su$ak, Split, Trogir in Solin 4 dni in to z vso oskrbo, vožnjo z vlakom in parnikom po morju tja in nazaj, prehrana in prenočišče po najnižji ceni, II. razred okrog 750 Din, III. razred okrog 550 Dia. Banjnloka. 5. maja Te dni se jc pripetila pri nas nesreča, ki je globoko pretresla naše prebivalstvo. Nesreča je zahtevala človeško žrtev v osebi posestnika Jožeta Ložar ju iz žapuž. Posestnik Ložar je gnal nastajat svojo živino na vaško mlako. Med živino je bil tudi mlad bik, ki pa na svojega gospodarja, ki se je šele po veliki noči vrnil iz Avstrije, kjer je kroš-njaril, ni bil navajen. Zato mu je že med potjo močno nagajal. Čim je živina prišla do vode, pa je bik nenadoma podivjal in se zaletel z vso silo v gospodarja in ga z rogovi vrgel z vso silo ob kamenit obzidok, nato pn je 7. vso silo rinil z glavo v nezavestnega gospodarja. Nesrečo so najprej opazile nekatere ženske, ki so bile tudi namenjene proti mlaki s svojo živino. Ker si niso mogle drugače pomagati, so začele nagajati bikn, kateri je popustil svojo žrtev in tekel ves podivjan za njimi. K sreči so se ženske biku skrile, tako da jih ni dosegel. Popolnoma nezavestnega posestnSkn so vaščani. ki so kmalu zvedeli za grozno nesrečo, prenesli nn dom. Šele tu so videli, kako jc bil l.ožair razmesarjen. Vsled silnega udarca ob kamen je imel razbit obraz, prsni koš p« mu je podivjani bik dobesedno zdrobil. K ponesrečencu, ki je bil še pri zavesti, so poklicali zdravnika iz Broda, ki je I.ožarju nudil prvo pomoč. Vendar je bilo videti, da so poškodbe tako hude, da ni mogoč prevoz v bolnišnico. Ranjenec, ki je prišel čez čas zapet do zavesti, je od bolečin samo stokal, dokler ga smrt ni rešila trpljenja. Pokojni Jože Ložar je bil zelo ugleden posestnik in nad vse skrben gospodar. S svojo marljivostjo in varčnostjo si je pridobil tri grunte, katere je znal tudi umno upravljati. Bil je dvnkrnt poročen in zapušča še deset živih otrok. Pogreb, ki ga je pokojnik imel, je bil zelo lep in je skoraj vsn farn spremila tako tragično preminulega Zapužana. daje brez truda VS€HI frOVinOIK nailepšf silaj! Čist in varčen v uporabi Četrta generacija Javljajo nam, da so se združili v klub pod imenom četrta generacija slov. umetniki, ki so istim imenom razstavili v Ljubljani I. 1928. Člani so: Olaf Crlobočnik. Miha Mnleš. Franc Pavlovec. Niko Pirnat. katerih dela smo imeli priliko že večkrat spo/.nnti. Združila jih je miselnost sedanje dobe in nujnost skupnega delovanj«. Kljub hoče z vso silo načeti boj mrtvilu dilentnntizmu in kiču, ka vlada v likovni nimet nn Slovenskem. V tn namen se bo posluževal razstav svojih in tujih umetnikov, kritik in polemik. Elektrika ges je admirala Novo mesto, 7. maia. Davi okrog 8 je elektrotehniški vajenec Mei-narii popravljal eleklrovod nn Dr. Režkovi cesti. Splezal je na električni drog s krampeži na nogah, tudi s pasom se je dobro pripel ler pričel s popravljanjem. Naenkrat pa je omahnil vznak in tako obvisel na drogu. Pri popravljanju je najbrž z roko prijel za obe žici in udaril ga je električni tok v napetosti 220 voltov. Ljudje, ki so fanta opazili, so takoj obvestili elektrotehnika g. Sedeja Viljema, pri katerem se je Mežnarič učil. Mojster je z drugimi vajenci takoj prišel z lestvo na lice mesta, da so ponesrečenega fanta skupno rešili iz mučnega položaja. Poklicani zdravnik g. dr. Po-lenšek pa je nezavestnemu Mežnariču nudil prvo pomoč, nakar so ga z avtomobilom prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ponesrečeni sejmans Novo mesto, 7. maja. V petek, dne 6. t. m. je bil v Žužemberku semenj. Nanj se je peljalo ludi več novomeških sej-marjev. Popoldne okrog 4 so se vračali na enem vozu proti domu sejmarji g. Feri Anton in njegova žena, g. Travizan Tilka, Rozalija Vidmar in Marija Vidmar. Vozil je s parom konj voznik Murgelj iz Daljnjega vrha. Ne daleč, od Žužemberka, kjer napravi ne baš preširoka cesta zelo oster ovinek, je voz, ki je bil v lahkem diru, zadel z zadnjim kolesom v obcestni kamen. Nenadni, a precej močni sunek je v hipu vrgel 7. voza vse sejmarje in vse blago, ki je bilo nn vozu. pa tudi voz sani se je prevrnil. Na cesti je obležalo vse blago s sejmarji vred. G. Feri in njegova žena sta obležala nezavestna, vsi pa so bili precej potolčeni in prestrašeni. Gospa Ferijeva, ki je stara že nad 70 let, je dobila tako hude poškodbe, da so morali nn lice mesta poklicati žužemberškega zdravnika g. dr. Smoleta, ki je ponesrečenki nudil prvo pomoč. Kmalu nato je privozil mimo tovorni avtomobil novomeškega trgovca g. Kopača. Na ta avtomobil so naložili ponesrečenko in jo hitro pripeljali v Novo mesto. Prevrnjeni voz so s pomočjo par moških dvignili, naložili nanj blago in se odpeljali naprej. Ribnica Brezobzirni vozniki. Nn praznik, ravno ko so ljudje hiteli k deseti maši, je drvel čez naš trg brez uma avtomobil, ki je brezobzirno oškropil 7. blatom vse mimoidoče. Najbolj so naletela zunaj trga tri dekleta, ki so prišla v cerkev do vrha blatna. So brezobzirni šoferji, ki, ako vidijo gručo ljudi, nalašč poženejo, da jih oblatijo. Zabavajo se, ko mora kmetski človek skakati v njive in travnike, da se izogne sitemu gospodu. Mi se pa vprašujemo, ali ni postave za take voznike? Ali je dalo županstvo nabiti tablice »Vozi počasilt zastonj? Okrajnega glavarja, ... n v prosimo, naj naroči orožništvu, da tak»- vozače naznani, da bodo plačali par sto dinarjev, pa se bodo kmalu navadili na novi cestni red, kakor so se naši vozniki. Cerkvene orgle so prenos ili pri podružnici v Hrovači. Nemalo smo bili iznenadeni, ko so nam prvič milo zadonele v ponedeljek pri prošnji procesiji. Ilil je že čas, da se je prejšnje škripanje in ro-potanje nehalo. Vojna jim je pobrala najboljše pi-ščali in so zadnje čase izgledale, kakor so ljudje rekli, ko spodrte gavge« ter kazile lepoto podružnice nn pokopališču. G. Dernič iz Radovljice jih jo nan0S'0 uglasil It praznoto nadomestil 7. novimi pi-ščalini, da so sedaj kos marsikateri farni cerkvi. Pravijo, da je mojster naredil vse lo po prav nizki ceni, ?a kar smo mu tem bolj hvaležni! Praznik naših gasilcev nn dan sv. Florijana ie bil posebno svečan. Ljudje so s ponosom gledali veliko četo. ki se je vedno izkazala pri požarih s posebno požrtvovalnostjo. Pri sv. maši so peli letos gasilci prvič, in sicer so se na koru izkazali kol izvrstni pevci gasilci iz Goričevasi. To je bil za Ribnico, ki petje tako vneto in vešče goji, pravi do godek. Železmki V preteklem tednu smo imeli v naši bližnji okolici dve smrtni nesreči. Posestniku in gostilničarju Jožefu Zbontarju nn Rudnem je utonil dveletni sinček. V Zalem Logu pa se je obesil Janez Kolar, sin posestnika in trgovca. Ril je 27 let star in živčno bolan. Dobrodelna akcija je s 1. majem ukinila kuha nje zajtrkov zn otroke. Vsega skupaj je bilo razdeljenih okrog 1800 porcij. Prihodnji četrtek 12. maja bo preteklo 110 let, kar so poslali Železniki žrtev strašnega požara. Ostala je nedotaknjena le cerkev sv. Frančiška in najstarejša hiša z imenom Polnoda. Ustno izročilo pripoveduje, da je pri tem požaru divjal tako hud veter, da je nosil ogorke celo do Kranja. Da bi nas Bog in sv. Florijan varovala v naprej tako strašne nesreče, se je vsako leto zadnjo nedeljo v aprilu pobiralo za sv. maše na čast sv. Florijanu, ki st se potem brale na Bokovici, pri sv. Križu in doma v župni cerkvi. Letos se pa do danes ni še nič pobiralo. pneumatiko in vse druge sestavne dele najceneje kupite vendar le pri »TEHNIK" Josip Banja!, Ljubljana Miklošičeva cesta 20 4% Velika Izbira nogometnih žog, TENIS RAKETOV, gramofonov Itd. Za odjemalce naših tenis raketov brezplačen pouk o tenis Igranju. Stran 8, >SLOVSNEC«, das S. snaja 1682. Slev. 105. Ljubljana Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani V tekočem tednu začne Prvi slovenski glasbe-n; festival s svojimi prireditvami. Po obsegu koncertov in važnosti sporeda je to največja glasbena prireditev, kar smo jih do sedaj imeli Slovenci. — Slovenski glasbeni festival bodo posetili v velikem številu gostje iz vseh krajev naše države, navzočih bo veliko število bratov iz Češkoslovaške, zastopana pa bo tudi Poljska in Bolgarija. Gostje se pridno javljajo; do sedaj je prijavljenih nad 1200 oseb. Glavne prijave pa pridejo še tekom tega tedna. . Z ozirom na točen pregled si dovoljuiemo navesti vse prireditve ob slavnosti 60 letnice Glasbene Matice ljubljanske. Torek, 10. maja: Vokalno-instrumentalni koncert šole Glasbene Matice ob 20 v unionski dvorani. Petek, 13. maja: Komorni koncert konservato-rijskega kvarteta ob 20 v Filharmoniji Sobota, 14. maja ob 11 otvoritev glasbene razstave v veliki dvorani Narodnega doma. — Ob 20 srmfonični in zborovsko - instrumentalni koncert Glasbene Matice v unionski dvorani. Nedelja 15. maja ob 9.30 cerkven koncert v frančiškanski cerkvi. — Ob 11.30 Gallusov koncert zbora Glasbene Matice v Filharmoniji. — Ob 15 kcncert slovanske pesmi na Kongresnem trgu. Nastopijo: Hlahol (Praga), Stankovič (Belgrad), Li-sinski (Zagreb) in Slovenski učiteljski pevski zbor. _ Ob 20 v opernem gledališču Matija Bravmčar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Ponedeljek, 16. maja ob 9 slavn. občni zbor Glasbene Matice v Filharmoniji. Nato razvitje za' stave Glasbene Matice, dar Nj. Vel. kralja Aleksan- . dra, v dvorani Filharmonije. — Ob 10.30 odkritje spomenikov pred Matičnim poslopjem v Vegovi ulici. — Ob 12.30 tekma slovenskih pritrkovalcev, : ob 15.30 tekma pevskih zborov dravske banovine. ! Obe tekmi bosta na velesejmu. Pevska tekma v paviljonu »K«. V nedeljo in deloma tudi v ponedeljek se bo vršil kongres Jugoslovanske Pevske Zveze. Vozne ugodnosti. Udeleženci slavja Glasbene Matice in pevskega kongresa imajo na podlagi legitimacije 75 odstotni popust na železnici na podlagi odloka železniškega ministrstva št. 6757 od 30 marca 1932. Vsakdo mora kupiti na odhodni postaji polovično karto do Ljubljane, ki velja tudi i za brezplačen povratek. Izkazati se mora samo z I legitimacijo, ki mora ob povratku imeti potrdilo o ; udeležbi na proslavi, oziroma na kongresu. Legiti- ! macije razpošilja pisarna Glasbene Matice in stane 3 Din komad s poštnimi stroški vred. Žig za priso- I stvovanje slavnosti kot potrebno potrdilo za povratek pa se bo dobil v ponedeljek 16. maja dopoldne v veži poslopja Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in popoldne na velesejmu pri blagajni ob vhodu v Lattermanovem drevoredu. Opozarjamo, da je vhod za občinstvo na pevske in pritr-kovalne tekme v ponedeljek le v Lattermanovem drevoredu nasproti igrišča Ljubljanskega Sokola. Vsi drugi dohodi na velesejem bodo zaprti. Občinstvo vabimo, da v velikem Številu poseti koncerte za časa festivala. Najmodernejše pomladanske obleke v veliki izberi solidno in poceni. Za hladne dneve lepi plašči. Oglejte si našo zalogo, ki smo jo pripravili za Binkošti. Drago Gorup & Co. honfekclf a MlkloSičeva c. 16/1 v hiši Delniške tiskarne (Bambergova hiša) Za lis! 3066 imamo krasno izbiro češkega in angleškega blana za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni ŠpecitaSsia trgovina sulina Kongresni «rg S!. 15 (Nasproti nunske cerkve) KAJ BO DANES? Union: Proslava dr. Korošca. 01) 10."iO. Drama: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Izven. Opera: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene. Realka: Ustanovni občni zbor društva »šola in doni«. Ob 10. Kino Kodeljevo: Ob 15.30, 17.30 in 20.30 opereta »Ljubim, ljubiš, ljubit (Eiu Burschenlied aus Heidelberg). Willy Forst. Znižane cene. Vojaško strelišče: Ostro streljanje okrožne strelske družine. Ob 9. Univerza, predavalnica ke'mijskega instituta: II. redni občni zbor Jugoslov. kemijskega društva. Ob 10. Delavska zbornica: Table tenis dvomatch Praga—Ljubljana. Ob 20. Igrišče Ilirije: I. S. S. K. Maribor : Ilrrija. Ob 16.15. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. KAJ BO JUTRI? Drama: »Leda«. Red C. Opera: Zaprta. OUZD, velika dvorana: Občni zbor društva ia ustanavljanje šolskih zobnih ambulatorijev. Ob 17. Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Ljubim, ljubiš, ljubi«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. TVRDKA A. PERSCHE se je preselila ua MARIJIN TRG — (poleg novega tromostovja). © Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo kakor vsa leta tudi letos organizirala počitniške kolonije in sicer na Gorenjskem in pri morju. Prošnje je vlagati pri mestnem magistratu, soba^ 42. V prvi vrsti se bodo vpoštevale le prošnje v Ljubljano pristojnih in šoloobveznih otrok. V prošnjah je točno navesti ime in priimek otroka in staršev, njihov poklic, število nepreskrbljenih otrok, stanovanje in pristojnost. Obenem se navede tudi šola, katero otrok obiskuje, in njegova starost. — Prošnje je vlagati vključno do 14. maja. Starše, oziroma skrbnike opozarjamo, da se na pozneje vložene prošnje ne bo oziralo. Prošnjo naj potrdi načelnik okraja, v katerem prosilec(ka) stanuje. © Zanimivosti izpred sodišča. Kakor smo že poročali, je kazenski sodnik okrajnega sodišča oprostil šest ljubljanskih mesarjev-prekajevalcev, ki jih je policijska uprava prijavila zaradi prekrška člena 8 zak ona o pobijanju draginje, češ, da so prodajali prekajeno meso z večjim dobičkom, kakor to zakon dovoljuje. Zastopnik državnega tožilca se je proti oprostilni sodbi pritožil na deželno sodišče. — V kratkem bo razpisana razprava proti pivovarni »Union« zaradi kvasa. Lani se je že vršila proti pivovarni prva razprava pred okrajnim sodiščem, a je bila preložena, da je strokovnjak podal mnenje o poslovanju in produkcijskih stroških za kvas. — Pred okrajnim sodiščem bo prihodnje dni tudi več razprav proti ljubljanskim gostilničarjem, ki so bili ovadeni zaradi pretiranih cen. — Pred sodnikom g Brankom Goslarjem se je včeraj v sobi 28 vršila kazenska razprava proti nekemu mesarju zaradi , prekrška člena 8 zakona o pobijanju draginje. Za-; četkom marca je namreč mesarjev pomočnik prodal gostilničarki Emi Sfiligoj kilogram pljučne pečenke po 26 Din. O primernosti cene zaslišani izvedenec je izjavil, da je ta cena pretirana, čeprav •e treba pri pljučni pečenki pribiti k tržni ceni govejega mesa še 80 odstotkov. Sodnik je mesarja obsodil na 300 Din denarne kazni. Mesar je prijavi! proti sodbi vzklic. Kresa! Pave! družba z 0. z. Pleskarstvo, slikarstvo in črkoslikarstvo Rožna dolšna c. IV/4 pri Ljubljani delo solidno, cene nizke, se priporoča JIJL po znižanih cenah pri VtLHAR, urar t jubljana. Sv. Petra c. 36 © Rdeči križ za prihodnjo zimo. Kdor bo imel povezek z zimskimi potrebščinami pripravljen, pa Rdečega križa (Ljubljana, Wolfova 12) ni obvestil, naj jutri, v ponedeljek 9. maja med deseto in trinajsto uro pazi na zbiralni tovorni avtomobil, ki bo označen z dobro vidnim rdečim križem na belem platnu in se bo javljal z glasnim hupanjem. Ko pride tak avto v bližino, naj darovalec (lahko tudi kar skozi okno) pokliče avto spremljajoče nabiralce k sebi in jim, ko so se izkazali z legitimacijo Rdečega križa, izroči svoj povezek. Dosti časa pred prihodom zbiralnih avtov bo po vseh mestnih okrajih krožil poseben avto s sekstetom muzikov, ki bodo pod vodstvom g. cand. iur. Cvirna trobili fanfare in s tem opozarjali, da pride v kratkem zbiralni avto Rdečega križa. — Tovorni avtomobili, ki bodo v ponedeljek 9. majnika med 10 in 13 po vseh ljubljanskih okrajih zbirali Rdečemu križu namenjene povezke, naj se v ponedeljek zbero (če bo dež, opremljeni s plahto) v Zvezdi ob drevoredu vzdolž Krapeževe restavracije, in sicer že ob 9. da jih bo Rdeči križ mogel akciji primerno opremiti s svojimi znaki in da dobe navodila, — Nabiralci (samaritani, akademiki, skavti, odposlanci magistrata, muziki) naj se v ponedeljek zberejo točno ob pol 10 na dvorišču nekdaj Aurove hiše, Wolfo-va ulica 12, pred pisarno Rdečega križa, da dobe legitimacije, znake in navodila. 0 Matere! Danes je Vaš dan. Spomnite se re-vic, ki s strahom mislijo na prihodnjo zimo! Odbe-rite od svojih zimskih potrebščin kaj primernega in izročite jutri nabiralcem Rdečega križal © Regrutski kovčeg ukradel. Policija je prijela nekega Franceta J., doma z Beričevega, ker ga je osumila, da je ukradel na kolodvoru nekemu regrutu kovčeg. Nekdo je namreč Franceta ovadil, da se je bahal, kako imenitno se je gostil z dobrotami, ki jih je našel v kovčegu. Tam je našel namreč celo pleče, drugega mesa, pogače in podobnih dobrot. Policija pa je našla pri Francetu v neki bližnji baraki samo kovčeg z napisom M. Cetinski, v kovčegu pa je bila samo še žlica in skodela Okradeni regrut, ki se do sedaj še ni javil, je naj- | brž kje s Kočevskega doma. Tam so namreč taka imena. France pa je odšel v zapor. Zobozdravnik med. univ. . §lante® imm se je preselil na Dunajsko cesto (Schneider & Verovšek) Ordinira od 3. do pol 7. ure Maribor Nepojasnjeni usodni streli Maribor, 7. maja. Včeraj ob % na 13 je prišlo v neki hiši na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora do razburljivega dogodka. V poslopju je nenadno odjeknilo več strelov, ki jih je bilo slišati na ulico. Hišni stanovalci in mimo idoči so takoj slutili krvavo dejanje ter nemudno obvestili policijo, ki je udrla v poslopje ter našla v neki sobi na tleh ležečega moža v krvi. V rokah je krčevito stiskal pištolo. Prvotno so mislili na samoumor, hip nato pa so odkrili še drugega moža, ki je skušal s samokresom v roki pobegniti iz poslopja. Bilo je takoj očividno, da je identičen s storilcem, katerega je policija zasledovala. Naglo je bila hiša iz Kolodvorske, Aleksandrove in Cafove ulice in Zrinskega trga obkoljena po varnostnih organih, ki so storilcu preprečili beg. Varnostnim organom se je kmalu posrečilo dobiti ga v pest. Tudi on je imel malo prasko od strela ob strani na glavi, katero je najbrž dobil pri streljanju. — Rešilni oddelek je hudo ranjenega moža, ki je ležal v krvi na tleh prepeljal v bolnišnico. Ker pa mu je strel prebil možgane, mu niso mogli več rešiti življenja. Drugega, ki je bil obstreljen, so odvedli v zapore, niso ga pa mogli zaslišati, ker je živčno popolnoma strt. Radi tega tudi ni bilo mogoče dognati imena obeh prizadetih. Dogodek je vzbudil v Mariboru mnogo zanimanja in napravil veliko razburjenje. Ob kolodvoru, Aleksandrovi in Cafovi cesti ter Zrinjskega trgu je bila zbrana velika množica ljudi, ki je razburljivi dogodek komentirala. Domneva se, da je bilo streljanje v zvezi z aretacijo neke dame, ki jo je policija prijela iz neznanega vzroka. Kodprto! □ Čestitke dr. Korošču. Za nabiranje podpisov za čestitke prejmejo nabiralci te dni posebne pole, zato počakajte na nje, tudi tisti, ki ste že začeli z zbiranjem čestitk. — Pripravljalni odbor v Mariboru. □ Krvav dogodek v Kamnici, o katerem smo že včeraj poročali, je vzbudil med okoliškim prebivalstvom veliko razburjenja in zgražanja. Truplo pokojnega Jožefa Oderja je bilo včeraj prepeljano na pokopališče v Kamnici, kjer se je vršila nato obdukcija. — Komisija mariborskega okrožnega sodišča, v kateri sta bila preiskovalni sodnik viš. sod. svetnik Kramer in sodni zdravnik dr. Zorjan, je ugotovila žalostni dejanski stan. □ Smrt vrlega župana. V Zgornjih Hočah je preminul v najlepši moški dobi dolgoletni mnogo-zaslužni in priljubljeni zgornjehočki župan, posestnik in slikar Herman Glaser. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v ponedeljek dopoldne na hoč-kem farnem pokopališču. Vzornemu možiu, skrbnemu gospodarju in požrtvovalnemu javnemu delavcu svetila večna luč, žalujočim preostalim naš« iskreno sožalje! □ Upepeljeno posestvo. V Gačniku pri Pesnici so pogoreli stanovanjski in gospodarski objekti posestnika Janka Tušeca z vsemi premičninami vred. Škoda je zelo velika ter je bilo posestvo le delno zavarovano. Celje & Le enkrat nn leto se javijo vojne žrtve v celjski javnosti s prošnjo za prostovoljne prispevke k tomboli. Tudi letos bodo binkoštni teden trije invalidi z legitimacijo in overovljeno nabiralno polo, obiskali vse naše prijatelje, ki so se doslej vedno odzvali našim prošnjam. Tombola bo na dan Sv. Rešnjega telesa 26. t. m. na Dečkovem trgu. GASILNI DAN Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društvo v Celju. -©■ žrtev ljubezni do bližnjega. V petek zvečer so pripeljali z rešilnim avtomobilom iz Šmarja pri Jelšah 2f-letnega sodarja Franca Zorka, ki se je istega dne dopoldne kot član gasilskega društva udeležil gašenja nekega velikega požara v Šmarju. Med gašenjem je padel v žareče plamene, ki so švignili iz stavbe. Pri padcu je zadobil težke opekline po telesu in obrazu. © Eksplozija karbida. 8 letni Peter Ložar, sinček delavke v mestni jami na Vodovodni cesti, je včeraj zjutraj napolnil steklenico s karbidom in jo zažgal. Steklenica je eksplodirala in je pri tem znatno poškodovala Petra po obrazu in očeh. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. KINO KODELJEVO / Telefon št. 31-62 Danes ob 15.30, 17.30 in 20.30 ter jutri ob 20.30 "Willy Forst v opereti Lfutifiiti. ljubiš, IfubI (Eln aursohenliei] uut) Heidelberg) Vstopnina znižana ninfi 5, 4, 8 in 2, balkon finin bredna prilika! Vse vrste obleke po zelo znižanih cenah. — Pristna angleška blaga K. Pučnik. Tavčarjeva ul. 3 — Danes zvečer koncert v steklenem salonu kolodvorske restavracije. © Hranilno knjižico poneveril. Zamotano zgodbo o poneverjeni hranilni knjižici obravnava ljubljanska policija, čevljarski pomočnik Janez S. z Beričevega se je seznanil v Ljubljani z neko kuharico. Ta kuharica je imela prihranjenega nekaj denarja v hranilnici. Janeza je prosila v torek, naj dvigne na njeno knjižico v Mestni hranilnici znesek 400 Din m obresti za lani. Janez je res dvignil v Mestni hranilnici znesek 668 Din, toda fanta je silno žejalo in to ga je zmotilo, da je zavil v gostilno. Fant je popival v torek, v sredo in ie dalje. Tamburaško društvo »KOLO« iz Trbovelj priredi v nedeljo 8. maja v hotelu »Union« ob 8 zvečer koncert. — Vstopnice se dobijo 2 uri pred početkom koncerta. Končno se je znašel v gostilni pri Mačku. Še ves skrokan in omamljen je žalostno premišljeval, kaj naj sedaj počne in kako naj se izgovori pri svoji Micki. K niemu je prisedel neznanec. Fant je naročil še pol litra, toda tedaj mu je že zmanjkalo denarja. Izročil je neznanemu tovarišu hranilno knjižico in mu dejal, naj gre po novih 600 Din. Janez je v tem sladko zadremal, nato pa napol zaspan vstal in odšel iz gostilne. Ko se je neznanec vrnil s hranilno knjižico in denarjem, ni bilo nikjer pre-čudnega svata Janeza. Vprašal je zanj pri gostilničarju, ta pa mu je dejal, naj kar njemu izroči knjižico in denar, da bo on shranil oboje. Neznanec je res pošteno izročil gostilničarju denar in knjižico. Janez pa je med tem ves obupan taval po Ljubljani, končno pa se je le zatekel na policijo in tam povedal to zgodbo ter pripomnil, da so ga okradli. Povedali so mu, da se je hranilna knjižica le našla, da pa je on zagrešil poneverbo. Moral je v zapor, kjer bo premišljeval o Miciki, o denarju in o nespametnem krokanju. Najcenejši kino v Ljubljani in okolici je kino Kodeljevo. V zadnjem času je znižal vstopnino tako, da stane sedaj parter samo Din 6, 5, 4, 3 in 2, balkon pa Din 8. Znižali smo cene * vsem čevljem domačega io tnjesa iz-vora za gospode in tlame. Oglejte si naše blago in izbiro, prfdno kaj kupite V trgovina s čevlji - Prešernova ul. Zadnja poročila Preiskava o atentatorju Pariz, 7. maja. tg. Dva uradnika pariške kriminalne policije sta z letalom odpotovala v Prago, da tam zbereta podatke o prejšnjem življenju Gorgulova in o njegovem političnem delovanju v Češkoslovaški. Dva druga uradnika pa sta tudi .. letalom odpotovala v Monaco, da izposlujeta izročitev žene Gorgulova. Že jutri bo žena najbrž že v Parizu ter jo bodo takoj pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Žena Gorgulova izhaja iz švicarske kmetske rodbine Geng in je bila rojena 1899 v Winterthurju. Zakonca sta v zadnjem času živela v Monacu v zelo siromašnih razmerah. V njunem stanovanju so našli samo eno mizo, dva stola, eno zložljivo posteljo in gramofon. Ko sta dospela uradnika v Monaco, nje ni bilo doma. Uradnikoma je izjavila, da ji mož ni povedal, da potuje v Pariz. 0 atentatu ni vedela nič. Ko sta ji uradnika povedala zločin, je začela jokati. Med tem pa je pariška policija zasledila neke sled, ki kaže na to, da je imel Gorgulov tovariše. Žena nekega pisatelja, ki je bila prisotna pri atentatu, jo povedala policijskim uradnikom, da je postala pozorna na nekega moškega in žensko, katera sta spremljala morilca. V trenutka, ko so počili streli, jc vzkliknil dotični moški: »A, ni ga zgrešil!« Policija sicer smatra, da je ta vzklik lahko tudi samo izraz razburjenega neudeleženega gledalca. Skušala pa bo najti dotično dvojico. Kdo nadomešča predsednika? Pariz, 7. maja. tg. Po francoski ustavi je ministrski predsednik sam ob nenadni smrti predsednika republike najvišji eksekutivni organ do novih volitev. Tardieu bi moral torej po jutrišnjih volitvah sam sebi podati demisijo. V tem izjemnem primeru torej ministrski predsednik ne bo dal oficielne demisije takoj po volitvah narodnih poslancev, temveč šele po izvolitvi novega predsednika republike. Pariz, 7. maja. tg. Nenadna istočasnost volitev v posl. zbornico in smrt predsednika republike je povzročila težaven položaj. Tardieujev kabinet bo moral dan po volitvah dati svoje portfelje na razpolago. Ali bo ta demisija resno mišljena, ali pa samo formalna, bo odvisno seveda od izida volitev. Na vsak način je formalna demisija običajna, toda vprašanje je, komu naj Tardieu poda to demisijo. Rusko posojilo Turčiji Moskva, 7. maja. tg. Turški zunanji minister Ruždi boj je danes izjavil na banketu časnikarjev, da se ima kot pozitivni uspeh turškega obiska v Rusiji smatrati dejstvo, da se je med obema državama sklenila večja kreditna akcija. Sovjetska unija bo dala Turčiji na razpolago dolgoročen krer , dit 8 milijonov dolarjev za nakup ruskib strojev. Ta kredit bo Turčija poplačala z dobavami v blagu. Turčija namerava v prvi vrsti dobiti tekstilne stroje in eventualno tudi traktorje. Avstrijska vladna kriza Dunaj, 7. maja. ž. Danes dopoldne je sprejel predsednik Mi.klas samo predstavnike meščanskih strank ter imel z njimi daljšo konferenco. Po konferencah še ni poveril mandata za sestavo vlade nikomur, skoraj gotovo po je, da bo sestavil svojo tretjo vlado dr. Buresch, in sicer najbrže vlado meščanske koalicije. Program lozanske konferenc London, 7. inaja. AA. Zunanje ministrstvo pripravlja gradivo za lausannsko konferenco o reparacijah, ki bo otvorjena 16 junija. Konferenca bo razpravljala v treh stopnjah. Najprvo bo na dnevnem redu vprašanje nemških reparacij. Zatem bo konferenca proučila, kako je z reparacijami Avstrije, Bolgarske in Madjarske. Naposled bo konferenca razpravljala o širših vprašanjih, n pr. o vprašanju podunavske gospodarske zveze itd. To razporedilev lausanuske konference sta že potrdili Nemčija in Japonska. Napredovanje profesorjev Belgrad, 7. maja. 1. Iz 5. v 4. položajno skupino II. stopnje so napredovali: dr. Josip Kuščer, profesor na realni gimnaziji v Kranju, Hinko Vodnik, profesor na realni gimnaziji v Ptuju, dr. Lov-ro Sušnik, profesor na II. realni gimnaziji v Ljubljani. dr. Pavel Breznik, profesor na I. realni gimnaziji v Ljubljani. Iz 4. položajue skupine II. stopnje v 4. položajno skupino L stopnje so napredovali: Josip Pir-nat, profesor na realni gimnaziji v Mariboru, dr. Franc Rostaher, profesor ua klasični gimnaziji v Mariboru, Franc Devetak, profesor na II. realni gimnaziji v Ljubljani. Iz 0. v 5. položajno skupino so napredovali: Adolf Schaup, profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, dr. Rudolf Koprivnik, profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Ignac Voštar, profesor na realni gimnaziji v Kočevju. Iz 7. v 6. položajno skupino so napredovali: Rudolf Sodnik, profesor na II. realni gimnaziji v Ljubljani, Slavko Vimpolšek, profesor na III realni gimnaziji v Ljubljani, dr. Alojzij Zupan, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani. 3elgrajske vesti Belgrad, 7. maja. 1. Te dni se bo mudil v Sloveniji po naročilu prosvetnega ministra njegov pomočnik g. Dragoslav Gjorgjovič. Pri tej priliki bo nadzoroval prosvetni oddelek banske uprave v Ljubljani, obenem pa bo tudi proučil položaj na naših srednjih in osnovnih šolali. Belgrad, 7. maja. AA. Generalna direkcija državnih železnic razglaša, da je od 5. muja t. 1. ustavljeno direktno prevažanje potnikov samo v smeri iz Avstrije v Jugoslavijo, medtem ko se iz Jugoslavije v Avstrijo potniki še nadalje direktno prevažajo in prav tako se tudi direktno odpravlja prtl jaga v obeh smereh. Direktno prevažanje potnikov med Jugoslavijo in M ud jursko v obeh smereh ni ukinjeno. Stev. 105. SLOVENEC«. dne 8. maja 1832. prrnn ^ Mati poje Blaženo se v snu nasmiha, dete drobno mirno spi, pesemca ga boža tiha v svitu mesečne noči. Mati poje: »Dete zalo, kaj je lepše kakor ti? V tebi se je nasmehljalo solnce srečni materi. V tebi so se razcvetele sanje mojih mladih dni; misli so mi bolj vesel, kadar gledam ti v oči. Ko ti nežna lica boža, nima žuljev moja dlan, solza mi postane roža, črna skrb — nov solnčni dan.« M. K.: Polžek in pozna pomlad Na duri polžje hiše potrkal očka jež: »Hoj, hoj, stric polžek, vstani! Pomlad je. Še ne veš?« A v hišici je tiho, kot v grobu tiho vse... Prestrašil se je ježek: »Moj Bog, le kaj mu je?« Pobral je velik kamen in vrata z njim razbil. In videl ves potrt je: stric polž umrl je bil... Predolgo čakal lepih je solnčnih dni, ovbe; od žalosti mu v prsih je počilo srce. Vesela zamorska pravljica »Ajsak se je prestrašil dvorni norček in « brž zavaroval ubije z dlanmi. »Saj ti boin kar koj vse povedal, poglavarska visokost! Torej zapik. Poslušaj! — Neki branjevec ima v bližini tvoje mogočne palače majhno hišo, poleg te hiše majhen hlev in v tem hlevu osla, pravega živega osla ...« »Da bi te koklja, *• se je razsrdil poglavar Bvanakuba, »v kakšni zvezi pa je ta osel z mojim velečislanim nosom in mojim velejas-nim kihanjem?« »Pačakaj, počakaj, poglavarska visokost,« ga je miril dvorni norček Hejlalaj, »saj ne gori voda! Poglavitno šele pride. Torej ta osel... kje sem že ostal? Aha, že vem! Torej ta osel se je pred tremi dnevi prehladih Hudo prehladil. In zdaj ima nahod. Strahovit nahod. Najmanj vsake pol ure enkrat kihne — čhm! — prav tako lepo kihne, kakor je znal kihati relečislani tvoj nos, poglavarska visokost, dokler se je še pokoril tvojim poveljem.« »No, in kaj zato?« se je začudil poglavar Bvanakuba. »Pusti ga, naj kilia! Knjiga za olikano vedenje prepoveduje kihati samo ljudem, oslom pa ne. Jaz, poglavarska visokost, dajem oslom vso prostost... Naj se nakihajo do mile volje! Zdravo je to.« »Ti me ne razumeš, poglavarska visokost,« mu je razlagal dvomi norček Hejlalaj, »ne gre za to, če sinejo osli kihati aH ne, nego gre za vse kaj drugega. Imam sijajno misel. — Postavi tega osia, tega prehlajenega osla poleg sebe — in bo nadomestoval velečislani tvoj nos pri kihanju! Prekrasno bo kihal, mogočno bo kihal — ljudje pa se bodo klanjali in vklikali «Bog pomagaj!» tvoji poglavarski visokosti, kakor so prej, ko velečislani tvoj nos še ni štrajkal...« »Imenitno! Kolosalno!« je navdušeno zakričal poglavar Bvanakuba in dvignil iznajdljivega dvornega norčka v zrak. »Mošnje cekinov je vreden ta tvoj domislek ali pa še več! Hajd, kar koj mi privedi onega osla!« Dvorni norček Hejlalaj se je globoko priklonil, se parkrat kakor vrtavka zavrtel na peti desne noge — in skokoma odhitel... mtma—■bb'. ■'■'vJBa^MKamMKBammmmmammma^tMmm Leteča ladja Ruska pravljica. Poslovenil Mark Tam so bile sredi dvorišča že postavljene mize, poleg miz pa so stali veliki sodi z medico. Pol earstva je bilo zbranega na tej pojedini: stari in mladi, berači in bogatini... Car je videl, da je prišel nekdo v zlati Aadji in je ukazal služabniku: »Pojdi in vprašaj jih, kdo so in odkod!« Služabnik Je odšel, si jih ogledal od vseh strani, se vrnil k carju in dejal: »Sami raztrgani kmetje.« Car mu ni verjel. »Kako je mogoče,« je dejal, »da so ti kmetje prileteli v zlati ladji?« Tedaj je neumni vstopil v sobo in dejal: »Jaz sem priletel v ladji, vaša visokost.« Car se je čudil, ko je videl, da ima na suknjiču krpo pri krpi in da imajo njegove hlače na kolenih luknje. Odklonil ga je neprijazno, kajti mislil si je: »Ali naj dam svojo lepo hčerko teinn ušivemu kmetu za ženo?« Sklenil je, da mu bo ukazal storiti kaj takega, česar ne bo zmogel. Poklical te k sebi služabnika in mu de- jal: »Pojdi k onemu, ki je priletel na ladji in mu povej, da mora prinesti žive in zdravilne vode, še ta čas, ko ljudje jedo. Ce tega ne bo naredil, ga bom dal obglaviti.« Služabnik je odšel, da izpolni ukaz. In ni minulo pet minut — že je čislani gospod osel stal pred blagorodnim velegospo-dom poglavarjem Bvanakubo in začudeno za-rigal: »I-a? I-a? »Da si mi zdrav, osliček!*- ga je poglavar Bvanakuba prijazno nagovoril in ga prijateljsko počehljal po dolgih uhljih. Torej saj veš, kako in kaj je z menoj, ne?« »I-a, i-a!« je zarigal osliček in pokimal z glavo, kakor da je v resnici vse natanko razumel in se domislil, kakšna ljuta žalost tare poglavarja Bvanakubo in njegove. »Vse upanje in pričakovanje stavljam vate. Glej, da me boš dostojno nadomestoval v prejasnem kihanju, sicer gorje ti!« »I-a, i-a!« je pokorno prikimal osliček in prijazno pomahal z repom, čeprav se mu niti sanjalo ni o tem, kakšno imenitno in dostojanstveno opravilo ima vršiti... Ko je bila ta reč z osličkom končana, je mogočni poglavar Bvanakuba sklical vse svoje svetovalce k sebi in jim svečano razglasil: »Kajoni, zapik! Mi, blagorodni velegospod poglavar Bvanakuba, mogočni gospodar dežele Biinbauibombum ukazujemo: Do dneva, ko bo čislani naš nos blagovolil štrajkati, nas bo v velejasnem kihanju nadomestoval tale osliček. Njemu izročamo vso oblast in čast. Kadar kihne on, pomeni to prav toliko, kakor da smo milostno kihnili mi. blagorodni velegospod Bvanakuba. Za njegovo, to se pravi osličkovo kihanje veljajo poslej isti predpisi, kakor za velejasno kihanje našega nosu. Kdor se ne bo priklonil do črnih tal ino s spoštljivo vdanostjo zaklical »Bog pomagaj!«, krmar bo kihnil osliček, ga bo doletela prav ista grozovita kazen, kakor bi ga doletela, če bi uporno molčal ob našem velejasnem kihanju ... Torej pozor! Prastara ceremonija kihanja je s tem mojim ukazom znova uveljavljena !< In glej! še preden so zbrani utegnili položiti roko na srce in se zakleti pri čvrstih čeljustih veleslavnih prednikov poglavarja Bvanakuba, ki so bili vsi mogočni ljudožrci, je oslička nekaj poščegetalo v nosu — in je kihnil — čhm!, kihnil tako gromovito, da se je debeli dvorni kuhar Hainhamham od strahu prekucnil vznak ... Poglavarjevi svetovalci in njegova telesna straža in vsi ostali pa so se ročno priklonili do črnih tal in v zboru vzneseno zagrmeli: »Bog pomagaj!« Nepopisno so bili srečni vsi... Na poglavarjev migljaj so se nato še njegovi bobnarji bliskovito razkropili po deželi Rimbambonibuni in razbobnali velevažno in veleradostno to vest, da se je ceremonija kihanja spet uvedla v poglavarjevi palači, na vse štiri strani sveta. In ni bilo spoštljivih po-kIonov in navdušenega vzklikanja »Bog pomagaj 1« ne konca ne kraja. Kakor da s« je zvalila ogromna gora z nje, se jo dežela b'a-gorodnega velegospoda poglavarja Rvanakube dežela Bimbamboinbum, oddahnila... (Konec prih. nedeljo.'* Ivan Kenda: Pravljica o vijolini im basa Bilo je v lanskih velikih počitnicah. Hodil sem po Savinjski dolini, užival njeno lepoto m poslušal zanimive pripovedke, ki so mi jih pravili razni ljudje, katere sem sreča-val. Tako sem nekoč, pozno popoldne je bilo. na neki gozdni poti srečal starega cigana z violino pod pazduho, ki mi je pripovedoval marsikaj, med drugim tudi tole pravljico ... Bila sta nekoč dva cigana, ki sla polna nad šla v svet poizkusit svojo srečo. Prvi je imel s seboj svojo mlajšo sestrico. Ta je bila lepa in povsod, kamor sta prišla, je pela tako lepo, da so jo vsi vzljubili. Za svoje lepo in sladko petje pa je prejemala tudi dobro plačilo in dobro se jima je godilo. Zgodilo pa se je, da je ciganova sestrica nevarno zbolela in umrla. Žalosten se je cigan po njenem pogrebu vrnil k svojcem. Drugi cigan pa je romajoč od vasi do vasi pel pesmi o ljubezni, o slavnih junakih, o življenju in smrti. Tako milo je pel, da je s svo- Neummi je pa za to že prej izvedel, ker mu je človek, ki je dobro slišal, vse povedal. Žalostno je sedel na eno izmed klopi, ki so stale okrog miz. Eden izmed njegovih spremljevalcev, tisti, ki je znal skočiti čez ves svet, ga je vprašal: »Zakaj nič ne ješ?« »Kako naj jem, ko pa ne utegnem niti žlice do ust prinesti.« In mu je potožil: »Car mi je naročil, naj mu prinesem vode življenja in zdravja še v tem času, ko ljudje obedujejo. Kaj naj storim?« »Nič ne bodi žalosten! Ti jo bom že jaz prinesel.« »Ne verjamem, da se t.i bo to posrečilo.« Medtem je prišel služabnik in sporočil carjev ukaz. Neumni se je naredil, kakor da o tem še ničesar ne ve in je dejal: »Sporoči carju, da mu jo bom prinesel.« Služabnik je odšel k carju, tekač si je pa odrezal nogo od ušesa in komaj se je prestopil, že je bili pri vodi življenja in zdravja. Bil je zelo truden iu si je mislil: »Sedel bom pod mlin in se malo odpočil, saj bom lahko še prišel pred koncem obeda nazaj.c Sedel je, toda komaj je sedel, je žu tudi zaspal. Ljudje so že skoro pojedli, njega pa še ni bilo. Neumni je bil od strahu pol živ, pol mrtev in si je mislil: »Vse je izgubljeno.« Tedaj je položil uho na zemljo tisti, ki je \ise slišal in načel poslušati. Dejal je: jim lepim in močnim basom prislužil lepe de-narce. Dobro se mu je godilo. Nekoč pa je na neki gostiji, kamor je bil povabljen, da bi jim pel, pil preveč vina in glas uu je omagal. Žalosten se je moral vrniti k svojcem pod šotor. Tu je našel tovariša. Potožila sta si drug drugemu svoje gorje in se posvetovala, kako bi si zopet pridobila izgubljeno srečo... i Ko sta nekega dne zopet premišljevala svojo žilosino usodo, se je prvemu hipoma zasvetiš rešilna misel v glavi. Poln upanja je dejal svojemu drugu: Imam majhno leseno skrinjico, nanjo bom napel sirune in nato poskusil igrati.« Iz žime je napravil lok iu potegnil čez strune in zapele so sladko in ljubko kot njegova umrla sestrica. »Glej, glej, kaj pa če bi še jaz poizkusil kaj slienega.« je tedaj dejal drugi cigan. »Jaz imam zaboj, tudi jaz bom nanj napel strune in poizkusil igrati.« Kar je dejal, je izvršil in ko je potegnil z lokom po strunah, je iz zaboja donelo, kot bi on sam pel s svojim močnim basom. Vsa srečna da se objemala in sklenila, da ostaneta kol prijatelja vedno skupaj. lil skupaj sta nato potovala po svetu, i igrala ljudem na violino in bas ter zopet spravljala darove. Tako sta baje po ciganskem ustnem izročilu nastala la instrumenta,« mi je dejal cigan, ko je končal pravljico. Prišla sva tedaj do obronka gozda, kjer so šotori I i cigani. Prijazno se mi je nasmehnil, mi podal roko in krenil proti šaterom. Jaz pa sem vesel odšel preti vasi, ki se je pred me-nrj zlatila v žarkih zahajajočega sonca. K e jedo lastavičja gnezda? Čudno vprašanje, kajne? Tega, da bi kdo lastavičja gnezda jedel, gotovo še nikoli niste slišali. In vendar je res. Pri nas seveda niti na misel ne pride nikomur, da bi jedel lastavičja gnezda. Pač pa jih jedo na Kitajskem. Lastavičja gnezda so za Kitajce baje najpriljubljenejša sladčica. Pristaviti pa moram kar koj na to, da takšna gnezda, kot jih gradijo laetavice pri nas, Kitajcem ne dišijo. Pri nas ,gradijo lastavice svoja gnezda iz cestnega blata in drugih odpadkov, na Kitajskem pa imajo v nekaterih krajih posebne vrste lastavice, ki si gradijo gnezda iz neke zgoščene tekočine, ki jo same izloča,jo. Te lastavke si tudi ne spletajo svojih gnezd pod strehami hiš, nego na visokih obrežnih skalah, kamor ljudje pač nimajo lahkega dostopa. Domačini pogostokrat tvegajo življenje v nevarnem »lovni« na ta gnezda. Pritrdijo si okoli telesa debelo vrv in se spustijo po skalovju navzdol... In kako uživajo Kitajci lastavičja gnezda? Iz njih si skuhajo »okusno« juho, ki pa si jo morejo privoščiti samo bogataši, tako draga je... Dober tek! -»iMraiMB«»BraaMi«ji» m»ui i niiumi o— »Ta zaspane je zaspal pod mlinom!« »Kaj naj pa zdaj naredim? Kako naj ga zbudim ?« »Če hočeš, ga zbudim jaz,« je dejal strelec. Napel je lok iu ustrelil. Pšica se je zadrla v mlin s tako močjo, da so treske letele na vse strani. Tekač se je zbudil in odhitel nazaj. Ljudje so ravno končali kosilo, ko je neumni dobil živo vodo. Kaj je hotel ubogi car? Premišljeval je in premišljeval ter slednjič ukazal služabniku: »Pojdi in mu povej: če poje s svojimi tovariši naenkrat šest parov pečenih volov in 40 peči kruha, bo dobil mojo hčer za ženo, če ne, bo obglavljen.« Neumni je de,jal: »Kaj naj storim? Sam ne pojem niti enega hlebca. In je znova začel jokati.. Pa se je med jokom spomnil tovariša, kateremu je bila vreča kruha za zajtrk premalo. Prosil ga je pomoči. Ta mu je dejal: »Za vas vse bom jedel, tako da bo nazadnje še premalo!« Neumni je šel k služabniku in mu dejal: »Kar specite nam!« In so spekli šest parov volov, 40 peči kruha — toda ko je jedec začel jesti, ni ostalo niti drobtinice, še pritožil se je navrh: »Tako malo ste nami dali, da smo še vedno lačni!« Car je videl, da neumni vse zna, pa mu je dal drug ukaz. Izpiti mora 40 sodov po 40 veder vode. Tisti, ki je lahko izpil največjo množino Ptft LI m siti ZA BISTRE GLAVE Rešitev izpolnjevat1!?? Didl, didl, didl di, dedne v krogu se vrti, dede« pleše kakor norec in bledffeče kakor š k o r e c. Kdo pa pleše? — Stari Tinček. Zmešal glavo mu je v i n č e k. Kdo pa gode, didl do? Gregec na harmoniko. Prvi gode, drugi pleše, smrt obema krsto teše... Didl, didl, didl di. lo so žalostne reči! Pravilnih rešitev je bilo tnpot 108. Za naRT-nilo izžreban je bil K e r d o K i s r h e r , učenec IV. razreda v Slovenjgradcu. Dobi knjigo 'Zn zidano voljo«. Nova izpoodo dobili notri samo še pepel. Ko so odprli vrala, je pa neumni spal na peči in se mu ui nič zuodilo. (Kouec prih.) Stran 10. SLO\ IjNJ^Cc, čin© 8. niaju Siev. i05. CiiaJeljem „ Slovenca" za nedeljo i —I <11'III MIH III I HHIIHH IUI11 llllff1WTnTTT¥rTITIIWIiriiriTIKrTlB^ —.....imimil ni.....Ml John Galsworthv: Deeški mlinar Mac Creedy je veljal za poštenega moža, a je bil vendar izobčenec svoje vasi. Nič takega niso vedeli o njem; nasprotno, bil je graščinski brodar iu vsak večer je v gostilni pripovedoval, da bi bil ostal navaden sluga z mesečno plačo brez vsakega upanja, da bi si na pošten način zaslužil kak penny, če se ne bi bil trdo potegnil za svoje pravice. Pennyje je služil tako, da je jemal od vsake osebe — izvzemši graščinske — ki jo je prepeljal čez reko, po eno šestico broda-rine. Vsako noč je oznanjal v krčmi, da so se plemiči zvezali med seboj, da bi reveže opeharili za njihove pravice; kljub takim iiese-dam, s katerimi bi se bil moral kmetom prav za prav prikupiti, je pa vaščane ločil od njega neki nedoločen, tajinstven čut, ki jih je opozarjal, da jim je duševno tuj. Proti tej tihi sodbi, ki je nikoli nihče izrazil ni. se ni Mac Creedy nikoli z nobeno besedo pritožil, in nihče ni vedel, če mu je bila sploh znana. Ob tihih večerih so en videvali sedeti v čolnu pod obraslim, skalnim obronkom na grajskem ribniku, kakor da bi premišljal o skriti krivici. Tudi popeval je. toda vedno samo euo eclino pesem — Deeški mlinar , ki jo je ob vsaki priliki zakrožil; prizadeval si je na vso moč. da bi v petju podal ves pomen pesmi, pri čemer so se mu usta pod rjavo belimi brki smešno pačila. Ljudje na grajski terasi so ga zlasti ponoči večkrat slišali, kako je z brezzvočnim glasom pel svojo pesem, vračajoč se s čolnom čez reko k svoji hišici. Nihče ni vedel natančno, odkodi je bil, čeprav so nekateri govorili o Irski drugi so dejali, da je s škotskega iu neki mož posebno bujne domišljije je bil.mnenja, da je po rodu islandec. Ta skrivnost je črvičila vas — vas z belimi hišicami in lenkim dimom, ki se je neprestano vil nad njimi, in njenim trdim severnim naglasom. Tudi je bil Mac Creedy zelo skop v denarnih zadevah — nihče ni vedel, ali je imel veliko denarja ali malo. Nekoč, zgodaj spomladi, je prosil za dopust in izginil za mesec dni. Vrnil se je z ženo, mlado, bledo stvarico, ki je govorila južno narečje. Zanimiva oseha, ta gospa Mac Creedy, zelo tiha. a v njenem obnašanju je bilo nekaj nezavestno posmehljivega in suženjskega obenem. Včasih ob majskih jutrih je bilo opaziti njeno vitko postavo, ki se je zdela, kakor da bi se utegnila v pasu zdajci prelomiti — ko je na vrtu obešala perilo ali se sklanjala nad zelenjadnimi gredami, Mac Creedy pa je stal na pragu in se z obrazom lastnika oziral po njej. Morda je videl v njej znamenje zmage, zmage nad osamelostjo; ali pa mu je bila samo kakor prirastek kapitala, ki ga je skrival v nogavici. Imela ni nobenih prijateljstev, kajti "bila je Mac Creedvjeva žena in je prišla r juga; pa tudi Mac Creedy tega ni maral. Če je bil zdoma, je brodarila ona, in ko je tia oni strani izkrcala goste, je postala nekaj iiipov negibno, sklonjena nad veslom, in strmela za ljudmi, kakor da bi hotela čini dlje prisluškovati njihovim stopinjam; potem je zopet počasi odveslala čez vrtinec srebrne, temne vode, privezala čoln, zasenčila oči z roko in se zagledala v daljavo. Mac Creedv je zahajal zvečer še vedno v krčmo, a ni nikdar govoril o svoji ženi in opazili so, kako je vsakogar prebadal s svojimi okroglimi očmi, kdor je vprašal po njej. Videti je bilo, kakor da iii imel vas na sumu, da mu jo hoče vzeti. Taisti nagon, ki mu je veleval, da je skrival svoj denar v nogavici, mu je tudi velel, da naj skrije svojo ženo. Nihče 11111 ni ničesar dal, pa naj se ludi nihče ne dotakne njegove last-uine! Prišlo je poletje, vzžarelo v svoji polnosti in zopet minilo; listje je začelo odpadali. Reka je bila posejana z rdečimi listi, vas pa je mnogokrat zastirala megla. Mac. Creedvja 'je čimdalje bolj minevala prepirljivost, prihajal je le še redko kdaj v krčmo in sredi pijače je večkrat postavil kozarec na mizo in odšel, kakor da bi bil doma nekaj pozabil. Ljudje so govorili, da je videti Mac. Creedy-jeva žena zelo nesrečna; ob nedeljah ni več hodila v cerkev. Mac Creedy sam ni bil nikdar pri službi božji. Nekega dne so pripovedovali v vasi, da je zbolela Mac, Creedyjevi ženi mati in da ji je odšla streč; in res je ni bilo več videti na vrtu pod pol>očjem. Mac Crcedyja so sedaj pogosto vpraševali po njegovi tašči, kajti zdelo se je, da ga to vprašanje jezi. Potem je okre-uil glavo, sunkoma pognal čoln in odgovoril: »O, obrača se ji že nekoliko na boljše!* Morda se jc naveličal odgovarjati na vsa ta vprašanja — nič več ga ni bilo v krčmo, zato so ga pa vsak večer videvali, kakor hitro so padle gozdne sence na vodo, kako je strmel čez rob svojega čolna v globoko stransko strugo pod svojo hišo, kjer je bil privezan čoln. Njegova pesem se ni več glasila čez reko. Ljudje so rekli: Zeno |>ogrešak ln prvič, odkar je živel v njihovi sredi, je oživelo zanj med vaščani skoraj toplo čustvo. Toda nekega dne zaraua je izvlekel gozdarski pomočnik, ki je bil imel že dolgo nekaj na srcu proti Mac Creedyju, po enotirnem napornem iskanju truplo Mac Creedvjeve žene iz globin stranske struge. Bilo je lepo čedno zašito v vrečo in obteženo s kamenjem, obraz pa je bil črn. Takoj so obdolžili Mac Creedvja; ta je jokal, a molčal. Odvedli so ga v ječo. Pri zasliševanjih je oslal nem in bil spoznan za krivega. Med drugim so mu dokazali, da njegova žena sploh ni imela več inalere. Ko je čakal, da ga obesijo, je dal poklicati duhovnika, kateremu se je izpovedal na svoj način. Dejal je: Ni mi na tem, da bi poslušal, kar bi mi hotel povedati ti, ki si človek kakor jaz. Sam moram s seboj napraviti mir in zato poslušaj. Tam doli niso zame nikdar imeli dobre besede, grajski so bili takisto ničvredni kakor ostali -- bedasto ljudstvo! In zakaj niso imeli zame nobene dobre besede? Samo zato, ker sem bil vedno neodvisen človek. Rekli ti bodo, da sem bil skop — umazan pravijo oni — in zakaj sem bil tak? Ker sem vedel, da vsi proti meni. Zakaj pa naj bi jim bil kaj dal? Saj so vedno samo na to prežali, da hi mi kaj odtrgali! Rekli bodo, du nisem maral za svojo ženo; loda čuj, to je zlagano —- saj je bila vse. kar sem imel! Tako gotovo, kakor sedaj s teboj govorim — če ne hi bil storil, kar sem storil, bi jo bil izgubil. Vso jesen že sem bil sumil. Ne spadam med slabiče, ki stvari ne marajo pogledati v obraz; mene z lepimi besedami ne spelješ na led. Povej mi: Če bi imel diamant, ali ne bi ga tisočkrat raje vrgel v morje, kakor pa bi si ga dal ukrasti? l)obro veš, da bi. Nu, ona je mrtva in jaz bom tudi kmalu, ko mi zavijejo vrat. To pa ti rečem, ne hodi mi odtod in ne izklepeči, da je kaj slabega storila. Ona ni nikoli nič slabega storila, saj za to ni imela več časa. Nočem, da bi jo spravil ob njeno dobro ime, ko mene več ne bo. da bi jo branil. Toda. toda bilo je tako gotovo kakor amen v očenašu, da bi bila to storila. Bilo bi do tega prišlo, razumeš? Da, moral bi jo bil izgubiti; in povedal li bom, kako sem se o tem prepričal. Bilo je nekega dne konec oktobra; izpraznil sem denarni predal na čolnu in rekel ženi: Jennv, sem rekel, danes boš li prevažala: jaz grem v mesto, da si kupim obleko. Pazi, - sem ji dejal, da se kdo ne vtihotapi čez, ne da bi ti plačal šestico.: Dobro, Mac Creedv, jc dejala. Pri tem sem si zavil kruha in mesa v papir in se dal prepeljati na ono stran. Torej šel sem po cesti navzgor, dokler si nisem mislil, da je morala biti ona zopet na oni strani. Potem sem se obrnil in se tiho vrnil doli k vodi; toda ona je bila še tam, sedela je še vedno tam, kjer sem jo bil pustil. Veš, to me je osupnilo; znano ti bo, kaj se pravi, če ti kaj prekriža načrte. .Jennv,' sem ji dejal, kakor da bi se bil samo zato vrnil, ,da mi boš pazila ua denar, slišiš'?«: .Da, Mac Creedy,' je dejala. In pri tem je obrnila čoln. Nu, kmalu nato sem se zopet vrnil k vodi iu se skril v grmovju na bregu; lako sem ostal in prežal ves dan. Ali si kdaj prežal ob zajčji pasti? štiri osebe je bila prepeljala in vsakokrat sem natančno videl, ko-ko so ji plačali. A pozno popoldne je prišel Ia človek — ne, hudič sam, on, na katerega sem bil že ves čas prežal - in zaklical: Čoln! : Moja žena je priveslala s čolnom čez reko in natančno sem ju opazoval, ko je vstopil. Videl sem. kako sta v čolnu med selxij govorila, in videl sem tudi, kako jo je ob izstopu prijel za roke. Več ni bilo videti, kajti nato je odšel. Čakal sem do večera, polem sem se splazil iz grmovja in zaklical: Čoln! Moja žena je takoj priveslala — čakala je bila name — iu me prepeljala. Prvo, kar sem storil. je bilo, da sem pogledal v denarni predal in vzel iz njega štiri šestice. ,Tak tako, Jenny,' sem dejal, ,imela si štiri prevoze?' ,Da,' je dejala, .ravno štiri.' ,Ali je res?, sem dejal. ,Res, Mac Creedy,, jc rekla. Ali si že videl zajčje oči, če je lisica za njim? Vprašal sem jo, kdo so bile osebe, ki jih je prepeljala, iu ko mi jc navedla imena prvih štirih iu nobenega drugega, sem vedel, da je bila zame izgubljena. Kmalu nato je odšla k počitku in ko je bila odšla, sem sedel k ognju in čakal. Vprašal sem se: Ali naj počakam, da mi jo vzerno? Ali naj si jo dam enostavno vzeti? Pot me je oblival. Mislil sem, morda je pa pozabila imenovati, toda iz njenih oči je govorilo nekaj drugega in potem — kje je bila njegova šestica? Poslušaj me, v tem življenju so stvari, ki jih ni mogoče prenesli. .Ne„ sem si dejal, .ali si se že s pečala z njim ali pa se še boš, inače bi morala imeti njegovo šestico., Kakor s\ inec mi jc ležalo v udih. .Morala bi imeti njegovo šestico,, sem si dejal. ,mimo tega ni mogoče.' Vedeti moraš, da je bila moja žena poslušna žena, vedno je storila, kar ji je bilo ukazano, iu če ne bi bila imela posebnega razloga, potem bi bila morala biti njegova šestica iu; o lem ne more dvomiti noben človek. Sedaj pa poslušaj. Neodvisen človek sem in imam o zakonu svoje misli. In znaj: ne zato, ker jo bila moja žena, ampak samo zato, ker so mi jo hoteli ukrasti, se je to zgodilo. Nikdar nisem bil nikomur izmed njih ničesar dolžan ostal, ne denarja ne usluge — onemu pa še najmanj, In sili naj v resnici mirno gledani, kako mi jo ukradejo in 1110 puste samega? Vprašam le, ali naj bi bil to dopustil? Ali naj lil bil z lastninil očmi gledal, kako bi zopet popolnoma osamel? ,Ne,' sem dejal, ,kar spada skupaj, naj ostane skupaj, jaz ostanem pri svojem!' šel sem notri, iu jo pogledal, ko je spala, in predstavljal sem si, kako bi bila vesela, če bi bila moglo iti od mene in oditi z onim v vas in se meni od tam posmehovati. Mislil sem si: ,Tu se mora nekaj zgoditi, Mac Cree-dy, drugače jim še sam pomagaš, da li jo ukradejo.' A kaj naj bi bil storil? Človek sem, I ki gre vsaki reči do dna iu ve, kaj iz vsega i sledi. Iz tega pa je moglo slediti šunio eno: loda vedi, jokal sem vendarle, ko sem ji pri- Stevan Galogaža: Ona žena s kmetov Štiri leta je bil lutka iu bodalo, zdaj pa mu je krogl.ja zdrobila lobanjo in v treh minutah je bil mrtev. Če so revež bori za sebe, je to razumljivo in jasno. Ako pa revež umira za carja in domovino carjevo, je to norišnica. Ivo so so pod konec vojske vendar začeli uniformirani reveži dvigati k uporu, da si osvoje oblast, je on kar naprej ostal na meji. In posrečilo se mu je, da je Se zadnji čas poginil za carja in domovino, nekaj dni pred koncem vojske. Ko je glas o tem prispel v njegovo vas, tega carja iu te domovine ni bilo več. Vojak je poginil bedasto, brez smisla, kakor je že to \ navadi. Kaj je on edini? A ko je žena njegova prekrivala s pepelom ogorke na ognjišču, je razmišljala tako-le Mučil se je celo življenje; bolje mu je danes mrtvemu kakor meni živi. Njej je ostala hiša. Hišica v naci.jonalneni ■lihi: pokrita s slamo, pod pa ima ilovnat. In še: kravo, oral in pol zemlje in dve kokoši. To se pravi, bili posestnik. Ko je po vojski stopila v intimnejše odnose z davki in dolgovi se je kmetska iluzija o samostojnosti in posestvu razpršila; približno tako kakor vera v Boga med proletarci. Tako ji je /manjkalo vsega in s svojim devetletnim sinom jo prišla v mesto za delom. Berla se je s sinom naselila na periferiji pri neki stari babi, katera je dajala v najem postelj in tuberkulozne bacile za 150 dinarjev mesečno. Ti trije živijo skupno v lej sobi s štedilnikom. Berta išče dela, a mali čaka jeseni, ko bo mogel v četrti razred ljudske šole. Čudi sc velikemu mestu in veseli se, o celi dan, biksa tako, da iz-biksa tri sto dinarjev in kavo zjutraj. Pa prepričana je, da je ta vsota visok denar. To prepričanje je prinesla s seboj s kmetov. Ve ona, da je ireba na kmetih mnogokaj prodati, da dobiš tri sto dinarjev. A tu, v mestu, ne prodaš nič. Delaš, a prvega dobiš plačo kot uradnik. V njene kmečke možgane ni šlo, da niti Iri sto dinarjev ni prejemala Berta — človek, temveč Berta — tovorna živina. Ko jo na večer sosed prepričava, da ji ta njena milostljiva stvarno krade, ker ji odtrguje ono, kar bi morala za svoje delo dobiti, ga Berta mirno gleda pa redko kaj kapira, prav kakor one dve kokoši, ki sta odšli pred tremi meseci za dolgove in davke skupno s hišo, kravo in onim oralom in pol zemlje. čestokrat je v njeni glavi nekaj bllsnilo; vzklila je neka misel, pa ona ni razumela, kaj je to in kam naj postavi ta in oni občutek ali misel. Tako se tudi zdaj ne more vseliti v njeno glavo zavest, da je postala pravilo in sestavni del onih, ki za težko delo prejemajo malo plačo. Še molči, ne gane se. Za njo se milostljivi gospod ni menil. To je stvar milostljive. On si ni nikoli zapomnil niti imena ln jo je vedno klical ona žena s kmetov . A milostljiva je skrbela za Berto. Ne samo, da Berta zasluži tri sto dinarjev. Milostjiva je odkrila, da je zraven fizične hrane potrebna tudi duhovna. Enkrat je poslala Berto v gledališče, tla bi videla Sestrično i/. Varšave , drugi krat -Grofico Marico , a tretji krat Ma-dono spalnih vagonov . Milostljiva je hotela vršiti kulturni vpliv, da bi tudi ona imela svoj eksperiment, o katerem bo s šarmom poročala v nekem društvu, kjer je ona prednica. Ta eksperiment se je za Berto žalostno tisnil blazino na obraz. Branila se je le malo, saj je bila vedno pokorna žena. Truplo sem zašil v vrečo in ves čas sem mislil: ,S lem je tudi za Mac. Creedyja vse pri kraju!' A ne mogel hi reči, da sem sc ravno kesal. človeški! narava ni tako enostavna. Uničilo me je, ker sem so potem neprespano potikal okrog onega kraja; če Ima človek ka.j dragocenega skritega, ue more biti drugače, kakor da se vedno potika okrog skrivališča, čuti se tako osamljenega. Zjutraj na dan usmrtitve je Mae Creedy dobro zajtrkoval in poizkusi! še enkral zapeli svojo priljubljeno pesem: Nlkdo nu svetu meni ni mar, uikdo po meni ne vprašak končal. Ko je drugi dan po gledališču prišla na delo, jo milostljiva perverzno vpraša: No, Berta, kaj ste videli?«' Peli so, milostljiva, pa tekali po oni sobi. Milostljiva, od česa ti ljudje žive?'- No, slišite, Berta, kaj ni to na vas nič delovalo, kaj niste nič razumeli?« Nič, milostljiva. Berta, pa kako to? Rada bi vas malo više dvignila; me razumete, kaj pravim? Da za-jamete, kaj je lepo, da se oplemenitite, da ne boste tako, nekako ... : Milostljiva, kaj sem vam zakrivila? Vsa dela, ki mi jih dajete, opravljam.« Ne, Berta, ah ... ne razumete. Ne mislim tako. Mislim, da bi morali uživati, kadar vidite kaj lepega, in mislite nekako drugače.': Joj, milostljiva, pa kaj čem s tem, ko lo ni moje. To je njihovo lepo. Vsak misli take kakor živi. Milostljiva je napravila prezirljivo grl-maso na te spontane Bertine besede in odšla, da bi sporočila dragemu soprogu svojo veliko konstatacijo: Sizifovo delo.« Kaj?« Te sc ne dajo odgojiti. Nimajo smisla za višje stvari. Berla ostane Berta.« Katera Berta?« O tem svojem poskusu bo milostljiva Šarič referirala na seji : Društva za podvig kul-ture pri ženah«. Poleni se bo razvila debata o tem, kako to, da neka Berta nima smisla za gledališče iu literaturo, kratko, za višje življenje. Ker tam ne bo nikogar, ki bi tem uglednim damam iz odličnega društva in temu gledališču in tej literaturi povedal resnico, se bo debata končala s takozvano koristno izmenjavo misli. O tej koristni izmenjavi misli bo prinesel neki jako koristen časopis obširen članek in to bo prav primerno in nenavadno koristno. Berta pa bo še naprej delala po cel dan za tri sto dinarjev mesečno; in Berta še naprej ne bo mogla uživati onega, kar nima ž njo nikake vezi in česar ona nima. Razorano njeno lice je odprta knjiga, katere milostljiva ne razume in neče citati. Med tem ko se tla mijostljive gospe Šarič pod Bertinimi rokami blešče od sijaja, njeno lice vse bolj bledi. Sijaj s svojega lica jo Berta vsak dau polagala v tla — pod noge milostljive Šarič in milost-Ijivega gospoda direktorja. Ta umira za tega, a oni zr Po volji božji in narodni jr i le jeseni . umrla. Vsa mokra od potu sc ,, m vračala ^ domov na periferijo, a pljučnica končala z onim. kar se imenuje življenje in Kar se imenuje Berla. Izmozgana in bleda kakor šolska zgodovina, gleda s zaprepaščenim pogledom svoje dete. Ali ga je morda hotela prositi za odpuščanje, kor ga je rodila? I'a dete bi se ledaj razjokalo. Tam, sinko, na klopi, imaš sira, vzemi vse k Kadar umira revež, dobiva pravica fizi-onomijo uganke. Vse iluzije iz Bertinega življenja so se spremenile v vprašaj; s tem vprašajem je umrla. A železno kolo se vrti naprej in vrstijo se druge Berle pod njegovim žrv-njem. Kaj je resnica, da pomagajo to kolo vrteti ludi roke onih, ki stoje poleg mrtve Berle in jo iskreno objokujejo? Mali je brez glave tekal po ulici. V salonu milostljive šarič stoji razjokau in pridušeno govori: - Prosim, mama umrla.« Kako to? : Modulacija glasu milostljive v svilenem penjoaru je ista kakor takrat, ko je Berto pra-Sala, kako to, da ne uživa v Madoni spalnih vagonov«, v Grofici Marici«, v »Sestrični iz Varšave«. Prosim, ne vem, kako to.« •A kaj je s teboj?« Prosim, ne vem.« Milostljiva je stopila v drugo sobo, kjer se je milostljivi gospod sprehajal in razmišljal. O čem neki tako globoko razmišlja ta gospod direktor, ki izsekava gozdove po Balkanu in izvaža gradivo v Italijo in severno Afriko? Vendar smo odločili, da jim znižamo plačo za 15 od sto. Zdaj bodo te kaualje organizirale odpor iu delale nered.« Direktor šarič je še lip primitivnega gospodarja, ki še celo takta v izrabljanju nima. Eno lice iz Groszove galerije je izpadlo... Prišlec, ki še ne pozna umetnosti rafiniranega pridobivanja v rokavicah; ki ne ve, da se to navadno garnira z dobrodelnimi darovi, plemenitimi gestami in zanimanjem za razna humana vprašanja. Ta nedostatek pojmovanja je vedno instinktivno izpopolnjevala njegova žena. Milostljiva jc poznala umetnost ^patte de velourc, učila ga je najprvo o stvareh pravilne misliti, pa šele polem naj gre po ugodnejšem potu do cilja. A v vprašanju cilja se je milostljiva vedno zlagala s svojim možem. Zato gu ona popravi: Praviš, da oni delajo nered? Morda je precej negotovo tako misliti. Biti bi morali oprezne,jši, ker vrag ne spi. Danes se ne more več, kakor nekoč, reči, da jo red samo ono kar gre v naš račun, ker je mnogo ljudi, k) gledajo na to z drugimi očmi,t Kaj imajo oni gledati! Spet hočeš s svojim taktom? A kaj bi oni brez mene, kdo bi jim dal dela? Proklete beštije! Danes človek res ne more več mirno opravljati svoj resni posel. Zmerom so nekaj nezadovoljni.« Pa. dragi, vendar mi znižujemo, ne oni; zalo je dosti neoprezno govoriti v javnosti, da oni delajo nerod. Ta način Ivojega mišljenja mi jc luj. Res, moramo znižati, loda kako? Najprej s pregovori. To zahleva Torina. Potem Štev. 105. -SLOVENEC«, dne 8. maja 1932. Stran 11. se mora znižanje pred vsem na lep naBin opravičiti; za tem bi morali nekaj drugega napraviti, kako gesto, ki bo na videz plemenita, tako nekaj...« Milosti jiva se za hip zamisli, potem nadaljuje: >Veš, da je Berta umrla?« »Berta? Kdo je to?« »Ona žena, ki biksa.« >Ah, da, ona žena s kmetov. Pa?« >Ta Bertin mali...« >Katere Berte?« »Pa one vendar, povedala sem ti že, kaj si tako raztresen, one žene s kmetov.« »Dobro, pa kaj je ž njo?« »Z njo nič, umrla je. Toda oni njen sin. Veš, da sem se prav zdaj nečesa spomnila. Bilo bi dobro, da ga vzameno pod streho, ker nima nikogar.« »Kaj je tebi? In ti mi prav danes prideš s temi drobnarijami in takimi predlogi. Kaj sem jaz ubožni dom?« »Čakaj, polahko. Za nekaj drugega gre. Spomnila sem se, da bi te zdaj mogli kaki časopisi napadati radi plače, pa bi bilo prav, da vzamemo k sebi tega malega- Kaj bi bilo slabo, če bi nastopili kot rešitelji in bi ta čas govorili o naši plemenitosti? To bi imelo svojo dobro stran. Pozovi onega malega novinarja, ki prihaja k nam, pa naj prinese njegov list, kako je umrla neka sirota, kako je njeno dete ostalo na ulici, a mi smo ga rešili — in tako dalje. To se sliši jako plemenito; purgarji bodo o tem razpravljali in jokali, a mi bomo zgled dobrote in uvidevnosti. Kaj ne bi bilo to dobro za te dni?« VL Toboljakov: Ko so' zopet pripeljali, kljub vsem prošnjam in obljubam, v državno zadružno (in edino) trgovino namesto krvavo potrebne robe samo pomado, milo za britje in slične bedarije, je zavladalo v Baškovem nepopisno ogorčenje. Kmetje so se zbrali na shod in sklenili poslati v mesto posebne zastopnike s pritožbo. Sinjkast tobačni dim se je v kolobarjih dvigal pod strop in v tenkih curkih spuhtel skozi vrata, ki so bila kljub zimi nastežaj odprta. »Kaj pa,« so godrnjali kmetje. >Saj ne gre drugače! Saj smo že vsi razcapani kakor berači.. .c »Povejte no, kdo od nas še ima zadnjico celo! Ženske kar preklinjajo od samega obupa. ,S čim pa bomo krpale?' pravijo. ,Ce bi vsaj za en laket imele kotenine,'« »V mesto moramo koga poslati, možje. Naj ne zglasijo pri delavcih pa ji in povedo: ,Tako ne gre naprej, tovariši, saj smo goli. Če hočete, da vam bomo dodajali žito, morate tudi vi za nas skrbeti-'« »Kaj pa, seveda bo treba v mesto,« jo pritrdil tudi predsednik vaškega sovjeta. »Pooblastili bomo kateregakoli moža, da se bo pritožil... A kdo bi nam to najbolje naredil? Potrebujemo razumnega moža, da bo vse v redu povedal. Tisto pa že, da bo moral znati govoriti, kaj pa ...« »Tovariši!« je zavpil Skledin, ki je bil za silo pismen in je vsled tega prišel med občin-Kke odbornike, čeprav samo za malo časa: kmalu 90 ga morali izključiti, ker je preveč pil. »Tovariši, mene pošljite! Jaz jim bom vse popravici povedal! Boste že videli, kako jih bom ugnal... Tako bom govoril, kakor bi rožice sadil... Najboljše baržunaste hlače bom nataknil in svetle škornje. O, mene bodo morali že poslušati!« »Beži no,< so se 'zasmehovalno oglasili drugi. »Nikdar ne hodi tako košato... Iz te moke že ne bo kruha ... Poberi se...« »Jaz vam pravim, da meni lahko zaupate!« je nadaljeval Skledin. »Meni ne bo nihče ko6 v mestu, prav zares!« Strgal je listič na stenskem koledarju. >Kaj boste vi govorili, ko se vsi pred menoj »Izvrstno! Ti si zares moj pravi angel varuh. To je prav dobra ideja. Kje je ta mali? Privedi ga takoj danes. Lepo ga obleci in daj ga fotografirati. Tudi sliko bomo dali v list.« Milostljiva je teatralno odprla vrata in privedla Bertinega sina. Milostljivi gospod ga potreplja po rami in zmagovito vpraša: »No, mali, kaj si lačen?« Ta novela ni nikak malomestni rebus temveč resnica. Navadna povest iz našega vsakdanjega življenja. Kakor sem nespreten, sem bil celo v skušnjavi, da jo dolgočasno tudi končam s tem citatom iz nekega lista: »Zatorej se te zahteve ne morejo razumeti, ko vendar industrijo vodi človek, ki ima srce za sirote, ki vneto misli na njihove težave, o čemer se je nedavno še enkrat prepričala naša objektivna javnost ob priliki tragičnega slučaja one nesrečne žene s kmetov, katere dete bi ostalo na ulici, da ni bilo srca direktorja gospoda Šariča.« * * * »Glej, kako je oni bledi vajenec izredno podoben Bertinemu sinu! Mali, imaš mater?« »Koliko delaš na dan?« »Dvanajst ur.« »Koliko ti plačajo?« »Osemnajst dinarjev na teden.?; ♦ * * (»..; o čemer se je nedavno še enkrat prepričala naša objektivna javnost ob priliki tragičnega slučaja one nesrečne žene s kmetov, katere dete bi ostalo na ulici, da ni bilo srca direktorja gospoda Šariča.«) Prevedel L. G. i kmetje lahko poskrijete. Glejte no: tu nimate niti za Jek berila, a jaz vam bom o tem magari tri ure pripovedoval...« Pogledal je v listič: >Tu vidite, tovariši, sliko tovariša Turgenjeva... Ta proletarski delavec... na strani Marksovih in lingelsovih zapovedi...« >Bodi no tiho, motovilo pijano,« .-*> zago-drnjali kmetje. »Saj že nimaš nobene lastne besede v glasi. Vedno isto gode pa sam ne ve, kje je to Cul... Kaj se boš vtikal v občinske posle, ko še svoji in lastnim nisi kos ...« »Jaz pravim ...« je nenadno vstal priletni Solronov z napolosivelo brado, »jaz pravim, da bo moral imeti ta naš pooblaščenec glavo na pravem toporišču. Takega moramo poiskati, ki je prišel dalje kakor od peči do vrat... Saj veste, kako so ljudje v mestu navihani in vseh zvijač polni____Jaz mislim,« je nadaljeval in globoko wxlihnil »da bi moral imeti ta naš pooblaščenec predvsem primerno zunanjost... Tak mora biti, da bi vsem v meshi kar sapo zaprlo, ko ga bodo videli...« :>Oha, zdaj pa vidimo, kam pes taco moli,« je zaklical mlad zadirčen glas. »Ti menda hočeš, da bi prav tebe v mesto poslali, ker imaš sivo brado. A zdaj je prav malo vredna-Saj se ne bo nihče brigal za tvojo modrost.« A Sofronov se ni zmenil za medklic. »Jaz pravim samo,« je nadaljeval, »da bo treba poslati primernega moža, ki bo najbolje opravil ta posel...« Zopet je obmolknil, se vsedel in si dostojanstveno pogladil brado: »Tistega moramo poslati, ki je najbolj zakrpan ... Tisto že res, da smo vsi zakrpani, a če bomo bolj natančno pogledali, se bo že našla razlika. Jaz imam na primer samo hlače zakrpane, a kdo drugi bo nemara imel še na kapi krpe...« »Res je! Tako je!« so zavpili vsi naokrog. -Živel Sofronov! Tajnik, pripravi papir! Računaj, kdo je nabolj pisan!« Kmetje so odpeli kaftane in po vrsti sto pili k mizi. »Le dobro seštevaj, da bo vse prav!« so priganjali tajnika. »Vse krpe moraš zapisati: na hrbhi in na hlačah, saj so vse enako vredne ...« Kurenčhuva Nešha ma tud beseda Tu me pa tku jezi, de usi naš časupisi knr naprej in naprej ud sameh puvodn pišeja, kokr de b nn mel nč druzga u glau, ket voda. A b nn blu bi pametn, če b raj pisni, kulk mama gnnrja u Jugoslavi, de na verna kam z nim. De ga morja en gvišn Ide čez meja nost, de nam duma napota na dela. Tu b Idi bi interesiral, pusebn ta lačne. No ja, 9ploh pa usak rad sliš kej ud gnar.ja, nej u ze revež al pa bugatin. Tu pa zmeri voda tle, voda tam. Veste, moj mož se začne kar trest. kokr de b mou mrzlea, ke upoune med kusilam časnke bere in na najde nč druzga notr, ket ud sameh puvodn in pa kulk Idi in hiš je pr tem ukul pršlu. Jest ga večkat tulažem kulkr se da, de nej se nkar tku na buji, ke. najna bajta že tku stuji, de j voda na nubena viža na u mogla du žiuga. Za najn žeulejne sva pa lud pr «Uzajemu pumuč> dobr zažihrana. Astn, za kua b se pol bavu, ke treba ni. Moj mož ma le zmeri en strah, kedr ud vode bere. Pr tem pa tku hujša in hira, de je zadnč zjutri, ke je ustou in se mu je u kancelarija me-dil, u tist unglc kar ube nuge u ena hlačnea utek-nu in ni preh ta pumota zamerku, de se je tou preštopt, pu se ni mogu. No, zdej s pn lohka mislte, kulk je ta revež dol uzeu. ln tu sam zavle teh več-neh puvodn, ke dan na dan u časupiseh stujeja. Zadnč eukat sm ga pa prušala, kua mu fali, de je tak. In de se res že bujim, de b u jelka na padu, ke mu že ušesa tku preč stujeja, kokr de b na ble negave. »Kua t čm praut,« m je vs klavern ugduvuru, »sej morš ti sama tu dobr vedet.« »Pa mende te ja te večne puvodn tku dol nn nesejn, ke zmeri ud nh beres?« »Kua pa druzga.« Ja li, pol pn raj časupisu nkar več na ber, če s tu tku h src ženeš,« »Sej je use gtih, če berem al pa ne. Ke sm tu slišala, je začeu pa še mene mraz trest, ke in je Pouhugrac u glava padu. Kene, Pouhugrac je že leta in leta na suhem, mi monna pa še zdej tista voda plačvat, ke nimama prou nč ud ne. Kene, zn pt ni, de b se pn u Pouhugrac hu-dil kopat, nam pa lud na kaže. Če u Lublnn vod« plačujema, že nč na rečeni, sej ja nurama. Ampnk za druge vode pu svet plačvat, ke nimama pud milem Bugntii nč ud nh. pa ni prou, nej edn reče kar če. Sej verjamem, de sn reveži tist, ke jh taka na-sreča zadene. Men se u srce smilja. Ampnk jest sm že tku prštininna, in druh mende tud, de se sama seb tud smilm. Zatu pa praum: nej tist takem pumngnja, ke kej maja, ne pu tist, ke sn snmi reveži. Lepu vns prosm, kam uma pa pršli, če uma mogl še tn voda plačal. Če b nam ju dni tud na ubroke, kokr sn nam dal pouliugraška, plačat ja uma pa le mogl, pa če se na glava pustauma. Ue-spudi s menda misija: gliha skp štriha: reveži nej pumngnja revežem, bugatini u ja pa bugatinam pomagat. Zatu je pn tku. .lest pn mislem, de nej b voda plačval sam abstinenti, ke ja la največ punucaja. Cvičkari in druh tak, ke rujna kapica bi ubrajtaja ket voda, nej uja pa tega daukn frej, če je še kakšna pravica na svet. Midva z možam nisva vode nkol pusebn ubrajtain, zn kua b ja mogla pol plačvat? če pa te moje besede na uja nč zalegle, nama pa na u druzga prelistal, kokr de se uva tud midva mogla vržl na voda. Kua uja pol reki vinogradnki, ke jh že zdej gtispudnrska griža na use viže mnrlra, je pa druga reč. Jesl s roke uinijem, K. N. Tajnik je ravnodušno štel in delil povelja: >12 belih krp. 7 plavih in 8 zelenih... Dobro! Obrni se ... In zadaj 10 črnih krp .. V celem 37... Gotovo... Prihodnji!« Kmetje so se razvneli in barantati kakor na sejmu: >Le poglej te moje zaplate, kako so velike. Pri nobenem drugem ne boš kaj sličnega našel. Pa kako so močne! tSo let bodo držale!« »Ne, moje poglej. Vidiš jo? Živordeča je. kakor ogenj rdeča!« »Devet zelenih krp in 11 nedoločene bane... V celem...« je štel tajnik. >To pa ni nobena zaplata, tu je samo mala kožica vstavljena,« se je nonaduo oglasil neki nevoščljivec. »Kožica?« se je zavzel njen razburjeni lastnik. »Kaj praviš? To ni nobena kožica, temveč prava poštena zaplata! Saj mi jo je žena iz krila izrezala, iz njene lastne kiklje. Mar ne vidiš, kako je velika! Kje si videl ko-žico! Da te ni sram!« »15 črnih, štiri bele in 10 zelenih kip, to je skupaj...« »Cujte no, hudiči, cujtel« se je drl Krajev, ki ni bil v stanju izgovarjati »č«, odkar so mu pri tepežu izbili dva sprednja zoba. Cujte! To je res krivica! Jaz sem najbolj pisan ...« Pol ure pozneje je pregledal tajnik vse zapisane številke, naredil končen obračun, vstal in rekel: »Možje, pozor! Gotovi smo! Z večino glasov, to se pravi krp, je določen za pooblaščenca naše občine Ivan Zubin.« »Kateri Zubin je to? Ne poznam ga. Menda ne bo vedar tisti z rdečimi lasmi?« »Je, je.« •No, ta bo pa slabo govoril: saj jeclja...« Nič za to!« je ustavil predsednik prerekanje. Ugotovili smo pri glasovanju, da je prvi, knr ima 62 zaplat. Poglejte, tu so vse spisane: 18 belih, 12 zelenih, 10 črnih, S rumenih, 5 rdečih iu 9 nedoločene bane. Tiste so bolj stare, sivkaste so postale .. .< Kmetje so pričeli ploskati. No, stopi na plan, zmagovalec, kje si? Pokaži se! Množica se je razmaknila, iu rdecela«i I van Zubin je stopil pred ntizo. Kes je bil ves lisast od zaplat. Smno njegovi zobje *> se lesketali v mladostni belini . .Et-to iii-ine .. .v je rekel nekoliko jec- Ijnjc- j, i Množica si je zadovoljno oddahnila: Ne. res bo la pravi... Vse je v redu... Saj je" prav zračunano... Ta že res ima pripravno zunanjost..i Samo pogledali ga bodo in nam takoj nakazali robo...« Zubin je prejel iz občinske blagajne denar za potne stroške in zavil v ruto pismo. Dva tedna pozneje je prejela vas Baškovo osem bal blaga in celo po znižam ceni. Ko je potekel še en teden, je dospel v Baškovo sel iz Dolgega, bližnjo bogate velike vasi, iu v imenu vseh niejašev prosil, da bi jim m en teden posodili Zubinove šaraste hlače. »Krvavo jih potrebujemo,« je rekel, »saj lMimo kdaj pozneje tudi mi vam storili katerokoli uslugo...« In kmet je dvignil dlan k vratu, ki je bil poraščen s kosmato redko bradico, v dokaz, da sega tudi v Dolgem voda vsem do grla. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov _Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 r SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE 80LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZBHDNO UGODNIH CENAJ3 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA DLIOA 6 IL NAD3TROPJE Ali sle že ooravnati naročnino? ^tn«imiiimiiiiinmiiinfmimniinniviiiRffnmmmtfnimtiiHfmTffn(iTfimiiiriniiiinti...............................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiniiif | Če hočeš biti za malo denarja elegantno oblečen od noR Trgovska agentura | do slave, pridi pogledat ravno došle najnovejše vzorce STlSKOVSKY I | moškega in ženskega blaga. - Tudi na 8 mesečne obroke Ljubljana, Tržaška c. 27 | Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll......................................... OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Qg. trgovcem in posestnikom ie priporoča za vsa sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plalilc in vozne ler vse potrebščine. Spre ,ema staro v popravilo. — Točnj postrežba. - Cene lolidnc. VIKTOR KLEŠNIK sedlar in jermenar Ljubljana, Poljanska cesta <9 V. F. PEČAR prevozništvo z avtomobili in konji ter žaganje drv na motorno žago, Ljubljana-Moste, Zadružna 17. Telefon 26-90. CEMENTNE IZDELKE cevi, stopnice, terace, balustrade in drugo, izdeluje po najnižji ceni Ivan Sedej, Ljubljana-Rožna dolina — Cesta VIII/12. — Telefonska št. 32-67. Tudi v današnjih časih kupite najcenojo BIRMANSKA DARILA ure in zlatnino pri FR. P. ZAJEC LJUBLJANA, Stari trg 9 ry 2k Za 0fleie in V tal)lah ^ •■■ vedno v zalogi Tovarna vate Arbeiter, Maribor. ii no. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske slroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prvovrstno moka iz mnm rorgacs, DaCKa Topola, jc slamo na zalogi. Predtiskana ročna dela za vse! f« SVIL1 LJ?!?u SiS.nR,kU.prH- r,le.'> ■lli mo" »niojnnmjo. Nizke canoll PENIK«, Liubljana. Kolodvorska ul. 36 (V hifti fotografa Rovška). RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE. Uadiocmnuaeijsko termalno kopaliiče DOLENJSKE TOPLICE zdravi sigurno reuniatizem. iii,is, ženske bolezni i. I. Se/ona od l.niaja ,111. septembra. Stanovanje, hrana iu kopelj v kopališkem domu 50 l>in dnevno. Postaja: Slr»/a-Toplice. Zahtevajte brezplačen prospekt. 1NSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Stran 12. '•SLOVENEC«, dne S. maja 1932. Stev. 105. Naš domači zdravnik F. J. — K. Okorela hrbtenica. Pri vojakih so pred 6 leti začele bolečine v stegnih, potem so se razpasle v bok in križ, naposled prav do vrha. Bili ste pri mnogih zdravnikih in v znanih toplicah, a še zdaj ne veste, kaj vam je, imena bolezni ali diagnoze vam ni še nihče povedal in to želite vedeti. Tega vam tudi jaz ne morem povedati, ker bi vas moral poprej preiskati, da bi mogel sklepati na bolezen ali okostja (vretencev) ali hrbtnega mozga ali ovojev hrbtnega mozga ali živcev, ki iz njega izvirajo. Pravilna razpoznava bolezni je zato važna, ker je odločilnega pomena za zdravilno prizadevanje, zato vam svetujem, da se napotite na oddelek za notranje bolezni kakšne večje bolnišnice. Morda vas pošljejo od tam na živčni oddelek, ker je za razpoznavo potrebno daljše opazovanje in morda tudi posebne priprave. M. S. — Č. Usihanje mleka pri zdravi materi, ki ima dovolj hrane, prvič pri treh mesecih do-jitve, zdaj že po prvih tednih, ni tako redek pojav v današnjih časih. Ne poznam vaših razmer, zdi se, da ste izobražena žena, ki ima morda kakšno utrudljivo poklicno delo ali odgovorno službo ali skrbi ali sploh kaj takega, kar gre »na živce«. Zadošča tudi, ako je vse drugo v popolnem redu, da se izločanje mleka zaustavlja, ako samo mislite, ko položite dojenca na prsi, ali bo ta vaš ljubljenček z vami zadovoljen; gotovo pa škodi delovanju mlečne žleze že rahel dvom, ali bo izloček zadoščal potrebi dojenca. Vsako duševno vznemirjenje, zlasti na neugodno plat, silno moti delovanje rastnega, podzavestnega, živčevja, ki uravnava tudi proizvajanje mleka. Iz tega razloga so izobražene žene vobče slabe dojivke, dočim je zdravim neizobraženim ženam ta posel uspešen, samo da imajo dovolj hrane in ne preveč težkega dela. Vse to razmišljanje velja samo, ako se pri dojenju držite potrebnega reda: otrok naj dobi prsi samo na tri ure ali še kesneje. in sicer ne obeh strani hkrati, marveč menjajoč desno in levo dojko, da jo izprazni popolnoma. Silno škodi do-jencu dajanje »čajev« in dodatne hrane iz steklenice po cuzlju, ker ga cuzelj leni. da ne mara več krepko sesati, in krepko sesanje dojenca je najboljše sredstvo za dojko, da se iznova napolni z dragoceno tekočino. Torej red, duševni mir in pravilni način dojenja! J. S. — R. D. Erosea, kaj je? Najstarejši slovenski dnevnik da jo ponuja obupanim ženam kot zanesljivo sredstvo v kočljivih zagatah. Odkrito povedano, sredstvo je v resni zdravstveni literaturi neznano, enako neznan je njegov slavni izumitelj, vemo pa, da se zdravju nevarna sredstva te vrste razpečavajo od brezvestnih izkoriščevalcev pod raznimi imeni v vseh mogočih in nemogočih oblikah na — omejene ljudi. Čudim se vam, da upoštevate tako, na nerazsodnost preračunjeno reklamo, čudim se sploh, da je taka javna umaza-nost možna ... A. K. — Lju. Virit da priporoča najmlajši dnevnik slabotnim možem? Moje mnenje o tem tajnem izumu je enostavno, njegova uspešnost na moško slabotnost je zelo dvomna, gotova pa za izumitelja in njegove glasnike... R. R. — P. Uspeh je bistveno odvisen od sodelovanja oz. soprispevanja od obeh strani. Dobro pripravljena njiva še ne jamči za dobro žetev, treba ji dobre setve in ugodnega vremena. Kako je vse to v vašem primeru, ne morem vedeti, vendar bi jaz na vašem mestu ne obupaval še, marsikaj se lažje posreči samo po sebi brez siljenja. Preberite prejšnji odgovor o mleku, morda najdete kaj koristnega zase v njem; ne vtikajte se brez nujne potrebe v snovanje matere prirode! J. P. — Z. Zgodba zastarele kapavice pri mladi ženi je točno opisana kakor v medicinski knjigi, nešteto poskusov zdravljenja, ogromni stroški in popolno razočaranje zavoljo neuspehov, ki jih je povzročilo življenje samo, saj zdravilni uspehi so bili časih pač zadovoljivi. Popolnega ozdravljenja žal ni več pričakovati v tem zmislu, da bi bilo vse tako kakor pred obolenjem, ki je staro že enajst let. Kaj vam početi, ko so že izčrpana gmotna sredstva in bolezen še ne miruje? Pojdite v kakšno večjo bolnišnico, ki ima poseben oddelek za bolezni te vrste opremljen in posečaj-te jo, kakoT vam naroče. Doma pa naj vlada po-polen mir, dokler se bolezen ne umiri stalno! M. K. — Lj. Čisto navadna otroška glista v trebuhu študenta, ki mu večkrat kruli po njem zavoljo lakote, spada pač med tiste pojave kakor cerkvena miš, ki po pomoti ali nesreči zaide tja, kjer ni kaj dobiti. Iz tega nagiba vas je menda zapustila zajedavka. Čudim se samo, da vas ta »in-cognito obisk-: in očitna poslovitev št kakorkoH zadivlja ali skrbi... Isti. Drgalkc se vam vnemajo kar več zim zaporedoma. Za operativno odstranitev, ki vam jo priporoča zdravnik, se ne morete odločiti, ker poznate ljudi, ki se jim povračata navadno vnetje v goltu (angina) in celo tvori. To vse, kar vam vzbuja pomisleke, velja za one primere, kjer se je vnetje razpaslo na ves »goltni obroč«. Kako je pri vas. ne vem, zato se držite svojega zdravnika, on nosi odgovornost za svoje nasvete! Pravni nasveti Likvidacija raznih zavarovalnih samopomoči. S. J. K. K. Vsem onim, ki vprašujejo, če in na kakšen način bi dobili vplačane prispevke nazaj, svetujemo, da pazljivo zasledujejo tozadevna navodila. ki jih v dnevnem časopisju objavljajo likvidatorji omenjenih samopomoči. Čim bo ugotovljeno premoženjsko stanje, se bo odločilo, v koliko bodo vrnjeni zavarovalni prispevki in če se bodo Izplačale posmrtnine. Dvakrat plačani znesek. I. Z. T. Bili ste stalni, dolgoletni odjemalec neke tvrdke. Plačali ste nekoč osebno pri blagajni 1000 Din, dobili ste tudi potrdilo o plačanem računu, vendar se je tvrdkin blagajnik pomotil in ni vknjižil te vplačane gotovine na Vaš račun. Tvrdka Vas je terjala na plačilo ostanka odprtega računa in ste nato plačali znesek 1000 Din. Ugotovili pa ste, da ste ta znesek pomotoma že drugič plačali radi pomole v tvrdki-nem knjigovodstvu. Kljub Vašemu pojasnilu tvrdka noče denarja vrniti. — Če je sporno plačilo le glede zneska 1000 Din, Vi pa imate tako potrdilo, da ste račun plačali v gotovini pri blagajni, kakor tudi potrdilo, da ste isto vsoto plačali na terjatev, torej imate dve različni potrdili za plačanih 2000 Din, potem lahko tožite tvrdko n« povračilo pomotoma plačanih 1000 Din. Pravdo bi izgubili le tedaj, če bi se izkazalo, da ste ipak v zadnjih treh letih tvrdki ostali dolžni na kakem drugem računu znesek 1000 Din in je torej ta račun tvrdka pobotala. Skrajianje kadrskega roka. Stari ste 63 let. Od vaših treh sinov vam je najstarejši 20. januarja letos umrl, drugi po starosti (rojen 1. 1010) služi v kadru že od 7. julija 1931, a tretji (rojen I. 1915) s« uči obrti. Po smrti najstarejšega sina ste ostali sami, brez pomoči. Vprašate, če bi bilo mogoče vašega sina, ki služi v kadru, od nadaljnje vojaške službe oprostiti. — Ker ste iznad 60 iet stari, se štejete med rodbinske člane, ki so za delo nesposobni. Starejšemu od preostalih sinov pripada zato skrajšani rok kadrske službe. Vložite takoj prošnjo, da se vašemu sinu, ki služi v kadru, kadrska služba skrajša od 18 na 9 mesecev. Prošnjo je dostaviti poveljniku pristojnega vojaškega okrožja najpozneje v treh mesecih po smrti najstarejšega sina, torej do 20. aprila t. 1., sicer bi se, kot prepozno vložena, odbila. Prošnji priložite mrtvaški list umrlega sina. Prošnjo je dovoljno kolkovati in za rešitev priložiti kolek za 20 Din. Ko bo prošnja ugodno rešena, bo vaš sin takoj odpuščen, ker le 9 mesecev že odslužil. Dijaški rok. L. Z. Dovršili ste 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo v inozemstvu. Letos ste klicani na nabor. Vprašate, če imate pravico do dijaškega roka in če lahko postanete rezervni častnik. — Če ste imeli dovoljenje za obiskovanje trgovske šole v inozemstvu, imate pravico do dijaškega roka, v nasprotnem slučaju pa ne. Šole, katere ste dovršili, so enake 6 razredom srednjih šol. Niste torej dovršili celo srednjo šolo, zato ne morete postati rezervni častnik, Rok službe v kadru se vam bo skrajšal na 9 mesecev, ako boste v tem času napravili izpit za rezervnega narednika. Iz kadra boste odpuščeni kot podnarednik. Leto pozneje boste klicani na dvomesečno orožno vajo. Če boste vežbo t uspehom odslužili, boste napredovali v čin rezervnega narednika. Sprejem t podoHcirske šole. H. K. v C. Imate sina, ki želi postati podčastnik. Star je 18 let in je dovršil 4 razrede osnovne in 1 razred meščanske šole. Kakšni so pogoji za sprejem v pehotne podčastniške šole, kam in do kedaj naj se vloži prošnja za sprejem? — Za sprejem v pehotne podčastniške šole so predpisani sledeči pogoji: državljanstvo kraljevine Jugoslavije, starost od 17 do 21 let, dovoljna pismenost, dobro vladanje, pristanek staršev (varuha) za vstop v to šolo, samski stan in popolna sposobnost za vojaško službo. Lastnoročno pisane prošnje se morajo dostaviti najpozneje do 20. aprila t. 1. komandantu IV. pešadijske podofi-cirske škole »Kraljice Marije« v Zagrebu ali neposredno, ali pa potom komande vojaškega okrož- I'a, na področju Katerega živi kandidat. Pravilno [olkovani prošnji je priložiti sledeče listine: do-movnlco, krstni list, šolska spričevala, nravstveno spričevalo, potrjeno po srez. načelstvu, v katerem morajo biti tudi podatki o poklicu in kraju stalnega bivališča, pismeno dovoljenje staršev (varuha) da stopiti t podčastniško šolo in potrdilo, da je samec. Vse listine morajo biti dovoljno kolko-vane, sicer se prošnje nerešene vračajo. Kandidat mora v svoji prošnji brezpogojno izjaviti, da se strinja z vsemi pogoji, katere predpisuje »Uredba o podoficirskim školama«. Konfi in oprema za obveznike konjenike. Imate dva sinova, ki sta odslužila svoj kadrovski rok pri konjenici. Na leto plačujete 800 Din neposrednega davka. Ali ste dolžni za oba sinova držati jahalne konje in jahalno opremo? — Ker plačujete neposrednega davka na leto samo 800 Din, se od vas ne more zahtevati, da vzdržujete dva jahalna konja. Poveljniku pristojnega vojaškega okrožja dostavite prošnjo, da se vaš starejši sin prevede iz konjenice v pehoto, ker nimate potrebnih sredstev, da bi mogli nabaviti in stalno vzdrževati dva jahalna konja. Prošnji priložite potrdilo davčnega urada o neposrednem davku in občinsko potrdilo, da vaše gmotne razmere niso take, da bi mogli vzdrževati kar dva jahalna konja. Prestanek dolžnosti, plačevati vojnarino (voj-nico — vojaško takso), K. B. v M. Bili ste petkrat na naboru in vsakokrat ste ostali začasno nesposobni. Leta 1931, ko ste dopolnili 31. leto starosti, ste bili zopet poklicani na nabor, ter ste sedaj, po oceni naborne komisije, sposobni za službo v operativni vojski. Prejeli ste položnico, da plačate vojnarino za leto 1931. Mišljenja ste, da se vojnarina za leto 1931 od vas nepravilno zahteva, ker ste leta 1931 postali sposobni. Ni vam tudi jasno, če vas bodo klicali v kadrsko službo ali ne. — Ker ste v teku leta 1931 spoznani sposobnim, je šele 1. januarja 1932 prestala dolžnost, plačevati vojnarino. Vojnarina za leto 1931 se :e torej od vas pravilno zahtevala. V kadrsko službo se ne boste pozivali, ker ste za to prestari. Skrajšanje kadrskega roka. R. Z. v G. Oče vam je umrl, nakar se je mati drugič poročila. Imate dva mlajša brata, ki sta prekoračila sedemna)-sto leto starosti in dva polubrata. Očim je star 50 let, zdrav in sposoben za delo. Vsi živite v skupnem gospodarstvu. Naborna komisija vam je določila polni rok kadrske službe (24 mesecev) ter vas je dodelila zrakoplovstvu. Želeli bi vložiti prošnjo za skrajšanje kadrskega roka, vendar le tedaj, če vam je zagotovljeno, da lahko dosežete zaželjeni cilj, ker so vaše gmotne okolnosti slabe in boste le težko pogrešali velike stroške za kol-kovanje prilog in prošnje same. — Pri določevanju kadrskega roka je bilo treba upoštevati, da se vas in vaše brate ne more računati v rodbino vašega očima. Vi in vaša dva brata se smatrate za samostojno rodbino, v kateri pripada vam kot prvencu skrajšani rok (9 mesecev) kadrske službe. Da živite z rodbino vašega očima v skupnem gospodarstvu, ne igra nobene vloge. Vložite pritožbo proti odločitvi naborne komisije. Pritožbo dostavite komandantu pristoj. vojaškega okrožja. Pritoievnnje zoper razdelitev zemlje. J. B. K. Pritožujete se zoper nepravilno razdelitev zemlje po komisiji za likvidacijo agrarne reforme. Komisar je sirer vzel vašo pritožbo na zapisnik, vendar je pripomnil, da ne bo vse skupaj nič pomagalo. Radi bi se še nadalje pritožili. — Zoper odločbo o razlastitvi parceliranega zemljišča za poedine agrarne subjekte, ki jo izda komisija za likvidira-nje agrarne reforme, imajo agrarni subjekti (to ste krajevni interesenti itd.) pravico pritožbe na pristojno bansko upravo v 15 dneh od dne vročitve odločbe. Odločba hanske uprave je dokončna in se zoper njo ne boste mogli dalje pritožiti. Izplačevanje mezde v gostilni. R. V. Obrtni zakon prepoveduje izplačevati mezdo v obrti zaposlenim osebam v gostilnah, kavarnah, kantinah itd., kjer se točijo alkoholne pijsčn. Tako ravnanje je kaznivo. Dolžnost mojstra nnpram vajen«. Š. S. Učenec se že 7 mesecev uči rokodelske obrti, pa v tem času niti enkrat ni prijel za v njegovo stroko spadajoče delo. Mojster se izgovarja, da ima učenec Sr dovolj časa. Vprašate, če more učenec prekiniti uče- Lepota in zdravje Drži se pravilno Da se pravilno držiš, je bolj važno kakor morda misliš. Postava več časa obdrži mladostno linijo, mišice ostanejo čvrste in prožne. Če se žena drži nepravilno (grbasto), se vsestransko stara. Prvič mišice in notranji organi vpadajo, kar slabo vpliva na splošno zdravje. Drugič, dočint glavo poveša, se razvija pod-bradek (dvojna brada). Tretjič, je videti utrujena. četrtič postane vsled plitvega dihanja nervozna in pride iz ravnotežja. Petič njene obleke, četudi še tako dragocene, se ji ne prilegajo lepo, če ne hodi in stoji pravilno. y Pokončno držanje ne pomenja trdega, napetega držanja kot lesen kol. Pri pravilni stoječi drži stegneš telo kolikor mogoče, ne da bi stala na prstih N& ta način se trup podaljša, in notranji organi dobe več prostora, kar je zelo koristno. Mišic« spredaj, zadaj in na straneh so v popolnem ravnotežju, nobena ni prenapeta. Glava j« v takem položaju pokonci in nobena mišica ni preobremenjena, a se tudi ne more poleniti. Na ta način so mogoče dražestne kretnje, gladka linija pod brado se ohrani in i postava ostane mladostno gibka. Veliko je žen in deklet, ki imajo izbočen hrbet, ploska prsa in velik trebuh. Ti nedo-statki navadno izvirajo drug od drugega in so posledica naprej nagnjenega hrbta. Vrhu lega so mišice v slabem stanju. Te žene so navadno hlede polti in nimajo ne telesne ne duševne energije. Čutijo se vedno utrujene. Modne novosti Nepravilno držanje je v resnici slaba navada pri mnogih ljudeh. Človek se dobrega prav tako navadi kakor slabega; zakaj se ne Mladostna obleka iz pikčastega cržpe ma-rocaiue; naramni ovratnik se da odpeti in nositi obleka brez njega. Obleka z vrhnim telovnikom iz belega co-lele-ja ali lussnrske svile; spodnji telovnik, šal in spodnji del rokavov so iz progaste vol-nenine (ali svile). bi gojile dobre navade namesto slabih, ki škodujejo zdravju in lepoti? Seveda bo treba žrtvovati malo časa in potrpljenja, a vsakikrat, ko stojiš, sediš ali hodiš, misli na pravilno držanje. Tekont enega tedna boš videla zboljšanje; v šestih do osmih tednih se boš čudila, kako si sploh dobila ono grdo navado, ko si stala nepravilno, dočitn je en bok visel doli in so prsne in trebušne mišice vpadale na oni nedražestni, leni način. Pri pravilnem držanju telo počiva, obleke pa se ti iepše prilegajo. Okorno dekle ali žena lahko pridobi na vitkosti in višini, če goji pravilno, dražestno držo. Dekleta ploščatih prsi in izbočenega hrbta bodo spoznala svojo osebno lepoto, če bodo zboljšala svojo nehigijenično povešeno držanje, ki slabi trebušne stene in leni prsne mišice. Ob pravilnem držanju in živahnih kretnjah se bodo mišice splošno okrepile. To bo dalo telesu večjo gibčnost in bo pospeš?^ alo globoko dihanje. T. D. nje in ga nadaljevati pri drugem mojstru. — Obrtni zakon predpisuje, da je mojster dolžan skrbeti za to, da se učenec v stroki izuči. Ne sme mu odvzemati prilike in časa, potrebnega za učenje in ga ne sme vporabljati za posle, ki niso z vzezi z njegovo stroko. Če mojster te dolžnosti zanemari, ga obrtno oblastvo (okrajno načelstvo) lahko kaznuje. Učenec ali njegov zakoniti zastopnik ali varuh sme s štirinajstdnevno odpovedjo razdreti učno razmerje, ako je mojster nemaren v izpolnjevanju svojih zakonitih ali pogodbenih dolžnostih. V tem slučaju sme učenec zahtevati odškodnino od službodajalca. Službodavec je dolžan izdati učencu potrdilo o trajanju učenja tudi, če se je učenje pred časom prekinilo. Učencu, ki brez svoje krivde prekine delo pri enem mojstru, preden izteče za učenje predpisani čas, more nadaljevati učenje pri drugem mojstru in se mu čas, ki ga je prebil pri prvem mojstru, všteje v učno dobo. Opozarjamo, da je treba vsak prestanek ali razvezo učne pogodbe takoj prijaviti pristojni zadrugi ali občini. Če pa ima učenec varuha, je treba prijaviti prestanek ali razvezo pogodbe tudi varuškemu oblastvu. Prestanek obrti. J. S. T. Ker ste ustavili izvrševanje obrti že pred tremi leti, ga boste smeli nadaljevati samo na osnovi nanovo izdane dovolitve. Prej izdani obrtni list bi bili morali vrniti okrajnemu načelstvu. Če tega še niste storili, ga lahko vrnete sedaj. Vojnica. A. — P. L. Med vojno ste delali pri železnici. V letu 1020 ste služili 6 mescev pri vojakih, kar so vara zaračunali za polni rok. Nikdar niste bili spoznani za nesposobnega, pa so vam kljub temu naložili plačilo vojnice. Priziv, ki sle ga vložili pri komandi vojnega okrožja, je bil zavrnjen. Vprašate, kaj sedaj. — Šestmesečne službe vam gotovo niso zaračunali za polni rok. Če so vam jo zaračunali za odsluženi kadrovski rok, česar pa tudi ne verjamemo, ne bi bili dolžni plačati vojnico. Pravilno ste ravnali, da ste vložili pritožbo na komando vojnega okrožja. Proti re-šenju komandanta vojnega okrožja ste se mogli pritožiti pri komandi divizijske oblasti v roku 15 dni od dneva priobfitve omenjene rešitve. Če je bila vaša pritožba zavrnjena in niste pravočasno vložili proti tej rešitvi pritožbe na komando divi-zijsk« oblasti, vam ne kaže drugega, kakor plačati. Skrajšan rok. A. L. K. Če imate res pogoje za skrajšan rok in ste bili kljub temu potrjeni na polni rok, vložite prošnjo na komando vojnega okrožja. Priložiti ji morate potrebna dokazila. Telegrafist A. L. Potrjeni ste k telegrafistom in bi radi zvedeli, Če boste imeli po odsluženem kadrovskem roku pogoje za vstop v državno službo, oziroma koliko časa boste morali še služiti, da dobite te pogoje. — V državno službo morete vstopiti, če ste po dovršenem 21. letu starosti odslužili obvezni rok v stalnem kadru, odnosno če ste kot hranitelj ali kot stalno ali začasno nesposoben, oproščeni službe v stalnem kadru. Kakšne (.rednosti zato nimate. Če ste potrjeni k telegrafistom, razen eventuelno pri pošti ali železnici, kamor pa morete biti tudi brez tega sprejeti. Oče i devetimi otroki. G. K. M. Oproščeni ste poleg neposrednega davka tudi doklad, ki se odmerjajo na te davke. Med te doklade seveda ne spada vodarina, kanalska pristojbina itd. S. K. B. Niste, navedli, kdo Vas sili, da morate za pašo konj najeti pastirja in iz kakšnih razlogov. Zato je nemogoče točno odgovoriti, če ste dolžni to storiti. Sekularka. A. P. C. Dva družabnika, ki sta kupila električni motor, nameravata napraviti nekako pogodbo o uporabi in lastnini. Vprašate, v kakšni obliki naj jo napravita. Ali pri advokatu, ali pri notarju. — Oblika za tako pogodbo ni predpisana. Zadošča ustmeni dogovor, ki ga je pa vsekakor pametno napisati. Napisan naj bo tako, da bo vsakomur, ki ga bo čital, takoj jasno kaj sta pogodbenika hotela, če dogovor napravila pred pričami, bo v slučaju spora lažje dokazati vsebino. F. Z. P. Pozabili ste povedati, zakaj vam je okrajno načelstvo naložilo 40 dinarjev kazni. Zato ne moremo vedeti, če je kazen upravičena. — Renlnino ste dolžni plačati, ako imate dohodke od naloženega kapitala. Spor radi uiitkA stanovanja. B. Š. J. Če ima sestra v hiši, ki jo je brat prevzel po starših, izgovorjeno stanovanje, pa jo je brat nrecrnpl nd hiše, je upravičena zahtevati odškodnino za škodo, ki jo ima s tem, da mora drugje stanovati. Če in koliko more še zahtevati po materi, na podlagi vašega nejasnega dopisa ni mogoče ugotoviti. Če je minilo že tri leta po materini smrti, ne more več zahtevati dopolnitve nujnega deleža. Omožitev z inozeinccm in posledico. J. W. Š. Zanimate se, če se more javna uslužbenka poročiti z inozemcem itd. — Za sklenitev zakona z ino-zemcem ni zakonitih zadržkov. Toda po zakonu o uradnikih državni uslužbenec izgubi službo, ako izgubi državljanstvo z omožitvijo. Naša državljanka v slučaju omožitve s tujim državljanom namreč izgubi državljanstvo, razen če po predpisih zakonov moževe domovine ni pridobila njegovega državljanstva ali če si je pridržala naše državljanstvo z ženitno pogodbo ali s posebno izjavo, podano v overovljeni obliki ob sklenitvi zakona. Torej si žena lahko pridrži svoje državljanstvo. Taka izjava dobi overovljeno obliko s tem, da se da osebno na zapisnik pred obče-pravnim oblastveni, pred matičarjem ali pred notarjem, odnosno pred poslaništvom ali konzulatom kraljevine v inozemstvu. To izjavo je seveda podati pred poroko. Kar se tiče dvojnega držav-jjanstva, predpisuje zakon, da naš državljan ne more biti istočasno državljan tuje države. Zato je izključeno, da bi mogel ženin obdržati tuje in i pridobiti naše državljanstvo. Če bo mogla žena, naša državljanka prejemati pokojnino po možu. če : on pred njo umre. od tuje države in koliko, je odvisno od zakonitih predpisov dotične tuje države. Jedilnik za maj (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek. 9. maja: Kosilo: Sadje. Ponarejena želvina juha. Salata in žabji zrezki. Orehova potica. — Večerja: Kozličkova obara in krompirjevi rezanci. Torek, 10. maja: Kosilo: Sadje. Juha iz kiselce. Krompirjevo gnezdo z zelenjavo in telečji zrezki v papriki. Jabolčne rezine s penjavo (kremo). — Večerja : Salata in sirovi cmoki. Sreda, 11. maja: Kosilo: Sadje. Možganova juha. Riž z jetri in gobatni. Salata. Jajčne košarice — Večerja: Piščančeva rižota. Salata. Četrtek, 12. maja: Kosilo: Sadje. Oves na juhi. Mesen, zelenjavni, ocvrt zrezek. Tirolski štrukelj. — Večerja: Telečja obara in zdrobovi vložki. Petek. 13. maja: Kosilo: Sadje. Mlečna juha s sagom. Ocvrti zdrobovi hlebčki in porova zelenjava. Rabarbarov štrukelj. — Večerja: Pečen krompir in presno maslo. Regrat s fižolom. Sobota, 14. maja: Kosilo: Sadje. Kruhova juha. Grah in korenje, bržole. Kisel krompir z regratom. — Večerja: Sirove palačinke. Kuhane češplje. Nedelja, 15. maja: Kosilo: Sadje. Možga-nove rezine na juhi. Obložena ponarejena tunina. Ovseni ocvrti cmoki, špinača in pretlačen krompir. Oblečena jabolka (masleno testo). — Večerja: Narezek in salata. Čista goveja juha in žemlje. Rcgratovo vino. 4 litre regratovih cvetov, 4 litre vode, 2 kg sladkorja, 2 limoni, 2 pomaranči in žlico kvasu. Cvetne glavice brez pecljev 7. limonovimi in pomarančnimi olupki nekaj ur kuhamo. Precejeni tekočini pridenemo limonove in pomarančne koščke. Ko se tekočina ohladi, se pridene kvas. Sladkor se posebej raztopi in tekočini primeša. Vino nalijemo v steklenice in zamašimo 7, bombaževimi zamaški, skozi katere more uhajati ogljikov dvokis COs. Ko preneha vreti, nekaj časa tekočina še mirno stoji, da se izčisti. Nato ga previdno precedimo in ga ravno tako previdno 7. gumijevo cevjo izvlečemo v čiste steklenice in zamašimo. Steklenice shranimo med mivko v klet. Stev. 11K3. SIjUVENEO, dne 8/ maju tt 32. Stran 13. Kam pa v nedeljo? Letošnji april je bil mesec — bolezni: Kdor opazoval n. pr. šolsko mladino, je moral ugotovili ena stvar: po svetovni vojni še nikdar ni bilo toliko otrok bolnih kakor letos. Začelo se je kmalu po veliki noči, ko jo položila hifluenca vsaj vsakega desetega učenca na posteljo. In inlluenca se do danes kar deduje od bolnika na bolnika. Bolni pa niso samo učenci, ampak Inlluenca ludi učiteljem ne prizanaša; slično kakor po šolah je po uradih, po tovarnah, po družinah. Celo po kme-lih so letošnjo pomlad splošno tožili o prehladu. Dolga zimu s številnimi dnevi bre/. solnca, z mrazom in z deževjem, je torej kar na splošno med ljudmi zmanjšala odpornost proti boleznini. Vsi smo že pričakovali pomladi kakor odrešenja. mnogovrstnim ptičem zavetja in hrane (Gospod Mirodol-ki!), pa nuni kmalu iz smrofrja lemnega blešči zvonik s cerkvico belo . Pred zazidanimi stranskimi vrati sleviške cerkve pa vidiš »v kamen vpodobljeno konjsko kopito . če imaš dovolj fantazije, du si Iako tolmačiš vdolbino v skalo pod pragom. Na vse strani se ti odpira pogled izpred cerkve na Slevici, noben kraj te pa tako ne vabi k sebi kakor pičlo uro oddaljena gorska župnija Sv. Gregorja (730 m nad morjem). Prijazni gospod župnik ti bo razkazal vse, kar se nanaša na prva tri Icla Krekovega življenja: sobico v šolskem poslopju v bivšem učiteljevem stanovanju, kjer se je 27. nov. 1803 rodil učitelju Valentinu Kreku prvo- Jelša M mr'''i M " ' ' t i1'"'JV"' S ' ' ' ,-'Mr.» ; J Hotel Jadran v Jelši. Popust — oddih — morje: so Iri nujne postaje na moji življenjski poti, ki pelje v zdravje. Zdravnik me pozna, a jaz svet. Ne čudite se torej, da sem po preudarku določil tiho mestece Jelšo na otoku Hvaru za končno postajo moje poti! Težka ljubljanska megla me je kar sifila, da sem so že meseca aprila odpravil na jug. Split! Pravcato poletje. Odložil sem zimski plašč. Parnik Ugljen so je kopal v solnčnem zlatu, ko je rezal morje, ila nas popelje v .lolso. Jelša — raj! Tik ob obali, obrobljena s krasnimi, marmorju podobnimi ploščami, na drugi strani pa park s ponosnimi palmami, ki dajo Jelši dostojanstveno lice. Krenil sem v hotel Jadran, kjer je že bilo nekaj gostov. V zgodnjih urah me je zbudilo solnce iu me zvabilo na teraso, kjer sem se zleknil v naslanjaču iu občudoval pokrajino. Krasen razgled po morju V daljavi se je bleščala snežena kupa najvišje gore v Dalmaciji — liiokovo. Kopanje v morju, blagodejen zrak, prostost: tvoje srce mora zavriskati, a besed iščeš zaman I Jezik mi je razvajen! pa ob bo guti mizi ob žlahtnem proseku ml ji' kar zastal. In ljudje! Zares, iskali bi jih moral po svetu, kukot grški modrec s svetilko podnevi. To je Jelša in še več je. Večkrat sem se dvignil na Torunj, vrh. ki se dviga 100 m nad Jelše. Vsa dolina pred teboj je kakor pregrnjena z zelenimi preprogami. Z vsakega sprehoda, ki sem ga napravil v okolico Jelše, sem se vrnil zadovoljen. Povsod sem opazil kaj čudovitega. Tudi življenje ni predrago. Oskrbo v hotelu Jadran je bila prav izvrstna, pa ludi nc predraga, saj je znašala samo 18 Din dnevno. Ali sodobni šport pravilno vzgaja? mmmmmmmm. Velike Lašče; v ozadju cerkvica sv. Roka pri Dolnjih Retnjah In sedaj je po dolgem obotavljanju vendar pomlad Iu in zu nekaj mesecev bodo šle skoraj vse bolezni, izvirajoče iz prehlada, med staro šaro. Zrak in solnce, ta največja zdravnika, bosta zopet dostopna vsem, ne samo listini, ki goje zimski šport. Zlasti bodo pa sedaj zbirali zalogo zraku in solnca za dolge zimske mesece vsi ti*!i stanovi, ki jim poteka življenje po večini v sobi. Nedeljski vlaki bodo prenapolnjeni ra/.važali meščane na vse stran i — saj je spomladi povsod lepo. Največ užitka boš pa seveda imel, če si boš ludi za nedeljske izlete napravil malo načrta in če sj boš ogledoval predvsem lake pokrajine, ki iz kateregakoli vzroka zaslužijo našo posebno pozornost. In pri takih pripravah zn izlete ti želi naš list svetovati; zato bo prinašal v toplih letnih časih večkrat načrte zn daljše ali krajše izlete. Danes hočemo bravcem priporočiti j>ol v >lileTarni kot Slovenije«. Tako je Imenoval okolico Velikih Lašč nemški publicist Hermann \Vendel. ko ie pred desetimi leti obiskal Uaščico, Vel. Lašče, Muljavo in Stično iu si je v veščem spremstvu vseuč. prof. Prijatlja ogledoval krajo, ki so nam dali može, kakor Trubar ju, Levstika, Stritarja in Jurčiča. Slovenija nima kraja, kjer bi nam bila kmečka hiša dala toliko mož; ki »o jih res nebesa poslala, du nas ointo večnih grobov, kakor baS vetlkolnška okolica. Te krajo bi morul poznali vsak izobraženi Slovenec, ki mu čas in razmere dovoljujejo nekoliko daljši nedeljski izlet. V literarni kot Slovenije le ne vabi samo slovstvena zgodovina, ampak tudi mič-nost krajev samih. Peljimo se torej z jutranjim vlakom do Vel. Lašč! Prej nego v d veli urah smo na cilju iu si ogledujemo pred mogočno trško cerkvijo Levstikov spomenik. Nato še čelrl uro poti in žo stojimo v Spodnjih Retjah pred hišo, v kateri se je rodil pred Ki«) leti Jožkov France, nesmrtni pisatelj Martina Krpana, V hiši ne prebivajo več Levstiki, ki so se že leta 1855 Izselili v Prečno pri Novem mestu. Zlito je moral Levstik leta 1858, ko je bil nekaj mesecev brez službe, prebivati pri prijatelju lli.ji (posestniku Jos. Oblaku), še danes li kažejo llijev kozolec, na katerem jo imel spomladi 1858 Levstik svojo /delavnico , v kateri je napisal med drugim ludi svojega Krpana. Nu te kraje in ljudi jo bil Levstik navezan z vsem srcem. Pravijo, da je ob nedeljah odhajal iz Ljubljane s poštnini vozom v Velike Lašče (železnice Ljubljana—Kočevje Levstik ni doživ el), pa je lam pod vaško lipo možev al /. domačini, dokler se ni popoldne poštni voz vračal proti Ljubljani. Kakim razlika je bila v tem oziru med Levstikom in njegovim /.a štiri lola mlajšim rojakom Stritarjem! Stritar je doživel železnico Ljubljana —Kočevje iu je imel okroglo 30 let priliko, da bi re bil po njej vozil, pa ni menda v vsej loj dobi lllti enkrat obiskal svojega doma v Podsnireki. Do Stritarjevega domu pridemo iz Vel. Lašč v dobre pol ure, če uberemo tja najbližjo pot. Mi pa ne bomo šli naravnost, ampak si bomo še poprej ogledali Trubarjev dom od cesti, ki vodi iz Lašč na Turjak. Tudi sem pridemo v dobre pol ure, oziroma v pičli url, če računamo pol do Levstikovega doma. Da ne bo nlhčo Iskal Trubarjeve rojstne hiše v vasi Kaščici nu št. 8 pri Šimnu«, kjer so liololl pred leti vzidati spominsko ploščo, opozarjamo na razpravo vseuč. prof. Kidriča v II. letniku Časopisa za slovenski jezik, ki je dokazal na podlagi Trubarjevih spisov, da se je utemeljitelj slovenskega književnega jezika rodil pod vasjo v mlinu, ki je stal približno tam, kjer obratuje danes tako zvani Teinkov mlin. Seveda je Trubarjeva rojstna hiša v ieku štirih stoletij večkrat menjala svoje lice, saj so jo skoraj gotovo že ob Trubarjevem času požgali leta 1528 Turki, ki so takrat izropali Uaščico. Sedaj jo pa udarimo v Stritarjevo Podsmroko! Najbližjo pot iz Lašč smo opuslili Raščici nn ljubo — torej jo uberinio kar po bližnjicah preko polj in gozdov! Če si prebral več Stritarjevih spisov, v kaierih pripoveduje o svoji mladosti, se boš bližal Pod-smrekl z nemajhno radovednostjo, kakšen je pač kraj, o katerem govori pisatelj s Iako .vdanostjo in ljubeznijo. V Podsnireki boš obstal pred skromnim precej novim poslopjefn, zgrajenim pred pičlimi 30 leii. Tu gospodarijo potomci Sirilarieve sestre, kajti ediini pisateljev brat je bil postal duhovnik. Ko boš gledal po sadnem vrtu pred Stritarjevim domom, po smrekovem goz.Iu v ozadju, po dolinici pred seboj, po »Gričku- onkraj potoka, kjer je prebival »griški gospodi Koren (!'orl lipo!), si boš moral reči: Ta kraj mi jc žu dobro znan! Tu in nikjer drugod je — dqni gospoda Mirodolskegt! Po povraiku boš bral še enkrat opis Mirnega dola, pa se boš prepričal, dn jo imel Stritar pri opisu neprestano pred očmi Podsmreko. Kes. če hočeš pesnika razumeti, moraš ill v njegovo deželo. O tem se tudi prepričamo, čo si ogledamo po* T.orlšče Stritarjeve petini o Turkih na Hlevlci, ki fo ropali po teh krajih v lelu 1828, ko so, kakor rečeno, požgali ludi Uaščico. Prekoračimo puluček, v katerem je delal mlndl Slrllur mlinčke, in gremo •kozi gozd : z gostim grmovjem pod seboj, ki daje 1'ojenee Janez, spominsko ploščo, delo kiparja Franceta Kralja z obširnim napisom, sestavljenim po župniku K. Škulju, krstni kamen v cerkvi, poročno knjigo in krstno knjigo. Razgled pa sega ob lepem vremenu prav do Ljubljane. Za ves dosedanji program si porabil kakih pel ur hoda. Bržkone sedaj ne boš imel ničesar proti temu, če le vodimo po najbližji poli na kolodvor. Točno 200 m pod Sv. Gregorjem leži železniška postaja Ortnek, do katere imaš kake tri četrt ure lioda. Med potjo uživaš razgled po ribniški dolini, po Vel. Poljanah, pred seboj imaš grad Ortnek, dokler le ne sprejme v svojo senco smrekov gozd z orjaškimi debli, ki se neha lik pred železniško postajo. Doma smo! Ko se usedeš v vlak, se ne moreš pritožiti, da bi danes ne bil z majhnim trudom in neznatnimi stroški mnogo videl, kar ti bo ostalo v trajnem, prisrčnem spominu. Domača zemlja ti bo po tem obisku še dražja, prav tako ti bo pa tudi Se dražja iu tvojemu uinevanju bližja — slovenska knjiga! (Podatki za ta spis so povzeli po Mentorju XV, 103—172.) DALMACIJA. HOTliL B HI STO V ilo »OO-- PALAČ?: HOTKL PRAHA V ILL A VILMA OTOK RAB Penslon (s postrežbo in vsemi taksami) Hotelir A. MACHAU Turjak iz starih časov Jugovzhodno od ljubljanske ravnine se razteza ozka dolina, katera se Podturjukoin popolnoma zapre. Tam sloje še dandanes na ostrem griču ostanki nekdanjega starega gradu, ki je brezpomemben. Grib jo obrasel z grmovjem, na katerem sc kažejo ostanki razpadlih zidov med robidovjem. Le ljudska pravljica se jo ohranila od pradedov, ila se nahaja nn starem gradu zakopan zaklad, govorilo se je, da so videli ponoči goreti bledozeieno luč, kar jo po-menjalo, da zaklad cvete, in ho razširjali ljudske govorice, da jo zakopani zaklad iz davnih stolelij ali pa blagajna izza časov Francozov. Nekoliko rili višjem griču je postavljen nov mogočen grad, ki jo še danes dobro ohranjen. Zgrajen utegne biti v 13. stoletju. Lastniki so še danes starodavni groli Turjačnni (Auerspergl). Grad je močna trdnjava in mogočna obramba zh časa navalov Turkov. Dostopen je le od ene strani. Mogočni grad skriva za debelimi zidovi mno^o zanimivosti in starinskih vrednosti, posebno obširen arhiv in urbarje iz časov grofovskega gospod-stvu. Grad hrani ludi mnogo trofej izza časa turških navalov in vitežkih časov. V' gradit je bila 10. stoletja ludi nodnija. Trg, ki leži ob cesti v neposredni bližini gradu, je bil včasih mnogo živahnejši kakor pa je dandanes. Ko je bila nastanjena v gradu sod-nija, je bil živahen promet. Ostro gospodstvo mogočnih grofov, kmetski upori in zatiranje malih ljudi je zamrzilo pradedom sodnlje in ohlasli sploh. Govorili so med seboj: Čim bolj daleč je rilita. leni bolje!/ Leta 1850 je bilo sodišče premeščeno v eno uro oddaljene Velike Lašče, kjer so nahaja še danes in se normalno razvija, dočim je Turjak močno nazadoval. Dn se trg Turjak otme pozabljivosti slavnih spominov davno preteklosti, pišem neknj črlic o svojem rojstnem kraju. Spominjam se iz otroških let, da je bila moja rojstna hiša v bednem stanu, sedaj je sploh ni več, na ruševinah rasle trava in divje cvetje. Spominjam se kot osem do devetletni i/, leta 1873 med drugim tudi krasne zvezde repa-tice. kutora je povzročila pri mojih dedih, starših in njihovih znancih toliko strahu. Bilo jo lepega maj-niskegn večera; solnce je zatonih) za bližnjimi gorami, nastal je.večer, kmetski delavci so se vračali s polja. Odzvonilo jo Ave Marija, nekatere družine so sedle k skromni večerji. Nastala jc noč. Tudi ptice so potihnile. Ljudje so šli k počitku, le nekaj mladih fantov je šlo na trg. Nekako o polnoči se je znčul fantovski glas, ljudje so planili i/, hiš. Hrup in vriše jo povzročil, da se jim jc zdelo, dn gori, ker so videli krušen sij velike zvezde*repalice na nebu v smeri proti Ljubljani. Vso jo bilo prestrašeno. Sledile so razne govorico in prerokovanja, da pomeni zvezda reputica konec sveta. — Turjačati: Anton Pritekel]. Baška na otoku SCrku. Slovito udobno morsko kopališče za Odrasle,'otroke ill neplavalce. Najdaljša (2kin dolga) in najlepša obain, pripravna zu kopanje na našem Jadranu. 1'rljitrio solnčenje nn peščeni morski oluiii. Dnevna zveza s pntobrodom s Sušakom In ostalimi mesti nu zgornjem Jadranu. Hleklričim razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. itd. IIOTt Lh Vfkl il, Vol-iriV-,- OranJi,'. Prah*. Baika. Liiropa, Pentloni: J.ulran. Kvarner, Nu/.i, Triglav in vel privatnih vil in hii /n n.islanlttv j^o-luv. Informacije pošlji ua zahtevo brezpta nu kopališko oukrbnistvo in kopališka /adruga kol lastnica največjega ucla obale. Kruha in iger so zahtevali stari Rimljani, kruha in iger hoče sodobna mladina. In lipam, du ga ni med nami, ki bi ji nc privoščil vsaj tickuj ur v tednu, du sc more ruzgibati nu soln-cu in sc naužiti svežega zraku. Do sem bi l>il<> tudi vse v redu. Toda pri marsikaterem športniku gre ta stran mnogo dulje. Samo kult telesa, prikriti in odkriti profesijonnlizcm in materi jali/em; tc stvari bodo šport ugonobile, če bo šlo v tem pruvcu naprej. Tudi telesna kultura kot tuku je mnogokrat nckultura — piotikulturn. Naj navedem -samo nekaj dejstev. V berlinski športni pnluči ploska 40.1)00 gledalcev, ko sc do krvi bijetu dva boksarju, dočim jo v lepem športnem stadionu, kjer tekmuje 2000 lepih in zdravili atletov in atletin j v teliik. skokih in metih, jedva 4000 gledalcev. Kaj pomeni to? Ali jc senzacija vzrok? Ali je publika željna krvi ali kakor je »Magdobur-gurcu« pravilno povedala: >V ljudstvu si' poraja skrita želja videti nekaj gnusnega. Indijanski divjak je v resnici boljši kakor evropski ali amerikauski kulturnež«, ki plačuje visoko vstopnine, da se more naslajati ob krvi civiliziranih športnikov.« Večkrat se povdnrju, du sc publika no /.nnima /a one športne panoge, ki niso laku bojne in dn rudi tega pešajo, ker »mase« ne hodijo nanje. Mordu bi bilo pa vzroke iskati kje drugje? Curl Diem (gener. tajnik nemškega drž. odbora /n telesne vaje) jo nekoč rekel, da so sen-/ucijske športne prireditve in pa one, pri katerih sc išče dobiček, privedle šport tako daleč, dn sc mase zanimajo sumu šc zu tekmovanja vrhunskih športnikov. In dalje pravi Dioni popolnoma pravilno: »To pot moramo zapustili Kako radi sc sklicujemo današnji športniki nn /nuni izrek starih Grkov Zdrav duh v zdravem tel os tu. v isti sapi ga po sami najbolj gazimo. Ravno ti športni krogi najmanj skrbijo zu telesno zdravje svojega članstva, tla duhovno plat niti nc omenjam. Toni ljudem gre v prvi vrsti zn prosili nrofosijonalni rokoborci, ki so imeli svoje ro-koborbe v Ziirichu. švicarsko telovadno /ve/o. tlo ji da nn razpolago nekaj svojih sodnikov, ker so smatrali, da so zn objektivno presojo najboljši amaterski sodniki, telovadim zvo/u je prošnjo gladko odklonila, ker bi to ne bilo v sklatili / njenimi prav ili. Drug. zelo značilen slučaj, rarli kotorogo se razburja v zadnjem časti vmi švicarska športna jovno tem si jc vsa Švica etlinn. Iu kuj je napravil občni zbor te zveze? Kljub vsemu temu je sklenil, tla .so radi gospodarsko krizo tekom nc udeleži. Motivirali so svoj sklep tudi s tem, da od zmago v Los Angclcsu organizacija niti toliko koristi nc hi imeiu, kakor, čo bi so ustanovilo eno sunio novo društvo. Ali vidimo pri športnikih kaj stičnega? .švicarski .smučarji so sc udeležili zimske olimpijadc; njihov uspeh sicer ni bil slab, vendar sc /, onim od telovadcev nc bi mogel primerjati. Tudi o drugih državah smo čituli, ila sc radi skrajno slubegu gospodarskega položaja ne udeleže olimpijskih iger. Iu kaj m-je zgodilo? Vsi, ki količkaj pomenijo v belem oportu, so se znašli v Lake Plncidu. Izgledu, kakor da bi bila športna vodstva povsod enaka. Kuj jim je mar gospodarska kriza, kaj jih briga. če mora na slo tisoče njihov ih rojakov #tra-dati v domovini, glavno jc, da se imujo oni dobro, četudi mordu nu račun stradujočih mas. Sedaj v teh rosnih časih težko greši vsakdo zoper uurod in državo, kdor sc udeležuje «|iori-nih prireditev v inozemstvu. In to tem hujše, čim večja jo ekspedicija. Ali nc bi bilo veliko bolj pametno, tla ostanemo doma in tla .skrbimo /u zdravje in blagostanje svojih rojakov? In tako gre ta stvar naprej. Da bi so otl teh ljudi kdo brigal za zdravje in dobrobit vsega človeštva, Jim niti nn misel ne pride. Oo jim lc zu trenoteu uspeh iu sicer samo zn zinugo svoje ekipe, ker ti fanatični la/i-nacionalisti zmago drugih ne prenesejo. Hiba jc tudi v tem. ker se športne organizacije premalo ali bolje rečeno skoraj nič nc brigajo za ono članstvo, ki goji šport zgolj radi zdravja. Ti reveži so prepuščeni več: tili manj sumim sebi in posledica tega jc. tla /apnste športne v rsto, če no mord.i šport .sploh. Ono. ki imajo namen tekmovati ju imajo morila celo kake izglede na uspeli, pa negujejo na vse mogoče načine. O rekorderjih, ki so nekaka ho/unskn bitja na tem svetu, pa uitj lic govorim. Sploh so prititali celo ztidevo že tako daleč, dn zahtevajo športniki, ki kaj pomenijo, velikanske svote /u »potuine«. \o-glode na to ima vos sedanji -.porini sistem še to slabo stran, dn športniki nedeljo /a nedeljo tekmujejo, --tiri tekme v enem letu zadostujejo. Pač pn bi bilo posvetiti vso pozornost sistematičnemu treningu, seveda ua /dravi podlogi. Disciplino in smisla za skupnost zelo pogrešamo pri današnjih športnikih, kolegijulnosti in bratstva manjka tem ljudem. Idealizem jim jc nepoznan pojili, kako ni/ko stoji nivo nekaterih •portuikov nam najbolj na/orno dokazujejo konflikti v kolere som prišel / nekaterimi športniki samo rudi tega, ker sem stal odločno no stališču, tlu je treba uvesti v športne vrsto mnogo več pruvcg.i športnega (luna. idealizmu, poštenosti iu zaupanju. Pa kaj! Posmchovuli -o sc mi. češ. idealist biti jo danes popolnoma nemogoče. Pa je menda prav povsod enako, l>njli ljudje so / i slabo stvari veliko preje ilov/ctni. kukor /a dobro, l ola l')>0 sem prisostvoval v Breslavi (Nemčija) nemški olimpijndi (Doui-elie Kamprspiele), ki jo prirejajo Nemci vsaka stili lota /o svojo in /o ino/emske Nemce. Olimpi-jotla je bili prav lepo. pogrešuli smo lo najboljših športnikov Kiiko s,, ožigosali tedaj nemški listi te svojo »kunonet. katerim «c niti vredno ni /tlelo, tla bi se domačo prireditve iidole/ili. to so to telovadci lahko napravili, /akaj bi toga nc mogli ludi športniki. Seveda visokih polnin ,«c tu ni dalo /aračunati, laki športniki hočejo očividno v onih lotih, ko so na višini, /u.du/iti toliko, tla bi lahko potem vso življenje 11 • n u rili. Končno še nekaj o (laniskoiu športu. Dame so v pogledu tekmovanj, odnosno panog, ki jih goje. še na slabšem kakor moški, \leje med možem in. ženo so sicer /očrtane, vsaj na papirju, ill tudi pri tekmah so določene i/brano panogo in dolžine prog. Vendar vse to nič ne pomaga, ono niarširnjo< po svoje naprej nc o/lro)e so na levo ali desno. Pu tudi v panogah, ki o izbrane kot primerne zu dume. bi no vsaj v tekmah no smelo dopustiti, tla bi so mogle tlo najskrajnejših sil izčrpati, kur st; na /ulost nc rerlkokr.it dogaja. Da It) ni primerno zn /( tiski organizem, bo v sok pameten človek uviilcl. lo so mojo misli glede hib v sedanjem športnem nihanju, katero bi bilo brezpogojno odpraviti, Pri/num. tla to ue bi bilo lahko, h šlo bi. V o ruša njo nastane, kdo nuj /učne iu kako. " J."' I"' n'avj diši in če lo kje drži. drži čisto gotovo v sportli. Mednarodni olimpijski odbor in razne drugo mednarodne unije bi niorale imeli Iu glavno besedo. Sicer bi bilo (lotiti poslu, /raven šc /elo iiehvule/negn. n /a športno idejo bi liiln lo ctlino rešitev. /, naj radikalnejšimi sredo!vi bi morali /očeti stvar lotili. Čo nc lij šlo drugače. I>i morali v so inter-nacioiiiiluc iti nacionalne tekme /o dotlodno dobo prepovedati. Pri Ioni bi trpeli vrhunski uspehi, kar jo pa /a športno idejo popolnoma vseeno. Sporini krogi bodo morali slojkoprej uvideti, du jc šport rudi telesnega zdravja in razvedrilu, ue po radi rekordov in sonzacij. Ko bo stvnr enkrat ozdravljena, bomo imeli ravno Iako rekorde, morda še lepšo, ampak ti rekordi lioilo sloneli na zdravili temeljili. Naročajte .Slovenca* I Stran 14 »SLOVENECk, dne 8. maja 1032. Štev. 105. Priporočamo Vam 1,01 najboljše šivalne stroje in kolesa fldler - GRITZNER Švicarski pletilni stroji DURIED edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Telef. St. 2913 za vodo. Tolef. št. 2913 Brezplačen pouk v vezenju Vzletno jamstvo. PECI OUZD leta 25.000 po Kristusu Otvoritveno naznanilo Preč. gg. duhovnikom vljudno naznanjam, da sem otvoril pasarsko delavnico za cerkvene kovinaste potrebščine ter se tem potom priporočam za vsa nova dela in popravila. AVGUST MENCE!, posar MEDVEDOVA CESTA 7, LJUBLJANA VII. (nasproti gorenjskega kolodvora). Cene zmerne! Delo solidno! Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev arohov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline. iPaveJ Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv Petra c 33. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev TEHTNICE DECIM A LKE z žigom 1932 — za ceno 50 kg 210 Din 300 kg 480 Din 100 kg 250 Din 500 kg 700 Din 200 kg 350 Din 1000 kg 1260 Din l^am nudi edina specijalna izdelovalnica vseh vrst tehtnic Franjo Rau, Ljubljana-Glince, Tržaška c. 12. Ne odločite se prej, preden ne vprašate zn ceno pri JOSIPU KURNIKU splošno mizarstvo. Zgornja šiika 51, Pod Hribom. V zalogi vsake vrste spalnice in drugo pohištvo. Angleško in češko sukno ter raznovrstno modno in manufakturno blago — kupite po ugodnih cenah pri FR ANJU M A.TER Glavni trg 9. MARIBOR Glavni trg 9. ŠTEDILNIKI STENSKE ODLOGE Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceni). Keramična zadrupa r.z.io.i Ljubljana Tesarska ulica št. 5 — Telefon št. 27-69 Nimamo institucije, ki bi se tako hitro in tako lepo razvijala kakor naš OUZD. Ob prevratu je podedovala Slovenija od bivše Avstrije nepregledno množino raznih zastarelih bolniških blagajn, ki so se že leta 1920 spojile v močno Okrajno bolniško blagajno za Slovenijo v Ljubljani. S 1. julijem 1922 se je ustanovil OUZD, ki je prevzel ne samo hol-niSko zavarovanje, ampak tudi nezgodno zavarovanje in celo pokojninsko zavarovanje, kolikor se v praksi izvaja (n. pr. državni dnevničarji). Vrhu tega zbira OUZD prispevke za borzo dela in tako sodeluje tudi pri izvajanju brezposelnega zavarovanja. Končno zbira OUZD tudi prispevke za Delavsko zbornico in tako v gotovem pogledu izvršuje funkcije zastopanja delavskih interesov kot n. pr. zastopa TOI interese trgovcev, obrtnikov in intju-strijcev. Ob letošnjem desetletnem jubileju bo marsiko-i ga interesiralo, kakšna bodočnost čaka OUZD. Da i ustreže tej radovednosti bravcev, se je obrnil Slo-' venec* na znamenite astrologe in druge take pre-| roke. ki so opisali OUZD, kakršen bo leta 25.000 ! po Kr., in sicer v besedi in sliki. Letnico 25.000 so izbrali astrologi vsled tega, ker znaša število vseh bolezensko podpornih dni članov in njihovih svojcev OUZD-a v prvem deceniju blizu 10 milijonov ali skorai 25.000 lel. Prerokovanje se glasi doslovno: ►V letu Gospodovem 25.000 ne bo več najvišji nebotičnik kraljevine Jugoslavije last Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ampak OUZD-a. Njegova višina bo znašala od vrlin do tal 1000 metrov in od tal da največjih globin zopet 1000 metrov. Na vrhu nebotičnika bo stolp za pristajanje uradnih Zep-peltnov po vzorcu Etnpire Stale Ruilding v 5 aveniji Newyorka. Zeppelini bodo služili za transkon-tinentalna in Čezmorska potovanja ravnatelja ter drugih funkcijonarjev na inlernacijonalne delavske kongrese. Za tuzemska potovanja bodo služili — meslo sedanjega avtomobila — aeroplani sistema »Do Xc in helikoptere. Njihovi hangerji bodo mnogo nižje nad 50. etažo na južni strani nebotičnika. Zvezo s svojimi člani v jugoslovanski koloniji na planetu Venus bo OUZP vzdrževal s pomočjo uradnih raket. Na sliki ravno odhaja e polnočno raketo St. 25S šnfzdravnik b. dr. Lepus k ekspozituri Ejlec na Veneri, ker je glasom radio depeše tamkaj poskočil odstotek bolnikov popolnoma nepričakovano in neutemeljeno za celo tisočinko. (Pri 100 milijonov članih, ki jih bo imel OUZD. so ludi tiso-činke pomembne.) Druga večja rakela št. 157 pelje bolnike OUZD-a, potrebne specialnega klimatične-ga zdravljenja nn Veneri (indikacije: llvpocliondria. Melancholija, Marasmus praecox, Neurasthenija se-xualis etc.). V posebnem predalu rakete so plačilni nalogi in hranarinske nakaznice. Denar se načelno ne prevaža radi vsemirskih piratov, ki skrivajo svoj plen na neznanih planetoidih. Obveznosti z Venero se zategadelj pretežno s kliringom izravnavajo. Da se prihranijo potni stroški pacijentov, ima OLTZD 300 metrov pod zemljo morsko kopališče. Svežo morsko vodo dovaja poseben podzemeljski kanal iz Evfemijskega zaliva na Rabu, ker je analiza uradnih kemikov in farmacevtov nesporno dokazala, da nobena morska voda ne vsebuje toliko zdravilnih raztopin, soli, planktonov itd. Kopališče je zavarovano z močno mrežo pred morskimi pošastmi. Dnevno svetlobo nadomešča sistem višinskih solne, ki z najbolj izbranimi žarki krepijo zdravje kopalcev. Zračne črpalke dovajajo nadalje v kopališče zdrav planinski zrak z vrha nebotičnika. V globini 1000 metrov ima OUZD še radio-ter-malno kopališče, katero s svojo zdravilno močjo zelo konkurira z Radiothermo Laško. Pacijence, ki prihajajo v kopališče r liftom, pregleda pred ko-peljo uradni zdravnik uzotovi ali bo njihova konstitucija brez nevir prenesla visoke temperature. Na drugi stran. t.nalnega bazena je kozmetičen amhulatorij. Na sliki ravno operira uradni zdravnik narkotiziranega člana na nevarnem kurjem očesu. Človeški rod — zlasti članstvo OUZD-a — bo namreč leta 25.000 tako nežen in občutljiv, da bodo take operacije možne samo pri narkozi ali pa vsaj pri anesteziji. V termalnem kopališču je še priprava za centralno kurjavo vsega nebotičnika s pomočjo cenene zemeljske toplote. V ta namen se dovaja vroča para, ki brizga iz notranjosti zemlje po ceveb v vse prostore nebotičnika To ureditev ni diktirala toliko ekonomija kakor dejanske razmere. 2e leta 10.000 po Kristusu ne bo v trboveljskih in drugih revirjih niti trohice premoga več. Mimogrede bi še pripomnili. da bodo revirji TPD radi tega spremenjeni v muzej, zato da si botlo brezposelni rudarji in njihovi potomci služili vsakdanji kruh kot »ciceronL 7. razkazovanjem umetniških figur, predstavljajo-čih življenje in trpljenje nekdanjih rudarjev — usoda. katera je doletela med mnogimi tudi evnuhe sultanovega harema.« Nadaljnjih zanimivosti iz tako oddaljene bodočnosti -Slovenec« še ni prejel od grafologov. Ko se bo to zgodilo, bo Slovenec drage volje postregel svojim cenjenim bravcem. TU IE VESELI E ZA VAS IN VAŠO FAMILIIO ! direktno IZ TOVARNE oz.skladišča dobite es dobPK inštrument tako po ceni.hafeoK pw nas: iVIOUHEod Din.66.7AfiBURSCEod Din89. .^GITME <■ 165. TSOtm « «470. Rjjčne haKmonib« »»69. flAŠA SPECI1ALITETA. " KPOMATIČNEHACKf.lNIKE.HAUttSKE GITABE,SAKSOFONI. Zahtevajte brezplačni CENIK iSKNlllKO.KAKO POSTANEM SOOBfNIK' esnelftfflmld ,TOVARNA GLAZ&IL I« HARMONIK BKMACIBOBšt.102 PREDNO SE ODLOČITE ZA VAŠ ODDIH NA JADRANU, ZAHTEVAJTE PROSPEKTE STR AND- HOTEL VOLARIč, BASKA Priporoča se JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 9 miiiiimiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiu 1 Cenjenim damam f i in gospodom § i priporočam trajno kodranje z novim aparatom & | model 32. Trajno kotiranje že od Din 80'— 5 | naprej Prevzamem vso garancijo, kodranje 5 | ne peče in jamčim, tla se ne kvarijo in sežgo 3 | lasje. Gg. uradn kom znižam mesečni abonma. 3 I Strižeme otrok Din 5'— onduliranje Din 7 —. | | Na znižanje cen posebno opozarjam gg. urad- 1 | nike in njih diužine. Priporoča se | £ s = Frizerski salon za dame in gospode g I Franc Loborec, liubliana { ~ Borštnikov trg št. 4, pri Rimski cesti | niiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii? FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. AL LE S, Ljubljana — Frankopanska 18 anton krhne ključavničarstvo in izdelovanj brzoparilnikov Ljubljana - Cegnarjeva ulica št. 12 Stole, mize in klopi zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, cesta II št 6. MIRKO KOSIRNIK ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77. razne -velikosti nudi po nizkih cenah sodarski mojster Kosirnik Štefan Ljubljana VIL, Vodnikova 18 Jugoslovanska zavarovalna isaiika M = Podružnica Beograd 2953 v LitiDliani, Gosposka ul. 12 *TSSYtft 2, Sarajevo. Osifiek, Novi Sod in Spili r Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauaroualnfca LJubljana v lastni palači ob MikloSičevi ln Masarjrttovi cesti PODRUŽNICE: Cel}e. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevlčev trg U Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 & Kurenčkova Nežka se telita vedno le na Kozmanovih tehtnicah — Tudi v trgovinah so iste nenadomestljive. L0VR0 ROZMAN specijalna del&v niča tehtnic in drugih meril Ljubljana, Pred Pruiami 5 Telefon 2997 JOSIP KREGAR mestni tesarski mojster V LJUBLJANI. KODELJEVO 19, se priporoča cenj, občinstvu za naročila TESARSKIH DE| kakor moderne lesene hiše, razna ostrešja, leseue stopnice, in vsa v to stroku spadojočn dela, po lastnih in kakor ludi po podanih načrtih. Znižane cene! Nogavice, rokavice, moško in domsko perilo nudi izredno ugodno FEHDO KOBALD Ljubljana, Miklošičeva c (palača »Grafika«) Prepričajte se! MR. »SLOVENEC«, dne 8. meja 1932. Dnevna kronika Koledar Nedelja, S. velikega travna (6. povelikonoč-na nedelja). Prikazen Mihaela, arliajigela. Ponedeljek, 9. velikega travna: Gregorij Nacijan, škof in cerkveni ueonik. Novi grobovi ■f1 V Ljubljani je umrl včeraj gosp. Edvard De M o n t e , železniški revident v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek 9. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice na Stari poti 2 k Sv, Križu. Naj počiva v miru! Žalujočim svojem naše sožalje! + Črna pri Prevaljah. Globoko vrael v življenju vsega okraja je napravila kruta roka smrti. Umrl je trgovec, posestnik in gostilničar g. Jakob Prah, mož, ugleden in spoštovan daleč naokrog. Poleg gospodarskih sposobnosti, ki so se očitovale v trdnem gospodarstvu, dobro idoči trgovini in gostilni, je združeval v sebi blago srce, dobrodušno naravo in čut za prijateljstvo. Svojim je bil skrben oče in dober soprog, prijateljem nenadomestljiv prijatelje, vsakemu pa je bil pri roki z dobrim nasvetom in dobro besedo, revežem tudi vedno z odprtimi rokami. Blagega pokojnika bo poleg njegovih pogrešal ves okraj. Pogreb bo v ponedeljek dne 9. maja ofo 17 v rodbinsko grobnico na pokopališče v Črni. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Kom not gremo no zdravljenje, poClieh olt oddih? Pojdimo v naš stari, mili turistov-aki center mednarodne publike zdravilišče Rogaško Slatina katerega nadmorska višina znaša 228 m, a podnebje je subalpno in blago. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, *Sty-ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črev, jeter, krvoteka in drugih krvnih bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni itd. Normalno zdravljenje v kopališču: 3 tedne. Zdravilno vodo pa pijemo pred in po zdravljenju tudi doma. — Moderna hidro-elektro in mehanoterapija. Rontgen. Prvovrstno urejeni kemijsko-analitični laboratorij. Zdravniki-spe-cialisti. Kopališka godba. Radio. Vse vrste raz-ved/-'la, Družabni izleti itd. — Sezona: 1. maja-1. oktobra. Glavna sezona 16. junija-31. augusta. Izven glavne sezone je najprimernejši poset kopališča vsled udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. — Pavšalne cene za popolno oskrbo vključno zdravljenje. Ugodnosti za neimovite, — Zveze: z železnico via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. — Proti predložitvi potrdila znižana vožnja za povratek. — Zahtevajte prospekte od direkcije zdravilišča odnosno Putnika v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Osebne vesli ma Poroka. Včeraj sta se poročila v frančiškanski oerkvi v Ljubljani g. dr. Ivan Karlin, šef od-•eka u socialno politiko kr. banske uprave, predsednik Orkestralnega društva »Glasbene matice« in g. Josipi na Golobova, vdova po veleindustrijalcu in posestniku. Bilo srečno! — Napredoval je šef računskega odseka pri Narodnem gledališču t Ljubljani, računski kontrolor g, Jurij Hočevar za računskega inšpektorja 6. poloiajne skupine. Cerkveni vestnih IL Vnanja kongregneija pri Uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob dveh shod. Pridite vse. — Voditelj. Kongregacija gospodov pri Sv. Jožefu ima »kupno sv. mašo za pok. sodala Franca Rogerja v ponedeljek, 9. t m. ob sedmih v kongreg. kapeli. Četrto nedeljo v maju odpade izlet. V Uršulinskom samostanu v Ljubljani se bodo vršile koncem avgusta ali začetkom septembra tridnevne zaprte duhovne vaje za srednješolske ablturientke. Točen datum bo pravočasno objavljen v »Slovencu«. Oskrbnina za ves čas duhovnih vaj je 80 Din, manj premožnim se bo po potrebi zni- ORO čevlji tn sandale domačega izdelka, šivani in tekstani, na drobno in debelo. Otroški čevlji že od 22 Din naprej. Sandale rjave že od 22 Din dalje. Dekliški čevlji že od 66 Din dalje. Ženski na spono že od 65 Din dalje. Moški iz finega boksa že od 110 Din naprej. Delavski čevlji že od 75 Din naprej. Poleg tega še velika izbera boljših vrst. Vabim Vas na neobvezen ogled zaloge. Poseben modni oddelek. MATEJ OREHEK Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Ostale vestt — Polovična vožnja za glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani je dovoljena z odlokom g. ministra za promet od 25. 4 1932 M. S. ur. 8413. Udeleženci glavne skupščine si morajo na odhodni postaji kupiti cel vozni listek, ka-terega pa pri dohodu v Ljubljano ne oddajo, ker velja skupno s potrdilom o udeležbi na skupščini tudi zn vožnjo nazaj. Ugodnost polovične vožnje velja od do 12. maja vključno za vse razrede in vse vlake razen ekspresnega. — Pojdimo k Mariji na Trsat! Romanje bo zadnjo nedeljo maja. Prijavite se takoj. Polovična vožnja po železnici in brezplačen izlet z ladjo po morju z našo izkaznico, ki stane samo '10 Din. Posebni vlak bo vozil v soboto 28. maja zjutraj iz Ljubljane in iz Maribora, ki bo sprejemal romarje na vsaki postaji. Romarski list »Preporod«, kjer so vsa nad-iljna pojasnila, pošljemo vsakomur zastonj. Pišite takoj na naslov: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. — Naročnike »Pevca« prosimo, naj nam čimprej poravnajo naročnino, da bomo mogli dati v tisk prihodnji številki, ki imata prav vsled tega že znmudo. če naročniki ne bodo točneiši z naročnino, 1k) moral »Pevec« prenehati- Odbor. — Letošnje kolonije Zveze Borcev in Stražark. Letos priredi Vrhovni stan ZBS troje počitniških kolonij: deško, dekliško in družinsko, ki se bodo vršile v času od 3. julija do 28. avgusta pri Radovljici. Družinsko kolonijo prirejamo na pobudo staršev samih. Natančnejša pojasnila dobite v prospektih, ki Vam jih na zahtevo pošlje Zveza Borcev in Stražark, Vrhovni stan, Ljubljana, Posavskega ulica št. 9, I. TR1T/VSIN pomaga zares: TUILVSIN očisti lase od prhljaja. TRILVSIN zaustavlja izpadanje las, TRILiYSIN vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parhimerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mašinskoga 5 — BinkoStni izlet Jadranske straže se radi zadostnega zanimanja vrši. Izletniki naj bodo dne 14. maja točno ob 16 na peronu glav. kolodvora v Ljubljani. Prostih je še nekaj mest v L in II. razredu. Prijavite se nemudoma in zahtevajte prospekt! Pojasnila daje in prijave sprejema: Izletna pisarna Jadranske straže, Ljubljana, Gledališka 8, pritličje, v popoldanskih urah. Oni, ki so se prijavili za izlet, se nujno naprošajo, da sigurno takoj nakažejo odgovarjajoče zneske po položnici. — Proslava šestdesetletnice. Na praznik Vnebohoda 5. majnika je priredilo učiteljsko društvo za okraj Ljutomer-Gornja Radgona v Ljutomeru lepo proslavo svoje šestdesetletnice. Že ob 6 zjutraj so sa spominjali člani pri sv, maši svojih rajnih sočla-nov, katerih grobove so pozneje tudi obiskali in počastili z lepimi žalostinkami. Ob pol 9 se je vršilo slavnostno zborovanje z govorom g. Stoparja. Ob 15 pa je bil jubilejni koncert okrajnega učiteljskega pevskega zbora s prijaznim sodelovanjem g. Fr. Serajnika (gosli-solo) in gdčne prol. Minke Zacher-love iz Maribora. Zbor je dirigiral naš znani in požrtvovalni glasbenik, upokojeni nadučitelj g. Fr. Zacherl, ki je za svoj trud in prizadevanje žel tudi zasluženi aplavz. — Pri pokvarjenem želodca, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josei« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Z voza je padln. V Jezici se je ponesrečila 55 letna kajžarica Franja I-ahova iz Male vasi 19. Padla je z voza in si pri tem zlomila levo nogo. — V Službenih novinah št. 102 od 5 maja t. 1. je objavljen »Pravilnik o obveznem zavarovanju potnikov pri rednem prevozu z avtobusi«. — Kako je to mogoče, da železnica zahteva le-žarino za predmete, o katerih so stranke prepozno avizirane? Železnica navadno pošilja avize po pošti, Pošta pa dostavlja v nekatere oddaljene kraje avize in sploh vso pošto komaj vsak tretji ali četrti dan. Zato se je zgodilo, da ie stranka prišla po svoj predmet par ur po prejemu avize, a je morala plačati ležarino. Želeti je, da oblasti take nerodnosti odpravijo in obenem upravičeno nezadovoljstvo ljudstva iz periferij. — O nesreči, ki se te pripetila v Kočevju v sredo popoldne z nepravilnim ravnanjem z orožjem in kateri je podlegla maserka Fanika Gaber, so se po Kočevju raznesle alarmantne vesti, ki pa so brez vsake resnične podlage. Neposredno po nesreči so maserko odpeljali z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je čez par trenutkov podlegla notranji krvavitvi. Ves čas med prevozom je bila še pri polni zavesti in ponovno izpovedala pred pričami, da se je nesreča zgodila čisto slučajno. Senzacijonalne vesti, katerim je nasedlo tudi petkovo »Jutro«, o neki ljubavni tragediji in o »ubijalcu«, moramo odločno zavrniti. Krivdo nosi P. L. samo v toliko, ker ni dovolj varno ravnal s strelnim orožjem. PERIC: dala tiskarna »Planeta«, Uskočka 8, Beograd. Cena: Zakonu 60 Din broširano, 80 Din v platno. Uredba kartonirana 10 Din. Skupni zakon in uredba 65 Din 85 Din. — Ker se bliža čas birme, opozarja Nova založba v Ljubljani starše in botre, da ima v ivoji zalogi lepo izbiro molitvenikov, devocionalij in raznovrstnih drugih daril, ki so kot lep spomin primerni za birniance. Prav tako ima v zalogi primerne spominske predmete za prvo sv. obhajilo in podobne prilike. — V špecerijskih trgovinah je prodaja Sali-cibie kisline zabranjena. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je z naredbo št. 17294 zabranllo prodajo Salicilne kisline v špecerijskih trgovinah iz razloga, ker Salicilna kislina toksič-neje in močneje učinkuje od Acetlilosalictlne kisline, ki je pa po členu 3. pravilnika o prometu in kontroli narkotičnih drogerij in strupov uvrščena med zdravila. Banske uprave so dobile navodila za izvršbo naredbe. — Stara simpatija spremlja zajedno in povsod odlično sredstvo »Sidol«, ker je naravnost idealno čist in varčljiv pri uporabi ter daje brez truda vsem kovinam najlepši sijaj. — Vas li gluva boli? Od želoden? Fellerjeve Elsapilule 6 zavitkov Din 30.— in Elsa švedske kaplj ice 2 steklenici Din 50.— 7. zavojnitio in poštnino dobite pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. (Savska banovina). — Svojim hlagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trojno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skico in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naisolidnejši dobaviteljici spomenikov, kamnose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87. — Negovanje lepote na medicinsko-kozmetič-ni podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. Savska banovina. Naravno me8ano kg Din 12'—. Pinejge kg Din 20 -, SO- . Naj.inej-3t belo kg Din 70-—. Blazina (podzglavnik) Din 48'-. Slamnjaia Din a®'—. Odeja Din 98'-. Modroci Din 223--, ?Pariš-St.vria«, črno pleskano s št. 723.559. Hribar, ki trpi škode najmanj 1200 Din, je tatvino še isti večer prijalil orožnikom. Sodi se, dn mu je lat ž<-prej sledil in ko je našel primeren trenutek, je kolo odpeljal. Obrtniki, storite svojo dolžnost! Po novem obrtnem zakonu je treba prijaviti in predložiti obrtne liste. O tej dolžnosti je kranjska obrtna zadruga 7. okrožnico obvestila vse svoje člane. Opaža pa se, da se je do sedaj temu pozivu odzvala komaj tretjina članov-obrtnikov. Čas poteka in kdor bo rok zamudil, bo plačal znatne takse. Zato obrtna zadruga poziva svoje člane, naj nemudoma prineso obrt ne liste v zadružno pisarno, kjer jim bo zadružni tajnik dal primerne tiskovine odnosno pomaga! izvršiti prijavo. Skofga Loka Proslava (it) letnico dr. A, Korošca se bo vršila za ves škofjeloški okraj v četrtek, 12. maja, ob 8 zvečer v dvorani Kat. prosv. društva. Spored jo zelo lepo izbran. Vstop prost. Meščani in okoličani ter Selška in Poljanska dolina — vsi ste kot prijatelji našega voditelja vablicuit Poroka. Danes ob pol 12 se poročita v našt župni cerkvi g. Ziherl Matevž in gdč. D e b e-ljak Minka. Oba sta že dolgoletna delavca v našem Kat. prosv. društvu, pri pevskem zboru, ženin pa se je udejstvoval že v mnogih javnih organizacijah, kot načelnik okrajnega cestnega odbora se je do novembra t. t. še posebno odlikoval a zaslug za občino si je stekel kot bivši podžupan To funkcijo je prav pred kratkim izgubil. Vsi želimo iskreno vso srečo novi dvojici nn poti. ki jo nameravata odslej skupno hoditi! Take reklamne prilike še ni bilo! Izmed 16 nagrad v vrednosti Din 9400 — sin dve prvi nagradi po Din 2400 —, dve drugi po Din 1200 —, dve Irelji po Din 600— in še 10 po Din 100 —. Ali ni lednj, inserenli, v Vašo korist, da se poslužite te izredne reklamne prilike? Več v .SLOVENCU", v torek 10. maja. Eden izmed sto tisoč odjemalcev Stran 16 »SLOVENECc, dne 8. maja 1982. St©*. t OS. Velik vpliv avtomobilizma na železnice Ljubljana, 7. maja Snoči je predaval v Združenju arhitektov in inženjetrjev, sekcija Ljubljana, mini univerzitetni profesor ing. Alojzij llrovat o nadvse in z.1 as t i narodno gospodarsko važni temi o vplivu avtomobilizma na železnice. Predavanja se je udeležilo lepo število inženjetrjev, med katerimi smo opazili precej inženjerjev železniškega ravnateljstva v Ljubljani. G. predavatelj je jasno podal razvojno sliko obeh prometnih sredstev in njun medsebojni konkurenčni boj. L. tS28 je bila ua dvotirui progi Baltimore-Ohio v Ameriki tekma; na enem tiru je vozil vlak z lokomotivo, na drugem konj — zmagal je konj. Sto let kasneje, L 1928 je bila na istem kraju zopet premagana železnica, topot z avtomobilom. Ustavili so železniški promet, ker je bil nerentabilen in ker je povečini prešel na cestna vozila. V razdobju sto let se je razvila železnica do največjega svetovnega prometnega sredstva, v zadnjem četrtstoletju pa je našla, nevarnega konkurenta v avtomobilizmu. Gospodarska pomembnost železniškega omrežja je jasna. Saj meri železniško omrežje 2.260.000 km na vsem svetu. Če bi navezali vse proge drugo na drugo, bi šla proga "56 krat okrog ekvatorja. Sila svetovne vojne je pa zlasti razvila avtomobilsko tehniko in po svetovni vojni je napredoval avtomobilizem v naravnost pravljičnih številkah. Avtomobilski promet jc napredoval zlasti zato, ker je bila avtomobilu odprta vsaka cesta. Železnice pa so se morale držati z lastnim denarjem zgrajenih tirov in so bile vezane na stroge prometne predpise, dočitn je svojčas za avtomobilski promet zadoščala nabava voza. Vrh tega so bile privatne železnice obremenjene še z velikimi javnimi dajatvami. In tako se je v državah z dobro urejenim prometom, zlasti v Ameriki, pokazala fjasle-dica «vtomohilske konkurence v tem, da so avtobusi vzeli železnici osebni prevoz, to^rni avtomobili pa prevoz, boljšega blaga. Iz tega je nastalo nujna posledica, da so začeli dohodki železnic rapidno padati. Namesto da bi dohodki železnic rasli za približno 7% do 8% na leto, so začeli padati in so zadnja leta padali po svetu za približno 10% do 20% na leto ali za 20% do 50% napram 1. 1929 v primeri z 1. 1931. Kriza železnic je nastopila in z njo nujno združene redukcije plač, delavstva, stvarnih izdatkov in investicij. Napredne države so uvidele, da tako ne gre naprej. Prvo inicijolivo so dale seveda privatne železniške družbe in koristno bo, če si ogledamo, kaj je storila v tem konkurenčnem boju Amerika, katero je ta konkurenca še najbolj zadela. Amerika ima razmeroma največ avtomobilov. Povprečno pride na pet oseb en avto, v nekaterih državnlt, oziroma mestih, pa že na tri osebe en avto. Posledica tega se je pokazala še najbolj pri tekmah, katerih se je udeležilo 25.(XX) do 35.000 ljudi. Na te tekme se je ponavadi pripeljalo z železnicami, ki so vpeljale navadno za to posebne vlake, le nekaj sto ljudi. Vse druge pa so pripeljali avtomobili in avtobusi. Že dalj časa obstojajo v Ameriki avtobusne družbe, ki se pečajo s prevozom ljudi | in bl>»ga. Te družbe so vpeljale šolske, luksuzne, • razgledne in spalne avtobuse, ki vozijo na ve-llikanske razdalje. Često pn so iz konkurenčnih razlogov samo zato, da bi odvzele železnici ljudi, vozile pod lastno ceno. Privatne železniške družl>e so hitro zapazile, kako silna nevarnost jim preti in so znto takoj prosile vlado za pomoč. češ naj omeji prostost avtobusnih pod- jetij in jih postavi pod Iste zakonske določbe, prnm I. 1929 pri železniških družbah v Ame- kakor jih imajo železnice. V 1. 1931 je bilo na- riki za 57% manj dohodkov, izdatkov je bilo 5"% manj, delavci so prejeli 28% manj. Ker jc bil «ikoro vsak Američan lnstnik avtomobila, seveda vlada ni posegla vmes, in železnice so začele same reševati s-voj položaj. Redukcije so bile prvo sred«tvo Ker je bilo manj dohodkov, so se morali zmanjšati izdatki. Reducirali so uslužbence v sledečem razmerju: L. so imele ameriške železnice 2 054.000 uslužbencev, ki so prejemali 3.743 milijonov dolarjev plače na leto. L. 1929 je bilo le še 1,6%.000 uslužbencev z 2.940 milijonov dolarjev plače in 1. 1931 jih je bilo le še 1,282.000, ki so prejemali 2.117 milijonov dolarjev plače na leto. V prav istem razmerju so uvedli varčevanje pri nabovkah in mnterielnih izdatkih. S tem je kriza železnic seveda ustvarila nešteto brezposelnih. Kriza se je pojavila tudi v industriji in obrti. Kljub temu še vsi ti ukrepi niso zadostovali. Zato so začele železniške družbe po principn: klin * klinom! Vpeljale, so ln-tcn avtobusen promet in odkupovale obstoječa podjetja, ki so jim najbolj škodovala, ali pa eo stopile z njimi v sodelovanje. Vpeljale so raOTie ugodnosti zn tovorni promet. Tako so dovolile prevoz posod, kar preje ni bilo dovoljeno. in nvedle nočne tovorne vlake, ki so v eni noči prevozili 500 km, tako da je bila omogočena hitra dostava blasa. Se več, radi prekladanj« n« železniških skladiščih so trgovci odločno raje npornbljnli tovorne avtomobile. Zato so dovolili prevažanje natovor jenih tovornih avtomobilov po železnici, s čemer jc bilo prihranjeno prekladanje in je ostala prednost dostave od hiše do hiše. — Pri propagandi za železniški promet pa so sodelovali tudi vsi rrs-»Inžbenci železnice in vabili stranke, naj se poslužujejo zopet železniškega prometa. Ustanovili so klnl»e, v katere so pristopili vsi brez razlike na položaj, in predsedniki so bili večinoma ni/ji funkcionarji. Pri svoj i Ii trgovcih pn so pri naknpn blaga oddajali karte z napisi: »Sem član tega kluiba in bi Vam bil hvaležen, če bi svojo transporte izvrševali po naših železnicah, ker je moja trajna zaposlenost in moje stalno nakupovanje pri Vas odvisno od množine blaga, ki ga železnice prevzamejo«, fn to jc imelo krasen uspeh. Sove,!a je kaj takega mogoče samo v Ameriki. Končno je tfidi vlada sama sprevidela jn ustanovila prometni urad, ki nre-juje celotni promet i,n onemogoča neupravičeno konkurenco med železnico in avtom. To je ra zumljivo. saj so v železniških progah investirane težke milijarde dolarjev. V ilustracijo teh razmer povem«, dn je bilo kritično leto 1. 1931 in da so tedaj delnice železniških družb povprečno padle za 51% napram 1. 1921 ter da so padle zn 35% nižje kot sploh kedaj prej. Podobno so začele države v Evropi, zlasti Francija. Anglija, Nemčija, Italija in Švica. Uvedle so še sodelovanje s špediterji in motorne vozove ter kot novost tirne avtomobile i pnevinmtiiko (Mieheline). Gospodarski nspeh teh tirnih avtomobilov ie trikrat bolj ugoden knkor pri železnici Vpeljali so celo jedilne rn spalne vagone zn tretji razred. Sodelujejo z vsemi avtobusnimi. pajrqplovmmi ki letalskimi družbami. Značilno pri evropskih državah je zlasti to, da so »e še najkasneje zganile tiste države, ki so večinoma lastnice železnic. Kaj pa Jugoslavija? Naiprej je zahtevalo mnogo truda dejstvo, da je Jugoslavija konglomerat petih različnih predvojnih železniških uprav in d« so bile po vojni skoro vse železnice v Srbiji uničene. Glede konkurence z avtobusi se ni storilo še ničesar. Brez dvoma zelo škoduje dejstvo, da so lokalne uprave, zlasti ravnateljstva, premalo samostojne in zato ne morejo po lokalnih razmerah ukreniti potrebnih korakov. Pri nas se pozna konkurenca le v oselmem prometu. V tovornem prometu že radi slabih cest i.n dragega kuriva konkurenca še ni moigočn. V ljubljanskem ravnateljstvu je konkurenca v osebnem prometu še najbolj vidna. Ali je treba, da vozijo polni avtobusi vzporedno ob vrhniški, kamniški, tržaški in celo glavni progi proti Rakeku. Na železniških progah trohne pragovi, železo rjavi, postaje niso izrabljene, a na drugi strani se kvarijo ceste, ki jih mora vzdrževati seveda v splošnem davkoplačevalec. Rezultat: dvojna škoda. Zakaj tudi pri nas ne začne železnica z lastnim avtobusnim prometom? Zakaj ne uvede motornih vozov na progah, ki so se lako sijajno obnesli. Anglija jih ima 1400. Nemčija nekaj manj, celo Romuni ja jih ima 21. Jugoslavija pa samo dva. menda v suboti.škem ravnateljstvu. Pri nas še vedno strašijo z ležarino, stojnino itd., če se takoj ne odpelje hlapa s postaje. Drugod dostavljajo na dom i.n odvažajo z doma. Skoro nikjer se ne bi sodelovanje z avtomobilskim prometom tako obneslo kakor v Sloveniji, s čemer bi naša mesta Kranj. Kamnik. Vrhnika iitd. postala lahko prava predmestja Ljubljane. Končno smo doživeli še redukcijo vlakov, ki pomeni vprav nasprotno kcijo in odpira še lepšo bodočnost avtomobila' emu prometu. Tudi vozni redi bi se morali mnogo bolj ozirati na potrebe in želje občinstva, železnica pa bi mo-rala tudi zase delati reklami Danes ni več čas. da bi mogla govorili železniška uprava: ako hočeš potovati, moraž / nami, ampak: ako boš potoval, pridi k nam. nudimo ti vse. Če teg« ne bo. bodo naše železnice, v katerih leži toliko milijonov, vedno bolj pasivne. l»rezpo-selnost vedno večja. Pri debati se je ponovno potrdilo, da stori naše ravnateljstvo pač vse, kar more, pač pa dn nima sredstev. čemur je v veliki meri kriva kriza. * Požar pri Pasta v StreU&hi ssfsci Ljubljana. 7. maja. Nocoj je izbruhnil v Streliški ulici požar, ki je bil sam ob sebi velik, mogel pa bi biti prav katastrofalen, ako ne bi Ljubljana razpolagala z izvrstnimi gasilci. Obenem so se nocoj izkazali tudi prostovoljni gasilci, ki prav jutri slave svojo tradicionalno Florijanovo nedeljo. Goreti je pričelo okoli 7.15 pri Pustu, v .Streliški ulici 31. Vnelo se je podstrešje poslopja, v katerem je v spodnjem delu lesno skladišče, ..v podstrešju pa je bilo shranjeno seno in slama. Prvi, ki je gasilce obvestil o ognju, je bil g. Ri-hard Pečenko, sin usnjarja, najbližjega Pustovega soseda. Pripeljal se je s kolesom na gasilski urad in ga obvestil o požaru. Eno minuto kasneje, to je ob 10.28 so že odhiteli poklicni gasilci s svojim trenskim avtom. Dve mbiuti kasneje so se pripeljali še drugi poklicni gasilci z motorno brizgalno. Naskok gasilcev na ogenj je bil naravnost vzoren. Podstrešje poslopja je bilo že vse v plamenih, ki so sevali daleč okoli. Poklicni gasilci so takoj napeljali iz hidranta troje cevi ter tako preprečili, da se ogenj ni prijel še drugih sosednjih poslopij, zlasti Starinove in Pečenkove hiše. Na pomoč so prihiteli tudi vojaki iz domobranske vojašnice, ki so rešili iz spodnjega dela poslopja ves les. Kmalu za poklicnimi so prihiteli na pomoč še ljubljanski prostovoljni gasilci, ki jih je alarmiral strel z Grada. Tudi prostovoljni gasilci so za svojo motorno brizgalno napeljali troje cevi, tako, da je skupno iz treh hidrantov brizgalo šest močnih cevi na požar. Ogenj je bil v dobre pol ure zadušen, pač pa je seveda tleo še naprej. Zato so gasilci še dolgo stražili pogorišče. Pogorelo je vse podstrešje, med tem, ko je ostal pritlični del poslopja še kolikor toliko ohranjen. Škoda jc znatna in jo je težko preceniti. Vendar je treba poudariti, da bi ogenj zahteval še večjo škodo, ako ne bi bili naši vrli ijubljanskl gasilci tako hitro na mestu. Zdravnik dr. Janez Serec bo pričel 9. maja redno ordiniratl v Re&dovlflci S© Koroška Bela Skrivnostno se je širila vest, kakor ljudje pravijo, od strani odvetnikov, da bo prvega maja — konec sveta; ko pn je prvi maj odšel, je bil določen 6. maj, pa tudi sedaj svet še stoji; ostane menda še 22. maj. Ros, čudne stvari se gode... Beležimo le kot kronisti. Mrliško-ogledniška slnžba pri nas zelo veliko »nese«, zato se je od gotove strani potrebno ukrenilo, da je ta služba danes razpisana. Reflektanti, ne zamudite prilike! Delavsko KPD slavi- prihodnji mesec 12. jn-nija svoj srebrni jubilej. Ta dan proslave bo določen katoliško-socijalni in narodni misli. Nastopi tudi radovljiško pevsko okrožje z 200 pevci. Gotovo bo vse zanimala ta proslava, o kateri bo še kaj poročati. Litija Tatvina. K soboslfkarju g. Ivanu Likarju, sta-nujočemu v Hotiču št 18, je prišel pred tednom neznan moški in ga poprosil za delo. Ta ga je sprejel, ker je imel delavsko knjižico v redu. Delala sta na Savi pri Drnovšku. V nedeljo je šel neznanec zopet na delo češ da bosta prej gotova. Namesto pa, da bi delal, je pobral vse vzorce, čopiče in barve in jo neznanokam popihal. Samo delavska knjižica je ostala g. Likarju. Glasi se na ime Alojzij Kerštel. Gotovo jo je komu ukradel ali pa ponaredil. G. Likar trpi nad 1000 Din škode. Neznanec je star približno 82 let, je srednje postave, ima svetle lase, nosi očala In plava, ie precej oguljeno obleko. Opozarjamo vse ljubitelje lepih slik naj si ogledajo razstavo litijskega fotokluba v 111. osnovni šoli. Razstava je samo še dane* odprta. Vstop prost ZDRAVILIŠČE LASSN1TZHOEHE, 20 minut t autom od Graz«, Avstrija, 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi gozdovi. Dober mestni sanatorij za Sivino in interno bolne (in za dihalne organe), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. Zmerne dnevne pavšalne cene. — Telefon v Grazu 0465. Zdravnik upravnik dr. Miglitz. Pojasnila daje Jugopromet d. d. ▼ Zagrebu, Praška ulica br. 6. Ptat Sedlbanerjev koncert. Ponovno opozarjamo občinstvo na koncert našega priljubljenega čelista Čeneka Šedlbauer-ja, ki se bo vršil v četrtek 12. t. m. v dvorani Glasbene Matice. Vsem so v najlepšem spominu njegovi koncerti iz prejšnjih let. Pred kratkim smo ga slišali, ko je z Zikovci igral v kvintetu in nismo čutili med njihovo in njegovo igro nikake razlike. Njegovo požrtvovalno delovanje za prospoh glasbe v našem mestu, nam narekuje, da se mu ob tej priliki .oddolžimo in napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Mestna godba priredi danes ob 16 v Ljudskem vrtu pomladanski koncert z izbranim sporedom. Radi nujnih popravil bo prekinjena dobava električnega toka in to od 8. t. m. 7.30 do 15. Tedensko službo ognjegascev od 8. do 15. t. m. itna prvi vod, prva desetina in sicer četo-vodja Ernst Dasch in desetnik Ludvig Kropf. Reševalni oddelek: šofer Omulcc in desetnik Zajšek, od moštva Mahač in Pogačnik. Ptujski sejmi. Na živinski sejem dne 3. maja je bilo prignanih 125 krav in telic, 10 volov in bikov. 41 konjev — skupaj 266 glav. Prodanih je bilo 134 glav. Gene: krave 1.50 do 4 Din; telice 2.75 do 4.75 Din: voli 2.50 do 4.50 DLn; biki 2.50 do 4 Din za kg žive teže; konji komad 400 do 3200 Din. — Na svinjski sejem dne 4. t. m. je bilo prignanih 280. prodanih pa je bilo 87 komadov. Cene: 4.75 do 6.50 Din za kg žive teže. Požar. V nedeljo 1. maja je izbruhnil požar opolnoči pri posestniku Tzridorn Zefrajnku v Novi cerkvi. Ogenj se je pojavil na gospodarskem poslopju ter se rad1! vetra razširil. Domače prebivalstvo je požar omejilo, da ni preskočil na sosednje niše. Škoda je rjiatna, je pa pokrita z zavarovalnino. Na kak način je ogenj nastal, se ni dalo ugotoviti. — Katoliški fantje iz Savinjske doline se vabijo, da pohitijo 11. t m. na goro Oljko, da tam zakurimo veliki kres v čast dr. Antonu Korošcu, čigar 60 letnico obhajamo 12. t. m. Naj svet ve, da je dr. Korošec naš in ml smo njegovi l — F. M. Trbovlje Proslava dr. Korošževe 60-letnice ho na hfaiikoštno nedeljo popoldne ob 4 v Društvenem domu. V Savo? V četrtek zjutraj so našli na mostu čez Savo pri kolodvoru eno fantovsko čepico, malo denarja in listek, v katerem se poslavlja Šoba Stanko, 18-letni vajenec pri brivcu Liscu, in pravi, da bo najlepša smrt v borbi s savskimi valovi. Kaj se je zgodilo s fantom, ni vedel nihče Prigodilo pa se je že večkrat, da se je kateri na ta način poslovil, a se je čez nekaj mesecev zopet oglasil pa ne iz Save, ampak iz Rosne nli od kod drugod. Kaj bi gnalo šobo do takega nepremišljenega dejanja, ni ugotovljeno. Mojster je bil z njim zelo zadovoljen, ker je bil jako mirnega obnašanja in priden za delo. Je pa fant veliko bral, in je mogoče, da mu je to zmešalo mlado pamet. Sejma ni bilo. Radi praznika na petek preloženi sejem ge ni vršil, ker ni bilo sejmarjev. Za prvenstvo Trbovelj bodo tekmovali danes popoldne nogometaši. Igra s pevskimi točkami in govorom o knjigah bo danes popoldne v Društvenem domu. HOTEL BELLEVUE, Omiš pri Splitu — vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-ljuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bcllcvue, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, pesek, solnce, zrak, pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, 'erase za odpočitek. Peščeno kopališče pred hotelom. Takse ukinjene. Za uradnike popust. — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55.— do 75.— dnevno. ec Mlekarska zadruga je začela že deloma ! obratovati; obrat se bo spopolnil in razširil, ko bo stavba, v kateri je mlekarna i:n prodajalna, dovršena. Gradbena dela bodo končana bržčas takoj po hmkoštnih praznikih. Zn zadrugo kaže okoliško kmetsko prebivalstvo zelo živahno ter nmljivo zanimanje ter povpraševanje, tako da se zadrugi obeta'lep razvoj. Korošč.evo proslavo bomo proslavili v našem okraju v večjem obsegu v št. Janžu pri Dravogradu. Prireditev se bo vršila na prostem v nedeljo dne 22. t m. Gradbeno gibanje. Posestnik Lohe gradi vzoren hlev in vzrejevališče goveje živine ma-rijadvorske pasme; čevljar Slamnik pa enonad-stropno hišo, v kateri bo prostorna čevljarska delavnica. Poštni uradnik Sume gradi ob kolodvorski poti, lično stanovanjsko hišo. Šoštanj Gostovanje Prosvetnega društva. Na praznik Vnehohoda je naše Prosvetno društvo gostovalo v St. Tlju pri Velenju, kjer je priredile proslavo Materinega dneva. Nn sporedu je bila Krekova igra »Močna mati«, pevske točke, deklantacije in slavnostni govor meščanskošolskega učitelja g. Theuer-schuha. Senliljčani so prostorno dvorano Društvenega doma docela napolnili. Umrli so v aprilu: Avgust Hrastnik, Majda Kolšek, Jožefa Vonišnik.Niko Miloš, Anica Arzen-šek, Jurij Zak. — N. v m. p. I Koncert »Zarje«. Glasbeni dogodek je imel Šoštanj na praznik Vnebohoda. Poskrbelo jo zanj god-beno društvo »Zarja«, ki je priredilo na Glavnem trgu svoj prvi letošnji koncerl. V teku svojega obstoja nam še »Zarja« ni dala tako dovršenih kompozicij kakor ravno to pot. Posebno sta ugajala ven-ček slovenskih narodnih »lz slovenskih krajev« in overtura »Planinska roža«. S koncertom se je pred-stnvll šoštanjskemu občinstvu novi kapelnik -Zarje« g. Josip Mazej, ki mu gre glavna zasluga, da se Je godba povzpela tako visoko. Polzvedovanfa fcenski dežnik je pnstfla včeraj neka ženska pri kmetici na živilskem trgu. Dobi ga v upravi »Slovenca«. To in ono iz Sotelske doline Dva avtomobila v jarku. Na strmem klancu,, ki vodi iz Gruske proti Bučam, se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Na dveh avtomobilih se je vozila večja družba kozjanskih tržanov na slovesnost blagoslovitve nove motorne brizgalne v Virštanj. Prvi avto je šofirala soproga odvetnika dr. Kloarja. Že omenjeno strmino delajo še nevarnejšo sila ostri ovinki, ki so zakrivili, da je zaneslo vozilo ge. Kloarjeve ob rob ter je zadelo kolo v cestni kamen. Udarec je izbil vodnici krmilo iz rok in avto je zaneslo v jarek. Poleg sedeči živinozdravnik je hotel v duliaprisotnosti zagrabiti v prvem trenutku za krmilo in morda bi bil preprečil nesrečo, da ga ni udarec vrgel z glavo v šipo, ki se je razbila. Za ponesrečenim vozom je privozfl drugi avto, katerega je zopet v neposredni bližini zadela skoro ista smola. Izgubil je kolo, zdrknil v jarek ter se prevrnil. Vse osebe, ki so se vozile v avtomobilih, so dobile več ali manj hude poškodbe. Velika pridobitev. V nedeljo, dne 1. maja je bila slovesno blagoslovljena v Virštanju motorna brizgalna tamošnjih vrlih gasilcev. Gasilno društvo v Virštanju je bilo šele nedavno osnovano, toda požrtvovalnost članstva in prijateljev je bila brez primere. Nabavili so si v teh hudih časih motorno brizgalno, ki bo za ves kraj in širno okolico velikega pomena. Bila je nujna potreba, da si je Virštanj omislil to moderno pridobitev na poiju gasilstva. V kraju je čestokrat gorelo in ubogi ljudje so bili izročeni divjanju ognja na milost in nemilost, ker so sosednje požarne brambe znatno oddaljene. Konjice Mamice! Danes popoldne pridite v Katol. drtn štveni dom, da vidite hvaležnost svojih otrok do vas. Fantje-kongreganisti so imeli na Vnebohod lep poslovilni sestanek. Nekateri namreč odhajajo k vojakom. Pri sestanku je prišla do izraza tista prisrčnost in ljubezen, ki vlada vedno med fanti-kon-greganisti. Videli smo tudi, kako je našim dobrim kmečkim fantom prirastel k srcu Katol. društveni dom, v katerem preživijo marsikatero veselo uro. Fantom, ki odhajajo, želimo, da ostanejo povsod tako kremeniti značaji, kakršne jih je vzgojila Mari-janska kongregacija in da se po izpolnjeni vojaški dolžnosti zopet vrnejo veseli v naše vrste nazaj. Bog jih živil Poroka. Jutri, v ponedeljek, se bosta poročila v tukajšnji nadžupnijski cerkvi predsednik Mlade-niške zveze Viktor Kranjc z vrlo Marijino družab-nico Marijo Jevšenak. Istočasno bo poročena tudi njegova sestra Marija z Janezom Gošnjak iz kebelj-ske župnije. Obema paroma naše iskrene čestitke! Rase Obrtna nadaljevalna šola je zaključila "ta teden svoj pouk. Danes ob 8 pa prirede učenci pod vodstvom sole svojo razstavo. Vsak bo razstavil Izdelek svoje stroke, ki ga je sam izvršil, seveda pod nadzorstvom svojega mojstra. Razstava bo radi pestrosti zelo zanimiva. Zato si jo bo res izplačalo pogledati. Rušani, ne zamudite te ugodne prilike, da vidite, kako se tnladi obrtniki pripravljajo na svoj poklici jo; šmarnice Be vršijo pri nas vsak večer ob pol R. Po šmarničnem branju so litanije Matere božje, ki jih spremlja navadno petje cerkvenega zbora. Tako Rušani častimo svojo Mater. Pa zdi se nam, da Marija tudi onim, ki je v njenem mesecu sploh ne obiščejo, kliče: Pridite tudi vi k meni. Saj ste v stiskah in nadlogah. Mati pa ima srce za vse svoje trpeče otroke široko odprto. Pridite in tudi vi boste deležni moje priprošnje pri Bogu. — Šmarnič-na maša je pa vsak dan zjutraj ob 6. Materinsko proslavo obiščejo danes vsi Rušani. Kdo jo pa priredi, je vprašala zadnjič pri vaškem studencu teta Jera zgovorno Micko. Ali si ti edina tujka v Rušah? Saj vsi vemo, da materin dan priredi danes zvečer ob pol 8 katoliško prosvetno društvo v svojih prostorih. Tudi vstopnina je nizka. Sediš lahko za 3 ali 2 Din, stojiš pa za 1 Din pri tej proslavi. Zato pridi in še druge povabi, da bodo videli, kaj so naše mamice in kako jih ljubimo, je zaključila Micka svoj pogovor s teto Jero in odbrzela s škafom vode proti domu. Naklo Gotovo ne bo odveč, če informiramo širšo jasnost o stanju naše mlekarske zadruge. Kdor je zasledoval njeno delo zadnjih pet let, se bo čudil velikemu napredku, število članov je naraslo že skoro na 200. Niso včlanjeni samo iz domačih vasi, marveč že tudi po veliki večini iz sosednjih, iz Podbrezij, Besnice, v najzadnjem času še iz Zej, odkoder so doslej dostavljali mleko naravnost v Tržič. Zadruga ima več podružnic, kakor v Tržiču, dve v Kranju, nadalje nn Jesenicah, Slov. Javorni-kn in Šiški. Med prvimi, ali celo edina naša zadruga ima strog pravilnik, ki ga v zadovoljstvo vseh odjemalcev dosledno izvaja. V ta namen je osnovan poseben kontrolni odsek, ki pregleduje živino in hleve in je to zimo izvedel cepljenje živine proti tuberkulozi. Ker je zadruga obenem tudi nabavna in prodajalna, ima v svojem področju od jeseni naprej tudi klavni odsek, ki omogoča članom, da po dostojnih cenah prodajo svojo živino in niso odvisni od kapric mesarjev. V zadnjem času se je osnovala »samopomoč«, to je, ponesrečena živina se zakolje in na člane obvezno porazproda, da se prizadetemu s tem nudi možnost kupiti novo žival. V Reškovi hiši, ki je last g. župnika Črnilca, se pripravlja klavnica in mesarija. Treba bo še. misliti na hladilnico, pa tudi ta je že v načrtu. Istotam se z majem odpre konzum, da bodo člani lahko mleko izmenjavali za blago. — lz tega se vidi, da zasluži naša zadruga podpiranja tako od članov, kakor tudi od javnosti, ker dela res samo za splošne interese. Zato je nerazumljivo, kako nekateri sta-rokopitneži še vedno nočejo računati ž njo in celo na skrivaj rujejo proti njej. Imejte vendar zaupanje v zadrugo in se je tesno oklenite; pomislite samo, koliko vam je v tem letu spravila v ugodno prodajo krompirja, ko bi vas drugače na vse načine odirali razni prekupčevalci. — Pozabiti ne smemo tudi tega, da stoji v mlekarni nov parni kotel, ker je bil prejšnji oh velikem in naraščajočem prometu že izrabljen! Odbor je res nad vse agilen, samo kriza malo nagaja, da ne gre tako gladko. Cene mleku in izdelkom so zelo padle, kar je gotovo v oviro prometu. Pa le korajžo! Z odlokom kraljevske banske uprave so bili razrešeni dolžnosti občinskih odbornikov: Jernej Jeglič, Ignac Pretnar, Janez Peternel iz Podbrezij, Anton Zelnik, Andrej Ahačič, Jernej Legat, Matevž Stefe in Peter Jerala iz Nakla. Namesto njih so Imenovani: Aleš Pavlin, pos. in gostilničar, Peter Potočnik, pos. in gostilničar in Janez Novak iz Podbrezij, Lovro Ferjane, pos. in gostilničar, Jožef Jerše, šol. upravitelj, Anton Vrtačnik, pos. in gostilničar, Anton Golob in Miha Primožič iz Nakla. Štev. 105. > SLO VENEC«, dno 8. maja 1932. dtran 17. Izboljšanje zaposlenosti OUZD v aprilu Pravkar smo dobili statistiko Oltrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za mesec april 1932. Iz te statistike je razvidno, da jo znašalo povprečno število vseh zavarovanih članov v tem mesecu 75.033, kar pomeni v primeri z aprilom lani padec zu 15.742 članov. Toda v primeri z marcem je treba pomisliti, da je število zavarovancev naraslo. Dno 1. aprila 1932 je znašalo število zavarovancev 72.899, pu je do 10. aprila naraslo na 73.799, do 20. aprila na 75.979 in do konca meseca na 78.346. Iz poročila nadalje posnemamo, da je taktični dvig članstva posebno v primeri z lanskim letom večji kot pa kaže statistika. Zaradi določb finanč. zakona 1932-1933 je Okrožni urad izgubil v teku meseca aprila ca. 2000 zavarovancev (državnih dnevničarjev, honorarnih uslužbencev itd.). Brez teli izprememb bi bil padec koncem aprila v primeri z lanskim leloni za ca. 'JXK> članov manjši, kot ga navaja statistika. Vzrok je na eni strani sezijskega značaja, na drugi strani pa je dvig znatnejši, kot bi bilo pri. Čakovati po sezijskih indeksih. Zaradi tega je dana ■možnost da lahko sklepamo na delno omiljenje sedanje krize in da pomeni naraščanje števila zaposlenih delavcev prve znake bližajočega se pre-okreta v našem gospodarstvu. OUZD je sestavil tudi statistiko o gibanju članstva pri posameznih ekspoziturah od marca na april. Tako je znašal prirastek pri ekspozituri Ko- Ljubilanski proračun i932 »Službeni list« dravske banovine« kos 36. prinaša odlok finančnega ministra o ljubljanskem proračunu za 1. 1932. Finančni minister je proračun rednih izdatkov znižal od 47.6 na 45.3 milij. dinarjev in temu primerno tudi dohodke. Nadalje je znižal izredni proračun od 16.3 na 13.3 milij. Din. Skupno s proračunom so bili odobreni tudi proračuni mestnih podjetij, ki so ostali v primeri s prvotnimi predlogi nespremenjeni. V naredbi o občinski trošarini se spremeni besedilo: »tarifa za občinsko davščino na blagovni promet« v besedilo: »uvozniua«. Nadalje je v naredbi o proračunu mestne občine ljubljanske dodano v čl. 10 5e: Nabave z razpisom in ostale se morajo vršiti tako, da se po turnusu uvažujejo posamezne stroke vseh trgovcev in obrtnikov iz seznama »Dobaviteljev mestni občini«, Nadalje je novo določilo, da pri oddaji načelno ne odločuje najnižja ponudba, pač pa zdrava aritmetična sredina, pri čemer se je ozirati na to, da se more dobav udeleževati kolikor mogoče več solidnih oseb, pri katerih se zlasti uporabljajo domače delovne moči, domači produkti in pri katerih so mezde osebja socialno pravične. Nadalje je od brezposelnih podpor najmanj dve tretjini uporabiti z organizacijo produktivnega zasilnega dela in s podporami v naravi. Naredba o pobiranju občinskih davščin, taks in doklad v mestu Ljubljani v letu 1932 določa iz-mero občinskih davščin, taks in doklad v isti izmeti kot za leto 1931, odnosno, kakor jc predložil in sprejel občinski svet. Končno je objavljena naredba o davščini na potrošnjo, katero plačajo gostje v gostilnah, kavarnah, zajtrkovalnicah, vino-točih in na društvenih veselicah (prireditvah). 'Mestno načelstvo bo založilo posebne računske listke v obliki blokov za pobiranje te davščine. Davščina se more plačati tudi pavšalno. S to davščino je zamenjana sanitarnoobrtna kontrolna davščina v naši občini. Kaša zunanja trgovina. Iz statistike naše zunanje trgovine za prve tri meseco t. 1. je razvidno, da smo največ uvažali iz naslednjih držav (vse v odstotkih, v oklepajih podatki za prve tri mesece 1931): Č. S. R. 17.84 (17.13), Nemčija 17.51 (18.05), Italija 12.99 (11.94), Avstrija II.SI (15.32). Anglija 8 31 (0.67), USA 5.71 (4.0), Francija 4.44 (4.14), Madjarska 3.5 (4.84), Švica 3.02 (1.73) in Brazilija 2.01 (2.66). Iz teh podatkov je razvidno, da je predvsem padel naš uvoz iz Avstrije in Mndjarske, dočim je iz ostalih držav večinoma narastel. Sedaj je med našimi uvozniki na prvem mestu Č. S. R. Izvoz pa je šel največ v naslednje države: Italija 29.92% (27.66). Avstrija 20.56 (14.73), Nemčija 10.86 (13.44), č. S. R. 6.70 (9.31), Madjarska 5.79 (6.86), Grčija 5.16 (4.04), Belgija 3.52 (1.62) in Švica 2.19 (3.73)%. Iz tega je razvidno, da je med temi državami narastel absolutno samo naš izvoz v Belgijo, nadalje pa tudi v Komuni,jo (koruza za tranzit). Konkurz je razglašen o imovini Suše Franca, trgovca v Sromljah 22 (prvi zbor upnikov 19. maja, oglasiti se je do 4. junija; ugotovitveni narok dne 20. junija). — Odpravljen pa je konkurz o imovini Šuniana Maksa, trgovca in posestnika v Radehovi (ker ni kritja za stroške postopanja). Konec poravnave: Perkič in Polak, tvornica perila v Mariboru, Vrhovšek Marica, trgovka pri Devici Mariji v Brezju, IColar Franc in Ivana, po. sestnika v Gradišču 52 pri Slovenjgradcu, Slane Anton, trgovec v Gribljah. Potrjona poravnava izven konknrza: Brlič Stanislav, trgovec v Stari vasi pri Vidmu (50% v četrtletnih obrokih). »Vinski zakon in kfetarski vedež,« Samozaložba. Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka 50. Trdo vezano. 12 in 176 strani. Cena lično opremljeni knjigi 50 Din. — prepotreben tolmač novega zakona o vinu s pravilnikom — že dolgo in težko pričakovan — je pravkar izšel v samozaložbi avtorja, znanega strokovnjaka g. Andreja Žmavca, ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru v p. in v. d, kletarskega nadzornika za dravsko banovino. Knjigo je rodila nujna potreba. Marsikatera bridka izkušnja bi bila prihranjena našemu vinarskemu gospodarstvu, da smo imeli takoj ob začetku novega zakona o vinu tako-le izčrpno knjigo, ki bi poučila naše vinarje, vinske trgovce, gostilničarje i. dr. o vseh pogojih, ki so potrebni za produkcijo, promet in konsum vina, v okviru tega zakona. V uvodni besedi dokazuje veliko potrebo in pomen zakona o vinu. Opozarja na nedostatke v vinskem gospodarstvu, ker zakon še mnogo premalo poznajo in upoštevajo. Da temu odpomore, je spisal to lepo delo, ki naj služi kot veren kažipot vinarjem, vinarskim in kletarskim zadrugam, kletarjem, gostilničarjem, trgovcem z vinom in spirituozami ter vinskim konsumentom in kletarskim kontrolnim organom. Tudi pravniku in narodnemu gospodarju kakor organom finančne uprave in prometnim ustanovam bodo stvarne in precizne razlage in razprave v tej knjigi mnogokrat pokazale pravo smer. Lahko razumljivo je razčlenil določbe zakona, nekako povezano z navodili za praktično vsakdanjo uporabo. Strokovni del tvorijo kletarska navodila v zvezi in skladu z zakonom samim. »Kletarski vedež« ne predstavlja celokupnega kletarstva, saj bi le-to — kakor pravi pisatelj — zahtevalo večkratni obseg in silno podražitev izdanja ter bi prekoračilo okvir njegove naloge; vendar strokovni del knjige povsem zadostuje in zadovoljuje, saj vsebuje vsa najvažnejša dela in opozorila iz sodobne vinske čevje 110 članov ali 6.33%, Maribor 441 ali 3.02%, Ljubljana 846 ali 3.50%, Ptuj 66 ali 2 73%, Slo-venjgradec 60 ali 2.65%, Celje 394 ali 2.36%, Novo mesto 53 ali 1.9%, Zagorje 32 ali 1.22% in Kranj 47 ali 0.6%, padec pa izkuzujeta še ekspozituri Tržič zn 41 članov ali 1.7% in Murska Sobota 56 ali 1.94%. Skupno je število članstva OUZD naraslo v aprilu za 1952 ali 2.67%. Zdravstveno razmere članov so se v aprilu 1932 napram istemu mesecu 1931 znatno poslabšale. Odstotek moških bolnikov je narastel zn + 0.29% ua 2.10%. Odslolek ženskih bolezni je sicer manjši za —0.45%, loda temu je glavni vzrok skrajšanje podporne dobe porodnic. Povprečna dnevna zavarovana mezda (katera približno odgovarja povprečnemu dnevnemu delav-; skemu zaslužku) je padla za —1.54 ali 6% (v mar-; cu samo —1.30). Padec delavskih plač je posebno j velik pri moških delavcih. Faktičen padec delav-I skih plač je pa šo večji, ker podjetniki vedno pra-I vilnejše prijavljajo. Celokupna dnevna zavarovana mezda je nazadovala za Din —527.995.60. To pomeni, da so delavci, člani OUZD-a, izgubili zaradi redukcij plač in odpustov iz služb dnevno Din 600.000 ali mesečno Din 15.000.000. Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki so se tako znižali vkljub povišanju tarifa od 6% na 6.5% dnevno zu Din 22.000 ali mesečno Din 550.000. tehnike. To ni prvi poskus, kakor trdi avtor, ampak je docela uspelo delo, podati ta važen gospodarski zakon — zakon o vinu v taki, obenem poučni in kar mogoče vsestransko uporabni, pregledni obliki. Zakon o vinu morajo vsi interesenti poznati, Zato bi knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež« naj imel vsak napredni vinar, vsak vinski trgovec, vsak gostilničar, sploh vsakdo, ki ima kakršenkoli posel z vinarstvom in vinskim gospodarstvom vobče. V vseh svojih izvajanjih kaže avtor, da je v vinarski panogi izborno verziran. Jezik gladek, terminologija posrečena; način podajanja enostaven in jasen. Zunanje lice knjige je zelo čedno, tisk ličen ter prikupljiv. Knjigo vsakomur naj-lopleje priporočamo. F. V. Bor za De Dne 7. maja. in ar Programi tiadio-Ljubllana t Nedelja, 8. maja: 9 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jezusovega. Poje zbor drž. učiteljišča. Vodi prof. Repovš. — 9.30 Versko predavanje: Nedeljske misli (ravnatelj gosp. Jagodic). — 10 Sah, gosp. Plcničar. — 10.30 Dr. Voršič: Dr. Korošec in zadružništvo. — 11 Koncert orkestra »Zarje«. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Sha-Kespeare »Sen kresne noči«; igra rokodtlčičev (Liudski oder). — 16 Akademija podmladka Rdečega križa na klasični gimnaziji. — 16.45 M. Kra-geij: Kako duhovito kratkočasim sebe in družbo. — 17.15 Dvoboj na harmoniki (Magister, Kokalj). — 20 Esperantsko predavanje: Slovenska glasba s spremljevanjem plošč (gosp. Kozlevčar). — 21 Solistični vijolinski koncert gospe Brandlove, — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 9. maja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — H.(KI Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. I. Burian: Češčina. — 19.30 Dr. I'\ Štele: Glavne razvojne fnze v umetnostni zgodovini (renesansa). — 20.00 60 letnica Glasbene Matice in prvi slovenski festival (predava g. nrvn. Mahkota). — 20.00 Komorna glasba, izvajajo člani opernega orkestra. — 21.30 Salonski kvintet. — 22.00 čas, poročila, nadaljevanje koncerta salon, kvinteta. Torek, 10. maja: 11.30 Šolska ura: O volji — dialog (Pero llorn). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 čas, plošče, borza. — 18.00 Otroški kotiček, Manca Romanova. — , 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Dr. I. Grafennuer^ Nemščina. — 20.00 Produkcija šole GInsbene Matice. Dirigira prof. Sonc in prof. Jeraj (prenos iz U n iona). — 22.00 Čas, |>oročila. — 22.15 Salonski kvintet. DrugI programi > Ponedeljek, 9. maja: Rudapest: 19.10 Violinski koncert — 20.20 Koncert opernega zbora — 22.10 Ciganska glas- Ta teden je znašal na ljubljanski borzi devizni promet 1.6 milj. Diu v primeri z 1.9, 2.5, 3.4 in 1.2 milj. Din. Upoštevati je treba tudi, da je borza ta teden poslovala samo štiri dni. V petek, dne 6. maja je bil zabeležen znaten promet v valutah, in sicer je bilo zaključenih 2.76 milj. Din avstrijskih šilingov ler 0.2 milj. Din madjarskih pengo-jev, skupno torej v valutah 2.96 milj. Diu. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1750, London 18.76, Ne\vyork 511.25, Bruselj 71.8750, Milan 26.40, Madrid 40.60, Amsterdam 207.60, Berlin 121.90, Slockholm 96.20, Oslo 95.20, Kopenhagen 102.50, Sofija 3.71. Praga 15.26, Varšava 57.40, Atene 3.50, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.70. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 128 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slabša, rž: stalna. -Promet: miren. Pšenica: maj 12.55—12.68, zaklj. j 12.53—12.54; junij 12.75—12.98, zaklj. 12.74—12.76. I - Rž: maj 14.75—14.90, zaklj. 14.75—14.78; junij j 14,62—14.70, zaklj. 14.53—14.60. - Koruza: maj I 15.80. zaklj. 15.80—15.85; julij 15.34. Chicago (začetek). Pšenica: maj 54.875, julij 57, september 59.50, december 62.375. Koruza: maj 29.375, julij 32.75, september 35.125, december 34.875. Oves: maj 23.375, julij 22.75, september 23. Rž: julij 40.75, september 13. Winnipeg (začetek). Pšenica: maj 61.25, julij 62.875, oktober 64.875. kleparjev, instalaterjev in sorodnih strok r. z. z o. z„ Ljubljana, Gregorčičeva ulica 11 — telefon 22-65 — se priporoča. 99 Jezik očhiUe peg!" »Puščavnik je takrat ravno leial na malariji;, sem bral tele dni. glasno sem se temu nestvoru za-lcrohotal, dobro vedoč, da je ležal ali na postelji ali na tleh ali na katerikoli otipljivi stvari, le na malariji ni mogel ležati. Malarijo je pač imel, bolan je bil za malarijo (zaradi malarije), ali če hočete: ležal je za malarijo (ker je imel malarijo). — Nemci pa imajo vzročni »aru: er lag nn Malaria dar-tiieder. erkraukte an Malaria; slovenščina vzročnega »na* ne pozna. Vse lake tvorbe so neokusni ger-manizmi. Pač pn imamo vzročni »ta«. Slovenec lorej ne zboli na jetilci (erkrankt an Auszehrung), marveč zn jetiko; ue umrje na raku (an Krebs), marveč za rakom; ne leži rio pljučnici (an Luugenentzitn-dung), marveč za pljučnico. — Pač pa imamo v slovenščini krajevni *na<; zato smo bolni na pljučih, pa za jeliko; bolni na ledvicah, pa ue na vodenici, marveč za vodenico; bolni naočeh, pa ne na črni slepoli, marveč za črno slepoto. — Slovenec tudi nikoli ne umira na koleri, na grili (kakšna griževa slovenščina!), no. kozah, marveč na postelji, na tleh, na planem, na gorah, na morju ali kjerkoli, toda umira za kolero, za kozami, za grižo in za sto dru-dimi boleznimi. — Tako tudi leži za vnetjem, za mrzlico (an Fieber). Prav tako ni slovensko: zahvalim se ti nn čestitkah, marveč zahvalim se ti za čestitke; ali: zahvalim se na postrežbi, no prijaznosti = za postrežbo, za prijazuost (zaradi postrežbe, zaradi prijaznosti, ker si mi postregel, ker si mi bil prijazen). Tudi delilnega *na* slovenščina nima, pač pa nemščina svoj delilni »an«. Slovenija lorej ni bogata na naravnih lepotah, Jugoslavija ni bogata na rudah (reicli nn Naturschonheiten, an Krzen), marveč Slovenija je bogata z naravnimi lepotami, Jugoslavija bogata z rudami. — Kajne kako ti to nenavadno zveni, ko venomer bereš in slišiš: bogat na tem, bogat nn onem. In vendar naš krnet, ki se s časnikarsko in malomeščansko slovenščino še ni preveč pokvaril, tako lepo pravi o širokoustnem bahnču: 7, nšmi je bogat, pa ne z denarjem. — Novejša književna ivorba je: bogat česa: n. pr.: bogat zaslug, bogat dobrih del, pa je manj lepo kakor pristno slovensko: bogat z zaslugami, bogat z dobrimi deli. Sploh so tvorbe s členico »no*-, kadar nimajo krajevnega ali namenilnega pomena zelo sumljive; kadar hočeš vedeti, kakšne so, si jih prevedi, če znaš, v nemščino; in če so ti pokaže nemški »an«, je, IzvzemSi ta dva primera, vedno nevarno, da tvorbe z -ina niso slovenske ampak zavratni ger-manizmi. l>a. — Dunaj: 19.45 Cerkveni koncert — 20.45 štajerska domača glasba. — Langeuberg: 20.00 Komorna glasba — 22.20 Nočuu glasba. — Rim: 2UM) Večerni koncert — 22.10 Poljudna lahka glasba. — Belgrad: 12.05 Operni koncert — 22.45 Radio kvartet — 20.30 Domači komponisti. — Toulouse: 20.45 Operne pesmi — 21.45 Večerni koncert — 22.45 Violončelo. — Stuttgnrt: 20.15 Schillerjevu proslava — JI.(K) Radio orkester. — Barcelona: 21.05 Komični program — 21.15 Vokalni koncert — 22.00 Slavnostni koncert. — Milano: 20.15 Izbrano glasba — 21.00 Večerni koncert — Komedija. — Zagreb: 20.30 Koncertu: večer — 21.45 Lahka glasba — 22.40 Radio orkester. Torek, 10. maja: Budapest: 12.05 Balulajke — 21.30 Ciganska glasba — 2P.30 Lahka glasba. — Dunaj: II."H) Dopoldanski koncert - 20.00 Joseoli Morxo\ koncert — 21.55 Pesmi. — Langenberg: 20.00 Pester koncert — 20.50 Igra. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert — 20.45 Ko-moriln glasba — 21.30 Komedija. — Belgrad: 20.30 Zagreb — 22.50 C iganska glasba. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert — 23.3o Moderna simfonična glasba. — Stuttgnrt: 20.45 Pomlad v Nemčiji —21.30 Kompozicija Otionn Warti-sclia. — Barcelona: 21.30 Moderna glasba — 22.00 Večerni koncert. — Milano: 20.30 Romunska glasba — 21.30 Večerni koncert. - Zagreb: 20.30 Komorni večer zagrebškega komornega tria — 21.30 Pianinski koncert pianistinje Zdenke Pacher ob spreniljevanju orkestra. POHIŠTVO Spalnice, jedilnice, »prejemnice, saloni, kuhinje i/, vsakovrstnega lesa moderno izdelano. — Solidne cene. — Nudi GOLJAR IVAN Ljubljana, Linhartova 30 AZPIS. Društvo „ Trgovska akademija8 v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih, železobetonskih ter težaških del, mizarskih de!, krovskih del, pleskarskih del, slikarskih del, vodovodno instalacijo, napravo centralne kurjave, električno instalacijo, sieklarskih del, ključavničarskih del, polaganje linoleja in parketov ter pečarskih del za zgradbo trgovske akademije in dvorazredne Irgovske šole na vogalu Bleiweisove ceste in Simon Gregorčičeva ul. v Ljubljani. Načrti, proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe v Zbornici za T01 pri tajniku dr. Pretnarju od 11. maja 1932 dalje med uradnimi urami. Zapečatene ponudbe je vložiti s tozadevnim napisom do dne 23. maja t. L do 12. ure opoldne v Zbornici za TO I pri tajniku dr. Pretnarju. Društvo »Trgovska akademija" v Ljubljani. Tajnik: dr. Josip Pretnar, 1. r Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ol smrti nepozabnega soproga, Martina Jančigaja kakor tudi za darovano cvetje, se najtopleje zahvaljujemo. Zahvaljujemo sc prav posebno častiti duhovščini, »Ljubljanskemu Zvonu« za ganljivo petje, gasilnemu društvu v Zg. Šiški za častno spremstvo, gg. občin, svetnikoma Turku in Likozarju, zastopnikom trgovstva, magistralnemu uradništvu ler vsem, ki so ga v tako mnogobrojni udeležbi spremili na njegovi zadnji poli. Hvala vsemi Z g. Slika, dne 6. maja 1932. , v. ... Žalujoči ostali. Stran 18. >SLOVENECc, dne 7. maja 1932. Stev. 104 Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 1 50Din.Nd|maniši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišjc.ZaoglasesIro go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na. pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. . Iliižbodobe Beseda samo 50 par Beseda samo 50 par i! Mladenič Blagajničarka 30 let star, priden in po- za kino, zmožna tudi netn-šten ter nekadilec, vajen' škega jezika, se išče Na-kmetskega dela, išče sluz- j stop 14. maja. Obširne po-bo najrajši v župnišču ali nudbe s sliko na Zdravi-pa v krščanski hiši. Na- j liški Ton-kino, Rogaška slov v upravi »Slovenca« 1 Slatina. (b) pod št. 6467. (a) Zaslužek nudi potnikom marmorna industrija, Komenskega ul. »t. 17. (z) Pošteno dekle I išče obrtniška družina na z deželi v pomoč gospodi Knjigovodja perfekten bilancist, _ . K„aHUU1- znanjem slovenskega, sr- ; nji. Naslov pove uprava bohrvaškega in nemškega jezika, z dolgoletno prakso, želi premeniti službo v industrijskem podjetju. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Knjigovodja« št. 6579. (a) »Slov.« pod št. 6536. (b) n dan gospode z vpaliavo stroinega plcUr-stva t hisi. Zajamčen u-iliitk at. 15(111 Oln meaetno, ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo z e s a tek za pleten e in dostavimo v izdelavo prejo. FiSile Se danes p„ brezplačne prospekte na Domača Pletaraka industrija, it. I, Joaip kalit, Maribor, Trnbarieva 2. Boljša gospodična i dežele išče primerno službo, če mogoče mesto , blagajničarke, prodajalke ■ ali slično. Vešča nemšči- ' ne (šivanja ter gospodinj- i stva.) Ponudbe na upravo ' »Slovenca« pod »Maj 25« : »t 5575. (a) Mladenič i dežele, vojaščine prost, j vajen nekoliko vrtnarst- ' ▼a, išče službo sluge, hiš- j nika ali kaj sličnega. — j ———————- Ponudbe na upravo »SL« t Kino-operateur pod »Vesten« št. 6587, (a) | za Licht . tonfilmi samo Vodovodni monter i prvovrstna moč. se išče za takoišnp nastop. Ob-mštalater, izprašan kur- j širne ponudbe s sliko na jač, strojnik, vešč obrato- . Zdraviliški Ton-kino, Ro-vanja s sesaljkami, v po- saSiSviia in volna za oba.< Šetina. »Seveda dam oglas v >Slorenea<, ker je velik po čitatelj^kem krogu in velik po in-aorcijskem uspehu. Kar me pa posebno veseli, je to. da ima >Slovente< najcenejše oglase, cenejše kot v vseh slovenskih dnevnikih * enako naklado.«- rama Gospodična K_____ posestnica, bi poročila nudbe na upravo »Slov., poštenega fanta, starega P°d š'lro »1500« št. 6692 Išče se Din 1,000.000 na hipoteko primo loko; sprejme se tudi hranilne knjižice prvovrstnega zavoda. Po- 32—40 let, z nekaj gotovine. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6429. (ž) Gospod v stalni službi, srednjih let, s precejšnjimi prihranki, želi poročiti dobro gospodinjo s primernim premoženjem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Miroljuben« št. 6644. (ž) (d) Beseda samo 50 par Frizerski salon za dame in gospode išče družabnika z 15.000 Din gotovine, eventuelno tudi proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Center Ljubljane« štev. 6707. (d) Vaša eksistenca krojači, šivilje, nešivilje. Mnogo obrtnikov in obrt-nic je pridobilo eksistenco skozi naše svetovno-znane preizkušene kroje. Zato ne zamudite po Bin-koštih obiskati prikroje-valni tečaj. Honorar znatno znižan. — Preskrbimo službo. Kroji po meri. — Strokovno krojno učili-šče, Ljubljana, Smartinska cesta 24. (u) Ugodno posojilo Ugodno hipotekarno ali gradbeno posojilo, ki pride r najkrajšem času na vrsto, se odstopi pri gradbeni zadrugi. Dopise pod -Prvo mesto« št. 6708. (d) 80.000 Din posojila iščem na sigurno mesto proti knjižbi. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Popolnoma varno« št. 6711. (d) fl Radio II Beseda samo 50 par Radio aparat 4 elektronski, za isto-smerni tok, 150 voltov — ugodno prodam. Naslov v upravi »SL« pod štev. 6671 (S) Družabnico sprejmem v dobro idočo gostilno s posestvom, katera ima veselje do obrata in posestva s primernim kapitalom. Pismene ponudbe upravi »Slov.« Maribor, pod šifro: »Sigurna eksistenca« štev. 6682. (d) Kompanjona(ko) z večjim, takoj razpoložljivim kapitalom, sprejmem za večjo gostilno (event. tudi hotel), prvovrstna točka centra, ali oboje tudi prodam. Ponudbe pod »Obrestova-nje odlično« na upravo »Slovenca. (d) Itanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Boljši gospod išče po zmerni ceni lepo sobo. Ponudbe pod »Miren gospod« št. 6632 na upravo »Slovenca«. (s) ODDAJO: Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin — se odda takoj mirni stranki v Stožicah. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6580. (č) Stanovanje dvosobno, z velikim vrtom, se odda v najem. Ponudbe pod »Kodeljevo« št. 6716 na upravo »SL« č Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin, se odda takoj ali pozneje za 500 Din, — Naslov v upravi »Slov.« pod št, 6730. (č) Stanovanje oddam s 1. junijem za 250 Din mesečno, Glince IX, 14 a._(č) Oddam dve lepi sobi za pisarne, i zdravnika ali atelje — v I centru mesta. Istotam sta-i novanje treh sob, kopalnice in pritiklin. — Cena stanovanju 800 Din. Na-1 slov v upravi »Slov.« pod št. 6697. (č) j Dvosobno stanovanje s pritiklinami se odda takoj Jezica 83, nasproti ! avtopostaje. (č) Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, vrt za zelenjavo, oddam takoj. Cena nizka. Zgla-siti se je: Vinko Ahlin, Jezica 16. (č) Brezobrestna posojila Stanovanje za zgradbo hiše ali raz- dveh sob in kuhinje od- bremenitve svojega oose- dam za 450 Din za 1. ju- stva, daje Zadruga Ljub- nij v Zg. Šiški 205, poleg liana, poštni predal 307. d Gasilskega doma. '£) Stanovanje lepo, oddam nasproti gostilne pri Kovaču, Drav-Ije 149. (č) Stanovanje soba in kuhinja, se takoj odda. Zg. Šiška 213. (č) Stanovanje enosobno, parketirano, se odda v vili Costova ulica št 16._(č) Stanovanje podpritlično, toba, kuhinja, shramba in pritikline, se odda junija mirni stran-ki.Ogleda se lahko v Domobranskega td. 41. (č) ODDAJO: Več pisarniških sob ▼ L nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokoi-ninski zavod za nameščence v Ljubljani. Stanovanje treh sob s kopalnico — oddam. Staretova 21. »č) Stanovanje štirlsobno, pritlično, pripravno tndi za trgovino ali pisarno, odda takoj — TribuC, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (č) Stanovanje enosobno, oddam junija. Nori Vodmat, Ribniška ul. št 10. (e) Meblovano sobo poseben vhod, elektrika, oddam takoj. Stari trg št 11-a, II. nadstr. (a) Mala soba se odda. Maribor, Vrba-nova 21. (•) Letoviike sobe s kuhinjo in vrtom oddam na Gorenjskem. — Cen« po dogovoru. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št. 6623. (s) Soba se odda boljšem« gospodu. Elektrika, parkteti in prost vhod. Sv. Petra 38, I. nadstr. (sj Gospod se sprejme kot sostanovalec. Dunajska cesta 9, II. dvor. (s) Veliko sobo s štedilnikom oddam. — Ižanska c. 50. (s) Nevezano sobo čisto, solnčno, parket, elektrika, ▼ bližini obrtne šole, oddam mirnemu in solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod štev. 6649. (č) Poslovni lokali v I. nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunajski cesti št. 29. Oddam pisarniške prostore v pritličju Dalmatinove 11. (n) ~~ Njivo 6911 m*, poleg pokopališča pri Sv. Križu, oddam ▼ najem. Poizve se Sv. Petra cesta 79. (n) Lokali za trgovsko pisarno, sredi mesta, se oddajo s 1. avgustom. — Pojasnila daje advokat dr. Frlan Franc, Miklošičeva cesta 4. (n) Gostilna m odda ▼ najem ▼ prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gostilna na Gorenjskem« it 6368 (n) Hotel restavracija, kavarna — Stara Pošta v Kranja, se odda ▼ najem. Čas prevzema po dogovoru. Pojasnila pri Franc Gorjance, Kranj. (n) Lokal manjši, primeren za mo-distko, urarja, delikateso ali kaj sličnega, se odda ma Zaloški cesti 14 — Moste. (n) Spccerijsko trgovino staro vpeljano, z vsem inventarjem, takej prodam. Na željo tudi koncesijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6774. (n) Trgovino dam v najem v Brester-nici pri Mariboru. Naslov pove uprava »Slovenca«, Maribor. (n) Mizarja zmožnemu pohištva in drobnih del oddam ▼ najem delavnico brez orodja. Dela ima u pol leta naprej. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6705. (n) Oddajo se takoj ali pozneje ▼ sredini mesta lepa, suha skladišča, pripravna tudi za obrt ali delavnice. Naslov pove uprava »Sl.« pod št. 6678. (n) Lokal lep, se odda 1. junija. -Vprašati: Zaloška cesta št 27. (n) Sobo v I. nadstr. s posebnim vhodom, elektriko, oddam takoj. Rožna dolina cesta VIII, št. 22. (s) Sostanovalca sprejmem. Medvedova c. št. 22. I. nadstr. (s) Soba se takoj odda. — Parket, plin, elektrika in centralna peč, v centru pri kolodvoru. Več pove uprava »Slov.« pod št. 6789. s Sobo snažno, oddam solidni gospodični. Resljeva c. 26, I. nadstr. (s) Soba dve postelji, parket, lep razgled, vrt, gozd, z domačo hrano, nudim za 540 Din mesečno. Šiška, Vodnikova 220, lepe stop-njice. (s) Sobico solnčno, oddam za 200 D. s 15. majem. Trnovski pristan 40, pritličje levo. (s) Trni?! Beseda samo 50 par Seno vrtno, lepo sušeno, ca. 1000 kg, prodam. Franc Jemec, Vižmarje 98. (1) Ajda mlevska, nekaj vagonov, takoj odda Kmetijska zadruga v Ptuju, (1) Seno in otavo vrtno, v košnji, takoj ugodno nddam pod Rožnikom. Naslov v upravi »SL« pod št. 6698. (1) Trgovski lokal z obrtno pravico in vsem inventarjem brez zaloge, se odda ▼ najem tik farne cerkve in glavne ceste na prometnem kraju. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6605. (n) val v Maltnski, otok Krk, z 9 sobami, deloma oddanimi, kuhinjo jedil, shrambo in prostornim vrtom nad samim kopališčem »Draga« se ceno odda s 1. junijem. Ponudbe na: Josip Kraljič, Skoplje, Kralja Petra 46. (n) Beseda samo 50 pat Hišo z vrtom kupim v okolici Ljubljane ob gorenjski progi in plačam do 25.000 Din takoj. Ponudbe poslati pod »Uradnik« St. 6064 na upravo »Slovenca«, p Parceli 520 in 1033 m1, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtačnik, advokat, Selenburgova 7. p Kdor žeji v Mariboru ali ▼ okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano Posredovalnice »RAPID«, Maribor, Gosposka nI. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Hiša s trgovino in pekarijo se proda na javni prostovoljni dražbi dne 15. maja (na binkoit1-no nedeljo) od 3 do 4 ure popoldne, radi prevzema večjega posestva. Obrti dobro vpeljani na prometnem industrijskem krajo. Promet zasiguran. Izklicna cena 60.000 Din. Izpod cene se ne odda. Natančna pojasnila daje lastnik Oranič, Koroška Bela 68, pri Jesenicah. (o) Gospodarsko poslopje pripravno za preureditev za vsako večjo ali manjšo obrt, poleg velik sadni vrt ob banovinski cesti pod Šmarno goro — prodam ugodno. Naslov ▼ upravi »Slov.« pod št. 6729. (p) V prijaznem trgn Dolenjske se proda skoraf nova dvostanovanjska hiša in okrog 5000 m2 vrta. V hiši je vodovod in elektrika. Zel. postaja 5 minut od hiše. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 6719. (p) Realitetna pisarna, družba z o. z. Ljubljana — Miklošičeva cesta 4. proda: Vilo, krasno ležečo, 6 sob, pritikline, blizu 1800 m' vrta, Podrožnik, Din 300.000. — Vilo, enonadstropno, novozidano, 6 sob, pritikline, vrt, pri Tržaški cesti, 2CO.OOO Din. — Hišo, novozidano, visokopritlično, tri dvosobna stanovanja, 800 m' vrta, pri novi šoli Zg. Šiška, 160.000 Din. — Hišo, novozidano, tri dvosobna stanovanja, Moste, 130.000 Din. — Hišo, vili slično, enonadstropno, dve trisobni, dve enosobni stanovanji, velik vrt, mestni del Rožne doline, 380.000 Din. — Hišo, enodružinsko, gospodarsko poslopje, hlev, velik vrt, Trnovo, 140.000 Din. — Hišo. novozidano, enodružinsko, 2 sobi, pritikline, Gameljne, 45.000 Din. — Parcelo 1200 ms, Bežigrad 80 Din za 1 m2. — Parcelo 1800 ms, krasna lega, Podrožnik, po 80 Din, event. tudi dvema interesentoma. — Stavbišče 820 mJ Rožna dolina, po 20 Din. — Več parcel po 500 ma, blizu Sv. Krištofa, po Din 150. — Stavbišče 2800 m' tik Bohinjskega jezera, po 14 Din. — Poleg lega več drugih hiš, vil, trgovskih, gostilniških objektov, kmečkih posestev po ugodnih cenah. Odda sledeča stanovanja: Celo vilo, 5 sob, pri Taboru, 1500 Din. — Petsobno, center, komfort, 2000 Din. — Štirisobno, center, 1000 Din, Mirje 1800 Din. — Trisobno, center, Din 800, 900, pri Sv. Krištofu, Din 950. — Dvosobna: Mirje Din 000. Kodeljevo Din 500. — Enosobna: Moste Din 250, 300, Sp. šiSka Din 400. — Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lokalov itd. ovtnr. 5CS. jSLOVBNBCc, da* & ma]« 1082. Stran t9 Kam pa hčerka? Bliža se konec šolskega leta in skrbni starši onih deklic, ki hrepene po višji umski in srčni izobrazbi, že sedaj premišljajo, kam naj dajo šoli odraslo hčerko, da se izpopolni v tujih jezikih, posebno v francoščini, italijanščini In nemščini in dobi poleg tega vsestransko izobrazbo, ki jej je potrebna v vsakdanjem življenju. Vse to Vam nudi zelo ugleden dekliški vzgojevalni zavod z ni^jo realno gimnazijo v čudovito krasni legi zapadnega dela Avstrije. Naslov in pojasnila v upravi »Slovenca* pod št. 6514 Hišo enonadstropno, trgovsko, na najbolj prometni točki na deželi, prodam. Event. dam isto tudi v najem. — V hiši se nahaja že vpeljana mešana trgovina. — Sposobna je pa za vsako obrt. Ponudbe na upravo »Slov,« pod »Najboljša kupčija« št. 6670. (p) Trgovska hiša lepa, visokopritlična, s šestimi sobami, trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem, v večjem kraju, pri farni cerkvi na bivšem Štajerskem, ob železniški progi, se takoj proda. Tudi se lahko kupi zraven nekaj njiv. Vzamejo se kot plačilo tudi ▼ložne knjižice dobrih denarnih zavodov. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Hiša 200« št. 6409. (p) Naprodaj njiva čez 6000 m' Stožice v bližini Dunajske ceste; vodovod in elektrika. Naši. v upr. »Slovenca« 6318. p Stavbni kompleks prodam pri Dunajski cesti blisu Stadiona. Jerko, Dunajska cesta 97. (p) Na prodaj! Posestvo obstoječe iz ▼oda* žage, polnojarme-nik, umetni mlin z lastno ▼odno močjo ter stanovanjske hiše in gospodarsko poslopje, s primerno količino zemljišča v mestu blizu Maribora na železniški postaji. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji Ponudbe na Kari Ku-kovič, Slov. Bistrica, (p) Hiša v,.V . emmadstropna, trafika. stan|u. Elektrika, vodovod, hlev in dr. pritikline in zemljišče, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6704. (p) gostilna, vse v najboljšem Hiša novo zidana, dvostano-vanjska, podkletena je naprodaj na Premskovem K. 131. Cena nizka. (1) Vilo ali parcelo ▼ okolici vladne palače, kupim. Ponudbe pod »Tudi polovico« št. 6694 na opravo »Slov.« (p) Enodružinsko hišo c vrtom prodam. Šolska ul. 7, Pobrežje-Maribor. (P) Stavbne parcele lepa lega, ob mestni meji poceni naprodaj. Vprašati pri Janku Uhler, Pobrež-je, Nasipna uL 55 pri Mariboru. (p) Velika hiša v sredi trga Motnik, na prometnem kraju s staro-znano gostilno, 6 sobami, 2 kuhinjama, kletjo in vodno napeljavo v hiši, poleg je gospodarsko poslopje z dvoriščem, vse v dobrem stanju, se proda po ugodni ceni ali pa se da v najem. Pojasnila da K. Novak, župan v Mot-niku. (p) Posestvo obstoječe iz stanovanjske hiše, hleva in za vinsko trgovino primernega skladišča ob glavni cesti, Ste-panja vas 26, se po ugodni ceni proda. Natančno se poizve vsako popoldne na licu mesta. Posredovalci izključeni. (p) Proda se štiristanovanjska hiša z lepim vrtom, 15 minut oddaljena od kolodvora. -Cena po dogovoru. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje. (p) Parcclo ali hišo kc.pim. Najraje na Mirju ali blizu Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slov.« ood »Mesto« št. 6801. (p) Parcela 500 m' po 50 Din ma, se proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6782. (p) Več parcel naprodaj solnčnih in suhih v Ljubljani in okolici, poceni Perssons, Ljubljana, pošt-ni predal 307. (p) Proda se posestvo 11 oralov v Arc-linu pri Vojniku za Din 125.000. Pojasnila daje: Franc Uratnik, Podlog, Posestvo sredi žalskega trga se takoj proda. — Poizve se: 2alec 63. (p) Posestvo s 26 orali, na Dravskem polju, prodam po ugodni ceni. Vpraša se pri Štefanu Čelofiga, Bresternica pri Mariboru. (p) vito lepo, solnčno, trostano-vanjsko. prodam v Mariboru. — Pojasnila: Ahtik, Maribor, Krčevina, Leš-nikova 1. (p) Hiša tik Kranja za 130.000 Din naprodaj. upravi »Slov.« Naslov v pod it. 6760. (P) Proda se hiša nova, emonadstropna, dvo-stanovanjska, s kopalnicama, parketirana, podkletena, okrog lep vrt v Zg. Šiški, 5 minut od tramvajske remlze. za 280.000 Din. Zamenja se tudi za manjšo v okolici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6772. (p) Beseda samo 50 par Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska allca 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Suhe smrčHc (inavrotic) kupuje Sever d hoinp. Lfubiianfl Gosposvetska cesta 5 Duhova dna in ogife kupuje stalno Oran franc Ljubi, ana Sv. Petra cesta 24. Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenbur-gova 6/II._(k) Brusni les (Schleifholz) smreka, 10 odstotkov jelke, od 10 do 20 cm premera, iščemo večje količine. Dobava do konca julija. — Ponudbe franko meja Spilje neocarinjeno pod »Eksport« št. 6613 na upravo lista. (k) Avto 4 sedežni, kupim ali vzamem v najem proti garanciji. Ponudbe na upravo >Slov.« pod »Dobro ohranjen« št. 6723. (k) Les brusni in celulosni, kupuje vsako množino 1 in 2 metra dolgi, od 9 do 40 cm debeli, franko vagon, po najvišji oeni — Franc Kolarič, Brežice. (k) Stanovanje dei hiše, kupim ali posodim zanj denar. Zagorc, Višnjagora. 0tj Kupim pult do 4 metre dolg, mizico za pisalni stroj in nekaj stolov. Ponudbe |e poslati na upravo »Slov.« pod »Mobilija« št. 6744 k Beseda samo 50 par Otroški voziček na peresih, poceni prodam, Blejec, Vošnjakova ul. št. 4, III. nadstr., levo. _0) Volnene dilene v najnovejših špricanih vzorcih po najnižjih cenah Vam nudi O. Slibar, Stari trg 21. (1) Portland cement trboveljski, železnino za stavbe in pohištvo, pocinkano pločevino, Wek-kove kozarce in aparate za vkuhavanje, priporoča Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg, Gubčeva ul. 2. (1) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Kanarčke samce in samice prodam. Samce dobre pevce od 50 Din naprej. - France 2un Stanežice št. 47, St. Vid. (1) Za birmo! Trdi ovratniki, komad 8, mehki ovratniki, komad 5, samoveznic«, svilene 7, otroški čevlji, la usnje, črni, rujavi, par 24, sandali za otroke, par 22, venci za birmanke od 10 Din naprej, svileni traki v vseh barvah, mater od 1 Din naprej, dobite pri »Luna«, Maribor, Aleksandrova 19. (1) kemično čUficno, dobavlja od Din 15, 25. 35, 50, Tu do 90 (It-nnrjev za lkit franko Oonop-• Ji po povzetju, Uakor tudi »rotovo blazine in pernice AD0I.F W0LKENSTEIN, CONOPLJA (Dunavska banovina), Zahtevajte eenik Apno la nudim stalno najceneje. Ugodno za Štajersko. — Apnenica Polzela. (1) 100 kg kleja za izdelavo muholovcev prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6497 _ «1 Izvrstno vino od 5 litrov naprej pod 5 Din liter se dobi pri majorju Zencovich, R«z-vanje-Pivola št. 6. (1) Valjčni mlin in žaga na stalni vodi, v prometnem kraju ob železnici, se ugodno proda. Poleg stanovanjska in gospodarska poslopja. Ponudbe pod »Večjo podjetje« št. 6516 na upravo »Slov.«, (j) Turisti! Najtrpežnejše gojzerje s poštnino 2>!5 Din nudi družba »Soru«, 21ri. (t) Vrtnice — marelice visoke in nizke, v najnovejših različnih barvah, ima na prodaj Ivan Bre-celjnik v Veliki čolnarski ul. št. 21. )1) Volno za mogoče zelo poceni prodaja šega LJUBLJANA funkarjevo nahreije S'l Birmanska darila kupite poceni in dobro pri zlatarju A. Stumpf, ' Maribor, Koroška c. 8. — Vzamem v račun tudi staro zlato in srebro. (1) Banat s ko Trgovina z muzikalijaml v glavni ulici Zagreba, se poceni proda. Naslov v upravi Slov.« pod št. 6586. (1) Odpadke od žage dobro osušene, kratko žagane — prodaja v vsaki množini »Parna žaga — Ljubljana, glavni kolodvor Ina prostoru tovarne Ivan Šiška), Metelkova ul. it. t Istotam se dobi žaganje od trdega lesa v vsaki množini. (1) Vi želite pristnega .Ljutomerčana'? Morda za praznike? Za god? Za veselico ali gostijo? Dobrol Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košarjn, Sv. Bolienk pri Središču. Najfinejše sorte, kakor traminec, muškatni silva-nec, rizling, Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 litr. naorej. Poskusite enkrat. - Dobite že fina namizna vina od 3.50 naprej, dokler traja zaloga. Skoro nov« rolfilmaparata Kodak — 8X14, Foth 6X9, Dopel-anastigmat 4.5, prodam. Naslov v upravi pod it. 6788. OCride ni vet! ako še danes pišete po novi, veliki, ilustrirani cenik trg. domn Stermecki, kjer lahko kupite elegantne klobuke ln čepice, moderne srajce In kravate, fine naramnice, žepne robce in nogavice za lako mai denar, da bo-dete s svojimi dohodki krasno izhajali, poleg lega pa bodele vedno elegantno oblečeni. Vrtne klopi stalno v zalogi pri Strojnih tovarnah po 260 Din. (D Lestenec pozlačen, s štirimi svetilkami na elektriko, 2 helo emajlirani novi postelji z mrežn. vložki, 2 politi- rani omari, stenska ura, 2 za naše kraje najbolj pri-blagajni, 20 črno politi-j kladno dobite pri FRAN ranih novih skrin|lc za ' POGAČNIKU v LJubljani, kartoteke naprodaj. Hra-j Dunajska cesta štev. 67, Maribor, Kralja Petra trg. nilnična c. l/L (1) nasproti mitnice. Ogled brezobvezen. Birmanska darila. Ure, zlatnino in srebrnino nudi naicencje urar J. MULAVEC Lesena baraka iz dveh stanovanj se proda na nizke obroke. Nadalje so proda velika šu-pa z opeko krita, proti odstranitvi. Vprašati pri hišnici Mirtič, Dunajska cesta 47. (I) Dvoje novih oken kompletnih. 150 X80 em, prodam. — Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6784._(1) Kunce in kletke naročajte: »2i-valica«, — Ljubljana, Sv, Petra c. 60. (I) Valilna jajca dobite v društvu »2ivali-ca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. (|) Jajca za valenje od pravih čeških gosi so na razpolago komad po 10 Din. Stre-liška ul. 31. (1) Otroške vozičke vsakovrstne, prodamo po najnižjih cenah. Sprejema-tio tudi vsaka popravila. Tovarna vozičkov Kucler & Comp., Ljubljana VIL, Lepodvorska ul, 3. (1) Dvokolo moško in žensko, poceni naproda|. ter šivalni stroj Singer za Din 450. Ljubljana, Florjanska ul. 39, L nadstropje. (I) 3 moška kolesa prodam. Dolenjska c. 88. (D Pohištvo ugodno naprodaj. Sentpe-terska vojašnica levo, soba št. 17. (1) Motorno kolo James za polovično ceno proda Florjančič, Nunska ul. 3. I Vsakovrstno ilite fcBBBSŠe po naiviilih oenab CERNE, iuvelir, Ljubljana. Wolfova ulica it 3. Il POTREBUJETE T8SKOV8NE ILUSTRACIJE, TABELE, KATALOGE, PROSPEKTE ITD., PA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAK! TEHNIKI NAJ SE IZVRŠ' [^V OJ, j J E t E ojMRjNnjy HA NAŠE PODJETJE. V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE VEDNO RADEVOLJE NA RAZPOLAGO V LJUBLJANI BRZOJAVNI NASLOV: JUGOTISKARNA, LJUBLJANA GRAFIČNO - UMETNIŠKI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE PANOGE TISKARSKE STROKE BMBflimL^mii-iJs MTOfiPaPjtt' T"* ž NKA KUfr->EY> VK9-TlfK-FNO- m VEftMRV- X KNiHflgVčEHH.a VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO Avtomobile in motocikle, rabljene, v najboljšem stanju, različnih znamk, odda ceno — O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (|) »Underwood« stroj z dolgim vozom, dobro ohranjen, velike razločne črke, ugodno prodam. Pisarna garaže Guštin, Kapiteljska 3. (1) Šivalni stroj nov, naprodaj ya 1300 D. Miklošičeva 7-III (vhod poleg Delavske slaščičarnah__(1) Šabloni prepikani, naimodernejli vzorci, za predtiskanje ročnih del, kompletna predtiskarija okoli 1100 komadov, se proda za 800 Din. Vprašajte pod »Šabloni 1932« št. 6714 na j upravo »Slovenca«. (1) Pomladansko in poletno garderobo do-j bite po meri iz original, angl. Sportex, Fresko in kamgarn blaga po zmernih cenah. - Maks Zabn-kovšek, Celje. (t) !S"ajlina trgovina I na prometnem kra|u, v j sredini mesta, se proda za nirko odkupnino. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. KOMB'NE2E svilene 39 Din, svilene hlačke 17—18 Din. Modno blago M. SUSNIK Krekov trg 10 (nasproti Mest. doma) Kolo moško in žensko, naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7-III (vhod poleg Delavske slaščičarne. (I) Za birmo! Otroške nogavice, par 3.50, moške nogavice, par 3.50, damske nogavice, par 6.50, damske flor nogavice 10, moške srajce, komad 25, moike spodnje hlače 15, čipke, meter od 1 Din naprej, dobite pri »Luna«, Mnribor — Aleksandrova 19, (1) Tri police 3 pulte s predali, velik zaboj za moko t. več predali. vse skoraj novo — prodam ali skupno t majhno specerijsko trgovino odkupim. Naslov v upravi »Slov.«, Maribor. I Dobro žago zidno opeko — odda po konkurenčni ceni Opekarna Razvanje. Vpraša se v tavbeni pisarni Maribor, Vrtna ulica 12. Trboveljski ccment b"tonsko železo, nosilke, stnvbno okovje in vsakovrstno orod jo — nnjcenoje pri Jos. Zalta & Co, trgovin« žoloanlne, Dunajska cest« 9 (pole« nebotičnika). (i) Barve, lake, iirnež in dr. boste gotovo rabili, da popravite to, kar Vam je pok\nrila zima. Ako se tozadevno obrnete na trgovino barv »Lustra«, Gosposvetska cesta 12 (poleg restavracije Novi svet), boste to škodo popravili z malenkostnimi stroški. I Puhasto perje čisto, čohano do 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošilja ni po poStnera povzetju L. BROZOVIC _ Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica nerla Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1) Konfekcija — moda! Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Lfrbpana. (1) Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdkn Kari Prelog, Ljubljana, Zidov-skaulica in Stari trg. n) Čoln v dobrem stanju, s 4 vesli naprodaj v Veliki čolnar-slu il 20, oakrbnik. 0) O 1 l^lika izbera v vseh modnih barvah, gladka ln vzorčasta, različne knkovosti, za obleke, blu/.e in perilo Tovorni avto enotonski »Daimler«, v dobrem stanju, poceni prodam ali zamenjam za vino, za špecerijsko ali manulakturno blago. Rudolf Vršnik, Selo, Kam-nik. _ (|) Z« birmo dobite cenene čevlje, ročno delo, elegantne, moderne in trpežne pri KROIS, MARIBOR Koroška cesta štev. 18. Solidna in točna postrežba. — Oglejte si izložbo. OGLAŠUJE 'SLOVENCU' Stran Mi »SLOVENEC«, dne &. maja 1982. Ste*. 105. 0. lulth, LfnDIfona TavCarJeva ulica št.li generalno zastopstvo CngCOf avtomobilov trna m zalogi tečje iterflo najmodernejših PEUGEOT AVTOMOBILOV svetovno znane tipe 201 30 UP, osebnih In tovornih, med temi tudi specijntne modele CONFORT Z NIHALNINI OSMI (Schwtngochsen). Avtomobili PEUGEOT, tipa 201, model 1932 so najboljše vozilo za slabe ceste pri nizki nabavni ceni In najmanjših obratnih stroških. Interesenti se vabijo na osiedi Beseda samo 50 par Spccerijska trgovina z zalogo, inventarjem in stanovanjem takoj za oddati. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodnost« žt 6699. (n) Pogreša se T7 letni Franc Leskovar. — Sporočiti takoj občini Kalše, Zgornja Polskava. (o) Vaše birmance in prvoobhajance pošljite fotografirati t atelje Hugon Hibšer — Ljubljana, Sv. Petra c. 25. Cene znižane. (r) PLETILNI STROJI »DIAMANT« •afnižje cen«. - Popravila v»eh strojev izvršuje stro-kovniaško tvrdka Franc Megli d, Ljubljana, Karlov-ika ntU 22. (o) Hofefirji! jetni hotelirski Ust Moderni hotel ZAGREB Krajiškri ulica 12/11. Latna naročnin« m list mala od t. januarja t. L Din 80-—. Vaak naročnik ima pravico do brezplačnih informacij in uurrttov. Beseda samo 50 par šotori, čolnU Dttstriran katalog izšel; pilite ponj! — B. Kolb, Vižmarje 14 nad Lj. (r) V časa draginje dobft« cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj, šest atrtofot za 15 Din. Deset iotocenfkov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. r Garkon garantirano, najboljše in najcenejše sredstvo proti sadnim škodljivcem. Škropite ua zelenje. Garkon, Celje._(r) Botri in botrice! Niflepši spomin za Vašega birmanca je fotografije Atelje D. Rovšek, Kolodvorska nlica 35 — Vam jamči za najboljši izdelek. Cene xa binkošti znižane. (r) Izletniki, planinci pozor! Nedeljske avtobusne vožnje v Polhov-gradec — avtobusno pod- Sitje Vehovec. Odbod iz jubljane Borštnikov trg ob pol 8 in pol 1. Odhod lz Polhovegagradca ob 11 in 18. Za večje družbe na razpolago poseben avtobtM. Avto-poitaja v Polhoveragradcu pred go-(tilno Grošič, kjer vam postrežejo z dobrim prigrizkom is dobro pijnčo. _(r) 3 cevni radio priključek na tok 220 voltov z zvočnikom »Tele-f trak en« ter slušalkami — prodam za 1500 Din. — (Ogleda se od 12 naprej). Naslov pove uprava »SL« pod »t. 6709. (r) Zakaj posredovanje? Dpokojenco primerno domačijo ponudite takoj naravnost Zagorcu, Višnja- ' gora. Z avtom V Maria Zeli! O binkevštih priredim z elegantno, 7 sedež. »Ta-tra« limuzino izlet t Maria Zeli. Cena za osebo 400 Din tja in nazaj. — Informacije o potnem načrtu daje in sprejema sopotnike Otmar Fornezzi, St. Lovrenc na Pohorja. Izhodišče Maribor. Otroka vzamem v najboljšo oskrbo za 300 Din. Naslov v trpravi »Slovenca« pod št 6484. (r) PohiStvo omare, postelje, nekaj čevljev 38, 39 zelo poceni prodam radi selitve. Naslov pove uprava »SL« pod št. 6676. (1) Pohištvo! Delam po naročilu omare od 400 Din naprej, kuhinja (8 komadov) 900 Din. Vse ostalo pohištvo delam po najnižjih cenah. Alojzij Orehek, mizarstvo, Šmartinska 62. (Prva hiša za tovarno kleja). (t) Samorediavojf JLofro^011* /AKRI/AA 1830 Trajno kodranje! na najnovejšem Henkel-novem aparata — model 1932, po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, vogal Rimske ceste 24, Beseda samo 50 par Gitaro popolnoma novo, s čistim in močnim glasom, proda Ribič Franc — Cerknica, Rakek. (1) KLAVIRJE pokvarjene m razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust.'- Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g 30 000 Din dam tistemu, ki mi da dosmrtno stanovanje in hrano. Ponudbe poslati na Janko FrSlich, poštno ležeče Skofja Loka. (r) Beseda samo 50 par Avto Peugeot lahek, poltovorni, takse prost, v dobrem stanju, zelo poceni prodam ali tamenjnro za debele. — Anton Fefer, Vrhnika 157. Osebni avto Fiat 520 prodam ali zamenjam za kaj drugega. Ogleda se lahko vsak dan v Kapiteljski ulici št. 3, garaža št. 14. (1) Tovorni avto Ford za prevozništvo, malo vo-žen, proda za nizko ceno American Motors, LJubljana, Dunajska e. 9. (1) Več malih motorjev »Snchs«, novih m malo rabljenih, poceni naprodaj. F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Beseda samo 50 par Garnitura 4 fotefji, 1 divan in 1 oval miza se zelo ugodno prodajo. Poizve se Stari trg št 2-II, desno, samo dopoldne. (1) Prodam pianino skoraj nov, fin glas, znamke »Lauberger Glos. - Dobrajc, Tatten-bachova 21, Maribor, g Ven v naravo proč z mestno šaro čez roko nahrbtnik pod drugo gitaro t IE Beseda samo 50 par Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. 1 Mil!| on odlemcilcer Ima fvomlca glasbil Melnel & Hsrold. loral več ko vso druge alasben« (lrmevjugo-slavtli »kupal. To gotovo poka) pomeni tn zalo zahtevajo tudi VI prodvsem KATALOG t« tvrdko, ki oa dotU® brezplačno. Nudi ee Vam direktor) iz tvornice oz. lovamtškeaa skladišča: Violine od Din 69 — Rodno harmoniko . . 69"— Mandoline . . IM'— G i! are „ . 153'— Havajske cjttare, saksofone kromatlčne harmonike Itd. Meinel&Italsi MARIR03 S?. 10Z Modno krojaštvo Delo solidno. Nizke cene. Popravila, čiščenje, likanje in obračanje oblek izvriuje točno Družina Gabrijel Ljubljana, Florjanska 31. ZA BIRMO Najnlije eene 1 Poslati te Ml I. SOMNITZ Ifobtlaira. U. Pttra niti M Krušno mrko in vse mlevske izdelke redno • veže dobita pri A. & M. ZORMAJN Liubliana. Stari trg tt. 32. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdalke vam nndi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Alojz Grebene nakup in prodaja vreč LJUBLJANA Dunajska cesta št 36. Noo tip spalnega fotelja Din iSOO-— ffnrantirana kont(rakcl/a Nogavice, čipke, emajlirano, stekleno in porcelanasto POSODO dobite po jako nizkih cenah v amerikon-skem bazarju, Maribor, Glavni trg št. 5. T A PETNI K FRANC ZALAZNIK St Vid (garata MsgUter), izvriuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni. Popravila se sprejemajo. Cemu bi si razbijali I nI" 9>avo! fflUl odpravi vsa kurja očesa. Dobt se v vseh lekarnah In drogerljah. Ključavničarstvo Priporočam se za vsa kljn-avničarska dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavren-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50. (t) vsakovrstni prvovrstna izdelava Gastrann Antonija Ljabljaaa Prežemava uL it 42 Birmanska darila po globoko xnt-ianth cenah. Dre od 50 Dtn naprej s garancijo dobite pri urar J« R. Bizjak Mariber Oo.poeka al. 1« ČEVLJI novi, damski od 120 Din naprej, moiki od ISO Din naprej, po naročilo. Popravila: templanje (maki 20 Din, moiki 28 Din. — Ivan Tome, splošno čevljarstvo, Sv. Patra «. 42. Brivnica »Zora« Celje, pri kapucinskem mosta, s« priporoča. — Priznano prvovrstno brit Za slikarska in pleskarska dela se priporoča Ivo Glinšek, Roi-ua dolina cesta XV. št. 9, je in striženje. Najnižje ' Ljubljana. — Delo solid-cene. (t) no, cene nizke. (t) Damske obleke > izdeluje solidno in moder* I no in po meri ter najcenejše Elysče, Modes des dames, Novi trg it 5. (t) Slamnike in popravila najceneje v salonu Mia, Florjanska 6. _ (t) Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvriuje Josip Mara, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Trajno ondulira za 80 Din, tudi ob nedeljah Salon Hešik, Sp. šiika. Medvedova 38. (t) Trajno kodranje na najnovejšem aparat« izvršuje brivski salon — Bevčič, Šmartinska c. 23. Reklamne cenel (tj Popravila strojev pisarniških, šivalnih in drugih takoj in poceni. Franc Kelbič, mehanik, Maribor, Vetrinjska 7. -Telef. 27-75. (tj Kopalne obleke puloverje, nogavice in spodpletanje Vam hitro io poceni izvrši pletarna Javornik, Maribor, Vojaš-niika X (t) Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah. PSentCna moko ■attmtKik mlleo* •odi aajceaeje veletrgovina Kte ta alenkik tsdetkov A. VOLK. LJUBLJANA Beeitera eeeta M. Premog, drva, koks frodaja Vinko Podobnik, riaika cesta it 16. Telefon 33-13. Birmanska darila po nejniijl ceni pri 51. lopeli, zlatar I jubljana, D«u>kl a. I aaiiireitledaejša kartoteka Soklič, Maribor. Birmanska darila. Radio aparat dvoelektronski, za anodo zadostuje pet žepnih baterij, prodam za 500 Din, in trielektronski za 600 D. Drenik, Ljubljana. Dreni-kov vrh. (g) HOTELIRJI i Mislit« na bodočo sezono 1 Poiljite nam 4« danes podatke o Vaših hotelih za lioteiski vodič 1933. leta Ifvratttev podatkov it»i» I>in 23— m plača M vnaprej I — II vr rt It« v oglasov v vodič »turne Cela stran Din 600-— / Pot atranl Din 325-— | Tretjina strani Din 225 — Naročila i« •Holeitki Vodič. 1933.1. »prejema: Uprava „Modernl Hotel", Zagreb, Krajiška nt. 12 II V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni in dobri soprog, oče, brat in stric, gospod Eduard De Monte železniški revident v pok. v soboto, dn« 7. t m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno umrL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V LJubljani, dne 7. maja 1932. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL ima o zalogi RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Telefon 2622 Trpežni afrik modrocl po Din 200"— Istotam. Za birmo znižane cene. Ure že od Din 36"— naprej! iMC JAN urar Marbor, Grajski trg 4 Vrine ftasiantate po Din 125 in 150 prodaja in raz pošilja Rudolf Sever Muri'In tre: t - Telefon 2ft-22 /Jdiursh« dela rteh vrat Vam ftoHdno in o godno i*vrti siavbtfo podjetje IVAH VlfcTNTIN Ljnhljana. Močttlkova nI ( rada i ?a vojailko bolnico) Nagrobne slike spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemti vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wolfova td. 6. Zahtevajte cenik. (t) posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. G. stavbeniki! Hitite z naročilom ali zahtevajte ponudbo Veletrg L. Kuharic Ormož Salon slamnikov in klobukov Zofi I.auren-čič, Mestni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo modernih slamnikov od Din 50 naprej. Preoblikovanja po najmodernejših modelih Din 25. (t) Couch zoie v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljub'*ana, Dvofakova nI. št. 3, dvorišče. Prvovrstni izdelki, cene nizke. I DRVA tN ! PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon tt. 2951 Posteljna ittn« vloga v Icaenjb ali lelemfli okvirjih, ler zlotljln lelezot porteltr Ir.leln)« •oIMno točno po naročila tvrdka Pavel Strelec Lfribljatia, Ooepoavvl.ki cevt al« Zahtevajt« brezplačni ceniki !. RFcIDOS, torbarstvo Maribor, niEhsandPOva c. 13 Trgovina Marija Rogeij, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26 — priporoča: svilo, dilen. kambrik, zastore, brisače, belo in rjavo za rjuhe, šifon, krasno damsko in moško perilo po zelo nizkih cenah. (t) FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelaa-lkrm, Ko4w-stock, Vofgtlinder, WeHa, Certo M hna vedno r zalogi fotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zabtevafte eeaftl MS^MMlMMSiillMMlMtrllJMSMlSMISHU Vezani »ILUSTRIRANI SLOVENEC« letnik 1931 Je in na razpolafjo v naSi opravi za ceno Din 90,— po po»i 10 Din ve«. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Nedetljs, S. maja: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Izvan. Znižane eeme. Ponedeljek. 9. maja: LEDA. Red O Torek, 10. maja: zaprto. Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 8. maja: VIKTORIJA IN NJEN HITZAR Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 9. maja: zaprto. Torek, 10. maja: RUSALKA. R«><1 A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja. 8. maja ob 16: >DVE MAitIČKI«. Prireditev Ženskega društva. — Ob 20: SPREOBRNITEV FERDINANDA PISTORE. Ab. D. Ponedeljek, 9. maja: zaprto. Torek, 10. maja ob 20: SPREORRNITEV FERDINANDA PISTORE. Ab. B. stavbno, pohištveno Ip. umetno mizarstvo s strojnim obratom p. Št. VI»i nad bjubljaro t V neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je naša srčno ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, teta, in svakinja gospa JERICA ŠEM(Z rol ZAJC dne 7. maja opoldne, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Bogu zaspala in odšla k Njemu po svoje zasluženo plačilo. Pogreb nepozabne, nadvse dobre pokojnice bo v ponedeljek 9. maja ob 10 dop. na župno pokopališče na Polici. Polica pri Viinfi gori, dne 7. maja 1932. Žalujoči: Janez soprog. Marija por. Zupančič, Jožefa por. Fer-bežar, Frančiška por. Ahlin in Ivanka, hčere. Josip, Jakob in Ivan, sinovi. — Žalujoče rodbine: Semž, Zaje, Potokar, Frbe-iar, Ahlin, Zupančič, Dremelj ln Janežič. Stav. 106. »SLOVENEC«, dn« 8. majn 1P32. Stran 21 Egitiij in Karo! Erfara Mizarstvo Drdd, pole« tacenskega mostu P.St.Vid n. Lj. Stalna zaloga pohištva. Samo domači, solidni zajamčeni izdelki. Priznano nizke cene. Kadar kupujete pohištvo, oglejte si našo zalogo. Ogled tudi ob nedeljah. Sprejemajo se naročila po predloženih ali lastnih načrtih. Šumstio velcposcsfvo v Gorskom kotaru, okrog 600 ha, zaraščeno, se proda. Sprejme se tudi hranilna knjižica prvovrstnega zavoda. — Ponudbe na Aloma Company, anončni zavod, Ljubljana, pod »Sumskoveleposestvo«. SospedarsKa inm nrsi mojstrov V Llilliii rce. zadr.zo.i. Vegova ulica št. 6, poleg realke priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvrši vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in arhitektonskih načrtih, iatotako vsa gradbena in stavbena dela ter proračune za vse vrste stavbe, fge informacije in nasvete brezplačno. Kmetovalcev sovražnik je Traino ondulacijo z aparatom najnovejše konstrukcije izvajam v svojem salonu prvovrstno In po znižani ceni Fr. Wildraann Frizer za dame in gospode Ljubljana, Napoleonov trg vis-a-vis Napoleonovega spomenika ste te poravnati naročnino? Zolremo ga z neolgenim apnenim dušikom. Zgodaj zjulraj, ko je še rosa, posipamo enakomerno in prav na tanko (okrog 80 kg na 1. k. jutro) apneni dušik po žitnem polju. To delo moramo izvršiti sedaj, ko je plevel mlad in nežen. Najuspešnejše zatremo plevel v trenutku, ko razvije divja repica in gorčica A—6 listov. Gospa Herkulesova so tehta vedno le nn Rozmanov ili tehtnicah Njih preciznost in točnost sta kvalitativno na višku LOVRO ROZMAN npecijnlna delavnica tehtnic, lite.: i in drugih meril Ljubljana, Pred Prulaml 5 Telefon 2997 Kuho se veselim noti ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri Franc Jager, Telefon 2012 tapetnik Sv. Petra nasip št. 29 Najvarnejše in najboljše naložite sroj denar pri HMM posojilnici rca. rodr. z n i. | CCljll * " * t novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem IZJAVA. Podpisana Bizjak Marija, pogodbena poštari-ca pri Sv. Juriju ob ščavnici, preklicujem ler obžalujem vse žalitve, naperjene zoper g. Krelt Ivana, vpok. pbštarja pri Sv. Juriju ob Sčavnlci. ter inkriminirane v kazenski zadevi okrajnega sodišča v Gornji Itadgoni, opr. št. 93-82. Istočasno izrekam zasebnemu iožilcu g. Kreft Ivanu zahvalo za odstop od tožbe. — Bizjak Marija. Zahvala Za vse izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob nedomestljivi izgubi našega nepozabnega očeta Janeza Adamiča se vsem, ki so pokojniku v bolezni in ob smrt! stali ob strani in ga na njegovi zadnji poti v tako obilnem številu spremili, najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo gosp. župniku Merkunu za tolažbo in podelitev tolažil sv. vere, g. dr. Miheliču za njegov trud v bolezni, načelstvu in nadzorstvu posojilnice v Dobre-poljah za darovani krasni venec ter polnoštevilno spremstvo ob pogrebu, gg. pevcem za ganljive žalostinke ter sploh vsem, ki so nam kakorkoli lajšali težko izgubo. Dobrepolje, dne 5. maja 1932. Žalujoči: soproga, sinovi, hči, in ostalo sorodstvo. čer"a^r PETA preizkušena od rasnih mojstrov je nenadomestljiva v Vaši stroki, ker Vam pritrdi usnje na lesenih petah sii/urno in v najkrajšem času brez vsakega truda. — Dobi se pri j ali ob Fligl ded., Ljubljana, ltimsku cesta 2 ali Gregorčičeva 0 — Telefon št. 33'53 — Zahtevajte potnika — Cene ugodne Velika bolezen Epilepsija — Krti - Božjast — Davica Dr. Schaeforja Epilepsnn se že nad 20 let izkazuje kot najboljšo protisredstvo. Dalje tudi kot pomirjujočo sredstvo za živi e pri nervoznosti in pomanjkanju spanja Prospekte pri: Apoteka Sv.Stjepana, M.Fistor, Osijck III. Vsem, ki so spremili našega dobrega očeta JERNEJA BLA2ICA na njegovi zadnji poti, najsrčnejša hvala. mmmmmmm us^mvjMK Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobile razne informacije. — Poslovne ure 00 pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 0 popoldne Telelonska štev. 3030. ZAHVALA. Vsem, ki »le o priliki, ko nas je za vedno zapustil gospod ji Franc Verbič blršl trgovec r Borovnici 7. nami sočustvovali, sc iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo še onim, ki so blagopokojnika počastili s cvetjem ali ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v torek 10. maja ob 8 v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 6. maja 1082. ŽALUJOČI OSTALI. m ZAHVALA. Ob prerani izgubi naše ljube, predobre, nepozabne mame, tašče in sestre, gospe Terezije 1/ofjč roj. Slemen se najtopljeje zahvaljujemo za številne izraze sožalja in tolažbe ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu — iz Gline kakor iz Ljubljane. — Posebej pa se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetk, pevskemu društvu -Krakovo-Trnovo« za prelepe žalostinke, viškemu tretiemu redu, obsmrlnemu podpornemu društvu na Glincah, čč. gosp. duhovnikom, viškemu gasilnemu društvu, in vsem, ki so nam v teh težkih urah kakorkoli pomagali. G 1 i n c e , dne 6. maja 1932. Žalujoči ostalL C O o 2 J 2 ^ nO Ei s— o .. a' — N -*• . U CO = H tO ~Z .5. S -g 3 . •§3 Ž = so "T 3 -J C ..OS •-1 »JjiS o co«:; o •• S — n ec 5 a> jI iS Roland Dorgelčs: Leseni križi 29 .o b "3 « 55 .ca • (M N Clf te jb " -„ o > J£ V N . O) r- N . .5 V -S S B ■ ^ .2 _ N e o s ,6 N T , » ■SJ i: N — ol rt w • 1> O) . ■ O > —M p n: j- - n 3 i Drugi se spuste nizdol v nas rov, s puško v roki. Zdaj spoznamo mračen skupek ljudi, ki se počasi pomika naprej. : Nc streljati! Ranjenec.« Prožimo jim roko čez jarkov obod. Previdno spuste ječečega tovariša nizdol. Drži se v dve gube, kakor da bi bil prelomljen; zadelo ga je v hrbtenico. »Drugega smo pustili pri potoku 1.. Krogla mu jc prebila glavo. Njihova strojnica je kosila čisto pri tleli, razumeš.« Šc en pojoč glas bega zunaj in išče. Naposled se približa. Skok v jarek. Nič več... ; Pozor, vsi so nazaj!« je ukazal Berthier od ust do ust. »Vsi so nazaj,« ponavljajo straže. Za mojim hrbtom slišim iz stanišča par prepi-rajočili se glasov: Po tej patroli bodo gotovo kaj sumili... Pa smo zopet na dilci... Zakaj pa ne napade tretji bataljon, u?<:: Le s težavo poslušam, ves trd sem že. Še pet četrti ure... Začnem šteti do tisoč, to mora trajati dobro četrt ure, Potem mi bo stati samo še eno uro. A lo nezmiselno brbranje številk me le še bolj uspava. Da bi ostal buden, se silim misliti na naskok, na naše blazno drvenje po ravani, na to živo verigo, iz katere se lomi člen za členom: sam sebe bi rad strašil. Po tudi tega nn zmorem več. Glava mi je težka iti me ne uboga več. Duh mi dreveni in sc omahuje izgublja v zmedenih sanjah. Vojna... Vidim podrte hiše, grez, vrste odre-venelih mož, pivnice, v katerih se pretepamo za par litrov vina, prežeče orožnike, razcepljene štore iu lesene križe, križe, križe... Vse to se podi mimo mene, se meša, preliva. Vojna ... Zdi se mi, da mi liodo te mračne, strašne slike za vse življenje vtisnile svoj umazani pečat in da jih ne lx>m mogel nikdar več izbrisati iz oblatenega spomina. Nikoli vež ne bom mogel videti lepega drevesa, ne da bi v mislih tehtal težo njegovega debla, gričevja, ne da bi si za njegovim vrhom pred-slavljal strelske jarke ,neobdelanega polja, nc tla bi se oziral po mrličih. Ko bo kje na vrtu rdeče vzžarela cigara, utegnem zavpiti: Hej, cepec, nemara bi nas rad izdali...« in ko bom star, bom dolgočasil ljudi s svojimi večnimi vojnimi zgodbami. Toda ali bom kdaj star? Kdo ve ... Pojutrišnjem ... Kako smrče, ti srečniki! Prgišče slame v kakem kotu, kjersibodi, pa mojo odejo, kaj več si ne želim. Spati... V polsnu mi nemirno blodeča domišljija pričara pred oči smešno vedro sliko, nekake nezavestne sanje, ki jih ne razumem prav. Na pragu njenega doma srečam mlado tlekle in ji 7. ukazujočo kretnjo pokažem na polju mesto, kjer naj bi se sestala: »Naravnost... dvesto metrov stog slame ... Dva prsta na levo, drevo svinčenih zrn ...« Dekle po vojaško tlesne s petami, pozdravi in de: Vidim!.. Kako mrzlo je!... In temno ... Čemu smo prav za prav tukaj?... To je noro. To jc žalostno. Glava | mi omahuje, pada ... Bojim se, da zuspirn ... Spim ... ' VI. Mlin brez vetornic. Našli smo kmetijo čisto tako, kakor smo jo bili rta nedeljo preti napadom zapustili. Dejal bi, da jc četvero stolni j pravkar odrinilo čez travnik v jarke, in da nori, debeli pes teče za kakim zamudnikom. Nič se ni izpremenilo. Po tem blatnem, razritem potu smo bili odkorakali. Koliko se jih jo vrnilo? Oh, ne, ne »tejmo ... Stopim v veliko izbo, kjer udari v nos sopuh po jedeh, ter sedem ob oknu, na moj stol. Tu jc m o j a čašica, tu moja stekleničica črnila, tu tudi mo je coklje. Tako dobro <16, ko najdem zopet te svoje stvari, te ničevosti, ki so mi pa vendarle ljube; kako lahko bi sc bilo zgodilo, da jih ne bi bil nikdar več videl... Sreča mi jc bila mila; življenje se nadaljuje in vdajati se morem novim nadam. Bridka radost mi zapolje v srcu. Jaz, da jaz vidim sonce, jaz slišim šumeti vodo; in moje srce, to srce, ki je tako burno plalo, vtriplje pokojno. Človek je trd, čeprav včasih od sočutja vzkrikne; kako majhna se mu zdi bolečina drugih, če sam ne trpi! Vse stvari gledam s površnim pogledom, V sinjem čadu vlažnega gnoja ob zidu vidim skozi okno malega črnega potelina. V sive kanirnito stene so izkopale zablodele krogle belo brazde. In lamle, sredi dvorišča, vodnjak z izlizanimi obrobnimi kanteni in Ircmi zelenimi zidki... Kako, ali tu zadaj še ni vs pri kraju? Zdi se, da poslajajo topovi zopet glasnejši. Kdo nas je prav za prav zamenil? 14t3. polk. U botri fantje!... Stran 2f> >SLOVENEC<, dne 10. maja :1932- OBUTEV ZA DELO IN UDOBNOST. Sedaj, ko nastopajo toplejši dnevi, menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami jugoslovanskih delavcev in iz usnja iz jugoslovenskih tovarn. Btev. 100. Lufovi vložki Vezalke iz najboljšega materijala Din 1*— za 1 par. Vrsta 2942-00 San lale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22-26 Din 39 -, št. 27-34 Din 49"-Zenske št. 35-38 D.n 59 —. Moške št. 39-46 Din 69 —. Vrsla 2927-14 Moški čevlji v črni ali rjavi barvi t močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čeveij za delavnik in praznik. 149.- Vrsta 4435 00 Udobni čevlji iz sivega platna z elastičn m gum jastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v to dih solnč iih dneh. V njih se boste počutili vedno ugodno. Vrsta 9175-03 Za neverjetno nizko ceno lepi ženski čevlji iz satena. Za malo denarja velik luksus. Isti iz baržuna za isto ceno. Vrsta 2145 09 Za gospodinje: Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna Za vsakodnevno c zaponko in z elastičnim gumiia-tim pod- udoben čevelj iz platom. Za malo denarja veliko zadovoljstvo. niti žepa. Vrsta 3945-03 nošenje praktičen, močan in boksa, ki ne žuli niti nog Čistile Vaše čevlje z našo kremo. VEČ SLUŽBE: Trudimo se, da Vas kar najboljše postrežemo, ne samo z dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo popolno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev in Vaše noge. Vrsta 1845-05 Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto Kavnotaki tudi brez zaponke samo za Din 149 —, iz baržuna Din 59 —. Vrsta 0167-00 Čevlji iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober mate-rijal lamčimo. Za delo na polju in za vsaki štrapac so ti čevlji neobhodno potrebni. 169.- Vrsta 9937-18 Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa, z usnjatim podplatom; zbiti ali z gumijastim podplatom za isto ceno. Vesele blnkošd edino s dr.A.Oefherlevo blnhostnotono! 5 dkg masla primešaj z 12 dkg sladkorja in 3 penečimi rumenjaki, dodaj 1 ovojček dr. Oetkerjevega vanilijinega sladkorja, i/81 smetane, nato soka in lupine od 1 pomaranče, B dkg oluščenih in zmletih mandelnov, 16 dkg ostre moke, ki smo jo premešali s i/z ovoja dr. Oetkerjevega pocilnega praška, k vsemu temu dodaj še 3 spenjenene beljake. Če pečeš torto pri srednji pripeki, se shlajeua torta prerereže in napolni z marmelado, zgoraj pa glazira. pozor! „Pri Zmajskem mostu Pozor 1 Ugoden nakup vse vrste manufakturnega blaga po najnižji ceni. :: Došli so zopet ostanki od Dagmar - svile, meter 8 Din, in ostanki trpežnega kambrika. :: Ne zamudite ugodne prilike. :: Geslo trgovine: Dobro blago, majhen dobiček in velik promet! Za točno in dobro postrežbo jamčim. S spoštovanjem IVANKA ŠTRUKELJ, LJUBLJANA, Rrsljeva cesta 2. strokovno popravlja urarska delavnica A. VELKAVRH Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 66 Strokovno popravilo gramofonov URE PJjjuča ire dihala so neglede na to, da morajo delovati brez pre-stmka, izpostavljena mnogim škodljivim vplivom, kot so veter, mra/., prah, dim in razne nalezliive bolemi. Zato ni ču ino da pride semtertje do motenj, do kašlja, hripavosti, bolezni v vratu težkoč pri dElsa< proti Kašlju in prsnim 10'ečinem lekarnarja F> Uerja odstrani nevarnost poslabšanja. Slabotne osebe in otroci bi ga v obče morali redno jemati posebno še ob spremenljivih dneh pomladi in jeseni, oni pa. ki stalno delajo v pra nih, zaduhlih in stabo zračenin prostorih, bi ga morali rabiti vsak dan. Zagorski prsni sok »Elsa< lekarnar a Fellerja je tako prijetnega okusa in tako redilen, da koristno vpliva tudi na telesno moč in odpornost. 2 steklenici Din 50"—, 4 steklenice Din 92'— z zavojnino in poMnino vred pri lekarnarju Lvg. V. Fellerju Stubica Donja, Elsatrg 134. (Savska banovina). Priporoča se obenem vporaba Elsafluida. O'obreno po lulnlstr. noč. pol. In narod, zdravja Sp. br. SOS z dne 24. marca 19.12. Splošno in pohištveno mizarstvo A ROJC IVAN I Ljubljana, Zgornja Šiška štev. 93 B I raizarsivo - Seilh ff ailC - Trata St. 13 pri Si vidu izdeluje vsa mirnrska dela, specialno pa modeme stole in divane po najnižji ceni A. & E. Skabernč, Ljubljana, Mestni trg 10 Elektro-Inštalaciie za razsvetljavo <„ po(?„n i,. vrSuje sirokovninSko po zmernih cenah. Specljalna delavnica i« nrevtjantn elektro-motorjev, tranuformaiorjev in nnto-dlnamn. V zalogi ves elektro-raaterijal, kakor žarnice in elektromotorji, rabljeni in novi najznamenitejših firm v vsaki kOil«nl. pr per2inl|č KonceelJonirano elektro podjetje Domžale, nasproti poŠte Elektro-meh. podjetje L Jnbl Jana. Gosposvetska 16. Tel.2S71 Enonadstropna hiša s staro, dobro vpeljano gostilno lepimi gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in gozdi tik železniške postaje ob Savi se proda Plačilni pogoji skrajno ugodni. Ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod štev. 6701. Tovarniška POSLOPJA z vodno močjo in velikim zemljiščem (stavbni prostori) ob Bistrici tik Kamnika pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodai Ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod štev. 6702. „BISTRA" LJUBLJANA "vtoprometna družba z o. z. Gospod J. Žirovnik, generalni zastopnik India tyre & rubber Co. Ltd. za Jugoslavijo Lj ubij ana Na Vaš dopis z dne 11. t. m. glede trpežnosti India pnevmatik Vam v Vašo vporabo poročamo, da so se v našem avtobusnem prometu India pnevmatike 34 x 7,32x 6,30x 5 DOS v težki izdelavi prav dobro obnesle in jih priporočamo vsem avtobusnim podjetjem. S spoštovanj em „BISTRAW avtoprometna družba z o. z LJUBLJANA R. HOJAK 1. r. I§1IP®8 Za Jugoslovansko tUkarao * LJubljani: Karel Ce*. Izdajatelj: Ivan Itako r o«. Urednik: Frane Kremiai, Štev. 105. SLOVENEC«, dne 8. maja 1032. Stran 7. 30 fef deta za krščanske ideale Maribor, 7. maja. Jutri, v nedeljo obhaja najmočnejša mariborska krščanska organizacija »Krščanska ženska /.veza i a Marib. Mvtjenje največja dobrina za posameznika, za družine in naše ljudstvo sploh, si je Krščanska žensk i zveza prizadevala ohraniti, oživiti in dvignili kivčimsko zavest in krščansko življenje, posebno v družinah. Delala je pri svojih članicah in no njih v družinah za globoko življenje s cerkvijo, posebno za ogosto in resno sprejemanje sv. zakramentov, za lepe krščanske navade, zn razširjenje dobrega, krščanskega čtiva po družinah, skušala je družine obvarovati modernih kvarnih vplivov. V ta namen je prirejala za svoje članstvo posebne cerkvene slovesnosti, tridnevnice itd. Ta namen so imela številna predavanja izven cerkve, pri katerih so številni predavatelji obravnavali razne pereče zadeve. Neminljivih zaslug si je pridobil pokojni dr. Medved, ki je nastopal v zvezi kot govornik od njenega početka pa do svoje prerane smrti in je s svojo znano zgovornostjo članicam kazal krščanska življenjska pota in jih navduševal za nje. Velike Vrlemu obrtniku in možu naše nnjis titke! . renejc Se (!e zvečer zasluge pa gredo tudi sedanjemu zvezinemu duhovnemu vodji prof. Pavlu Zivortniku, ki mnogo delu nu poglobitvi duhovnega življenja v društvu. V zadnjih letih je delovanje Kršč. žen. zveze vedno bolj izrazito dobivalo potezo krščanske dobrodelnosti. Podpira zveza pomoči potrebne z denarnimi prispevki. Razveseljivo je gledati, Kako od leta do leta rastejo svote, ki jih da zveza zn podporo revežev iz svojih društvenih denarnih sredstev. Že znašajo milodari, ki jih deli zveza, letno, do 25.000 Din. Članice same zase tudi vršijo delo krščanske ljube/.ni, ko obiskujejo bolnike, pomagajo s hrano, obleko in drugimi potrebščinami. Zveza skuša vedno bolj in bolj buditi tega za naše razmere tako potrebnega duha in skuša svoje članstvo karitntivno vzgajati. Tega dobrodelnega duha skuša zanesti med široke plasti vsakoletna božič-nica, ki je vedno med največjimi in najbolje obiskanimi dobrodelnimi prireditvami v Mariboru. V zadnjih letih si je zveza postavila tudi nalogo, da postavi v Mariboru Dom revežev-, v katerem bi imele vsaj najpotrebnejše članice človeka vredno stanovanje in oskrbo. Duha skupnosti goji zveza ludi s tem, da se članice v kolikor mogočnem številu udeležujejo pogreba svojih rajnih tovarišic, da se za iste opravi sv. daritev, darujejo sv. obhajila. in dobra dela. Hazven tega sc je pri zvezi leta 1.923 največ po zaslugi g. ravnatelja msgr. dr. ,Tf>-rovška ustanovil posmrtninski sklad, ki ga ves čas z veliko skrbjo upravlja g. Alojzij Filipčič in ki ima namen tudi najrevnejšim članom oskrbeti primeren pogreb. Mirno lahko rečemo, da je izvršila Krščanska ženska zveza v tridesetih letih svojega obstoja veliko delo. Gotovo bi bilo brez nje v verskem življenju našega mesta, posebno pa še v dobrodelnosti občutna vrzel. Krščanski zvezi ob njeni tridesetletnici k dosedanjemu delu in uspehu od srca častitamo, izražamo hkrati željo, da božji blagoslov Se za naprej spremlja njeno delo, da bi rastla še naprej, da bi še v večji meri lajšala gorje, katerega je toliko med nami. Pomlad sza&teva v obrambo vsled zimskega oblačila omehkužene koin 5-— — 22-—. Jtifiosl. P. BeiersdorI & Co. d. s. o. j., Maribor Podivjani bih razmesarit gospodarja Prvi evhar'stiem kongres c lavantinski škofiji se bo vršil letos na god sv. Janeza Ncpomuka, dne 16. maju PRI SV. JANEZU NAD VURBERGOM /z posameznih župnij dekunije pridejo romarji v procesijah. Sv. maše bodo vsej Sloveniji, po Hrvatski. Dalmaciji. Po I v s(. hude biije. ki so jih bili Slovenci im severni mej': - dal je vedno veren in trden n,i !■< '.d n j.i k. -'Mišlnvnn kol obrtnik, človek, družabnik, • i m 11 >\ n u neh od Slovencev, temveč lu-li <1 Nemcev. Saj iij>'iiiii nobena slvar ni bolj ln j; 1 kot neposlenosi v obrti in pri ljudeh. f.jub''/en do dela pn še po peldesetih lelih žari iz njegovih pr;ji/nih in >e vedno živnhnih ofi ler iz njegovih rok na katerih se pozna ta cVItra \ rsta hi. prebitih od jutra do večer« v oo-sestnik in nad vse skrben gospodar. S svojo marljivostjo in varčnostjo si je pridobil tri grunte, katere je znal tudi umno upravljati. Bil je dvakrat poročen in zapušča še deset živih otrok. Pogreb, ki gn je pokojnik imel, je bil zelo lep in je skoraj um fnrn spremila lako tragično preminulega /.apužann. daje brez truda nošlcgtši siiai? Cist in varfen v uporabi Četrta generacija Javljajo nam, du so se združili v klub pod imenom četrta generacija slov. umetniki, ki so istim imenom razstavili v Ljubljani I. 1928. Člani so: Olaf Globočnik. Miha Maleš, Frane Pav lovec. Niko Pirnnt. katerih dela smo imeli priliko že večkrat spoznali. Združil« jih je miselnost sedanje dobe in nujnost skupnega delovanja. kljub hoče z. vso silo načeti boj mrtvilu dilcniailtizmu in kiču, ka vludu v likovni umetna Slovenskem. \ ta namen se ho posluževal razstav svojih in tujih umetnikov, kritik in polemik. Elektrika ga je udarila Novo mesto, 7. maja. Davi okrog S je elektrotehniški vajenec Mri. narič popravljal eleklrovod na Dr Uežkovi cesti. Splezal ie na električni drog s krampeži na nogah, tudi s pasom se je dobro pripel ler pričel s popravljanjem. Ntienkral pa je omahnil vznak in lako obvisel ua drogu. Pri popravljanju je najbrž /. roko prijel za obe žici in udaril ga je električni tok v napetosti 220 voltov. Ljudje, ki so fanta opazili, so takoj obvestili elektrotehnika g Sedeja Viljema, pri katerem se je Mežnarič učil. Mojster jo z drugimi vajenci takoj prišel z leslvo na lice mesln, dn so pouesrečenegn fanta skupno rešili iz. mučnega položaja. Poklicani zdravnik g. dr. Po-lenšek pa je nezavestnemu Mežnaričli nudil prvo pomoč, nakar so ga z avtomobilom prepeljali v bolnišnico usmiljenih bralov v Kandiji. Ponesrečeni sejmarji Novo mesto, 7. maja. V petek, dne (i. I. m. jc bil v Žužemberku semeni. Nanj se je peljalo tudi več novomeških sej-mnrjev. Popoldne okrog 1 so se vračali na enem vozu proli domu sejmarji g. Keri Anton in njegova žena, g. Trnviznn Tilkn, Roznlija Vidmar in Marija Vidmar. Vozil je s parom konj voznik Murgelj iz Daljnjega vrha. Ne daleč od Žužemberka, kjer napravi ne baš preširoka ccsla zelo oster ovinek, je voz, ki je bil v lahkem diru, zadel z zadnjim kolesom v obcestni kamen. Nenadni, a precej močni sunek je v hipu vrgel z voza vse sejmarje in vse blago, ki je bilo nn vozu. pa ludi voz sam se je prevrnil. Na cesti je obležalo vse blago s sejmarji vred. G. Feri in njegova žena tn obležala nezavestna, vsi pa so bili precej potolčeni in prestrašeni. fio-spa Ferijeva, ki je slara že nnd 70 let, je dobila lako hude poškodbe, dn so morali nn lice mesln poklical i žužemberškega zdravnika g. dr Smoleln, ki je ponesrečeni«! nudil prvo pomoč. Kmalu nnto je privozil mimo tovorni avtomobil novomeškega trgovcu g. Kopača. Nn In avlomobil so naložili po-nesrečenko in jo hitro pripeljali v Novo mesto. 1'revrnjeni voz so s pomočjo par moških dvignili, naložili nanj blago in se odpeljali naprej. Ribnica Brezobzirni vozniki. Nn praznik, ravno ko sn ljudje hiteli k deseti maši, je drvel čez naš lig brez uma avtomobil, ki je brezobzirno oškropil 7. blatom vse mimoidoče. Najbolj so naletela zunaj trga tri dekleta, ki so prišla v cerkev do vrha blatni!. So brezobzirni šoferji, ki, ako vidijo gručo ljudi, nalašč poženejo, da jih oblatijo. Zabavajo se, ko mora kmetski človek skakali v njive in travnike, da se izogne sitdmu gospodu. Mi ne pa vprašujemo, ali ni postave za take voznike? Ali je dalo županstvo nabili tablice Vozi počasil zastonj? Okrajnega glavarja, . prosimo, naj naroči orožništvu, dn take vozače naznani, da bodo plačali par sto dinarjev, pa se bodo kmalu navadili na novi cestni red, kakor so se naši vozniki. Cerkveno orgle so prenovili pri podružnici v llrovači. Nemalo smo bili iznemtdeni, ko so nam prvič milo zadonele v ponedeljek pri prošnji procesiji. Bil je že čas. da se je prejšnje škripanje in ro-polnnje nehalo. Vojna jim je pobrala najboljše pi-ščnli in so zadnjo čase izgledale, kakor so ljudje rekli, ko podrte gavge ler kazite lepoto podružnice na pokopališču, (i. Dernič iz. Radovljice jih jo nanovo uglasil l°r praznoto nadomestil z novimi pi ščalmi, da so sedaj kos marsikateri farni cerkvi. Pravijo, da je mojster naredil vse to po prav nizki ceni. za kar smo mu tem bolj hvaležni! Praznik naših gasilcrv na dan sv. Florijnnn jc bil pnselmo svečan Ljudje so s ponosom glednli veliko četo, ki se je \edno izkazala pri požarih s posebno požrtvovalnostjo. Pri sv. maši so peli lelos gasilci prvič, in sicer so se na korit izkazali kol izvrstni pevci gasilci iz. Goričevasi. To je bil zn Ribnico, ki pelje lako vnelo in vešče goji, pravi do godek Železniki V preteklem tednu smo imeli v naši bližnji okolici dve smrtni nesreči. Posestniku in gostilničarju Jožefu Zhontarjll nn Rudnem jo utonil dveletni sinček. V Zalem Logu pa se je obesil -lanez. Kolar, sin posestnika in trgovca Bil je 27 let slar in živčno bolan. Dobrodelna akcija je s 1. majem ukinila kuha nje zajtrkov za otroke. Vsega skupaj je bilo rnzde-Ijenili okrog 1H00 porcij. Prihodnji čelrlek 12. maja bo preteklo lin let, knr so postali Železniki žriev strašnega požnrn. Ostnla je nedotaknjena le cerkev sv. Frančiška in najstarejša hiša z imenom Polnodn. Ilslno izročilo pripoveduje, da ie pri tem požnrn divjal lako hud veter, dn je nosil ogorke relo do Kranja. Dn bi nas Boc in sv. Florijan varovala v naprej lako strašne nesreče, se je vsako leto zadnjo nedeljo v nprilu pobiralo zn sv. maše na časi sv. Florijitnu, ki st se potem tirale na Bokovlci, pri sv. Križu in doma v župni cerkvi. Lelos se pn do danes ni še nič pobiralo. jjneumaftiko in vse druge sestavne dele na>ceneje kupite vendar le pri »TEHNIK" 3osip Banfai, Ljubljana Miklošičeva cesta 20 4% Velika izbira nogometnih žog, TENIS RAKETOV, gramofonov itd. Za odjemalce naših tenis ralcetov brezplačen oouk o tenis Igranju. Stran 2f> >SLOVENEC<, dne 10. maja :1932- Btev. 100. Ljubljana Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani V tekočem tednu začne Prvi slovenski glasbe-n: festival s svojimi prireditvami. Po obsegu koncertov in važnosti sporeda je to največja glasbena prireditev, kar smo jih do sedaj imeli Slovenci. — Slovenski glasbeni festival bodo posetili v velikem številu gostje iz vseh krajev naše države, navzočih bo veliko število bratov iz Češkoslovaške, zastopana pa bo tudi Poljska in Bolgarija. Gostje se pridno javljajo; do sedaj je prijavljenih nad 1200 oseb. Glavne prijave pa pridejo še tekom tega tedna. Z ozirom na točen pregled si dovoljujemo navesti vse prireditve ob slavnosti 60 letnice Glasbene Matice ljubljanske. Torek, 10. maja: Vokalno-instrumentalni koncert šole Glasbene Matice ob 20 v unionski dvorani. Petek, 13. maja: Komorni koncert konservato-rijskega kvarteta ob 20 v Filharmoniji. Sobota, 14. maja ob 11 otvoritev glasbene razstave v veliki dvorani Narodnega doma. — Ob 20 simfonični in zborovsko - instrumentalni koncert Glasbene Matice v unionski dvorani. Nedelja 15. maja ob 9.30 cerkven koncert v frančiškanski cerkvi. — Ob 11.30 Gallusov koncert zbora Glasbene Matice v Filharmoniji. — Ob 15 kcncert slovanske pesmi na Kongresnem trgu. Nastopijo: Hlahol (Praga), Stankovič (Belgrad), Li-sinski (Zagreb) in Slovenski učiteljski pevski zbor. — Ob 20 v opernem gledališču Matija Bravničar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Ponedeljek, 16. maja ob 9 slavn. občni zbor la vas! 3066 imamo krasno izbiro češkega in angleškega blaga za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni ŠpecMalna irslovinoa suhsra N0¥AK-LIIIDLJANA Kongresni trg št. (Nasproti nunske cerkve) KAJ BO DANES? Union: Proslava dr. Korošca. Ob 10.50. Drama: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. Izven. Opera: »Viktorija in njen huzarc. l/ven. Znižane cene. Realka: Ustanovni občni zbor društva »šola in dom«. Ob 10. Kino Kodeljevo: Ob 15.30, 17.30 in 20.30 opereta »Ljubim, ljubiš, ljubi« (Ein Burschenlied aus Heidelberg). Willy Forst. Znižane cene. Vojaško strelišče: Ostro streljanje okrožne strelske družine. Ob 9. Univerza, predavalnica kemijskega instituta: II. redni občni zbor jugoslov. kemijskega društva. Ob 10. Delavska zbornica: Table tenis dve natcli Praga—Ljubljana. Ob 20. Igrišče Ilirije: I. S. S. K. Maribor : Ilirija. Ob 16.15. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. KAJ BO JUTRI? Drama: »Leda«. Red C. Opera: Zaprta. OUZD. velika dvorana: Občni zlmr društva /a ustanavljanje šolskih zobnih ambulatori-jev. Ob 17. Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Ljubim, ljubiš, ljubi«. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta t; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 tn tir. Staniko Kmet, Dunajska cesta 41. Birmanska darila po znižanih cenah pri L. VILHAR, urar I jubtjana. Sv. Petra c. 36 0 Rdeči križ za prihodnjo zimo. Kdor bo imel povezek z zimskimi potrebščinami pripravljen, pa Rdečega križa (Ljubljana, Wolfova 12) ni obvestil, naj jutri, v ponedeljek 9. maja med deseto in trinajsto uro pazi na zbiralni tovorni avtomobil, ki ho označen z dobro vidnim rdečim križem na belem platnu in se bo javljal z glasnim hupanjem. Ko pride tak avto v bližino, naj darovalec (lahko tudi iar skozi okno) pokliče avto spremljajoče nabiralce k sebi in jim, ko so se izkazali z legitimacijo Rdečega križa, izroči svoj povezek. Dosti časa sred prihodom zbiralnih avtov bo po vseh mestnih »krajih krožil poseben avto s sekstetom muzikov, li bodo pod vodstvom g. cand. iur. Cvirna trobili anfare in s tem opozarjali, da pride v kratkem '.biralni avto Rdečega križa. — Tovorni avtomobili, bodo v ponedeljek 9. majnika med 10 in 13 po »seh ljubljanskih okrajih zbirali Rdečemu križu aamenjene povezke, naj se v ponedeljek zbero (če So dež, opremljeni s plahto) v Zvezdi ob drevoredu vzdolž Krapeževe restavracije, in sicer že ob da jih bo Rdeči križ mogel akciji primerno opremiti s svojimi znaki in da dobe navodila. — Nabiralci (samaritani, akademiki, skavti, odposlanci magistrata, muziki) naj se v ponedeljek zberejo točno ob pol 10 na dvorišču nekdaj Aurove hiše, Wolfo-va ulica 12, pred pisarno Rdečega križa, da dobe legitimacije, znake in navodila. © Matere! Danes je Vaš dan. Spomnite se re-vic, ki s strahom mislijo na prihodnjo zimol Odbe-rite od svojih zimskih potrebščin kaj primernega in izročite jutri nabiralcem Rdečega križal Izredna prilika I Vse vrste obleke po zelo znižanih :enah. — Pristna angleška blaga K. Pučnik. Tavčarjeva ul. 3 Glasbene Matice v Filharmoniji. Nato razvitje zastave Glasbene Matice, dar Nj. Vel. kralja Aleksandra, v dvorani Filharmonije. — Ob 10.30 odkritje spomenikov pred Matičnim poslopjem v Vegovi ulici. — Ob 12.30 tekma slovenskih pritrkovalcev, ob 15.30 tekma pevskih zborov dravske banovine. Obe tekmi bosta na velesejmu. Pevska tekma v paviljonu »K«. V nedeljo in deloma tudi v ponedeljek se bo vršil kongres Jugoslovanske Pevske Zveze. Vozne ugodnosti. Udeleženci slavja Glasbene Matice in pevskega kongresa imajo na podlagi legitimacije 75 odstotni popust na železnici na podlagi odloka železniškega ministrstva št. 6757' od 30. marca 1932. Vsakdo mora kupiti na odhodni postaji polovično karto do Ljubljane, ki velja tudi za brezplačen povratek. Izkazati se mora samo z legitimacijo, ki mora ob povratku imeti potrdilo o udeležbi na proslavi, oziroma na kongresu. Legitimacije razpošilja pisarna Glasbene Matice in stane 3 Din komad s poštnimi stroški vred. Žig za priso-stvovanje slavnosti kot potrebno potrdilo za povratek pa se bo dobil v ponedeljek 16. maja dopoldne v veži poslopja Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in popoldne na velesejmu pri blagajni ob vhodu v Lattermanovem drevoredu. Opozarjamo, da je vhod za občinstvo na pevske in pritr-kovalne tekme v ponedeljek le v Lattermanovem drevoredu nasproti igrišča Ljubljanskega Sokola. Vsi drugi dohodi na velesejem bodo zaprti. Občinstvo vabimo, da v velikem številu poseti koncerte za časa festivala. TVRDKA A. PERSCHE se je preselila na MARIJIN' TRG — (poleg novega irtuoo«fovja). Drago Gorup & Co. konfekcijo Miklošičeva c. 16/1 v hiši Delniške tiskarne (Bambergova hiša) Najmodernejše pomlaiianske obleke v veliki izberi solidno in poceni. Za hladne dneve lepi plašči. Oglejte si našo zalogo, ki smo jo pripravili za Uinkošti. Maribor Nepojasnjeni Maribor, 7. maja. Včeraj ob y, na 13 je prišlo v neki hiši na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora do razburljivega dogodka V poslopju je nenadno odjeknilo več strelov, ki jih je bilo" slišati na ulico. Hišni stanovalci in mimo idoči so takoj slutili krvavo de-janje ter nemudno obvestili policijo, ki je udrla v j poslopje ter našla v neki sobi na tleli ležečega 1 moža v krvi. V rokah je krčevito stiskal pištolo, j Prvotno so mislili na samoumor, hip nato pa so odkrili še drugega moža, ki je skušal s samokre-j som v roki pobegniti iz poslopja. Bilo je takoj oči-vidno, da je identičen s storilcem, katerega je policija zasledovala. Naglo je bila hiša iz Kolodvorske, Aleksandrove in Cafove ulice in Zrinskega trga obkoljena po varnostnih org;u> 1 ki so sto- © Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo kakor vsa leta tudi letos organizirala počitniške kolonije in sicer na Gorenjskem in pri morju. Prošnje je vlagati pri mestnem magistratu, soba 42. V prvi vrsti se bodo vpoštevale le prošnje v Ljubljano pristojnih in šoloobveznih otrok. V prošnjah je točno navesti ime in priimek otroka in staršev, njihov poklic, število nepreskrbljenih otrok, stanovanje in pristojnost. Obenem se navede tudi šola, katero otrok obiskuje, in njegova starost. — Prošnje je vlagati vključno do 14. maja. Starše, oziroma skrbnike opozarjamo, da se na pozneje vložene prošnje ne bo oziralo. Prošnjo naj potrdi načelnik okraja, v katerem prosilec(ka) stanuje, 0 Zanimivosti izpred sodišča. Kakor smo že poročali, je kazenski sodnik okrajnega sodišča oprostil šest ljubljanskih mesarjev-prekajevalcev, ki jih je policijska uprava prijavila zaradi prekrška člena 8 zakona o pobijanju draginje, češ, da so prodajali prekajeno meso z večjim dobičkom, kakor to zakon dovoljuje. Zastopnik državnega tožilca se je proti oprostilni sodbi pritožil na deželno sodišče. — V kratkem bo razpisana razprava proti pivovarni »Union zaradi kvasa. Lani se je že vršila proti pivovarni prva razprava pred okrajnim sodiščem, a je bila preložena, da je strokovnjak podal mnenje o poslovanju in produkcijskih stroških za kvas. — Pred okrajnim sodiščem bo prihodnje dni tudi več razprav proti ljubljanskim gostilničarjem, ki so bili ovadeni zaradi pretiranih cen. — Pred sodnikom g Brankom Goslarjem se je včeraj v sobi 28 vršila kazenska razprava proti nekemu mesarju zaradi prekrška člena 8 zakona o pobijanju draginje. Za-j četkom marca je namreč mesarjev pomočnik prodal gostilničarki Emi Sfiligoj kilogram pljučne pe-: čenke po 26 Din. O primernosti cene zaslišani iz-| vedenec je izjavil, da je la cena pretirana, čeprav je treba pri pljučni pečenki pribiti k tržni ceni govejega mesa še 80 odstotkov. Sodnik je mesarja , obsodil na 300 Din denarne kazni. Mesar je prijavi! proti sodbi vzklic. □ Tudi Maribor proslavi Koroščcvo 60 letnico. Slovesna proslava dr. Koroščeve 00 letnice bo 1 v nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne v veliki unionski dvorani. Poleg pevskih in godbenili točk je na sporedu tudi slavnostni govor, ki ga bo imel bivši narodni poslanec ter dolgoletni dr. Korosčev so-j delavec Franjo Žebot. □ Čestitke dr. Korošcu. Za nabiranje podpisov za čestitke prejmejo nabiralci te dni posebne pole, zato počakajte na nje, tudi tisti, ki ste že začeli I z zbiranjem čestitk. — Pripravljalni odbor v Ma-I riboru. □ Osebne izpremembe na mariborski carinar-. niči. Iz Maribora so premeščeni: Nikola Djuka- novič, pomožni carinik v Belgrad; Vasilije Lazič, carinik v Novi Sad; Franjo Žic. carinik na Rab. — V Maribor so premeščeni cariniki: Dragotin Pa-Ijaga iz Soluna, Mladen Perič iz Koprivnice, Julije Vapa iz Gornje Radgone, Amon Josip iz Su-botice in carinski pripravnik Dimitrij špirovič iz Dubrovnika. □ Mariborski otok v znamenju priprav. Po j zimskem spanju je postalo na Mariborskem otoku : živahno. Bazeni se čistijo in popravljajo, naprave j se spravljajo v red, vsevprek se barva in čisti, da bo za binkoštno nedeljo za otvoritev vse kot novo in bleščeče. Popravljalna dela vrši tvrdka Jelene & Šlajmer pod nadzorstvom mestnega gradbenega urada. — Otvoritev kopališča bo slovesna in zdru-; žena z velikimi plavalnimi tekmami ljubljanske ; plavalne podzveze, na katerih bodo nastopili slo-i venski in graški plavači. □ Carinski dohodki marca in aprila. Meseca j marca so znašali dohodki mariborske glavne ca. ! rinarnice Din 3,937.818.50; od tega na uvozu Din | 3,035.698.80. — V aprilu so dohodki znašali: uvoz j 3,890.278.70, izvoz Din 421.—, skupno s raznimi taksami Din 4,793.365.35. O Regrutski kovčeg ukradel. Policija je prijela nekega Franceta J., doma z Beričevega, ker ga je osumila, da je ukradel na kolodvoru nekemu regrutu kovčeg. Nekdo je namreč Franceta ovadil, da se je bahal, kako imenitno se je gostil z dobrotami, ki jih je našel v kovčegu. Tam je našel namreč celo pleče, drugega mesa, pogače in podobnih dobrot. Policija pa je našla pri Francetu v neki bližnji baraki samo kovčeg z napisom M. Cetinski, v kovčegu pa je bila samo še žlica in skodela. Okradeni regrut, ki se do sedaj še ni javil, je najbrž kje s Kočevskega doma. Tam so namreč taka imena. France pa je odšel v zapor. ! š Zobozdravnik med. univ. Dr. Stanke Tavčar se je preselil na Dunajsko cesto (Schneider & Verovšek) Ordinira od 3. do pol 7. ure □ Krvav dogodek v Kamilici, o katerem smo že včeraj poročali, je vzbudil med okoliškim prebivalstvom veliko razburjenja in zgražanja. Truplo pokojnega Jožefa Oderja je bilo včeraj prepeljano na pokopališče v Kamnici, kjer se je vršiia nato obdukcija. — Komisija mariborskega okrožnega sodišča, v kateri sta bila preiskovalni sodnik viš. sod. svetnik Kramer in sodni zdravnik dr. Zorjan, je ugotovila žalostni dejanski stan. □ Danes tekme v rokoborbi! Popoldne ob treh se pričnejo danes tekme v rokoborbi za prvenstvo Dravske banovine. Na blazini se srečajo prvaki naših slovenskih klubov. Tekme se nadaljujejo zvečer ob 8. ko bo padla končna odločitev za naslov prvakov posameznih kategorij. Najbolj ogorčena borba se bo vršila pač med Mariborčani, ker je pri nas rokoborbeni šport najbolj razvit. Zanimanje publike za izide tekem je izredno živahno. Ker je vstopnina nizka, bo omogočeno vsem udeležiti se tekem. Vstopnice se dobe pri blagajni pred pri-četkom in tudi med potekom tekmovanj v dvorani Zadružne gospodarske banke. □ Lepi dobitki. Danes popoldne se vrši na Trgu Svobodo tombola naših poštarjev. Dobitki so zelo lepi in sicer: spalnica iz trdega lesa. pogrezni šivalni stroj, harmonika, moško ali žensko kolo, fantovsko kolo, tolografični aparat, otomana, kuhinjska posoda, 3 kg kave in 25 kg sladkorja, kompletna specerija za prehrano 4 oseb za 1 mesec in končno se nakazilo za trajne kodre pri Sesalnem salonu Fettich-Franckheim v Ulici 10. oktobra. --Poleg teh glavnih dobitkov je še nebroj manjših daril ki bodo zadovoljila vse kupce srečk. □ Fantje se zbirajo. Včeraj popoldne in danes po pričele od vseh vetrov vreti skupaj množice UMMMHKldMMMBHP^ IIMSgBM © Eksplozija karbida. 8 letni Peter Ložar, sinček delavke v mestni jami na Vodovodni cesti, je ; včeraj zjutraj napolnil steklenico s karbidom in jo zažgal. Steklenica je eksplodirala in je pri tem znatno poškodovala Petra po obrazu in očeh. 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska I ulica št. 8. KINO KODELJEVO / Telefon št. 31-62 Danes ob 15.30, 17.30 in 20.30 ter jutri ob 20.30 Willy Forst v opereti Ljubim, ljubiš, ljubi (F.in Burschenlied aus HiHilolbersl Vstopnina znižana Din S. S, 4, 3 in 2, balkon 8 Din — Danes zvečer koncert v steklenem salonu kolodvorske restavracije. © Hranilno knjižico poneveril. Zamotano zgodbo o poneverjeni hranilni knjižici obravnava ljubljanska policija. Čevljarski pomočnik Janez S. z Beričevega se je seznanil v Ljubljani z neko kuharico. Ta kuharica je imela prihranjenega nekaj denarja v hranilnici. Janeza je prosila v torek, naj dvigne na njeno knjižico v Mestni hranilnici znesek 400 Din in obresti za lani. Janez je res dvignil v Mestni hranilnici znesek 668 Din, toda fanta je silno žejalo in to ga je zmotilo, da je zavil v gostilno. Fant je popival v torek, v sredo in še dalje. Končno se je znašel v gostilni pri Mačku. Še ves skrokan in omamljen je žalostno premišljeval, kaj naj sedaj počne in kako naj se izgovori pri svoji Micki. K njemu je prisedel neznanec. Fant je naročil še pol litra, toda tedaj mu je že zmanjkalo denarja. Izročil je neznanemu tovarišu hranilno knjižico in mu dejal, naj gre po novih 600 Din. Janez je v tem sladko zadremal, nato pa napol zaspan vstal in odšel iz gostilne. Ko se je neznanec vrnil s hranilno knjižico in denarjem, ni bilo nikjer pre-čudnega svata Janeza. Vprašal je zanj pri gostilničarju, ta pa mu je dejal, naj kar njemu izroči knjižico in denar, da bo on shranil oboje. Neznanec je res pošteno izročil gostilničarju denar in knjižico. Janez pa je med tem ves obupan taval po Ljubljani, končno pa se je Ie zatekel na policijo in tam povedal to zgodbo ter pripomnil, da so ga okradli. Povedali so mu, da se je hranilna knjižica le našla, da pa je on zagrešil poneverbo. Moral je v zapor, kjer bo premišljeval o Miciki, o denarju in o nespametnem krokanju, Najcenejši kino v Ljubljani in okolici je kino Kodeljevo. V zadnjem času je znižal vstopnino tako, dn stane sedaj parter samo Din 6, 5, 4, 3 in 2, balkon pa Din 8. Znižali smo cene ^ vsem čevljem domačega in tujega iz-^^ vora za gospode in dame. Oglejte si ireT nafle blago in izbiro, predno kaj kupite V" trgovina s čevlji - Prešernova ul. rilcu preprečili beg. Varnostnim organom se je kmalu posrečilo dobili ga v pesi. Tudi on je imel malo prasko od strela ob strani na glavi, katero je najbrž dobil pri streljanju. — Rešilni oddelek je hudo ranjenega moža, ki je ležal v krvi na tloh prepeljal v bolnišnico. Ker pa mu je strel prebil možgane, mu niso "mogli več rešiti življenja. Drugega, ki je bil obstreljen, so odvedli v zapore, niso ga pa mogli zaslišali, ker je živčno popolnoma strt. Radi tega tudi ni bilo mogoče dognati imena obeh prizadetih. Dogodek je vzbudil v Mariboru mnogo zanimanja in napravil veliko razburjenje. Ob kolodvoru, Aleksandrovi in Cafovi cesti ter Zrinjskega trgu je bila zbrana velika množica ljudi, ki je razburljivi dogodek komentirala. Domne va se, da je bilo streljanje v zvezi z aretacijo neke. dame, ki jo je policija prijela iz neznanega vzroka rekrutov, ki se zbirajo na poveljstvu mariborskega okrožja. Nastop fantov je kot vedno živahen in razigran, vriskanje In harmonika jih spremlja. Jutri pa bo šlo dalje z vlaki v raznovrstne edinice naše države za dolgo dobo poldrugega leta od doma v vojaško službo. □ Kopalni cenik. Na zadnji seji mestnega kopališkega odbora so bile sklenjene sledeče končno, veljavne kopalne cene na Mariborskem otoku: Izkaznica za kopanje 1 Din (za otroke pod 10 leti polovico). To izkaznico mora kupili vsakdo. — Izkaznica za kabino Din 8 (ob nedeljah in praznikih Din 12), izkaznica za omarico Din 3 (ob nedeljah in praznikih Din 5). Pri mesečnih izkaznicah (blok z 20 izkaznicami, ki se morajo izrabiti tekom enega meseca) se da 20% popusta (pri kabinah 10%). Izkaznice prodaja mestno knjigovodstvo. Glede kombiniranih kart za kopanje in vožnjo ostane pri prvotnem sklepu. Drugi predpisi so isti, kakor lansko kopalno sezono. □ Opozorilo prodajalcem alkoholnih pijač-Vodstvo policije opozarja gostilničarje in prodajalce alkoholnih pijač na prepoved prodaje alkohola rekrutom, ki prihajajo na odslužitev kadrovskega roka. Ker se rekruti danes zbirajo, se gostilničarji opozarjajo, da jim ne prodajajo alkoholnih pijač, ker bi jih v smislu tozadevnega obtastve-nega razglasa zadela kazen. □ Poceni goveje meso. Jutri v ponedeljek od sedme ure zjutraj naprej se bo prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 140 kg govejega mesa po 4 Din kg in sicer na osebo do 2 kg. □ 0 Binkoštih praznikih, belega športa. Bin- kožtne praznike se bodo poizkusili v Mariboru re-prezentančniki belega športa iz Ljubljane, Maribora, Gradca, Zagreba in Celovca. Je to največja prireditev belega športa v Mariboru v zadnjih letih. □ Smrt vrlega župana. V Zgornjih Hočah je preminul v najlepši moški dobi dolgoletni nniogo-zaslužni in priljubljeni zgornjehočki župan, posestnik iu slikar Herman Glaser. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v ponedeljek dopoldne na hoč-keni farnem pokopališču. Vzornemu možu, skrbnemu gospodarju in požrtvovalnemu javnemu delavcu svetila večna luč, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! □ Upepeljeno posestvo. V Gačniku pri Pesnici so pogoreli stanovanjski in gospodarski objekti posestnika Janka Tušeca z vsemi premičninami vred. Škoda je zelo velika ler je bilo posestvo le delno zavarovano. Celje 0 Le enkrat na leto se javijo vojne žrtve v celjski javnosti s prošnjo za prostovoljno prispev ke k tomboli. Tudi ietos bodo binkoštni teden trije invalidi z legitimacijo in overovljeno nabiralno polo. obiskali vse naše prijatelje. ki so se doslej vedno odzvali našim prošnjam. Tombola bo na dan Sv. Rešnjega telesa 26. t. m. na Dečkovem trgu. Nočno lekarniško službo tn teden ima do vštevšega petka 13. t. m. lekarnar Pri Mariji pomagaj nn Glavnem trgu. GASILNI DAN Prostovoljnega gasilnega iu reševalnega društva v Celju. JSr Javna kuhinja v [voslopju Delavske zbornice jc /.nižala te dni / ozirom na znižanje plač in zaradi redukcij cene hrani. Hrana stane sedaj (za nboticnte) zu ju tre k s kruhom 2 Din, hrana A (kosilo in večerja) 8 Din. samo kosilo 4.50 Din, kosilo ob nedeljah in praznikih 8 Din, lirami B 12 Din. kosilo 7.50 Din, ob nedeljah i.n praznikih tO Din: hrana C 14 Din. Ktiovr st.no kosilo stane 3.50 Din. Neabonenti plačujejo po 50 par več. & Žrtev ljubezni do bližnjega. V petek zvečer so pripeljali z rešilnim avtomobilom iz Šmarja pri Jelšah 21-letnega sodarja Franca Zorkn, ki se je istega dne dopoldne kot član gasilskega društva udeležil gašenja nekega velikega požara v Šmarju. Med gašenjem je padel v žareče plamene, ki so švignili i z stavbe. Pri padcu je zadobil težke opekline po telesu in obrazu. Tamburaško društvo »KOLO« iz Trbovelj priredi v nedeljo 8. maja v hotelu »Union« ob 8 zvečer koncert. — Vstopnice se dobijo 2 ur! pred početkom koncerta. -0" Smrt na cesti. V petek 6. t. m. popoldne se je zrušil nepričakovano na cesti k Sv. Jožefu 27-letni posestnikov .sin Pegan Ivan iz Zbelovega, okraj Konjice. Zdravnik, ki je pri-hitel istočasno /. moštvom rešilnega avtomobila, je mogel samo konstatirati. da je nastopila smrt od kapi. Truplo nepričakovano umrlega Pogana so prepeljali v mrtvašnico okoliš,kegt pokopališča. & Produkcije Glasbene Malice bodo letos v ponedeljek 9., v torek 10., v sredo II. in v četrtek 12. t. m. Prve tri dni bodo produkcije, posameznih učencev, in sicer vsak dan ob 6.30 popoldne, v četrtek pa bo komorno simfonični večer, na katerem se bo proizvajala 6. Iluydn-ovu simfonija za orkester (igra matični orke »ter. pomnožen s člani celjskega godbenegtt društva). Vse štiri produkcije se bodo izvajale v Mestnem gledališču. Vstop prosti Stev. 105. s SLOVENEC«, dno 8. maja 1032. Stran 15. Dnevna kronika Koledar Nedelja, s. velikega truviui ((). |>ovelikono<-ltn nedelja). Prikazen Mihaelu, nriuiiii^ola. Ponedeljek. <). velikega travna: Gregorij Nocijain, škof in cerkveni učenik. No vi grobov: "(" V Ljubljani je umrl včeraj gosp. Edvard De M on te, železniški revident v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek 9. t. m. ob 5 popoldne iz mrtvašnice na Stari poti 2 k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Žalujočim svojem naše sožalje! -f- Črna pri Prevaljah. Globoko vrzel v življenju vsega okraja je napravila kruta roka smrti Umrl jo trgovec, posestnik in gostilničar g. Jakob P r a h , mož, ugleden in spoštovan daleč naokrog. Poleg gospodarskih sposobnosti, ki so se očitovale v trdnem gospodarstvu, dobro idoči trgovini in gostilni, je združeval v sebi blago srce, dobrodušno naravo in čut za prijateljstvo. Svojim je bil skrben oče in dober soprog, prijateljem nenadomestljiv prijatelje, vsakemu pa je bil pri roki z dobrim nasvetom in dobro besedo, revežem tudi vedno /. odprtimi rokami. Blagega pokojnika bo poleg njegovih pogrešal ves okraj. Pogicb bo v ponedeljek dne 9. maja ob 17 v rodbinsko grobnico na pokopališče v f!rni. Naj počiva v mira! Žalujočim naše iskreno sožalje! Kom uaj grem® zdravlienie, poClseh asi oddin? Pojdimo v naš stari, mili turistov-ski center mednarodne publike zdravilišče Rogaški Slatina katerega nadmorska višina znaša 228 m, a podnebje je subalpno in blago. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Sty-ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črev, jeter, krvoteka in drugih krvnih bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni itd. Normalno zdravljenje v kopališču: 3 tedne. Zdravilno vodo pa pijemo pred in po zdravljenju tudi doma, — Moderna hidro-eleklro in mehanoterapija. Rontgen. Prvovrstno urejeni kemijsko-analitični laboratorij. Zdravniki-spe-cialisti. Kopališka godba. Radio. Vse vrste razvedrila. Družabni izleti itd. — Sezona: 1. maja-1. oktobra. Glavna sezona 16. junija-31.augusta. Izven glavne sezone je najprimernejši poset kopališča vsled udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov. — Pavšalne cene za popolno oskrbo vključno zdravljenje. Ugodnosti za neimovite. — Zveze: z železnico via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. — Proti predložitvi potrdila znižana vožnja za povratek. — Zahtevajte prospekte od direkcije zdravilišča od-nosno Putnika v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Osebne vesii , = Poroka. Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. dr. Ivan Karlin, šef odseka za socialno politiko kr. banske uprave, predsednik Orkestralnega društva »Glasbene matice« in g. Josipina Golobova, vdova po veleindustrijalcu in posestniku. Bilo srečno! = Napredoval je šef računskega odseka pri Narodnem gledališču v Ljubljani, računski kontrolor g. Jurij Hočevar za računskega inšpektorja 6. položajne skupine. Cerkveni vestnih TI. Vnanja kongregarija pri Uršulinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob dveh shod. Pridite vse. — Voditelj. Kongrcgacija gospodov pri Sv. Jožefu ima skupno sv. mašo za pok. sodala Franca Rogerja v ponedeljek, 9. t. m. ob sedmih v kongreg. kapeli. Četrto nedeljo v maju odpade izlet. V Uršulinskcin samostanu v Ljubljani se bodo vršile koncem avgusta ali začetkom septembra tridnevne zaprte duhovne vaje za srednješolske abiturientke. Točen datum bo pravočasno objavljen v »Slovencu«. Oskrbnina za ves čas duhovnih vaj je 80 Din, manj premožnim se bo po potrebi znižala. ORO cevi ji In sandale domačega izdelka, šivani in tekstani, na drobno in debelo. Otroški čevlji že od 22 Din naprej. Sandale rjave že od 22 Din dalje. Dekliški čevlji že od 66 Din dalje. Ženski na spono že od 65 Din dalje. Moški iz finega boksa že od 110 Din naprej. Delavski čevlji že od 75 Din naprej. Poleg tega še velika izbera boljših vrst. Vabim Vas na neobvezen ogled zaloge. Poseben modni oddelek. MATEJ OREHEK Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. Ostale t jesti — Polovična vožnja zn glavno skupščino Zadružne zveze v Ljubljani je dovoljena r. odlokom g. ministra zn promet od 25. -I 1952 M. Š. »r. 8455. Udeleženci glavne skupščine ni morajo nn odhodu i postaji kupiti cel vozni listek, ka-t o rogu pn pri dohodu v Ljubljano ne oddajo, ker velja skupno s potrdilom o udeležbi na skupščini tudi za vožnjo nuzaj. Ugodnost polovične vožnje velja od 5. do 12. majn vključno zu vse razrede in vse vlake razen ekspresnega. — Pojdimo k Mariji na Trsat! Romanje bo zadnjo nedeljo maja. Prijavite se takoj. Polovična vožnja po železnici in brezplačen izlet z ladjo po morju z našo izkaznico, ki stane samo 40 Din. Posebni vlak bo vozil v soboto 28. maja zjutraj iz Ljubljane in iz Maribora, ki bo sprejemal romarje na vsaki postaji. Romarski lisi Preporod*, kjer so vsa nadaljna pojasnila, pošljemo vsakomur za-slonj. Pišite takoj na naslov: Sveta vojska, romarski odsek, Ljubljana, Dunajska cesta St. 17. — Naročnike »Pevca« prosimo, naj nam čimprej poravnajo naročnino, da bomo mogli dati v tisk prihodnji številki, ki imata prav vsled tega že zeinudo. ('e naročniki ne bodo točneiši z naročnino, bo moral »Pevec« prenehati.. Odbor. Naravno mešano kg Din '2'—. Finejše kg Din 20 -. KO- . Najiinej-^e belo kg Din 7U-—. Rlazina (pod/glavnik) Din 4M- -. Slamnjača Din -i6 Odeja Din 98' Modroci Din V.23--. K10'— i. I o Din broširano. 8(1 Din v platno. i redim knrtoniraiui 10 Din. Skupni zakon in uredba 65 Din 85 Din. — Ker se bliža čas birme, opozarja Nova založba v Ljubljani starše in botre, da ima v svoji zalogi lepo izbiro molitvenikov, devocionalij in raznovrstnih drugih daril, ki so kot lep spomin primerni za birniance. Prav tako ima v zalogi primerne spominske predmete zn prvo sv. obhajilo in podobne prilike. — V špecerijskih trgovinah je prodaja Sali-cilne kisline zabranjena. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je z naredbo šl. 17294 zabranilo .prodajo Salicilne kisline v špecerijskih trgovinah h razloga, ker Salicilna kislina toksič-neje in močneje učinkuje od Acetlilosalicilne kisline. ki je pa po členu 3. pravilnika o prometu in kontroli narkotičnih drogerij iu strupov uvrščena med zdravila. Banske uprave so dobile navodila za izvršbo naredbe. — Stara simpatija spremlja zajedrio in povsod odlično sredstvo Sidok, ker je naravnost idealno čist in varčljiv pri uporabi ter ilaje brez truda vsem kovinam najlepSi sijaj. — Vas li ({lava boli? Od želodca? Fellerjeve lilsHpilule (1 zavitkov Din 80.— in Kisa Švedske kapljice 2 steklenici Din 50.— /. zavojnino in poštnino dobite pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. (Savska banovina). Svojim blagopokojnim boste postavili na- j grobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno raz- : stavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in al- ; bum izvrženih spomenikov pri znani najcenejši iu . naisolidnejši dobaviteljici spomenikov, kumuose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 27-87. — Negovanje lepoto na medicinsko-ko/.metič-ni podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se zato vporabljajo pripomočki, katerim z medi- i einske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih <10 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134. Savska banovina. I ca^ma PIANINKA Kadmita U ARTERIOSKLEROZA (poapnenje žil) nastane \sled nabiranja strupov v krvi m »lihega izločanj i. Rajj :. g.i postane kri nečista, se prične slabo pretakati, ter poslane gosta / uživanjem nir.u nega »Planini,a« zdravilnega taja dobimo normalno izločevanje in pravilni obtok krvi. /ahtevajle v lekarnah samo prav i »Planiiika« zdravilni ruj. ki se ne proda p odprlo, leni več samo * plombiranih paketih po Din 'Jir ■ z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. Itsihnvee I. jnb I i a h a i — Bliža se konec šol. leta in za marsikako mater je nujno vprašanje: Kam pa hčerka? Odgovor na to vprašanje meti današnjimi oglasi pod istim naslovom. — Izletnike na naš Jadran opozarjamo, da je bivanje za binkoštne praznike v hotelu Jadran, Bakar, izredno ugodno. Za dvodnevno bivanje 15, in 16, maja znaša pavšalna cena samo Din 90 za osebo. V tej ceni jc vračunano eno prenočišče, polna prehrana za dva dneva, takse in napitnine. Prijave sprejema do 11. maja »Putnik« v Ljubljani, Dunajska cesta 1. — Za obisk Postojnske jame o binkoštnih praznikih je dovoljen prost italijanski vizum za tri dni, to je 14., 15. in 16. maja. — Vojaške zadeve. Vsa pojasnila vojaškim ob-vezancem (regrutom, rezervistom, družinam itd.) daje in vse potrebne prošnje ali vloge sestavlja: Informativna pisarna za vojaške zadeve v Ljubljani, Dunajska cesta 17, III (Medjatova hiša). Uradne ure od 9 do 13. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani opozarja duhovščino na najnovejše oficijc in mašile lormuluirje: S. Roberti Bellarmino (15. maja), S. Alberti Magni (15. novembra) po Din 5,— za brevir in po Din 2.— za misale, in Ma-ternitntis B. Marine Virg. (II. oktobra) za ceno Din 4.50 zn brevir in Din 2.25 za mistile. —Gradbeni zakon / novo uredbo o mestih in trgjh. na katere se. nanaša Gradbeni zakon in navodila za sestavo in delovanje Gradbenih odborov, izdelal Jovnn Obrnnovič, inženjer. Iz- BEŽEKOVE H J A. J Č N E TESTENIN E. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: P. Franzeu S. M.: »Lorno Maria kennenU Kurze Mailesungen. 80 strani, nevez. 23 Din. — Goinmen-ginger L.: »Unscre Kiiniginc. Jesus Christus, der Erliiser des Menschengeschlechtes, Maria, die Mit-erloserin des Menschengeschlechtes. I. del 201 siril. del 310 strani; nevezano I. in 11. del 81 Din. — Karrer 0.: »Soclo der Frau«. Ideale und Probleme der Frauemvelt. 220 strani, vez. 72 Din. — Lang 11. Dr. P.: »Auch Du einc Mutter Christi«. Marienpredigten. 74 strani, nevezano 23 Din. — Lhamlc, P.: »I)as Kreuz anf dmi Wiillcnr. \Teue Folge von »Christus in der Bannmeile . 181 strani, nevezano (>4 Din. vezano 81 Din. Lorlzing J.: »Der Maimond als Marienmond«, im engen An-schluss an Kirchen- und Naturjahr. 172 strani, nevezano 24 Din. — Sfriihelc ().: »Das Maricnbild im Sturm der Zcit«. Mai-Prediglein. 43 strani, nevezano 12 Din. — Thtirlimann V. S. L.: »Maria als Vnrhild tles christlichen ljcbcns.* Zvveiund-dreissig Predigten und Vortrage fiir den Maimonat umi andere Marienfeste. 106 strani, nevez. 51 Din. — Toth T. l)r.: »Christus und die Probleme un-serer Zeitt. Predigten. 209 strani, nevez. 60 Din, vezano 81 Din. — Vettor M. P.: »Gloria Alberti«. Fiinf Predigten und Reden zur lleiligsprechung Albert des lirossen. 17 strani, nevezano 8 Din. Naznanila Lissbliana 0 Poldnevni izlet priredi za svoje Mane in prijatelje Stolna prosveta binkoštni ponedeljek na I Jezico. Odhod ob dveh po|>ohlne s kamniškim vla-| kom, povratek z avtobusom ali peš. Naznanila. filovo mesto Koncert Marijiuik pesmi priredi društvo visokošolk Savica« iz Ljubljane danes ob 4 popoldne v kapiteljski cerkvi. Proizvajale se bodo predvsem slovenske Marijine pesmi ob spremljevanju orgel in vijoline. Prostovoljni darovi /a Dom visokošolk se bodo hvaležno sprejemali. Koče v'e Za proslavo 60 letnice dr Vuloiia Korošca s je ustanovil pripravljalni odbor, ki mu mifelu.ie kočevski odvetnik dr. Janko L a v r i č Pri sestanku, ki ga je sklical v svrho le proslave dr. Lavni, se je določil liuli spored pruskue. ki bo sledeč: orkester:^ 1. Triglav, koračnica. 2. Mešan zbor: Poljske rože — Vodopivec. 3. Slavnostni govor, govori dr. Lavrič. 4. Moški zbor: Kralje v kolo Vodopivec. 5. Orkester: Venfek narodnih pesmi - dr. Dolina r. Odmor. Po odmoru orkester: (j. VI ]: >«1 i vojaki — Parma. 7. Pozdrav akademikov, govori predsednik Borbi citnd. i ur. Kužni k Henrik. H. Mešan zbor: V Gorenjsko Kleišman. 9. Violinski solo s klavirjem. 10. Dr. Korošec kol človek govori akademik Vilko Bojo. II. Recilacija ma.ini.-ko deklaracije. 12. Moški zbor: Slovenec sem Ipn. vec. Proslava se bo vršila v četriek dne 12. maja ob osmih v dvorani bolela Trsi , Prvemu sestanku pri konstituiranju pripravl jalnega odbora je prisostvoval tudi zastopnik okrajnega načelstvn dr. Bavdek. Slovo. Pred pur dnevi sla nas zapustila dva ugledna kočevska meščana g. dr. Jože Lužar in g. prof. Avgust Čuk Zdravnik dr. Lužnr je bil v Kočevju obče priljubljena osebnost. Kot zdravnik neoporečen je deloval v blagor tukajšnjega prebivalstva z znano nesebičnostjo. Kol družabnik je bil povsod dobrodošel. Naše mesto i/uuhi ■/. njim j/, vrstnega zdravnika. Na novem mestu pri socijalne ni oddelku banske uprave mu želimo iskreno veliko uspeha. Profesor Čuk je premeščen v Slav. Brod, kamor je bila premeščena ludi njegova žena kol učiteljim. Njegovi stanovski tovariši so mu priredili za otlhodnico prav prisrčno slovo. Kakor dr. Lužarju želimo tudi njemu na novem položaju mnogo uspeha. Sejem smo imeli v torek pri nas. Toda takega mrtvila ni bilo menda Se na nobenem sejmu, kakor je bilo to pot. Kramarjev je bilo malo, pa Se tisti niso imeli kaj posla. Največ so Si; prodali sejniarji s čevlji. Živine ni bilo skoraj nič, ker kmetje sedaj sploh ue marajo prodati živine, ker jo rabijc za poljsko delo. Kranj Maribor Kaj bo danes? Dopoldne in popoldne proslava 30 letnice obstoja mariborske Krščanske ženske zveze. Popoldanska proslava se prične ob j pol 17 v Narodnem domu. — Popoldne ob 15 v . gledališču proslava Materinega dne. — Zvečer v gledališču prva repriza Langerjeve komedije Iz-preobrnitev Ferdinanda Pištore.. — Dopoldne sre-di Maribora štafetni tek za Schellov pokal. — Popoldne in zvečer ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke tekme za prvenstvo v rokobor-bi Dravske banovine, jih prireja SSK Maraton. — In potem še na zelenem polju . .. Predavanje o emigrantskem pokretu ima danes dopoldne ob pol 10 v Narodnem domu gosp. | Božič iz Ljubljane. Predavanje se vrši v okviru i društva »Nanos«. Mariborski Aljažev klub ima jutri v ponede-! Ijek dne 9. t. m. ob 20 pri Orlu v Aljaževi sobi svoj redni letni občni zbor. Za izvršujoče člane strogo obvezna udeležba. Mariborski študentje, gojenci tukajšnje klasične gimnazije, ponovijo v torek dne 10. t. in. ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke znano Nušičevo satirično komedijo > Narodni poslanec«, ki je pri svoji uprizoritvi žela viharen aplavz. Prijatelji mladine! Obrtni sestanek priredi slovensko obrtno društvo v torek dne 10. t. in. ob 20 v Gambrinovi dvorani. Predava zbornični tajnik dr. Ivan Pless o obveznem zavarovanju obrtnikov. ■ie Borovnica. Ljubitelji petja, pridite poslušat koncert naših fantov in deklet danes ob treh popoldne v Prosvetnem domu. Ne bo Vam žal. Kolesarski tatovi na delu. Ko se je na praznih tlite 5. maja Aleš Hribar. Žagar po poklicu, doma iz Tenetiš proti večeru mudil v Kranju, se je oglasil tudi v gostilni pri Cilki . V farni cerkvi je ravnokar minula šmarničnn pohožnosl in že so je delal mrak. Hribar in njegov tovariš slu svoja kolesa pustila zunaj gostilne ob vrtnih vratih ter sla se prav kratek čas pomudiln v notranjosti. Ko sla hotela ogriniti proti domu. je Hribar, ki kolesa slučajno to pot ni zaklenil, hotel prižgati nn kolesu luč, ki pa ni bila njegova, je ves prestrašen opazil, da njegovega hiciklju ni. Najprej je mislil, da mu ga je kdo za Salo skril, toda takoj se je izkazalo. da mu je kolo ukradeno. Kolo je bilo znamke Paris-Stvrin , črno pleskano s SI. 723.559. Hribar, | ki trpi škode najmanj 1200 Din, je tatvino Se isli večer prijatil orožnikom. Sodi se, dn mu je lal ž.' prej sledil iu ko je našel primeren trenutek, je kolo odpeljal. Obrtniki, storite svojo dolžnost! Po novem obilnem zakonu je treba prijaviti in predložiti obrtne liste. <) tej dolžnosti je kranjska obrtna zadruga z okrožnico obvestila vse svoje člane. Opaža pii se. da se jo do sedaj temu pozivu odzvala komaj tretjina članov-obrtnikov. Čas poteka in kdor bo rok zamudil, bo plačal znatne taksi:. Zalo obrtmi zadruga poziva svoje člane, naj nemudoma prineso obilne liste v zadružno pisarno, kjer jim bo zadružni tajnik dal primerne tiskovine odnosno pomagal izvršiti prijavo. Sbfi« Loka Proslava fiO letnice dr. A. Koni ca se bo vršila za ves škofjeloški okraj v četrtek, 12. maja, ob 8 zvečer v dvorani Kal. prosv. društva. Spored je zelo lepo izbran. Vstop prosi. Meščani in okoličani ter Selška in Poljanska dolina vsi sle kot prijatelji našega voditelja vablieui! Poroka. Danes ob pol 12 se poročita \ naši župni cerkvi g. Ziherl Matevž in gdč. De beljak Minka. Oba sta že dolgolelna delavca v našem Kal. prosv. društvu, pri pevskem zboru, ženin pn se je udejstvoval že v mnogih javnih organizacijah, kot načelnik okrajnega cestnega odboru se je do novembra 1. I. Se posebno odlikoval a zaslug za občino si je stekel kol bivM podžupan. To funkcijo je prav pred kratkim izgubil. Vsi želimo iskreno vso srečo novi dvojici na poli, ki jo nameravata odslej skupno hodili! Take reklamne prilike še ni bilo! Izmed 16 nngrod v vrednosti Din 9400 — sin dve prvi nagrndi po Din 2400—, dve drugi po Din 1200'—, dve tretji po Din 600— in še 10 po Din 100 —. Ali ni ledaj, inserenii, v Vašo korist, dn se poslužite te izredne reklamne prilike? Več v „SLOVENCU", v torek 10. majn. Eden izmed sto tisoč odjemalce ev Stran 2f> >SLOVENEC<, dne 10. maja :1932- Btev. 100. Velik vpliv avtomobilizma na železnice Ljubljana, 7. maja Snoči je predaval \ /.druženju arhitektov in inženjerjev, sekcija Ljubljana, redni univerzitetni profesor ing. Alojzij Hrovut o nadvse in /lasti narodno gospodarsko važni temi o vplivu avtomobilizma ua železnice. Predavanja se je udeležilo lepo število inženjerjev, med katerimi smo opazili precej inženjerjev železniškega ravnateljstva \ Ljubljani, (i. predavatelj jo jasno podal razvojno sliko obeh prometnih sredstev in njun medsebojni konkurenčni boj. I . 1828 je bila na dvotirni progi Baltimo.ro-Oliio v Ameriki tekma; na enem tiru je vozi I v lak /. lokomotivo, na drugem konj — zmagal je konj. Slo let kasneje, 1. 1928 je bila nu istem kraju zopet premagana železnica, topot z avtomobilom. I stavili so železniški promet, ker je bil nerentabilen in ker jc povečini prešel na cestna vozila. \ razdobju sto let se je razvila železnica do največjega svetovnega prometnega sredstva, \ zadnjem četrtstoletju pa je našla nevarnega konkurenta v avtomobili/mu. .o spodarska pomembnost železniškega omrežji, j jasna. Saj meri železniško omrežje 2,260.000 km na vsem svetu. Če bi navezali vse proge drugo na drugo, bi šla proga 56 krat okrog ekvatorja. Siki svetovne vojne jc pa zlasti razvila avtomobilsko tehniko in po svetovni vojni je napredoval avtomobilizem v naravnost pravljičnih številkah. Avtomobilski promet je napredoval zlasti zato. ker je bila avtomobilu odprta vsaka cesla. Železnice pa so se morale držati z lastnim denarjem zgrajenih tirov in so bile vezane nu stroge prometne predpise, dočini je svojčus zu avtomobilski promet zadoščala nabava voza. Vrh tega so bile privatne železnice obremenjene še z velikimi javnimi dajatvami. In tako se je v državah z dobro urejenim prometom, zlasti v Ameriki, pokazala posledica avtomobilske konkurence v tem, da so avtobusi vzeli železnici osebni prevoz, tovorni avtomobili pa prevoz boljšega blaga. Iz lega jo nastala nujna posledica, dn s<> začeli dohodki železnic raipidno padati. Namesto du bi dohodki železnic rasli za približno 7% do 8% na leto. so začeli padati in so zadnja leta padali po svetu za približno \0% do 20% na leto ali za 20% do 50% napram I. 1929 v primeri z I. 1951. Kriza železnic je nastopila in z njo nujno združene redukcije plač, delavstva, stvarnih izdatkov iu investicij. Napredne države so uvidele, da tnko ne gre naprej. Prvo inieijativo so dale seveda privatne železniške družbe in koristno ho. ce si ogledamo, kaj je storila v tem konkurenčnem boju Amerika, katero je ta konkurenca še najbolj zadela. Amerika ima razmeroma največ avtomobilov. Povprečno pride na pol oseb en avto, v nekaterih državah, oziroma mestih, pa že na tri osebe en avto. Posledica tega se je pokazala še najbolj pri tekmah, katerih se je udeležilo 25. do 35.000 ljudi. Na te tekme se je ponavadi pripeljalo z železnicami, ki so vpeljale navadno za to posebne v lake. le. nekaj sto ljudi. Vse druge pa so pripeljali avtomobili in avtobusi. Ze dalj rasa obstojajo v Ameriki avtobusne družbe, ki se pečajo s prevozom ljudi in blaga. Te družbe so vpeljale šolske, luksuzne, razgledne in spalne avtobuse, ki vozijo na velikanske razdalje. Često so iz konkurenčnih razlogov simo zalo, da bi odvzele železnici ljudi. vozile pod lastno reno. Privatne /elezniiške družbe so hitro zapazile, kako silna nevarnost jim preti in so zato takoj prosile vlado za pomoč. češ n.nj omeji prostost avtobusnih podjetij in jih postavi pod de zakonske določbe, kakor jih imajo železnice. V I. 1031 je bilo napram I. 1929 pri železniških družbah v Ameriki za 57% manj dohodkov, izdatkov je bilo 5"% manj, delavci so prejeli 28% manj. ker je Lil skoro vsak Američan lastnik avtomobila, seveda vlada ni posegta vmes, in železnice so začele same reševati svoj položaj. Redukcijo so bile prvo sredstvo. Ker je Lilo manj dohodkov, so se morali zmanjšati izdatki. Reducirali so uslužbence v sledečem razmerju: L. 1920 so imele ameriške železnice 2.054.000 uslužbencev, ki so prejemali 5.743 milijonov dolarjev plače na leto. L. 1929 je bilo le še 1,686.000 uslužbencev z 2.940 milijonov dobi rjev plače in I. 1951 jih je bilo le še 1.2*2.000, ki prejemali 2.117 milijonov dolarjev plače nn leto. V prav istem razmerju so uvedli varčevanje pri nabarkab in inaterielnih izdatkih. S tem jo kriza železnic seveda ustvarila nešteto brezposelnih. Kriza se je pojavila tudi v industriji in obrti. Kljub temu še vsi Ii ukrepi niso zadostovali. Zato so začele železniške družbe po principu: klin s klinom! Vpeljale so la-< "u avtobusen promet in odkupovale obstoječa podjetja, ki so jim najbolj škodovala, ali pa so stopile z njimi v sodelovanje. Vpeljale so razne ugodnosti za tovorni promet. Tako so dovolile prevoz posod, kar preje ni bilo dovoljeno. in uvedle nočne tovorne vlake, ki so v eni noči prevozili 500 km. lako da jc bila omogočena hitra dostava blaga, se več, radi prekladanja na železniških skladiščih so trgovci odločno raje uporabljali tovorne avtomobile. Zato so dovolili prevažanje natovorjenih tovornih avtomobilov po železnici, s čemer je bilo prihranjeno prekladanje in je ostala prednost dostave od hiše do hiše. — Pri propagandi za železniški promet pa so sodelovali tudi vsi uslužbenci železnice in vabili stranke, naj se poslužujejo zopel železniškega prometa. Ustanovili so klube, v katere so pristopili vrsi brez razlike na položaj, in predsedniki so bili večinoma nižji funkcionarji. Pri svojih trgovcih pa so pri nakupu blaga oddajali karte z, napisi: Sem član tega kluba in bi Vam bil hvaležen, če bi svoje transporte izvrševali po naših železnicah, ker je moja trajna zaposlenost in moje stalno nakupovanje pri Vas odvisno od množine blaga, ki ga železnice prevzamejo«. In to je imelo krasen uspeli. Seveda je kaj takega mogoče samo v Ameriki. Končno je tudi vlada sama sprevidela in ustanovila prometni urad, ki urejuje celotni promet in onemogoča neupravičeno konkurenco med železnico in avtom. To je razumljivo. saj so v železniških progah investirane težke milijarde dolarjev. V ilustracijo teh razmer povemo. da je bilo kritično leto i. 1951 in da so tedaj delnice železniških družb povprečno padle za 51% napram 1. 1921 ter da so padle za 55% nižje kot sploh k edn j prej. Podobno so začele države v Evropi, zlasti Francija. Anglija. Nemčija. Italija in Švica. Uvedle so še sodelovanje s špediterji in motorne vozove ter kot novost tirne avtomobile ', pnevmatiko (Mieholine). Gospodarski uspeli loh tirnih avtomobilov je trikrat bolj ugoden kakor pri železnici. Vpeljali so celo jedilne in spalne vagone za tretji razred. Sodelujejo z vsemi avtobusnimi, paroplovuimi in letalskimi družbami. Značilno pri evropskih državah je zlasti to. da so se še najkasneje zganile tiste države, ki so večinoma lastnice železnic. Kaj pa Jugoslavija? Najprej je zahtevalo mnogo truda dejstvo, sc tako si jajno obnesli. Nnglija jih ima 1400. Nemčija nekaj manj, celo Romunija jih ima 21. Jugoslavija pa samo dva. menda v subotiškom ravnateljstvu. Pri nas še vedno strašijo z. ležari.no. stoj ni no itd., če se takoj ne odpelje blaga s postaje. Drugod dostavljajo na dom in odvažajo z doma. Skoro nikjer se ne bi sodelovanje z avtomobilskim prometom lako obneslo kakor v Sloveniji, s čemer bi naša uiestn Kranj. Kamnik. Vrhnika itd. postala lahko prava predmestja Ljubljane. Končno smo doživeli še redukcijo vlakov, ki pomeni vprav nasprotno : kri jo in odpira še lepšo bodočnost avtomobilskemu prometu. Tudi vozni redi Hi se morali mnogo bolj ozirati na j potrebe in želje občinstva, železnica pa bi morala tudi zase delati reklamo. Danes ni več čas, dn bi mogla govoriti železniška uprava: ako hočeš potovati moraž z nami. ampak: ako boš potoval, pridi k nam. nudimo ti vse. Če tern ne bo. bodo naše železnice, v katerih leži toliko milijonov, vedno bolj pasivne, brezposelnost vedno večja. Pri debati se je ponovno potrdilo, da stori naše ravnateljstvo pač vse. kar more. pač pa da niina sredstev, čemur jo v veliki meri kriva k riza. Požar prt Pustu v Stretiški ulici Ljubljana, 7. maja. Nocoj je izbruhnil v Streliški ulici požar, ki je bil sam ob sebi velik, mogel pa bi biti prav katastrofalen, ako ne bi Ljubljana razpolagala z izvrstnimi gasilci. Obenem so se nocoj izkazali tudi prostovoljni gasilci, ki prav jutri slave svojo tradicionalno Florijanovo nedeljo. Goreti je pričelo okoli 7.15 pri Pustu, v Streliški ulici 31. Vnelo se je podstrešje poslopja, v katerem je v spodnjem delu lesno skladišče, v podstrešju pa je bilo shranjeno seno in slama. 1'rvi, ki je gasilce obvestil o ognju, je bil g. Ribani Pečenko, sin usnjarja, najbližjega Puslovega soseda. Pripeljal se je s kolesom na gasilski urad in ga obvestil o požaru. Eno minuto kasneje, to je ob 10.28 so že odhiteli poklicni gasilci s svojim trenskim avtom. Dve minuti kasneje so se pripeljali še drugi poklicni gasilci z motorno brizgalno. Naskok gasilcev na ogenj je bil naravnost vzoren. Podstrešje poslopja je bilo že. vse v plamenih, ki so sevali daleč okoli. Poklieni gasilci so takoj napeljali iz, hidranta troje cevi ter tako preprečili, da se ogenj ni prijel še drugih sosednjih poslopij, zlasti Starinove in Pečenkove hiše. Na pomoč so prihiteli tudi vojaki iz. domobranske vojašnice, ki so rešili iz spodnjega dela poslopja ves les. Kmalu za poklicnimi so prihiteli na pomoč še ljubljanski prostovoljni gasilci, ki jih je alarmiral strel z Grada. Tudi prostovoljni gasilci so za svojo motorno brizgalno napeljali troje cevi, tako, da .je skupno iz treh hidrantov brizgalo šesl močnih revi na požar. Ogenj je bil v dobre pol ure zadušen, pač pa je seveda tleo še naprej. Zato so gasilci še dolgo stražili pogorišče. Pogorelo je vse podstrešje, med tem, ko je ostal pritlični del poslopja še kolikor toliko ohranjen. Škoda je znatna in .jo je težko preceniti. Vendar je treba poudariti, da bi ogenj zahteval še večjo škodo, ako ne bi bili naši vrli ljubljanski gasilci tako hitro na mestu. Zdravnik dr. Jaraezs Šareč bo pričel 9. maja redno ordinirati v Radovljici S© Koroška Bela Skrivnostno se je širila vesl. kakor ljudje pravijo, od strani odvetnikov, da bo prvega maja -— koner sveta; ko pa je prvi maj odšel, je bil določeni (!. maj, pa tudi sedaj svet še stoji; ostane menda še 22. maj. Res, čudne stvari se gode... Beležimo le kot kronisti. Mrliško oetedniška služba pri nas zelo veliko nese , zalo se je od golove strani potrebno ukrenilo, da ie ta služba danes razpisana. Iteflektanti, ne zamudite prilike! Delavsko KPD slavi prihodnji mesec 12. junija svoj srebrni jubilej. Ta dan proslave bo določen katoliško-sočijalni in narodni misli. Nastopi tudi radovljiško pevsko okrožje z 200 pevci. Ciotovo bo vse zanimala la proslava, o kateri bo še kaj poročali. ZDRAVILIŠČE LASSNITZHOEHE, 20 minut z autom od Graza, Avstrija, 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi gozdovi. Dober mestni saaatui ij za živčno in interno bolne (in za dihalne organe), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. Zmerne dnevne pavšalne cene. — Telefon v Graz.u 0165. Zdravnik upravnik dr. Miglitz. Pojasnila daje Jugopromet d. d. v Zagrebu, Praška ulica br. 6. Ptm Šcdlbaiierjev koncert. Ponovno opozarjamo občinstvo na koncert našega priljubljenega črlista feneka Šedlbauer-ja, ki se bo vršil v četrtek 12. t. m. v dvorani Glasbene Matice. Vsem so v najlepšem spominu njegovi koncerti iz prejšnjih let. Pred kratkim smo ga slišali, ko je z. Zikovci igral v kvintetu in nismo čutili med njihovo in njegovo igro nikake razlike. Njegovo požrtvovalno delovanje za prospeh glasbe v našem mestu, nam narekuje, da se mu ob tej priliki oddolžimo in napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Mestna godba priredi danes ob 16 v Ljudskem vrtu pomladanski koncert z izbranim sporedom. Radi nujnih popravil bo prekinjena dobava električnega toka in to od 8. t. m. 7.50 do 15. Tedensko službo ognjegascev od 8. do 15. t. m. ima p r v i vod. prva desetina in sicer eeto-vodja Ernst Dusch in desetnik Ludvig Kropf. Reševalni oddelek: šofer Omulec in desetnik Zajšek, od moštva Maliač in Pogačnik. Ptujski sejmi. Na živinski sejem dne 5. innja jc bilo prignanih 125 krav in telie. 10 volov in bikov. 41 konjev — skupaj 266 glav. Prodanih je bilo 134 glav. Cene: krave 1.50 do 4 Din: lelice 2.75 do 4.75 Din; voli 2.50 do 4.50 Din; biki 2.50 do 4 Din za kg žive teže; konji komad 400 do 5200 Din. — Na svinjski sejem tlnc 4. t. m. jo bilo prignanih 280, prodanih pa je bilo 87 komadov. Cene: 4.75 do 6.50 Din za kg žive teže. Požar. V nedeljo t. maia je izbruhnil noža r opolnoči pri posestnik u Izidom Zefra.jnku v Novi cerkvi. Ogenj se je pojavil na gospodarskem poslopju ter se radi vetra razširil. Domače prebivalstvo je požar omejilo, da ni preskočil na sosednje hiše. Škoda jo znatna, je pn pokrita z zavarovalnino. Na kak način jc ogenj nastal, se ni dalo ugotoviti. — Katoliški lantje iz Savinjske doline se vabijo, da pohitijo 11. t. m. na goro Oljko, da tam zakurimo veliki kres v čast dr. Antonu Korošcu, čigar 60 letnico obhajamo 12. t. m. Naj svet ve, da je dr. Korošec naš in mi smo njegovi! — F. M. Trbovlje Litija Tatvina. K soboslikarju g. Ivanu Likarju, sta-nujočemu v llotiču št. 18, je prišel pred tednom neznan moški in ga poprosil za delo. Ta ga je sprejel, ker je imel delavsko knjižico v redu. Delala sla na Savi pri Drnovšku. V nedeljo je šel neznanec zopet na delo češ da bosta prej gotova. Namesto pa. da bi delal, je pobral vse vzorce, čopiče in barve in jo neznanokam popihal. Samo delavska knjižica je ostala g. Likarju. Glasi se na ime Alojzij Kerštcl. fiolovo jo jo komu ukradel ali pa ponaredil. G. Likar trpi nad 1000 Din škode. Neznanec jc slar približno 32 let, je srednje postave, ima svetle lase, nosi očala in plavo, že precej oguljeno obleko. Opozarjamo vse ljubitelje lepih slik naj si ogledajo razstavo litijskega fotokluba v lit. osnovni šoli. Razstava je samo še danes odprta. Vstop prost. Proslava dr. Koroščeve 60-letnice bo na binkoštno nedel jo popoldne ob 4 v Društvenem domu. V Savo? V četrtek zjutraj so našli na mostu čez Savo pri kolodvoru eno fantovsko čepico, malo denarja in listek, v katerem se poslavlja šoba Stanko, I8-Ietni vajenec pri brivcu Liscu, in pravi, da bo najlepša smrt v borbi s savskimi valovi. Kaj sc jc zgodilo s fantom, ni vedel nihče. Prigodilo pa se je žc večkrat, da se je kateri nu ta način poslovil, a se je čez nekaj mesecev zopet oglasil pa ne iz Save, ampak iz Bosne ali od kod drugod. Kaj bi gnalo šobo do takega nepremišljenega dejanja, ni ugotovljeno. Mojster je bil z. njim zelo zadovoljen, ker je bil jako mirnega obnašanja in priden za delo. Jc pa fant veliko bral, in je mogoče, da mu je to zmešalo mlado (Himet. Sejma ni bilo. Radi praznika na petek preloženi sejem se ni vršil, ker ni bilo sejmnrjev. Za prvenstvo Trbovelj bodo tekmovali danes popoldne nogometaši. Igra s pevskimi točkami in govorom o knjigah bo danes popoldne v Društvenem domu. HOTEL BELLEVUE, Omiš pri Splitu — vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-l.juje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bellevue, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, pesek, solnce. zrak, pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvselljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, terase za odpočitek. Peščeno kopališče pred hotelom. Takse ukinjene. Za uradnike popust — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55,— do 75.— dnevno. Slovenjgradec Mlekarska zadruga jc začela že deloma obratovati: obrat se ho spopolnil in razširil, ko bo stavba, v kateri je mlekarna in prodajalna. dovršena. Gradbena dela bodo končana bržčas takoj po binkoštnih praznikih. Za zadrugo kaže okoliško kmetsko prebivalstvo zelo živahno ler umljivo zanimanje ter povpraševanje. tako da se zadrugi obeta lep razvoj. Korošrevo proslavo bomo proslavili v našem okraju v večjem obsegu v št. Janžu pri Dravogradu. Prireditev sc bo vršila na prostem v nedeljo dne 22. t. m. Gradbeno gibanje. Posestnik lobe gradi vzoren hlev in vzrejevališče goveje živine ma-rijadvorske pasme: čevljar Slemnik pa enonad-stropno hišo, v kateri bo prostorna čevljarska delavnica. Poštni uradnik šume gradi ob kolodvorski poti, lično stanovanjsko hišo. Gostovanje Prosvetnega društva. Na praznik Vnebohoda jo naše Prosvetno društvo gostovalo v Št. IIju pri Velenju, kjer je priredilo proslavo Materinega dneva. Na sporedu je bila Krekova igra -.Močna mati ', pevske točke, dekkmiacijo in slavnostni govor meščanskošolskega učitelja g. Thouer-schuha. Šentiljčani so prostorno dvorano Društvenega doma docela napolnili. Umrli so v aprilu: Avgust Hrastnik. Majda Kolšek, Jožefa Venišnik.Niko Miloš, Anica Arzen-šek, Jurij Žak. — N v m. p.! Koncert »Zarje«. Glasbeni dogodek jo imel Šoštanj na praznik Vnebohoda. Poskrbelo je zaoi god-beno društvo Zarja \ ki je priredilo na Glavnem, trgu svoj prvi letošnji koncert. V teku svojega obstoja nam še Zarja« ni dala tako dovršenih kompozicij kakor ravno to pot. Posebno sla ugajala vrn-ček slovenskih narodnih lz slovenskih krajev« in overlura Planinska roža«. S koncertom se je predstavil šoštanjskemu občinstvu novi kapelnlk Zarje« g. Josip Mazej, ki mu gre glavna zasluga, da se je godba povzpela lako visoko. Poizvedovanjo Ženski dežnik je pustila včeraj neka ženska pri kmetici na živilskem trgu. Dubi ga v upravi >Slovenca<. To in ono iz Sotetiske doline Dva avtomobilu v jarku. Na strmem klancu, ki vodi iz O ruske proti Bučam, se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Na dveh avtomobilih se je vozila večja družba kozjanskih Iržanov na slovesnost blagoslovitve novo motorne brizgalne v Virštanj. Prvi avto je šofirala soproga odvetnika dr. Kloarja. Že omenjeno strmino delajo še nevarnejšo sila ostri ovinki, ki so zakrivili, da jc zaneslo vozilo ge. Kloarjeve ob rob ter je zadelo kolo v cestni kamen. Udarec je iz.bil vodnici krmilo iz rok iu avto je zaneslo v »irek. Poleg sedeči živinozdravnik je hotel v duhaprisotnosti zagrabiti v prvem trenutku za krmilo in morda bi bil preprečil nesrečo, da ga ni udarec vrgel z glavo v šipo, ki se je razbila. Za ponesrečenim vozom je privozil drugi avto, katerega je zopet v neposredni bližini zadela skoro isla smola, l/.gtibil je kolo, zdrknil v jarek ter se prevrnil. Vse osebe, ki so se vozilo v avtomobilih, so dobile več ali manj hude poškodbe. Velika pridobitev. V nedeljo, dne 1. maja je bila slovesno blagoslovljena v Virštanju motorna brizgalna tamošnjih vrlih gasilcev. Gasilno društvo v Virštanju je bilo šele nedavno osnovano, toda požrtvovalnost članstva in prijateljev je bila brez primere. Nabavili so si v teh hudih časih motorno brizgalno, ki bo za ves kraj iu širno okolico velikega pomena. Bila je nujna potreba, da si je Virštanj omislil to moderno pridobitev na polju gasilstva. V kraju je čostokrat gorelo in ubogi ljudje so bili izročeni divjanju ognja na milost in nemilost, ker so sosednje požarne brambe znatno oddaljene. Mamice! Danes popoldne pridite v Kalol. društveni dom, da vidite hvaležnost svojih otrok do vas. 1'antje-koiigrcganisti so imeli na Vnebohod lep poslovilni seslanek. Nekateri namreč odhajajo k vojakom. Pri sestanku je prišla do izraza tista prisrčnost in ljubezen, ki vlada vedno med fanti-kon-greganisti. Videli smo tudi, kako je našim dobrim kmečkim fantom priraslel k srcu Katol. društveni dom, v katerem preživijo marsikatero veselo uro. Fantom, ki odhajajo, želimo, da ostanejo povsod tako kremoniti značaji, kakršne jih je vzgojila Mari-janska kongregacija in da se po izpolnjeni vojaški dolžnosti zopet vrnejo veseli v naše vrste nazaj. Bog jih živi! Poroka. Jutri, v ponedeljek, se bosta poročila v tukajšnji nadžupnijski cerkvi predsednik Mlade-niške zveze Viktor Kranjc z vrlo Marijino družab-nico Marijo Jevšenak. Istočasno bo poročena tudi njegova sestra Marija z Janezom Gošnjak iz. kebelj-ske župnije. Obema paroma naše iskrene čestitke! Ruše Obrtna nadaljevalna šola ie zaključila ta teden svoj pouk. Danes ob 8 pa prirede učenci pod vodstvom šole svojo razstavo. Vsak bo razstavil izdelek svoje stroke, ki ga je sam izvršil, seveda pod nadzorstvom svojega mojstra. Razstava bo radi pestrosti zelo zanimiva. Zato si jo bo res izplačalo pogledali. Rušani, ne zamudite te ugodne prilike, da vidite, kako se mladi obrtniki pripravljajo na svoj poklic! šmarnice se vršijo pri nas vsak večer ob pol 8. Po šmarničnem branju so litanije Matere božje, ki jih spremlja navadno petje cerkvenega zbora. Tako Rušam častimo svojo Mater. I'a zdi se nam, da Marija tudi onim, ki je v njenem mesecu sploh ne obiščejo, kliče: Pridite tudi vi k meni. Saj ste v stiskah in nadlogah. Mati pa ima srce za vse svoje trpeče olroke široko odprto. Pridite in tudi vi boste deležni moje priprošnje pri Bogu. — Šmarnič-na maša je pa vsak dan zjutraj ob 6. Materinsko proslavo obiščejo danes vsi Rušani. Kdo jo pa priredi, je vprašala zadnjič pri vaškem studencu teta Jera zgovorno Micko. Ali si ti edina tujka v Rušah? Saj vsi vemo, da materin dan priredi danes zvečer ob pol 8 katoliško prosvetno društvo v svojih prostorih. Tudi vstopnina je nizka. Sediš lahko za 3 ali 2 Din, stojiš pa za 1 Din pri tej proslavi. Zato pridi in še druge povabi, da bodo videli, kaj so naše mamice in kako jih ljubimo, je zaključila Micka *?voj pogovor s teto Jero in odbrzela s škafom vode proti domu. Naklo Gotovo ne bo odveč, če informiramo širšo jjfr. nost o stanju naše mlekarske zadruge. Kdor je zasledoval njeno delo zadnjih pet let, se bo čudil velikemu napredku. Število članov je naraslo že skoro na 200. Niso včlanjeni samo iz domačih vasi, marveč že tudi po veliki večini iz sosednjih, iz Podbrezij, Besnice, v najzadnjem času še iz Žej, odkoder so doslej dostavljali mleko naravnost v Tržič. Zadruga ima več podružnic, kakor v Tržiču, dve v Kranju, nadalje na Jesenicah, Slov. Javorni-ko in Šiški. Med prvimi, ali celo edina naša zadruga ima strog pravilnik, ki ga v zadovoljstvo vs»h odjemalcev dosledno izvaja. V ta namen je osnovan poseben kontrolni odsek, ki pregleduje živino in hleve in je to zimo izvedel cepljenje živine proti tuberkulozi. Ker jo zadruga obenem tudi nabavna in prodajalna, ima v svojem področju od jeseni naprej tudi klavni odsek, ki omogoča članom, da po dostojnih cenah prodajo svojo živino in niso odvisni od kapric mesarjev. V zadnjem času se je osnovala samopomoč \ lo je, ponesrečena živina se zakolje in na člane obvezno porazproda, da se prizadetemu s tem nudi možnost kupiti novo žival. V Reškovi hiši, ki je last g. župnika Črnilca, se pripravlja klavnica in mesarija. Treba bo še. mislili na hladilnico, pa tudi ta je že v načrtu. Istotam se z majem odpre konzum, da bodo člani lahko mleko izmenjavali za blago. — iz tega se vidi, da zasluži naša zadruga podpiranja lako od članov, kakor tudi od javnosti, ker dela res samo za splošne interese. Zato je nerazumljivo, kako nekateri sta-rokopilneži še vedno nočejo računati ž njo in celo na skrivaj rujejo proi i njej. Imejte vendar zaupanje v zadrugo in se jc tesno oklenite; pomislile samo, koliko vain je v toni letu spravila v ugodno prodajo krompirja, ko bi vas drugače na vso način« odirali razni prekupčevalci. — Pozabiti ne smemo tudi toga, da stoji v mlekarni nov parili kotel, ker je bil prejšnji ob velikem in naraščajočem prometu že izrabljen. Odbor je res nad vse agilen, samo kriza malo nagaja, da ne gre lako gladko. Cene mleku in izdelkom so zelo padle, kar je gotovo v oviro prometu. 1'a le. korajžol Z odlokom kraljevske banske uprave so bili razrešeni dolžnosti občinskih odbornikov: Jernej Jeglič, Ignac Pretnar, Janez Poternel iz Podbrezij, Anton Zelnik, Andrej Ahačič, Jernej Legal, Matevž Štefe in Peter Jerala iz Nakla. Namesto njih so imenovani: Aleš Pavlin, pos. in gostilničar, Peter Potočnik, pos. in gostilničar in Janez Novak iz Podbrezij, Lovro Ferjanc, pos. in gostilničar, Jo žet Jerše, šol. upravitelj, Anton Vrtačnik, pos. in gostilničar, Anton Golob in Miha Primožič iz Nakla.