Približevanje evropskim standardom kakovosti
V zadnjih dveh letih smo se v Sloveniji začeli pospešeno približevati evropskim standardom kakovosti. Prizadevanje za kakovost sicer še ni splošno sprejeta vrednota, saj se je uveljavilo predvsem tam, kjer brez njega ne gre - v izvozno usmerjenem gospodarstvu; vendar se postopoma širi tudi na druga področja.
V svetu ima certifikate iz serije ISO 9000 že okoli sto tisoč podjetij. Priznanja za kakovost precej . prispevajo k njihovi uspešnosti. V Sloveniji je sedaj 130 podjetij, ki so dobila te certifikate. Letos so pri nas namreč končno prenehali veljati jugoslovanski tehnični standardi, na odpravo pa čaka še okoli 400 tehničnih predpisov.
V	Sloveniji	naj bi na
predlog ministrstva za znanost in tehnologijo dali še večji poudarek uveljavljanju kakovosti, zato so letošnje leto razglasili za . leto inovacijske družbe.
Samo inovacijska država bo lahko	preživela	v razmerah
evropske tekmovalnosti in konkurenčnosti. Takšna znanstveno - tehnična politika za leto	1996 je	postala del
državnih razvojnih prizadevanj.
V ta sklop sodi tudi snovanje Zakona o priznanju Republike Slovenije za kakovost. Merila za pridobitev priznanja bodo štiri (poslovna uspešnost v zadnjem petletnem obdobju, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo kupcev in usklajenost podjetja z družbenim in naravnim okoljem), za certifikat ISO pa bodo njegovi nosilci prejeli tretjino točk. Že to jesen bo na ljubljanski elektrotehniški fakulteti stekel tudi nov dodiplomski interdisciplinarni študij za usposabljanje strokovnjakov za kakovost. Medtem ko so dosedanji izobraževalni programi kakovost
obravnavali predvsem z organizacijskega vidika, pa bo v novi študijski usmeritvi izpostavljen bolj njen tehnični vidik.
Tudi v Upravi koncerna Slovenske železarne vedo, da je poslovanje po standardih ISO vstopnica na razvite zahodne trge, zato si prizadevajo, da bi te certifikate do konca leta dobile tudi tiste železarske družbe, ki jih še nimajo. (O tem pišemo na str. 6.)
Kakovost jc namreč izhodišče odličnosti, zagotavlja avtor ene od zadnjih pri nas izšlih knjig o kakovosti.
NOVA DRUŽBA
SZ - Stroji in tehnološka oprema
Ob koncu leta 1995 je iz družb Železarne Ravne - Stroji Ravne, d o. o. in STO Ravne, d. o. o. - nastala nova
v
družba SZ - Stroji in tehnološka oprema, d. o. O. O namenu združitve, organiziranosti in o dejavnosti nove družbe smo se pogovarjali z glavnim direktorjem
v
dr. Milanom Švajgerjem, dipl. inž.
m Gospod direktor, zakaj sta sc združili družbi, ki sta si že vsaka zase začeli ustvarjati svoje ime?
“Najprej bom odgovoril z nasprotnim vprašanjem: Zakaj pa smo na Ravnah razdruževali, kar sodi skupaj?
Ravenska mehanska predelava je logično nadaljevanje metalurgije, in to njenega najzahtevnejšega programa, ki ga z obdelavo privede do končne oblike, izdelka. Za to so potrebna določena specifična znanja, da o tehnološki opremi ne govorimo. Menim, da moramo združiti vse to znanje, delovni potencial in strojni park ter s skupnimi močmi nastopiti na trgu.
Naše strojne zmogljvosti se delno prepletajo, delno pa imamo stroje za začetno obdelavo na enem mestu, fina obdelava pa se nadaljuje v več obratih. Ko je bila obdelava razdeljena na dve podjetji, se ta sinergija ni izrabljala. Še več, namesto da bi začetno obdelavo opravljali na starejših, manj natančnih strojih, so za grobo obdelavo uporabljali drage stroje, namenjene za končno obdelavo.
Težava je bila ob razdeljenosti podjetij tudi v tem, da družba, ki je imela preveč naročil, dela ni rada prepustila drugi družbi, čeprav je imela ta ustrezne stroje in bi ji lahko pomagala izpolniti naročilo do dogovorjenega roka.”
m Kako boste delo organizirali v novi družbi?
“Dejavnost bo potekala v okviru štirih programov. Nad njimi bo bdela služba za grobi plan, ki bo skrbela za optimalno zasedenost
obdelovalnih zmogljivosti, tudi za to, da bodo stroji zasedeni ustrezno glede na stroške obdelave. Na ta način se da veliko prihraniti, seveda pa moramo poskrbeti za dobro krmiljenje proizvodnje. Tega ne bo mogoče uvesti takoj, saj je vsak sistem laže zrušiti kot vzpostaviti na novo, četudi je nekoč že deloval.
Delo bomo organizirali tako, da se bodo vsa povpraševanja zbirala v službi za grobi plan, ta pa bo določala nosilca proizvodnje in oddelke, v katerih bo potekala obdelava. Služba bo skrbela za dober pretok materiala med posameznimi programi, ki bodo sodelovali v posameznih fazah proizvodnje.
Sicer pa poskušamo izvesti reorganizacijo s kar najmanj stroški in selitvami. Iz dveh finančnih služb moramo oblikovati eno, saj mora biti dokumentacija na enem mestu, racionalizirati pa se morajo tudi druge skupne službe.
m Kakšen poudarek boste v družbi namenili razvoju?
“Ohranili ga bomo v dosedanjem obsegu; zaradi specifičnosti strojegradnje bo konstrukcijski biro še naprej deloval posebej, v tesni povezavi s proizvodnjo, ostali programi pa bodo imeli skupno projektivo, ki jo želimo tržno usmeriti. Posamezni programi bodo naročali storitve z natančno določenimi cilji, roki, kakovostjo izdelka in bodo imeli z razvojniki tržne odnose. Če z izdelkom ne bodo zadovoljni, ga ne bodo plačali v celoti in bodo dokumentacijo naročili drugje. Hkrati bo imel ta del projektive tudi možnost opravljati storitve še za druge naročnike, npr. za Nože, Armature itd.
Tak pristop uvajamo pravzaprav v pomoč razvojnikom, saj želimo presekati z mišljenjem, da
se ta kader skriva za proračunom firme in da ne dosega rezultatov. Direktorji programov se morajo zavedati, da program brez razvoja nima prihodnosti, od razvoj nikov pa bodo morali znati dobiti to, kar potrebujejo.
m Kakšna je torej	organizacijska
podoba družbe	Stroji	in tehnološka
oprema ?
“Vodi jo štiričlanska uprava, ki jo - z glavnini direktorjem - sestavljajo direktorica za finance, kontroling, računovodstvo in informatiko Vesna	Kozlar,	dipl. oec. ter
direktorja - za področje strojegradnje Jurij Pratnekar, dipl. inž. in za področje tehnološke opreme	Marjan	Senica, dipl.
inž. Proizvodnja jc organizirana v štirih programih; to so: ■ Stroji
■ Valji
■ Namenska proizvodnja
■ Komponente in servis.
Direktor Strojev je Adi Peter, dipl. inž., direktor Valjev Miran Rebernik, dipl. oec., direktor Namenskega programa Stanko Golob, dipl. oec. ter direktor Komponent in servisa Darko Jcvšnikar, dipl. inž. Za usklajevanje njihovega dela skrbi direktor Grobega plana Niko Sonjak, dipl. inž.
Ob proizvodnji delujejo še služba Kakovost z direktorjem Dušanom Pahorjem, dipl. inž. in skupne službe z oddelki: Interna revizija (Dora Enci, dipl. oec.) Finance (Erika Ring, dipl. oec.), Kontroling (Darja Tušek, dipl. oec.), Računovodstvo (Ncda Bazdulj, dipl. oec.), Strateški razvoj (mag. Vinko Močilnik, dipl. inž.), Kadri (Boris Sešel, oec.) in Marketing.
Najširši je program Komponente in servis; združuje tiste proizvodne programe, ki še niso sposobni samostojnega življenja. Potrebne bodo velike tržne aktivnosti, da se bodo izločili iz tega velikega sistema in se osamosvojili. To predvidevamo za avtomobilski program, pnevmatiko, rezilna orodja . in orodjarno. Tako bodo tudi obratovodji motivirani za razvoj in širitev posameznih programov. Prizadevali naj bi si za pridobivanje novih naročil za izdelke sedanjega proizvodnega programa in za razvoj novih izdelkov.
Na ta način se bomo pripravili na morebitno poznejšo privatizacijo, saj se mehanska predelava ne bo privatizirala v celoti, temveč po delih.
Vsak proizvodni program je pomemben že zato, ker zaposluje veliko število ljudi, katerih usoda je neposredno povezana s prihodnostjo teh obratov oziroma programov.”
M Ob vsaki reorganizaciji nastanejo delovni presežki. Koliko jih bo pri
vas?
“Poslovni načrt za leto 1996 je v reviziji. Gotovo je, da se bomo morali racionalno obnašati, če bomo hoteli preživeti in si ustvariti podlago za nadaljnji razvoj. Direktorji programov so dobili velika pooblastila glede prodaje, nabave, razvoja, proizvodnje in kadrovskih zadev.
Po združitvi Strojev in STO smo ugotovili, da se delovnim presežkom ne bo mogoče izogniti, predvsem ne v skupnih službah, ki se združujejo.
Drugačen je položaj v proizvodnji. Nekateri dragi stroji, za katere je dovolj naročil, delajo samo na eno izmeno. V prvi vrsti bomo poskrbeli za prekvalifikacijo delavcev in na ta način omogočili, da bodo stroji bolje zasedeni - namesto v eni bodo delali v dveh ali treh izmenah. Nedopustno je, kar se je dogajalo zadnja leta, da so najemali kvalificirane delavce od drugod, domači pa so bili na čakanju. Z usposabljanjem smo že začeli. Vodi ga kadrovska služba v dogovoru z obratovodji, poteka pa tako, da ključni delavci - inštruktorji usposabljajo potencialne kandidate za ta delovna mesta.”
m Torej pričakujete, da bo za Stroje in tehnološko opremo v letu 1996 dovolj naročil?
“Načrtujemo 30-odstotno povečanje realizacije, ki naj bi znašala 69 mio DEM; 16 mio naj bi dosegli v Namenski proizvodnji, v Komponentah in servisu 21 mio, v Valjih 7 mio in v Strojih 23 mio DEM. To pa še ni dovolj - če bi hoteli poslovati pozitivno, bi potrebovali 110 mio DEM realizacije.
Naročil tudi za načrtovano proizvodnjo še nimamo dovolj. Dokaj dober je položaj v Namenski proizvodnji, kjer se že kažejo sadovi tržnih prizadevanj iz prejšnjih let. Zaskrbljujoče je stanje v Strojih, kjer so dolgi pretočni časi, zato bi morali že zdaj imeti sklenjene pogodbe za vse leto. Manjka še tudi naročil za Vzmetarno - radi bi več delali za domačo avtomobilsko industrijo - ter za Pnevmatiko in Orodjarno.
Skratka, vsi direktorji programov in obratovodji si bodo morali prizadevati, da bodo pridobili kar največ dela in da ga bodo njihovi ljudje tudi dobro opravili. Le tako bomo lahko zadržali večino sedaj zaposlenih in začeli misliti tudi na zaposlovanje mladih, ki že trkajo na naša vrata.
m Želimo vam, da bi sc našteti načrti in cilji uresničili.
ARMATURE IN JEKLOLIVARNA
Dve družbi s skupno upravo
V Železarni Ravne oziroma v družbah, njenih naslednicah, si reorganizacije sledijo druga za drugo že vrsto let. Eno zadnjih so doživeli zaposleni v družbah Armature Muta Ravne, d. o. o. in Jeklolivarna Ravne, d. o. o.
Obe družbi sta ostali samostojni pravni osebi, dobili pa sta skupno poslovodstvo z glavnim direktorjem Viljemom Štiftcrjcm, dipl. inž. in direktorjema Jožetom Studcnčnikom, dipl. inž. ter dr. Tonetom Pratnckarjcm, dipl. inž.
\\N\S.
i .'viV
■ Gospod Štifter, zakaj sc jc vodstvo Slovenskih železarn odločilo za to reorganizacijo ?
“Zaradi slabega poslovnega rezultata obeh družb je bilo treba nekaj storiti. Jeklolivarna posluje z izgubo že dolgo, Armature pa so zašle v težaven položaj lani.
Gre za strateško soodvisnost reproverige med obema družbama, saj so Armature 25-odstotni kupec ulitkov, Jeklolivarna pa praktično 80-odstotni dobavitelj Armaturam. S skupnim vodstvom so zagotovljeni nemotena oskrba, hitrejša izdelava novih modelov v Jeklolivarni Ravne in skupen razvoj novih izdelkov, ki predstavljajo lastno blagovno znamko.
Prioritetna naloga nove uprave je sanacija poslovanja obeh družb in skupna razvojna strategija do leta 2005. Do sredine leta moramo izdelati tudi predlog organiziranosti, kjer se bomo odločali na osnovi ekonomskih izračunov.
Za zdaj ostajata družbi samostojni pravni osebi, vsaka s svojim žiro računom.”
■ Armature Muta so prej dobro poslovale. Kaj sc jc zgodilo, da so zašle v izgubo ?
“Lani smo realizirali le 70-odstotkov letnega plana. To pomeni, da je bil obseg prodaje občutno premajhen. Največji kupec armatur Krombach iz Nemčije je svojo pogodbeno obveznost izpolnil že v
tretjem četrtletju. Takrat smo tudi s pomočjo poslovodstva Slovenskih železarn dosegli dvig cen za 7,5 odst. Odpoklicev v četrtem kvartalu praktično ni bilo. Iz tega lahko sklepamo, da smo prodali premalo na ostale trge. Zato slab poslovni izid v lanskem letu.”
■ Armature so torej preveč odvisne od enega samega kupca?
“Tako je. Treba je disperzirati prodajni trg in pridobiti še vsaj tri velike kupce in več manjših. Zato smo pripravili osnovno razvojno - tržno strategijo, kjer smo se odločili za prodor na trg, ki uporablja norme ANSI. S tem ne bomo konkurirali firmi Krombach - oziroma sami sebi.
Vzporedno z razvojem lastne blagovne znamke, ki bo dajal rezultate šele v četrtem kvartalu in v prihodnjih letih, moramo ponovno prodreti na rusko tržišče, kjer nas pogodba s firmo Krombach ne obvezuje. Za ta trg smo razvijali v preteklosti kar nekaj izdelkov. Promet na rusko tržišče v preteklem letu je padel na vsega 350.000 $.”
■ O Krombachu so pred časom govorili kot o kupcu Armatur. Kako bo v prihodnje potekalo sodelovanje s to firmo?
“O prodaji Armatur se zdaj ne pogovarjamo. Je pa usoda te družbe s firmo Krombach močno povezana in od nje odvisna. Zato bomo naredili vse, da sodelovanje dvignemo na še višjo raven. V preteklosti smo v Železarni Ravne v naših konstrukcijskih oddelkih razvili - ob sodelovanju
Krombacha - veliko izdelkov, ki so na trgu konkurenčni in atraktivni. Vsi so Krombachova industrijska lastnina in mi je glede na dolgoročno pogodbo v EZ ne smemo prodajati sami.
Pogodba bo letos potekla. Pripravljamo se na njeno obnovitev, saj gre za strateškega partnerja.
Stališče lastnika, to je države, je, da dokler dela družba z izgubo, prodaja ne pride v poštev. Firma, ki posluje z izgubo, namreč nima nobene cene. Funkcija poslovodstva pa je, da oplaja vloženi kapital, ne pa da zmanjšuje njegovo vrednost.”
■ Kakšne pa so tržne razmere v Jcklolivarni?
“Zaradi razpršenosti nabavnega in prodajnega trga je Jeklolivarna v boljšem položaju, kot so Armature. V hiši imamo več naročil, kot jih uspemo realizirati. Narediti moramo vse, da bomo povečali realizacijo od sedanjih 180 na 215 mio SIT. Zato tečejo akcije za odpravo ozkih grl in sistematično urejevanje terminiranja proizvodnje.
Ker smo v naši reproverigi odvisni od ostalih družb, kot sta Metal in STO, pričakujemo maksimalno možno sodelovanje in posluh za večjo propustnost ulitkov.
Pivi rezultati nove organiziranosti so se pokazali na furanski liniji, kjer smo v januarju odlili dvakrat več ulitkov kot povprečno na mesec.
Pomembno je, da dvignemo realizacijo s februarjem. Na ta način bomo prišli do potrebnih terjatev. Da pa bo proizvodnja v pivem četrtletju možna, so potrebni določeni pogoji, saj imamo po simulaciji denarnih tokov v prvem trimesečju še vedno finančno luknjo.”
• Kakšne proizvodne in poslovne načrte namerava uresničevati vaša uprava?
“Pomemben strateški cilj nove uprave je dvig produktivnosti in s tem dodane vrednosti na zaposlenega. Spodbujali bomo predvsem take proizvodne programe, ki bodo zaposlovali celotno proizvodno verigo od izdelave jekla do končne obdelave izdelka.
Tak posel skupno s Stroji in tehnološko opremo ravnokar sklepamo z Ukrajino. Menim, da bi morali tudi na Muti dajati močan poudarek izdelkom, za katere naredijo ulitke na Ravnah. Poslovodstvo pa ima nalogo, da zagotovi redne in pravočasne dobave lastnemu predelovalcu.
Kakor kažejo dosedanje raziskave trga, bi bilo dobro, da bi v Armaturah razširili program na večje preseke ulitkov. S tem bi dodatno okrepili reproverigo Jeklolivarne Ravne (ali Vezir Štore) -Stroji in tehnološka oprema (obdelava) - Armature Muta (montaža in preizkušanje).
Kažejo se tudi tržne potrebe po povečanju izdelave kovanih armatur; da bi na tem trgu uspeli, bi morali dobiti utopno kovačnico na Ravnah. Zdaj nam tovrstne usluge opravlja TAM Maribor.”
■ Kakšna je nova organiziranost družb, ki ju vodite?
“Gre za izrazito horizontalno organiziranost in kratko vertikalo. To pomeni, da smo delegirali veliko odgovornost vodjem oddelkov. V Jeklolivarni delujeta dve namesto treh proizvodnih enot. V eno proizvodno enoto - Jeklolivarno 1 - smo združili srednjo in težko livarno ter del modelarne, drugo enoto - Jeklolivarno 2	- pa predstavlja bivša
minilivarna skupno s kovinsko modelarno. Prvo enoto vodi dipl. inž. Edvard Štrucl, drugo pa inž. Ivan Oto. Vodja komerciale je dipl. oec. Pavlina Krof - v njenem sklopu so oddelki prodaja, nabava, analiza marketinga in špedicija - to šele oblikujemo. Vodja financ, računovodstva in plana je Dragica Ferlež, dipl. oec. Vodja razvoja je po novi organizaciji dipl. inž. Danilo Tušek.
Na Muti je vodja tehniškega sektorja str. tehnik Erih Krautbcrger, vodja komercialistov z materialno logistiko dipl. oec. Kristijan Senica, vodjo zagotavljanja kakovosti zaradi odpovedi delovnega razmerja še iščemo, vodja financ, računovodstva in plana je dipl. oec. Irena Porčnik, vodja razvoja pa inž. Janez Berložnik.”
■ Jeklolivarna	potrebuje realizacijo nad
200 mio SIT,	kolikšna pa naj bi bila
prodaja v Armaturah?
“Pri sedanjih fiksnih stroških bi morali prodati blaga za 16,5 mio DEM na leto, vsak mesec torej za 1,4 mio DEM. Lani smo Krombachu prodali za 11,7 mio DEM armatur; če jih bo toliko odkupil tudi letos, pomeni, da moramo pridobiti vsaj še za 5 mio DEM drugih poslov. V prvem četrtletju še nismo dosegli pravega trenda. Načrtujemo ga v prihodnjih mesecih, saj delamo v Jeklolivarni okrog sedemdeset novih	modelov. Ulitki so namenjeni
Armaturam že v marcu.
Najprej nameravamo oživiti prodajo na ruskem tržišču ter na prostoru nekdanje Jugoslavije, z agresivnejšim tržnim nastopom pa bomo iskali svoj prostor tudi na drugih trgih, povsod, kjer nas ne bo omejevala pogodba s Krombachom. Prodor nam omogoča certifikat ISO 9001, ki so ga Armature dobile lani novembra, Jeklolivarna pa ga bo -upamo - pridobila po končni presoji v 1. kvartalu.”
® Ali bo reorganizaciji sledilo tudi odpuščanje zaposlenih?
“Naš cilj ni odpuščati, temveč dvigniti proizvodnjo in realizacijo na raven, ko bo dovolj dela in denarja za vse. Seveda pa je racionalizacija nujna, saj so stroški daleč previsoki.”
Metal
bo posloval pozitivno
V torek, 23. januarja 1996, so se vodstva železarskih družb v Štorah sestala s člani uprave Slovenskih železarn. Na seji je sodeloval tudi predsednik nadzornega sveta SŽ Jože Hujs.
Predsednik uprave SZ mag. Alojz Vrečko je izrekel priznanje poslovodstvu Metala Ravne, še posebej direktorju Vinku Pogačniku, za uspešno “notranjo homogenizacijo dolgega programa” s pripojitvijo Jekla
Štore ravenskemu Metalu. Po njegovem mnenju je opaziti pozitiven premik v poslovanju, čeprav cilj še ni dosežen. Proizvodne zmogljivosti v Štorah bi morale biti bolj izkoriščene: potrebna so dodatna naročila, pospešiti pa bi morali tudi investicijski proces -zgraditi morajo nov transformator in ponovčno peč. Tako bi se povečali proizvodnja in prodaja ter zmanjšali stroški in izboljšala kakovost. Ob koncu leta bi se morali že pokazati poslovni učinki: obrat v Štorah naj bi odpravil izgubo v tekočem poslovanju, skupno podjetje Metal Ravne pa bi moralo začeti poslovati pozitivno. Uprava koncerna je podprla tudi predlog za dodatna vlaganja v Metalu, npr. v obnovo ravenske Kovačnice. Z naložbami v višini 20 mio DEM naj bi se Metal pripravil na konkurenčni boj v času, ko se bodo tržne razmere poslabšale.
Z vodstvi železarskih družb v Štorah so člani uprave SZ razpravljali o projektu Revitalizacija kompleksa Štore I, kjer si prizadevajo v opuščenih obratih štorske železarne organizirati novo podjetniško središče za razvoj drobnega gospodarstva. Razvita gospodarska infrastruktura, dobra lokacija in logistika ter veliko število nezaposlenih so temelji novega podjetniškega središča, ki ga razvijata družbi Prostand in Izobraževalni center v sodelovanju z občino Štore.
Uprava koncerna SZ razmišlja o združitvi družb Valji, Itro in Ingstor ter o prenosu njihove dejavnosti v Štore II. To bo tema strateškega razvojnega programa, ki ga bodo v SZ sprejeli že v letošnjem prvem polletju.
Družbe
Slovenskih železarn pridobivajo certifikate
ISO 9001
“V skladu z vizijo in usmeritvami uprave SŽ za leto 1995, da je celovito obvladovanje kakovosti temeljna strategija družb v Slovenskih železarnah, so posamezne družbe sistematično preurejale poslovne aktivnosti in se prilagajale standardom ISO, izboljševale kakovost in odnos do kupca,” je v sporočilu za javnost zapisal pomočnik člana Uprave SŽ Jakob Borštner.
V letu 1995 so obnovile ali na novo pridobile certifikate kakovosti ISO 9001 naslednje družbe:
• Metal Ravne je novembra obnovil certifikat v poslovni enoti Ravne, na novo pa ga je pridobil v PE Štore.
• Kakor v Metalu je zagotavljanje kakovosti tudi v Plamenu Kropa presojala mednarodna ustanova BVQI iz Londona. Tej družbi je certifikat podelila že v aprilu.
• Novembra so uspešno prestale presojo Armature Muta, certifikat kakovosti po standardu ISO 9001 pa jim je podelila mednarodna ustanova TUV Bayern iz Munchna.
• TOV Bayern iz Munchna je opravil presojo tudi v družbi Acroni na Jesenicah, kjer so pridobili certifikat lani decembra.
• Ob koncu januarja so imeli	presojo	kakovosti	v
ravenski Jeklolivarni - opravila jo je	mednarodna	ustanova	SIQ
v	prihodnjih	mesecih	do
decembra pa naj bi certifikate kakovosti po evropskih standardih pridobile še ostale družbe Slovenskih železarn.
V	prihodnje bodo	v
Slovenskih železarnah sisteme kakovosti ISO nadgrajevali z elementi celovitega upravljanja kakovosti TOM. Na ta način sc želijo približati poslovni odličnosti in celoviti uspešnosti ter si pridobiti evropsko oziroma nacionalno priznanje za kakovost.
Energijo uporabljajmo varčno
Ob začetku letošnje kurilne sezone sta Energetska svetovalnica Ravne na Koroškem in občina Ravne-Prevaljc pripravili akcijo za BOLJŠO IZRABO TOPLOTNE ENERGIJE. V četrtek, 25. januarja, so se v prostorih Energetike zbrali predstavniki organizatorjev in izvajalcev akcije, osvetlili potek dejavnosti ter akcijo ocenili kot uspešno.
Predstavnik Energetike inž. Franc Oderlap je dejal, da akcija za boljšo izrabo energije nadaljuje prizadevanje ravenskih energetikov, ki so že pred leti začeli svetovati ljudem, kako naj z urejenimi ogrevalnimi napravami ter z optimalno nastavljenimi gorilniki poskrbijo za kar najboljšo izrabo toplotne energije, kar pomeni toplejše stanovanje, prihranek pri izdatkih za kurjavo in manjše onesnaževanje okolja. Pri tem so jim z meritvami izhajajočih dimnih plinov in z nastavljanjem gorilnikov tudi praktično pomagali.
Zadnji dve leti je tovrstno svetovanje in organizacijo meritvenih akcij prevzela Energetska svetovalnica, ki jo vodita dipl. inženirja Mojca Kert-Kos in Andrej Žlebnik, s
sofinanciranjem se ji je pridružila občina Ravne-Prevalje, razen meritev pa so pri vseh 34 prijavljenih porabnikih energije (lani jih je v akciji sodelovalo 23) še pregledali in očistili kurilne in dimovodne naprave. Slednje je opravilo Dimnikarsko podjetje Ravne, medtem ko je za meritve in nastavitev gorilnikov poskrbela Energetika.
Kot je povedala svetovalka Mojca
Kert-Kos, so dimnikarje pritegnili k sodelovanju zaradi izkušenj, ki jih imajo pri rednem svetovalnem delu. Slaba urejenost dimovodnih naprav je namreč marsikje ovira za boljšo izrabo energije. Z razširitvijo storitev so letošnjim udeležencem akcije zagotovili celovito rešitev - racionalno izrabo energije z minimalnim onesnaževanjem okolja.
Po besedah direktorja Dimnikarskega podjetja Dušana Krebla se marsikdo ne zaveda, kako slabo očiščene ogrevalne in dimovodne naprave vplivajo na slabši izkoristek enegije. Že 1 mm oblog poveča izgubo energije za 6 do 10 odstotkov. Izrazil je zadovoljstvo, ker so vsi, ki so v akciji Energetske svetovalnice sodelovali, pokazali, da se zavedajo, kako pomembni sta varčna raba energije in skrb za okolje. Še posebej je razveseljivo, da imajo urejene ogrevalne naprave tudi v javnih ustanovah - šolah in vrtcih. Pri tem je opaziti dejavnost Društva energetikov Ravne, ki
EtlERGETSKfl
SVETOVflUlICfl
že vrsto let skrbi za usposabljanje kurjačev in strojnikov.
Tudi serviser Anton Prevorčič, delavec Energetike, je bil s sodelovanjem vseh, ki so	sc
prijavili za akcijo,	zadovoljen. Meritve so opravljali	pri pečeh na olje	in
plin, in to v zasebnih hišah v okolici Raven, na Prevaljah in v Kotljah. Nekateri so v podobnih akcijah sodelovali že prej, nekateri so meritve naročili prvič. Pri večini se je dalo izgorevanje izboljšati in količino izhajajočih dimnih plinov zmanjšati, le pri	dveh	porabnikih	optimalna
nastavitev gorilnikov ni bila mogoča. Problem bodo skušali rešiti v okviru energetske svetovalnice.
Letošnja akcija	je potekala tako, da je
Energetska svetovalnica zbrala prijave, nato je dimnikarsko podjetje pri vseh prijavljenih očistilo dimovodne naprave, serviser Energetike pa je opravil meritve in	nastavil	gorilnike.	Pri vsaki
stranki so izdelali zapisnik s popisom stanja objekta in porabe energije. Podatki bodo Energetski svetovalnici rabili za izračun povprečne porabe energije v individualnih hišah. Kolikor se bodo kje pojavila odstopanja, bosta svetovalca porabnikom z brezplačnim svetovanjem	-	svetovalnica deluje	v
okviru Ministrstva za	gospodarske dejavnosti
pomagala najti ustrezno rešitev.
Udeleženci sestanka v Energetiki so poudarili, da je imela akcija za boljšo izrabo toplotne energije večstranski pomen. Z ureditvijo grelnih in dimovodnih naprav se je na več kot 30 kuriščih izboljšala izraba energije in zmanjšalo onesnaževanje zraka, porabniki pa vse bolj spoznavajo, da so take meritve potrebne in koristne. Po novi odredbi Ministrstva za okolje in prostor bo treba ogrevalne naprave kontrolirati pred vsako kurilno sezono, strožji pa bodo postali tudi predpisi v zvezi z dovoljenji za obratovanje energetskih naprav tako pri javnih uporabnikih kot pri zasebnikih.
V Mežiški dolini že od srede 80. let velja odlok o varstvu zraka, po katerem bi morali vsako kurilno napravo, močnejšo od 5 kW, pregledati enkrat letno. Občinskega odloka doslej nismo upoštevali. Ko ga bo podprl državni zakon, ga bo treba uresničevati. Pri tem se bo laže godilo tistim, ki so vrednost meritev in urejenosti ogrevalnih naprav spoznali v dosedanjih akcijah Energetike in Energetske svetovalnice - ali jo bodo v prihodnjih -zato so te akcije še toliko bolj potrebne in koristne.
Energetska svetovalca se v imenu sodelujočih uporabnikov zahvaljujeta vsem, ki so v akciji sodelovali, še posebej občinski ekologinji
Meti Tasič-Bukovec.
PODPECA
Snežni gradovi za kralja Matjaža
V soboto, 27. januarja 1996, je bilo na jasi pred gostilno Pri Matjažu zelo živahno. Kar 14 ekip iz Slovenije, Irske in Škotske je iz ogromnega kupa snega gradilo gradove za kralja Matjaža in njegovo Alenčico.
4. tradicionalna prireditev, ki jo je pripravilo podjetje za razvoj in trženje produktov Mežiške doline A.L.P. Peca iz Črne, je lepo uspela, saj se je obiskovalcev v Podpeci kar trlo tudi naslednji dan. Prišli so si ogledat snežne umetnine, razstavo najlepših otroških risbic in v živo poslušat oddajo Snežni popek. Za vtis, kako je mogoče gradove zidati tudi na zemlji (pa čeprav iz snega, ki ga Žirija ga sicer ni
pobere prva spomladanska odjuga), objavljamo posnetek enega od gradov, ocenila kot najlepšega, mogoče pa bi si ga izbral kralj Matjaž?
A. Č.
OSKRBA Z ENERGIJO
V DECEMBRU 1995
Nabava primarnih energentov je bila decembra v redu, prav tako pa tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti.
26.	12. 1995 je bila prekinjena dobava hladilne vode od 6. do 13. ure zaradi inšpekcijskega pregleda vodnega rova.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb železarne 9,3 m3 odpadne emulzije in 11.500 kg olja za sežig, in sicer:	2.000 kg od družb železarne, 4.500 kg od zunanjih
dobaviteljev, 5.000 kg pa smo ga pridobili s čiščenjem emulzije. Z destilacijo odpadnega nitro razredčila smo pridobili 1.600 kg čistega razredčila, uporabnega za nadaljnjo uporabo.
Tudi v decembru smo opravili vse načrtovane preventivne preglede in odpravili okvare, ki so se pojavile na energetskih napravah in omrežju.
Zaradi porabnikov in kolektivnega dopusta od 22. 12. dalje smo
23.	12. v kotlarni ustavili parna kotla in izpihali parovode, da ne bi zamrznili. V kisikarni pa smo že 22. 12. pričeli s topljenjem kisikove kolone, kar je trajalo 25 ur, nato pa so bili pregledani in po potrebi zamenjani ostali elementi na napravi, pomembni za proizvodnjo kisika.
Ker 26. 12. dopoldne ni bilo dotoka hladilne vode, smo izrabili priložnost in izprali vse omrežje hladilne vode v železarni.
V vodnjaku I pitne vode pa smo v decembru izdelali električni krmilni sistem za napajanje črpalk v primeru, če izpade električni tok v železarni, prek novega diesel-skega agregata. Tako odslej tudi v primeru celotnega izpada električnega toka v železarni dobava pitne vode porabnikom ne bo prekinjena.
V družbi SZ-Stroji Ravne, d. o. o. smo v vseh petih halah vgradili merilnike porabe toplote centralnega ogrevanja in tako zagotovili kontrolo dejanske porabe, ki bo tudi podlaga za obračun. Sanitarni prostori v žarilnici kovačnice so priklopljeni na nov cevovod pitne vode od 7. 12. 1995 dalje.
Na podlagi naročil smo opravili več montažnih in servisnih del na omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike na območju občin Ravne-Prcvaljc in Mežica.
Inž. Ferdinand Kotnik
KULTURNA
KRONIKA
7.	1. je Vres priredil
pevsko koledovanje v Šentanelu in na Strojni. Sodeloval je dekliški zbor Karantanija.
13. in 14. 1. so bila na Uršlji gori že enajsta zimska kulturna srečanja. V soboto je nastopil moški zbor Vres, v nedeljo pa nonet Črnjanski pobi. Prvi dan je zgodbe iz knjige Marte Repanšek Bajže s Koroške brala Mojca Potočnik z Raven, naslednji dan pa Peter Potočnik iz Črne. Ob lepem sončnem vremenu so srečanja pritegnila na Goro lepo število planincev - ljubiteljev kulture.
15. in 16. 1. je igralska skupina Mežica-Prevalje	s
komedijo Skupno stanovanje gostovala v Slovenj Gradcu.
20.	1. je v Koroški
osrednji knjižnici na Ravnah mag. Dragan Potočnik iz Maribora v predavanju	z
diapozitivi predstavil Tibet -podobo sanjske dežele.
Isti večer je bila	v
Kulturnem domu na Ravnah abonmajska predstava Studia 90 Ljubezenski notes. Pripravil jo je Kulturni dom Španski borci iz Ljubljane.
Pri Marinu v Šentanelu je bil literarni večer. Ob petju Šentanelskih pavrov in citranju Petra Vauha so Marta Repanšek, Rozka Marin in Mojca Potočnik pripovedovale “koroške bajže”.
24.	1. je bil na Ravnah občni zbor Društva koroških likovnikov. Nova predsednica je postala Milena Golob.
26. 1. je bila v ravenskem Kulturnem domu 15. predstava Skupnega stanovanja. Ogledal si jo je selektor za območje severovzhodne Slovenije Bojan Maroševič.
27. 1. je bil v Kotljah občni zbor Prosvetnega društva Kotlje. Ob uradnem delu sporeda so svojo dejavnost predstavile vse tri skupine, ki v društvu delujejo, mešani zbor Rožmarin, Hotuljski oktet in gledališka skupina. Plesala sta Lena in Matic Pavlinič.
Zamenjali so nekaj neaktivnih z novimi - kot upajo - bolj aktivnimi odborniki.
M. P.
£Ql	NOVE	KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Atlas evropske zgodovine. - Ljubljana : Slovenska knjiga, 1995
Behrman, R. E.: Nelson Textbook of Pediatrics. - 14 th ed. - Philadelphia :
VV.B.Saunders Company, 1992
Boisselier, J.: Modrost Bude. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mejniki)
Celi biology. - London : Chapman & Hall, 1992
Collin, S.: Kako deluje multimedija. - Ljubljana : DZS, 1995
Čohat, Y.: Življenje in smrt kitov. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mejniki)
Dr. Franc Kotnik : 1882-1995 : razstava Koroškega muzeja in Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem ob 40-letnici smrti. - Ravne na Koroškem : Koroški muzej, 1995
Gagnon, E.: What’s on the Internet. - Berkeley : Internet Media ; Peachpit Press, 1995
Gerdej, M.: Odmev moralnih resnic v slovenski narodni pesmi. Diplomska naloga.
- Maribor, 1995
Godefroid, P.: Richard Wagner : opera in konec sveta. - Ljubljana : DZS, 1995.
- (Mejniki)
Guyton,	A.	C.: Textbook of medical physiology. -	9 th ed. - Philadelphia	:
NV.B.Saunders Company, cop. 1996
Ilarrison’s principles of internal medicine. - 13 th ed. - New York : McGraw-Hill, cop. 1994
Heidegger, M.: Na poti do govorice. - V Ljubljani : Slovenska matica, 1995 Hrovat-Kuhar, E.: Izziv poroda. - Ljubljana : Rokus, 1995 Ilustrirana enciklopedija starin. - Ljubljana : DZS, 1995
Kocbek,	M.:	Delnice in delniška družba. - Ljubljana :	Gospodarski vestnik, 1995
Kotnik,	B.:	Zgodovina hiš južne Koroške. Knj.3 :	Občina Bistrica v Rožu.	-
Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba, 1995
Leveque, P.: Rojstvo Grčije : od krajev do mest. - Ljubljana : DZS, 1995. -Mejniki
Line, M.B.:	Vloga nordijskih akademskih, raziskovalnih in specialnih knjižnic na
prelomnici. - Maribor : IZUM, 1995
Marigny, J.: Vampirji znova na pohodu. - Ljubljana : DZS, 1995. - (Mejniki)
Mrhar, P.: Ji Jing in Numerologija cvetoče slive. - Nova Gorica : Flamingo, 1995
Mrhar, P.: Računalniški virusi. - Nova Gorica : Flamingo, 1995
Muren, H.: Odrezavanje in odnašanje. - Ljubljana : Fakulteta za strojništvo, 1995
New guide to graphic design. - Oxford : Phaidon, cop. 1995
Oskar von Pistor : 1865-1928. - Slovenj Gradec : Galerija likovnih umetnosti, 1995
Problemfelder der Geschichte und Geschichtsschreibung der Kaerntner Slovenen- =
Problemska polja zgodovine in zgodovinopisja koroških Slovencev. - Celovec ;
Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, 1995
Pumpin, C.: Usmerjanje razvoja podjetja. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1995 Rathbone, T.: Modemi za telebane. - Ljubljana : Pasadena, 1995 Rozman, S.: Zaljubljeni v sanje. - Ljubljana : Dan, 1995
Slovenj Gradec in Mislinjska dolina : zbornik. - Slovenj Gradec ; Mislinja :
Mestna občina Slovenj Gradec ; Občina Mislinja, 1995
Slovenska kronika XX. stoletja. Zv. 1 . - Ljubljana : Nova revija, 1995
Tittel, E.: Internet access assentials. - Boston : AP Professional, 1995
Tretjak, F.: Korenine zla. - Ljubljana : Karantanija, 1995
Vračarevič, L.: Obrani se brez strahu. - Celje : Akcija, 1995
Watzlawick, P.: Da bi lažje bili nesrečni. . Celovec ; Ljubljana ; Dunaj :
Mohorjeva založba, 1994
Izbor: D. Molnar
ŠPORT
SMUČARSKI TEKI
Športna zveza občine Ravne - Prevalje je 20. januarja v Kotljah že osemnajstič izpeljala smučarske teke “Po poteh štirinajste divizije”. Kljub ugodnim snežnim razmeram je bila letos udeležba skromnejša kot pretekla leta, saj je nastopilo le 60 tekačev in tekačic. Absolutna zmagovalca na 21 km dolgi progi sta postala Milan Sedušek iz Kamnika ter Andreja Bari iz Slovenj Gradca. Domačih tekmovalcev je bilo presenetljivo malo. V teku na 21 km je bil tretji Franc Pušnik v skupini do 40 let, Tomaž Robač je bil drugi na 14 km med tekači do 40 let, med udeleženci teka na 7 km pa sta Mirko Krančan in	Katja Cvilak	osvojila	2.
mesti, Peter Harnold pa je bil tretji.
ALPSKO SMUČANJE
V organizaciji prizadevnih delavcev SK Fužinar sta bila 21. in 22. januarja na smučišču Poseka dva moška FIS slaloma, na katerih je nastopilo okoli 100 smučarjev iz	devetih držav.	Na prvem
slalomu je zmagal Velenjčan David De Costa, na drugem pa Mariborčan Drago Grubelnik. V drugo deseterico najboljših v obeh dneh so se uvrstili Igor Zagernik iz Fužinarja, Primož Pustoslemšek iz Mežice ter Mitja Kunc in Ožbi Ošlak iz Črne.
Na Koroškem je bilo v januarju precej tekem: na smučišču pri Ošvenu, na Poseki in na Kopah so bile tekme dečkov in deklic za prvenstvo vzhodne regije. Vselej je nastopilo več kot 120 dečkov in deklic. Med koroškimi upi sta izstopala predvsem dva, Rok Šalej iz Fužinarja med starejšimi dečki ter Tina Maze iz Črne med mlajšimi deklicami. Na večini tekem za pokal	Gorenjke za	starejše	in
pokal Radenske za mlajše tekmovalce in tekmovalke sta omenjena smučarja	osvajala prva	mesta.	Po
visokih uvrstitvah pa so posegali tudi ostali mladi Fužinarjevi smučarji, med njimi: Vanja in Katja Vravnik, Maša Černovšek, Tina Erženičnik, Tamara Stropnik, Špela Božič, Andrej Hafner, Blaž Klančnik, Boštjan Pogač, Sebastjan Karner, Miha Breznik, Aleš Rutar in Miha Lajmiš.
V okviru vzhodne regije so imeli precej tekem tudi najmlajši. Od Fužinarjevih cicibanov in cicibank, ki vadijo pod vodstvom trenerja Borisa Kotnika, so se zlasti izkazali: Vid Gjurin, Urban Žaže, Sašo Kotnik, Tine Pečnik, Gašper Krajnc in Matic Leskovec ter Jasna Rapnik, Nina Pisnik in Maja Kogelnik.
Igor Zagernik je edini smučar ravenskega kluba, ki tekmuje med člani na FIS tekmah doma in v tujini.
SMUČARSKI SKOKI
Iztok Verdinek je poleg Eriha Pečnika, ki pa tekmuje v nordijski kombinaciji, najboljši smučar skakalec Fužinarja. V januarju je nastopil na več tekmah mladincev za pokal cockte. Njegova najboljša uvrstitev je bilo 6. mesto v Tržiču med 64 tekmovalci. Med dečki dov 13 let je v tekmi štajersko - koroške regije v Šentrupertu nad Laškim Mitja Skarlovnik osvojil 2., Lovro Rozman 4. in Rok Kac (vsi Fužinar) 7. mesto.
PLAVANJE
Letos bomo na Ravnah proslavili 50-letnico plavalnega športa. Uvod v prireditve ob pomembnem jubileju je predstavljal dvodnevni
mednarodni plavalni miting. Na njem so nadvse uspešno nastopali plavalci in plavalke domačega kluba, saj je Lidija Breznikar osvojila kar štiri zlata odličja. Po dve so si priplavali Matjaž Čepelnik, Miha Tisovnik inv Tanja Kumprej, po eno pa Primož Abraham, Špela Fras in Tanja Merzdovnik. Fužinarjevi plavalci so osvojili še kopico srebrnih in bronastih medalj. Da je prireditev na Ravnah uspela, je zasluga prizadevnega predsednika kluba Franca Merzdovnika in njegovih številnih sodelavcev.
KEGLJANJE
V januarju se je končalo prvenstvo koroške regije za posameznike in dvojice. Prvaka Koroške sta postala Jože Lasnik (Fužinar) in Majda Verbole (Korotan), med dvojicami pa Lasnik - Mlakar ter Verboletova in Sabljarjeva. Končalo se je tudi državno prvenstvo za posameznike. Med 24 najboljših so se uvrstili Jože Lasnik in Rajko Podojsteršek ter Majda Verbole, Ivanka Sabljar in Nada Zvikart.
Na tekmovanju,	posvečenem	spominu na
dolgoletnega predsednika Kegljaškega kluba Ota Hafnerja, je nastopilo okoli 120 kegljačev in kegljavk. Pri moških	je zmagal	Alojz Strašek
(Fužinar) pred nekdanjim svetovnim prvakom Mirom Steržajem (Radenska), med ženskami pa Romana Adam iz Kopra. Med	neregistriranimi
tekmovalci je zmagal Ravenčan Jože Ras.
ATLETIKA
Na mednarodnem	mitingu v	Budimpešti je
zmagal Uroš Vrhovnik	v teku na	800 m in se
približal normi za nastop na evropskem prvenstvu. Drugi je bil Luka Leitinger, medtem ko si je Marko Kobovc med mladinci na 800 m pritekel 4. mesto. Janez Štern je bil šesti v teku na 1500 m.
Ivo Mlakar
ZAHVALI
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Franca Berložnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija Alojza Srčiča se iskreno zahvaljujemo družinski zdravnici dr. Danici Praper - Djordjevič, ZB Ravne in govornici Veri Horjak, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, izvajalcu Tišine ter podjetju Primožič za pripravo in izvedbo pogreba.
Globoko hvaležni smo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja in sočustvovanje, darovano cvetje, sveče in za prisotnost ob zadnjem slovesu.
Družina Srčič
KADROVSKA GIBANJA
Konec	decembra	je bilo v	koncernu
Slovenske železarne zaposlenih 8548 delavcev: 2716 na Jesenicah, 482 v Štorah, 4298 na Ravnah in 1052 v drugih krajih.
V primerjavi z	novembrom	se je v
ravenskih	družbah,	naslednicah	Železarne
Ravne, število zaposlenih zmanjšalo za 27. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena	v prikaz	kadrovskih	gibanj, je
decembra delalo 265 ljudi.
DRUŽBA	ŠT.	ZAPOSLENIH
METAL	1894
RAVNE	1167
ŠTORE	727
JEKLOLIVARNA	398
STO	604
STROJI	516
NOŽI	195
ARMATURE	201
STANOVANJSKO PODJETJE	23
LOGISTIČNI CENTER	282
ENERGETIKA	107
DE PROFUNDIS	78
ŠERPA	112
VOGARD	79
TRANSKOR	74
SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA
Za december je bilo značilno veliko število sklenjenih delovnih razmerij (70), vendar je v večini primerov šlo za prerazporeditve znotraj koncerna (61). 8 delavcev se je v družbah na novo zaposlilo (3 prek oglasa za nedoločen čas, 2 pripravnika in 3 za določen čas). 1 delavec se je vrnil iz Slovenske vojske.
Po številu sklenjenih delovnih razmerij prednjači v decembru Logistični center (47), ki mu sledijo Metal (18), STO (3) in Energetika (2).
PREKINITVE DELOVNEGA RAZMERJA
Delovno razmerje je v decembru prekinilo 97 delavcev; večina od njih se je zaposlila v drugih podjetjih znotraj koncerna (prerazporeditev). Med drugimi vzroki za prekinitev delovnega razmeija so še: invalidska upokojitev (5), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (5), potek delovnega razmerja za določen čas (4), disciplinski odpust (2) in smrt (1).
Največ prekinitev delovnega razmerja so našteli v Metalu (84). Število zaposlenih se je zmanjšalo tudi v Jeklolivarni (3), STO (2), Strojih (2), Armaturah (2), De profundisu (2) in Logističnem centru (2).
Od zasebnih podjetij se je število zaposlenih zmanjšalo le v Šerpi, in sicer je 1 delavec sporazumno prekinil delovno razmerje.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o.
in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA
št. 1 iz
KOROŠKEGA FUŽINARJA
2-3/1995
V decembrski številki	Koroškega
fužinarja smo	objavili	nagradno
križanko in prejeli 35 rešitev. Nagrade prejmejo:
• NIKO KUMER, Prisoje 53, Prevalje (tedenska smučarska vozovnica za Ivarčko-Ošvcn)
•HELENA PUŠNIK, Čečovjc 64,
Ravne na Koroškem (tedenska smučarska vozovnica za Ivarčko-Ošvcn)
•DANILO PARADIŽ, Tolsti vrh 56/b, Ravne na Koroškem (plošča Rimski vrelce)
•JANEZ PRAPER, Trg 3A, Prevalje (nedeljsko kosilo za dve osebi v hotelu Rimski vrelce)
•DRAGICA KOLAR, Dobrije 3,
Ravne na Koroškem (telefonski aparat Panasonic)
•NATALIJA KOTNIK, Na Šancah 74, Ravne na Koroškem (2,4 kg pralnega praška Aricl ultra).
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja:	SŽ - Metal
Ravne, d. o. o., SŽ - Jeklolivarno Ravne, d. o. o., SŽ - Stroje in tehnološko opremo Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo:	glavna in odgovorna urednica
mag. Andreja Cibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo in avtorji člankov.
Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128	-	92) šteje med
proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
12
INFORMATIVNI FUŽINAR
'S	  —	..
št.2/1996
Pokrovitelj tokratne križanke je
GRAFIKA PREUALJE,
kjer že vrsto let tiskajo naše glasilo. Trem izžrebanim reševalcem pravilno rešene križanke bodo podarili
PAKET IZDELKOU
IZ SVOJEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 10
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 9: V uredništvo smo prejeli 154 rešitev.
REŠITEV VODORAVNO: palas, tirana, oniks,
ANANAS, KOPA, ANAPEST, EDE, BARI, AR, RA, IME,
IRIDA, BREST, TI, SORA, IRADA, TRIK, NIKA, IA, OKO,
INOCENC, PANO, JOR, AKI, ANIS, AMD, KAS.
IZŽREBANI REŠEVALCI. ki dobijo Jeklolivarnine “ciganke”, so:
■ FRANC VIDETIČ, STO, d. o. o.
• RENATA POŽARNIK, METAL, d. o. o. ■ SREČKO HOVNIK, METAL, d. o. o.
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 10: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. februarja 1996 na naslov: FUŽINAR	RAVNE,	d.	o.	o.,	Uredništvo	Informativnega	fužinarja,
Koroška 14, Ravne na Koroškem. Križank	ni	treba	vlagati v	kuverte,	na	rešitev	pripnite	le	listek	z
naslovnikom. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	SILA	GRŠKA ČRKA	OTOK OB AVSTRA- LIJI	PREVOZ- NO SRED- STVO	LANTAN	(KO	AME- RIŠKI PISATELJ (EDGAR)	KONICA	STANE TRBOVC	HERCE- GOVEC	PEVSKI ZBOR	TURŠKI POSEST- NIK
KOVINA			T			SMU- ČIŠČE NA RAVNAH						
TRAVA DRUGE KOŠNJE			A			VOJAŠKI TABOR MLEČNI IZDELEK	0	S	T	R	0	G
DOSTOJAN- STVO PONOS			S		LUČAJ VEZNIK				OSVEŽIL- NA PIJAČA			
IF	KAMNIT MONOL. SPOME- NIK	ŽIVILO SLOV. ATLET (ROK)	M				TOVAR- NA AKUMUL. BATERIJ	ZAJE- DALKA ŽELEZA	GORSTVO V JUŽNI AMERIKI	VIDAKO- VIČ AI.BE	100 m2	FEBRUAR 1996
REKA V RUSIJI			A	MESTO NA MORAVSKEM IRSKO ODP. GIU.								
VREDNO- STNI PAPIR (MNOŽ.)			N		IGRALEC 1AJNE							
POKRA- JINA V GRČIJI			l		ŽUŽELKA NEMŠKI FILOZOF					CVETICA	ŽABJA NOGA	GLAVNO MESTO GANE
LIJ			J			VRSTA BLAGA	MLADA KRAVA	PREBIVALKA IRSKE KONJSKI TEK				
SLOV. IGRALKA (RINA)			A	PRVI RIM. ZALOŽNIK SAMO- GLASNIKA					RIMSKO POD- ZEMLJE	0	'r	K
STRADI- VARI ANTONIO			ENKA						SIJ			
AVTOM. OZNAKA KRANJA			MAPA ZEMLJE- VIDOV						REKA V ZAIRU			
IME IN PRIIMEK ............................ PODJETJE	OZ.	NASLOV