359
Naši dopisi.
Iz Gorice 29. okt. (Izv. dop. — Konec.) Na realki «0 sprejeli letos 46 učencev v 1. razred, med njimi 10 Slovencev, padlo je tukaj samo 6 učencev. To se gotovo ni zgodilo iz posebne milosti, ampak zato, ker ta zavod šteje sploh malo, okoli 165 učencev v vseh 7 razredih. Na pripravnici za učiteljice so sprejeli 22 laških in 8 slovenskih gojenk; 2 Slovenki in 5 Lahinj bo vrgli. Poslednji zavod ima poleg sebe vadnico, v katero vpisujejo tudi slovenski starisi svoje hčerice. Ali ta ima tako ozke prostora, da so Slovenci prisiljeni učenke dajati na laške šoie, kjer se večinoma izgubljajo slovenski narodnosti.
Lani so ustanovili tukaj rokodelsko šolo, kamor zahajajo fantiči tudi slovenskih stanšev; ali kljubu temu, da tudi dežela podpira to šolo, je vendar samo laška in nemška. Čudijo se mnogi, zakaj se je slovenska stranka deželnega zbora pokazala tukaj toliko mlačna za svojo narodnost. Mesto goriško Slovencem itak nobene, najmanjše šoie ne privošči; zakaj ga deželni zastop podpira za poitalijančevanje tudi od svoje strani 1 Lahi slovenske otroke uže v prvih letih poitalijančujejo v Frobelnovih vitih; Slovenci se pa ne zganejo, in kar 80 nam obečavali v tem pogledu, ni se obistinilo doslej. Vsako leto, katero zamudimo, je velika zguba našemu življu.    Pa drugikrat še kaj o tem.
Danes moram še poročati žalostno vest, da^ je v petek večer umrl tukaj pri usmiljenih bratih g. Štefan KlemenČič, likvidator tukajšnje zastavljalnice, in sicer po malodnevni bolezni za davico (difterito). Ista bolezen mu je pograbila par dni poprej okoli 71etno hčerko, sinček pa mu je ostal, in je upati, da ozdravi. KlemenČič je bil zgleden oče, ki je gorel samo za svoja otroka, in je postal žrtva te ljubezni. Bil je čist značaj in pravi narodni poštenjak, kakoršnih žalibog le prezelč pogrešamo. Goriški čitalnici se je v odboru odlikoval kot glavna pomoč; bil je denarničar. 2. novembra se udeleži Čitalnica za njim črne maše, mu na gomili za-pojejo.    Naj  v miru počiva!
Iz Celovca 25. okt. — Koroški uradni list „Kla-genfurter Zeitung" od 19. oktobra t. 1. razglaša razpis treh učiteljskih služeb za tri slovenske občine tako-le:
^Konkursausschreibung.                    3753.
Im Schulbezirke Volkermarkt kommen zu besetzen: L die 3 Lehrstelle an der dreiklassigen Volksschule zu St. Michael ob Bleiburg mit der 3. Gehaltsklasse und freier Wohnung; 2. die 2. Lehr- eventuell Unterlehrer-stelle an der zioeiklassigen Volksschule zu Miess mit der 3. Gehaltsklasse, freie Wohnung; 3. die 2 Lehr- eventuell TJnterlehrerstelle zu St Filippen bei Eberndorf , 3. Gehaltsklasse, freie Wohnung. Die Kenntniss der slove-nischen Sprache ivare eriviinscht. Die vorschnftsmassig lelegten Gesuche sind bei dem k. k. Bezirksschulrath bis 3L Oktober d. J. einzubringen. K. k, Bezirksschulrath Volkermarkt am 8   Oktober 1882."
Okrajni šolski svet velikovski in vse druge deželne šolske oblasti tedaj tako razumejo v državnih temeljnih postavah izrečeno in zopet zagotovljeno narodno enakopravnost,   da učitelju,   ki   ima leta in leta pečati
se s slovenskimi učenci, ki jim mora razumljivo razkladati in po domače pojasnovati vsakovrstne, tudi samo po sebi težko razumljive predmete, da takemu učitelju ni treba znati jezika, katerega izključno samega umejo njegovi učenci, ampak: „die Kenntniss der slovenischen Sprache ware ervninscht!" To je tedaj narodna enakopravnost za koroške Slovence za čas veljave člana XIX. drž. tem. postav, za čas ces. namestnika Schmidt-Zbirova, za čas vlade Conrad-Taaf-fe-ove!! Kaj bi neki rekel nemški „Schulverein", ako bi se med avtsrijske Nemce kamorkoli kam namestil ljudski učitelj, pri katerem bi se reči moralo: ,.bei ihm ware die Kenntniss der deutschen Sprache erwunscht!!"
Belokrajna 2. nov. — Tudi pri nas na meji hrvatski bilo je leto še precej rodovitno. Gospodarji zatrjevali so mi, da so žita, podzemljic, vina itd. nekoliko več pridelali, nego minulo leto. Nadjal sem se, da ubogi kmet letos vendar ne bode trpel lakote; al Človek obrača, ljudje pa obrnejo. Tako je tudi pri nas. Denar, kojega povsod manjka in katerega povsod potrebujemo, bodi-si za davek, za obleko ali druge reči, je žalibog v Belikrajini pri ubogem kmetu večkrat le bela vrana. Kmet prisiljen je tedaj v novini prodati svoje pridelke, za katere — se ve da — ko še cene nimajo, prav malo dobi; kako bode potem shajal z deco in vso družino! Vino na pr. prodajajo letos po 71/« ,,cvancigarc" (2 gid. 50 kr-), pšenico po 7 „cv." (2 gid. 33 kr.), toraj tako rekoč po nič, in kaj ko bi še nova mera bila! Ne; tisto staro vedrice (20 bokalov) in stari mernik (15 bokalov) je; zraven mora pa še kupcu vina na vsako vedrice dati po 2 bokala namečka zastonj, kajti drugače ni ga mu mogoče prodati Ali ni to tako rekoč oderustvo za ubozega kmeta? Pa kaj hočemo: stara navada, železna srajca.
Belokranjci, zdramimo se vendar enkrat; pustimo stare „cvancigarce", staro vedrice in stari mernik, vpe-ljimo vendar enkrat novo mero in vago tudi doma! Saj vendar kupujemo vse na novo mero in vago, zakaj ne bi prodajali? Ali ne bi bilo lepše, ako bi se vino na liter cenilo in na hektoliter (100 lit.) prodajalo? Glejte! nameček bi odpadel; račun bil bi silno lahak (na pr, 9 kr. liter, 9 gold. hektol.), zdaj pa je s tistim namečkom računiti silno težavno, tako, da je večkrat tudi naj-spretniši prodajalec ogoljufan, vsaj jaz imel sem priložnost, to večkrat opazovati.
Zatorej, župani, silite ljudstvo, da bode imelo novo mero in vago, kakor postava zahteva. Slavna kmetijska družba v Ljubljani, ki tolikrat na pomoč prideš ubogemu kmetu, stori tudi tukaj potrebne korake, podaj nam svojo krepko roko! Slavna vlada! stori vendar enkrat konec tej goljufni stari meri!
Glas, ki se sliši dostikrat med kmeti.
Iz Ljubljane.) Volitev državnega poslanca za ljubljansko mesto) vršila se bode jutri; prvič brez nemškutarjev. Naš vojni klic je: „Volimo vsi in glasujmo za Grasselli-a!" Zakaj nemškutarji ne volijo, opisujemo v posebnem članku.
—   {Monsignor Luka Jeran), vrednik „Zgodnje Danice", dobrotnik ubogih, poseben podpornik ubogih dijakov, imenovan je za stolnega kor ar j a. Veseli po zdravljamo to imenovanje in z nami vred vsa naša duhovščina. Bog ohrani še mnogo mnogo let velezaslu-ženega gospoda kanonika!
—  (Gospod dr. Leonard Klofutar), vodja bogoslov-skega podučevanja, c k. profesor in častni korar ljubljanske škofije, veleučen pisatelj več bogoslovskih knjig, našemu narodu pravičen  člen deželnega šolskega sveta,
360
je  z   vitežkim  redom Franc Jožefovim. Čestitamo!
— (Odbor kmetijske družbe) zboroval je preteklo nedeljo ter naznanje vzel in sklepal o došlih dopisih, med temi: o podpori deželnega zbora v svoti 100 gold. za pokončavanje škodljivega mrčesa, o računu za nekaj nujnih poprav pri podkovski šoli na Poljanah, o želji radeške podružnice glede škodljivca pri turšici, o poročilu gospoda vipavskega dekana glede preskušnje na slapški šoli, glede dnevnega reda pri občnem zboru. Konečno reši se dopis Štajarske kmetijske družbe, glede) protesta zoper vlogo komisarjev na dunajskem živinskem trgu zarad novega tržnega reda; in konečno so bili sprejeti 4 novi udje. (Obširneje prihodnjič.)
—  (Gospod deželni predsednik Winkler) vrnil se je pretekli teden z Dunaja.
—  (Gospode ude kmetijske družbe kranjske) opozo-rujemo, naj se v prav obilnem številu vdeleže občnega zbora kmetijske družbe, ki bode dne 15. t. m., to je, prihodnjo sredo.
—  (Gospod vitez Schneid) počuti se, kakor izvemo iz privatnega pisma , v Gorici prav dobro , in bivanje tam ima samo namen popolnega okrevanja od uže prestane bolezni.