Baron Beck in sprava avstrijskih narodov.
Znano je, da si je baron Beck postavil nastopivši vlado velik program, obsegajoč tri glavne točke: 1. Izvedba volilne reforme; 2. rešitev nagodbe z Ogrsko parlamentarnim potom in 3. rešitev narodnostnega vprašanja v Avstriji. Obljubil je, da bode ta tri velika vprašanja rešil jedno za drugim ter zahteval, naj ga parlament podpira v rešitvi teh problemov. Dobil je v zbornici potrebno večino, rešil z nje pomočjo prvo in drugo točko postavljenega si programa — ne sicer po načelih pravičnosti, kajti uvedel je pač splošno, nikakor pa ne tudi j ed-nako volilno pravico, saj velja po novem volilnem zakonu 100 Nem-1 cev toliko kolikor 140 do 200 Slovanov! Tudi glede razdelitve novih volilnih okrajev se nam Slovencem godijo na Štajerskem, Koroškem, Primorskem in celo na Kranjskem (nemški kočevski .mandat), velike krivice- —Ravno tako krivičen je novi volilni zakon drugim slovanskim narodom v Avstriji. V imenu državniške razsodnosti ter razumevanja splošne državne koristi so se slovanski poslanci raznih narodnosti vdali, sprejeli so Beckovo volilno reformo in s tem dovolili, da se tako uzakoni tista ,slovanska manjvrednost'. Reklo se nam je, da se nam to trpko pilulo malo osladi, da je to šele začetek volilne reforme in da si v dogledni dobi lahko priborimo^popolno politično ravnoprav-nost z Nemci. Tudi nagodbo z Ogrsko je večina sprejela, ne morda, ker bi bila prepričana, da je v njej izražena gospodarska in politična premoč Avstrije nad Ogrsko, ali da so z nagodbo zadostno zavarovane koristi avstrijskih kmetovalcev in industrijalcev Ogrom nasproti, ne, nikakor ne, vsi so prepričani, da nam nova nagodba nalaga nova bremena; večina jo je sprejela, ker je, kakor se je reklo, boljše da se to vprašanje reši ustavnim potom, nego potom zloglasnega § 14.
In sedaj, ko stoji baron Beck pred rešitvijo 3. točke svojega programa in bi imel izvesti spravo narodov v Avstriji ter rešiti po zakonu in pravičnosti narodnostno vprašanje — so Nemci začeli ropotati in groziti, da se ne spravijo s svojimi češkimi sosedi drugače, kakor da se jim da črno na belem, da so oni gospodujoče, Čehi in ostali slovanski narodi pa služeče ali robotajoče pleme. Ako se to uzakoni, so gospodje Nemci pripravljeni se „spraviti", drugače pa nikdar! In baron Beck je svoji dosedaj tako pokorni in uslužni večini, v kateri so Čehi, Slovenci in Poljaki zastopani po večini svojih poslancev izjavil, da je sicer pripravljen izvesti spravo narodov, toda „od dežele do dežele, od etape do etape", ne pa v celi državi hkratu in
po enih načelih. Skratka, baron Beck ne pojde „na Golgato" tej spravi na ljubo.
To je Nemcem prav, to so hoteli. Sprava se tako zavlečj in ta čas bodo izdatno izkoristili v to, da napadejo vse naše postojanke, da nam odvzamejo v vsem in povsod kolikor mogoče naše narodne posesti in razširijo tako na naše stroške svoje posestno stanje. Na Češkem so v ta namen izzvali boj za uradni jezik pri sodiščih, v katerem so so skazali nemškonacijonalni sodni pristavi močnejše nego pravosodno ministerstvo, najvišji sodni dvor in deželno nadsodišče v Pragi, katerih na-redbe in razsodbe v prilog češčini. dosledno ignorirajo. — Te „stramm" nemškonacijonalne nemške sodne uradnike podpira nemški minister - rojak, nemški poslanci in politične korporacije — in pravosodni minister se skriva za prazen izgovor, „da so sodniki neodvisni in nedotakljivi!"
Pri nas na Štajerskem so Nemci še predrznejši Ker se jim je posrečilo * pri sestavi novih volilnih okrajev si priboriti proti vsej pravičnosti in zdravem razumu kar tri nemške mandate na Spodnjem Štajerskem, gredo v svoji nesramnosti sedaj tako daleč, da si prisvajajo sedaj celo sodniška mesta v teh takozvanih „nemških" trgih, kakor bi bila sodišča z nemškimi sodniki samo za ,,nemške" trge in ne za ogromne slovenske okraje, v katerih tistih par trških Nemcev in nemškutarjev čisto izgine! O zadnjih sodnih imenovanjih smo prinesli v štev. 17. „Domovine" od 12. t. m. ne-ovržne številke, imena in dejstva, ki naravnost uijejo v obraz pravičnosti in zakonitosti. Danes dodajemo, da stoji to nečuveno dejstvo v organični zvezi z nemško taktiko, razširjati, kakor bi rekel baron Beck, „od dežele do dežele, od etape do etape" svojo narodno posest, ugrabiti nam kolikor mogoče postojank, tako da se nam bo, ko pride enkrat do spravnih pogajanj, vračalo to, kar smo že z d a v n e j imeli in da bomo morali to kvitirati kot nove narodne pridobitve! Bar. Beck pozna to nemško taktiko, pa jo z lahnim in dobrohotnim nasmehom podpira. To je uvod, priprava za Beckovo narodnostno spravo od dežele do dežele, od etape do etape! To vidijo pa tudi naši poslane: v obeh klubih in z onimi, ki še vkijub temu služijo tej vladi, bi morali volilci spregovoriti resno be Taka politika nas spravi kmalu ob » se, kar smo si v težkih borbah priborili. Ali bode naše ljudstvo to še dolgo mirno gledalo in' se dalo na tak način za nos voditi?
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Politični pregled.
Dsmače dežele.
„Zeit" je poročala, da hočejo krščanski socialci posredovati med Čehi in Nemci v tem smislu, da bi bili Čehi pripravljeni dati Nemcem koncesije v jezikovnem Obziru za to, da bi jim Nemci dovolili irugo češko vseučilišče v Brnu. „Čas" odgovarja na to: ,.To poročilo je nesmiselno. Mi Čehi bi morali imeti tri vseučilišča, ako bi se nam merilo kakor Nemcem ter že samo s tega razloga ne more biti drugo češko vseučilišče predmet barantije — nekaj za nekaj. In kaj bi sploh mogli še Nemcem dovoljevati v jezikovnem obziru? Vse imajo. Češki klerikalci so seveda pripravljeni priznati Nemcem nemški državni jezik, na to pa druge češke stranke ne pristopijo. Zato je
trud kršč. socialcev nepotreben".
*
V	avstr. delegacijah je končana generalna debata o ekstra ordinariju. Večina govornikov se je izrekla za zboljšanje častniških plač v smislu predloga Latour - Schrafflovega. Del. Gentilli (tirolski Ital.) je dejal, da bode njegova stranka pač glasovala za zboljšanje gmotnih razmer možtva ne pa za zvišanje častniških plač. V tem pa je ne vodijo politični ampak gospodarski razlogi, ker kot sinovi in zastopniki tako siromašne dežele kakor je Tirolsko ne morejo glasovati za nova ljudstvu neznosna bremena. Na vprašanje deleg. Stanjka, kaj misli vojna uprava o madžarskem poveljnem jeziku je odgovoril vojni minister: Na to vprašanje takoj odgovarjam, da v armadi nikdo ne dobi madžarskega po-veljnega jezika, pa tudi ne hrvatskega ampak da ostane nemški poveljni jezik. Prie takozvanih koncesijah se gre z večine za pravice krone, s katerimi pa jaz ne disponirara". Na to je bila splošna debata zaključena. Pravica krone je menda tudi določba poveljnega jezika, kaj ko bi toraj krona dala Madžarom to koncesijo? To bi tudi ne segalo v področje vojnega ministra. Kaj, ko bi najvišji krogi prišli do spoznanja, da enotnost vojske ne tvori poveljni jezik in da več poveljnih jezikov kakor n. pr. v švicarski armadi ali na bojiščih, na katerih se bore armade raznih držav pod skupnim poveljstvom, kakor je bilo to pred leti v Kini proti bokserjem pod poveljstvom nemškega generala gr. Waldersee-ja, nikakor ni na poti jednotnemu postopanju. Doživeli smo že marsikaj, kdo ve kaj nam
prinese še bližnja bodočnost.
*
V	vnanjem odseku je govoril državni finančni minister Burian o bosanski deželni upravi ter je povdarjal važnost železniške proge Bagojno-Arzan (nove zveze z Dalmacijo), dejal je pa,
da morati avstrijska in ogrska vlada preskrbeti ;<a to potrebna denarna sredstva. Naspioti del. Kram&fu je dejal, da ne bode mogoče napeljati srbski izvoz čez Bosno v Split, mesto v Metkovič, ker znaša zveza s Splitom 364 km, dočim znaša ona z Metko-vičem samo 177 km. Da je luka v Metkoviču nezadostna je brez dvoma, to pa naj avstrijska vlada prenese kam drugam na obrežje in stvar bode v redu. Govoril je še o dohodkih iz desetine, o pravici Dalmatincev na pašnike itd. ter je končno predložil imenik vseh domačinov z visokošolsko izobrazbo v bosansko hercegovinski službi.
*
Cesar je baje obljubil banu Rauchu, da sabor takoj zopet razpusti, ako bi vlada ne dobila večine zase. Volitve so razpisane na 27. in 28. t. m.
v-nanje dtpžave.
Prusko. Protipoljski predlog o eksproprijaciji poljskih vek posestev ni dobil v komisiji gosposke zbornice večine. Komisija predlaga znatne premene, obstoječe glavno v tem, da se cerkvena posestva, last dobrodelnih ustanov, ter ona posestva, ki so že 10 let v lasti fideikomisov ali v roki istega posestnika ne morejo in se smejo razlastiti. Gosposka zbornica je dobila vrhu tega tudi vlogo, katero je podpisalo 170 nemških veleposestnikov na Poznanjskem. kateri zahtevajo, naj ekspropriacijski predlog odkloni. Ti nemški veleposestniki utemeljujejo svojo zahtevo takole: „1. Smo proti vsakemu razlastnjevalnemu postopanju, naj to zahteva kdor koli, ker se s takim postopanjem spodkopuje temelj današnjega družabnega reda ter s tem tudi temelj države. 2. Izjavljamo se proti predlogu ker smo trdno prepričani, da svojega cilja: okrepiti nemštvo v vzhodnih markah, ne samo ne doseže ampak prej tam naseljene Nemce težko oškoduje." — Tako sodijo nemški veleposestniki sami o tem izrodku nacionalističnega divjaštva. Nadjati se je, da predlog ne bode nikdar vzakonjen.
Dopisi.
iz Št. Jurja ob Južni železnici. Zadnjo nedeljo je priredila tukajšnja ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda, kakor je „Domq-vina" v pondeljek na kratko omenila, svoj občni zbor združen z domačo veselico v Mastnakovi p. d. Zajčevi gostilni v Lokarjih pri Št. Jurju. Obiskali so nas zlasti gostje iz Ponkve, posebno številno pa se je udeležilo obč. zbora in veselice zavedno okoliško kmečko ljudstvo in je s tem pokazalo, da zna ceniti delovanje in trud podružnice. Ker je prejšnja gospa predsednica od«
f Celju, dne 19. februarja 1908
Leto XVIII
Uredništvo
je na Seiilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-larati, rokopisi se ne 'vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
ložila svojo čast, jo je zastopal gospod ačitalj Čulefc, kateri je vodil občni zbor. Iz tajniškega in blagajniškega poročila psppdične Anice Kovačičeve, jedne najmadjivejših podfpžničnifc čl»-nic, posnamemo, da je ppslala lansko leto p^dfBlRtoft glavni družbi 150 %. Poročile se je vzelo % odobravanjem na znanje. Nato je očrtal g. nrednik Spindler iz Celja delokrog dražbe i& njene namene, povdarjgl zlasti velike krivic, da si moramo Slovenci v obmejnih krajih skrbeti sami ** šolstvo in orisal način ponemčevanja V naših krajih Z razširjanjem agitacije za nepotrebne nemške šole, ustvarjanjem nemških večin po trgih in mestih z nradništvom itd. Priporočal je narodnim možem in fantom, dekletom in gospodinjam, naj z marljivim nabiranjem tedi malih zneskov podpirajo dražbo, da bo lažje čuvala slovenske otroke ob mejah in v obče v narodno nevarnih krajih pred ponemčevanjem. Govorni-kove besede so se sprejele z živahnimi živijo-klici. Na to se je nabirala članarina rednih in podpornih članov, potem pa so se zvršile volitve. Nov odbor je izvoljen tako-le: predsednica gospa barija Mastnak po dom. Zajčeva, namestnica gospa Tereza Cmokova po dom. Andrejčeva, tajnica gospodična Anica Kovačičeva, nam. gospodična Anica Cmokova, blagajnica gospa Marija Pungeršek, namestn. gospa Urleb Neža, odbornica gospa Zupane Frančiška p. dom- Maj erjeva. Ljudstva se je vse trlo; bila je tolika gnječa, da si se komaj preril naprej. Mnogo zabave, smeha in veselja je prinesel srečolov s prav lepimi dobitki, za prijatelje lepe pesmi pa je poskrbel g. Čulek z mešanim zborom, ki je izvrstno podal nekaj narodnih pesmi (»Beračica", „Vigred". „Kdor hoče furman biti" in še mnogo dragih). Ta mešan zbor razpolaga zlasti v ženskih glasovih s tako izbornim ma-terijalom, da se lahko postavi v vsaki koncertni dvorani. Postrežba je bila dobra. Kakor je bilo videti, bo prireditev tudi vrgla razmeroma lepo vsoto za družbo. Novemu odboru in podružnici želimo pri njegovem delovanju mnogo uspeha!
M« občnem zboru »Kmečke zveze" v Celju je trdil g. drž. poslanec dr. Benkovic, da je grozil nek poslanec (g. dr. Jurtela) da ne stori ničesar za narodno stvar, če se izreče (na zaupnem shodu »Kmečke zveze" v v Ptuju 22. septembra minulega leta) njegovemu prijatelju (dr. Ploju) nezaupnico. Konštatiramo tukaj, da je izjavil g. dr. Jurtela v št. 266 »Tagespošte" z dne 26. septembra 1907 da on kaj takega ni nikoli grozil. „Slov. Gosp." piše v zadnji številki, da so se slišali na zgornjo Bekovičevo laž klici „Sramota!" Žalostno je, ako aktivni politik, akademično izobražen človek zavaja nerazsodno kmečko ljudstvo, da sramoti moža, ki si je pridobil za Slovence v svojem okraju in celem Spod. Štajerju neoporečno velikih zaslug. Žalostno je, da g. dr. Korošec in vsi poslanci "Kmečke zveze" tako postopanje pripuščajo in odobravajo, žalostno je, da ni imel na shodu navzoči g. dež. poslanec in odbornik Robič poguma ovreči to nedostojno natolcevanje. To govori pač jasno dovolj! Naj si gospodje ne mislijo, da bo boj proti njim zamrl; nadaljeval se bo, kajti s svojo nepoštenostjo in obrekovalnostjo nam sami pridobivajo pristašev. Pribiti je treba ponovno, da je zgoraj omenjeno laž slišalo in z molčanjem odobrilo 62 duhovnikov, ki imajo poklic navajati ljudi k resnicoljubnosti. Omenimo tudi, da se je dr. Benkovič, ko je omenil g. dr. Jurtelo hvalil, kako je on deloval v Brežicah, kako se je vozil v Gradec k„in na Dunaj, koliko časa je zapravil itd., vse z očividno željo, da bi spravil
dozdevno postopanje g. dr. Jurtele v tem bolj neugodno luč. Tega »Slov. Gosp." pač ni povedal. Menda se je vendarle sramoval povedati ljudem, na kak način se pri n«s blati zaslužne može. Taki dogodki gotovo ne bodo pospeševali složnega postopanja naših deželnih poslancev. Nič čudnega — z nebonetnimi in samo za lastnimi koristmi stremečimi ljudmi nima konečno noben človek P" največjem premagovanju samega sebe rad opraviti. — Da je poslanec Benkovič javno trdil, da je glasoval poslanec Boblek za odpretje mej je t»di značilno ga njega. G. Roblek je s podpisom v št 144 lanske „ Domovine" izjavil, da je pač glasoval za nujnost predloga poslancev Schrammla in Rennerja o podraževaaju živil; vzroke je g. poslanec naštel iu je tudi povedal, da ni odločilno glasovanje za priznanje nujnosti, temveč še le drugo glasovanje po meritornem razgovoru. Seveda, naši gg. zvezni poslanci in duhovniki nočejo ničesar vedeti o poslovanju državnega zbora, ako se gre za obrekovanje političnoga nasprotnika, njihovi pristaši pa o tem itak nimajo pojma. Morda tudi največ onih kaplanov in župnikov ne, ki so že obreko-vali radi onega glasovanja poslanca Robleka. — Nadalje je g. dr. Benkovič dejal, da so bili za znižanje sladkornega davka vsi poslanci „Km. zveze" in „je laž, da bi bil kateri proti glasoval". Da, da, celi „slov. klub" je oddal za ta predlog pri glasovanju tri glase; ostalih ni bilo v zbornici, med njimi nobenega poslanca štajerske ,,Kmečke zveze", Naj prekliče to dr. Benkovič v Slov. Gosp." s svojim podpisom! — Da so ljudje mirno požirali naštete laži in zavijanja, kaže, kako ogromna je še nevednost širokih ljudskih množič na Spod. Štajerskem. Ta nevednost omo-gočuje poslanstvo Benkovičev, Ter-glavov, Korošcev itd. ter politično nadvlado duhovščine. Zato pa kličemo o interesu naroda: v boj proti njim!
Slovenske novice.
Štajersko.
—	Cenjenim gg. dopisnikom in naročnikom naznanjamo, da zaradi stavke v tiskarni mnogo dopisov in krajših vesti ni bilo mogoče objaviti. Prosimo potrpljenja.
—	Sokolska maškarada v Celju dne 1. marca, se udeleže poleg zastopnikov vseh balkanskih narodov tudi Rusi, Francozi in Angleži, nadalje cigani, da celo banditi se napovedujejo. Opozarjamo pa, da bodo za red skrbeli macedonski žandarji in celi regiment turških janičarjev pod poveljem Mu-stafe-paše.
—	Izredni občni zbor celjskega godbenega društva vrši se v čitalniških prostorih Narodnega doma v Celju v torek, dne 25. t. m. ob pol 9. uri zvečer s sledečim sporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Stališče godbenega društva nasproti celjski podružnici »Glasbene Matice v Ljubljani". 3. Volitev predsednika. 4. Slučajnosti.
—	V Gaberju pri Celju priredi Bralno društvo s prijaznim sodelovanjem „Slov. del. podp. društva" v Celju v soboto, dne 22. februarja ob 8. uri zvečer pevski večer s plesom. Prireditev se vrši v gostilni g. Plevčaka. Pozivamo nujno Celjane, da se po mogočnosti večera udeležijo.
—	Iz Gaberja pri Celju. S tem popravljamo notico v Petkovi številki našega .lista, da je namreč nabrala g. Šribarjeva iz Gaberja pri Celju na gostiji g. Razboršeka z g. Kuder (po dom. Koren) v Žalcu za Ciril-Meto-
dovo družbo 11 K. Dražbo je menda nekdo napačno obvestil.
—	Rabljene poštne znamke posebno nove jubilejne zbira in sprejema družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za Celje je prevzel za drtllbo zbiranje „klub. slov. napr. akad.", ki sprejema vsako tudi najmanjšo število znamk. Klub zbira za drulbo tudi sta-nijolski papir in star denar! Fran Skaza, Šandor Hralovec.
f Profesor Ivan Stoilr naš rojak iz Šmartna v Božni dolini je nmrl v Zagrebu v četrtek, dne 13. t. m. ter bil tam pokopan v soboto ob pol 4. uri popoldne. Pokojni je bil rojen 17. aprila 1834 in je dovršil malo realko v Celju ter politehniko na Dunajn. Po dovršenih študijah je služboval s prva v zasebnem trgovskem aavodu na Dunaju, od 20. marea 1857 do 19. avg. 1892 toraj celih 35 let pa na zagrebški realki. Blagi pokojni, ki je iskreno rad prihajal v svoj rojstni kraj v Šmartnem v Rožni dolini, katerega je iskreno ljubil in ki je še lansko leto bival več mesecev v Celju pri svojej hčerki in zetu gosp. dr. Dijaku je bil kremenit značaj in vrl rodoljub, ki se je s ponosom zavedal svojega slovenskega po-kolenja, četudi mu je usoda odmerila službovanje v bratskej Hrvaški. Celo svojo rodbino je izgojil v narodnem duhu. Bil je član deželnega šolskega sveta, član izpraševalne komisije za meščanske šole, strojnike, enoletne prostovoljce. Dolgo časa je vodil me-teorologična opazovanja na kr. realki in je s tem položil temelj današnjemu meteorologičnemu observatoriju v Zagrebu. V realki je bil vedno eden izmed najboljših strokonjakov zlasti za fiziko, kar potrjuje tudi njegova učna knjiga: Wassmuth - Stožir-jeva fizika. Z najvišjim odlikovanjem od 13. marca 1859 mu je bil podeljen zlati zaslužni križ s krono. Kr. deželna vlada mu je izrekla svojo pohvalo za strokovnjaško sodelovanje pri izdelovanju zakonskega načrta za ljudske šole iz leta 1874, in c. kr. vojno ministerstvo mu je izreklo zahvalo za uspešna predavanja v bivšej zagrebškej kadetnej šoli. Oblasti so ga imenovale za ravnatelja realke v Zemunu, a njemu se je Zagreb tako omilil, da ni odlikovanja hotel sprejeti, nego je rajši ostal profesor v Zagrebu, Še ko je bil vpokojen je podučeval eno leto z najboljšimi uspehi na ženskem liceju. Z največjim spoštovanjem se ga spominjajo vsi njegovi bivši učenci in učenke, v znak žalosti je visela raz poslopja kr. realne gimnazije, na katerej je 35 let deloval, črna zastava.
Profesor Ivan Stožir je bil naš prvi meteorolog in osnovatelj zagrebškega observatorija. V vseh krogih je bil vsled svoje izredne ljubeznjivosti nad vse priljubljen, kar je zlasti pričala ogromna udeležba pri pogrebu. ..Hrvaški Sokol", katerega častni član je bil pokojni, je nosil krsto, a zadnje slovo ob odprtem grobu je vzel od njega starosta brat dr. Franjo Bučar.
Vrlemu narodnjaku, blagemu kre-menitemu Slovanu bodi lahka zemlja hrvaška in svetila mu večna luč. Vsem ostalim pa naše odkritosrčno sožalje.
—	Badeckega veteran. Tudi v Žalcu še živi Radeckega veteran, hlapec Jakob Kokale, ki služi pri g. Francu Pergerju. J. Kokale je rojen 1.1830 in je še čvrst in čil možak. Na mnoga leta!
—	Umrl je g. Simon Janežič
bivši ravnatelj družbe sv. Mohorja nadporočnik v pok. itd. dne 18. t. m. v Celovcu. Pogreb bode 26. t. m. N. v m. p.
—	Pošta v Šmartnem ob Paki. Preteklo soboto, 8. februarja je pisal nekdo iz Št. Petra v Sav. dolini v Gorenji pri Šmartnem ob Paki po tesarja, katerega je nujno rabil pri
žagi. Ker ga ni bilo, je skoraj teden dni pozneje poslal Žagarja po njega vprašat, kako da ga ni ? No, zvedel je, da dotičnik dopisniee še vobče dobil ni. Pošta v Šmartnem pošlje namreč pisma k nekemu peku v Gorenje in tata je dopisnica do 14. febr. obležala. Vidi se tedaj, da ta način raznašanja pošte lahko dostikrat kakor ravno v tem slučaju povzroči občutno škodo. Ali se ne bi mogla pošta raznašati p« hišah ali pa bi se vsaj adresate obvestilo, naj si pridejo po pošto?
—	I. planinski ples »Posavske plan. Podružniee", vršeč se na večer dne 8. febr. 1908 v dično dekoriranih prostorih Unschnldovih v Rajhenburgu je nepričakovano dobro uspel. Udeležilo se ga ni samo »vosebljeno" planinstvo, nego tudi večina drage inteligence iz domačega Posavja.
Neumorna delavnost domačinov Rajhenburga poskrbela je pod spretnim vodstvom gg. Rajnerja in Jankoviča za prikladno, dovršeno dekoracijo, katera je dosegla svoj višek v »Aljaževem domu" in »Jurkovi koči".
Nad vse čedno pa je bilo gledati ljubko kretanje v domačem plesn divno se vrtečih planinskih parov po izborni godbi domačega koncertista gosp. Na-politana. Divne »Vile" so tako vabljivo nmevale vršiti svojo nalogo, da so srečno razpečale svoj gorski cvet, božanski nektar in nebeščansko ambro-zijo, ter tako povzdignile čisti prebitek na 140 K.
Prisrčna hvala gre pa tudi domačinu krčmarju, kteri je vestno zavzet skrbel za pristni blagor. planinskih želodcev in želodčekov z okusno, dobro in ceneno postrežbo. Vsem najiskreneja zahvala. Tebi »Posavska planinska podružnica pa planinski blagor"!
—	Slov. akad. društvo Slovenija je z ogromnimi žrtvami priredilo, dne 13. t. m. na Dunaju veliko Trubarjevo slavnost. Koncertne točke so se proizvajale izborno, kar je v prvi vrsti zasluga g. dvornega glasbenika Karola Jeraja, kouservatorista Levarja in člana društva »Slovenije" g. Beno Serajnika. Žalibog smo proslavili ta večer našega prvega književnika Primoža Trubarja brez dunajskih Slovencev — brez slovenskih literatov in umetnikov. Častno so izpolnili svojo narodno dolžnost le g. dr. Žižek ter še par mlajših gospodov, a ogromna večina stalnih dunajskih Slovencev je izostala. To dejstvo pač najbolj dokazuje, da primanjkuje Slovencem v tujini, osobito pa na Dunaju čuta družabnosti in narodne dolžnosti. V častnem številu pa so se udeležili slavnosti odlični dunajski Slovani, v prvi vrsti Čehi in med njimi celo minister-rojak Prašek Niti velikanski deficit niti odsotnost Slovencev nas ni spravila ob dobro voljo, zabavali smo se in plesali do jutranje zarje.
—	Imenovanje. Naš ožji rojak gospod Andrej Žmavc je bil imenovan z Novim letom zadružnim komisarjem in skoraj istodobno inšpektorjem svetovno znane domene kneza Metternicha ob Reni (Rheingau), kamor se preseli še to pomlad. Imenovana domena prideluje med drugim najdražja vina na svetu (do 80 mark t. j. okroglo 95 K steklenica), in cesar avstrijski dobiva desetino vsakoletnega vinskega pridelka.
—	V Ormožu se je tepel v okolici in mestu dobro znani zagrizen Nemec Herman Heiling iz Ormoža z nekimi Hrvati. Šlo se je za lepo Medžimursko. Heiline je imel vsaj toliko sreče, da niso prišli orožniki zraven. Hotel je menda s tem dokazati svojo višjo »nemško" izomiko.
Slavimo svoje može. 6. septembra pr. 1. je zadela bridka izguba slov. učiteljstvo in vse spodnještajersko slovenstvo — umrl je tedaj mož, dika

našega roda in stana, preminil je nadučitelj Vekoslav Strmšek. Ni treba še posebe opozarjati na njega vsestranske zasluge, obranile so v nas trajen spomin. Da pa se isti ovekoveči na kraja, kjer je deloval največ in in najdalje, je sklenilo šmarsko-rogaško ueit. društvo, da ma vzida spominko na šolskem poslopju pri sv. Petru na Medvedovem selu.
Naj pokaže slovenski narod, da ve vredno častiti svoje može, in zato se obračamo do vseh rodoljubov s prošnjo, naj prispevajo v ta namen! Stroški so preračunjeni na približno 500 K. Prispevki, katerih izkaz se bo objavljal v »Učit. Tov."' naj se pošiljajo na naslov: Hinko Šumer, učitelj v Šmarja pri Jelšah.
Za šmarsko-rogaško učiteljsko društvo: Par. Flere,	Tomo Knrbos,
t. e. tajnik.	t č. predsednik.
—	Iz Vranskega. Na občnem zboru »Podružnice sv. Cirila in Metoda" je bil izvoljen sledeči odbor: g. učitelj Rudolf Vrabl, predsednik; g. učiteljica Bebica Kolšek, tajnica; g. učitelj Ivan Jakše. blagajnik; g. Anica dr. Karbova, g. Josip Rotner, g. Karol Košenina, namestniki. Iz tajnikovega poročila je med drugim razvidno, da je podružnica priredila deset predavanj. 6. dr. Karba 1, s. Rudolf Vrabl 6, g. Iv. Jakše 3. Sprejmejo se sledeči predlogi: 1. Podružnica priredi poleti pod milim nebom veliko veselico. 2. Naj se nadaljujejo in prirejajo zabavni večeri. 3. Vrste se naj večkrat odborove seje. 4. Naroči se podružnica na »Slovenski Branik".
5.	Pristopi kot ud h »Glasbeni Matici".
6.	Za denarne podpore se naprosi občine Vransko, Hiromsko in Prekopo, okrajni zastop vranski, Posojilnico pa za zvišanje podpore. 7. Sprejet je bil tudi predlog, naj se pozove vodstvo dražbe, da prenaredi pravila v toliko, da se smatrajo vsi prispevki podruž-
i niee, bodisi iz nabiralnikov, narodni davek in ob raznih prilikah nabrane vsote, kot delo podružnice; ker je mnogo podražnic, ki jim časih ni mogoče prirediti veselice, pa drugače pridno zbirajo denar; v družbinem koledarja pa ni nikakoršnih izkazov, kar provzroči, da izgube udje veselje do nabiranja.
(Opomba uredništva. Kakor je posneti iz tega poročila, deluje vranska podružnica vzorno tudi na izobraževalnem polju. Stavimo jo drugim v vzgled in posnemanje!)
—	Podravska podružnica akad. fer. društva »Prosveta" je otvorila ravnokar svojo VIII. javno ljndsko knjižnico v Leitersbergu pri Mariboru. Tamošnji Slovenci, izposojujte si pridno knjige, kajti knjižnica je urejena iz-borno!
—	Odbor »Slovanske čitalnice" v Mariboru vabi tem potom na II. zabavni večer dne 22. svečana ob pol 9. uri zvečer. Po možnosti se otvori večer s kratkim godbenim vsporedom oddelka narodnega orkestra. Udje Čitalnice so kakor navadno vstopnine prosti.
—	Iz Kapfeuberga. Dne 14. t. m. je pri tukajšnji tvrdki Bohler & Co. ponesrečil delavec Franc Grassberger pri snaženju parnega kotla na ta način da je padel raz kotla in si je prebil črepinjo. V nekoliko trenutkih je bil mrtev.
—	Imenovanje središk. rojaka v Ameriki. G. Leopold Friedrich iz Središča je imenovan ravnateljem zunanjega oddelka »Nationalbank of •Commerce v Novem Jorku. Ta banka je drugi največji denarni zavod v Severni Ameriki.
—	Volitve v brežiški okrajni zastop. Iz skupine veleposestva so bili izvoljeni gg. Franc Balon, Jože Janežič, Andrej Levak, Miško Balon, Miha Ja-
nežič, Jože Kovačič, (vsi pristaši nar. stranke), Franc Gerec (Kmečka zveza) in baron Moscon (Nemec). — Kompromis mdd obema slov. strankama se je sklenil na ta način, da je voljen v skupini veleposestva en pristaš »Kmeke zveze", v skupini kmečkih občin pa en pristaš »Narodne stranke", ostali pa naprednjaki, odnosno klerikalci.
—	Iz Maribora. Umetnika Jan Buchtele in Julij Bochniček sta otvorila dne 15. t. m. v Mariboru svoj turne po jušni Avstriji. Dvorana je bila razprodana do zadnjega sedeža. Za umetniške koncerte še mariborski Slovenci niso pokazali toliko zanimanja ko tokrat. — Umetnikoma se je priredil ob nastopu navdušen sprejem in navdušenje je rastlo od točke do točke. Občinstvo je strmeče opazovalo čudovito tehniko in se poglabljalo z virtuozom v njegovo krasno umetnost. V prvem hipu si je pridobil g. prof. Buchtele vsa srca. In ko je zapel gosp. Bochniček s svojim čistim tenorom — spremljajoč se sam na klavirju — je bilo težko odločiti, kateremu gre prvenstvo, ali živemu glasu ali strunam, ki tudi žive. K velikemu programa sta morala umetnika dodajati in dodajati — in na vseh velko radost nista bila skopa. — Po koncertu smo ostali še dolgo čudovito navdušene volje v gostilniških dvoranah in slavili umetnika, ki sta ostala med nami še nekaj časa. In v ranih urah je mladina še zarajala.
—	Od Noveeerkve pri Vojniku. Minul teden je umrla tu na porodni postelji Terezija Šander. Babica M. Škoflek ji je dala dva litra nekega zdravila, ki je baje povzročilo njeno smrt. Sklepajo, da je mož vedel, da bo umrla, ker je pisal že pred njeno smrtjo njenim starišem, naj pridejo v nedeljo 9. t. m. k pogrebu. Sumijo sedaj, da je bil mož z babico dogovorjen. Cela zadeva pride pred sodnijo.
—	O ptujskih arah piše nekdo graški »Tagespost" tako-le: Ura na zvoniku mestne farne cerkve in rotov-ška sta si zmiraj znatno navzkriž, nobena pa ne kaže sredujeevropejskega časa, dasiravno se je to sklenilo v obč. svetu. Mi zmiraj vemo, koliko je ura bila, ne vemo pa nikoli, koliko je na uri. Nobena ura se ne drži sklepa obč. svetnikov. Pri farni uri je to samoob-sebi umevno; ta se drži zimskega časa, Pri rotovški je pa nepokornost. Od-pustljivo je le eno, namreč, da je ro-tovška ura zmiraj pred farno: čednost, ki je pri napredni uri samoobsebi u-mevna.
—	Cene živine v Gradcu, 13. febr. Prignanih je bilo na sejm 1160 glav. Plačevalo se je za 50 kilogr. žive teže: pitani voli 37—40 K (izjemno 43 K), napol pitani voli 34—36 K, suhi voli 29—32 K, pitane krave 26—31 K, napol pitane krave 22—25, suhe krave 15—21, biki 26—34 K. Tuje kupci so kupili 600 glav. Cene so večinoma stalne.
—	Proračun družbe sv. Cirila in Metoda znaša za bodoče leto okroglo 100.000 K, sicer so potrebe še veliko večje, toda vsled gmotnih razlogov se ne more ustreči vsem zahtevam, saj družba še tako ne ve kako bo spravila to svoto skupaj. 16.000 ima čisto nepokritih. Ako pomislimo, s kako silo delajo naši družbi nasprotne družbe, raz-vidimo, da je pri nas zanimanje še veliko premajhno. Potrebe so vedno večje, ker sili se more ubraniti le sila, toda družba nima sredstev, da bi mogla uspešno nastopiti; to ji bo pa le takrat mogoče, ako se bo zavedal vsak Slovenec, kako važno nalogo ima družba sv. Cirila in Metoda. Družba je izdala narodni kolek, računske listke, razglednice itd., a žalibog koliko je v resnici dobrih gostilen, ki ne poznajo, oziroma nečejo poznati računskih listkov; koliko
se piše pisem, ki„ nimajo narodnega kolka in koliko se pošlje razglednic, ki pričajo, da je pošiljatelj pozabil na družbo, na edino obrambo, ki jo imamo Slovenci. Dobro bi bilo, da bi se zavedale podružnice svoje važne naloge in bi širile narodno blago med slovenskim občinstvom. Zelo bi se pomagalo družbi v gmotnem oziru tudi s tem, če bi podružnice priredile vsaj po eno veselico ali predstavo družbi na korist. Ako pa že podružnica sama ne priredi, naj pa vsaj skuša vplivati na razna društva, da bi dala pri prirejanju veselic vsaj nekaj čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda. Tudi dru-žbin nabiralnik naj bi opominjal veselo omizje na važno nalogo, ki jo ima naša družba in da jo je vsled tega dolžan podpirati vsak zaveden Slovenec po svoji moči. Dobili bodemo kmalu, morda že v začetku marca precejšnje število novih nabiralnikov, zato prosimo, da se nam do takrat pošlje naslove dotičnih gostilen, oziroma trgovin, kjer bi nabiralnik dobro deloval. Zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda raste od dne do dne, a upamo, da ko spozna slovensko občinstvo, kako potrebna je ta šolska družba, bo zanimanje zanjo še veliko večje. In prav zato je sklenil poseben konzorcij izdajati svoj mesečnik »Slovenski Branik", ki naj bi pokazal Slovencem delovanje in potrebe naše družbe, delovanje nam nasprotnih družb, sploh boje Slovencev proti potujčevanju. Zato priporočamo ta list kar najtopleje in Vas prosimo, širite ga med Slovenci in pridobivajte naročnikov, naročnina 2 K 40 v. naj se npošlje na upravništvo »Slovenskega Branika" v Ljubljani. Prepričani smo, da kdor bo bral ta list in spoznal žalostne razmere v "obmejnih krajih, bo rad pomagal družbi sv. Cirila in Metoda po svoji možnosti.
Kranjsko.
—	Mlekarsko šolo (petmesečni tečaj) otvori c. kr. kranjska kmetijska družba dne 1. aprila na Vrhniki. Pouk bo trajal od 1. aprila do konca avg. t. 1. Poučevalo se bo teoretično in praktično o vseh mlekarskih in mle-karniških poslih, tudi o mlekarniškem knjigovodstvu in mlekarskem zadružništvu. V to šolo se sprejme 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano si bo moral vsakdo sam skrbeti. Nekaterim nepremožnim kranjskim učencem bo mogoče dati podpore iz državn., oziroma deželnega prispevka. Prošnje je treba poslati do 15. marca t. 1. c. kr. kmet. družbi za Kranjsko v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti spričevalo o ljudskošolski iz-obrabi in zdravniško spričevalo o popolnem zdravju. Prednost imajo za sprejem tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, katere pošljejo v pouk mlekarske zadruge.
—	Vlak je povozil med Borovnico in Logatcem pomožnega železniškega čuvaja Ant. Zavrla. Truplo je bilo vse razmesarjeno. Nesrečnik zapušča vdovo s petimi nedoraslimi otroci.
Koroško.
—	V Svetni vasi so zmagali minuli četrtek v vseh treh razredih Slovenci. S tem je padlo gosdodarstvo jednega najhujših nemškutarjev na vzhodnem Koroškem, Jožefa Krassniga, po dom. Košičevega Pepčka.
—	V „MIru" št. 7 se očividno nek velečastiti gospod zaganja v »Domovino", to pa v tako pastirskem in surovem tonu, da si vsak dostojen človek dvakrat premisli, predno vobče govori s takim človekom. Ta odgovor je pač najlepše spričevalo omike, katero mislijo širiti »Krščanska izobraževalna društva" na Koroškem. Kaj
čuda, da potem Nemci kažejo na ne-olikanost in surovost teh predstavite-ljev slov. naroda na Koroškem?
Primorsko.
— Shod slovenskih trgovcev v Trstu. Med laškimi in slovenskimi prodajalci jestvin se je vnel zadnji čas oster boj. Slovenski člani zahtevajo v konzorciju jestvinarjev jezikovno enakopravnost, česar jim pa Lahi nočejo dovoliti in groze z bojkotom. Temu gibanju na čelu stojita zlasti gg. Han. Škerl in Ivan Prelog. V zadevi prej omenjenega bojkota jesklicalo »Trgovsko izobraževalno društvo" zadnjo sredo javen shod, na katerem pa se je po stari navadi večino teoretiziralo, praktičnega pa se je povedalo prav malo. »Slovenec" poroča iz Trsta, da je končno dejal g. Škerl te-le za tržaške razmere in imenovani shod značilne besede: »Veliko lepega smo danes tukaj slišali, ali vse to slovenskim jestvi-narjem ne bo nič pomagalo. Obžalujem, da se nas tako prezira od gotove strani; to kaže tudi to, da jaz, ki sem v odseku slov. jestvinčarjev, na shod niti vabljen nisem". Kako mislijo trezni elementi med trgovstvom o tržaških rodoljubih, kažejo tudi te besede v »Slovencu": »Mi nočemo biti samo vaša štafaža, ko nimamo skoro nobene koristi od vas, saj je znano, da gospodje — tudi narodni doktorji niso izvzeti — ki prižigajo cigarete in cigare z žigi-cami družbe sv. Cirila in Metoda in povsod povdarjajo svojo narodnost in rek »svoji k svojim" pošiljajo kupovat k laškim trgovcem, da si so jim bližji slovenski". G. Iv. Prelog je še izjavil, da se bodo " v nedeljo (t. j. 16. t. m.) jestvinarji sami pogovarjali med seboj osvojihtežnjah. Videti je, da so Primorski Slovenci vočigled naraščajočemu italijanskemu industrijali-ziranju dežele in naraščajoči italijanski gospodarski moči prišli do prepričanja, da se temu »narodni voditelji" s tam-buraši vred ne znajo praktično upreti To spoznanje bo rodilo dobre sadove.
Svetovne vesti.
—	Na praški češki tehniki so
začeli v sredo stavkati slušatelji, ker je rektor naročil, da morajo biti vsa grafična dela v prvem tečaju gotova.
—	Velika draginja živeža vlada v Belgiji. Zato je vlada dovolila, da se sme uvažati sočivo, mesne konserve itd. brez posebne carine.
Mtvene vesti.
—	Kmetijsko bralno društvo v Rogozniei pri Ptuju priredi dne 23. februarja 1.1. v prostorih »Narodne čitalnice' v Ptuju gledališki predstavi: »Eno uro doktor" in »Bratranec". — Vstopnina: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v, III. vrste 50 v, stojišča 30 v. Preplačila se v korist društva hvaležno sprejemajo. Po predstavi prosta zabava. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Kmetijsko bralno društvo v Jurovcih pri Ttuju ima v nedeljo, dne 23. februarja 1908 v gostilni Go-milšek svoj občni zbor. Zvečer prosta zabava s tombolo, plesom itd. (Posamezna vabila se ne pošiljajo.) K obilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
—	Podporno društvo Franc Jo-žefove šole v Llutomeru ima v nedeljo 23. t. m. po večernicah ob 3. uri svoj občni zbor z običajnim sporedom v Franc Jožefovi šoli. Pridite dobrotniki in prijatelji šolske mladine v obilnem številu.
—	Iz Šoštanja. Na splošno zahte-vanje se ponavlja opereta »Čevljar baron" dne 23. t. m., ob 3_. uri pop. Vstopnina: prvi sedeži 1 K, drugi 60 vin, stojišča 30 vin, galerija 20 vin. Ker je čisti dobiček namenjen Ciril in Mdtodovi družbi ter šoštanjski ljudski knjižnici, se preplačila hvaležno sprejemajo. Kdor se prve predstave iz
kateregakoli vzroka ni mogel udeležiti, naj v nedeljo nikar ne zamudi priti k drugi predstavi. Ker prideta v Šoštanj ob 2. uri popoldan iz Celja in Slovenj-gradca oba vlaka ter odideta zopet ob V4 8 oba iz Šošt an ja, nadejati se je tudi pri drugi predstavi velike udeležbe.
— V Gotovljah se uprizori v nedeljo, dne 23. Svečana t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani g. Franca Malgaj „Mož beseda" izviren igrokaz v 5 dejanjih s petjem in godbo. Dejaniejgre je vzeto iz vojaškega 111 domačega življenja v Savinski dolini v i. 1855. Po predstavi bode prosta zabava s petjem,' tamburanjem iu drugim kratko-časjem. Čisti dobiček je namenjen domači prostovoljni požarni brambi. Vstopnina: sedeži I. pol po 1 krono, II. pol po 80 vinarjev, stojišča 40 vinarjev. K obilni udeležbi vljudno vabijo prireditelji domači diletantje, pevci in tamburaši.	•
V nedeljo popoldne gremo v Gotovi je. Tam se, vselej prav pošteno zabavamo. Za nedeljo pa se nam nudi izvanreden užitek. Zatorej v nedeljo na svidenje v Gotovljah.
Dne 1, sušca 1.1. se vrši v gostilniških : prostorih g, Ivana Gosaka
Milile ples.
Za obilno udeležbo se priporoča nljudno gostilničar Ivan Gosak.
Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Začetek ob 5. uri popoldan. m 2-1
Naprodaj
je malo posestvo 10 minut od železniške postaje in 10 minut od farne cerkve; hiša je v dobrem stanu in s slamo krita gospodarska poslopja s svinjskim in živinskim hlevom in en nov kozolec za krmo, zemljišče v prvem razredu, vrt in velik sadonosnik. Posestvo ugodiio za kakega penzijonista ali rokodelca, ker je blizu zidane ceste. Cena je jako nizka, devetsto goldinarjev. Dopisnice se naj pošiljajo na naslov: 126 3—i
Janez Nunčič pošta POLJČANE (kolodvor).
Na prodaj je
lepa težka pincgauska čez pol časa breja, šest in pol leta stara
j	,.
kobila.
Naslov pove upravništvo „Domovine".
ZahVala.
prijetna dolžnost mi jž, zahvaliti s« \m potom slabimi pnersfemB zaslepit Vzajemne zsVaratfatac banlf« V Ejttliljan! za točno in plastno izučile ztifs|a n depaso šKodo, Hoje \z potešil pžar i? m'\\ trgovini z ž«tcz-„jYi?rHur" i Celju.
» ep v fp
dfltc, "
120 2—1 Išče se
125 3-1
sainostalen delavec, zanesljiv, zmožen nemščine in slovenščine v l>«sedi in pisavi, vešč trgovske korespondence, izvežban v manufakturni stroki, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na' deželi. Prednost imajo tisti, ki sedaj in že dalje časa pod omenjenimi pogoji službujejo. Dobra plača po dogovoru. — Pod enakimi pogoji
se sprejme tudi
prodajati(a.
Ponudbe pod jjPiPva moč 720" na upravništvo lista ..Domovina".	123 2—1
Stavbinski polir
spreten in zanesljiv, dobi stalni posel pri stavbnem mojstru
Robert Smielowski
v Ljubljani.
121 2—1
Starejega
trgovskega pomočnika
samostojnega in izvežbanega v trgovini mešanega blaga, sprejmeta N. ZAP9IER & sin, Sv. Peter, Sav. dolina, Štajersko.
Novo naseljen
krojač
se z 10. februarjem preseli iz Ptuja v RfSaritsor in bo v postili ulici v Reissrjevi hiši imel svojo delavnico; za solidno in lepo izdelovanje oblek za moške in fante se jamči, za za obilni obisk se priporoča.
Z odličnim spoštovanjem
Jakob Vezjak.
vodja m parno žago
nastop takoj. Naslov pove upravništvo ,.Domoviue''.
Kupujte narodni kolek!
Sšče sSsižba, v trgovino z mešanim blagom, govori hrvatsko, slovensko, italijansko in nekoliko nemško. Naslov pove upravništvo • ^Domovini".'	: "	113 3—3
- iS *r"
Naprodaj je lepa najemninska pritlična
v Vodmatu pri „ zeleni jami pri Ljubljani. V' liiši je pekarija iu gostilna. Jako pripravno tudi za mesarja, ki ?bi imej združeno mesarijo in gostilno. Natančneje pove Ivan Kosmač, Novi Voclmat pri Ljubljani. 107 3-3
Mlad vdovec/ 33 let star, katoliške vere, Hrvat, zelo miroljubne narave in lepe vria-njosti, s troje zelo lepih in odraslih otrok, se želi zopet oženiti. Posedujem lastnega imetja okolo 100.000 kron, bavim se s trgovino in ekonomijo, vrhu tega imam čisto blizu Zagreba lastno tvornico. Moj letni dohodek iznaša okoli '10.000 kron. Ker mi zaradi mnogo opravila v gospodarstvu ne-dostaje časa, bi se rad tem potom seznanil z lepo in naobraženo gospodično ali z mlado vdovo brez otrok v dobi do 30 let in posebno sposobno za gospodarstvo in trgovino, z najmanjšo doto Od 10.000 kron. Najbolj si želim, da bi Mla Štajerka in mora biti lepa, ker denar nalfjra nobene vloge. Resnim ponudbam naj se pridene slika ter pošlje čim prej pod šifro Miran Dom 33, poste restante Zagreb. Tajnost stroga in strogo zajamčena. Neplačanih in nepodpisanih pisem ne sprejemam.	112 3-3
na graščini v zelo lepem kraju, z' dobro hrano, perilom in stanovanjem' ter z dobro plačo: špan (šafer), kateri .se razume tudi na hmelj, peršca. ki zna tudi dobro likati ali pa se tega vsaj v enem mesecu nauči, mSekai* aii irolekasMca, ki zna dojiti in kravam streči. Delo je lahko. Spričevala in znamke za odgovor je treba priložiti. Ponudbe na vlaisteliiisfvo ©sir« oskrbnika Vatroslava* Kosi SSas*. IšSiisSrBea. (Hrvatsko)' 118 3—2

Ta težki o-ves obrodi v vsaki zemlji in najprej dozori. Zraste visoke in daje dobrA slamo za krmo na njivi pa se ne vleže. Ker se ta OTes na redko seje za-1 dostuje-60 kil za eno eralQ, Podpisano
oskrbništvo pošilja 25 kil za K. 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3-20 K predplačilu.
Oskrbništvo graščine Golič
pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko.
111 4—2
avinshi
izkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VraCENC KVEDER ISSSSSI
13 130—18
Steekenpferd lilijino milo
50—38 od Bergmann & dr., Draždani in Dočin na Labi (Češko) 97 je in ostane po priznanjih, katera dobivamo dan za dnevom, najboljše zdravilno milo proti pegam na licu in v dosego nežne, mehke kože in zdrave barve na obrazu.
Komad po 80 ¥ je dobiti po vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah z dišavami in milom ter pri brijačih.

MMMMM
24 24—19
Nova Minska pestawa	Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.

Galošne,
prave ruske, s znamko „ZUEZDA PHOVODMSK" priporoča
P. Kostič v Celju.
O HSH5ESESH5HSE5H5HHHSPSESa5a5HSHSH55SESHSH5E.5H5HHHSaS5SHSES5^SSH£"HS5SESEL5ESH5HSHSa5aSE