Tujski promet v Sloveniji v luči statistike Naša vlada je končno pravilno spoznala, da je treba med druge statistične podatke unesti tudi gibanje tujskega prometa, ki ze danes velja kot glavni gospodarski vir za sicer pasivne dele naše kraljevine. Mišljena je s tem predvsem Dalmacija m rečeno ve* lja v veliki meri že danes, še mnogo bolj, naravnost absolutno pa za bodočnost, ko bo naše celo primorje ali cela Slovenija en sam veliki tujski prometni teritorij, ne samo ne* katera središča. To je pogled v bodočnost, danes pa že moremo z zadoščenjem ugoto« viti da so tujci lani pustili v nasi državi približno pol milijarde Din, in to samo v glavnih krajih, kjer je bilo mogoče po pri- vatnih statistikah ugotoviti približno giba* nje tujcev, ne da bi se šteli sem manjši krajd. Ta ogromna vsota je morala osupniti vsakogar in morda le živ tem vzrok, da bomo letos uradno dobili skoro popolnoma točne podatke, koliko in katerih tujcev je bil" letos v naši državi. V Sloveniji smo imeli doslej vsako leto točne statistične podatke za glavna tujsko* prometna središča, katere je zbirala nasa »Zveza za tujski promet«, ki je letos z iz* redno naglico, že v prvih dneh oktobra imela zbrane podatke tudi za vse manjše kraje v kakšnem obsegu so se gibali tujci od 1. jan. do 30. sept. letošnjega leta. Mrtve številke lahko zgovorno pričajo in pregledujoč listo letošnjih podatkov, je tre* ba ugotoviti dvoje izredno razveseljivih dejstev: prvič zelo visoke številke, kar je bilo z ozirom na stalno boljšanje razmer pri nas v ostalem pričakovati, m drugič, da opazimo med tujskoprometnimi kraji nave* dena imena, ki se v tej zvezi sicer običajno ne imenujejo. Številke sicer niso visoke, pričajo pa z gotovostjo, da želje, ugibanja m napovedovanja, ali bo enkrat naša ožja do* movina kot rečeno, en sam tujskoprometni teritorij ne ostajajo samo pri praznih ' podmenah, ampak da se temu cilju postopoma pribil* žujemo. . „. , Še ena zanimivost iz statistike, ki lezi pred nami. Letos je prvič, da se tudi Ljubljano uvrsti v podobno statistiko, kar je tudi po* polnoma pravilno, ker dasi ona ne tvori tujskoprom. centra v pravem smislu be« sede, je vendar mesto, katerega morajo pa« sirati skoro vsi tujci iz držav, ki nam daje* jo najmočnejši kontigent gostov, to so Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija, kar nam z zgovorno točnostjo pričajo številke. Ljubljana torej v bodočnosti lahko nekaj pomeni tudi z ozirom na tujski promet: če jo že imenujejo jugoslovenski Salzburg, naj bo ta primera tudi v tem pogledu točna. Preden pričnemo citirati 'številke, je tre* ba opozoriti, da vse te številke navajajo le one goste, ki so vsaj enkrat v kraju preno* čili in torej ni mogoče ugotoviti vseh onih neštetih pasantov. Zelo važno je, da pozna« mo poleg števila tujcev tudi število nočnin, da moremo iz tega potem sklepati, po koliko časa so se pri nas gostje poprečno zadržali. To bo mogoče žal ugotoviti le pri nekaterih krajih, ki tudi v tem pogledu vodijo sta« tistiko že več let. Vštevši Ljubljano, doseza gibanje tujcev v Dravski banovini visoko številko 117.885 oseb v dobi od 1. januarja do 30. septembra letošnjega leta. Če od tega števila odbijemo poklicne trgovske potnike (11.384), ostane število gostov kljub temu še vedno zelo vi« soko. Ko bomo v naslednjem govor i R o statistiki in glavnih turističnih centrih, izpu« stimo namenoma Ljubljano, kateri velja končna beseda. Pretežna večina tujcev pač še vedno obiskuje naša renomirana letovišča Bled. Rogaško Slatino, Kranjsko goro, Celje. Za* nimivo je, da se okoli teh večjih letovišč začenjajo razvijati manjši kraji, tako da imamo že neke vrste tujskoprometnih oto* kov, če mi je ta izraz dovoljen. Najboljša primera sta Bled in pa kranjskogorski kot. V okolici Bleda srečuješ mnogo tujcev v snažnih okoliških vaseh. Gorjah (ki iimajo že svoj hotel). Zasipu. Lescah. Poljčah, Be* gunjah. Posebno Poljče in Begunje skupaj tvorijo že močno samostojno letovišče. Skoro še bolj kompakten tak »otok« je cela dolina Save od Dovjega * Mojstrane preko Kr. gore pa do Planice. Bled je letos s številom svojih gostov ponovno napredoval za skoro dva tisoč. Letos izka* zuje 18.819 gostov nanram lanskim 16.996. s 146.196 nočninami, tako. da je vsak tujec ostal v kraju povprečno 7 do 8 dni. Na pr* vem mestu so jugoslovanski gostje, zasto« panj s 6355 osebami (6460; številke v okle* pani s 6355 osebami (P460) številke v okle* lansko), no med temi je tudi mnogo onih, ki gredo na Bled preko nedelje, pa so bili v ponedeljek že zopet pri svojem delu. Zato je razumljivo, da na Bledu v sezoni čuješ skoro le nemščino, saj je bilo Nemcev iz Kajha in iz Avstrije skupno več kot pa Ju* goslovanov, katerim že sami rajhovci Nemci tesno sledijo s 5080 osebami (lani 4520; predi. 2782), kar najzgovorneje "riča, da interes za naše kraje stalno raste kljub močni konkurenci domače nemške tujsko* prometne industrije. Tu je seveda močan argument tudi naša ugodna valuta, kar ve* lja v večji ali manjši mori za vse. ki nriha* jajo v Jugoslavijo. Toda če pridejo radi ugodne valute prvič, bodo drugič prišli že radi krasote kraiev. zato ta ugotovitev niti malo ne sme vplivati porazno na nas. Av* strijcev je bilo letos ponovno več kot pre« tekla leta: 3287 22yo) in enako je na* rastel dotok Čehoslovakov na 2480 (1974; 1810), dooim j- število Madžarov za malen* kost nazadovalo od lanskih 776 na 611 le* tos. Gostje iz ostalega sveta so zastopani globoko pod navedenimi številkami, vendar pa je vredno omeniti, da prihaja vsako leto več Angležev in to iz najvišjih krogov, na Bled. Bled je in za dogledni čas tudi ostane na- še najreprezentativnejše letovišče, saj ima zdaj res že prvovrstne konfortne hotele, ki se od leta do leta izpopolnjujejo in tudi za prihodnjo sezono se že marljivo zida in pri* pravlja. Z zadovoljstvom lahko končno za- beležimo rešitev dolgo perečega cestnega problema. Bohinjska Bistrica s številom gostov letos ni napredovala, pač pa z lanskim 1968 nazadovala na 1707, vendar je pa imela izredno veliko izletni* kov: 53 zabavnih izletov se je udeležilo 2650 oseb, 2 poučnih pa 50. Boh. jezero je imelo približno enako število gostov. Kranjska gora je imela 3316 gostov (3274), med temi naj* več Jugoslovanov, celih 3000 (3012), drugi so zastopani zelo šibko. Brez dvoma bi lah« Jesen na Bledu Pogled na Kranjsko goro s Prisojnikom ko pri Kr. gori beležili še dostojnejše šte* vilke, če bi bila letos zima nekoliko prijaz* nejša. Isto velja za Dovje = Mojstrano, ka* tera je kljub temu prvič prešla preko tisoč gostov na 1074 (705) brez mnogih izletov, ki so pod Triglav privedli 2100 oseb. Med stalnimi gosti tudi tu Jugoslovani na prvem mestu daleč pred ostalimi. Izmed gorenjskih letovišč izkazuje razve* seljivo sliko tudi Jezersko s 529 gosti in 8833 nočninami (!); to znači mnogo, da idi* ličnost tega kraja pridrži vsakega gosta po* vprečno 17 dni, Kamnik je še v razvoju in bolj izhodišče za ture kot pa samostojno letovišče. Vsaj za enkrat to še velja. Tujcev je imel letos 708. Celje izkazuje gibanje tujcev v številu 12.407 oseb. med katerimi so seveda v prvi vrsti Jugoslovani z 10.115. Dosti pomembna številka so Avstrijci, katerih je bilo 1453, Čehoslovakov je bilo 225, Nemcev 215. do* čim je vseh ostalih mnogo pod to višino. Ima pa Celje vse pogoje za razvoj v resnic« no letovišče, kjer se bodo tujci v večjem številu ustavljali za dlje časa. Izmed tujcev, ki so posetili naša mesta, bi začudilo izred« no visoko število 16.082 oseb. katere beleži Kočevje. Tu je razlaga podana v proslavi 600 letnice obstoja nemškega otoka, ki so jo Kočevarji praznovali letošnje poletje. Rogaška Slatina (Statistika je tu izjemoma do 15. sept.) je naše prvo zdravilišče, kot je Bled naše prvo letovišče. Statistika njenih gostov ka« že, da v zadnjih letih število sploh ni na* predovalo, nasprotno, letos kaže celo ma* lenkostno nazadovanje s 7327 gosti napram lanskim 7533. Zal da manjkajo podatki o nooninah, ker potem bi si mogli ustvariti šele pravo sliko o napredku ali nazadova« nju. Čvrsto sliko nam nudi Slatina Radenci s 617 osebami (611) z 8402 nočninama! Le za nekoliko spredaj je Laško z 7f>9 gosti, ki pa je letos nekoliko nazadovalo (lani 885), glede nočnin (6455) pa Radencev ne doseza. Mirna Dobrna izkazuje 750 gostov. Izmed štajerskih letovišč manjkajo podatki za Rimske Toplice, kar pa celotne slike ne mo« re spremeniti, ker je število gostov skoro gotovo ostalo na višini preteklih sezon ali pa se vsaj nii izdatno zvišalo. Pri pregledu statističnih podatkov i-zred* no začuduje dosti izdatno število gostov, ki jih beleži sicer malo znani Čadež. 1118 oseb se je zbralo sicer skoro izključno .iz Jugo* slavije (1097) toda število nočnim (5043) pri- ča, da so gostje še precej stalni. Kostanje« vica kaže, da je trud za povzdigo njenega tujskega prometa že rodil sadove: posetilo jo je 284 oseb z 2660 nočninami. Za Dol. Toplice še ni podatkov vendar, po prejšnjih letih sodeč število gostov ni prekoračilo 600. Vse to bi tvorilo približno sliko tujskega prometa, turizma v ožjem smislu. Če govo* rimo o tem v širšem zmislu, moramo pač pritegniti sploh vse gibanje tujcev povsod tudi v krajih, kjer se pasanti ustavijo le za eno noč. Tu bi pa morali predvsem imeti še podatke iz Maribora. Ostane nam še, da premotrimo sliko Ljubljane v tem po- gledu. Našo belo prestolico je od 1. januarja do 30. septembra posetilo 44.564 gostov, to ta* kih, ki so tu prenočevali. 30.983 je bilo Ju* goslovanov, drugih seveda izdatno manj. Glede Avstrijcev (4516), Čehoslovakov (1597), Nemcev 2683) velja, kaT smo ome- nili v uvodu, da namreč Ljubljana tvori po« stojanko za vse one, ka potujejo na naša le« tovišča, to so zopet v prvi vrsti imenovane tri države. Da je v ljubljanski statistiki več Italijanov kot Čehoslovakov, te naše trditve ne omaja, ker so ti Italijani prišli le ali ve« činoma iz trgovskih ozirov, kar opiramo na dejstvo, da iiaša letovišča izkazujejo malen* kostno, ne omembe vredno število italijan* skih gostov. S tem bi bila slika našega letošnjega tuj« skega prometa popolna in pač najsrčnejša želja vsakega našega človeka, je da bi nam vsako leto ta slika nudila še boljše, razve* seljivejše rezultate. S. P. Sveti Lukež - repni pupež Pusti jesenski dnevi so legli na deželo. Proso je ometo, ajda visi v kozolcih. Po- kojne so mlade setve ječmena in pšenice. Včeraj je prišel v deželo sveti Lukež, ki ima lep pridevek »repni pupež«. Zakaj ravno »pupež«, bo ugovarjal morda uče- ni slovničar, zakaj ne pipež? Kako ste čudni! če ni mogoče rimati pipeža na Lu- keža, rima naš kmet Lukeža na pupeža. Če potrebuje narod besedo, si jo pač po svoje napravi in se kar nič ne meni za. slovnična pravila. Naš kmet je že tak. ca včasi še gospodu župniku vsega ne ver- jame. Obilna jesenska moča je zredila tolsto korenje in napihnila sočno repo. Kakor s težkimi mejniki zastavljene stojijo njive krmske pese. Vsi vozovi in vse ceste so polne sočne skuhe. Skuha .je skupno ime za repo, korenje in peso. V križu vse zve- zane od pipanja hodijo postarne ženske in so dekleta vsa zaripla od celodnevnega sklanjanja. Zvedavo gleda požrešna svi- njad preko ograj na obilne vozove pred hlevi in zadovoljno gruli v spanju. Vsa živa so dvorišča pozno v noč. S- nje nahukle, blatne roke mencajo obre- zači skuhe: »Po hribih ga že kažejo. Ne bo dolgo, da se oglasi nepotrebnež sneg tudi pri nas . . .« Tlesk obtrgavanja ko- renja je kakor glasna pohvala lepemu sa- dežu. Noži se bliskajo v premrlih rokah, ko vrtajo repino od beloličnate repe. Tež- ke košare škripljejo na sključenih Iirotih nosačev. V kleteh rastejo kupi skuhe pod strop in morajo bogate zaloge v zasipni- ce, ki jih je izkopal kmet globoko v zem- ljo. Da mu v zemlji ne gnije sadež nje- govih njiv, je jame obložil s koruznico. Vmes pa je nataknil bodečega brinja, ki naj straši krtice in miši pred brezplačni- mi pojedinami v dolgi zimi. Kakor gro- bovi nevernikov se bočijo z zemljo zakri- te zasipnice po vrtovih in poljih. Ko pospravi sveti Lukež skuho, bodo njive osamele. Dokler ne zapade sneg, se kmet ne loči od polja. Kar ni posejal njiv, jih z globoko praho obrne, da zima pre- rahlja prst in ji vdahne moč rodovitnosti za nove pridelke. Po travnikih kimajo molznice vse zatopljene v pašo in so pre- pustile poskočne junice in zaletava teleta pastirjem. Nemarni pastirji pa pečejo krompir in kade cigarete. Kaj jim je mar živina, ki gre v škodo! £dina želja veže pastirje z živino: Bog daj nam Kmalu svetega Martina, da se bo pasla križem vsa živina. Janko Kač. Pa zavolj' te vode.., Prav slabe volje sem stal tisto jutro pred ogledalom in pulil s slabo britvijo dlake raz bledo lice. Človek jc po svoji naturi k slabemu nag* njen. Od sobote na nedeljo pa še prav po* sebno rad kaj ugane, da ni drugim ne nje* mu prav. Potem je zjutraj sevc vse narobe. Ko« šuljo naira.ie obleoeš rarobe, preden naj* deš ovrarn;k. premečeš ves predal, gum* bov ni m še to in ono — nerodno je, z eno besedo! Če pa te. ko se znajdeš hud in nataknjen na cesti, še kilavo pozdravi siv in pust dan, si pod Dogom velika sirota! Pa saj na., je mnogo, ki te zadeve dokaj pozna* moi Hudo se mi je godilo tisto jutro in kaj veselo sem pozdravil prijatelja Antona, ki mu je šlo prav tako. Znašla sva se pod gostoljubno streho, kjer sta nama topla juha in čaša piva vrnili moči in voljo do življenja. Ugodno je, če ima človek prija« telja v nezgodi! Pratika je kazala sv. MaksimiJjana dan — sicer sem to vedel že deset dni prej — in sem zapustil gostoljubno streho ter tr* pečega sodruga. da se napotim do svojega očeta tja na moravško stran, mu roko sti* snem in vsega dobrega voščim. Pri Figovcu sem se vkrcal na avtobus. Ura jc bila prava, zato smo skoro razipeli jadra in hajde! Ker sem neke sorte nemirnež in peripa* teticus, imam večkrat opravka s cestami. In vedno tako nanese, da je treba to in ono zabeležiti. Za Magor javnosti sem pa sploh in docela vnet; zato bi pripomnfl, da bi se tudi najsolidnejši tank modernih zmožnosti temeljito zrahLjal. če bi iz Ljub« Ijane napadal po ježiški cesti. Pravijo, da bo vsa ta stvar kmalu boljša; tolažba jo tudi nekaj vredna! Sedel sem poleg šoferja in ponižno pre« našal tisto preklicano tresenje in prav za* dovoljen sem bil, ko je krenil avto gori nad Dobom na deželno cesto. Oziral sem se po nebu, ki ni obetalo kar nič dobrega. Deževalo sicer ni, obljubljalo je pa od» ločno precejšnjo porcijo mokrega blago« slova — prej ko prej. Ker sem bil nekam zakrknjene volje, me priroda okoli mene ni preveč zanimala. Kaj kmalu smo se ustavili pred Frfrai vom, kjer sem se izkrcal. Zavil sem na stranpot, pa med njivami naprej. Tam od vznožja Ciclja me je pozdravljal naš stari grad Tustanj. Jadrno sem se spustil v doJhno in se po- vzpel v hrib. Prispel sem v vas, zavil za Jernikovo hišo in doli po travniku. Gori pod gradom med sadnim drevjem sem ugledal obilno, v sivo oblečeno posta« vo: stari že čaka! Pospešil sem korak, tudi on je malo »doli stopil«, v roke sva si segla in to. Na gradu smo se pozdravili s sorodniki. Kmalu smo sedeli za mizo v veliki, temni, starinski obednici in skrbna gospodin ja je nanosila na mizo vseh krepkih darov. Pod« stavili smo se temeljito. .Stari je zapalil dišečo cigaro, lepo se je naslonil na kana« pe, malo je mežikal in razložil, da je Mar« Zdraviliški dom v Rogaški Slatini Boris Rihteršič: Pariz - Berlin Brzovlak Pariz—Berlin je drvel pro- ti Frankfurtu. Dva slepeča žarometa sta mu kazala pot in takt koles je spremljalo monotono udarjanje debelih deževnih kapelj ob okna vagonov. Erich Braun je stal ob oknu in gledal v noč. Dolgočasil se je. Na zadnji po- staji so izstopili vsi potniki in tako je ostal sam v oddelku. Hotel je spati, to- da ni mogel. Premetaval se je nekaj časa po kanapeju, potem pa je spet vstal in stopil k oknu. Iz samega dolgočasja je pogledal na uro. ki se je svetila^ v temi. Potem je zaspano prikimal. »Se deset minut do Frankfurta. Tam čaka vlak skoraj če- trt ure. Tam bom dobil prve izdaje ju- tranjikov.« Nenadoma pa je premolknil. Imel je občutek, da ni sam v oddelku. Naglo sc je okrenil in zapazil v soju okna po- stavo, ki je pravkar odrinila vrata in se nanje naslonila. Gotovo ea je morala opaziti. Stopila je korak nazaj in hote- la oditi. On pa ji je zastavil pot in rekel z nasmeškom: »Le naprej. Dovolj prostora je še.« Sam ni vedel, kako so mu prišle te besede na jezik. Prvi trenutek se mu je zdelo, da jih je izgovoril nekdo dru- gi, ne on. N;znana oseba ni dala odgovora. Ostala pri vratih in se ni ganila. Te- daj ie Erich Braun odstrl senčnik sve- fijjke m jo prižgal. t Y njenem soju je zagledal mlado de- kle, ki se je naslanjalo ob vrata oddel- ka in ga radovedno opazovalo. Čudno. Ni vedel, kaj bi rekel. Kaj išče neznanka ob tej pozni uri sama v tujem oddelku? Ni utegnil premišljati. Zagonetna ne- znanka se je oglasila: »Ali je kaj prostora v vašem oddel- ku? V mojem je vse polno, jaz bi pa rada spala ...« »Prostora dovolj,« je rekel skoraj ne- jevoljno. Razočaran je bil. Pričakoval je bogvekaj — zdaj pa pride dekle, ki išče prostora, kjer bi spalo. Sedel je na svoje staro mesto pri cknu in ni rekel niti besedice. Samo mimogrede je dekle kradoma pogledal. Bogme, je bilo zalo. Tako le- pe postavice in oči že dolgo ni videl. Sedla je blizu njega in položila glavo na naslon, ki je ločil oba sedeža. On pa je vzel iz žepa star dnevnik in jel re- ševati križanko. Frankfurt! Skočil je na peron, kupil v okrepčevalnici skromen prigrizek in nove liste. Potem se je vrnil v vagon. Nekaj časa je prelistaval dnevnike, po- tem pa jih je jezno zagnal na tla, utr- nil luč in zaspal. Nenadoma pa je v polsnu začutil, da se nekaj poleg njega giblje. Potem je omahnilo v njegovo naročje. Predramil se je. Majhna postajica je švignila mimo. Ob rim ie stalo nekaj svetiljk. Mimo giede je njih soj ošinil oddelek. Erich je videl, kaj se je zgodilo. Neznankina glava je zdrknila z naslona v njegovo naročje. Tista lepa glavica! Lepa reč. Zdaj še vstati ne more, da bi prižgal luč. Tudi spati ne more in ne sme več. Žal mu je postalo, da je ne- znanki dovolil priti v svoj oddelek. Nemo je gledal pred se in kisel na- smešek mu je šinil na lice. Kaj bi rekla njegova zaročenka, če-bi ga videla v takem položaju. Kar misliti si ne sme tega. To bi bilo krega in očitkov! In kaj bo reklo dekle samo, ko se prebudi! Monotono so tolkle kaplje dežja ob okno vagona. Krvave iskre so begale mimo. Obšla ga je bežna misel, da bi jih štel, ali da bi štel udarce koles ob tračnice, da bi delal karkoli, samo da bi pozabil, da leži v njegovem naročju mala lepa glavica, ki še ne sluti ne, kam je prišla. Koliko bo imela let. Ni vedel, še slu- titi ni mogel, saj jo je videl komaj mi- mogrede. Dvajset let? Manj. Dvajset- letna dekleta ne hodijo v tuje oddelke. Samo izprijenke. Ona pa ni, ne more biti. Glas, njen boječi glas mu je to po- vedal. Zdaj sanja v njegovem naročju. Bog- ve kaj? Tisti trenutek bi bil dal vse, samo da bi to zvedel. Na koga misli. Čutil je kako se čedalje bolj pogreza v sentimentalnost. Kako to, da se je vr- nila k njemu, ki je mislil, da mu jo je življenje že izbilo iz srca, da mu je sploh izbilo srce? Da, sentimentalnost. Pozabil je bil že skoraj na njo. Mimo je švignil vlak. Proti Franciji. S Lem vlakom se je bH peljal takrat la- ni, ko je odšel od doma. In zdaj se vra- ča. Doma, na postaji, ga bodo čakali. Mati in zaročenka. Kmalu se bodo mo- rali odpraviti od doma. Daleč je na po- stajo. Zdaj so že vstale, Gerta je že pri njegovi materi in ji kuha zajuterk, da ne bi revica stara zamudila. In na njega misli. Kako jo bo objel in polju- bil, ko jo zagleda. On pa se vozi v temnem vagonu sam s tujim dekletom in na njo še ne misli ne. Misli pa na de- kle, ki spi v njegovem naročju in sanja. Zadnjič mu je Gerta pisala, da misli zmeraj nanj. Odgovoril ji je, da še ni pogledal dekletu v obraz, kar je odšel od doma. In zdaj? Cuj. Dekle govori v sanjah. AH je res? Ali ga ne vara sluh? Ne, res go- vori. Nagnil se je k njej, da je čutil lahni dih nienih usten na svojem licu. Zdelo se mu je, da vidi njene ustnice, kako se premikajo in šepetajo nekaj, kar on ne sme slišati. Ko bi vendar čul. S kom govori v sanjah? Ali s svojim dragim. »Dober bodi!« Te besede je ujel. To- rej on, moški. Nasmehnila se je in žal mu je postalo, da je prisluškoval. Pod- zavestno je dvignil roko in pobožal nje- ne lase. ki so se ji vsipali izpod klobuč- ka. Kakor da boža bitje, ki je daleč od njega, ki ga nikdar ne more doseči, se mu je zdelo — kakor da preživlja svet trenutek, ki ga še nobenemu smrtniku uživati ni bilo dano. V njegovem na- ročju spi dekle, še nikdar prej ga ni videl, ne ona njega. In dekle ima fanta — morda sedi v sosednjem oddelku in se ne upa priti k njej... Ne da bi ve- dela se je zatekla v njegovo naročje. Kakor bi slutila, da je dober, da fi ne bo skrivil lasu. Sel je še sebi z roko preko čela. Po- stalo ga je sram pred samim seboj. Z naglo kretnjo je hotel izbrisati vse te misli, ki so mu blodile po glavi v teh trenutkih; zazdelo se mu je, da je gre- šil, da je izdal svojega dekleta — hla- den razunj mu je to velel — in vendar je bil v dno duše prepričan, da to ni res, da ne more biti res. Zunaj je jel vstajati dan. V megli je gledal gole veje dreves, ki so nalik mr- tvim okostenelim rokam segale proti njemu. Skoraj ga je postalo strah. Ali pa so morda segale po njej, ki je spala v njegovem naročju. Kakor da jo hoče ubraniti se je sklonil k njej. In potem se je še globlje sklonil k njej in jo po- ljubil na čelo, na ustnice. In v polmra- ku je videl nasmešek na njenem licu, komaj vidno rdečico in njene ustnice so vzdrhtele. »Priden bodi!« Žalostno se je nasmehniL Kako mu je rekla? Njemu, ki ji je ukradel poljub, dva? Ce bi slutila, da ni bil tisti, ki ga je klicala ... Na hodniku so se začuli koraki. Spre- vodnik. Naglo, kakor da ne bi smel nihče videti tega prizora, je dvignil njeno glavico. Odprla je oči in ga začu- deno pogledala. Ni razumela, kaj se do- gaja z njo. Šele čez nekaj časa je do- umela. Z naglo kretnjo se je vzravnala in rekla proseče: »Oprostite ... Oprostite ...« »Kaj bi oproščal...« je rekel v za- dregi. Obrnil se je k oknu in zastrmel v rastoči dan.