Tečaj XXXI. spodarske ? obrtniške m narodne Ishajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane 4 gold., za pol leta o gold za četrt po poSti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr za četrt 1 gold. 30 kr 1 gold.; posilj Ljubljani v sredo 30. aprila 1873. Obseg: Šampanija Avstrijska. Kranjsko. (Konec.) Na vojsko! Na vojsko! Gospodarske skušnje. Štajarskem. — Naši dopisi. Še enkrat „Laib. Schulzeitung" in gosp. Sima. Nova cestna postava za deželo Štajarski glas za direktne volitve na Novićar. Gospodarske stvari skem sploh po solnčnatih brežinah, do kterih mrzlina ne pride. Kranjska ima 17.000 oralov Vinogradov ter Šampanija Avstrijska. Od viteza Morica Vesteneka v Mirni prideluje na leto poprečno 250.000 veder vina, vedro po 40 bokalov. To vino, ki ga kmet prodaja po do sv. Martinu vadno do začetka > zime to je 11 gold, vedro , med tem ko vedro najboljega Avstrij- skega ali Ogerskega vina stane 20 do 30 gold., bilo novembra dospemo na- bi posebno sposobno za to, da bi šampanjca delali í, x i • uu v VAJJ ui a uuo^uiu ua»- pvovuuv; c^ukjuujuv takrat nastopi doba, ko mošt veliko na Kranjskem. Zelenika Belina, Kraljevina rnina, Muškatelec in „krstimo" po ljudski govorici za „vino". Od tega Časa z moštom ne moremo več tržiti kot sè sirovim pridel- drugo plemenito trsje razprostira se tu večidel vprek kom davek dslej postane živež ter ga zadene vžitninski po škrilnatem laporji, ki se prav rad razdrobi na zraka in Čez leto dobro zemljo dá. Vino je lahko, stanovitno n. ju v/ca iciv «a ul u <&> v i_u ij \j via. t iuu jo iaui\u« oiauu » nu vs, Kdor je dalje časa živel na Dunaji, vedel bo prijetno za pijačo, napravi žejo, oživlja kri pa ne teži povedati, kako oživljajočo moČ da ima novo vino ,,le- v ^ ? iuj« t u«nt«nu nu^iauiu ivuaw ugijcuv^t« tošnjik (Heuriger) imenovano, pri Jahkokrvnih Dunaj- kisline, da že po naravi vrè in šumi kot narejeni šam glave ter ima v nekterih vinogradih toliko ogljenčeve leta ko Čanih, ki ga zovejo tako do konca druzega jw pride novi mošt, ki poprejšnjega Še le vvrsti med staro" vino. Kakor dobra vina večidel, tako tudi Avstrijska po panjec. Največi del tega pridelka popije zdaj sam } j; stanejo sčasoma močnejša, a tudi bolj težka in trda kmet ker ga ne vé bolje obrniti, in ta kapljica nareja najveČ prešernosti med sicer prav mirnimi prebivalci. Laška vina so tudi lahka, a ne stanovitna ; Nemška vina so sicer stanovitna. a so težka in malo sladka -j v/ WVUUUUJW jjjvviivjcu^ u tu ui uvij iv j xx ti u >tua ou oiauu viiua ^ a ou lkš/j i\a ixx una iv/ oiauaa > Al kot vedno mlada penína, ki razvedruje člověku Štajarska in Ogerska vina so sladka, pa premočna za um ter mu enakomerno segreva srce in kri, slovi do kri «lej edino kraj Francoskeg , «i^v, IU oiuvi UKJ- XW1 m mozgane , taau turn i/aiuiauu0iva, - uiaiu Zarad tega pa je tudi oni znano Kranjsko vino ima vse lastnosti šampanjca; tako tudi Dalmatinska malo mpanj > ki Bicer adnj je po naravi v kmetijskem obziru ono je lahko, sladko in je stanovitno. 7 dospěl do imenitnosti, ki je nima noben Da bi se v tej deželi ustanovilo društvo ktero drug kraj svetá. Pri vseh imenitnih obedih, v mrzlih bi nakupovalo vina, ga izdelovalo za šampanjca in toplih krajih ladijah, povsod nahajamo šampanjec, društvo ju lu^iiu ftjMjiuj xio> lauijouj vouu jj a u a j a lu u oaJJJ pa Lijev/, ki se peni in gomizlja v kozarcih, da je veselje; gotovo ki dajo ma, , ga iAUCiuvaiu oaujpaujva , - umelo kletarstvo in skrbelo za razpro- gotovo bi naše vino postalo najboljši konkurent ni shoda diplomatov, gotovo se ni še po vojski, da ne bi bil pri obedu tekel — šampanjec! stanovitnemu blagostanju naše v mir sklenil Francoskemu šampanjcu. To bi pa tudi pripomoglo tem narava poklon prednost dozdeya se mi kot monopol umetno izdelanimi peninami Sampaniji 7 kajt } ki obziru dozdaj ga je zanemarjene dežele, to bi pospesilo gospodarstveni do- razloček med biček vse Avstrije. «—— ^v.^.uua, 11.x pa pravim šampanjcem J^UOICJ XJ UlCUOlVU^ V AICICLU JU gUVUlJCllJC j uiuia je tak kakor med svincem in srebrom, med bombakom nobene železnice, ker železnica od Zidanega mosta do in zlatom, med mrzlo luno in gorkimi solnčnimi žarki. Zagreba pelje po nizki dolini Save na vzhodnejši meji Avstrijsko Ogersko prideluje jako obilo vina. Vino dežele, ker je popoluo ločena po strmem višavji od Doslej Dolensko, o kterem je govorjenje nima nadvojvodine Avstrijske je enako vinu ob Renu; žlahne trte južne Stajarske dadó izvrstna namizna vina; žareča Kranj skega. Ravno tako bilo bi deželi na škodo ? ako bi Trbiško-Ljubljansko-Karlovaška železnica peljala po Ogerska vina šlové po vsi Evropi; vino Ilirsko-Dalma- nizki dolini Krke v suhi Krajini, ki je ravno tako po tinsko ima moč in sladkost sekt dežela mogla Manj Grškeg znano pa je, da se tudi v Avstrij mp ktera ahaj strmém višavji ločena od vseh rodovitnih Dolenskih krajev; taka črta bi koristila le Hrvatom; Dolensko se pa aozdaj razviti ni bilo bi zapuščeno, ločeno od trgovine, ne bi moglo spe- , ker je bila oddaljena od ceste svetovnega pro- čati vina, žita, živine. Da bi pa železnica od Ljubljane meta in ker so jo mejile popřej malo razvite dežele do Karlovca peljala po rodovitnih krajih Dolenskega, Ogerske in Turške. Ta dežela je naša Kranjska, toraj po Temeniški dolini od Višnjegore čez Trebno Oni del dežele proti jugu od Ljublj ane do Metlike in v Novomesto, in ua bi se do Auerspergovih lužin v do okraj ima mej U proti Karlovcu, toraj nekdanja „slovenska Dvoru v korist dežele napravila postranska železnica prideluje od nekdaj obilo vina. Med tem, ko potem bilo bi Dolensko zvezano z veliko trgovino in , bi se je moglo udeležiti vspešno. Kedar dospemo do X---------J J v V., v * AUVS4 IV AXI J JL%.\ advojvodina Avstrijska vinograde po ravninah Štajarsko po goricah 7 se ahajajo vinogradi na Kranj tega > česar naj po vsi moči pospešujejo zastopniki dr- žave in dežele, takrat je podlaga dana, da ustanovi se društvo za vinsko kupčijo s kletarstvom, kakor že davno v Mariboru na Stajarskem, ktero bi, kar je vendar tako lahko mogoče, narejalo šampanjca ter ga str-ževalo na korist in čast naše uboge dežele ter vse Avstrije. Zraven vina, v „Liebfrauen" imenovanega , memo „Johanisbergerja", Sotolafita, Moeta, Žaksona in Silerija naj bi se pnhodnjič povsod prodajal tudi šampanjec Dolenski kot pravi „Elisir ď amore", in Dolensko bi prav kmalu slovelo kot Šampanja Avstrijska. V to naj pomozi Bog! Na vojsko! na vojsko! Kam neki? — Na kebre (hrošče), ki jih bo menda letos sila veliko! Tako piše „Novicam" iz Go-renskega spoštovan rodoljub ter praša: ali ne bi dala si. družba kmetijska ali si. deželni odbor nekoliko de-narne podpore, da duhovni in učitelji, kakor prejšnja leta in lani za lov metuljev, osrčijo šolsko mladino z nekolikimi groši? Taka dařila — piše gospod — do-našajo dvojni dobiček: prvi je ta, da se z zdatnim lovom kebrov odvrne neizmerna škoda, ki jo kmetijstvu prizadeva ta mrčes v podobi kebra in črva; drugi dobiček pa je ta, da se s temi darili naj bolj praktično šolski mladini vcepi nauk o škodljivosti te živali. Nova zima s snegom in mrazom na sv. Marka dan je sicer morebiti pokončala nekoliko tega mrčesa — al brž ko ne le prednjo stražo — avantgardo. Naj bi se tedaj od kodar koli dale premije za keberski lov; na dobre obresti bode naložen ta mali kapital ! *) Gospodarske skušnje. * O cepilni smoli in petroleji. — Ker so ,,No vice" nedavno priporocale novo cepilno smolo, naj povem, kako nesrečen sem jez bil pred dvěma letoma s smolo, ki se je tudi po časnikih priporočala in je bila zmes iz ribje masti in smrekove smole. Kar koli sem s to smolo čepil, vse se mi je posušilo. Tako sem tisto leto zastonj čepil kakih 700 divjakov. Ribja mast se je namreč na solncu ogrela in vzlezla je med cepiko in divjak, ter tako branila, da muzga divjakova ni mogla do cepike. Tudi neki drug prijatel mi je tožil, da se mu je ravno taka godila. Ne le tedaj, da sem zastonj delal in žalost imel nad praznim delom, temveč zasme-hovali so me nekteri, češ, da delà ne zastopim. Ni tedaj varno , vsako novo reč na veliko poskušati, da, če res ni prida, škoda ni prevelika. — Ravno tako sem si bil jako poškodoval neko leto mlade breskve s petrolejem, kterega sem nekoliko med vodo primešal ter drevesca, ki so bila jako ušiva, ž njo poškropil, kakor je bilo priporočano. Karaor je padla kapljica olja, se je naredila rujava pika, in vsi mladi vrhi so se mi v malo dneh posušili. L. Abram. Domaće zdravilo. * Kurja oČesa na nogak hitro pa gotovo odpraviti. Vzame naj se v ta namen strok češnja, kteri se stolče in na kurje oko položi ter s cunjo povije. Česenj mora biti vsaj 24 ur na kurjem očesu; dobro ga je enkrat premeniti; čez malo dni se koža na prstu začne lupiti brez bolečin, in s kožo staro zgine tudi kurje oko. Jez sam sem se jih na ta način popolnoma znebil. L. Abram. •) To prošnjo tudi živo podpirajo „Novice Vred. (Konec.) Kako se odbor sestavlja. §. 28. Za vsak okraj okrajnih (kantonskih) cest,* razen Ljubljanskoga obmestnega okraja, kjer dotične posle opravlja mestna gosposka, volijo županstva (župan in občinski svétniki), spadajoči v občine tega okraja, na 3 leta odbor okrajnih cest. Ta odbor obstojí iz 5 k većemu 7 mož. Voiitev odbora se godi v tišti občini, v kteri stoluje cesarska okrajna sodnija, ter vrši se vsled sklica in poji vodstvom ces. okrajnega glavarja. Število odbornikov, ktere je voliti v odbor okrajnih cest, določajo županstva, pokíicana k volitvi. Koj po izvolitvi odbora okrajnih cest se izvolita tudi dva na-domestnika. Da voiitev ob veljá, treba je nadpolovičně večine glasov pri volitvi zbranih mož. Kdor sme izvoljen biti v župniski odbor, tudi sme biti v odbor okrajnih cest. Izvoljeni je dolžan sprejeti voiitev, ktera ga je zadela. Ako se tega brani, potem nastopijo določila, ktera po občinski postavi veljajo za takega, kdor volitve ne sprej me. Razen izvoljenih odbornikov sme v odbor z glaso-valno pravico ali samosobno ali po kakem pooblaščencu brez volitve stopiti tudi se tist, kteri v tem okraji pla-čuje po naj vec zemljiškega (gruntnega) davka. Tako ima tudi deželni odbor pravico, imenovati še enega odbornika. Prvomestnik. Odbor za ves čas, dokler ostane veljavna ta voiitev, izmed sebe z nadpolovično većino glasov izvoli prvomestnika in prvomestnikovega nadomestnika za izvršujoč organ. Prvomestnik, ali kedar bi ta ne mogel, tedaj njegov nadome3tnik, je predsednik v odborovih shodih ter jih zastopa pred vnanjim svetom. On sestavi proračun, dá račun, in to oboje ob pravem časa položi pred odbor okrajnih cest na pre-tehtavanje in rešitev; on ima skrbeti zato, da se iztir-jajo okraj no cestne naklade, ter drži blagajnico, od ktere ima ključ še en odbornik. Njemu je nalog, da praviloma vedno vé, kakosne so ceste in druge stvari, ktere spadajo k njim, kako opravljajo cestarji in drugi cestni delavci svoja delà, kako cestne dolžnosti izpolnujejo občine, in kako posa-mesni odborniki vršé posle, kteri so jim odkázáni, ter da vse, kar najde napak in zapazi nasprotnega postávám in dolžnostim, koj sam odpravi ali v to odpravo najde primeren pripomocek. §. 30. Odbor okrajnih cest si sam določi svoj uradni sedež. • Kar se tiče njegovih zborov in sklepov ter pisem, ktera izdaje, in pa gospodarstva z blagajnico, naj delà po enacih določilih občinskega reda. Vstop nadomestnikov. §. 31. Kedar kak odbornik umrje, ízstopi, ali če sicer odborskih pošlo v ne more dalje časa opravljati, naj vstopi nadomestnik, in to tisti, kteri je ob volitvi dobil največ glasov. Ako je bilo po enóliko glasov, razsodi žreb (lozanje). §. 32. Noben odbornik okrajnih cest, dokler opravlja odborsko službo, ne sme znotraj svojega okraja kakega zidanja ali kacega zalaganja v cestne namere na svoj račun prevzeti. §. 33. Odborniki okrajnih cest ter tudi zaupni možje, kterim odborniki izročé neposrednje nadzorstvo, 139 imajo svoja opravila opravljati brezplačno. Iz zaloge okrajnih cest se jim povrnejo samo potrebni gotovi • troáki, kar jih je s kakim opravilom združenih molil k pobožni naturi. — Fraza od pobožne na ture me dalje opominja na panteizem (vsebožestvo) kakor ga je učil Spinoza, ali bolj potuhnjeno Fichte f 9 34 treba zdi Deželna vlada je opravičena, ako se jej Schelling, Hegel itd., po kterem čenčanji je Bog vse pustiti odbore okrajnih cest ali vse Bog. Je I XiUl y l aii p U O tJLUl VUUUl U UXkiajlilll VUOU WH ' »JV v ^ vv A dolžnost jej je, ob enem prirediti novo volitev kaj je Vaša „pobožna natura"? to tudi V ase modrovanje? ali in dovršeni razpust naznaniti deželnemu odboru Vi se pritožujete, da je bil duh toliko vekov Pritožbe. v verigah (der Geist war geknechtet). Kam namer 35. jate s to psovalko? Luter Martin je tudi obilno go Pritožbe o cestnih stvaréh proti razsodkom voril in pisal o sužnosti duhá. Kakošen pa je bil djan- cesarskim okrajnim g09poskam se vpolagajo c. kr. de- ski sad svobodě, ktero je on oznanoval? Ne želni vladi, pritožbe proti naredbam druzih v tej postavi imenovanih samoupravnih organov pa tistemu, kdor je tukaj gledu ? kako govorim je on, in kako so drugi po njegovem iz- Cvingli, Miincer, Kalvin, Socin itd. " — o---_ ~ • 7 ------— 7 _------7 po prvi nad njimi; to pa se mora zgoditi v 14 dnevih svojih domišljavah verstvo kovali in prenarejali; sad od tistega dne, ko je bil razsodek ali razglas cest- oznanovane „dušné" svobodě je bil pri Luteru, da se je nemu odboru izročen ; pritožbe se morajo vselej oddati bil on — katolišk duhoven in menih — z nuno Katro Boro oženil, in tako tudi mnogo malopridnih svetnih in pri prvi stopinji, ki ima dolžnost, pritožbo sè svojimi opazkami nemudoma odpraviti na višo stopinjo. meniških duhovnov; pri velikaših pa, da so po cerkve- Proti takim naredbam prve stopinje, ktere so se nem premoženji segli in si ga siloma prilastili. Zgodbe zaradi javne koristi nujno ukazale izvršiti, pritožba toliko nekdanjih škofij, opatij po Nemčiji, osoda Švedske, nima ustavljajoče moči. Danske države itd. so tega živ dokaz. Dalje ; da so si To postavo znati je treba tedaj še posebno župan- mnogoženstvo izvoliti smeli. Filipa, landgrafa Heskega »tvom, ktera volijo cestne odbore, pa tudi druge pra- je 4. marca 1540. leta z Lutrovim privoljenjem in 7 v vice in dolžnosti tudi pri okrajnih cestah. KrHično-podučne stvari. še enkrat Laibacher Schulzeitung firičo Melanhtona s tremi ženskimi oženjeni pastor Me-andes poročil z drugo ženo, ker mu je bila ena sama premalo! — Lutrovo kričanje o svobodi je pa tudi pri kmetiškem stanu obrodilo sad, da je vstala naj huji razvoj ska uzdanost 7 ropanje 7 poziganje itd. in 7? crna u (4 m gosp (Bauernkrieg) , ktera je čez 100.000 kmetom življenje Sima. vzela ! 4. Dolenskega 22 pri la soba } Kritiki, ktero ste „Novice" objavile o gosp. Jan. ristni udje srenje izredé. n ^ /MT A m Alnnl... Vf M A si »«-.Anní^Luv./»^ X« olrîVk Srkl 1) \71» ! 11 rv líh nil Gosp. Sima! Vam so klošterske šole gnju-ker pravite, da se v njih tercijalke ne pa ko- Si matovém članku „Màdchenerziehung", pristavite še Ne bom hvalil samostanskih Sol, hvalijo jih njih delà! Dokazovati njih vse- stranski korist, bi se reklo, dokazovati, da je solnce siedeče ^BĚKKKKĚĚĚEKĚB HHHHHH^^H 1. Sima hvali staro Rimljansko Kornelijo, mater svitlejše, kakor tema. — S svojim kvašenjem pa kažete obeh Grachov iz ajdovske dobe, in Švicarja Pestalozzia. prav očitno, da od zgodovine narodov nič ne veste ; ) Od prve kakor malikovalke tukaj ni govorjenje. Pesta- ali pa nič vedeti nočete. Pokažite nam deželo lozzi je bil kalvinar; njegov spis, „kako Jera svoje kjer bi odreja ženske mladosti v resnici na vse strani tako dobra in koristna bila, kakor je Vi želite, in to uda otroke uči", ne kaže kršćanske matere, nobeneg cerkve, nobene verske resnice, nobene besede iz sv. brez vpliva samostanov. Jaz za tako deželo ne vem. Spominjani se pa na poglavitni sedež nemške inte- pisma ; # Antuza, mati sv. Krizostoma, Nona, mati sv. Gregorija Nacijanske Monika, mati sv. Avg ligencij e na glavno mesto države „der Gottesfurcht stina iz prvih časov krščanstva, pozneje sv. Angela und der guten Sitte", kamor se sedanji liberaluhi željno ------ Q vdova ozirajo, kakor muzelmani na Meko, to je na Berolin. M Magdalena St. B f + ++ VMPWV f JLJfc A U VUiiJU il T Vf J JVU4J V J W M 1 Franciška Bermond v Avigno se svetn kakor zvezde v kr - .)— - ----—-------- ™ — v — " y j~ —** —' v * v * * tem velikem mestu ni samostanskih sol. Kako pa je sčanski odreji ženske mladosti. Od teh in enakih gosp. tam z moralnostjo (nravo) zlasti ženskega spola? Imam pred seboj moralno statistiko, ktero je odbor nemške evangeliške cerkve na svitlo dal. Poleg te statistike je bilo konec 1867. leta v Berolinu 15.413 pri policiji za- Sima nič ne pové, sionslos" (Schulzeitung Nr Oerindur-Sima? in vendar se brani imena „konfes Kako gré to skup Gospodine Sima! kaj dalje hočete povedati z pisanih ponočnih véš (meretrices)! Takrat pa je bilo v besedami: Žve ste hčere pobožne nature (treue Berolinu le okoli 600.000 prebivalcev, takrat še ni bilo Tôchter der from men Natur)? Te fraze jaz ne razumem, prenapetosti zavoljo zmag čez nesrečno Francijo in za-menda je tudi Vi sami ne razumete. Spominjani se pa, voljo njenih milijard. Zdaj je v Berolinu nad 800.000 lj udí. y da so francoski Jakobinarji leta 1793. brezbožnost (ate- jizem) uradno oklicali in malikovanje pameti vpeljali. 5.^ Da bi se ženski spol tudi zgodovine učil To je: nage ženske so stavili na oskrunjene oltarje in bilo bi prav in dobro. Al povestnica morala bi biti ne pa od pisateljev skrpana cerkvi sovražnih. jim kadili. V cerkvi Notre-Dame je bila to neka Aubry. resnična > Prevpiti Chaumette (Šomet), ko je to pošast disčino igravko Maillard kadil, je klical : gle- na mesto vijDuiiiu i^iavftu luaiiiai u — rvciu.ii, jc iiv^cvi . „11 ai uicotv mrtvih malikov (podob svetnikov) imamo to živo po- dobo, to naj lepše delo nature", na Rusovskem je ženski gimnazij. Letos Pred nekaj leti dobim v roke O s e r j e v o zgodovino „fíir Tochterschulen", po kteri je neka bolj pobožna „gouvernante" gospodičine dobro katoliške rodovino Vladimiru učila. Po naključbi pogledam 16. stoletje in najdem • V derer" so se ondi 3 ucenke od 16 pise „ 18 let stare, dale Wan- na dolgo in široko popisováno, kako sta Jurij Truhses- Waldburg in Rihard, škof Trierski, v družbi rablov fotografiti kakor gracije, v noši ajdovskih boginj (brez rogovilaste kmete premagovala. Od gnjusobe, ki so jo obleke) ; šolski nadzornik to zvedši, preiskuje učenke ustajniki nad samostani, nad cerkvami in nad plemstvom in učiteljice tega gimnazija, in najde pri njih cele za- vganjali, se ve, pa ni bilo skoro nič brati. loge tacih fotografi). — Brezbožnik Hérault de Šech elles je spomladno jutro 1793. leta na polji pri Pa- jih Kam gremo?! Kaj se sme pričakovati iz načel, ki Laib. Schulzeitung" in toliko druzih listov troši? ^"VŽUCO JO opuiliičiuiiu JULIU 1 I UO, ICI a Uč* P11 J-«»" J1AI u^uui^ikmu^ ii* vvíijw uiuziia "oiu? rizu vpričo zbrane drhali kakor turški derviš kričal ali Nisem prerok. Polagoma odpadanje od krščanstva * - 140 Entchristlichung a spozna lahko vsak. Iz tega izberó. Kjer so politiška društva, se bo gotovo ^uuii/ui lotuvuuu^ - o^uoum lauau * oaa> - xo. u v *, ou oo mou mu^m w«.^* ne, ker je v vsakem okraji dovolj politično zrelih mož, za potrjenje direktnih volitev na Dunaj zahvalit šli, so zato Deputacija Mari bor ča no v ki so se med drugim tudi da si izberejo kandidata ki jim jbolj sodi, osredni rekli cesar blizo tako-le: 77 Up a m da se bode po volilni odbor pa v posamesnih okrajih sam le malo ali prav prenaredbi pot našla do poravnanja in sprave, in nič bolj ne želim, kakor da bi volilna prenaredba Av- ilie to riti ne more, da nasvetovanemu kandidatu zmagi pripomore o ze je to žalibo tičnemu okrajů všeČ ni srednji odbor, kakor se striji v blag or služila". S tem pripoznava vladar, godilo, kandidata nasvetuje, kteri do- da je poravnanja in sprave med narodi in deželami Ce pa v se 7 ali pa 16 tovanemu kandidat prot del da na- napravi že iz za- 11 « o t v Dw v » u ví lu u a et u u i u a t u j j ua^iaYi , četka razpor, ki ima vsikdar žalostné nasledke Naj se potreba, v tem ko si centralisti domišljujejo, stopijo po direktnih volitvah gospodstvo za ves bodoči čas osredni odbor za vso Slovenijo osnuje, kandidatov pa naj ne menuje, mar več sprejme vsacega ki si ga kazuj Kako nemški ustavaki delajo na Stajarskem j do isti list „Slov. Gosp v dop iz Ptuj V dotični okraj sam postavi. Osrednemu odboru pripadalo kterem piše: „Vélikonočni pondeljek je imelo naše po bi pa važno delo, da skrbi o pravém času zbor Društveni volilnim odborom za tisk W VIllllIUl VUWU1 vui ii« HOttV T lUOj KJ g 1 Ck ali tudi za potrebne stroške; da odgo > okrajnim litično-gospodarsko društvo obč poduke odbor je bil povabil k skupšeini našega poslanca gosp bori keg; vprasanja in naj bodo daj potrebne nasvete raj stav i od ; Herm volilcem o svojem delovanji v deželnem zboru kteremu je tako prilika bila dana, poročati Ko 7 kolikor je to mogoče, na središču vsa- je društveni prvo3ednik skončal svoj nagovor, poprime volilnega okraja; središče si naj domoljubi sami besedo Herm Komaj „Narodu" in v „Soči". mirno in objektivno o rečéh pa nekoliko minut čisto ki so ploh znane in tudi *) Edino le v **) Tako prikazen smo doživeli le na Stajarskem pod vstane politični komisar gosp. Rupnik in reče LUU UV/ 1U U U j vlVtl » UU \J 1UOUU ^ 1\1 o\j O^lUli ^uevu v slovenskih listih že mnogokrat popisane bile 7 govori, vodstvom dr. Vošnjak o vi m in dr. Z arnikoví m. Vred. k vo r a • v 77 poprejsnj Društvo" pazk k a k e g (reči bi bil moral: skupščina) je - 141 - razpuščeno!" Kot razlog temu je navedel, da g. Herman kot gost pravice nima v skupščini govoriti!! — Tega pa niti društvena postava, niti pravila Šentlovren-škega društva ne branijo, kakor tudi po drugod nik jer poiitiška gosposka ne ugovarja, ker ugovarjati ne more, ako ne ud s pri voljenjem prvosednika besedo v skupščini povzame. Gosp. komisar se je potem še z drugimi ugovori skušal zagovarjati. Rekel je, da se v „g08podarskem" društvu o političnih rečéh govoriti ne sme, kar je pa očitno krivo, ker je omenjeno društvo „politično-gospodarsko". — Izgovarjal se je tudi še z druzimi puhlimi frazami, kar je kazalo, da vse to je bilo napleteno le zato, da bi se g. Herman ošvigal, ki je liberaluhom naj huji trn v pêti. Naši dopisi. Iz Savinske doline 25. aprila. = (Volitve in druge boleČine.) Kakor ona strupena kaČa, koja je znana pod imenom „boa constrictor", se oki ine celó okoli leva, da ga zaduši, tako namerava v Mariboru sestavljeni vo-lilni odbor — skupščina najhujih zagrizenih nem-čurjev — slovenski St ajar okleniti, da bi pri direktnih volitvah zmagali kandidatje narodu našemu na-sprotni. Gotovo, da najhujo borbo bomo mi Slovenci v doljncm Stajerji imeli! Reuter je neki dobil zato^kr-milo v roke. Zato je treba, da se za slovensko Sta-jarsko stran brž ustanovi volilni odbor, ki si osnuje podružnic po posamesnih okrajih, s kterimi je v neprestani dotiki in razgovoru! Misel „Slov. Nar.", ki se večidel ziblje v nepraktičnih iluzijah, da bi v Ljubljani se za vse slovenske dežele ustanovil centralni volilni odbor, ki bi vodil V3e volitvi, je blizo to, kakor da bi kdo predlagat, naj se kar za vse slovanské dežele Av-strijske ustanovi glavni odbor. Kakor to, je uno glava — brez rók. Pri volitvah je dela Inih moči v vsa-cem kotu potreba; one vedó, kaj je najbolj treba; od njih in samo od njih je odvisen srečen izid. Komando dajati od kakega oddaljenega središča je blizo to, kakor je nekdaj bilo v Avstriji, ko je „Fíof- kriegsrath" iz Dunaja vodil vojske na Laskem itd. Isto taka neplodna ideja „Národová" bila je ta, ki jo je sprožil enkrat, naj bi se za vse slovenske dežele osnovala gospodarska (kmetijska) družba. „Narod" ne vé nic o tem, da se državne subvencije za pospeh različoih razdelkov kmetijskih dajejo posamesnim dež e lam po razlicnih potreba h teh dežel, in da ravno to , da imajo kmetijske dražbe od časa Potocko- vega ministerstva razdelitev teh subvencij v svojih rokah, dandanes veliko veljavo daje družbám gospodarskim. Ko bi „Narod" kaj pojma imel o praktičnih po-trebah naše dežele, bi se bil vzdignil zoper sklep družbe naše kmetijske, po kterem so se za po po tne učitelje kmetijstva, vinstva, sadjereje, živinoreje, gozdar- stva itd. izbrali dr. Wilhelm , prof. Schmirger, Baum-gartner, Gothe, dr. Klingan in drugi, ki vsi ne znajo slovenskega jezika, ki so tedaj toliko kakor nič za slovenske okraje! Zahtevati bi moral z oštro besedo, naj se tudi Slovencem na Stajarskem naklone ko-ristni poduk iz državnoga denarja po učenikih, ki slovenski predavajo nauk; al — kakor smo rekli — ,,Narodu se ziblje le v fantazijah, a ne vidi tega, kaj bo dejanske potrebe in kako se jim zadostiti more in bi se jim zadostiti moralo. Doma, domá nam je treba delati, dokler so nam okoliščine tako nemile, da o združeni Sloveniji nimamo več nego le — Kozlerjev lepi zemljevid. — Naj konečno bralcem „Novic" povem še to, kako bridko nas je zabolelo to, da v Celje na mesto pokojnega opata Vodušeka, ko smo nadejali dobiti možá Slovencem milega, dobimo bivšega voja- škega kaplana g. Wretschko-ta. Imé Wretschko je že program sam po sebi! Iz Senožee 27. aprila. (Zima), ktera že 3 noči in tretji dan razsaja, je strašansko škodo napravila po drevji in po njivah. Prav tak pogled ima naš svet ia tak mraz imamo, kakor o božíči. Kolikor tičjih jajČic je bilo navaljenih, in kolikor tičkov tudi že izvaljenih, vse je poginilo — zmrznilo; tudi tice na gnezdih uri-joče se dobijo zmrznjene. Sinkovci, strnadi, tašce, pe-nice itd. vse so šume in gnezda popustile in silijo v po-slopja; kósi so jo odrinjji večidel na Primorsko, kjer ni niti snega niti zime. Crta med Primorskim , eno uro hodá od tukaj, in med Kranjskim je z belim sneženim pašom tako očividno zaznamovana, kakor da bi jo videl na zemljovidu: na Primorski strani ni nič snega, tukaj na Kranjskem je pa svet Sibiriji podoben; vse leži pod dve pedi debelim snegom , vse mora poginiti, kar je zunaj zarad mraza in glada; vsaj milih tićkov naj se usmili, kdor more in kakor more. Goveda so imela že dobro pašo, a zdaj stradajo domá, ker ni piče. Bog vedi, od kod nam doide kaka pomoč ali saj pride tolažilo. Sadjerejcu, kteremu je vse mlado drevje vni-Čeno, menda od nikodar. Žito zimsko že v klasji, vse leži pod debelim snegom. Danes popoldne se je vendar razjasnilo, vsegamogocni obvari nas jasne noci 1 Ako še to perje, kar ga je po sadnem drevji in po šumah ostalo, pomrzne in se zdrobi, kdaj bo potem zopet zeleno? Stari nas pregovor je pa resničen , da zima se mora izbešniti, če ne prej pa slej ! — in taka je, bodi Bogu potoženo , sedaj : o božicu in o sv. Antonu smo se sončili, a sedaj se moramo za pečjo tiscati, mesto da bi kmetovali. Sv. Ivan Il?l Pivki 24. apr. (Presrčno zahvalo) izrekam v imena šolske mladine si. c. kr. kmetij ski dražbi za lepo zbirko vrtnarskega orodja, ktero je naši šoli darovala. Přejeli smo 2 lopati, 1 kramp , 2 matiki, 1 matičico, 1 sekirico, 2 žagi, 2 noža, 1 cepivno dleto , 2 zareznika, 1 strguljo, 1 lopatico za presajati rastline, 1 vrtne škarje, 1 gosenčje škarje, 1 obiralnik in 1 vrvico za meriti. — Pri tej priliki se tudi zahvaljujem si. deželnemu šolskemu svetu, ki je tudi naši šoli 12 krasno koloriranih tabel „jedljive in strupene gobe" nakloniti blagovo.il. Josip Benedek, učitelj. Iz Prema na Notranjskem 15. aprila. — Prej mite drage „Novice" iz naše priproste vasice kratek dopis, da izveste, kakošne homatije da se pri nas godé. 15. dne t. m. smo imeli voiitev župana in občinskih sveto-valcev. Pošteni možje se k volitvi snidejo v šoli. Kmalu pa pride gosp. učitelj P. Kete, kterega je naš prejšnji župan J. Ž. najel za volilnega predsednika, nekega druzega pa za pisarja. Voiitev se prične. Volilci pa so se še popřed zmeniii, koga bodo volili za župana. Po dogovoru volijo poštenega rodoljuba gosp. A. F. Zdaj pa stopi na noge učitelj, ter začne razsajati in po mizi tolci, kričé: kaj! njega hočete imeti?! in vrh tega še nas poštene kmete začne zmirjati in nam priimke dajati! — V razjasnilo te grde dogodbe izvedite, drage „Novice", da se prejšnji župan še bolj drži županijskega stola kakor smola prstov, in da zato je najel nemčur-skega učitelja, da je přišel voiitev zmesat, da bi vsaj sin županov se vsedel na očetov prestol. Al gorjé ubogi soseski! Že stari župan je bil slab predstojnik, računa že 4 leta ni dal, poti so vse zanemarjene! Zato se moramo potegniti za pravico, da dobimo dobrega župana, ne pa krčmarja, ki gleda le na svoj žep. Vas, gospod učitelj, pa očitno vprašarao: od kod imate Vi pravico, ko smo se k volitvi zbrali, nas zmirjati in nam očitati, da smo toliko in toliko dolžni? Ali ne veste, da Vi za nas še ne vinarja plačali niste in ga tudi ne bote. Ce 142 pa bočete vedeti, kdo nas je na tako slabo stanje pravil, prašajte starega župana in pa samega sebe pri ki si kaj okra j i ) danebicenilne komisije posebno v Krškem j/iaoajic oiaicg« ^u^aua iu pa »a lli cg a Bcuc, ivi u&.iaji ne giajiii } ki jc (.u pcoueu» z.cLuiji»učt snuu ste njegov pomagači Zapomnilo Vas bo ljudstvo za visoko cenila, da bi kmalu še več davka nego dozdaj grajal ki je tu zeló peščena zemljišča silno selej Pustite občinske stvari pri miru, ter pri bokalu plačevati morala. svojo modrost idite kam drugam prodajat vjKs y cl ti uiuiaia* — IS ciJ ^íyvtivoui uauvoou uvnaj ^/ut vlu o nekem zdravniku, kterega imamo že tri dni v našem Novicam" danes še nekaj povem y mi ne maramo njo kmet v m Iz Doba druzi h 8redišču, ki ljudi dobro žuli posebno v nedelj Napravili smo tukaj bralno društ na mosnji Imenuje se „ranarnik i zubni likar" Ulivier Sabati n o in je Lah. nedeljo 20. aprila zjutraj se je 20. dne t. m. je bila v lepo okinčani dru- s štirimi vrlimi vranci pripeljal v kočiji le-sem àtveni sobani pri Mesarji v Dobu volitev odb y •»» ' wvwmu* «j^omij« » JL/VUU »UillV/r U U U U 1 a, pO " jJ\J iaOtVlf UHUJ^UVaU , i\UW ua JO ili I\«J ua auct ) tem petje in tombola. Vse se je vršilo v najlepšem redu. njegov tolmač pa, neki Metličan, je po slovenski ljudem začel po laško pridigovati, kdo da je in kaj da ter zna; Živili rodoljubi Sentjerneja na Dolenskem 24 pri! a LetoŠnj laško besedo razkladal blizo tako-le: Gospod pravijo, da .,jim manjka jezik" (menda je hotel reci, da ne zná ---""V Vl " " " " ./V.VUMUVI.. - 4JVVVUIJJM yyj UJMWjttt» JVUItk yLUVUWI.» JW IJVI.VHVW» J """ gorka zima nam je naklonila tudi zgodnjo spomlad. Pri- slovenski), da znajo zobé dreti in vsako bolezen ozdra- kazale so se preljube rožice y nuje in daj drevj lep cvete, ozna- viti. In vreli so ljudjé kočiji , on pa jim je res zobé upanje obilo sadja v jeseni. Na enkrat so zastonj tako hitro iz ust jemal, kakor da bi bili iz repe, rilezli pa tudi v ogromnem številu hrošči (kebri), ki brez bolečine. Prijemal je za mrtvaško glavo, ki jo je imel v kočiji med drugimi rečmi razpostavljeno; kazal bodo, ako jih ne vničijo, obilno škode včinili po sadnem drevj..... J VWIIUU w^vuu T VlUlli pu oauijv-lll AâAJVyl y IVU^IJI Lugu U1 Ubílili l^V^UiJ in drugih drevesih. Šolarji jih že pridno nabi- iz bukev narisane reci, rastline rajo ter v šolo kazat nosijo,- koliko so jih vničili. tukaj je dozdaj to le še redka prikazen, da metulj hrošče ljudstvo pokončuj Pa in mladina se bode že učila Pride tudi drug ude telesa itd. itd. y ki očešu, mreno Dělal ga prosi, naj mu prereze mreno na je zar es z njim tako y kakor da mu reže JLIAVOOO ijmucktv ^UnUUOWjtj «X U-11 CVUIlld DO UUUC AC U V^ 11 Čt, XJJ 1 C li KJ , ter Ij UdeiU \iSiZ KJ JL Y aivi y Ui JUU^U WUU1 ^fUtU^UilU i JJ.k tt 1 r\ Cfc VI Ci 11 ULI VU1U J Vy tUUl pO UUHU1 O^ Y OVj KJKJ i J y I\U U y tudi zdaj pridne posestnike, ki svoje polje sv. Smonu". — Bogu se usmili! Bog ti ga vedi, ali smo ograde dobro obdelavajo, in jih vendar ne posne- jo zavozili v druge kraje svetá, kali? Nenavadna letošnja dolini se vse bolj kot m majo ! Se velikokrat se mu smejajo „kunštno" s to ali uno rečjó ravná, ni za kmeta v- v ces y da preveč zima y in m u j.1 vs x o oj \j lavxia, ter praVÎjO, ua I,V tudi to ni prav, da takim posestnikom ki svojo peščeno njivo ali borni travnik ali vinograd velikim trudom in velikimi stroŠki zboljšajo, potem da to sedaj sneg v Ipavi res člověku raznotere misli budi. Pa to naj bi vse bilo ! Bog varuj, če se na > z nagloma vjasni, in če burja, katera precej zdihuj e, pre- hitro vtihne, potem bati nam se je hude, hude slane. ešenj bilo letos pol več od lani, ako srečno komisija zemljišča v „Mustergrund" vpiše, da mora veče rokam pridejo; marelic pa ne bo kaj od več. Trta jako davke plačevati; zato tedaj, da je prst na nje vozil in lepo kaže; toda vse je še v Božjih rokak! Zanesemo gnojnico pozimi in z razpeljaval, mora še godaj pomladi po vrtu in travniku davka plačevati! Ne pa se, m morem obrnil ; trdno upamo, da bode mili Oče vse na dobro da ker spominjamo se pregovora y ki pravi y 143 Kranjca Bog nikđar ne zapusti. Da bi le Kranjec tuđi Lvovu in Ljubljani. druzega nam lase beli. kar Ljubljani pravi ? njega ne zapustil! Pa še nekaj Neugodno vreme brani nam tudi polje obdelati je že skrajni čas. Pravijo: „Kakor se obdeljuje, tako odbor ni potreben", kakor v Pragi ne za da je za treba, da veljavni možje vseh slovenskih dežel edini delajo zoper enega nasprotnika, „al samo en voliini se prideljuje". Ce bo temu tako, potem čaka nas hudi iu Moravsko, miserere! Storili bomo, kar bo v našej moči, vse prepušcamo Onemu, ki svetu veliko pratiko piše Česko drugo C( V se kazen. i ■■■ni i ■ !■■ i Mi dozdaj nobenega previdnega moza nismo slišali, ki bi bil zagovarjal novo volilno pri- V^/UUV III V/ W JLJL V/ 111 y AJb A> U f VVVt V V4&v \ X v^ii V U • onečno hvala za dober svèt v 3. listu letošnjih „Novic" ! roke vzel Dobro je pomagalo. „Svet na prošnji stoji! Odbor „Slovenije" je volilne priprave že v kakor druga leta in bo vse storil kar Ljubljane. Že v^i, J^curw i. t ^u» , y 7 je v njegovi moči s pripomocj o veljavni h rodolju- v ali 4 listih „Slov. Nar." b ov v Ljubljani in na deželi, da bode izid volitev se razlega veliki boben o centralnem volilnem srečen; če ne, bode vsak nepristranec ključ temu našel odboru; predno ni dr. Vošnjak iz Stajerja se pre- y zgodovini, kako se je stvaril „centralni odbor", selil v Ljubijano, nikdar .ni bilo ne duha ne sluha o — (Iz seje deželnega odbora 25. aprila.) Ker novo takem odboru, čeravno smo volitev v preteklih letih realkino poslopje v Gradiši pred začetkom prihodnjega imeli peljalo na kupe. Kaj je dr. Vošnjaka v to misei na- šolskega leta menda ne bo popolnoma gotovo, je deželni j/^jo-iv, tega ne vemo; to pa vemo, da smo poslednji odbor mestnemu magistratu pritrdil, ua oo uajcmua čas zmirom srečni bili pri naši organizaciji volitev zato, godba zarad sedanjih realkinih prostorov v Mahrovi hiši da se najemna po- ker smo složni in edini koncentrirali vso svojo moc ze ^vi Duiv/ oiviiui iu v/uiui a u li u g u u i i a i i v«^ J iju zdaj JLIt« L CKUV WJU , IU IVtšL Vl^/JUlUI. \J\A.KJ\Ji. AIOU \J T v VA na svojo deželo, tako pa tudi rodoljubi na Štajarskern, stva hranilnice natančnejše pogoje, pod kterimi bi pre-Goriškem, Koroskem in Isterskem na svoje. Zdajci pa pustila hranilnica potrebne prostore za realko , zato se ne razveze in ker deželni odbor želi od vod- Slov. Nar." s privrženci svojimi hoče c e p i ti glavno moč bode ta zadeva v porazumïjenji z magistratom obrav- 77 na UM w kampov , rvi. Lla>J ui 1 Ci JLJJ uuijauc; uiuyuauw vali vsem deželam slovenskim! In pri takem tihotapnem ki naj iz Ljubljane ordonance dobi- navala. vlade Dogovoru Kranjske in Koroške deželne da prevzamete vsaka polovico stroskov za vo- centralnega odbora", ki smo ga po vprasanjih, jaške straže na Kranjsko-Koroški deželni meji zarad Ker je snutji ki so došla dr. Costi in dr. Bleiweisu, pred iz Novega živinske kuge, je deželni odbor pritrdil. mesta in Kranja zvedeli kakor tukajšnja vabila brali, postavna doba sedaojega županstva Spodnje-Loga ponavlja „Narod" v vseh svojih spiskih „složnost" in ške že potekla, je deželni odbor na prošnjo „Nar.", vzájemnost"! Ce kdo misli, da resaico govori ko trdi, da je bil dr. Costa ali kdo drug kedaj kakemu novi občinski odbor. 7 9 občincev iz Spodnjega Logatca mnogih sklenil. da se ima voliti 7 Na okraj u odgovor nemškega gleda 77 oktroiran" za poslanca, temu so še dandanes lišnega društva, da tudi za prihodnjo gledišcino sezono na ogled odprta pisma prejšnjih naših volitev, in pre- placa toliko k subvenciji za nemško gledališce, kolikor pričal se ker Jô bode Nar. u da lažnjive so besede „Národové", tako silen nasprotnik „oktroiranja" In mar 7 misli dr. Vošnjaka, ki je v Ljubljani še tako malo znan je plačalo za minulo sezono, se je bivšemu vodji Kocki-u odpisalo, naj kmalu odgovori M. ali „J.10.1. trtivy SUCU UčioniU Lili ti. „UU.ll UllcVUJc* , uacvi. U U i\. 1 - UL UUpi&čtlU , liaj ULI čil U UUgUVUU , čil 11 piov- da si bo kdo dal oktroirati „centralni odbor" od nemško gledališce pod pogoji zadnje sêzone ali ne. prevzame da se ni dal staviti za kandidata v mestni zbor rekši ; 7 pondeljek je c. kr. deželni predsednik grof Auersperg slovesno izrocil častne rede c. kr. vladnemu da Ljubljano premalo pozná, Ljubljana pa njega ne. Ali svetniku dr. Schoppel-nu in mestnemu županu K. so pa rodoljubi, zbrani v „Narodovi" tiskarnici, skle- Dežmanu. nili , ^---» „umuuuu XT l centralni voliini odbor" ali ne, in ali je „Naroď (Družba za stavbě ali zidanje na Kranjskem) se upravičen poštenega dopisnika „Vaterl." „lažnjivosti, je ustanovila. „Novice" vesele pozdravljajo to novo zagrizenosti in hudobnega natolcevanja" psovati, to naj družbo, ker vidijo v njej pomočnico, da v Ljubljani pa častiti nasi bralci sami sodijo iz pisma, na ktero se tudi po deželi se bodo zidale nove hiše ali prenarejale Nar." A - ~ ~ - - « u 4>A ^ ™ ____ J _i . x_ i _ r__________i____ j_________i „ skličuje, da ga je dr. Vošnjak 20. dne t. m. stare, zidale šole, farovži, cerkve in druga poslopja lože pisal predsedniku „Slovenije" in v kterem se med dru- kakor dozdaj , kajti marsikdo bi bil rad kaj zidal gim nahajajo te-le besede: „Zbor rodoljubov je sklenil, izvoliti odbor, kateri ima z društvom „Slovenija govor stopiti zarad priprave za direktne volitve. 1 /I W 1 A TT A 1 1 A W » V\ %f rt I * /\ ^ rT rv ^ /\ /I /\ I 4*i /\ v do- Ako Slovenija" pripravljena vzajemno delati, potem naj plača zidanje. na enkrat ni zmogel kapitala za to, ta družba pa imenujemo jo na kratko po domaće „zidarska družba" bo mu zidala proti temu, da v obrokih (brištih) po- je „ bi se konštituiral centralni voliini odbor in skupno naprej přiznal délai da Dandanes se čedalje bolj sprevidi to, da zdru- Kdor ni doktor Zvijač, bode na prvi hip žena moc veliko več zmore, kakor posamezen Člověk. stoji ves „centralni Zato stopajo denarni možje, obrtniki in po3estniki sku £#ii£iiia,L, vic» na UC3CU1U1 „čtivu OtUJl V OO „ U t5 LI IL'ČU Lll ZJdLIU SlUpitJU U«11Č4L'U1 LUUZije, UUl'll oabor". Vkljub temu pa vendar „Narod" pozneje svetu paj in snujejo društva. In tako besedici ako razglaša: se je po izg ledu dru- da „je vseugovarjanje odveć, ker je že spol (?) zih dežel tudi za Kranjsko deželo osnovala zidar- ker postavljen in se bode tudi gotovo lotil naloženega mu ska družba, ki nam je tem bolj živa potreba delà". Tedaj „sic voleo, sic jubeo" — povdarja „Na- vsak Ljubljančan vé, kako zeló nam pomanjkuje delať rodova" tiskarnica v raz vpiti svoji „složnosti" in sic voleo, sic jubeo povdarja Na- jemnosti tace g a , 1 — vsi drugi pa nimate složnega" 77 vza- besedeveč!! Nasledke vsak Ljubljančan vé, kako zeló nam pomanjkuje stano- a nikogar ni, da bi se upal zidati. Cesarska fa- bo kmalu dodelana, ki bode vanj, brika cigár, na priliko JUim^V/U y m . liaoiuuivu Ml I rve* ^l^Oll J laai piiUlVU y KJ\J I\UiCilU uuuuiwac* j wv/uv/ in „vzajemnega" postopanja dobro potřebovala za 4000 svojih delavk in delalcev stano- // 4 « i i • a 7 « t i i • % v # • • o t *1J#1 i 1 • y popisuje „Tages-Presse" v 114. listu. Naj jo bere, kornur drago. Nas pa bo posebno zanimivalo gospode poznati vanj a ; pa kam z vec , \J Atenu UULUU UiU^l UUl gVYVUUi U U.WMWOUJ1MJ člankom smo hiteli le svojim bralcem naznaniti za vu IX vu XIV/ T O Vil KAMA KJ KJ JLXJL J A LJLA Jk/ KJ V UVAC4) U t ^ Ml J w M f VJ w (lôlO91 vanje že začela s tem, da je kupila Maličevo hišo in o kterih bomo njimi? In druzih tacih potreb je še drugi pot govorili. Narodovega" centralnega volilnega odbora. Jako 8mesno pa je to, kako kliče „Narod" celó take četek te nove družbe in jimpovedati, da je svoje časnike v brambo svojega „centralnega" na pomoč današnjim ki -----------vv/ J & JJVVIAIÍI WlUV^^C» UCi ^VJIUUU y JLV. L Y UiU j V ëJ\J £iC%VJu l Ci »□ tUlU j VJL C% J Kj IkU^lJK« JHJt w 4 i v v » V u 80 nasprotnega mnenja. To dokazati smo natisnili obširne za zidanje pripravne prostore, ki spadajo dotični članek „Slov. Gosp.", iz kterega „Narod" zvija hiši, — da je kupila Klemenčičevo senóžet pritrditev „centralnega zbora!" Naj ga bralci cele- tej ga bero na 140. strani, ne pa le iz njega iztrganih besed. Morebiti bode „Narod" se celó članek „Politike" v 115. nejših arhitektov itd. Želeči jej tedaj vrlo dober na- 1 • v • nisi dan j e rij ala da je kupila Klemenčičevo senóžet za zida se pogaja za pridobitev potrebnega mate-da si je iz Dunaja pridobila enega najizvrst _------------„^Id KJ^J. OW VVIV Vyiauuiv „1. UiiUIVC V lit/. listu pod naslovom „Einigkeit" tudi tako na svoj mlin —'— «»«»u i v/ui jjuiuigavm mut baivu lia dvuj lunu predek , puam ai v i.|<*luvs ujou actviouua ivi w uutjv/ . napeljal. „ Politik" govori o navskriž-mislih v Brnu, bi ona našim domačim pridnim rokam nakloniU pozdravljamo njen začetek le s to željo: naj 144 obilo zaslužka in živeti dala kodelcem, da se jej jemlje bodo . si m obrtnikom in ro kruh Nov in ga daj ne bode moglo očitati, da domaćim samo tujcem more koristno biti rade podpirale to novo podvzetje tem zaupanji ktero Opomin gospodom županom zarad naznanil sejmov. Sejmi se mnogo Jer at pr est avljajo, pomnozijo ali ka- „prospekt" kaže, o pot Biciu kjcjiiti se imiuyuttrac preseuvejaju, puinnvzijo ail Ka eželi na več straní, kakor njen korkoli predrugačijo ; občna korist je pa, da se kar naj kterem več bodemo govorili drugi bolj mogoče po širokém svetu razglasijo. To more nikakor bolje zgoditi kakor po vPratikiu. se pa ne Opom (Mestno posojilo) z 11/2 milijona je potrjeno od nijo in naprosijo se toraj županije Kranjske iz vseh slo- Njegovega veličanstva cesarja venskih pokraj in, naj sejme, kar jih se ni v „Pratikiuf Ono nenadno porocilo iz Dunaja preteklega ali ki so morebiti napalno stavljeni, blagovoljno nazna- tedna, da je nov skof Ljubljanski že imenovan ,vuuM 7 jv oiwi íaajv/aju » au j se )e /uju pu jraftKvranin pitmiu uozej x> lazni/coî »kazalo tako neresnično, kakor desetero prejšnjih po- s kar ni v Ljubljani vsaj do srede maja meseca. nijo po frankiranih pùmih Jozef BI a z nik ovi ti roČil. Naj več gl Vidm Nj Da se ostanejo gré zdaj na to, da gosp. knezoškof Vse to se potem brezplaČno razglasi. , Bog vedi, kaj je banka „Slovenij u V pregrešila, da jej ccsarski uradniki ne smejo več upravni svetovalci (Verwaltungsrâthe) biti in da morajo iz sto piti c. k. profesor Dr. Valenta v Ljubljani, c. k Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Sklep državnega zbora in pa ime okraj ni zdravnik Dr. Kočevar v Celj c. iv. ok raj i sodnik in deželni odbornik Herman v Gradcu in drug so » Pressi in drugim časnikom te vrste naglom 7 a, tele grafirali njihovi dopisniki! In vendar ta ukaz minister ski ni samo dosel banki „Sloveniji u gotovo tudi drugim Ljublj ampak vuni uiu^^iu j nci Se ujJii