Glasilo Občine Lukovica April 2024, letnik XXV, številka 3, izid: 25. 4. 2024 stran 6 Intervju: mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica stran 9 Predstavitev KS Rafolče stran 25 Primož Omahna, trikratni državni prvak v avtokrosu 2 OGLASA Rokovnjač NOVI 2008 SAMOZAVESTNA PRIVLAČNOST ZA 18.990 € FIKSNA OBRESTNA MERA KASKO ZA 1 € peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,8 do 6,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 119 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0181 do 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00029 do 0,00090 g/km. Število delcev: od 0,09 do 1,46. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PRIPOROČA Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 (Active 1.2 PureTech 100 STT €6.4): maloprodajna cena z DDV z vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 18.990 EUR; mesečno odplačevanje: mesečni obrok je 194 EUR pri pologu v višini 30 %, ročnosti 96 mesecev, višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 24 mesecev do 60 (pravne osebe) ali do 96 (fizične osebe) mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 7. 9. 2023 znaša 9,21 %; fiksna obrestna mera 8,1 %; financirana vrednost 13.293 EUR; skupni znesek za plačilo 23.932 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si P_NOVI-2008-marec-koncesionarji-210x148-v1.indd 13 20. 02. 24 09:34 VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA % avni la n ar te ks 100 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI Piram i a šin vr a a lež lna po dn 1 00 VN O 25% POPUST % N ARA Marko Peterka s.p. Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. UVODNIK april 2024 UVODNE BESEDE VSEBINA Drage bralke, dragi bralci, Čistilna akcija 2024.................................................................4 Mirko Bergant in Gašper Mav, prejemnika priznanja Civilne zaščite............................................................................5 Intervju: mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica......................................................................................6 Predstavitev KS Rafolče........................................................9 Dogodki........................................................................................12 Društva.........................................................................................15 ko boste v rokah držali novo številko Rokovnjača, bo mesec april že skoraj pri koncu. Čas res prehitro beži. Sam imam občutek, da nas v današnjem hitrem tempu življenja čas prehiteva po levi in po desni, zaradi česar se premalokrat ustavimo in si vzamemo čas samo zase in za svoje najbližje. Zelo radi pravimo, da v današnjem modernem času živimo zelo dobro, saj imamo na voljo skorajda vse oziroma preveč vsega. Prav zaradi tega na čas pred stotimi ali petdesetimi leti, ko ljudje niso imeli niti desetino tega, kar imamo na voljo danes, gledamo zviška in prezirljivo. Ob tem si mislimo, kako so lahko naši predniki nekoč živeli brez hladilnikov, televizije, telefonov, družabnih omrežij in nenazadnje, kako so lahko preživeli brez elektrike. Pa so živeli in preživeli. Bolje kot mi danes in tudi zdravje jim je veliko bolje služilo. Kljub temu da imamo danes na voljo skorajda vse, pa vendarle nimamo najbolj pomembnega. Tega, kar so imeli včasih na pretek. Čas zase in za druge. Čas za igro, za druženje, delo na prostem, za svobodno misel v neokrnjeni naravi. Danes od tega nimamo nič. Fizičnih stikov skorajda nimamo več, te so nadomestila prijateljstva na družabnih omrežjih. Če pa so že stiki, pa niso več pristni, saj naše misli niso več bistre. Hiter tempo življenja in vedno nove zahteve drugih preveč bremenijo naše misli, da bi se lahko brez skrbi posvetili drug drugemu. Za sodobne dobrine, ki dejansko nimajo nobene vrednosti, saj se jih vedno hitro naveličamo, smo prodali svojo svobodo. Le-ta nam namreč omogoča, da smo lahko povezani drug z drugim. Manj je svobode, manj je pristnih stikov. Zato v prihajajočih lepih dneh izklopite televizijo in se brez telefona odpravite v naravo ali pa med ljudi. Skozi vaše oči bo svet videti drugačen, kot ga vidite po televiziji, na Facebooku ali kakšnem drugem družabnem omrežju. Prav tako si vzemite čas in prelistajte novega Rokovnjača, ki vam tudi tokrat prinaša veliko zanimivega branja. Šola, vrtec....................................................................................18 Rokovnjači – razbojniki ali junaki?..................................20 Seniorji..........................................................................................21 Okolje............................................................................................22 Šport: Primož Omahna, trikratni državni prvak v avtokrosu.....................................................................................25 Zahvala, obvestila...................................................................26 Križanka........................................................................................30 Miha Ulčar Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 23. maja 2024; rok za oddajo člankov je 13. maj 2024 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski obliki (word, PDF). Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov. ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Miha Ulčar; uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Viktor Jemec in Drago Juteršek; ustanoviteljica: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00; jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si; e-naslov: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se obračunava 5 % DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Člani strojnega krožka Radomlja pred celovškim zmajem, foto: Janez Cerar. 3 4 OBČINSKA UPRAVA, AKTUALNO Rokovnjač Čistilna akcija 2024 Občina Lukovica je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, lokalnimi društvi in predvsem z vami, spoštovane občanke in občani, dne 16. marca 2024 ponovno izvedla čistilno akcijo. Z vašo pomočjo smo naravo in lokalno okolje očistili odvrženih smeti. Čistilne akcije so se udeležili občani vseh generacij. S čistilno akcijo želimo osveščati in potrkati na vest predvsem tistim, ki dejansko zavržejo smeti v (naravno) okolje. Prav tako želimo spodbuditi najmlajše generacije, da se s starši udeležijo čistilne akcije z zavedanjem, da smeti ne sodijo v naravo in okolje, v katerem prebivamo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se povabilu odzvali. Žal pa le nekaj dni po izvedeni čistilni akciji že zaskrbljeno opažamo pločevinke in plastenke ob javnih poteh in lokalnih cestah. Spremenimo naše navade za lepše okolje. Prav vsak izmed nas nosi odgovornost do okolja. Besedilo in foto: Občinska uprava Okrogla miza o čebelarskem turizmu Kot ste lahko prebrali v prejšnji številki Rokovnjača, je bilo Brdo pri Lukovici, kjer ima že več kot 20 let sedež Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), februarja izbrano še za sedež Evropske čebelarske zveze. Morda je tudi to ena od spodbud, da se Slovenci (in Lukovičani) resneje lotimo čebelarskega turizma. S tem namenom je ČZS 11. aprila organizirala okroglo mizo, ki so se je udeležili ponudniki apiturizma, predstavniki nekaterih občin in turistični novinarji. Čebelarski center Slovenije, s katerim se lahko pohvalimo v naši občini, poleg strokovne službe in čebelarske knjižnice ponuja tudi marsikaj za širšo javnost: zeliščno-čebelarsko učno pot, trgovino s čebeljimi pridelki, gostišče in prenočišča, veliko 3D maketo kranjske sivke … Vse to nudi številne priložnosti za razvoj čebelarskega turizma. Tudi drugod po Sloveniji je veliko možnosti za razvoj le-tega, saj imamo Hišo kranjske čebele v Višnji Gori, Čebelarski muzej Radovljica, številne apiterapevte in 'apiturizme' … Na območju države trenutno deluje 45 ponudnikov čebelarskega turizma, ki nudijo različne aktivnosti: apiterapijo, predavanja o čebelah, degustacijo čebeljih pridelkov, ogled muzejskih čebelarskih zbirk in zasaditev medovitih rastlin ... Tudi čebelarskih učnih poti je po Sloveniji kar nekaj, nekaj ponudnikov trži celo prenočišča. ČZS si prizadeva za nadaljnji razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, zavzema se tudi za profesionalizacijo trženja ter ustanovitev gospodarskega 'grozda' ključnih ponudnikov, o čemer je na okrogli mizi spregovoril Boštjan Noč, dolgoletni predsednik zveze. Druga govornica je bila Tanja Arih Korošec, direktorica agencije Aritours, ki je leta 2006 kot prva začela čebelarje vključevati v turistično ponudbo. Sicer tudi koordinatorka delovne skupine za apiturizem pri mednarodni čebelarski organizaciji Apimondia je na okrogli mizi predstavila delovanje svoje agencije in sodelovanje s čebelarji. Slovenija je edina država na svetu, ki ima organizirano certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma. Letos je ČZS sistem treh čebelic nadgradila s kategorijo »Top bee«, za katero je potrebno dodatno znanje, zato so v februarju že potekala prva predavanja. O tem je spregovorila Dominika Koritnik Trepel, čebelarsko-turistična vodnica in inštruktorica. Sledila je daljša razprava, v kateri so ponudniki izpostavili svoje težave, izzive in skupaj z ostalimi prisotnimi iskali možne rešitve. Poglavitni sklep okrogle mize je bil, da je nujno sodelovanje in boljše povezovanje ponudnikov čebelarskega turizma. Svoje mnenje so ob koncu okrogle mize dodali tudi člani Društva turističnih novinarjev Slovenije, ki sem jih že pred samim dogodkom popeljala po Lukovici in jih tako seznanila še z drugimi zanimivostmi naše občine, seveda ob sladki spremljavi nepogrešljivih trojanskih krofov. Besedilo: Andreja Čokl; Foto: Matjaž Chvatal Konjski iztrebki ob Gradiškem jezeru Občina Lukovica je že večkrat prejela pritožbe obiskovalcev Gradiškega jezera, da se na sprehajalni poti okoli jezera pojavljajo konjske fige. Ker želimo, da se vsi obiskovalci Gradiškega jezera v naravnem okolju dobro počutijo, prosimo lastnike in skrbnike konj, še posebej pa rekreativne jahače, da za svojimi konji pospravite iztrebke s sprehajalne poti. Prav tako prosimo Konjerejsko društvo Lukovica, da s problematiko seznanite svoje člane. Besedilo: Občinska uprava april 2024 AKTUALNO 5 Mirko Bergant, prejemnik Zlatega znaka Civilne zaščite, in Gašper Mav, prejemnik Bronastega znaka Civilne zaščite Prvega marca je ob dnevu Civilne zaščite v dvorani Doma kulture Kamnik potekala slavnostna prireditev, na kateri so podelili priznanja Civilne zaščite ljubljanske regije. Med prejemniki priznanj sta bila tudi Mirko Bergant, ki je prejel Zlati znak Civilne zaščite, ter Gašper Mav, ki je prejel Bronasti znak Civilne zaščite. Mirko Bergant – za prejem priznanja ga je predlagala županja mag. Olga Vrankar – je bil s svojim prizadevnim delom eden izmed prvih, ki so gasilstvo in sistem zaščite in reševanja v občini Lukovica postavili na noge, Gašper Mav – za prejem priznanja ga je predlagalo Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje – pa se je kot poveljnik Gasilske zveze Lukovica posebej izkazal s svojimi dejanji, dosedanjim opravljenim delom, pristopom, odnosom in vizijo do gasilstva tudi v širšem kontekstu. Slavnostne podelitve priznanj se je udeležil tudi podžupan Občine Lukovica Vincenc Dragar. Mirko Bergant – prejemnik Zlatega znaka Civilne zaščite Mirko Bergant se je v vrste Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje vključil v letu 1972, prav tako je bil od leta 1977 član Industrijskega gasilskega društva Papirnice Količevo. 3. decembra je dosegel aktualni čin gasilski častnik druge stopnje oziroma vodja enot. Leta 1981 je postal poveljnik Požarno obrambnega sektorja Črni graben, funkcijo je opravljal do ustanovitve Gasilske zveze Lukovica leta 1997. Po ustanovitvi Gasilske zveze Lukovica mu je bilo zaupano, da postane prvi poveljnik Gasilske zveze Lukovica, funkcijo pa je opravljal naslednji dve leti. Ko je bila leta 1995 ustanovljena Civilna zaščita v občini Lukovica, je postal njen prvi poveljnik. Svoj mandat poveljnika je zaključil leta 2019. V tem času je z aktualnima županoma aktivno sodeloval pri nalogah civilne zaščite in preko sredstev Občine Lukovica vsako leto pomagal gasilskim društvom pri nakupu osebne zaščitne opreme ter tudi druge gasilske opreme. Poveljnik PGD Prevoje je postal leta 1984 in je operativno enoto vodil 23 let, ko je leta 2007 funkcijo predal nasledniku. V obdobju od svojega vstopa je aktivno tekmoval v gasilsko-športnih disciplinah in bil mentor večini tekmovalnih desetin, ki so pod njegovim vodstvom dosegale lepe uspehe. V obdobju od 1984 do 1994 je bil mentor DMG (Društvo mladi gasilec) na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo. Na področju celotne občine je izobrazil več učencev in jih tudi navdušil nad prostovoljstvom ter delom v gasilstvu. Tako so aktivno sodelovali v matičnih društvih, marsikateri pa so kasneje prevzeli tudi vodilne funkcije. PGD Prevoje se je pod njegovim vodstvom močno razvilo, Iahko bi se reklo, da je na operativni ravni naredilo velike korake naprej. V temu času je kot prvo kupilo gasilsko vozilo z vodo v občini Lukovica. Mirko je aktivno sodeloval pri pridobitvi gasilske cisterne za PGD Blagovica. Pod njegovim vodstvom se je PGD Prevoje začelo opremljati z osebnimi zaščitnimi oblekami. Od leta 2003 do leta 2013 je v PGD Prevoje deloval kot član upravnega odbora, nato je bil do leta 2018 član disciplinske komisije PGD Prevoje. Kot član PGD Prevoje je prejel značko za dolgoletno delo (50 let), značko za delo v operativi (40 let), odlikovanje za posebne zasluge, listino o častnem članstvu ter mnoga druga priznanja in odlikovanja. V času svojega udejstvovanja v gasilskih vrstah se je vseskozi udeleževal izobraževanj ter svoje znanje uspešno prenašal na mlajše člane. Tako je bil že od leta 1991 sodnik v gasilsko-športnih disciplinah. Mirko je plaketo gasilskega veterana prejel v letu 2018. Kljub temu se na podlagi Zakona o gasilstvu z opravljenim zdravniškim pregledom še vedno udeležuje intervencij, predvsem kot strojnik ter mentor mlajšim generacijam. Nepogrešljiv je vsako soboto v gasilskem domu, ko pregleduje gasilsko opremo in vozila ter skrbi za morebitna manjša popravila. Vloga Mirka Berganta na področju zaščite in reševanje je zagotovo velika. Že v občini Domžale je prevzemal vodstvene funkcije na ravni društva ter gasilske zveze. Njegove vodstvene sposobnosti pa so se pokazale predvsem v občini Lukovica, saj je bil eden izmed prvih, ki so gasilstvo in sistem ZiR v naši občini postavili na noge. Gašper Mav – prejemnik Bronastega znaka Civilne zaščite Leto 2023 so zaznamovale katastrofalne poplave, kakršnih Slovenija ne pomni. Področje, s katerega prihaja Gašper Mav, je imelo sicer veliko srečo in ni bilo neposredno močno ogroženo, prav tako ni utrpelo velikih poplavnih škod. Je pa zato Gašper Mav aktivno sodeloval najprej pri koordinaciji organiziranja enot GZ Lukovica za pomoč na poplavnih območjih širom Slovenije, nazadnje pa je kot član teh enot več dni opravljal naložena mu dela tudi na dejanskih prizadetih lokacijah. Kot poveljnik GZ Lukovica je moral pred, med in po samem delu opraviti tudi mnoge druge aktivnosti, kot so ustrezno komuniciranje z nadrejenimi in podrejenim, da so aktivnosti enot GZ Lukovica vse dni potekale organizirano, učinkovito in da so bile na koncu tudi ustrezno evidentirane. Na tej zahtevni intervenciji je s pridom uporabil in izkoristil svoje veliko splošno tehnično in gasilsko znanje ter izkušnje, ki jih je pridobival zadnjih več kot petnajst let. Predlagani kandidat je namreč zadnjih petnajst let posvetil predvsem pridobivanju operativnega znanja. V tem obdobju je opravil tečaj za višjega gasilskega častnika ter več kot 20 specialnosti, katere redno obnavlja in dopolnjuje. Gašper Mav je poleg prizadevnega dela v društvu zelo aktiven tudi pri delu GZ Lukovica. Po zelo uspešnem koordiniranju in vodenju operativnih enot GZ Lukovica so mu operativci podelili že drugi mandat v funkciji poveljnika GZ Lukovica. V njegovi viziji gasilstva in širšega pojmovanja zaščite in reševanja sta znanje in strokovnost na prvem mestu. Znanje in strokovnost pa je treba dopolniti z ustrezno opremo, za katero je treba zagotoviti primerna finančna sredstva. Kot avtor in soavtor ključnih programov nabave opreme, vozil in gradnje gasilskih objektov je skupaj z ostalimi funkcionarji GZ Lukovica danes med najzaslužnejšimi, da so operativne enote v GZ Lukovica opremljene skladno s predpisi in kategorizacijo, pri tem pa so sredstva v celoti zagotovljena s strani lokalne skupnosti in države. S tem je omogočeno ne samo hitrejše in kvalitetnejše posredovanje enot na intervencijah pri vseh vrstah nesreč, temveč tudi maksimalna varnost udeležencev intervencij. Svoje bogato znanje in izkušnje uspešno prenaša na nove generacije. Podrejeni v intervencijah zaupajo njegovemu znanju in izkušnjam ter spoštujejo njegove odločitve, iz intervencij se vračajo bogatejši z novimi izkušnjami in znanji, predvsem pa zdravi in brez poškodb. Nedvomno je treba omeniti, da se je v podobni vlogi izkazal tudi v letu 2022, ko je na območju goriškega Krasa divjal največji požar v zgodovini Slovenije, v Preddvoru velik gozdni požar, njegove aktivnosti pa sežejo tudi v obdobje, ko je Slovenijo zajel žled. Vse našteto priča o tem, da se je Gašper Mav s svojimi dejanji posebej izkazal z vsem opravljenim delom, pristopom, odnosom in vizijo do gasilstva ter tudi v širšem kontekstu delovanja v sistemu zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Svoje bogato znanje in izkušnje uspešno prenaša na nove generacije. Besedilo: Miha Ulčar; Foto: Občina Lukovica 6 INTERVJU Rokovnjač Mag. Olga Vrankar, županja Občine Lukovica “Izvedli smo številne pomembne projekte in uresničili prenekatere skupne ideje in pobude“ tudi svojim sodelavcem, brez katerih ne bi bilo rezultatov, tako sodelavcem v ožji upravi kot tudi našemu režijskemu obratu, ki skrbi za vzdrževanje javnih površin, ter našim šoferjem šolskih kombijev, ki skrbijo za prometno varnost šoloobveznih otrok. Kmalu bo minilo leto in pol, odkar mag. Olga Vrankar opravlja drugi mandat županje. Z njo smo se pogovarjali o dosedanjem delu in izvedenih projektih, dotaknili smo se lanskoletnih poletnih neurij ter sanacije, kako je z izgradnjo optičnega omrežja, kako kaže s težko pričakovanim občinskim prostorskim načrtom in še nekaterih pomembni tem. Spregovorili pa smo tudi o načrtovanih projektih, ki so prejšnji mesec z rebalansom proračuna dobili zeleno luč v občinskem svetu. Kako bi na kratko strnili dosedanje obdobje županovanja? Vse investicije, ki so nastopile pred začetkom mojega mandata, smo zaključili, obenem pa nadaljevali z novimi. Med večjimi investicijami so bile preureditev obstoječe telovadnice v devet novih učilnic na OŠ Janka Kersnika Brdo, izgradnja kolesarskega poligona in prenova športnega igrišča v Šentvidu, ureditev parkirišča pri Zdravstveni postaji Lukovica in avtobusnega postajališča v Lukovici, izgradnja pločnika z javno razsvetljavo in urbano ureditvijo ob regionalni cesti na Prevojah, rekonstrukcija dela ceste na Gasilski ulici s pločnikom in odvodnavanjem, rekonstrukcija dela ceste skozi naselje Rafolče z izgradnjo pločnika in javne razsvetljave ter elektro pokablitve, obnova razglednega stolpa na Rebri, ureditev nove učilnice za kombinirani pouk v Podružnični šoli Krašnja, izgradnja dostopne ceste z meteorno kanalizacijo na območju Turistične cone Drtijščica ob Gradiškem jezeru. Ocenjujem, da smo izvedli številne za našo občino pomembne projekte in uresničili prenekatere skupne ideje in pobude. Za uresničevanje programa, ki ste si ga zadali, je pomembna tudi podpora svetnikov v občinskem svetu. Kako poteka sodelovanje z drugimi svetniškimi skupinami? In kako na splošno poteka delo v občinskem svetu? Za realizacijo projektov je pomembno, da jih svetniki podpirajo in pri tem tudi sodelujejo. Lahko rečem, da v našem občinskem svetu delo poteka konstruktivno, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem svetnicam in svetnikom za dobro sodelovanje, za podporo pri investicijskih predlogih, ki so pomembni za delovanje in razvoj naše občine. Obenem je pomembno, da s skupnimi močmi zagotavljamo vse zakonsko določene dejavnosti in da projekti potekajo brez težav. Pomembno je, da vsi delamo v dobro občank in občanov, iz tega razloga smo bili namreč tudi izvoljeni. Ob tej priložnosti bi rada poudarila, da je za celotno delovanje občine pomembno tudi delo naše občinske uprave. Zato bi se rada zahvalila Občinski prostorski načrt (OPN) ima že 'zelo dolgo brado', velik premik je bil narejen konec leta 2022, ko je bil končno pripravljen za predstavitev javnosti. Na podlagi prispelih pripomb in predlogov javne razprave je občina v letu 2023 pristopila k pripravi predloga OPN, mnenja pa morajo izdati še posamezna ministrstva. Kako je sedaj s tem predlogom in kdaj pričakujete, da bo sprejet? Občina Lukovica se že od leta 2004 trudi sprejeti nov prostorski dokument, ki bo nadomestil še vedno veljavni stari prostorski plan. Leta 2010 je postopek zaradi odločitve Ministrstva za okolje in prostor, da načrtovane prostorske rešitve za razvoj gospodarskih dejavnosti na območju Prevojskih gmajn z vidika vplivov na okolje niso sprejemljive, obstal na mrtvi točki. Po uskladitvi razvojnih in varstvenih ciljev je Občina v letu 2018 pristopila k pripravi novega Občinskega prostorskega načrta (OPN) kot enovitega (strateškega in izvedbenega) prostorskega akta. Postopek priprave in sprejemanja OPN se je začel z izdelavo osnutka v letu 2019, h kateremu so bila pridobljena prva mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora in odločba ministrstva za okolje in prostor o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov OPN na okolje (CPVO) po določilih Zakona o varstvu okolja. Sledila so usklajevanja prvih mnenj s posameznimi ministrstvi in njihovimi resorji, nato je bil pripravljen dopolnjen osnutek OPN in na njegovi podlagi tudi okoljsko poročilo. Po potrditvi ustreznosti okoljskega poročila je bila konec leta 2022 izvedena dvomesečna javna razgrnitev. Do vseh pravočasno prispelih pripomb in predlogov javnosti je občina zavzela strokovna stališča in v skladu z njimi pripravila predlog OPN. Občina je septembra 2023 predlog OPN posredovala vsem pristojnim ministrstvom v drugo mnenje. Na podlagi opravljenih več usklajevanj s posameznimi ministrstvi in njihovimi resorji je večina od njih že podala pozitivno mnenje. Trenutno so v usklajevanju še zadnja mnenja glede načrtovanih ureditev na področjih kmetijstva, upravljanja z vodami in razvoja poselitve. V zadnjih mesecih so bili izvedeni sestanki s predstavniki Direktorata za prostor in graditev, Direkcije RS za vode in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Skladno z njihovimi usmeritvami že pripravljamo dopolnitve predloga OPN. Do sprejema OPN mora občina pridobiti tudi soglasje Vlade RS za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območjih državnih prostorskih načrtov. Postopek priprave Občinskega prostorskega načrta je v zaključni fazi usklajevanja predloga s pristojnimi nosilci urejanja prostora. Pričakujem, da bo usklajen predlog OPN posredovan občinskemu svetu v sprejem še v letošnjem letu. Konec leta 2022 se je v okviru projekta RUNE v občini Lukovica začela izgradnja primarnega optičnega omrežja, ki se priključuje na centralo v občini Zagorje ob Savi, samo primarno omrežje pa je bilo zgrajeno do Spodnjih in Zgornjih Lok. Kako je z izvajanjem hišnih priključkov na tem območju in ali je v načrtu tudi izgradnja optičnega omrežja v drugih predelih občine? Projekt RUNE (angl. Rural Network Project, RUNE), ki ga v Sloveniji izvaja podjetje RUNE.SI, je načrtovan s ciljem zagotavljati ultra hitro širokopasovno optično infrastrukturo vsem uporabnikom na podeželskih področjih. Na vzhodnem delu občine Lukovica se v okviru projekta RUNE gradi optično omrežje, ki se priključuje na centralo S21 v naselju Čemšenik v občini Zagorje ob Savi. Izgradnja kabelske kanalizacije primarnega omrežja se je začela konec leta 2022 preko naselij V Zideh, Trojane, Učak, Šentožbolt, Podmilj, Spodnji Petelinjek, Blagovica, Mali Jelnik, Vošce, Krajno Brdo ter vse do Spodnjih in Zgornjih Lok, kar omogoča tudi opremljanje naselij Žirovše in Podsmrečje. Na primarnem omrežju je bil v marcu 2024 vzpostavljen signal. Na njem se trenutno izvajajo hišni priključki oz. se priključujejo stanovanjski objekti na optično omrežje. Po projektni dokumentaciji za izgradnjo optičnega omrežja je del naselij vzhodnega dela občine uvrščen v tri t. i. PAN-e 500, 501 in 503, ki vključujejo naselja Zlatenek, Veliki Jelnik, Selce, Jelša, Prevoje, Priles- april 2024 je, Gabrje pod Špilkom, Spodnji Petelinjek, Javorje pri Blagovici, Suša, Gorenje in Log. Navedena naselja (opredeljena v PAN-ih) in ostala naselja na vzhodnem delu občine niso bila vključena v ta projekt. Občina je investitorja RUNE večkrat pozvala, naj pristopi k izgradnji optičnega omrežja tudi v teh naseljih, pa ni bilo posluha, ker gre za bolj oddaljene objekte in investitor nima ekonomskega interesa. Zato sem se z vodjo projekta RUNE dogovorila, da bo za opremljanje omenjenih objektov z optiko zagotovil ves potreben material, občina bo financirala izkop, občani pa bodo sodelovali s svojim delom pri izkopu, polaganju kabelske kanalizacije, zasipu in vzpostavitvi zemljišč v prvotno stanje. Na ta način bo optično omrežje lahko zgrajeno do skoraj vseh naslovov na vzhodnem delu občine. Trenutno potekajo gradbena dela v naseljih Zlatenek, Selce, Javorje pri Blagovici, Suša, Gorenje ter Log. Na enak način je predvidena tudi izgradnja optičnega omrežja v preostalih naseljih: Poljane nad Blagovico, Češnjice, Lipa, Korpe, Vranke, Podmilj, Bršlenovica, Prvine, Zavrh pri Trojanah in Hribi. Za zahodni del občine pa s Telekomom Slovenije intenzivno potekajo razgovori za izgradnjo optičnega omrežja na območju naselij Lukovica, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Zgornje in Spodnje Prapreče, Spodnje Koseze, Videm pri Lukovici, Imovica in Vrba. Z odgovornim predstavnikom Telekoma je bilo dogovorjeno, da bodo dela izvajali postopoma, začeli pa bodo že v letošnjem letu. INTERVJU 7 Konec meseca marca letos je občinski svet sprejel prvi rebalans proračuna Občine Lukovica za leto 2024. Kaj prinaša? Tako občina kot krajevne skupnosti smo v svoj del proračuna vključili neporabljena sredstva preteklega leta. Stroške nekaterih projektov, ki v letu 2023 niso bili v celoti realizirani, smo vključili v plan 2024. Prav tako smo neporabljena sredstva razporedili na projekte, kjer se je pokazala potreba po dodatnih sredstvih. V rebalans proračuna smo vključili nov projekt gradnje sončnih elektrarn na občinskih objektih, poimenovan 'Zeleni prehod', ter projekt zunanje in prometne ureditve okolice šole Janka Kersnika Brdo, gradnjo tržnice v centru Lukovice pri Pungartnikovi hiši, izglasovane projekte 2. cikla participativnega proračuna, sanacijo strehe na Vrtcu Medo, gradnjo prizidka k OŠ Roje, obnovo Zdravstvene postaje Lukovica in gradnjo novega vodohrana Kamrca. Prav tako se bo nadaljevalo z obnovami občinskih cest, javnih vodovodov, izdelavo projektne dokumentacije za II. fazo kanalizacije Zaboršt. Nadaljevali pa bomo tudi s postopkom pridobitve služnosti in gradbenega dovoljenja za gradnjo javne kanalizacije Gradišče–Zgornje Prapreče. Rebalans proračuna prinaša 'Zeleni prehod' – energetsko sanacijo občinskih zgradb. Za kakšen projekt gre? Občina si prizadeva zmanjšati stroške tekočega obratovanja na javnih zgradbah z gradnjo sončnih elektrarn. V ta namen smo že pridobili soglasja elektro distributerja za priključitev na elektro omrežje za štiri javne stavbe. Pridobljena so soglasja za izgradnjo sončnih elektrarn na javnih zgradbah (OŠ Janka Kersnika Brdo s Sončno dvorano, Vrtec Medo, Podružnična šola Blagovica, stavba Občinske uprave). Sončno elektrarno smo želeli postaviti tudi na Podružnični šoli Krašnja, vendar soglasja s strani elektro distributerja nismo prejeli, saj tam ni dovolj priključne moči. V ta namen bi bilo treba zgraditi novo transformatorsko postajo. Občina Lukovica je v fazi oddaje vloge za pridobitev sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost v okviru NOO, razvojnega področja »Zeleni prehod«. Ker je pogoj razpisa najmanj 1 MW priključne moči, smo skupaj z občinama Domžale in Trzin ustanovili konzorcij občin. Upamo na uspešno kandidaturo na javnem razpisu. Letos poteka že 'drugi krog' participativnega proračuna. Kako ste zadovoljni z lanskim in letošnjim odzivom občank in občanov? Letos smo pristopili k drugemu ciklu participativnega proračuna, izglasovani projekti pa naj bi se realizirali v letu 2024. Z odzivom v prvem in tudi v drugem krogu sem izredno zadovoljna. V prvem ciklu je bilo izglasovanih 17 projektov, v drugem pa 20. Vesela sem, da se čim več občank in občanov vključuje v predloge izboljšav v svojih okoljih in da tudi sodelujejo pri porabi dela proračunskih sredstev. To je zame tudi velik pokazatelj, saj od občank in občanov dobim povratno informacijo, kaj si želijo ter kakšne so njihove želje in potrebe. Čeprav gre večinoma za manjše investicije, se lahko tudi na ta način izboljša kakovost življenja in bivanja naših občank in občanov. Obenem je to zame še en dokaz, da je treba v delo Občine vključiti čim širši spekter zainteresirane javnosti. V lanskih poletnih mesecih so tudi v občini Lukovica neurja povzročila večjo škodo na vodotokih, priobalnih in kmetijskih zemljiščih ter na cestah in stavbah. Kako ste se lotili sanacije? JJunijska in julijska neurja so v naši občini uničila kar nekaj cest, sproženi so bili tudi plazovi. Občina je takoj pristopila k vzpostavitvi prevoznosti cest, nujni sanaciji, čiščenju in obnovi muld, propustov ter zalednih brežin na lokalnih cestah in javnih poteh. Glede na katastrofalne poplave v lanskem avgustu, katerim se je naša občina k sreči izognila, s strani pristojnih državnih institucij nismo mogli pričakovati pravočasne pomoči za nastalo škodo v poletnih mesecih, zato smo k urejanju pristopili sami, seveda v soglasju z Direkcijo RS za vode. Vsa izvedba intervencijskih del na infrastrukturi in vodotokih je bila financirana iz občinskega proračuna. Zato so ostale investicije začasno obstale. Nekaj sredstev za ta namen smo dobili povrnjenih s strani države. Seveda pa smo na Direkcijo za vode posredovali zahtevek za izvedbo nujnih vzdrževalnih del na kritičnih odsekih vodotokov in njihovih hudourniških pritokov. Ves čas smo bili v kontaktu z direkcijo, kar je pripomoglo k temu, da so tudi sami pristopili k sanaciji in vzdrževanju vodotokov, še posebej tistih, na katerih že veliko let ni bilo nič narejenega. Iz programa dela za prihodnji dve leti izhaja, da bodo pristopili k izvedbi celovitih sanacijskih in investicijskih ukrepov za preprečitev morebitnih poplavnih dogodkov v prihodnje. Kako kaže s širitvijo obstoječega Zdravstvenega doma Domžale oz. z novogradnjo? Zdravstveni dom Domžale se že vrsto let srečuje z nezadostno in neustrezno urejenimi prostorskimi kapacitetami, s pomanjkanjem prostora za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti, kar nadomešča tudi z najemanjem dodatnih prostorov. Vse to pa vpliva na večje stroške poslovanja. Iz navedenih razlogov se je v letu 2023 pristopilo k iskanju nove lokacije za gradnjo zdravstvenega doma. Menim, da je ta rešitev sprejemljivejša, saj se bo na novi lokaciji zagotovilo nove prostorske kapacitete za nemoteno delovanje vseh zdravstvenih dejavnosti na primarni ravni in boljšo dostopnost. V primeru gradnje prizidka na obstoječi lokaciji bi bilo treba izvesti tudi celovito prenovo obstoječih prostorov. Občina Domžale je kot večinska lastnica javnega zavoda na podlagi javnega zbiranja ponudb pridobila več ponudb za potencialne lokacije novega zdravstvenega doma. V nadaljevanju bo treba ugotoviti primernost ponujenih lokacij in izvesti ustrezne postopke. Končna odločitev o tem, ali se gre v novogradnjo ali v prizidavo s prenovo obstoječega objekta, bo prepuščena občinskim svetom občin soustanoviteljic. Lotili se boste tudi prenove Zdravstvene postaje Lukovica. Zdravstvena postaja Lukovica je bil prvi zdravstveni dom v Sloveniji. Postajo je res treba prenoviti, predvsem zaradi pridobitve novih prosto- 8 INTERVJU rov, da bi lahko zaposlili dodatnega družinskega zdravnika ter prostore opremili z novo opremo za izvajanje zdravstvene oskrbe. Ministrstvo za zdravje je v letu 2023 objavilo razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v RS, na podlagi katerega lahko Občina Lukovica pridobi sofinancerska sredstva v višini do 477.600 EUR. V letu 2024 bo izdelana projektna dokumentacija za prenovo Zdravstvene postaje Lukovica, prijavili se bomo na omenjeni razpis in pristopili k izvedbi investicije. Letos mineva 10 let, odkar je svoja vrata odprla rokovnjaška tržnica v centru Lukovice. Nameravate se lotiti celovite ureditve tržnega prostora. Kaj konkretno prinaša ta projekt? V naši občini že dalj časa obstaja interes za ureditev tržnega prostora, ki bi lokalnim ponudnikom nudil stalen prostor za prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov. S to pridobitvijo bodo imeli tako ponudniki kot tudi kupci boljše pogoje. Hkrati bomo s to investicijo oživili trško jedro v Lukovici. Projektna dokumentacija, ki je že izdelana, predvideva tudi spremljajoče prostore (sanitarije, zaprto skladišče za opremo). Načrtuje se tudi nakup stojnic za lokalne prodajalce in nakup otroških igral. Na podlagi projekta bo izvedeno javno naročilo za izbiro izvajalca. Naj povem, da bo prostor namenjen tudi za druženje občanov. Z zunanjo ureditvijo Pungartnikove hiše bo zagotovljen sodoben in urejen tržni prostor. Kako kaže z načrtovano izgradnjo novega gasilskega doma v Lukovici? Občina Lukovica ima že več let v lasti zemljišče na območju ob avtocesti v južnem delu Lukovice, kjer je predvidena izgradnja novega gasilskega doma za PGD Lukovica. Zemljišče je del območja, za katerega je kasneje hidrološko-hidravlična študija, ki je bila izdelana zaradi priprave občinskega prostorskega načrta, pokazala poplavno nevarnost območja. Zemljišče, namenjeno gradnji gasilskega doma, se sicer nahaja izven poplavne nevarnosti, vendar je treba območje z vidika zagotavljanja poplavne varnosti obravnavati celostno. S podrobnejšo poplavno študijo so bili določeni omilitveni ukrepi, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za gradnjo na tem območju. Študija je v fazi potrditve na Direkciji RS za vode, ki je tudi pristojna za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Treba bo še dokončati spremembo prostorskega izvedbenega akta, ki bo podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za gasilski dom. V letošnjem rebalansu proračuna smo zagotovili sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in za odkup zemljišč za potrebe ureditve dostopa. Pred kratkim je bila zaključena investicija obnove zunanjega igrišča pri OŠ Janka Kersnika Brdo. Kaj vse še v kratkem načrtujete na področju investicij v predšolsko in šolsko vzgojo? Po pridobitvi novih učilnic na OŠ Brdo pri Lukovici smo se lotili obnove zunanjega igrišča pri šoli. V sklopu del sta bili v celoti zamenjani površina in vsa oprema na igriščih za mali nogomet, košarko in odbojko, prenovljena je bila atletska steza z doskočiščem za skok v daljino in dodana nova pridobitev – metališče za suvanje krogle. Ob tem so bila obnovljena in prestavljena obstoječa ter dodana nova igrala, namenjena mlajšim otrokom. Prenovljena je okolica igrišča z novimi tribunami, ograjo, razsvetljavo, meteorno kanalizacijo, drenažami in zatravitvijo neutrjenih površin. Investicijo sta sofinancirali Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v višini 100.000,00 EUR in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v višini 7.525,00 EUR. Celotna vrednost prenove je znašala 477.388,03 EUR z davkom. Uradna slovesnost odprtja bo ob koncu šolskega leta. V času poletnih počitnic bomo začeli z izvedbo zunanje in prometne ureditve šole. V sklopu investicije je predvidena ureditev prometnih poti z ločenim čakališčem in nadstrešnico za postajališče. Razmejene bodo prometne površine od dela peš površin. Šolsko dvorišče bomo tako zaprli za promet in s tem poskrbeli za dodatno varnost otrok. Dvorišče bo lahko služilo tudi za učilnico na prostem. V nadaljevanju ga bomo opremili s pripadajočo urbano opremo (klopi, koši za smeti, kolesarnico ...). Sočasno bo izvedena zaščita obstoječega ekološkega otoka pred vhodom v Sončno dvorano. V Vrtcu Medo smo lani montirali novo dvižno ploščad, ki je namenjena invalidom in prenašanju hrane v zgornje nadstropje. V letošnjem letu pa je naročena prenova strehe na starem delu vrtca, da bo statično ustrezna za namestitev sončne elektrarne. Ob tej priložnosti bi rada pohvalila dobro sodelovanje z vodstvom šole in vrtca. Že vrsto let se s prostorsko stisko in neustreznimi pogoji za delo Rokovnjač sooča OŠ Roje, ki jo obiskujejo tudi otroci iz lukoviške občine. Občine soustanoviteljice šole ste se dogovorile, da boste pristopile k projektu prizidave in rekonstrukcije te šole. Omenjena šola res 'poka po šivih'. Nimajo ustreznih prostorov in pogojev za delo. Že tako je njihovo delo otežkočeno, ker šolo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Zato je prav, da smo se občine soustanoviteljice odločile, da izvedemo projekt prizidave in rekonstrukcije te šole. Namen projekta je predvsem rešitev prostorske stiske in obnova neustreznih prostorov objekta. Občine soustanoviteljice smo na občinskih svetih sprejele investicijsko dokumentacijo in zagotovile sredstva v proračunih. Investicijo, ki jo bo vodila Občina Domžale, bomo začeli v letošnjem letu. V občini delujejo številna društva, ki skrbijo za višjo kakovost in družbeno dejavnost občank in občanov. Kako gledate na njihov prispevek, s katerim bogatijo vsakdanje življenje v občini? Na vsa naša društva in posameznike, ki se iz dneva v dan trudijo, da bi obogatili družabno življenje v naši občini, sem izredno ponosna in sem jim hvaležna. Nenazadnje gre za njihovo prostovoljno delo, kar vsemu skupaj daje poseben čar. Na Občini se zavedamo, da so prostovoljci pomemben člen naše skupnosti, saj z osebnim prizadevanjem nesebično prispevajo h kvalitetnejšemu življenju občank in občanov. V ta namen vsako leto objavimo tudi natečaj, na katerem izbiramo Naj prostovoljko in Naj prostovoljca. Ob tej priložnosti moram še posebej omeniti tudi naše gasilce, ki ves čas strokovno in učinkovito opravljajo svoje poslanstvo v občini. Svoje plemenito poslanstvo nesebične pomoči ljudem ob nesrečah ne opravljajo samo doma, ampak, če je potrebno, tudi drugje po Sloveniji. To pa so v zadnjih letih zaradi naravnih ujm dokazali že večkrat. Na Občini Lukovica se zavedamo, da so gasilci trden steber zagotavljanja varnosti naših občank in občanov ter njihovega premoženja. Obenem se zavedamo, da lahko svoje poslanstvo učinkovito opravljajo z ustreznimi vozili, opremo, izobraževanji in usposabljanji, zato je naša skrb in naloga, da jim finančno pomagamo pri njihovem delovanju. Za operativno in strokovno vodenje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ima občina Lukovica organiziran tudi Štab Civilne zaščite Občine Lukovica. Posebej bi rada izpostavila aktivno delovanje Društva upokojencev Lukovica in projekt 'Točka za starejše', katerega nosilci so prav oni. V prostorih Društva upokojencev Lukovica se je vzpostavila svetovalna pisarna za pomoč in podporo starejšim iz naše občine ter koordinacijo prostovoljcev. Omogočeno je sprejemanje telefonskih klicev in elektronske pošte ter osebni obisk, kjer starejši lahko povprašajo za nasvet in pomoč prostovoljce, ki delajo tudi na terenu (pogovor, dostava hrane, pomoč pri opravilih, spremstvo v trgovino, k zdravniku, na pošto, učenje uporabe pametnega telefona in računalnika, pomoč pri izpolnjevanju obrazcev ipd.). Članicam in članom društva upokojencev se ob tej priložnosti iz srca zahvaljujem za njihov prispevek, s katerim lajšajo vsakdan našim starejšim občankam in občanom. Prejšnji mesec je Brdo pri Lukovici postal tudi center evropskega čebelarstva, saj je tam sedaj sedež Evropske čebelarske zveze. Kako komentirate ta dosežek slovenskega čebelarstva in da bo sedež v lukoviški občini? Na to, da ima po novem sedež v naši občini še Evropska čebelarska zveza, sem zelo ponosna. Menim, da je k temu veliko prispevala Čebelarska zveza Slovenije, ki domuje na Brdu, saj s svojim aktivnim delovanjem tako doma kot v Evropi in po svetu premika meje na področju čebelarstva in pomenu čebel za obstoj človeštva. Zagotovo pa je ta nova pridobitev zelo pomembna tudi za prepoznavnost naše občine. Ob tej priložnosti bi rada povedala, da je naša občina zaradi naravnih danosti in lepot zanimiva tudi za druge interesne skupine. Na pobočju nad Gradiškim jezerom bo nacionalni lovski center postavila Lovska zveza Slovenije. Kaj bi za konec radi sporočili občankam in občanom? Prepoznavam še neizkoriščene priložnosti za razvoj, ki bo tudi v prihodnje pregleden, skrbno načrtovan, ambiciozen, a vseeno realen. Z velikim zadovoljstvom sprejemam odgovornost za vse, kar smo z ekipo naredili do sedaj in kar bomo za nadaljnji razvoj naše občine naredili še v prihodnosti. S skupnimi močmi lahko uresničujemo načrte in dosegamo najboljše rezultate. Besedilo: Miha Ulčar; Foto: arhiv mag. Olge Vrankar KRAJEVNA SKUPNOST april 2024 9 Predstavitev KS Rafolče Krajevna skupnost Rafolče (562 prebivalcev) je lokalna skupnost, ki predstavlja prebivalce vasi Rafolče (375), Vrhovlje (94), Dupeljne (69) in Straža (24) (Statistični urad RS, januar 2023). Ustanovljena je bila 24. septembra 1967 v nekdanji občini Domžale in predstavlja osrčje skupnosti, ki se neustrašno bori za izboljšanje življenjskih pogojev svojih prebivalcev ter vztrajno sledi viziji napredka in solidarnosti. Prizadeva si za dobrobit krajanov in izboljšanje življenjskih pogojev v lokalnem okolju. Prvi predsednik je bil Tone Jeretina, Goležev iz Vrhovelj, nato pa so sledili še Miro Hribar in Viktor Serša iz Rafolč, Marjan Borštnar iz Vrhovelj, Srečko Gerčar iz Dupeljn ter Janez Bernot in Marjan Kveder iz Rafolč. Dupeljne Ime je nastalo iz osnove dúpelj, dúplo, dupel – votel ali vbokel. V okolici ni kraških votlin, zato je mogoče, da je kraj dobil ime po votlih deblih ali po številnih rovih z vodnimi izviri, ki jih je največ na severni strani naselja. Izrazite so tudi vbokline, ki jih je izdolbla voda. »Dupeljne tičijo med visokimi hribi v Tuhinjski dolini. Ljudje v tej vasi s težavo izgovarjajo in zategujejo besede; uživajo torej pri tem prednost, da tem bolje premislijo in da porabijo svoj počasni jezik za jeziček na tehtnici svojih besed, le če so poprej izbrali lobanijo za tehnično skledico. Počasno govorjenje je včasih dolgočasno, hitro pa često škodljivo. Zdi se, da sta narava in navada naklonili tem vaščanom, da delajo sesquipedalia verba, tj. poldrugi čevelj dolge in z dolgim vatlom merjene besede. Pri tem utegne mnogo storiti temperament, konstrukcija in dispozicija vratu in goltanca,« se je Janez Vajkard Valvasor poglobil in dobro opazoval Dupeljčane pred več kot tristo leti z opisom v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Od Dupeljn, ki ležijo na 539 metrih nadmorske višine, pa do Trojan poteka tudi označena planinska pot – del Rokovnjaške poti. Čas hoje je približno 7 ur (Dupeljne–Gabrje pod Špilkom–Bivak na Špilku–Trojane, razdalja 13,9 km). Pri Gerčarju dobite žig, prav tako tudi za Rahuško pot, ki pa še ni registrirana. Straža Straža je naselje v občini Lukovica, ki se nahaja na severozahodnem delu doline Črnega grabna na 500 metrih nadmorske višine. Do Straže dostopamo, če se peljemo po cesti od Rafolč do Dupeljn in pri znamenju zavijemo desno. Straža. Rafolče Rafolče so gručasto naselje, ki leži na pobočjih nadmorske višine 371 metrov severno od potoka Vrševnik, ki priteče izpod Straže čez ravni del Lašč, kjer je bilo včasih nogometno igrišče. Do njega dostopamo, ko na cesti med Šentvidom pri Lukovici in Brdom pri poslovilnem objektu zavijemo levo, saj se nahajajo na severni strani zahodnega dela Črnega grabna. Sestavljata ga spodnja in zgornja vas, med katerima teče potok Čedave, vaščani pa eni strani pravijo »ta vas«, drugi pa »una vas« in obratno. Člani ŠTD Rafolče so hudomušno namestili dva smerokaza z oznako »una vas« in »una vas«. Dupeljne. Vrhovlje Vrhovlje so naselje na zahodnem delu občine, blizu katerega se nahaja meja z občino Domžale. Do Vrhovelj pridemo po cesti iz Rafolč. Krajevno ime je nastalo iz osnove vrh. Zgodovinski zapisi obstajajo že iz 21. julija 1353, ko sta Friderik iz Čušperka in Peter iz Črnelega nuni, po njeni smrti pa samostanu v Mekinjah, poleg druge posesti prodala tudi desetino od petih kmetij v Vrhovljah (zu Werchowlach) in od dveh v Dupeljnah. Ulrik, vikar na Vrhniki in sorodnik polhograjskih plemenitašev, je na dan sv. Katarine, 25. novembra 1353, zapustil samostanu v Bistri dve kmetiji v Vrhovljah (Ferchaulech) in Rafolčah (Rafolstorf ) itd. Vrhovlje. Začetek Rafolč v 'to vas' ali 'uno vas' z znamenjem sv. Katarine in slovensko zastavo. Med pomembnimi kulturnimi spomeniki v skupnosti je cerkev svete Katarine, ki že stoletja stoji kot simbol vere in pripadnosti. Njena arhitektura in umetniško delo v notranjosti pričata o bogati zgodovini kraja ter verskih in kulturnih tradicijah, ki so jih prebivalci Rafolč skrbno negovali skozi generacije. Sveta Katarina, zaščitnica številnih poklicev in skupin, je ena izmed najbolj priljubljenih svetnic v krščanskem svetu. Njeno ime izhaja iz grške besede "Aikaterine", kar pomeni "čista" ali "neomadeževana". Obstaja več svetnic z imenom Katarina, vendar je najbolj znana in čaščena sveta Katarina iz Aleksandrije. Po legendi je bila pametna in izobražena kristjanka, ki je živela v 4. stoletju na območju današnjega Egipta. Znano je, da je bila izredno modra in je zavrnila poganske obrede ter se odločila za krščanstvo. Postala je ikona vere, poguma in modrosti. Postala je zavetnica številnih skupin in poklicev, vključno z učenci, študenti, znanstveniki, knjižničarji, filozofi, devicami, odvetniki, kolesarji, dekleti in ženami. O sveti Katarini obstaja veliko legend in zgodb, zato je njen kulturni in religiozni pomen globok in raznolik. Med njenimi atributi sta tudi kolo, ki simbolizira njen mučeniški način smrti, in palma, simbol zmage nad težavami in trpljenjem. Na kratko je sv. Katarina znana predvsem kot zavetnica zdrave pameti, ki je nikoli ni preveč in v bodočnosti se bodo v našo cerkev zagotovo valile trume ljudi … 10 KRAJEVNA SKUPNOST Rokovnjač pomeni dvig nivoja varnosti v cestnem prometu, predvsem pa večjo varnost pešcev, sprehajalcev … Blagoslov velikonočnih jedi v cerkvi sv. Katarine. Ljudsko ime za naselje, ki se je uporabljalo med ljudmi, je bilo Rahovče ali Rahuče, njegovi prebivalci pa so bili Rahučani, čeprav nastanek imena ni jasen. Po ljudsko-etimološki razlagi izvira iz osnove 'rahlo čelo' – to je bila rahla obdelovalna zemlje, iz katere bi lahko izhajalo staro krajevno ime Rahuče. Rafolče so v preteklih stoletjih pisali različno. V starih listinah zasledimo zapis Raffolstorff (l. 1351), Rafolstorf (l. 1353), Rapholczdorf (l. 1363), v krstnih knjigah Raflitz, Rafletz, Rafoltsche (l. 1606), v drugi polovici 19. stoletja Rahuče, sicer pa Rafolče (Iglič, 2017). Zgodovinsko so Rafolče prvič omenjene 21. januarja 1332 ob prodaji kmetije samostana v Mekinjah. Dobrih dvesto let pozneje pa je naborna komisija izmed petdesetih podložnikov dobskega župnišča izbrala Sebastjana Čurna iz Rafolč. Še danes je tu prisotno hišno ime Čurn, ki je torej staro skoraj 450 let. V knjigi Slava vojvodine Kranjske jih leta 1969 omenja tudi Valvasor. Zapisal je, da ima baročna cerkev sv. Katarine in sv. Antona Padovanskega dva oltarja. Prvotna rafolška cerkev naj bi bila na podlagi informacij ustnih izročil lesena in je stala nad naseljem. Ker jo je nekoč v neurju odnesla voda, so v naselju postavili zidano. Hieng v knjigi Občina Lukovica kot jo vidijo ptice ugiba, da je morda v zvezi z omenjenim dogodkom nastala tudi zaobljuba in navada, da je v Rafolčah zvonilo vsako soboto ob 13. uri. Cerkev sv. Katarine v Rafolčah je do leta 1787 spadala pod pražupnijo Dob. Ko je bila tega leta ustanovljena duhovnija Brdo, so jo priključili njej. Ob otvoritvi je bilo povedano, da stojimo na ramenih naših predhodnikov, ki so bili vseskozi zelo aktivni, iznajdljivi, veliko je bilo zidarjev in tudi drugih poklicev, ki so bili tudi nevoščljivi in so hoteli hitro imeti podobne pridobitve kot ostali v okolici. V otvoritvenem govoru je bilo poudarjeno, da je uspeh sedanjosti rezultat predhodnega truda in dela. Skozi prostovoljno delo in skupinsko prizadevanje so vaščani zgradili transformatorske postaje, razširili vodovodno omrežje ter izvedli prvi samoprispevek za gradnjo prometne ceste in javne infrastrukture. S svojim delom so pomagali tudi pri gradnji cest in vodovoda v novi državi Sloveniji. Zavzeto so sledili načelu Johna F. Kennedyja, da ne gre spraševati, kaj lahko država stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za svojo državo. Krajani se zbirajo v brunarici, ki je bila narejena s prostovoljnim delom krajanov in je v lasti ŠTD Rafolče ter športni, kulturni in družbeni center KS Rafolče. Z občino se trudijo, da se objekt legalizira in odda v javno uporabo za društva in krajevno skupnost, kjer imamo tudi prostor za volitve. Iz lanskega participativnega proračuna so bile postavljene klopi ob brunarici in novoletna smrekica iz kovine za večkratno uporabo, izvedena pa bo še postavitev označevalnih hišnih tabel po vseh vaseh. Igrišče ob brunarici je tudi prizorišče nogometnih tekem, starši svoje majhne otroke radi pripeljejo na oddih in rekreacijo, večkrat pa pridejo tudi najmlajši otroci iz Vrtca Medo, da se tam sprostijo ob raznih družabnih igrah. Izvedeno je bilo miklavževanje in nekaj srečanj v sestavljanju koščkov (puzzlov). Hvala vsem krajanom, ki so se trudili za skupno dobro, za inovativnost in prostovoljstvo. Hvala tudi svetom KS, nekdanjim predsednikom, občinskemu svetu, občinski upravi, nekdanjim županom in sedanji županji Olgi Vrankar, ki so podprli potrebe krajanov. Načrti za prihodnost in sodelovanje z Občino Lukovica Zaradi naselitve več mladih družin z otroki in za splošno varnost sprehajalcev se načrtuje izgradnja pločnika od brunarice do mrliških vežic. V sodelovanju z Občino se dogovarjamo za legalizacijo brunarice in možen odkup zemljišča – igrišča ob njej. V Straži že dolgo čakajo na asfaltiranje ceste proti Teškotu. V Vrhovljah (od Rihtarja do Levičarja) bo treba zamenjati poddimenzionirano vodovodno cev za namestitev hidranta. Pred kratkim je bila v precejšnji meri izvedena ureditev potoka Čedava. Rafolče. Sedanji svet KS Rafolče Svet KS Rafolče v sestavi Viktor Jemec, Marko Pavlič (nasledil Lovra Kvedra), Nina Puc (nasledila Uršo Barle), Ljudmila Zajc, Viljem Gošte, Nejc Dolinšek in Marjetka Vrbnjak je bil pri krajevnih dosežkih zagnan najprej v prvem mandatu 2018–2022 in sedaj še v drugem 2022–2026, ki se že bliža drugi polovici. Aktivno se posveča številnim projektom, ki bogatijo življenje krajanov. Nedavni dosežki V lanskem letu je v Krajevni skupnosti Rafolče prišlo do velike spremembe z dokončanjem druge faze rekonstrukcije ceste LC 072041 Rova– Dolenje–Šentvid skozi naselje Rafolče. Dela v vrednosti 815.901,59 EUR z DDV so bila zaključena dva meseca pred predvidenim rokom. Prva faza je vključevala gradnjo meteorne kanalizacije, javne razsvetljave z LED svetilkami, gradnjo pločnika in rekonstrukcijo vozišča, medtem ko je bila v drugi fazi izvedena prestavitev kozolca, rušenje stavb in nadaljevanje infrastrukturnih del. Dodatna dela so vključevala gradnjo opornih zidov in nadomestnih struktur. Za vse gre zahvala v prvi vrsti dobro organiziranemu izvajalcu, dobri strokovni podpori nadzornega inženirja, predvsem pa velikemu angažiranju vseh mejašev, zlasti njihovim predstavnikom. Nova pridobitev Posek in čiščenje Čedave. Na novo ustanovljen Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne meji na vas Vrhovlje. S pomočjo lokalnih društev bomo lahko sodelovali pri učni poti in še pri ostalih možnih idejah za poživitev parka. Skrbeti je treba za makadamsko Skrhanijo, kjer deroča voda večkrat poškoduje cestišče, da bodo šolarji laže premagovali naporen vzpon ceste. Participativni proračun Letošnji proračun je namenjen dvema AED napravama (postavitev in izobraževanje, enega v Dupeljnah in drugega v Vrhovljah). Nabavljene in postavljene bodo hidrantne omarice z opremo (6x). Obnovljena bodo informativna tabla in sakralna znamenja, odvisno od stroškov, ter dobavljena je novoletna trajna smrekica. Dediščina in vizija Skladno s tradicijo, ki sta jo zaznamovala prostovoljno delo in inovativnost, so prebivalci Rafolč soustvarjali svojo skupnost. S skupnimi mo- april 2024 čmi so zgradili transformatorske postaje, razširili vodovodno omrežje in vzpostavili javno razsvetljavo ter telefonsko omrežje. Prvi samoprispevek v občini Domžale za izgradnjo prometne ceste skozi vas Rafolče je bil le en primer njihovega predanega dela in vizije. KS Rafolče, ki je s svojo aktivnostjo, iznajdljivostjo in predanostjo postavila trdne temelje za skupnost, bo tudi v prihodnje delovala v smeri izboljšanja kakovosti življenja krajanov ter ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Delovanje društev Športno-turistično društvo Rafolče (ŠTD) je pomemben steber skupnosti, ki spodbuja aktivno življenje in povezanost med prebivalci. S svojimi športnimi in kulturnimi prireditvami ter turističnimi aktivnostmi prispeva k raznolikosti in bogatitvi kraja. ŠTD Rafolče vsako leto organizira tekmovanje v nogometu in namiznem tenisu. Organiziran je vsakoletni božično-novoletni turnir v šahu. Za poletno igranje nogometa je potrebno tudi vzdrževanje igrišča. Dvakrat na leto se organizira akcija zbiranja starega papirja. V letu 2024 se bo poleg naštetega organizirala delovna akcija in verjetno kak pohod po bližnji okolici. Manjši potoki v Dupeljnah, Vrhovljah in Straži ter večja potoka Čudava in Vrševnik v Rafolčah tečejo skozi to slikovito pokrajino, obdano z zelenimi gozdovi in bujnimi travniki. Ti naravni biseri so priljubljena destinacija za pohodnike in ljubitelje narave, ki se želijo povezati z okoljem in uživati v njegovi lepoti. KORK Rafolče se osredotoča na humanitarne dejavnosti in skrbi za dobrobit ljudi v stiski. Njihovo delo je neprecenljivo in pomembno prispeva k socialni koheziji in solidarnosti v skupnosti. Rdeči križ Rafolče je v letu 2023 ponovno izvajal številne dejavnosti, ki so bile ključne za podporo lokalni skupnosti. Izvedli so krvodajalsko akcijo, razdeljevanje živil, podelili bone za šolarje, obdarili jubilante, prispevali za poplave 2023, organizirali izlet, izvedli novoletno obdaritev starejših krajanov, ki je bila prežeta s toplino in dobrotljivostjo ter posebno pozornostjo in spoštovanjem, sodelovali pri obdaritvi otrok (miklavževanje) in opravili cca 120 prostovoljnih ur. S podobnimi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. S stalno predanostjo in trdim delom prostovoljcev je bil dosežen pomemben vpliv na življenja mnogih. Muzeji Rafolče se lahko pohvalijo tudi s prvim lesenim avtomobilom Ford T v regiji, kar priča o zgodovinskem pomenu kraja in njegovi vpetosti v tehnološki razvoj. Ta dragoceni kos avtomobilske dediščine je priča časom, ko so se prebivalci Rafolč soočali z izzivi in priložnostmi novega stoletja in je na ogled v Muzeju Kvedrova tišlerija ob stavbi Marka Kvedra. Ta muzej je prava zakladnica za ljubitelje lesarske obrti in zgodovine. V bližini pa je še muzej Kmečkega orodja in kovačnica ob hiši Ivana Igliča, amaterskega zbiralca kulturne dediščine. Pisatelj Andrej Rape V Rafolčah je bil 30. novembra 1872 rojen Andrej Rape, šolnik in mladinski pisatelj, umrl pa je 11. septembra 1940 v Ljubljani. Bil je najmlajši sin zakoncev Lovrenca Rapeta (1829) in Marije Grčar (1829–1907), Fajdigove iz Rafolč. Rodilo se jima je devet otrok. Na njihovi domačiji, ki je stala v bližini Serševe, je od leta 1725 do začetka tega stoletja gospodarilo pet Rapetovih družin. Domačije sedaj ni več. Po drugi svetovni vojni, okoli leta 1980, je novi lastnik Serša odstranil preostanek domačije, leseno hišo. Če bi hiša še stala, bi jo morda obnovili in opremili s spominsko ploščo pisatelju Andreju. Po končani učiteljski maturi leta 1894 v Ljubljani je služil kot učitelj v Zalem logu in Olševku. Kasneje je postal upravitelj v Smledniku in od leta 1907 učitelj v Ljubljani. Leta 1920 je postal mestni šolski nadzornik za osnovne šole, leta 1931 pa banovinski šolski nadzornik. Leta 1935 je bil upokojen (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi486018). Andrej Rape je bil tudi literarno aktiven. Kot dijak je sodeloval pri različnih literarnih revijah, kot so Vesna, Zvon, Slovenski narod in Domači prijatelj. Objavil je povest Ukane Matjaževega Groge (Gabrščkova knjižnica za mladino, 1902) in povest Dane (Jan Legova knjižnica, 1909). Urejal je tudi revijo za odraslo mladino z naslovom Naša bodočnost (1908–1912). Za mladino je priredil Tisoč in eno noč ter izdal zbrane mladinske spise z naslovom Mladini. Znane osebnosti iz Rafolč Znane osebnosti, ki izhajajo iz KS Rafolče: dr. Anton Breznik (1881– 1944), profesor in jezikoslovec; Peregrin Breznik (1895–1973) – Ukel, uspešen amaterski dramski režiser; Janez Petek, rojen leta 1920 – Koro- KRAJEVNA SKUPNOST, OGLAS 11 ščev iz Rafolč, je bil župnik (lazarist) v slovenski vasi Lanus na obrobju Buenos Airesa v Argentini; Jelka Iglič - Cimerman, rojena leta 1911 v Ljubljani, operna pevka, hči Tomaža Igliča (1881–1969) – Repenčkovega iz Rafolč; Janez Albreht, rojen leta 1925 v Ljubljani, dramski igralec, sin zakoncev Antonije Breznik (1889–1970) – Kajžarjeve iz Rafolč in Antona Albrehta (1879–1976) iz Borovnice; Stanislava Mav, rojena leta 1943 – Cimpermanova iz Rafolč, poročena Stopar, pedagoginja, ravnateljica, poslanka; Jakob Tekavec, univ. dipl. pravnik, je bil rojen leta 1921 v Rafolčah pri Smerajcu; dr. Maja Breznik – Mihčeva iz Rafolč, rojena leta 1967, raziskovalka, urednica revije Maske, napisala knjige Obrt in učenost, Kulturni revizionizem, itd.; ddr. Aleš Iglič, sin Jožefa Igliča – Boštjanovega iz Rafolč, fizik; dr. Anita Jemec Kokalj, mikrobiologinja. Bodočnost KS Rafolče je obdana z naravno lepoto in zelo primerna za pohode in kolesarjenje. Kljub napredku in novim gradnjam se krajani soočajo tudi z izzivi, kot je upadajoče kmetijstvo. Vendar skupnost ostaja odločena, da ohrani svojo podeželsko identiteto in podpre lokalne kmete v njihovem prizadevanju za preživetje. Krajani se redno udeležujejo pohodov in drugih aktivnosti, ki spodbujajo zdrav način življenja in medsebojno povezanost. Te prireditve so priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in krepitev vezi med sosedi. Krajevna skupnost Rafolče tako ostaja živahno središče dejavnosti, ki združuje bogato kulturno dediščino, skrb za naravo, družabno življenje in prizadevanja za ohranjanje lokalne identitete. Skozi svoje aktivnosti in predanost krajani Rafolč soustvarjajo prijetno in živahno okolje za varno in udobno življenje ter delo za vse prebivalce. Besedilo in foto: Viktor Jemec Viri: Stane Stražar, Črni graben, 1985; Primož Hieng, Občina Lukovica kot jo vidijo ptice, 2013; https://www.lukovica.si/objave/172; občinska glasila Rokovnjač, Jože Iglič, Kronika Rafolč, samozaložba, Ljubljana 1993; Kronika_Rafolč_Tretja_IZDAJA_2013_poslano_17_April_2017. pdf (lukovica.si), Kroniko Rafolč si lahko brezplačno snamete iz občinske internetne objave o naseljih v občini Lukovica. JEMEC, Viktor. Ni treba biti velik, da imaš vaško kroniko : Rafolčan Jože Iglič je napisal knjigo Kronika Rafolč. Slamnik : glasilo občine Domžale. [Tiskana izd.]. 31, št.11 (1993), str.7 portret. ISSN 0354-0154. [COBISS.SI-ID 39314432] 12 DOGODKI Rokovnjač 10. obletnica rokovnjaške tržnice v Lukovici Kar nekaj je bilo dogodkov, ki so zaznamovali leto 2014, med njimi uničujoči žled, katastrofalne poplave, prve volitve poslancev v Evropski parlament, prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, v Lukovici pa je svoja vrata odprla rokovnjaška tržnica. Ob sobotah se običajno odpravimo po nakupih. Občanke in občani iz Črnega grabna in pa obiskovalci od drugje smo že navajeni, da ob sobotah zavijemo tudi na rokovnjaško tržnico v Lukovico. Tako je bilo tudi v soboto, 6. aprila, ko pa nakupi na tržnici niso bili kar tako, saj je "plac", oprostite mojemu izrazu, praznoval 10-letnico delovanja. Mnogo je idej, ki so vzniknile, a le malo se jih je obdržalo in tisti, ki so ro- Tomaž rad poskrbi, da je narava okoli nas veliko lepša in čistejša Tomaž Cerar je v glasilu Rokovnjač zasledil, da v soboto, 16. marca, v občini Lukovica poteka čistilna akcija. Kot vesten občan se je odločil, da bo že dan prej v lastni režiji Imovico očistil odpadkov. Kljub temu da je na invalidskem vozičku, je pobral za vrečo smeti. kovnjaški tržnici napovedovali hiter konec, so se zato zelo motili. Kupce je tokrat čakalo lepo presenečenje, saj so bili deležni pogostitve, ki so jo skupaj pripravili vsi ponudniki na tržnici. Pogostitev, ob kateri se je bilo vredno ustaviti in se posladkati, nekaj krepkega pojesti ter dobrega popiti. A nismo bili presenečeni samo kupci, tudi prodajalce je ob 10-letnici presenetila županja mag. Olga Vrankar, saj je vsem podelila zahvalo za desetletno vztrajnost pri preskrbi prebivalcev in prebivalk Črnega grabna ter širše okolice. Ob tem je omenila, da so kupci ugotovili prednosti rokovnjaške tržnice ter kvaliteto izdelkov in pridelkov, ki se prodajajo na njej. Za nakup lokalnih pridelkov in izdelkov se namreč odločajo, ker pri velikih trgovcih ne vedo točno, od kje so in od kdaj so. Na tržnici je bil tudi Matjaž Perše iz Zavoda za razvoj podeželja in turizma Jurlina Seydla, ki je s še nekaterimi verjel v zgodbo in je kot idejni vodja projekta tržnice zbranim razložil tudi prve korake nastanka le-te. Iz pogovora je bilo razbrati, da jih ni bilo prav veliko, ki so verjeli v projekt, a slednji v mesecu aprilu slavi že deseto obletnico obstoja. Od skromnih začetkov in vse do danes je tržnica našla svoje mesto med kupci in si utrdila sloves ter ga z odličnim delom še povečuje, kar priča tudi tokratna sobota. Zahvale za dolgoletno sodelovanje na rokovnjaški tržnici so prejeli kmetija Jergan, ekološka kmetija Pr’ Matožet, kmetija Vampret, čebelarstvo Cirer, Vinko Nakrst in Turistična kmetija Pr'Cesarju. Po številnih čestitkah so si bili vsi enotni, da bo rokovnjaška tržnica obratovala toliko časa, dokler bodo stranke. Ob deseti obletnici so prejeli tudi zagotovilo županje, da bo rokovnjaška tržnica dobila ne le novo lokacijo, ampak tudi ureditev. Morda bomo 11. obletnico tako praznovali že na novi lokaciji, ki bo od zdajšnje oddaljena le nekaj metrov. Besedilo in foto: Drago Juteršek Manj vreč odpadkov na čistilni akciji v KS Rafolče Na območju občine Lukovica je bila v soboto, 13. marca, organizirana čistilna akcija. Od predstavnika občinske uprave smo dobili sveženj vreč za zbiranje odpadkov, ki so jih po akciji hitro tudi odpeljali, pri Prodniku pa smo dobili tudi nekaj ročnih pobiralnikov. Tej akciji sta se pridružila tudi KS Rafolče in ŠTD Rafolče. Njegova osebna asistentka Natja nam je povedala, da Tomaž odpadkov ne pobira samo ob tovrstnih čistilnih akcijah, temveč tudi takrat, ko se odpravita na sprehod. S svojimi dobrimi dejanji skrbi, da je narava okoli nas veliko lepša in čistejša. Hvala Tomaž! V Rafolčah smo se ob 8.30 zbrali pri brunarici. Zbralo se je nekaj staršev z otroki, odrasli so dali zgled mladim, da znajo skrbeti za čisto naravo in da jo moramo tako tudi ohranjati. Mladi so se še vedno čudili, kako je možno, da je še toliko neosveščenih krajanov in nekrajanov, ki jim ni prav nič mar za urejenost našega okolja, vendar je bilo opaziti nekaj manj pločevink in ostale embalaže, ki jo brezvestneži pripeljejo od drugod in skozi okno mečejo po naši krajevni skupnosti, predvsem od Šentvida proti Rovam. Akcije se je udeležilo nekaj manj zavzetih vaščanov, predvsem šolske mladine, in spet so ugotovili, da se lahko z dobro voljo veliko naredi. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in se priporočamo še za naprej. Besedilo: Miha Ulčar; Foto: Natja (Tomaževa osebna asistentka) Besedilo in foto: Viktor Jemec april 2024 DOGODKI 13 V Krašnji pozdravili pomlad V Društvenem domu Krašnja je v soboto, 23. marca, potekala prireditev 'Pozdrav pomladi', ki jo je pripravilo KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje. Prireditev so pripravili mladi in malo manj mladi iz Krašnje, za rdečo nit pa je poskrbela Mojca Avbelj Korošec, ki je pripovedovala različne zanimivosti iz življenja nastopajočih. Na prireditvi so nastopili Patricija Kogovšek (flavta), Mojca Beguš Tič in Eva Pervinšek (recital), Ema Juteršek (violina), Miha Drobne (ksilofon), Jon Juteršek (harmonika) ter igralci KUD Fran Maselj Podlimbarski, ki so za konec prireditve zaigrali del komedije pisatelja Vinka Möderndorferja 'Tri sestre'. Slednji so poskrbeli, da smo domov odšli nasmejani in polni pričakovanj, kdaj bo celotna igra postavljena na odrske deske in nam predstavljena. Naj tokratni prispevek zaključim z besedami povezovalke prireditve Mojce Avbelj Korošec: “Pomlad! Le kdo je ni pogrešal. Pomlad, ki je prinesla v deželo sonce, ozeleneli so travniki, zacvetele prve cvetlice. Vse se prebuja. Veseli smo, da naše ustvarjalno delo redno napolnjuje to dvorano, da slednja več kot odlično služi svojemu namenu. Različni dogodki in prireditve so priložnost, da se krajani srečujemo ter da si v vsakdanji naglici vzamemo čas za kulturni predah. Z današnjo prireditvijo slavimo pomlad, prebujenje; ne samo v naravi, ampak tudi v našem društvu. Vsi veste, kako dolgo tradicijo ima društvo, kako nerazdružljivo je povezano s krajem in z ljudmi. Pomlad prebudi tisto, kar je pozimi zaspalo. Tako kot je za naravo bistveno, da poleg oživitve tistega, ker je pozimi počivalo, požene tudi nove korenine in nove br- stiče, se tudi v društvu zavedamo, kako pomembna je mlada generacija kulturnih ustvarjalcev za prihodnje delovanje društva. V Krašnji in okoliških vaseh mladi na različne načine gojijo ljubezen do kulture ter razvijajo in utrjujejo svoje talente in potenciale. Naj tako ostane še naprej.” Besedilo in foto: Drago Juteršek Z materinskim in družinskim praznikom v pomlad novega upanja Najlepše besede in pesmi so namenjene njej, ki je Angel sama, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje … (Po Pavčku) Letošnji materinski dan in teden družine se je vključeval v velikonočno pričakovanje Luči, ko se začne prebujati življenje, ki ga že po naravi simbolizirajo ženske in matere. Matere so nosilke najvišjega poslanstva. Posebno v današnjem zmedenem in nevarnem času, ki zahteva odgovorno usklajevanje med kariero in naravno vlogo materinstva, ki postaja vse težja. Zato so ženski marčevski prazniki v času pomladnega prerojenja opomnik k novi odgovornosti pojmovanja nevarnih družbenih tokov. Mati pomeni dar življenja, brezpogojno ljubezen in žrtev, odpuščanje in žensko dostojanstvo. Je nenadomestljiva. Matere so upanje in varuhi trdnih družin, za smisel, zaobjet v univerzalnih človeških vrednotah in etičnem kodeksu. So nosilke žlahtne tradicije čutečega srca. Stojijo pred novo vlogo, za nov navdih in upanje neuničljivega življenja. Materinskemu dnevu in prazniku družine se je Župnija Brdo skupaj z občinskim odborom NSi Lukovica na svoj način poklonila na cvetno nedeljo, 24. marca, v KD A. M. Slomška v Šentvidu. Domači fantje Klape Sidro in mlada grla otroškega pevskega zborčka Župnije Brdo pod vodstvom Petre Avbelj so združili glasove v vrelec slovenskih napevov. Sproščen, navdihujoč in otroško prisrčen večer je presegel vsa pričakovanja in napolnil šentviško Slomškovo dvorano do zadnjega kotička. Uvodni pozdrav gospoda župnika Bernarda Rožmana je poudaril globlji pomen medgeneracijskega večera v dvorani največjega slovenskega učitelja in vzgojitelja mladine, bl. Slomška. Kot globok poklon vsem materam, ženam, očetom in družinam. Večer je izzvenel v najlepših ljudskih pesmih in priredbah v bučno harmonijo zlitja nastopajočih in občinstva. Le kdo ne pozna domače Klape Sidro? S kakšno srčnostjo zapojejo slovenske narodne, pa dalmatinske pesmi, s katerimi na svojevrsten način obarvajo svoj nastop. So zgled mladosti, ki se zaveda svojih korenin, iz katerih črpa ljubezen do domovine, domače pesmi in do vsega lepega. Najmlajši pa so s takšnim otroškim veseljem in iskrico v očeh zapeli, recitirali in igrali na inštrumente, da se je orosilo oko. Vse čestitke Petri Avbelj za predanost in učenje otrok; veliko truda je potrebnega, da zbor tako suvereno zapoje veliko pesmi: Kdo nad zibelko se sklanja, Hvala, starši vam za vse, Mamica je kakor zarja (to so zapeli skupaj s Klapo Sidro). Pesem so spremljale Ema Juteršek z violino ter Ema Dolinšek, Ela Lebar in Ana Kepec s flavtami. O mamah in očkih pa so recitirali Pij, Ela, Zala, Julija, Nika, Ema, Ana, Sofija in Manca. Pevski večer je dokaz, da imamo talente, ki se razdajajo za delavnik in praznik. Naše bogastvo je v domačih ljudeh. Kako plemenit je v svoji duši slovenski narod, ki je najlepše pesmi pel materam; z največjim spoštovanjem se je kljub robatosti v svojem bistvu zavedal ženske in materinske žrtve. Materino podobo so poveličali naši največji besedni, glasbeni in upodabljajoči umetniki, vse do najvišje podobe Marije Pomagaj v našem narodnem svetišču. To je moč, ki mora delovati in se prenašati na nove rodove. Besedilo: Mojca Stoschitzky; Foto: Drago Juteršek 14 DOGODKI, OGLAS Rokovnjač 15 LET PLESNE SKUPINE SONČKI S PRIREDITVIJO 'PLEŠI IN LJUBI ŽIVLJENJE' SMO V TOREK, 12. MARCA, V KULTURNEM DOMU V MENGŠU POČASTILI 15 LET PLESNE SKUPINE SONČKI, KI JE BILA USTANOVLJENA 21. MARCA 2009, NA PRVI POMLADNI DAN, KI JE TUDI SVETOVNI DAN DOWNOVEGA SINDROMA. SKUPINA SONČEK ZADNJIH 9 LET DELUJE POD OKRILJEM MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SOŽITJE MENGEŠ IN ŠTEJE 14 OSEB, POLEG OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM SO VKLJUČENI TUDI POSAMEZNIKI Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU, STARI MED 12 IN 22 LET. PLEŠEJO POD MENTORSTVOM PETRE LUŠINA. NASTOPILE SO TUDI NAŠE SKUPINE IZ MENGŠA: INSTRUMENTALNA SKUPINA SRTUNE POD VODSTVOM STANKE KAČ Z DVEMA LJUDSKIMA, ZBOR PLAVČKI POD VODSTVOM MAJE KERŽIČ JE PEL IN IGRAL NA CEVI, PLESNA SKUPINA FACE JE POD VODSTVOM BOŠTJANA MALALANA ZAPLESALA DVA PLESA. NAJVEČKRAT SMO ZAPLOSKALI PLESNI SKUPINI SONČKI, NA VIDEU PA SMO GLEDALI TUDI NJIHOVO DELOVANJE. PRED KONCEM SMO SE GLEDALCI PRIDRUŽILI SONČKOM NA ODRU IN NJIHOVA VADITELJICA PETRA NAS JE HITRO NAUČILA NOVEGA PLESA IN SMO VSI ZAPLESALI. ZA DOBRO VOLJO JE POSKRBEL TUDI VODITELJ TILEN ARTAČ. ZELO SMO SE SMEJALI, KO JE POSNEMAL SVETLANO MAKAROVIČ IN JOŽETA POTREBUJEŠA. VSI NASTOPAJOČI SO SI ZASLUŽILI VELIK APLAVZ POLNE DVORANE V MENGŠU. ZA UVOD IN DOBRO VOLJO JE POSKRBEL KVINTET DORI, ZAKLJUČILI PA SO PRIFARSKI MUZIKANTJE. VEČER JE POPESTRILA MLADA OPERNA PEVKA S ČUDOVITIM GLASOM. SLAVNOSTNI GOVORNIK JE BIL PREDSEDNIK DRŽAVNEGA SVETA MARKO LOTRIČ. HVALA VSEM MENTORJEM ZA TRUD IN PROSTOVOLJNO DELO, SONČKOM PA ŠE ENKRAT ČESTITAMO! Besedilo: Tanja Lukman; foto: Benjamin Beci Šentviški zvon na območni reviji pevskih zborov Pesem nam je v srce padla, nam rodila nove sanje, v nove dneve pomladanje … (Župančič) V sredo in četrtek, 6. in 7. marca, je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici potekalo letošnje Območno srečanje odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale revijo pevskih zborov že nekaj let gosti v Lukovici, kar je velika prednost za 'domače' pevce. Da je slovenska pesem še kako živa, dokazujejo udeleženci obeh večerov. V prvem delu je nastopilo 12 pevskih zborov iz občin nekdanje skupne domžalske občine, v drugem delu pa 9. Iz naše občine so sodelovali Moški pevski zbor Janko Kersnik, Moški komorni pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije in Mešani pevski zbor Šentviški zvon. Strokovni spremljevalec je bil tokrat priznani dirigent in zborovodja Andraž Hauptman. Njegova ocena in strokovni nasveti, kaj mora zbor izboljšati, na kaj biti pozornejši, so za vse pevce izjemno dobrodošli. Le tako lahko rastemo in pevsko napredujemo. info@artik.si 040 554 000 Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu nepremičnin. Gospod Hauptman je pohvalil zvok zbora, kar je zagotovo zasluga mladih grl, ki se lepo obarvajo z glasovi malo starejših pevcev. Šentviški zvon je tako letos rangiran na regijski nivo, kar je za nas velika spodbuda in hkrati zaveza, da to upravičimo z naslednjimi nastopi na višjem nivoju. Da posežemo po zahtevnejšem programu in »izpilimo« tehniko petja. Kljub temu da imamo kar nekaj novih mladih pevcev, ki svojo pevsko pot začenjajo z nami, smo dokazali, da zmoremo. Z rednimi in intenzivnimi vajami, predvsem pa z dobro voljo in zagnanostjo naših zborovodij Špele in Matevža Kinka, ki sta tudi v času kovida vztrajala in nas vodila po glasbenih poteh preko zoom-a. Njuna karizma izžareva visoko kulturo, ki raste iz malega in se udejanja v rasti posameznega pevca in zbora kot skupne celote. Pevke in pevci smo jima iz srca hvaležni za vse ure vaj, za privzgojeno nepogrešljivo pevsko disciplino in za lepe trenutke druženja. Za odnos do slovenske ljubiteljske in profesionalne kulture. Letos praznujemo 35 let prepevanja in že sedaj vabimo na letni koncert, ki ga bomo izvedli jeseni. Obarvan bo z različnimi pevskimi žanri in zasedbami. Slovenci vedno znova dokazujemo, da bo naša pesem s svojim zborovskim večglasjem in mehkobnim melosom večno osvajala svet. Ni se razkrojila v morju sodobnih zvrsti, veselo vstaja v vseh okoljih, postaja vse močnejša in interpretativno kvalitetnejša. Zaobjema vse generacije, privlači mlade in je budnica slovenstva. Slovenska pesem bo vedno preživela. Kot Planica slovenstva. Tudi v današnjem kriznem vsakdanjiku pomaga prebroditi pesimistične mrakobe malodušja. Kot vstajenjska Luč. Naj zaključim s pesnikom: čas zahteva pesem, ne pa joka. Pesem je presežna. Besedilo: Mojca Stoschitzky; Foto: Drago Juteršek DRUŠTVA april 2024 15 Strokovna ekskurzija Strojnega krožka Radomlja na avstrijsko Koroško Tokrat smo se člani Strojnega krožka Radomlja odločili, da gremo čez mejo pogledat, kako živijo naši rojaki Korošci, koliko jim še uspe vztrajati kot skupnost zavednih Slovencev, kako se spopadajo s problemi na svojih kmetijah, ki so v večini na hribovitih predelih, podobno kot v naši občini. Žal se nam županja zaradi poškodbe ni mogla pridružiti. V soboto, 9. marca, smo morali že na startu spremeniti plan, saj je na Ljubelju ponoči zapadel sneg in smo jo morali mahniti skozi tunel Karavanke, kar je seveda podaljšalo pot. K sreči smo imeli odličnega šoferja Pečota in lep večji avtobus 'Setra' prevoznika Gerčarja, ki se je napolnil do zadnjega sedeža – kar 55 udeležencev! Spotoma smo v Domžalah pobrali še nekaj članov Strojnega krožka Domžale, s katerim redno sodelujemo. Ob Dravi, ob cesti proti Ljubelju, nas je pričakala gospa Katarina Wakounig, ki je bila kot vodička nato cel dan z nami. Ga. Katarina je Slovenka, poročena s koroškim Slovencem, in ima majhno turistično agencijo SloKorTur – Slovensko srce ter izjemno veliko ve o sami koroški pokrajini, zgodovini, Slovencih, odnosih in sožitju z Avstrijci … (Na FB jo najdete pod imenom Katarina Wakounig Pojbic, tam pa lahko vidite še vse ostale slike.) Podali smo se v hribovit Slovenji Plajberk, kjer na gorski kmetiji Najek gospodari gospa Marinka z družino. Preživljajo se z gozdom in rejo krav dojilj ter drobnice. Marinka je tudi svetovalka pri Koroški kmetijski zbornici. Kar dobro uro nam je razlagala o problemih kmetijstva v Avstriji, na koncu pa ob rahlem sneženju postregla še z domačo potico. »Mudi se nam, da ne zamudimo malice,« je rekla vodička Katarina in že smo se podali v čarobno dolino Poden, kjer smo se po svežem snegu najprej sprehodili do jezerca Meerauge – Morsko oko, ki je ime dobilo po izrazito zelenkasto modri barvi vode. In že smo se znašli ob planinski koči v Podnu, ki je del kmetije. Postregli so nas z odličnim ričetom, gospodar in njegov ata pa sta nam povedala marsikaj zanimivega o dolini in zgodovini Slovencev v tem delu Koroške. Naš Marjan in domači sin sta nam na harmoniko zaigrala venček domačih. In že smo se odpeljali proti Celovcu, glavnemu mestu Koroške pokrajine, se sprehodili skozi stari center, skozi kmečko tržnico, mimo Mohorjeve družbe, nekaterih slovenskih ustanov ter slovenske hranilnice do celovškega zmaja in ob njem naredili prav lep posnetek. Sledilo je prosto za oglede, posedet in si privezat duše, večina kar v lokalu Harryja Potterja. »Ja, zdaj nas pa čaka še Vrbsko jezero,« pove Katarina. Zapeljali smo se do otoka, na katerem sta 2 cerkvici. Baje je bila manjša v uporabi pozimi, da so se verniki pri maši ob mrazu lahko stisnili in se tako pogreli, večja pa poleti, da so laže dihali. No, kot vemo, je bilo jezero včasih poseljeno s slovenskim življem, pa še državo Karantanijo smo imeli tam gor. In končno je tudi nas ob Vrbskem jezeru obsijalo sonce. »A ste že utrujeni?« vpraša Katarina. »Ne, seveda ne.« »Ker ste bili pridni, sledi za konec presenečenje, ki sem ga obljubila zjutraj.« In Katarina nas odpelje v svojo vas. Kotmara vas ob Dravi pod Ljubeljem. Sprehodimo se do cerkve, kjer nas ves nasmejan pozdravi njihov župnik, temnopolt, rojen v Burundiju, in se z nami prav lepo pogovarja po naše, po slovensko … »Uf, Katarina,« pravimo, »tole je pa res presenečenje!« Ogledamo si cerkev, z g. župnikom – ime mu je Silvere Buzingo – malo zmolimo, vržemo dar v pušico in tudi njemu izročimo paket trojanskih krofov, kot smo jih podarili povsod, kjer so nas sprejeli domačini. Ob tem se srčno zahvaljujemo podjetju GP Trojane za podarjene krofe, ki jih tudi na Koroškem vsi poznajo in so jih bili zelo veseli. Poslovimo se od domačinov, g. župnika, naše Katarine, vzamemo zalet in Pečo nas uspešno prepelje skozi Ljubelj, kjer je sneg že skopnel ... In zimsko pravljico zaključimo v gostilni Pri Slavki v Podbrezju na odlični večerji. Priporočamo! Besedilo in foto: Janez Cerar Materinski dan ob Gradiškem jezeru Prvi večji dogodek v programu DPŽ Lukovica je pohod okoli Gradiškega jezera z družabnim srečanjem na materinski dan, 25. marca. Letos nam je vreme služilo in v sončnem dopoldnevu se je zbralo več kot 100 pohodnikov iz različnih društev. Med njimi so bili poleg članic domačega društva še upokojenci iz Trzina in Lukovice, Šola zdravega življenja Krtina, članice DPŽ Trojane - Blagovica, članice DPŽ Tuhinj, skupina Blagajana iz Polhovega Gradca, skupini iz Kamnika in Komende, DŠAM Dolomiti, gospa Anica Pungartnik, gospa županja in harmonikar Milan Resnik. Po pozdravu predsednice Milene Urankar nam je nekaj pozdravnih besed namenila tudi gospa županja, nato pa smo pripravile še kratek kulturni program. Povabile smo otroke iz Vrtca Medo, ki so nam deklamirali in zapeli dve pesmici. Bili so zelo prisrčni. Med povabljenimi je bila tudi pesnica gospa Anica Pungartnik, ki nam je prebrala nekaj svojih pesmi, primernih materinskemu dnevu. Z nekaj izbranimi pesmimi se ji je pridružila še naša članica Mira. Po koncu kulturnega programa pa smo se vsi skupaj odpravili na pohod okoli jezera. Hoja je bila prijetna, saj ni bilo ne prevroče, ne prehladno, občudovali smo prebujajočo se naravo in ob prijetnem klepetu prehodili več kot 4 km dolgo pot. Po prihodu nazaj smo se malo utrujeni posedli okoli pripravljenih miz ter si odpočili in poskusili dobrote, ki so jih napekle članice našega društva. Gospa Pungartnikova nam je prebrala še nekaj svojih pesmi. Med prijetnim druženjem nam je na harmoniko igral gospod Milan Resnik. Pred odhodom domov je v spomin na prijetno druženje za materinski dan vsaka pohodnica prejela nageljček. Besedilo in foto: Sonja Jarc 16 DRUŠTVA, OGLAS Rokovnjač Spremembe v vodstvu Čebelarskega društva Lukovica Tradicionalno se konec januarja na Brdu odvija občni zbor Čebelarskega društva Lukovica in tudi letos je bilo temu tako – z eno spremembo, letošnji občni zbor je bil volilni. Občni zbor je nagovoril predsednik društva Mitja Nakrst in predlagal delovno predsedstvo v sestavi delovni predsednik Janez Burkeljca v družbi Matije Barleta in Vinka Nakrsta. Sledila so poročila ter razprava in sprejem poročil, nato pa volitve v organe društva. Na mesto predsednika društva je bil izvoljen Borut Smerkolj iz Trojan. Borut se že nekaj časa udejstvuje v čebelarskih vodah, prav tako pa je aktiven v lokalnem okolju, saj je predsednik KS Trojane. Mitja Nakrst je v svojem orisu dela izpostavil, da je še posebej vesel, da je v 12 letih vodenja opazil, da so člani društva stkali tesne prijateljske vezi in da si med seboj pomagajo. Izpostavil je tudi, da je z veseljem vodil društvo, da pa je napočil čas, da svež veter zapiha tudi v čebelarskih vrstah. Novi predsednik se mu je za opravljeno delo zahvalil s posebno čebelarsko pozornostjo. Upravni odbor društva pa sestavljajo še Boža Emeršič, ki opravlja delo blagajničarke, Katja Nakrst kot tajnica, Anton Cirer, Alojz Cerar, Franc Hribar, Branko Udovič, Matija Barle, Vinko Nakrst ter novi član Roman Zajc, ki je v upravnem odboru nadomestil Janeza Burkeljco, kateremu se za opravljeno delo ter številne ideje zahvaljujemo. Nadzorni odbor pa sestavljajo Henrik Omahna ter nova člana Tomaž Pavlovič ter Rafael Pirš. Praproščaka ostajata Franc Hribar in Branko Udovič, oskrbnik društvenega čebelnjaka pa Mitja Nakrst. Občni zbor so obogatili tudi številni gostje, med njimi županja Olga Vrankar, podpredsednik ČZS Slovenije Marko Alauf, predsedniki in predstavniki sosednjih ter ostalih čebelarskih društev. V prijetnem vzdušju s šte- vilnimi pozitivnimi odzivi, pohvalami za dobro sodelovanje v preteklosti ter željami za tako sodelovanje tudi v bodoče se je občni zbor končal z druženjem. Besedilo: Katja Nakrst, tajnica ČD Lukovica Priprava velikonočnih jedi in butara velikanka v Šentvidu Člani Turističnega društva Sveti Vid pred cvetno nedeljo že več kot desetletje pred cerkvijo v Šentvidu postavimo butaro velikanko. Letošnja v višino meri rekordnih 24 metrov. En teden prej pa smo letos izvedli tudi delavnico priprave velikonočnih jedi, ki jo je vodila naša članica Saša Dobrotinšek. galom, saj je treba butaro dvigniti in jo fiksirati, da trdno stoji na svojem mestu. V soboto zvečer župnik v okviru blagoslova zelenja blagoslovi tudi butaro velikanko. Ponosni smo, da ohranjamo stare slovenske običaje, in hvaležni vsem, ki nas podpirate in aktivno sodelujete pri tem. Prisrčno vabljeni na Vidove dneve v juniju: v petek, 14. 6., na Vidov večer in v nedeljo, 16. 6., na tradicionalni Vidov sejem. Besedilo in foto: TD SV. VID Saša nas je na delavnici priprave velikonočnih jedi naučila pripraviti velikonočno šunko v testu in nam zaupala kopico kuharskih skrivnosti, ki bodo zbranim vsekakor pomagale pri velikonočni peki. Medtem ko je testo vzhajalo, smo se naučili še posebne tehnike barvanja pirhov. Delavnico smo izvedli v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu, med našimi članicami in tudi člani pa je požela res veliko zanimanja. En teden kasneje, pred cvetno nedeljo, pa smo naše moči združili v pripravo butare. Priprave se pravzaprav začnejo že nekaj tednov prej s pozivi za zbiranje zelenja. Nato se v petek pred cvetno nedeljo zberemo člani in simpatizerji društva, saj je kar nekaj pridnih rok potrebnih, da se iz zelenja sestavijo šopki, ki jih potem naslednji dan vpletemo v veliko butaro. Desetine šopkov iz zelenja, barvni oblanci, resje, zastava, letos pa tudi krasna lesena plošča z logotipom krasijo našo butaro. Ko je butara pod kozolcem narejena, jo je treba odnesti do cerkve, kjer nas čaka še zadnji, morda celo najzahtevnejši del. Tukaj priskočijo na pomoč tudi gasilci in tovornjak z dvi- EDINSTVENI VISOKOTEHNOLOŠKI KONCENTRATI za globinsko hidratacijo in popravilo suhih, razpokanih, žuljastih in poroženelih stopal Takojšen učinek že po prvem nanosu. Hribi 3A, 1222 Trojane lepotnicenterspela@gmail.com 051 398 053 DRUŠTVA april 2024 Poslovili smo se Gasilcem ni bilo ravno vseeno, ko je iz domače garaže v DVD Svetvinčenat odšlo gasilsko vozilo GVM-1. Od leta 2011 je vozilo dobro služilo moštvu PGD Krašnja in tudi drugim društvom, ki so potrebovala prevoz za več oseb. Res je, da se kilometrov med tem časom ni nabralo veliko, da je bilo vozilo skrbno in redno servisirano ter vzdrževano, a leta so naredila svoje, zato se je bilo treba od njega posloviti. Predali so ga v dobre roke z željo, da tudi njim služi, kakor je služil domačemu gasilskemu društvu. Sicer pa za vse tiste, ki ne veste, kje je Svetvinčenat, naj zapišem, da se mesto nahaja 35 kilometrov od Zambratije proti notranjosti Hrvaške. Če vas pot zanese tam mimo, lahko obiščete gasilce in gasilke njihovega gasilskega društva in pogledate, kako je z našim 'nekdanjim' gasilskim vozilom. Besedilo in foto: Drago Juteršek 17 Spomladanska smuka ŠD Lukovica Na lepo, sončno (tudi toplo) marčevsko soboto smo se člani ŠD Lukovica odpravili na še zadnjo smuko v tej zimski sezoni. Letos smo spoznavali planjave avstrijskega smučišča Turracher Höhe. Kljub že spomladanskim razmeram smo uživali na dobro pripravljenih progah, kjer so bili zavoji na naravnem snegu še toliko lepši. Prav tako nam niso ušli čudoviti razgledi na bele vrhove v okolici. Najbolj pa so uživali naši najmlajši, ki se nikakor niso naveličali vožnje po Funparku, kjer so preizkušali svoje veščine po vožnji čez »kucle«, skozi tunele in preko ovir. Preživeli smo super smučarski dan na tem znanem avstrijskem smučišču, ki ga bomo zagotovo še obiskali. Besedilo in foto: Nina Mavri Delavnice 'Ustvarjalni upokojenec' V DU Lukovica že vrsto let potekajo delavnice ročnih del pod vodstvom Stane Stopar. Članice in člani smo se v teh letih veliko naučili drug od drugega. V prejšnjih letih je bila delavnica enkrat mesečno, od lanskega leta pa se srečujemo vsak tretji in vsak zadnji torek v mesecu od 16. do 19. ure v društveni sobi Občine Lukovica. V teh letih smo ustvarili veliko izdelkov, ki smo jih radi pokazali na vsakoletni razstavi v Pungartnikovi hiši. Med nami je veliko članic, ki izdelujejo rože iz krep papirja. Vsako leto se udeležijo razstave cvetja na Vranskem, letos pa so Nada, Tončka in Marija razstavljale na mednarodni razstavi cvetja na Pragerskem, kjer so lepo zastopale naše društvo. Vsak konec leta si pripravimo plan za naslednje leto, ki ga v celoti tudi izpolnimo. Na delavnicah je lepa udeležba. Veseli smo, če se nam pridruži nov član ali članica. Mislim, da se vsi, ki obiskujemo ročna dela, dobro počutimo in se radi družimo, pa še veliko se naučimo. Vse dejavnosti potekajo po začrtanem planu. Prstomet imamo vsak četrtek od 9. ure dalje v Pungartnikovi hiši. Tudi tukaj je udeležba lepa. Četrtkove dopoldanske ure vedno potekajo v prijetnem in seveda tudi tekmovalnem vzdušju. Aprila se bomo preselili na balinišče pri Bevcu. Marca smo imeli dva pohoda. Prvi je bil na Ušte. Vreme ni bilo najboljše, ampak najbolj pogumni so se vseeno odpravili na pot. Drugi pohod pa je bil v prelepem sončnem vremenu. Odpravili smo se na Planico nad Crngrobom. Pot je bila kar precej dolga, vendar lahka in lepa. Ob poti nas je spremljalo prelepo spomladansko cvetje. Uživali smo v lepem razgledu. Na vrhu smo pomalicali in se zadovoljni spustili v dolino. Aprila začnemo s kolesarjenjem, ki bo vsak tretji torek v mesecu. Pridružite se nam, lepo se bomo imeli. Besedilo in foto: Danica Osolnik 18 ŠOLA IN VRTEC Rokovnjač Gregorjevo v Krašnji Gregorjevo je praznik, ki s seboj prinaša pomlad. Povezan je tudi z daljšimi dnevi, v starih časih pa so verjeli, da se na ta dan 'ptički ženijo'. V času pred gregorjevim so otroci v vrtec prinašali različna plovila in ladjice, ki so jih skupaj s starši izdelali doma. Na hodniku je tako vsak dan nastajala vedno večja razstava najrazličnejših ladjic z raznovrstno tematiko. V ponedeljek, 11. marca, smo se v dopoldanskem času vse tri vrtčevske skupine skupaj s svojimi plovili odpravile k zajezenemu potoku. Potok so predhodno zajezili gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Krašnja. To dopoldne sta nas pri potoku pričakala g. Andrej Juteršek in g. Boštjan Lavrič. Otroci so g. Juteršku podajali svoje ladjice, ki jih je nato spustil v potok. Te so potrebovale malo pomoči, ker jih je zajezena voda upočasnila. Otroci so bili navdušeni, ko so videli svojo ladjico pluti po potoku. Medtem ko so Lunice, Zvezdice in Sončki spuščali svoje ladjice, so se nam pridružili tudi šolski otroci. Skupaj smo zapeli nekaj pomladnih pesmic in tako zadovoljni in veseli zaključili spuščanje naših gregorčkov. Vsi zaposleni in otroci iz Vrtca Medo v Krašnji se iskreno zahvaljujemo PGD Krašnja za zajezitev potoka. Še posebej pa bi se zahvalili g. Andreju Juteršek in g. Boštjanu Lavrič za pomoč pri spuščanju gregorčkov. Besedilo in foto: Meta Adamič Bahl Obisk članov društva Sonček V torek, 12. marca, so PŠ Blagovica obiskali člani društva Sonček in se nam predstavili s čudovito lutkovno predstavo Veveriček posebne sorte. TPredstava bo otrokom in vsem zaposlenim še dolgo odzvanjala v spominu. Lepo so nam predstavili, da je v življenju mogoče kljub oviram poiskati primerne izzive, ki jih zmoremo opraviti in nam bogatijo življenje. V izraz hvaležnosti so jim učenci pripravili majhno pozornost. Besedilo in foto: Kolektiv PŠ Blagovica Gremo v naravo Na pustni torek je v navadi, da se pusta pokoplje, zato se pustne maske v sprevodu odpravijo na pokop. Ravno na pokop se pustne maske Otroci iz vrtca v Krašnji imajo to možnost, da se lahko v primeru lepega vremena vsak dan sprehodijo do gozda, kjer spoznavajo življenje in utrip v gozdu ter živali, ki živijo v njem. Tako so se v teh dneh pogovarjali o veverici, kje in kako živi, s čim se prehranjuje in še kaj zanimivega so izvedeli o njej. Prikupna živalca, ki s svojim košatim repom in hitrimi premiki z drevesa na drevo navduši marsikaterega popotnika, ki gre skozi gozd, navdušuje tudi otroke. Čeprav se prehranjuje predvsem s sadjem, semeni, gobami in zelišči, ne moremo trditi, da je veverica vegetarijanka. Na njenem jedilniku se znajdejo tudi mladi ptiči in njihova jajca. Družba Slovenski državni gozdovi je ob pomoči Srednje lesarske in gozdarske šole iz Maribora mnogim šolam in vrtcem podarili veveričje krmilnice oz. hišice z namenom, da otroci spoznavajo naravo in da imajo ob tem učilnico na prostem. Eno veveričjo hišico so prejeli tudi v vrtcu v Krašnji, v petek, 15. marca, pa so jo ob pomoči Andreja Juterška, ki ima v bližini žago, v bližnjem gozdu pritrdili na drevo in to tako, da bo hišica vidna tudi, ko bo drevje zeleno. Čeprav je pomlad že skoraj tu, so veverici v novo hišico natrosili dobrote, da bi jo privabili in da jo bodo lahko od daleč opazovali. Dogovorili so se, da ko prvič pride v nov dom, dobi tudi ime in tako bo to samo njihova veverica. Besedilo in foto: Drago Juteršek ŠOLA IN VRTEC april 2024 19 Petek – dan za knjižnico Vrtec Medo je vpet v sodelovanje z okoljem, med drugim dobro sodeluje s Knjižnico Domžale – enota Šentvid. Petki so tako med 9. in 11. uro namenjeni obisku vrtčevskih otrok. Strokovne delavke se s knjižničarko vnaprej dogovorijo za datum obiska posameznih skupin in za željeno temo. Skupina Čebelice je knjižnico obiskala na veliki petek. Gospa knjižničarka nas je razveselila z zgodbo o velikonočnem zajčku Mandiju, pogovarjali smo se o velikonočnih praznikih, ustvarjali pirhe iz papirja. Namen petkovih obiskov je otrokom vzbuditi zanimanje za knjige in jih navdušiti nad branjem. Strokovne delavke v vrtcu in zaposleni v knjižnici si želimo, da bi otroci s starši čim večkrat zahajali v knjižnico. Knjižnica ni samo prostor za izposojo knjig, kjer vlada tišina – lahko je tudi središče družabnega dogajanja, prostor, kjer se tkejo nove prijateljske vezi ter razširjajo obzorja. Besedilo in foto: Andreja Peterlin Skrb za čisto okolje v pozabi V Krašnji se zavedamo, kako srečni smo lahko, da lahko vsak prosti trenutek uživamo v naravi, ki nas obdaja. Le korak iz hiše in že si v gozdu ali na prostranih travnikih; kako dobro poznaš vsak skriti kotiček, kjer rastejo gobe ali pa te zjutraj izza Ciclja pozdravijo prvi sončni žarki. Vendar pa nas včasih, namesto da bi uživali v naravi, začne skrbeti, ko vidimo kupe smeti, ki se kopičijo vsepovsod v okolici Krašnje. Žalostno je, da te pločevinke, embalaža, steklo in še kaj ležijo ob cesti in poteh, po katerih se sprehajamo z našimi predšolskimi in šolskimi otroki. Največkrat smeti posledično zaidejo tudi na šolsko igrišče, atrij vrtca in vhod pred šolsko zgradbo. Vzgojiteljice smo že večkrat očistile kotičke na travnikih, zaposleni v šoli se trudijo čistiti šolsko igrišče, a kljub temu se smeti ponovno nakopičijo in tako dobiš občutek, da je bitka spet izgubljena. To pa se ne konča le pri odvrženih smeteh v okolici. Na naših vrtčevskih atrijih smo že našli polomljene deske na ograji, ob katerih bi se naši otroci lahko resno poškodovali, po tleh pa ogorke odvrženih cigaret. Narobe je, da se na to onesnaženost navadimo in jo začnemo sprejemati z določeno mero apatije. Ob tem je treba razmisliti, zakaj druženje mlajših ljudi lahko na naše okolje pusti takšne posledice. Druženje mladine, ki je prepuščeno naključnim lokacijam v okolici, pušča za seboj kupe smeti, ob poti pa plastenke in prazne pločevinke pijač, ki so odvržene med vožnjo z avtomobilom. Mogoče tudi mlajše generacije potrebujejo pomoč, da ozavestijo svojo odgovornost za okolje, v katerem živijo. Pomembno je, da dobijo pozitiven pogled in željo po soustvarjanju bolj kvalitetnega bivanja z vedenjem, da tega ne delajo samo zase, ampak tudi za generacije, ki še prihajajo. Zato je naloga nas starejših, da jim pri tem pomagamo. Kot skupnost lahko veliko naredimo, predvsem pa se moramo zavedati, da nismo le potniki, ki potujejo skozi neko časovno obdobje, temveč smo tukaj in zdaj in ti trenutki se ne bodo nikoli več vrnili nazaj. Besedilo in foto: Meta Adamič Bahl Žogica Nogica v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Medo Vzgojiteljice Vrtca Medo so v preteklem mesecu z izvedbo lutkovne predstave Žogica Nogica nastopile na treh lokacijah. Lutke – marionete so nastale popolnoma po njihovih zamislih, prav tako kot režija in glasba. Dvorane v Lukovici, Krašnji in Grobljah so pokale po šivih, saj je bil obisk malčkov in njihovih staršev ter spremljevalcev zelo velik. Vse otroke, ki si niso imeli možnosti predstave ogledati v dvorani, pa čaka v vrtcu še ena ponovitev, da bomo lahko pihali … pihali in odpihnili zmaja Tolovaja daleč stran. Obogatitvene dejavnosti vzgojiteljic si zaslužijo velik aplavz. Besedilo in foto: Mojca Pustotnik 20 ZGODOVINA, OGLASA Rokovnjač Rokovnjači – razbojniki ali junaki? V nalogi o rokovnjačih sem raziskoval, ali so bili rokovnjači junaki, ker so se upirali francoski okupaciji, ali razbojniki, saj so kradli, ropali in vlamljali ter bili trn v peti takratni oblasti. Zanimalo me je tudi, kako jih ljudje vidijo danes in kako so jih videli nekoč. Iz različnih virov sem izvedel, do so bili rokovnjači organizirane skupine, ki so delovale na območju današnje Slovenije med 16. in 20. stoletjem. Tajna druščina, sestavljena iz vojaških beguncev ali odsluženih vojakov, pobeglih ujetnikov in siromakov z roba oziroma dna človeške družbe, je bila hierarhično urejena. Za svoje tarče so izbirali manjše kraje, osamljene cerkve in tudi bogataše. Revnih kmetov so se po večini izogibali, saj jim ni bilo česa ukrasti. Vraževerno prebivalstvo je menilo, da rokovnjači ugrabljajo otroke in jedo njihova srca in desne roke. To izročilo in skrivna govorica rokovnjačev – rokovnjaščina oziroma rokovnjaška latovščina, mešanica slovenskih, nemških in italijanskih besed s spremenjenimi končnicami – sta pripeljala do tega, da ljudje niso bili pripravljeni sodelovati z oblastjo pri lovu na rokovnjače, saj so se bali maščevanja. Na drugi strani pa je strah pred rokovnjači povzročil tudi nezaupanje do tujcev. Nihče jim ni hotel ponuditi prenočišča, niti za plačilo. Zanimalo me je, ali so rokovnjači v literaturi in zgodbah prikazani drugače kot v pisnih zgodovinskih virih. Odkril sem, da je izvirnih slovenskih romanov na to temo okrog deset, vendar je najverjetneje najbolj prototipski tekst tega žanra Jurčič-Kersnikov roman Rokovnjači. Večina zgodb ima podobno obliko. V njih kot heroj nastopa rokovnjač, ki je zločinec, izobčenec iz človeške družbe ter državni sovražnik. Junak živi popolnoma svobodno, sam si kroji usodo ter jemlje pravico v svoje roke. Zgodba se za junaka konča tragično, saj ga ujame oblast. Nato sem se osredotočil na roman Rokovnjači, ki sta ga napisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. Jurčič je napisal prvih 11 poglavij, potem ga je prehitela prezgodnja smrt. Roman je po urednikovi prošnji nadaljeval Janko Kersnik. Poleg zgodbe Nandeta, rokovnjaškega poglavarja, ki se zaljubi v kmečko dekle, v knjigi veliko izvemo tudi o rokovnjaškem načinu življenja in ropanja. Glavni stan so imeli v Rokovnjaških luknjah v Kamniški Bistrici, od koder so plenili po različnih krajih. Večina zgodbe se dogaja v Kolovcu, na Brdu in drugih krajih Črnega grabna. Poleg tega, da sem o rokovnjačih raziskoval po zgodovinskih virih, sem v zvezi z njimi anketiral učence 6., 7., 8. in 9. razredov osnovne šole Janka Kersnika Brdo. Pri tem sem ugotovil, da so anketirani v veliki večini že slišali za rokovnjače in da vedo, da je rokovnjač v občinskem grbu Lukovice. Za rokovnjače je doma slišala le polovica anketirancev, večinoma pa prevladuje mnenje, da so bili razbojniki in ne junaki. Kljub vsemu velja, da niso vsi kradli iz lenobe, med njimi so bili namreč taki, ki so bolj prosjačili kot pa kradli in so se rokovnjačem pridružili, ker preprosto niso mogli preživeti drugače. Bili so tudi taki, ki se niso želeli pridružiti francoski vojski in pred njo niso mogli zbežati drugam kot v gozdove, kjer so se nato združevali v skupine in ropali, vlamljali ter kradli za preživetje. Seveda pa so bili med njimi tudi taki, ki preprosto niso hoteli živeti pošteno in so raje kradli in ropali poštene ljudi. Iz izvedene ankete in raziskanih virov bi težko enoznačno odgovoril na vprašanje v naslovu. Verjetno bo odgovor nanj vsaj še nekaj časa ostal uganka. Besedilo: Jon Teran, 8. A, OŠ Janka Kersnika Lukovica 080 11 37 Avtohiša Moravče KRULC Prodaja vozil Pooblaščeni serviser vozil znamk (NOVO) Naročite kurilno olje na dom! Cenitve in popravila karoserijskih škod (vse znamke vozil, vse zavarovalnice) Sklepanje zavarovanje (Triglav, Sava, Allianz) (NOVO) Optika vozil, vulkanizerstvo, hotel pnevmatik www.halo-olje.si info@halo-olje.si www.avtohisa-krulc.si info@avtohisa-krulc.si 01-7231-200 SENIORJI, OGLASA april 2024 21 'Nepremičnine v starosti' – tema zadnje delavnice v okviru LAS projekta Točke za starejše V torek smo v prostorih Občine Litija izvedli še zadnje predavanje in delavnico v okviru LAS projekta »Točka za starejše« – NEPREMIČNINE V STAROSTI: Upravljanje in prilagoditev domačega bivalnega okolja. Dogodek, ki ga je izvedel Zavod Oreli v sodelovanju z Mizarstvom Kos, je moderirala Mojca Štepic, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije. Roman Rener iz Zavoda Oreli je poudaril, da lahko nepremičnine v starosti dajejo varnost ali pa so breme, zato so za samostojno bivanje nujno potrebne prilagoditve, s katerimi zmanjšamo možnosti nesreč na domu. Najpomembnejše prilagoditve so vhod, hodniki, sobe, kuhinja in kopalnica, prava vrednost pa se pokaže, ko jih začnemo uporabljati samodejno in brez razmišljanja. Jože Kos iz Mizarstva Kos je predstavil idejne zasnove premičnih lesenih hišk za eno osebo, ki se lahko postavijo na dvorišče sorodnikove hiše ali znotraj medgeneracijskih centrov in domov za starejše. V prihodnosti bodo starejši, predvsem tisti, ki živijo sami, iskali majhna prilagojena pritlična stanovanja ali hiške v skupnostih za starejše. Idejna zasnova teh bivalnih enot je rezultat študijskega dela med Mizarstvom Kos in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kako so potekala razmišljanja in načrtovanja, pa je povzela mentorica projekta prof. mag. Martina Zbašnik Senegačnik. Prof. dr. Franc Pohleven, biolog in znanstvenik z veliko ljubezni do lesa, je izpostavil prednosti lesene gradnje in vplivov na življenje v njej. V zaključnih govorih so predstavnice občin Litija (Lijana Lovše, podžupanja), Šmartno pri Litiji (Karmen Sadar, direktorica občinske uprave) in Lukovica (Mojca Cerar, koordinatorka Točke za starejše) delile informacijo, da bodo Točko za starejše podpirale še naprej in zagotovile njeno izvajanje tudi po koncu projekta. Svoje pozitivne izkušnje sta delili tudi Milena Mrzel, predsednica Društva upokojencev Šmartno pri Litiji, in Marijana Grošelj iz Društva upokojencev Lukovica. Anita Molka, koordinatorica LAS projekta Točka za starejše, se je zahvalila vsem, ki so in bodo še naprej pomembno prispevali k pomoči starejšim v lokalnem okolju. Izpostavila je, da je projekt združil organizacije in posameznike, ki omogočajo kakovostnejše življenje starejših, in ravno te vezi bodo gonilo nadaljnjega razvoja in izvajanja. Spodbuja naj se sodelovanje med ključnimi akterji, ki ga je treba še okrepiti in ohranjati za skupno dobro naših starejših občanov. Naj bodo sodelovanje, empatija in srčnost osrednjega pomena. V okviru LAS projekta »Točka za starejše« je tudi za občane občine Lukovica začela delovati svetovalna pisarna, ki nudi pomoč in podporo starejšim ter koordinira delo prostovoljcev. To je rezultat prenosa dobre prakse Zavoda Oreli iz Kamnika. Starejši lahko povprašajo za nasvet in pomoč prostovoljce (tudi obiski na domu), ki nudijo pogovor, dostavo hrane, pomoč pri opravilih, spremstvo, učenje uporabe računalnika, pomoč pri izpolnjevanju obrazcev ipd. Starejši in njihovi svojci se lahko po pomoč obrnete na Točko za starejše v Lukovici. Vabljeni tudi vsi, ki bi želeli sodelovati kot prostovoljci. Kontakt: Društvo upokojencev Lukovica; e-naslov: du.lukovica@gmail. com; telefon: 031 351 987 (od pon. do pet. od 8. do 19. ure) Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS Srce Slovenije. proevent-mednarodni_oglasi_Rokovnjac in Modre novice_novo.pdf 4 11. 04. 2024 09:46:49 Besedilo: Anita Molka; Foto: Špela Pavlič Kos SVETOVANJE, IZMERA, DOBAVA, MONTAŽA Z GARANCIJO Kakovosti dajemo prednost. C M Y CM MY CY CMY T: +386 31 470 724 www.montaza-posavec.si | Montaža Posavec ZAPOSLUJETE TUJCE? Pomagamo vam: • Pridobiti/podaljšati vse vrste dovoljenj za bivanje tujcev v RS (delo, študij, združitev, menjava delodajalca). • Pravilno napotiti zaposlenega na delo v druge države EU (A1, Vander Elst viza). • Izdelavo in oddajo dokumentov na SPOT točki. • Svetovanje pri širjenju posla v tujino. T: 01 300 32 02 E: info@proevent.si K www.racunovodski-servis.si 22 OKOLJE Rokovnjač V naše domove priteka dobra in zdrava pitna voda Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz Letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2023 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, katerega analize pitne vode izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem planu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga deloma izvajamo sami in deloma NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih, in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so določeni z Uredbo o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 ≥ 6,5 do ≥ 9,5 pH Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določena glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni. Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti z Uredbo o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/2023) se je pitna voda v letu 2023 pred distribucijo v vodovodne sisteme tretirala s klorovim preparatom na sistemih Ples - Podoreh - Krulc in Selce - Poljane. Na sistemih Črni graben, Dešen, Mengeš - Dobeno ter večino leta tudi na sistemu Bršlenovica - Šentožbolt se je voda tretirala z UV svetilko. Na sistemih Domžale – Mengeš - Trzin in Kolovec se voda večinoma ni tretirala – preventivno se je dezinfekcija s klorovim preparatom izvajala le v obdobju visokih zunanjih temperatur. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2023 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 437 vzorcev pitne vode: 195 na vodooskrbnem sistemu Domžale - Mengeš - Trzin, 52 na Kolovcu, 76 na Črnem grabnu, 21 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 63 na sistemu Ples - Podoreh - Krulc, 5 na Dešnu, 7 na sistemu Selce - Poljane in 18 na sistemu Bršlenovica - Šentožbolt. Od 259 vzorcev na omrežju je bilo 18 vzorcev neskladnih z Uredbo o pitni vodi V letu 2023 je bilo od 259 vzorcev, odvzetih na omrežju, 18 vzorcev neskladnih z Uredbo o pitni vodi. Večino neskladnih vzorcev je predstavljala prisotnost indikatorskih parametrov (koliformne bakterije), ki neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi. Na vodovodnem sistemu Domžale - Mengeš - Trzin sta bila neskladna 2 vzorca. Na sistemu Črni graben je bilo neskladnih 8 vzorcev. Na sistemu Selce - Poljane je TEČAJI CPP-PRIČETKI: 13.05.2024, 10.06.2024, 01.07.2024 TEČAJ za izpit-TRAKTOR: 23.04.2024, 27.05.2024 Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Prijave: 031 / 209 – 501 ali avtosola.loncar@siol.net OKOLJE, OGLAS april 2024 23 preiskanih 92 vzorcev pitne vode za fizikalno-kemijske analize: 64 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale - Mengeš - Trzin, 5 vzorcev na sistemu Kolovec, 6 na Črnem grabnu, 3 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 9 na sistemu Ples - Podoreh - Krulc, 1 na sistemu v Dešnu, 2 na sistemu Selce - Poljane ter 2 na sistemu Bršlenovica - Šentožbolt. Vsi vzorci, odvzeti na omrežju, so bili skladni z Uredbo o pitni vodi. bil neskladen 1 vzorec. Na sistemu Bršlenovica - Šentožbolt je bilo neskladnih 7 vzorcev. Na sistemih Črni graben in Bršlenovica - Šentožbolt je bil zaradi prisotnosti bakterij E. coli nemudoma uveden ukrep prekuhavanja. Na sistemu Selce - Poljane je bil prav tako uveden ukrep, vendar zgolj zaradi suma na neskladnost. Na sistemih Kolovec, Mengeš - Dobeno, Ples - Podoreh - Krulc in Dešen neskladnih vzorcev ni bilo. V vseh primerih neskladnih vzorcev so bili izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi glede na vzrok neskladnosti in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2023 je objavljeno na spletni strani https://prodnik.si/oskrba-s-pitno-vodo/vodni-viri-kakovost-vode. Javno komunalno podjetje Prodnik Kruh v smeteh Pomembno je tudi ustrezno vzdrževanje interne napeljave Za varno oskrbo s pitno vodo pa je pomembna tudi redna in ustrezna skrb za vzdrževanje interne vodovodne napeljave, za katero so odgovorni uporabniki sami. Priporočila za vzdrževanje interne vodovodne napeljave so objavljena na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-lastnikom-objektov-za-vzdrzevanje-interne-vodovodne-napeljave/). Oj, vi vsi, ki mimo greste ... Zakaj? Kruh v smeteh. Kam greš, človek? Fizikalno-kemijske analize V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko (Fotografirano v Imovici,17. marca 2024) RENAULT CLIO omejena serija že za 15.990 €* 5 let jamstva* narejen v Sloveniji *Cena velja za omejeno serijo modela Renault Clio I feel Slovenia evolution TCe 90 z brezplačnim dodanim paketom Look in kamero za vzvratno vožnjo. Kupec prejme tudi 5 let jamstva. V obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija. Po preteku tovarniške garancije sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oz. 100.000 km, kar koli se zgodi prej. Akcija velja za vse kupce omejene serije, do 30. 4. 2024. Navedena začetna cena je priporočena maloprodajna cena (MPC) in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Poraba pri mešanem ciklu: 5,1- 5,8 l/100 km. Emisije CO2: 116-132 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0253 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.renault.si. GA Adriatic d.o.o.,Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Renault priporoča Avtohišain Malgaj Avtohiša njeno d.o.o. uradno ime Tržaška cesta naslov trgovca 108, 1000 Ljubljana renault.si 01/20 00 550 I www.avtohisamalgaj.si 24 ŠPORT Rokovnjač Priprave NK Črni graben na Debelem rtiču Štiriinštirideset otrok iz treh različnih selekcij našega nogometnega kluba se je tudi letos odpravilo na zdaj že tradicionalne 'mini priprave' v slovensko Istro, na Debeli rtič. Košček slovenske obale, ki leži med Koprom in Trstom, tako postaja zdaj že 'stalna pomladanska baza' naših nadobudnih nogometašev, ki jo vselej zapuščajo z lepimi vtisi in kamor se vedno znova radi vračajo. V sredo, v tednu pred veliko nočjo, se je s parkirišča na Brdu zgodaj popoldne v sicer kislem vremenu na pot podala naša 'nogometna ekspedicija'. Poleg otrok je bil zraven še trenerski štab na čelu s predsednikom kluba Tilnom Strmškom, Žigo Pucem in Andražem Slaparjem, kot vsestranska podpora pri izvedbi priprav pa sta bila prisotna tudi Andrej Ovca in Marko Klopčič. Da je bila pot prijaznejša in da ni krulilo v želodčkih sta poskrbela dva najbolj prepoznavna prehrambena artikla naše občine – trojanski krof in lukoviška žemlja. Prispeli so sicer v kislem vremenu, ki jih je spremljalo vse tri dni, a to ni skalilo dobre volje med udeleženci priprav. Na prvem večernem treningu jih je z neba tudi dodobra 'spralo', kar pa je bilo ob vsesplošnem navdušenju otrok nad prihodom zanje povsem postranskega pomena. Trije dnevi so vsem zelo hitro minili, saj je bil program, ki ga je sestavil predsednik kluba s sodelavci, izjemno bogat, pester in otrokom privlačen. Zgodnje jutranje vstajanje, tek pred zajtrkom v čudovitem mediteranskem ambientu, treningi na igrišču z umetno travo in večerne medsebojne tekme pod reflektorji ter uživanje v bazenu in družab- nih igrah so bili 'krivci', da so bili dnevi za vse mnogo prekratki. Andrej Ovca je bivanje otrok oplemenitil še v pedagoškem smislu. Na otrokom izjemno privlačen način je namreč izvedel delavnico, na kateri jim je približal svet kemije. Vselej prijazni gostitelji so ponovno poskrbeli, da so se vsi počutili dobro – se kvalitetno odpočili ter dobro in zdravo najedli. (Pre)hitro je prišlo petkovo popoldne, ko jih je ponovno čakal avtobus, a tokrat za pot nazaj, v našo občino Lukovica, v katero so prispeli v poznih popoldanskih urah. Tilen Strmšek je povedal, da so tako on sam kot tudi trenerski štab s pripravami več kot zadovoljni: »Vse je potekalo po planu in tudi vreme nas ni zmotilo, tako da smo izpeljali vse, kar smo si zadali. Pohvalil bi vse naše otroke za njihovo prizadevnost, disciplino in vedenje. Moram reči, da sem resnično vesel, da imamo v klubu ne samo nogometno nadarjene, pač pa tudi lepo vzgojene otroke. Prav tako 'kapa dol' našima trenerjema Žigu in Andražu za ves njun trud ter spremljevalcema Andreju in Marku, s katerima smo sooblikovali te priprave. Na Debelem rtiču se vedno zelo dobro počutimo in res je lepo videti, ko se gostitelji trudijo, da nam ničesar ne manjka. Bi se pa na tem mestu iskreno zahvalil vsem, ki so omogočili priprave. V prvi vrsti staršem ter gospodu Bojanu Gasiorju iz GP Trojane za darovane nogometne žoge, markirne majice in trojanske krofe, KS Prevoje za finančno donacijo ter pekarni Srček iz Lukovice za slastne žemlje.« Svoje vtise so z nami delili tudi trije udeleženci priprav. Poglejmo si, kaj so povedali. Nejc Štolfa, Krašnja: »Na pripravah mi je bilo všeč prav vse, bazen, sobe, hrana, treningi na umetni travi. Res je bilo fino.« Jakob Klopčič, Prevoje pri Šentvidu: »Zelo sem užival in se že zdaj veselim naslednjih priprav. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili v bazenu ob morju in ko smo imeli večerne treninge pod reflektorji.« Urban Osolnik, Kompolje: “Najbolj so mi bili všeč treningi v dežju in ko smo bili v bazenu. Imel sem se lepo, zato bom šel tudi na naslednje priprave.« Besedilo: Gregor Berlec; Foto: arhiv NK Črni Graben Vsak začetek je težak Toplo spomladansko vreme je na cesto že privabilo prve motoriste. Ker je vsak nov začetek težak, je prav, da pred prvo vožnjo preverijo, če je motor tehnično brezhiben in če so sami že pripravljeni na vožnjo z njim. Priprava na vožnjo je pomemben del varne vožnje z motorjem, saj se z njo v začetku motoristične sezone spopadejo tudi policisti na motorjih. Ker se bližajo tudi motoristična tekmovanja – junija se bodo v Lukovici pomerili za prva mesta v vožnji s trial motorji –, so se na pobudo Ines Pezić Pregrad, predsednice komisije za ženske v moto športu, v soboto, 23. marca, ponovno zbrali vozniki in voznice triala na poligonu pri Avto Kveder v Lukovici. Poleg osnovnih začetnih korakov spoznavanja vožnje in utrjevanja le- -teh so se tokrat udeleženci in udeleženke, ki so bile v večini, seznanili tudi s pravili oziroma ocenjevanjem voženj. Tomaž Andrejka, član AMD Lukovica, ki vodi tudi tekmovanja v Lukovici, je tokrat razložil, kje vse se naredijo napake in koliko kazenskih točk prinesejo. Poleg razlage o delu in ocenjevanju sodnikov je vse udeležence povabil na tekmovanje v trialu v Lukovico v čim večji zasedbi, kajti s kilometri in izkušnjami se daleč pride, lahko tudi do mesta državnega prvaka. Besedilo in foto: Drago Juteršek april 2024 ŠPORT 25 Primož Omahna, trikratni državni prvak v avtokrosu Avtokros spada med športne panoge, ki imajo na Slovenskem bogato tradicijo in močno zaledje tudi v naših krajih ter bližnji okolici. Nekoč so bile namreč daleč naokoli znane vsakoletne dirke v Tunjicah pri Kamniku. Tunjiške dirke so se sicer leta 2010 zaključile, a so jih zadnja leta več kot uspešno nadomestile dirke v še eni naši sosednji občini – v občini Moravče. Natančneje, v vasici Dvorje pri Moravčah, kjer bo tudi letos, četrtega maja, potekala zdaj že tradicionalna dirka. V zvezi z avtokrosom pa ne bi mogli najti boljšega sogovornika, kot je naš soobčan Primož Omahna s Prevoj pri Šentvidu. Primož je trikratni državni prvak v avtokrosu v kategoriji 'Divizija 1'. V letih 2021, 2022 in 2023 je pokoril vso domačo konkurenco in se tako trikrat zapored zavihtel na najvišjo stopničko v tem privlačnem adrenalinskem športu. potekala dirka v hrvaški Istri, v Gambetićih, v bližini Poreča, na kateri je v kategoriji 'Divizija 1A' (do 1600 kubikov) Anže uspešno prestal svoj ognjeni krst. To me izredno veseli, saj se očitno za prihodnost avtokrosa v naši občini nimamo česa bati.« »Zgodovina avtokrosa v Sloveniji sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Začetni vzpon je trajal približno sedem let, potem pa je zadeva nekako zastala. V osemdesetih letih se je nato dinamika tega športa ponovno povečala, vendar za ključni mejnik lahko štejemo leto 2003, ko je bil pod vodstvom 'alfe in omege' tega športa, Staneta Sušnika z Vira pri Domžalah, ustanovljen klub ASC MUSTANG Domžale. Tistega leta je bila organizirana tudi prva dirka z mednarodno udeležbo v Tunjicah pri Kamniku, ki je imela velik odmev v širši javnosti. Sam sem se ASC MUSTANG priključil leta 2016,« uvodoma pove Primož in na vprašanje o razlogih za to nadaljuje: »Po poklicu sem avtomehanik, zato me rohnenje motorjev in vonj po bencinu spremljata praktično že celo življenje. Svoj poklic obožujem in posledično od tu izvira želja do dirkanja in razvijanja inovacij, katerih se lotevam pri sestavi svojega dirkalnika. Tako eno kot drugo mi predstavlja velik izziv in moram reči, da resnično uživam tako pri tekmovalni kot tudi pri 'tehnični' plati tega čudovitega športa. V svojih začetkih sem odpeljal nekaj cestnih dirk, ki so bile zanimiva izkušnja, vendar sem ravno zaradi omenjene specifičnosti avtokrosa nato presedlal k le-temu. Ker, kot sem že omenil, poleg manjšega finančnega vložka lahko pri avtokrosu uporabim veliko svojega znanja in imam večjo svobodo pri razvijanju inovacij.« Primož doda, da je edini dirkač z dizelskim motorjem. Vozi Audi 4 x 4 1.9 TDI, ki ga je v celoti izdelal sam. Nanj je zelo ponosen, saj je bilo v ta projekt vloženega ogromno truda ter nešteto delovnih ur: »Moram pa poudariti, da mi je v veliko pomoč in oporo moja 'support' ekipa. To sta Anže in Luka Cerar iz Preserij pri Lukovici. Njuna zadolžitev je priprava in pregled dirkalnika pred in po dirki. Svoje delo opravljata zelo uspešno in sta nedvomno nepogrešljiv kamenček v mozaiku pri mojih rezultatih na samih dirkah. Novost letošnje sezone pa je, da smo izdelali še en dirkalnik, katerega voznik je Anže Cerar. Nedavno je namreč Kakšna je struktura dirk in koliko različnih kategorij je v tem športu? »Sicer je nekaj specifičnosti, vendar je struktura podobna kot pri večini avtomoto športov. Na treningu lahko sodelujejo le vozila, ki so prestala tehnični pregled in katerim je žirija dala 'zeleno luč'. Nato se začne z dvema neuradnima treningoma, ki jima sledita dva uradna treninga, kjer tekmovalec pridobi pozicijo na štartnem mestu za kvalifikacijsko vožnjo. V treh kvalifikacijskih vožnjah se nato tekmovalci borijo za čim boljši čas, ki omogoči boljši štartni položaj v finalni vožnji. Kategorije so štiri. Osnovna je 'Divizija 1A' oziroma t. i. 'Nacionalna klasa', ki je nekakšna vstopna točka za vsakega dirkača. To so turistična vozila z dvokolesnim pogonom do 1600 cm3. 'Divizija 1' so turistična vozila od 1601 do 4000 cm3 z dvo - ali štirikolesnim pogonom. Tretja kategorija ima naziv 'Super Buggy' – to so vozila na dvo - ali štirikolesni pogon, ki so zasnovana in izdelana namensko za avtokros, z največjo delovno prostornino motorja do 4000 cm3. 'Kartcross' pa je kategorija, ki je novost v Sloveniji. To so posebna tekmovalna vozila za avtokros z dvokolesnim pogonom z največjo delovno prostornino motorja do 600 cm3,« obrazloži Primož. Pred vrati je dirka v sosednji, moravški občini in četrtega maja ponovno pričakujemo spektakel. Nam za konec tega pogovora lahko poveste še besedo ali dve o prizorišču in dirki v Dvorjah pri Moravčah. “Ideja za progo v Dvorjah je bila zasnovana v letu 2010 vzporedno z opustitvijo dirke v Tunjicah. Idejo je udejanjil bivši dirkač Metod Vidergar in deluje pod nazivom 'KAPS motorsport'. Pridobivanje najrazličnejših dovoljenj in sama gradnja proge je potekala cca. devet let, vendar mu je z veliko zagnanosti in ogromno vloženega truda uspelo, za kar smo mu vsi, ki delujemo v in okoli slovenskega avtokrosa, zelo hvaležni. Poligon je namenjen zabavi na štirih kolesih, predvsem štirikolesnikom, mini buggyem in cart crossom. Del tega poligona pa je tudi atraktivna proga za avtokros, ki so jo pripravili zagnani člani najmočnejšega avtokros kluba v Sloveniji ASC Mustang. Gre za prvo in edino registrirano progo v Sloveniji za avtokros. Prva dirka je bila izvedena septembra leta 2019. Vsako leto se sicer izvedeta dve tekmi. Ena šteje za državno prvenstvo, druga pa tudi za mednarodno tekmovanje (CEZ). Zanimanje za avtokros v Sloveniji po mojem mnenju iz leta v leto raste, v veliki meri prav zaradi dirk v Dvorjah pri Moravčah, kjer je obisk tekem vselej zelo številčen. V imenu našega celotnega kluba ASC Mustang vljudno vabljeni četrtega maja v Dvorje pri Moravčah. Res je, da bo prenos dirke sicer možno spremljati v živo tudi na YouTube kanalu, vendar verjemite, da je spremljanje dirk neposredno, v živo, nekaj povsem drugega. Dobrodošli!“ je še povedal Primož. Besedilo: Gregor Berlec Foto: osebni arhiv Primoža Omahne 26 ZAHVALA, OBVESTILI Rokovnjač Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 53. letu starosti sklenil naš dragi TOMAŽ PAVLIČ, po domače Repenčkov Tomaž iz Rafolč. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, cvetje, sveče, darove in svete maše. Hvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Šola s posluhom. Glasbena šola Domžale vabi k vpisu nove učence! vabi v svoje vrste mlade glasbenike! Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev za šolsko leto 2024/2025 bodo predvidoma potekali v petek, 24. maja 2024, od 16. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale, oddelka Mengeš in oddelka Moravče) in v soboto, 25. maja 2024, od 9. ure dalje (v prostorih Glasbene šole Domžale). Prijava na sprejemne preizkuse bo odprta od 6. do 20. maja 2024. Za sprejemni preizkus se bo možno prijaviti: na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. GLASBENA ŠOLA DOMŽALE (oddelki Domžale, Mengeš, Moravče) vabi k vpisu! Vpisujemo mlade nadobudneže, ki bi si želeli naučiti igrati na harmoniko, trobento, pozavno, tubo, citre, harfo, oboo, saksofon, klarinet, violino, klavir, violončelo, flavto ali kitaro! Morda si to ti? Optimalna starost za vpis na instrument so učenci prve triade osnovne šole, za petje pa starejši mladostniki ob zaključku mutacije. Po opravljeni prijavi na spletni strani boste na mail dobili potrditev prijave, med 20. in 23. majem pa še navodila s točno uro in lokacijo sprejemnega izpita. Sprejemni preizkus ni potreben za vpis v Glasbeno pripravnico in Predšolsko glasbeno vzgojo: PGV - predšolska glasbena vzgoja (vpisujemo otroke, rojene v letu 2019) GLP – glasbena pripravnica (vpisujemo otroke, rojene v letu 2018) Vpis za PGV in GLP bo potekal: med 3. in 10. junijem 2024 na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si) preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI PREIZKUS. Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP, ne opravljajo sprejemnega preizkusa. Vpisujemo jih do zapolnitve mest, velja vrstni red prijav. VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE! Sprejemni preizkusi bodo 24. maja 2024. Za več informacij spremljaj našo spletno stran: www.gs-domzale.si! Tam bo možna tudi prijava na sprejemni preizkus (od 6. do 20. maja 2024). Dodatne informacije o instrumentih in programih, ki jih poučujemo, najdete na www.gs-domzale.si. Veselimo se novih mladih glasbenikov! OBVESTILO april 2024 RAZPIS 26. ŠRAUFOVEGA SPOMINSKEGA POHODA SOBOTA, 25. MAJ 2024 V KRAŠNJI NA DAN POHODA OD 5:30 - 8:30 URE 10,00 EUR DALJŠI POHOD 26,5 KM, KRAJŠI POHOD 16,5 KM Krajši pohod 16.5 km Daljši pohod 26.5 km KARAKTERISTIKA POTI: KARAKTERISTIKA POTI: - dolžina poti: - višinska razlika: - povprečni naklon: - razdalja vzpona: - razdalja spusta: - razdalja ravnine: asfaltna pot: gozdna pot: 16500 m 756 m 4,59 % 7637 m 8206 m 657 m 7219 m 9281 m Prireditev so omogočili: Tomaž Beguš s.p., Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana - dolžina poti: - višinska razlika: - povprečni naklon: - razdalja vzpona: - razdalja spusta: - razdalja ravnine: 26470 m 1237 m 4,68 % 12478 m 12700 m 1292 m asfaltna pot: gozdna pot: 8268 m 18202 m 27 28 OBVESTILA Rokovnjač DRUŠTVO KRAJANOV NASELIJ SPODNJEGA IN ZGORNJEGA TUŠTANJA VAS VABI NA 29. TRADICIONALNO SREČANJE V (CEGUNCA) PRI MORAVČAH • 1. MAJ 2024 Pridite v objem prijaznih ljudi! Program Prireditve 10.30 • Pihalna godba Moravče in mažorete Moravške Lilije 11.00 • Živ žav z Alenko Kolman; plesno glasbena zabava z maskoto Dinozaver Dino. Sledila bo celodnevna animacija za otroke s popoldanskim obiskom maskote Jan, Super krila. 12.00 • Ansambel Zupan 13.00 • Start povorke oldtimerjev (gostišče Soklič - Zalog pod Sv. Trojico), prijavite se lahko od 11. ure dalje 17.00 • Ansambel Roka Žlindre 29_Naslovnica_in_zadnja_stran.indd 1 Moto klub Rokovnjači 24.3.2024 16:29:27 vabi na otvoritveno vožnjo, ki bo v soboto, 27. aprila 2024, na Novo Štifto. Zbor bo ob 8.30 pri nadvozu AC Vrba. Vabljeni! Vabilo na dan odprtih vrat Kvedrove tišlerije: sobota, 11. maj 2024 Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Muzeji imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, s povezovanjem z lokalno skupnostjo ali preko različnih stalnih in priložnostnih razstav. Tudi letos bomo v muzeju Kvedrova tišlerija v Rafolčah (Rafolče 23, 1225 Lukovica) obeležili mednarodni muzejski dan ter na široko odprli vrata zainteresiranim obiskovalcem. Muzej bo za brezplačne obiske odprt teden dni prej, v soboto, 11. maja 2024, in sicer med 10. in 15. uro. Lepo vabljeni! Godba Lukovica vabi na tradicionalne prvomajske nastope, ki bodo v torek, 30. 4. 2024, ob: 14.50: Lukovica, 15.30: Trojane, 16.15: Javorje, 17.15: Krašnja, 18.15: Zlato Polje, 19.15: Rafolče, 20.15: Prevoje. Vabljeni! OGLAS april 2024 PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com Akcija Volkswagen Passat Variant 2.0 TDI BMT Highline DSG NAVI DIG.KOKPIT LED – 1968 ccm, 110 kW (150KM) – L.2017/04 - samo 139.171 km. Full led žarometi, bluetooth, navigacija, gretje prednjih sedežev, aktivni tempomat, digitalni kokpit, start/stop, esp, lita platišča, parkirni senzorji spredaj in zadaj,… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. .Akcijska cena: 19.880,00 € Akcija www.avtohisamalgaj.si Akcija BMW serija 2 Gran Tourer: 218i SPORT LINE AVT FULL LED NAVI KAMERA KLJUKA – 1499 ccm, 100 kW (136 KM) L.2019/06 – samo 79.656 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led žarometi, navigacija, line assist, vlečna naprava, vzratna kamera, električna prtljažna vrata, parkirni senzorji spredaj in zadaj, dvopodročna avtomatska klimatska naprava, meglenke spredaj in zadaj, usb, bluetooth. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 19.990,00 € Akcija Porsche Panamera 3.0 AUT PLATINUM EDITION NAVI USNJE BOSE RADAR 2967 ccm, 184 kw (250 KM), automatic, L.2013/03. 21 col aluminijasta plati- šča z novimi letnimi gumami, 20 col aluminijasta platišča z zimskimi gumami, platinum edition, zračno vzmetenje, dnevne led žarometi, električna prtljažna vrata, usnjeno oblazinjenje, ogrevan volan, ogrevanje in prezračevanje prednjih sedežev, radarski tempomat, f1 obvolanske prestave, 2 conska digitalna avtomatska klima, zvočni sistem hi-fi bose, dab tuner-dig. Radijski sprejemnik, parkirni senzorji spredaj in zadaj, ambientalna osvetlitev notranjosti, ambientalna osvetlitev zunanjosti, dekorativni elementi visoki sijaj, el. Nastavljiva in ogrevana ogledala, el.zložljiva zunanja ogledala… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Ford Mondeo 2.0 188 HYBRID AUT VIGNALE FULLLED NAVI USNJE 1999 ccm, 140 kW (190 KM), (automatik) . L.2019/06 - PREVOŽENIH 62.967 km. Hybridni pogon, dvosklopčni avtomatski menjalnik, električna nastavitev sedežev, vzvratna kamera, park pilot, keyless go, parkirni senzorji spredaj in zadaj, full led (led žarometi, dnevne led luči, zadnje led luči), memory sedeži, opozorilnik spremembe voznega pasu, navigacija, sistem mrtvih kotov… Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 27.990,00 € Akcijska cena: 22.500,00 € Akcija Akcija BMW serija X3: LUXURY LINE xDrive25d AT MEMORY PANORAMA 1995 ccm, 170 kW (231 KM) - L.2018/08, 102.730 KM. Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino in od 1. Lastnika. Full led (dnevne led luči, led žarometi, zadnje led luči), memory sedeži, usnjeni sedeži, el. Pomik sedežev, gretje sedežev spredaj in zadaj, gretje volana, panorama, brezstični ključ, sistem za samodejno zaviranje v sili, navigacija, tripodročna avtomatska klima, el. Parkirna zavor, el.odpiranje prtljažnika. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 31.900,00 € Nissan X-Trail E-POWER N CONNECTA NAVI 360KAMERE RADAR PANO SLO 1497ccm, 150kW (204KM), L.2023/02 , SAMO 3.129 km. Odlično ohranjeno, kot novo vozilo, samo 3.129 km, slovensko poreklo, 1.lastnik, gretje sedežev spredaj in zadaj, ogrevanje vetrobranskega stekla, ogrevan volanski obroč, full led žarometi, brezstični ključ,sistem mrtvih kotov, električno pomično strešno okno, navigacija, line assist, radarski tempomat, parkirni senzorji spredaj in zadaj, vzratna in prednja kamera, 360 stopinj kamera, zatemnjena zadnja stekla, alu platišča, tropodročna avtomatska klima, omejevalnik hitrosti. Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 37.500,00 € 29 30 KRIŽANKA, OGLASA info@artik.si Rokovnjač 040 554 000 Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu nepremičnin. DOSTAVA 080 22 36 KURILNEGA OLJA Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat! KRIŽANKA Uredništvo Rokovnjača Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Tokratna križanka ni nagradna, kljub temu pa lepo vabljeni k reševanju. www.hubat.si 080 22 36 OGLAS april 2024 sobota 15. JUNIJ www.pohodobreki.si Brezplačna udeležba! DOMŽALE Park Martina Krpana KAMNIK Keršmančev park 31 STE KUPILI PIŠKOTE? PEKARNA ČEMAŽAR Domačci piškoti Drožene lepinje URNIK Droženi kruhi Srček d. o. o., Stari trg 14, 1225 Lukovica od ponedeljka do petka od 5. do 19. ure sobota od 5. do 13. ure nedelje in praznike zaprto t: 051 399 111 www.srcek.net | www.halokruh.si