356
Gospodarske novice.
* Vina so pridelali letos na Avstrijanskem manj pa slabejega od lani, — na Francoskem tudi manj mimo lani, ali izvrstno dobro je; na Hrvaškem — piše gospodarski list zagrebški — ga bode znatno drugače od lanskega; eni pravijo, da bode nekoliko bolje, drugi pa, da slabeje; po naših analizah na po-skušališnem vinogradu bode svakako lože od lanskega leta, ker je v vseh vrstah grozdja sladkora (cukra) nekoliko manj, kisline pa več. — Isto tako je na dolen-skem Kranjskem, — v Vipavi je dobro, a manj gaje kot lani. — „Boz. Ztg." piše, da še nikoli se ni toliko grozdja iz južnega Tirola izvozilo kakor letos, kajti dan na dan se ga je po 300—400 centov po železnici odpeljalo — in to skozi 6 tednov.
* Letošnja letina po vnanjih državah. — Na Francoskem je v nekterih južnih in zapadnih krajih bila prav dobra letina vseh pridelkov, al v izhodu, severu in povsod, kodar je vladala železna roka francosko-pruske vojske in nesrečne komune, je prav žalostno; cele velikanske planjave, popred krasna polja, so sedaj v puščave spremenjene. V Alzaciji in Loreni — v domovini francoskih izvrstnih vin — je najbolj raz-djano. Pomanjkanje žitnega semena, pomanjkanje de-lalne živine in pa delalcev samih so nasledki vojske, ki so tudi na druge dele Francije slab vpliv imele, tako, da se računi primanjkava do 23 milijonov hekto-
litrov (1 hektol. = blizo 3% pol.)^ Malo boljše je bilo tudi v sosedni Belgiji. — Na Španskem in Portugalskem je srednja letina, razun trte, ki je bila letos jako nerodovitna. — Tako je tudi v Švici in v Italiji; tu je turšica posebno zelo po suši trpela, pridelali so je malo več od polovice druzih let. — V južni Nemčiji je letina — razun krompirja, repe in hmela, zarad bolezni in preveč deževja, bogata; sena in slame obilo, precej pšenice in turšice, čez vso nado pa ovsa, sočivja in ajde. Sadja je za 20 odstotkov manj, kakor lansko leto; škodila mu je slana že v cvetji. V severni Nemčiji je veliko slabše. Prusija je skoraj brez sadja, provincije prek Rene so imele slabo trgatev; tudi tu se močno čutijo nasledki vojske, — Na Angleškem pa se nimajo kaj pritožiti. Pšenica je lepa, tako tudi oves, pa srednje mlatve: le hmela so pridelali komaj četrti del lanskega leta. — Rusija je letos v vaem bogato obdarjena, posebno dežele poleg baltiškega jezera, manj v južnih krajih, kjer je suša veliko pokončala; temu nasproti je bilo na Poljskem preveč dežja in pogostoma toča. — Bogate žetve so imele dalje Ru-munska, Bosna, deloma tudi Srbija; srednje: Egipt, amerikanske združene države, slabe pa: Grška in sosedne deželice.
Potem smemo konečno soditi, da se bodo morale preskrbeti z dovažanjem žita in druzih pridelkov sledeče dežele: Francija, Belgija, severna Nemčija, Ho-landsko, Švica, Špansko, Portugalsko, Italija in Grško.
Izvažati bodo zamogle pa te-le dežele: Rusija, južna Nemčija, Angleška Rumunska in Bosna, Egipt in Amerika.                                                           „Soča".