Poštnina plačana v gotovini. Vsebina avgustovega zvezka: 1. Ivo Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. (Dalje prihodnjič.).......................451 2. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. (Dalje prihodnjič.)..........................455 8. Milan Pugelf: Uboga deklica. (Konec.)..... .......471 4. Alojz Gradnik: O zlata zemlja.................476 6. Prof. Dr. R. Nahtigal: Matija Murko. (Konec.)...........477 6. Ivan Albreht: Tri Koroške. III. (Konec.).............485 7. Anton Vodnik: Zapri oči mehko, mehko mi............460 8. A. P.: Lastovka. (Dalje prihodnjič.)................461 9. Mirko Pretnar: Vrnitev.....................498 10. Prešeren-Wiles: „Lepa Vida" v angleškem prevodu.......499 11. Milan Fabjančič: Ječe....................502 12. Stano Kosovel: Ne govorite!..................505 18. Književna poročila........................506 Ivan Zoreč: Dolenc Hinko: Izbrani spisi. — Ivan Zoreč: Dinko Šimunovič: Mladost. — J. A. G.: Mažuranič, Ivan: Smrt Smail-age Čengiča. — -i. Bauernfeld E.: Dnevnik. 14. Kronika: A.Lajovic: Opera....................511 15. Nove knjige...........................512 „Ljubljanski zvon4' izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 180 K, za pol leta 90 K, za četrt leta 45 K, za Italijo po 60 lir na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 18 K. Odgovorni urednik: Dr. Joža Glonar. Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jih ni naročilo. — UpraxmÜtvo ae nahaja v Sodni ulici Št. 6. Last in založba „Tiskovne zadruge", z. z o. z. v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. LJUBLJANSKI ZVON ttESECNIK Zfl KNJIŽ&UN05T IN PROSUETO. LETNIK XLI. 1921. STEl/ILKA 8. IVO ŠORLI: ZGODBE O NEKATERIH KRŠČANSKIH ČEDNOSTIH IN NEČEDNOSTIH. w IV. O zmernosti ali varčnosti. ... a kdor iz pol lonca se do sit'ga naje, naj še tist'ga razbije, iz piskra naj je! (Iz drugega dela poskoenice pod III.) Junak te zgodbe je Miha Škrt (hm!), zgled neizmerne zmernosti in skromnosti, kar se tiče življenjskih potreb. Rojenice so mu zapele v prelepem tolminskem trgu samem (Klajn-Paris, pr moj duš!), živi pa, ko začne ta historija, že tri leta v mestu P., glavni vojni luki takrat Avstro-ogrske monarhije. Z izredno marljivostjo si je znal priboriti na popolnoma pošten način skromno premoženje. Prodaja zelenjavo, sadje, jajca, dobiček spravlja v luknjo pod podom. A ta dobiček sam ni nikoli tolik, da bi Miha Škrt imel, kar ima. Zmernost, zmernost njegova je, ki ga je napravila moža! Če reče kupovavka: «To zelje je zmrzlo, pojejte ga vi, če ste ne vem kdo!», naš Miha uboga, če je le res zmrzlo. Ce reče: «To jajce je klopotec!», ga Miha res še na ušesu poskuša; a če je, ga položi na stran, da bo zanj. In če vrže vojak hruško ali jabolko na tla, Miha pobere, poljubi in spravi. Tako se polagoma nabere kosilo in večerja. In če bi bili časi, kakor so bili, brez zapletljajev, bi se bilo izteklo Mihovo življenje. Še želodca bi si ne bil pokvaril! Zakaj, 29* če je dobival često res čez vse trde naloge želodec, vedno so bile kratke in predobro je vedel, da bi napravil gospodarju se uslugo, če bi si kako kljubovanje 'dovolil... Pride pa vojna, in veliki čas «postavi» tudi na našega junaka «velike zahteve», kakor smo govorili takrat. Najprej izda domača oblast postavo, da mora imeti vsak pre-bivavec za šest mesecev živeža, sicer da mora ven; mesto je namreč trdnjava, in sovražnik bi jo prišel lahko oblegat. — No, to je res! Naše oblasti so pametne in skrbe za nas! si reče Miha, ki je bil tudi dober patrijot. In gre in nakupi, kolikor 9 se mu zdi za šest mesecev primerno. Drugi dan pride komisija. Naj pokaže zalogo! Miha pokaže. — Vi nas ne razumete, gospod! se razhudi stotnik. Živež za šest mesecev pokažite, ki pravite, da ga imate! — Pa to je živež za šest mesecev, prosim lepo! — Kaj? Ali mislite z nami norce briti? — Kako bi, gospod? Poglejte, tu sta najprej dve kili kave. Po pet zrn na dan: tridesetkrat pet je stopetdeset, krat šest je ravno osemsto — bo torej še veliko preveč, pa sem nalašč vzel nekaj čez. Potem je tu čez trideset kil moke — še pol je ne bom porabil. Potem--- — Pripravite svoje stvari — jutri greste! ga gospod osorno prekine. Prav čas je, da ga bomo z vami izgubljali! — Pa, gospod, jaz res ne trebam več! krikne Miha ves prestrašen. Vprašajte, kogar hočete, kako jaz živim--- — Ako živite od tega, potem ste skopuh; a skopuh in oderuh sta si brata. In oderuhov ne maramo po trdnjavskih mestih. Z Bogom! Na, zdaj imaš! In ravno, ko bi se bilo dalo tu kaj zaslužiti! In samo zato, ker tak cesarski pojedač toliko poje, da ne verjame, koliko manj je lahko drugemu dovolj! In kam naj gre? Na to mu dajo odgovor drugi dan: ali na državne stroške v barake, ali na svoje, kamor ga volja. Ne, v barake že ne! Težko mu je zapraviti še tistih par grošev, ki jih ima; a v barakah, kjer bi jih ne mogel skriti, bi mu jih še ukradli. Zakaj tu ne pusti niti solda — če pride sovražnik, bi bilo po vsem! A je še to: ako se mu posreči, da zadene primeren kraj, ni izključeno, da začne lahko tudi tam kako kupčijo in zasluži vsaj za sproti. Poskusimo kar s kraja, si reče Miha. Najprej z Ljubljano. Če tam ne bo nič, pojdemo lahko še vedno naprej. No, prepolna je že bela Ljubljana ljudi, a ne samo navadnih, nego tudi takih, ki nič manj od Mihe ne mislijo, kako bi si kaj zaslužili. Kamor naš mož pogleda, je že kdo na poti. Tako hodi neprestano okrog in študira in špekulira, kam bi se vrinil. Ali kar se prehrane tiče, je izredno zadovoljen. Koliko tega se na te karte dobi! Kam bi človek z vsem — polovica bo dovolj! Še dobro, da mu od doma niso dovolili vzeti ničesar s seboj, češ, da se iz trdnjave \ ne izvaža — kam bi bil zdaj še s tem! Hodi torej na aprovizacijo in jemlje samo polovico tega, kar mu pripada, včasih Še toliko ne. Toda kaj ga neki toliko gledajo in že tudi drug drugemu s prstom kažejo? Ali tudi tem kaj ni prav? Veseli naj bodo, da kdo kaj pusti — saj dovolj kričijo, kako stradajo in koliko je vsega premalo! — Vi, gospod, pokažite svoje zaloge! se mu nekega dne nenadno prikaže med vrati uradni organ. — Kake zaloge? Kje jih imam jaz zaloge? — Le ne delajte kakih neumnosti, gospod! Kdor hodi na aprovizacijo samo za parado, mora biti dandanašnji vražje dobro preskrbljen! Drugi pa stradajo! Le ven z robo, drugače sami poiščemo! — Kar poiščite! Hudiča boste našli, norci neumni! Res ničesar ne najdejo, ali Mihi ni bolje. Zaradi trdovratnega skrivanja pretiranih zalog petsto kron globe! Radi razžaljenja uradnih organov v izvrševanju njih težke službe še dvesto! Dobro sva začela, Miha! Še dve, tri take, pa sva suha! Ravno za Ljubljano si bil, res! se roga obsojenec domov grede š samemu sebi in gre naravnost na oblast, da dobi potne liste za naprej. Bolj ko je svoj, bolj se ga boj! Za Nemca se bom zapisal! preti Miha, ko se pelje proti nemškemu Gradcu. Ali ljubljanska šola je pomagala! V Gradcu vse vzame, kar dajo na izkaznice, pa magari naj se dar božji usmradi! ... Toda, ko so mu nakopičili tega že toliko, da je res nevarnost, ne more gledati, kako gre v kvar. Ne, da bi začel lastno kupčijo, že davno nima več poguma: tako čudno zverižene so tiste postave o «maksimalnih cenah» in tako neusmiljeno zgrabijo člo- veka za vrat, ki se proti njim pregreši, da bi bilo več nego neumnost, stati na mrazu in mučiti se cele tedne, da ti nekega dne ne samo zaslužek, ampak še tvoj denar kak birič požre. Toda, če bi spečal blago, ki si si ga odtrgal od lastnih ust in še za cene, ki si jih ti plačal, menda vendar ne bo prestopek? Miha gre v kavarno, pa poprosi natakarja, naj mu ga pošlje, če bi kdo hotel toliko in toliko takšnega in takšnega blaga. In res pride že drugi dan k njemu tak gospod. — Pa prav za takšne cene da daste vse to? — Prav za takšne! potrdi Miha. Nobenega dobička ne iščem. * Samo da se blago ne skazi, ko ga ne morem zmagati. V Ljubljani so me roparji obsodili, ker sem jemal le za svojo potrebo, pa sem se dal še tu zapeljati. Toda saj Še prostora nimam toliko v ti čumnati. — Hrn, hm, tako, tako... mrmra gospod. Dovolite, da si vzamem od vsake sorte malo poskušnje s seboj. In kar z mano stopite, da se pomenimo na drugem mestu radi cen! Izvolite, prosim! Možev glas je trd... In kaj pomeni to: «na drugem mestu»? ... Pa ne, da bi--- Žalibog da! Naravnost na magistrat se vodniku mudi... In tam leži stvar vendar kar na dlani: med moko ravno šestdeset odstotkov mavca in druge nesnage; kavina primes zmleti hrošči, celo strupeni; v milu niti ne popolna dva procenta maščobe... In tako dalje in tako dalje: vse sama goljufija!... Potem gospod tujec seveda lahko ponuja za take cene! Jezik za zobmi! Tisoč kron globe, kar se tiče te oblasti. Vrhu tega se spisi odstopijo najprej v Ljubljano radi onih «roparjev», aprovizacijska komisija tu pa si pridržuje pravico zasledovanja radi natolcevanja, da ona prodaja tako blago. In «gospod trgovec z lastnimi cenami» pride nemudoma pod policijsko nadzorstvo! Ko se naš Miha po vojni vrača domov, ima v žepu še tri krone begunske podpore, zato pa «razširjen želodec». Ne boste vi mene več! se je bil zaklel. «Kar daste, pojde noter, pa magari da z roko porivam! ...» (Dalje prihodnjič.) G^D Dr. IVAN PRIJATELJ: DUŠEVNI PROFILI NAŠIH PREPORODITELJEV. (mu ^ Nagoni in pogoni za duševno produkcijo so pri različnih ljudeh različni. Najmogočnejši nagon je pač elementarna in silna želja po oblikovanju tega, kar se trga iz tvoje notranjosti, da dobi vnanji izraz. A za neposredno vzpodbudilo in sprožilo duševnega dela^luži seveda najprej ugodje, ki ga ima sam človek nad svojim delom, potem pa tudi veselje nad priznanjem od strani drugih, torej literarna ambicija. Ta poslednji motor, ki temelji.v ^^ljubezni do sebe71e~tofer Copu popoTiioma manjkal. To dejšlvo (^^h nam tudi do neke mere lehko <£luži v razlago za njegovo «pero praznovajoče». A močnejši nego ta zadnji pogon deluje v naturi duševnega delavca prvotni nagon, elementarna potreba po doumevanju in oblikovanju. Ta nagon pa se je pri Čopu izživljal na široko za-^65-snovani prvi njegovi stopnji, na receptivni, tako da mu ni pre--/ * • ostalo bogvc kaj razmaha za drugi njega stadij, za produktivni. Cop se je učil jezika za jezikom, požiral knjige v vseh znanih ^ Tjm jezikih, kupičil v svojem duhu filološko-literarne in estetske vednosti. V ta namen je uporabil že v mladosti večino svojih nemajhnih nagonskih energij. Prišedši potem v zrela leta, v dobo produkcije, se je začutil trudnega ne samo za proizvajanje, ampak celo za novo razširjanje svojega znanja. Ko ga je njegov prijatelj Savio vprašal, ali ne misli k svojemu obširnemu znanjuTy-y^ 4 jezikov pridružiti še izučenje orientalskih jezikov, mu je pisal Čop dne 31. januarja 1828. značilne besede: «Na orientalske štu-dije, posebno na študij sanskrta, sem pač pogosto mislil, toda -zaenkrat imam malo poguma, da bi se česa takega polotil; t mislim, da je moja moč zlomljena, z menoj pojde navzdol — jaz t j sem v mnogih ozirih nesrečen.»192 V tem položaju bi bil zmožen * y vzpodbosti njegov zdelani in utrujeni nagon edino kak čuvstveni dražljaj, kaka ostroga ljubezni ali ogorčenja, torej sovraštva... 182 Veda, IV., str. 108. Toda čuvstvo ljubezni, ki bi bilo zmožno razmahniti njegove produktivne sile, je bilo pri njem izpodrezano in podlomljeno, in sicer na polju erotične ljubezni: O Čopovem čuvstvenem življenju nam je bilo do zadnjega časa prav malo znanega. Nedavno našel dr. Žigon v Levčevi zapuščini zanimiv dokument, ki je toliko dragocenejši, ker je potekel iz Prešernovega peresa. Ta Prešernov dokument in neka Čopova pisma1" nam nudijo vpogled v čuvstveno kamrico «v mnogih ozirih nesrečnega» Copa. Cop je bil prišel v jeseni 1820. za profesorja na Reko. Tri-indvajsetletni mladi mož je tu dobil vstop v liišo in družino angleškega trgovca Mosesa Mossingtona, v kateri je^godučejgl francoski jfizik. Ta družina se je že po enem letu preselila z Reke v Benetke, Cop pa leto kesneje v Lvov. A kljub veliki oddaljenosti je ostal Cop v pismenih stikih z Mossingtonovimi, zatrjujoč, da se čuti «zelo navezanega» na vso obitelj (pismo z dne 6. aprila 1822.). Na Čopove dopise je odgovarjal povečini najstarejši Mos-singtonov sin. Polagoma pa je Cop iz opreznega izraza: «na vso obitelj» še posebej izločil eno osebo družine, najstarejšo (a vendar >..i>e jako mladostno) hčerko «Miss Mary» in že natančneje opre-/ delil svoje razmerje do nje, ki je bilo razmerje tihe, a najbrže vroče — ljubezni. Dne 21. marca 1823. je k pismu, naslovljenemu na najstarejšega brata, pripisal naslednji, nekoliko pogumnejši zaupni postscriptum: Izmislil sem si načrt, ki naj Vam ga iz-povem. Meni se zdi prelesten, a bojim se, da se Vam zazdi nor. V tem slučaju Vas prosim, da molčite o njem; s tem me obvarujete smešnosti, ki se ji izpostavljam pred svojimi znanci... Moj načrt je torej ta, da^asnubim Vašo najstarejšo sestro. Ali strmite ali pa se smejete obrtem predlogu? — V nadaljnjih izvajanjih i^kufia. Č°P ovreči razne morebitne ugovoi^med..katerimi navaja mladost devojke, o kateri meni, da je stara 16 let (imela pa jih je šele 15), oddaljenost od domačih, konfesijo, večjo^ali manjšo nagnjenost njeno do njega, pristavljajoč o svoji vnanjosti, da zna sestra javaljne «ceniti bolj ko to druge lastnosti», denarno vprašanje, zatrjujoč, da mu ob deklici ni za denar, ampak za njene, njemu drage lastnosti. — Brat in starši niso zaenkrat nič povedali devojki o Čopovi snubitvi, češ, da je še premlada, ker Te šele v petnajstem letu. Pustili so ga čakati in se nadejati do pri- m Prim. drja. Zigona članek «Nov fragment iz Prešerna», Slovan XV., str. 127. hodnjega leta. Med tem časom je Cop bratu deklice opetovano zatrjeval, da goji še vedno isto nagnjenje do njegove sestre. Delal je načrt, da o počitnicah 1825. obišče Mossingtonove v Benetkah. Takrat je pisal Mossingtonov sin Čopu svoje usode-polno pismo z dne 3. novembra 1824. iz Benetk v Lvov: «... oprostili boste, da se nisem preveč podvizal o stvari, ki je zame najmanj rečeno prav neprijetna; izkratka: opustiti morate vse misli na kakšno združbo z mojo sestro. Samoglavojjekle se j)rotivi spoznati pot do svoje sreče ter ima za vraga nekake romantične misli, da je pri izbiranju moža treba obojestranskega nagnjenja. Takega čuvstva da^ja dos]ej_ni čutila za nikogar; in ako bi ne občutila takega nagnjenja, da bi vse svoje žive dni rajša ostala sama, nego hotela premeniti svoj stan. Toda istočasno zatrjuje, da s L šteje zelo v čast ter da jo jako veseli, keF misli te Vi tako dobro o nji; in prosi, da bodite preverjeni o njenem velespošto-vanju do Vas, v .trudnem ujmi,, da si izvolite družico za življenje, ki bo. boli umela osrečiti Vas.»101 S Jo odpovedjo mlade Angležinje je bila rahločutnemu Čopu vsekana srčna rana, ki se mu do smrti ni zacelila. O tem nam priča Prešeren, ki je bil pod svežim vtiskom Čopove smrti v svojo nemško pesem-obsmrtnico na nepozabnega druga zapisal naslednjo tcrcino, katero pa je pozneje iz cenzurnih ozirov zopet izključil, tako da do zadnjega časa ni bila znana: «Nun ist vorbei der innern Stürme Toben, Der Liebe Schmerz, er ist nun ausgelitten, Die unerwiedert Dir die Brust gehoben.» Čopovo srce je bilo s tem ljubezensko opustošeno, da mož dolgo več ni mislil na o^novitev_razmcrja do kake druge ženske. Dne 27. julija 1828. je pisal Saviu, da mu zdravnik iz zdravstvenih razlogov svetuje, «da se vsekakor oženi», k čemur je Čop pripomnil, da ima zoper ženitev «vsakovrstne pomiselke».195 194 Ibid., 119. 195 Veda, IV., str. 382. — Šele o zadnjih letih Čopovih pripoveduje Ernestina Jelovškova, da je «Baragova nečakinja, vdova pl. Höffern, 1 j ubila^ knjižničarja Copa, ob čemer sc je Baragovo pobožno sorodstvo silno zgra^ ' zalo». («Spomini na Prešerna», str. 129; prim, tudi Kopitarjevo pismo Aletelku, Archiv für slav.Philologie, XXX, str. 468, in XXXII, str. 307.) O tej Čopovi zvezi z žensko sicer ne vemo bogve česa, a vendar izgleda (že po gori omenjenem «zgražanju» pobožnega sorodstva), da gre tu za bolj realistično razmerje, - ♦ U&f ctv/> V tem ljubezenskem naviragiju jejzgubil Čop sv^ežost čuvstev in prožnost ljubezni tudi za druge predmete, ker mu ni bilo dano, frjxi 9 kakor pesniku Prešernu, da bi bil to nesrečo svojega srca, ob kateri se mu je duh brezdvomno še dolgo mudil, izlil v duševne stvore in se ž nje oblikovanjem znebil nje težeče more. Ta nesreča mu je orala po srcu in mu jemala oni čuvstveni razmah, ki je predpogoj za vsako duševno ustvarjanje. 2e jzza mlada malo iiagnjen_j^_jlnjžabno^ti, seje^zapiral vase in v svoje knjige in omejeval svoje občevanje na najožji krog svojih prijateljev. Stal-nilL-J^ž^ilDill—^P^lillliŠi^Lh_ se Čop ni udeleževal, tudi onih 9 ne, v katere so zahajali njegovi intimni prijatelji, kakor n. pr. Prešeren i. dr., čeprav so bili ti gostilniški klubi v takratni Ljubljani jako v navadi. Pač pa se zdi, da je bil Čop ^šlik ljubitelj popotovanj, za katere je rad uporabljal počitniške mesece. Tako / je poleti 1822. napravil z Reke zlet v Benetke (tušem pač tudi z namenom, da vidi ljubljeno Miss Mary) in v Pariz. Njegovo pot iz Lvova na Dunaj o počitnicah 1823. sem že omenil. Poleti 1828. je prepotoval vso zgornjo Italijo do Milana.'96 V letnih me-sccih 1832. jc prehodil Gorenjsko, Koroško in si ogledal Solno-graško in Monakovo.1*7 V jeseni 1834. je bil v Pragi, kjer se je seznani 1 s Čelakcn/skini, Ju^mannom in Palackim.198 Značaj Čopov torej splošno ni bil nagnjen k družabnosti. Pač pa je ta tihi mož ljubil posamezne prijatelje, zanimajoče se za literaturo. c Jo^tr- l ak je bil Savio, sin goriškega okrajnega glavarja, študirajoč h(jI na ljubljanskem liceju fiziko in občujoč s Čopom 1.1818., ko je bil Čop dv£>Jeti ljubljanski bogoslovec. Ko je temu svojemu pri-<+£>. jatelju irrljubitelju literature Čop pisal v Gorico, čakajoč na profesorsko službo na Reki, pismo z dne 8. marca 1820., mu ni v tem pismu navedel samo obširne zaželjene francoske, italijanske in nemške literature o starih provencalskih* pesnikih in trubadurjih, ampak mu je tudi sporočil: «Docela se zamikam nazaj v čase, > v kakršnem so takrat in pozneje živeli tudi Prešeren, Kastelic in Smole, družba, ki ni veliko dala na posvečene vezi sv. zakona. V slučaju Copa, znanega po svoji resni naturi, se ipak zdi, da je bilo «zgražanje pobožnega sorodstva» malo na mestu, razen ako se je to sorodstvo spotikalo že nad tem, da nečakinja Baragova misli na zvezo z možem, ki ni bil cerkveni vernik. 190 Veda, IV., str. 103, 105, 385 in 391. — V jeseni 1829. je bil Čop na Dunaju. (ZMS., IX., str. 5). 187 ZMS., I., str. 122. 198 ZMS., VI., str. 183; ibid., I., str. 126. ko sva se še pogosto pomenkovala o podobnih predmetih, na katere tako rad mislim nazaj.» — Zanimanje_3J^ in zategadelj vzajemno nagnjenje je_vz^dü najbi^e_^qp tudi_ v Andreju Smoletu, poznejšem lepoumnem trgovcu in bohemu, ki je že leta 1823. hotel «posnemati zasluge vrlega škotskega Mac-phersona» s tem, da je zbiral in hotel izdati zbirko slovenskih narodnih pesmi199, možu, ki je v tistih letih mnogo «v opravkeh» popotoval po Hrvaškem, Slavonskem, Sremu, Bački, Banatu in iskal «ferbfkih bukel», pišoč Čopu, svojemu tozadevnemu mentorju, da «fe ti fpodni ljudje slo zhudjo zhes to, de fmo mi tok Serbianfkmo jesik nagnen». Isti Smole je Copa, profesorja na Reki, izpraševal «savol tlftih Illyrfkeh sgodbe» in mu dne 24. februarja 1823. pisal v Lvov, da je na svojem trgovskem potovanju v Benetke kupil «zelga Alfieri 22 sveskov, Petrarca, Tafsoni, nekaj od Byron &c.»200 Literarni interes je poleg bližnjega roja-štva zvezal v družbo tudi Čopa in Prešerna. A o tem pozneje. čop je imel dvojno domotožje: p očitali j i in pondomovini. Ko je prešla leta 1822. reška gimnazija, na kateri je služboval, v madžarske roke, je pisal svojemu profesorju Ramovšu v Ljub-'/ / Ijano dne 1. avgusta 1822., da rajši nego v DMmarijo bi šej za profesorja v Koper «že zaradi bližine Trsta, Italije, Kranjske».201 Seznanivši se poleti istega leta ob Kvarneru z gališkim guber-natorjem baronom Hauerjem, kateri se je ž njim pogovarjal v več jezikih in se uveril o njegovem «ogromnem znanju»,202 sprejme službo humanitetnega profesorja v Lvovu in piše od tu prijatelju Saviu, juristu v Paviji, da si ni mogel kaj, da bi ne napravil pred svojim odhodom z Reke zleta v Benetke in Padovo, pristavljajoč: «...Potem ko sem stal par let takorekoč ob vratih evropskega raja, se nisem mogel dlje zdržati, da bi se v njem malo ne ogledal, posebno ker me je čakala daljnja ločitev od njega». Lvov sicer hvali kot mesto z mnogimi omikanci, nadar- ■ ■ ■ ■ - ■ ■ — ssm^ jeno mladino in obilnimi učnimi sredstvi, zraven pa pristavlja: 199 Carniola, IX., str. 16. 200 Zbornik MS., VI., str. 175—176. — Tudi profesor matematike in astronomije na ljubljanskem liceju med leti 1827.—1834.,' Schulz-Strasznitzki, ^ svojemu prijatelju na Dunaj, da^jnu_ je postal Cop ljub, kcr_je bil on ^v Ljubijam edini, kateremu je Schulz lehko «z ozirom na znanost, umetnost in življenje izlival srce». (Zbornik MS., *IX., str. 6.) 201 ZMS., VI., str. 173. 202 Carniola, IX., str. 31. «Rajši bi imel, da bi mi moje razmere dovolile, slediti Vam... Zavidam Vas za Italije klasična tla, kjer človeku govori vse, vzpodbujajoč mu duha — tu je vendarle Sarmacija. Imel sem priliko opaziti, da se nahajajo v Padovi vendar še ostanki stare učenosti... tudi v Milanu se prav razveseljivo giblje literatura. Menim, da bom šc sam prosil morebiti za mesto nemškega jezikovnega učitelja, če se kakšno ob priliki izprazni na kakšnem znatnem učnem zavodu Z go r n j e 11 a j i j e. >>g0 3 Dve leti pozneje dne 19. novembra 1824. se zahvaljuje istemu Saviu, da je dirigiral k njemu v Lvovu nekega Perka, čigar družba mu je tem ljubša, ker pravi Cop, da «nima sicer itak skoraj nikogar v Lvovu, s katerim bi bližje občeval». (Par ljudi je Cop pač imel tudi v Lvovu, s katerimi se je prijateljsko družil, n. pr. Boloza-Antoniewicza in pesnika Zaleskega, s katerima si je Še pozneje, ko je bil že v Ljubljani, pogosto dopisoval.) O došlem rojaku Perku pa piše Saviu značilno: «Sedaj lehko ž njim prav prijetno preživljam nekatero minuto, ne samo v literarnih pomenkih, ampak tudi v spominih naIItalijo in mojotIdomovino.» Končno pa pravi v istem pismu: «Vobec seveda želim, priti v svojo domovino ali v njeno bližino. » V Padovo bi sel, deloma, ker mu to mesto, v katerem bi lehko uspešno nadaljeval svoje znanstvene študije, sploh ugaja, «deloma ker ni daleč od Kranjskega».204 O Čopovih prizadevanjih, * priti z daljnjega severa v domovino ali pa v zgornjo Italijo, govori * vsa njegova korespondenca. Dunajski visokošolec, Čopov ožji - y—rojak in podpiranec Golmajer, mu piše dne 16. februarja 1825., ..f < 'v.y je bil po njegovem naročilu pri vplivnem Wildeju, bivšem ^^ "vlrfedfrancoskem študijskem ravnatelju ljubljanskem. Wilde, ki je ' ' Copu «jako naklonjen», mu odsvetuje prositi za izredno stolico nemškega učitelja v Padovi, pač pa mu polaga na srce, da bi se potegnil za kakšno stolico na filozofiji, ki se bo našla zanj v Vidmu, Vicenzi ali Veroni, mestih, ki bi bili kakor «nalašč zanj». V prihodnjem letu že pošilja Cop omenjenega Perka, takrat vi-^ Cfc^sokošolca na Dunaju, h Kopitarju, da bi se ta potegnil pri dvor-v-^c/. yferfem svetniku Langu v tem zmislu, da^bi dobil Cop mesto na ljub-! ljanski gimnaziji. Po svojem razgovoru s Kopitarjem sporoča Perko Copu dne 5. novembra 1826., da mu hoče Lang dati prvo prosto humanitetno mesto na ljubljanski gimnaziji («che da parte 203 Veda, IV., str. 103—104. 204 Ibid., str. 107. sua Ella potesse essere sicura di ricevere la cathedra di Lubiana, ma che presentamente non sia ufficialmente nota ancor nissuna appertura di cathedra in codesto ginnasio»). Lang upa, da bo mogel Copa premestiti iz Lvova v Ljubljano pod konec šolskega leta 1827., kar je tudi res storil. Lang je bil nevoljen, da se je hotel Čop potezati za stolico učitelja nemškega jezika v Benetkah, in je Kopitarju dejal: za take stolice imam 40 do 50 mladih ljudi, a za humanitetne razrede mi manjka sposobnih sil.205 Predmet Čopovih intenzivnih študij je tvorila filologija, ne toliko v njenih jezikoslovnih podlagah, kolikor na njenih estetskih višinah. V tem oziru je zanimivo Čopovo pismo, ki ga je pisal dne 15. decembra 1820., torej nekaj mesecev po svojem prihodu na Reko, svojemu Protektoriii Wildeju na Dunaj; v njem pravi M Čop: «Ko sem se pripravljal, da odidem po dokončanem III.let-^, niku filozofije z Dunaja v Ljubljano, da_se tam posvetim bogo-yj^^J s[ovju, ste bili Vi tako prijazni, da ste mi namignili, da bi se pri-pravil za profesorsko službo, zlasti v stroki filologije. Zategadelj sem posvečal vsak trenotek, ki mi ga je dovoljevala teologija, , katere sem dovršil tri letnike, filološkim in estetskim študijem, ki sem jih od nekdaj gojil s posebnim veseljem. V decembru prošlega leta [dne 2. dec. 1819.J sem se podvrgel konkurznemu izpitu za humanitetno mesto na reški gimnaziji, in sem bil tako srečen, da sem ga z najvišjim odlokom z dne 7. septembra t. I. tudi dobil. Sicer sem ž njim čisto zadovoljen; vendar bi želel biti nameščen v kraju, ki bi ne bil tako zelo brez vseh literarnih pomožnih sredstev za moje nadaljnje Študije, kakor je Reka, in zato se hočem poslužiti vseh sredstev, ki bi mi lehko pomagala v to svrho. Ker sem se doslej mnogo bavil s filologijo, s teorijo lepih ved, z zgodovino literature in sem v ta namen velik del važnejših grških, 4 latinskih, francoskih, italijanskih, španskih, portugalskih, angleških pisateljev čital v njih izvirnih jezikih in sem tako antično kakor tudi nemško literaturo proučil, kolikor se da, v polnem obsegu, bi bil pri volji, ob priliki razpisanega natečaja za stolico /j<* estetike na dunajski univerzi podati nekatere dokaze svojega delovanja.. .»2oe 7 * V obsegu filologije se je Čop najbolj bavil z zakladnico te stroke, s staro grško in latinsko klasiko. Zraven pa je «za po- 205 Po Čopovi zapuščini v licejki v Ljubljani. 206 Koncept v Čopovi zapuščini v ljubljanski licejki. sladek» neprestano posezal tudi po lepih in literarno zgodovinskih knjigah novejših romanskih in germanskih literatur. To nam spri-čuje sam v svojem lastnem pismu na Savia z dne 13. oktobra 1822., kjer pravi: «Na Reki sem se pečal seveda najbolj s svojo pravo stroko, s staro klasično literaturo, kajpak da si nisem mogel kaj, da bi se ne posladkal^tudi z novejšimi, posebno ako so mi prihajali v roke Zanimivi sodobni pojavi: West-östlicher Divan — Wandei^ahre^Goetheja) — Houwald — Tiecks Gedichte — Indische Bibliothek — Lamartine (tega pesnika .Meditations poetiques' je naravnost ljubil) — M^i^qnL(k[.jTiu je^bil drag207 ne samo kot pesnik in pisatelj, temveč tudi kot literarni teoretik, itnajoč ,o poeziji globlje nazore, nego celokupni italijanski in francoski estetiki4) — Ricciarda — Biaggiolijev Dante itd. in še posebno JByron ter W^Scott poleg Th. Moorca itd.»20* V klasični filologiji je po pravici smatral Nemce za voditelje. Že 19. nov. 1S24. je pisal Saviu: < Najsijajncje se sodobno obdeluje v Nemčiji pač staroklasična filologija. Vsa F. v rop a najbrž sedaj nima pokazati tolikoT trdnih filologov, kakor Nemčija sama.»209 In dne 31. januarja 1828. je zopet sporočal istemu prijatelju: «Mene zanimajo predvsem dela Nemcev v stari filologiji, postajajoča vedno važnejša in številnejša.»210 Zanimivo je, kako je tak temeljit in päsioniran klasični filolog, kakršen je bil Cop, sodil o staroklasič-nem študiju na licejih in univerzah — iz svoje izkušnje. Cop je namreč par let oskrboval tudi stolico grškega in latinskega jezika ^'^-^ftlÄfhiverzi v Lvovu.211 Njemu se je zdelo to, kar se je takrat podajalo iz klasične filologije dijakom licejev in slušateljem univerz, preveč zaradi mučenja vseh dijakov z mrtvima jezikoma in premalo, da bi se res zmožnim odprl klasični svet in da bi se napravili iž njih resnični filologi.212 Poleg klasične filologije, pravi Cop, da se je bavil zlasti mnogo ; z angleško literaturo, ker je «v tem jeziku in literaturi dajal pogosto ure» in «mnogo razlagal Shakespearja, Byrona itd.». Po-^Tftjs&no Byronove tercinc in oktave je visoko čislal, obžalujoč, da so? 2 Manzonijem se je želel tudi osebno seznaniti, pa ga ob času svojega LJ bivanja v Milanu ni našel v tem mestu. (Glej Veda, IV., str. Ill in 391.) 208 Veda, IV., str. 104. 20» Ibid., str. 107. 210 Ibid., str. 112. 211 Leveč, Zvon, 1879., str. 100. 212 Veda, IV., str. 108. jih nemški prevajatelji tako nasilju jejo.'"13 Pošiljajoč Saviu dne 21. marca 1828. Medwinove «Pogovore z lordom Byronom», je svojega italijanskega prijatelja opozarjal na sestavke o tem naj-t^b večjem liriku XIX. stoletja, ki jih je napisal Goethe v svojem časopisu «Kunst und Alterthum»: «V tem Goethejevem listu se nahaja tudi v prejšnjih številkah marsikaj o Byronu, posebno o njega Manfredu, Don Juanu, katerega imenujejjoethe grenzenlos geniales Werk, menschenfeindlich bis zur herbsten Grausamkeit, menschenfreundlich in die Tiefen süssester Neigung sich versenkend. *M Byronovih teoretskih nazorov o poeziji Čop sam ni delil, pač pa je imel najvišje mnenje o njegovi lastni umetniški sili. In samo obžalovati moramo, da Čop ni imel več tvornega impulza, da bi bil tako kakor Goethe Nemcem in Bjelinskij Rusom pokazal Slovencem v vsej njegovi monumentalnosti mogočnega angleškega protestanta proti zgrinjajočemu se mraku svete ali-jance. — Jako se je Čop zanimal tudi za ognjeno - romantično postavo Shelleya in je obžaloval, da tako dolgo ni mogel priti v posest njegovih spisov. Dne 1. junija 1828. je pisal Saviu: «Skoraj nič drugega njegovega ne poznam, kakor to, kar stoji v Med-winovih ,Pogovorih (z lordom Byronom4). Njegove pesmi se do-sedaj na kontinentu niso dale lehko dobiti, nekatere utegnejo biti celo na Angleškem redke, ker so tako razkričane — najbrž celo bolj nego zaslužijo — zakaj Angleži hlinijo v takih stvareh čudno priderijo, kar je pogosto doživel sam Byron, ki je pa tudi vso hinavščino Angležev neprizanesljivo razkrinkal, kar mu jaz štejem v veliko zaslugo.» Čop upa, da bodo v neki započeti frankfurtski izdaji angleških pesnikov izšla tudi Shelleycva dela, s katerimi se jako želi seznaniti.215 Ali se mu je to pozneje posrečilo, se ne ve. V svoji biblioteki ni imel Shelleya, pač pa mnogo del Shake-spearja, Byrona, Tli. Moorea, W. Scotta, Bulwerja, Miltona, Gold-,smitha itd.21® — Temeljito zveden je bil Cop v italijanski litera-Co^ tflri, katero je poznal vso od starejših do najnovejših pesnikov in pisateljev obenem z obravnavajočimi jih literarnozgodovinskimi in kritičnimi spisi. V dantologiji je bil tako verziran, da je hotel A/ ^^ Ibid., str. 259. posebne veščake te literature.»220 Po svojem prihodu iz Lvova v Ljubljano je pisal istemu adresatu dne 31. januarja 1828.: «Največ časa sem posvečal (razen klasičnim študijem) nekaj let sem poljski literaturi, ki me je vedno bolj privlačila, deloma kot slovanska, deloma pa tudi, ker kot taka ni neznatna: ona ima izvrstna dela skoraj v vseh strokah, zlasti pa v poeziji in v zgodovini, posebno v nacionalni, ki je sama na sebi tako zanimiva. V literarnem svetu Poljske se sedaj giblje, zlasti pod v^liv^tniNemčije, novo živjjenje, vendar^ ostajanarodnost neizbrisljiva poteza poljske literature; tudi_narod se mi je od več strani priljubil; ima mnoge plemeni ljubeznive lastnosti; na|yečjaryej;ovajiapaka je neve^tn^Jghko-miselnost.»221 Z drugimi slovanskimi literaturami in tudi s slovensko se je začel podrobneje baviti, ko so ga Šafank in Kopitar ter *fT*n)ozneje Prešeren izvabili iz receptivnega zatišja na produktivno torišče. Z ruskim jezikom in literaturo se je bil najbrž precej C^ ^ blizu seznanil v Lvovu, malo bolj od rok pa sta mu ostali srbo- ^ hrvaščina in češčina, tako literaturi kakor tudi jezika.222 ^ Po vsem tem vidimo, da jejmel Čop^v evropskih jezikih in še posebno literaturah zelo obširno, za naše tedanje razmere narav^ nost tako ogromno znanje, da ga je Prešeren po vsej pravici na-zval «velikana učenosti». V literarni zgodovini in estetiki je stal . > Čop pač na vrhuncu svoje dobe. In naravnost obžalovati je, da '' je bil po svoji naturi in usodnih zgodbah svoje duševnosti tako maljL razpoložen k produkcij i. Maloštevilnost tega, kar je izročil javnosti, otežkočuje karakteristiko njegovega estetskega in svetovnega nazora. Zatorej si moramo__tudj onj^aceyanju rije novega duševnega_profila pomagatLs podatki iž njegovekorespon-dence in_iz_dopiso_v o njem. Za oznako Čopovih literarnih in estetskih nazorov je velike * važnosti pismo, ki ga je pisal dne 22. novembra 1829. takratni ^-^ljubljanski licejski profesor Schulz-Strasznitzki svojemu prijatelju, zdravniku Socherju, na Dunaj o svoji ljubljanski družbi. V njem pravi Schulz: «Včerajšnji dan sem prebil povečini s Čopom, ki mi postaja vedno ljubši, kolikor bližje se ž njim seznanjam. On je sicer v estetičnih stvareh čestivec bratov Schlegelov, vendar 220 Ibid., str. 107. 221 Ibid., str. 112—113. 222 Prim. ZMS., I., str. 127 in 131 ter Carniola, I., str. 220. so njegovi moralni nazori mnogo višji nego teh dveh bratov, kar mi zelo dobro de.»223 Kar je moralo na Schlegelih Capa najbolj privlačiti, to je bilo njuno njegovemu tako sorodno zanimanje za najrazličnejše svetovne literature. Ime spretnega uvajatelja raznih poetičnih, zlasti romanskih pesniških oblik v nemško romantiko, Augusta Wilhel-ma Schlegela, imenuje Čop v svoji korespondenci s Saviem v zvezi z dantologijo, vprašujoč svojega dopisnika dne 17. februarja 1828., «ali pozna A. W. Schlegela starejše razprave o Danteju v Bürgerjevi »Akademie der schönen Künste4 in Schillerjevih ,Ho-rah* iz leta 1795.» Takrat, pravi, je A.W. Schlegel še mislil, da se italijanske tercine v nemščini ne dajo objemno rimati. Čop občuduje, kako se je nemška verzifikatorična tehnika tekom trideset let tako povzdignila. Isti A. W. Schlegel, ki je leta 1799. povodom svojega prevoda 11. speva Ariostovega epa v «Atencju» smatral prevod celega Orlanda še za bravurnost, se je «v kratkem času povzdignil tako neizmerno visoko», da Čop kar strmi.224 — Tudi Friedricha Schlegela imenuje Čop v dopisovanju s Saviem prvič v zvezi s svetovno literaturo, namreč z Byronom, katerega je naš literarni učenjak pravilno cenil najvišje kot pesnika, dočim mu kot literarnemu teoretiku, podobno kakor Goethe, ni pripisoval bogve kakšne besede, s čimer je tudi zadel pravo. Dne 18. februarja 1828. piše Čop Saviu: «Friedrich Schlegel, ki v II. zv. svoje ,Geschichte der Literatur* lordu Byronu nekako ni dajal cene, ki mu gre, je sedaj v silno važnem pripisu k svoji recenziji Lamar-tinea lepo pripoznal mogočnost Byronove poezije.» Dalje omenja Čop razlog, zaradi katerega se mu «med drugim zdi ta pripis tako važen», označujoč s tem v gotovi meri smer svojega estetskega nazora: «...zato, ker postavlja Schlegel v njem poleg dveh vrst poezije, ki ju razločuje nova šola, še eno tretjo kot potrebam našega časa posebno primerno, namreč ,resno miselno 223 ZMS., IX., str. 6. 224 Veda, IV., str. 114. — A. W. Schlegela omenja Čop tudi v pismu na Savia z dne 6. sept. 1828., strinjajoč se ž njega sodbo o Metastasiju in uvrščajoč se na njegovo stran v njega debatah z italijanskimi literarnimi zgodovinarji. (Ibid., str. 389.) Kako so bili Copu spisi tega teoretika romantičnega poetičnega sloga pri srcu, se razvidi tudi iz naslednjega mesta v pismu na Savia z dne 1. junija 1828.: Fr. Schlegel izda kompendij celotne filozofije. «Jaz za svojo osebo pa se bolj veselim na A. W. Schlegela zbrane kritične spise, ki so izšli za zadnjo Veliko noč v dveh zvezkih.» (Ibid., str. 266.) poezijo*.»"5 Naziv se Copu sicer ne zdi zadosten, pač pa se vidi iz vsega, da mu je taka smer zelo simpatična, najbrž kot nekako protivesje takrat vladajoči romantični čuvstveni zanesenosti. V eni važni in načelni stvari pa je Cop povsem sin romantike, namreč v tem, da mu je umetnost avtonomna kot najvišja funkcija Človeškega duha. Govoreč o neki italijanski razpravi «o romanu», pripominja: «V svojem naziranju o romanu kaže pisec nepotrebno bojazen v historičnem in moralnem oziru — roman ne spada niti v področje zgodovine niti morale, marveč v področje poezije, in baš zato, ker gleda pisec nanj premalo kot na produkt umetnosti, postaja njegovo naziranje nezadostno.» V podkrepitev svojega mnenja pošilja Saviu neko Goethejevo sodbo o historičnem romanu iz njegovega časopisa «Kunst und Alterthum».226 Vobče dobiva človek iz fragmentarnega dopisnega materijala vtisek, da se je Cop nagibal od romantične roječe čuvstvenosti bolj k prirodni resničnosti, nekako bolj v zmislu antike nego romantike, morebiti tudi že v zmislu prehoda od Schellinga k Schlegelu. Romantična razigranost, izlivajoča se v ironijo in paradoks, Copu ni bila po vkusu. O knjigi «Scienza nuova» starega italijanskega pisatelja Viča, ki so ga italijanski romantiki kovali v nebo, piše Cop Saviu dne 1. maja 1828., da se mu zdi v knjigi «marsikaj krivo in marsikaj nepotrebno — in namenoma — paradoksno, kar mi je najmanj po godu». Nato citira o Viču Goethejevo sodbo iz knjige «Aus meinem Leben».227 Tudi svojega priljubljenega Byrona je pojmoval Cop veliko bolj naravno nego romantiki, iščoči v njem skrivnostne demoničnosti: «Vseh onih sataničnih stvari v Kainu ne vidim, ki jih nahaja Fr. Schlegel v njem, razen v tem, kar govori in dela satan, kar je pa naravno.»228 Po tem, da je Cop ljubil resno miselno poezijo in sovražil hoteno dovtipkanje in paradoks-' no domisličanje, pa si ga ne smemo predstavljati v njegovih nazorih kot dolgočasnega pusteža. Nasprotno: duhovita groteska mu je napravljala največje veselje. Povodom nekega Montijevega «Sermone sulla Mitologia» piše: «...meni se je zdel izboren. Nič mi ni bolj v zabavo, kakor če se neumnosti duhovito servirajo.» Sam romantik je naravnost užival neke francoske in italijanske 225 Ibid., str. 117. 526 Ibid., str. 259. 227 Ibid., str. 262. 228 Ibid., str. 265. parodije na romantično šolo.229 V njegovi ljubezni do resničnosti in prirodnosti je prihajalo pač do izraza to važno dejstvo, da je er. o^xzxiyOP izšel pravzaprav iz zdravočuthe grške antike. Ob priliki nekih italijanskih prevodov iz stare klasike piše Cop Saviu: «Ne vem, ali res nimajo Italijani (kakor tudi mnogi drugi literarno izobraženi narodi) res nobenega zmisla za homerski jezik in poezijo, ali pa je njihov jezik nesposoben, podati homeričnost — najbrže oboje. Posebno se mi zdi italijanski jezik preučeno-izobražen, da bi izrazil homerično resnico in preprostost enako resnično in pre--■-fLWwprosto.»230 Za največje pesnitve svoje dobe je smatral Byrono-J-* Don Juana, nogthpjpvgg^ «Hcrmanna in Dorotejo» in Mickiewiczeyega «PariaTadcusza». Ali kakor jc ljubil duTTovitost Angleža, nravstveno dostojanstvo Nemca, se zdi, da je na prvo mesto stavil bogastvo in raznolikost življenja, poetično živahnost - in oduševljenost prirode, predvsem pa homerično enostavnost in - preprostost solnčnega Poljaka. Cop je bil romantik v glavi z ■ antiko_v mozgu. Kadar se mu je romantika vzvila previsoko pod oblake, je ostajal on v čutni sorazmernosti in na blagodejnem solncu svoje antike. Zato se je njegovo oko uprlo v mogočne, pokojno vzjiesene^Jcmge__krožečcga orla Mickiewicza in se ni zazrlo za drhtečo rajčico, mavrično ptičico, za Slowackim. «Poljski poeziji preti, da se kakor najnovejša francoska izrodi v pusto fantastičnost, zlasti pri ljudeh, ki hočejo nadkriliti Mickiewicza. Nov dokaz za to je Slowackega Kordjan... »dessen unnöthige Hexereyen und Teufeleyen ... mich ... wenig zum lesen einladen4»,231 je pisal Čop okrog 1828. nekemu Poljaku. Navdušeno pa je šel Čop za romantiko, kjer je lomila okorele pregraje francoskega klasicizma in se potapljala v gibke valove južnega solnca ali se vlagala v grandiozne linije angleškega in nemškega duha. In v tem oziru mu je bil zopet Mickiewicz veliki pionir. Povodom njegovih «Dziadov» je pisal dne 7. marca 1828. Saviu: «Mickie-wiez dela v poljskipoezjji epoho; oprostil jo je francoskega jerob-stva, veljajočega dolgo časa za vzor, in jo približal bolj angleški ^c).' c)^in zlasti nemški. Mnogi ga posnemajo. Jato srečno^je uvedgl v /^o^ppijsko poezijo balado in obnovil nedavno sonet, kar se mi zdi še ^j^/posebno pomenljivo zategadelj, ker se utegnejo Poljaki na ta način 229 Ibid., str. 387. 130 Ibidem. 231 Carniola, I., str. 219. približati južni poeziji, ki je v prejšnjih časih srečno vplivala na poljsko.»232 Iz vsega tega se vidi, da je Cop.,v svoj iestetiki združil antiko 4n romantiko, in sicer na ta način, da je na periferijah, kjer je romantika v svojem dionizijskem poletu prestopala kroge antične sorazmernosti, ostajal pri prvi. Klasična lepota, antično merilo sta bila Copujcakor vsem velikim dobam in velikim duhovom v sferah lepih umetnosti mera in ^aga, nekak zlati korektiv zoper staro okorelost in.novo zaletelost. PrihajamTTüopovemü "svetovnemu nazoru. Po vsem tem, kar smo ugotovili o njegovi izobrazbi in razvoju njegovega estetičnega naziranja, je naravno, da je treba iskati korenin Čopovega svetovnega naziranja v antiki in vrha v zvezi antike z romantiko. Ena osnovna misel je, ki se liki rdeča nit vleče skozi umovanje antike in se v romantiki, v Čopovem času moderni, struji, koncentrira v veliko ufripajoceTsrce ter razplete v vscobjcrriajoče žilice romantičnega centralnega pojmovanja: To je misel o enoti vsega stvarstva, ideja panteizma. 0x1 Grka Anaksagora ter njegovega nauka o smotreni uredbi vesoljstva, preko Platonovega idealizma in prirodne filozofije pcripatetikov se izoblikuje ta nazor v osnovno tezo stoikov, učečih, da tvori vesoljstvo eno enotno življenjsko celoto in da niso posamezne stvari nič drugega nego iz celote izoblikovani in opredeljeni stvori ene in večne tvoritve božje pra-sile, imanentne vsemu stvarstvu. Ta stari panteizem pretrga potem za mnoga stoletja krščanski dualizem z osebnim, zunaj stvarstva kraljujočim in v njem ustvarjajočim, od sveta različnim Bogom. A tudi v krščanski dobi ne umrje zastalno stoični in novoplatonski nazor o «panenteističnem» božanstvu, imanentnein vesoljstvu in imajočem predhodnika v Platonovi «najvišji ideji» ter naslednika v prirodni filozofiji Oiordana Bruna, v Spinozovi «causa sui», v Leibnizevi «najvišji monadi», v Böhmejevem «praognju.»233 232 Veda, IV., str. 254 in 255. 233 Prim. Oskar E.Walzel, Shaftesbury und das deutsche Geistesleben des XVIII. Jahrh. (üerm.-rom. Monatsschrift, 1909., str. 423) in M. Joachimi, Weltanschauung der Romantik, Jena, 1905., str. 33 in sl. — V poznavanje duševne zveze antičnega in romantičnega nazora dobro uvaja drja. Puntarja knjiga Prva umetniška romantika s svojimi vzvišenimi pojmi o umetniku se navdušeno oprime tega nazora, trdečega, da v pesniku, umetniku sploh, ustvarja prvotni, v vsem navzoči in vse oživljajoči duh, ta «svetovni duh», duh vesoljstva, ta prvi umetnik, ki je po neizmernih prostorih raztrosil brezštevilna telesa z ono umetniško-oblikujočo prasilo, ki še vedno deluje kot delna sila v vsakem^d Boga poklicanem umetniku. Filozof nemških romantičnih pesnikov, Friedrich Schlegel, na več mestih izrečno poudarja _zvezo syoje z _ antično in odkazuje n. pr. glavni izrazni romantični formi, namreč «simbolu» isto vlogo, katero je igrala v antiki 9 mitologija. Morebiti ni delovala nobena literarna struja v takšni tesni zvezi s sodobnim filozofskim pokretom, kakor so delovali in uravnavali svoje stremljenje in umetnostno snovanje romantiki v skladu s svojedobno idealistično filozofijo, zlasti pri Nemcih. Zveza med poeti in_filozofi je bila takrat najožja. Eden najznačilnejših nemških romantikov onega časa, Novalis, je naravnost trdil, da je razločevanje med poezijo in filozofijo površno in škodljivo delo. Filozofija da ni nič drugega nego teorija poezije. Poezija pa da je vse in vsako dejanje ter nehanje človeškega duha, stremečega po tem, da najde «skrivno besedo», ki naj razreši vse uganke notranjega in vnanjega sveta.234 Zraven je romantika spravljala obenem v ozko zvezo s filozofij o jn poezijo tudi religijo, češ, da nameri religije tudi ni nič drugega, nego pomiritev nasprotij življenja v harmoniji enotnega naziranja, pri dosezanju katere naj religija nikar ne stavi razumu^ovir, tejpveč naj mu_daje zadnji zalet in poslednjo globino. (I)aljc prihodnjič.) «,Zlate črke' na posodi Gazel ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti. Ljub., 1912.» zlasti z mnogoštevilnimi citati iz nekaterih del tozadevne ogromne literature. Naj zavzema človek že kakršnoJtojLsJaljšče nasproti glavnim tendencam drja!_Puntarja — prepričanega jcarhitektonikarja» — glede tehnično-formalnega pesniškega ustvarjanja tistodöbnih umetnikov, eno mora .vvžTPuntarju priznati: daje prvi pri nas globlje proučil važno zvezo romantike z antiko. " 234 Novalis, Schriften, 4. Aufl. I., str. 201 in 286; II., str. 240. [PSO MILAN PUGELJ: UBOGA DEKLICA. (Konec.) V prvi polovici meseca februarja profesorske konference nimajo konca. Vrste se dan za dnem, premlevajo se vzgojna pra-šanja, tikajoča se mladih ljudi, katerih bodočnost je kljub pro-rokovanju modrih vzgojiteljev zavita v neprodirne megle zagonetne bodočnosti. Pravnik prisostvuje, gleda, posluša, beleži in spet posluša. Nocoj bi rad še nekaj kupil, če ni prepozno. Trgovine so odprte do šestih in zdaj je polšestih. Ravnatelj ravnokar naznanja konec. Hitro je treba k obešalu, obleči suknjo, pokriti klobuk in se posloviti. Toda ravnatelj prihaja naravnost k njemu. — Prosim vas, pravi, blagovolite za trenotek v mojo pisarno. Imam govoriti z vami. Pisarna je tik zborovalnicc. Ravnatelj prižge luč, zapre vrata in stopi za svojo mizo. Desno roko dvigne in prime s kazalcem in palcem levi konec svojih očal. Z levico pokaže na starinski črni stol. — Izvolite sesti. Dovolite. Za hip spusti očala in pogleda svoje nohte. Nato prime spet očala. — Gospod profesor Bogomir Pravnik, prične živahno, moja dolžnost je, da govorim nocoj o neki kaj delikatni zadevi. Mi vsi, ves profesorski stan, ni postavljen samo zato, da uči mladino š latinščine, grščine, matematike, prirodoslovja, zgodovine itd., temveč tudi za to, da mladino vzgaja. Naše najvažnejše načelo je gotovo vzgojno načelo. Vi sami, gospod kolega, najbolje veste, da je za dobro vzgojo najvažnejši dober zgled. Dolžnost vseh vzgojiteljev je v prvi vrsti ta, da kažejo mladini na sebi, kako se je treba vesti, kako je treba živeti, kaj je koristno opustiti in kaj storiti. Že naš stan zahteva, da je naše življenje od vseh strani brez prigovora, in to nam predpisuje tudi zakon. Ravnatelj preneha, spusti očala in gleda nohte. Prestopi se z desne na levo in čez nekaj časa z leve na desno. Po sobi je tiho. Podoba vladarjeva gleda s stene oba enako inirno in dostojanstveno. Za ravnateljevim hrbtom se sveti rumena kljuka velike in starinske blagajne. Ravnatelj zakašlja, globoko vzdahne, se prime za očala in prične: Iz življenja svojih učiteljev naj se dijak uči vsega lepega, koristnega in nravnega. Pravnik že ve, kam vse to meri. Do tega hipa je bil miren, zdaj pa mu je zardel levi uhelj in tudi v desnega sili počasi kri. Po sencih in po čelu so mu izstopile žile. One po sencih se nervozno stresavajo. Tudi lica mu rdečijo. — Oprostite, pravi, vem, kaj mislite. — Tem bolje. Skleniti hočem v kratkih besedah. Učni zavod, na katerem učiteljujete, ne more trpeti vašega razmerja z žensko, ki jo držite v lastnem stanovanju. Te zveze je treba takoj pretrgati. Govorim z vami kot vaš ravnatelj in prijatelj obenem. Pričakujem, da mi ne bo treba nastopiti proti vam uradno. Pravnik je popolnoma zmeden. Ker vidi, da se ravnatelj odpravlja, išče še sam klobuk, toda ne najde ga. Zdi se mu, da je imel tudi palico. Misli si: palica lahko nazadnje ostane, a klobuk nikakor. — Zjutraj ob sedmih se zdaj že dobro vidi, pravi ravnatelj domače. Narod pravi, da je dan do svečnice za toliko daljši, za kolikor zleti petelin. — Haha, se skuša suho smejati Pravnik. Da, da. Ravno za toliko. — Kaj pa iščete? Pazite, da ne padete. Tam so knjige. — Klobuk sem nekam položil. — Saj ga tiščite pod pazduho. — Oh! Oprostite. Moj poklon milostivi. Oprostite! — Nič, nič. Lahko noč. Pravnik hiti, teče. Ko je že daleč od gimnazijskega poslopja, stopi v senco za ogel hiše in se zamisli. Gleda v tla, pritiska levo dlan na usta in na male brčice, se prestopa, prime za uhelj in pritisne spet dlan na usta in brke. Naenkrat se zgane in gre v bližnjo hišo. Tam stanuje njegov kolega, ki mu posodi nekaj denarja. Poslovi se spet naglo in hiti na ulico. Izposojeni denar tišči še v roki. Ustavi se, odpne suknjo, privleče iz nje denarnico in vtika vanjo bankovce. Nato koraka urno in lahko do velike gostilne. Burno odpre vrata, jih zaloputne nazaj in išče prostor. Tam daleč v drugem notranjem kotu zapazi prazno mizo. Stopi tja, sede in naroči pol litra vina. — Ali bi ne odložili suknje? vpraša natakar. — Da, da, lahko. Nato naglo pije in naroči še in še. Ob osmih zaigra orkester. Že po prvih taktih zaboli Pravnika srce, kakor bi ga ranil kdo z nožem. In potem boli ves čas naprej, ne neha. Ves je že pijan, toda rana zija in skeli. — Kaj storiti, vzdahne. — Izgubljeno, si odgovori na glas. Pogini, Pravnik, pogini kakor pes, ki ne uboga gospodarja! Pogleda na uro. Devet je proč, bliža se deseta. — Natakar, natakar, kriči med hrupom orkestra. Plačam! Odhaja naglo med mizami, prerine se skozi gručo, ki stoji tik vrat, in hiti naravnost domov. Ko zagleda hišo, kjer stanuje, ga zgrabi bolečina. Za prsi ga drži kakor s trdo pestjo in tudi za vrat. Svojo pot nadaljuje tik ob zidu in po prstih. Ko išče ključ, ga oblijejo solze. Ne more se vzdržati, zaihti. Odklepa in zaklepa, kar more tiho. V veži obstane tik stopnic, poišče robec, si briše obraz in se usekuje. Kamila še ne spi. Oblečena je v domačo haljo in leži na postelji. Ko ga zagleda, se dvigne, dene noge na tla in sede. Pravnik leti naravnost k njej. V klobuku in suknji poklekne, objame njena kolena in se vnovič razjoka. — Oh, srček moj, oh! Vse izgubljeno ... izgubljeno ... on ... ravnatelj... Kje je svoboda? Pove ji vse, kakor se je zgodilo. 6. Marec je v deželi, spomlad se je že pričela. Danes je sijalo ves dan solnce, bilo je tako milo, mlado, zdravo in toplo, da se je v njem vse smehljalo, gora in dolina, človek in žival. Zdaj je večer, še ves blažen in prijazen, še ves poln tistega toplega smehljaja. Okno Pravnikove sobe je na stežaj odprto. Sam sedi za mizo, elegično podpira glavo, rahlo vzdihuje ter obnavlja svoj žalostni in še vedno skeleči spomin. Pred njim na mizi leži pismo Kamile, ki je odšla tisto noč, ko ji je povedal ravnateljevo zahtevo. Videl je ni več, nemara je tudi več ne vidi. Ko se je zjutraj prebudil, je bil sam. Na mizi je ležalo rožnato pisemce, njeno otožno slovo. Pravnik čita. — Dragi! Uvidim, uvidim. Zaradi mene bi moral pustiti odlično službo, ločiti bi se moral od domačega kraja in najti kje drugod morda ponižujoč zaslužek. Tega ne zahtevam. Pojdem sama, ti pa ostani zdrav in srečen. Grem strašno nerada. Še nikoli nisem tako bridko čutila, kako revna, uboga, plašna punčka sem jaz. Kako se bojim neznanega * brkatega obraza in rdečih, mesnatih rok. Vsa se tresem, ah, strepetati hočem od groze. Rekla sem ti, da še ne vem, ali te imam rada. To ni res. Imela sem te rada od tiste prve noči, ko sem te pripeljala veselega v svojo sobo. Samo enkrat sem prej ljubila. Bil je neki plavolasi komi, toda lep kakor bog. Ali tedaj sem ljubila njegovo telo, njegovo zunanjost. A zdaj ljubim tvojo dušo in tej ostanem zvesta vse svoje življenje. V tebi sem našla tisto, kar so mi dajale prej pesmi. Ti, Bogomir, si moja pesem. Mislim, da bi tekla ta trenotek do reke, zlezla na ograjo mostu in se vrgla v globočino. Ali ti ne veš, kako silno se bojim. Zdaj je zima, šele februar, in voda mrzla, mrzla kakor strup. Moje telo poznaš, ti veš, kako je nežno. In vendar! Gorje, gorje! Morda pojdem! Ptička sem zbudila ravno zdaj — ponoči. Se je silno preplašil. Iti morava, kaj hočeš, ubožček. Frčal je nekam v noč in tako čudno je čivkal. Ce je res, da ostane po smrti telesa duša še živa, pridem gotovo k tebi po zadnje srčno slovo. Potem odplavam v neznane prostore. Ko bi mogla, bi iztrgala zdajle dušo iz prsi in ti jo pustila. Naj gre telo po svetu, to prostaško telo, ki mora služiti za hrano, toda duša naj ostane pri njem, ki ga ljubi. Moj ljubi, moj zlati Bogomir. Ti si zaspal, toda mučijo te nemara težke sanje. Zato postavim rože na nočno mizico k tvoji glavi, da ti bodo dišale in pregnale mračne podobe. Zdaj pojdem in te poljubim nalahko, tako, da te ne zbudim. Zadnjikrat, zadnjikrat. Srečno! S svojo dušo večno tvoja Kamila. Pravnik vzdahne, pogleda na uro in vstane. Zvečerilo se je, zato prižge luč. Danes je povabljen spet prvič po dolgem, dolgem času k ravnatelju. Treba se je preobleči. Stopi nazaj k mizi, spravi pismo v predal in ga zaklene. Potem gre k omari in išče hlače. Oblači se zamišljeno, počasi. Ravnotako odhaja. Pri ravnatelju je vse razsvetljeno. Že na stopnicah sliši klavir in dunajski valček. Ko pozvoni, naenkrat vse utihne. Trije, štirje šume in tečejo po predsobi. Vrata se odpro in najmlajša ravna-teljeva hčerka se igralsko priklanja in govori z resnim, ponarejenim glasom: Dober večer, nezvesti prijatelj! — Mama, kliče starejša, sprejmi izgubljeno ovčico! — Poglejte našega psička, veleva srednja. Tukaj je, za menoj! Sem pojdi! Vidite, kako je zrastel. In kaj že vse zna. Sedi! Mali beli in črnolisasti psiček sede. Pravnik si žalostno misli: Ravno takega je hotela za god Kamila. — Sedi! Prosi lepo! Psiček sedi na zadnjih nogah, drži prednje kvišku in po-mežikuje. . — Priden. Vstani! Daj taco! Tako! Še drugo! Tako. Zdaj pa skoči čez roko! Tako. Priden, ja! Zadaj stoji Gorjač s svojo veliko gornjo ustnico in se oglasi: Škoda, da ni vol. — Zakaj? — Če bi znal vol vse to, bi bilo še sijajnejše. — Pojdimo, vabi gospa, stopimo v sobo. Tam čaka gospod ravnatelj. Pomoli prijazno roko in reče tiho, diskretno: Nič, nič. Ne ženirajte se. Bodimo kakor prej. In tudi gospa ravnateljica najde priliko, da zadosti svoji tihi želji. Pelje ga v možev kabinet in ga posadi na stol. — Saj veste, kaj mislim, prične prijazno. Bilo mi je prav hudo, ko sem čula. Ali ga ni škoda, sem se vprašala. Ali že tedaj sem bila prepričana, da je to samo zmota, zabloda, ki jo kmalu popravite. Kako sem bila vesela, ko sem zvedela, da ste spet vse uredili. Poglej, sem dejala možu, kako hitro zna najti v življenju ravnotežje! Častitam vam, kljub vsemu ste le mož. — Hvala. — Zdaj ste spet sami? — Da, popolnoma sam. — In ona je odšla? — Odšla! — In se ne vrne? — Ne vrne se! — Tako je prav. Gresta v sobo, kjer poje klavir. Pravnik je bled in sede v naslonjač, ki stoji čisto v ozadju tik stene. Boli ga srce, srce. DššD ALOJZ GRADNIK: O ZLATA ZEMLJA ... O zlata zemlja, ki si me rodila, o zlati kamni hišice, kjer streha pokrivala mi je mladost brez greha, ki se je kakor pena izgubila! O mati, ki si v srcu me nosila in ki mi boš edina še uteha v življenju težkem tem, dokler ne neha mi biti srca zadnja, trudna žila! Vse, kar življenje daje, vse je prazno in vse sovražno je, kot ost je trna, in vere ni nobene še med brati. V naročje svoje sprejme nas prijazno in večnoverna je le zemlja črna in nam je kakor hišica in mati. A' PROF. Dr. R. NAHTIGAL: MATIJA MURKO. « Povsem svojevrsten in nov pojav je iz 1.1900. obširni životo-pis prerano umrlega genijajnega slovenskega slavista dr. Vatro-slava Oblaka, štiri leta mlajšega slavijenčevega prijatelja (Knezova knjižnica VI.). Lehko se reče, da nihče ni bil tako v stanu, napisati prijateljski intimno sliko in oceno življenja in delovanja V. Oblaka, od graške filozofske fakultete predloženega prvega univerzitetnega profesorja za slovenski jezik in književnost. S kako ljubeznijo in navdušenostjo je nanizal v enoten red bisere rezultatov Oblakovih preiskav ter jih osvetlil s spretno kritično roko. Tako je napravil iz Oblakovega življenjepisa minijaturno slavistično enciklopedijo, knjižico, ki jo je kot vademecum priporočati vsakemu slovenskemu slavistu. Prof. Murko je namen monografije sam označil na sledeč način (v nemškem ekscerptu iz slovenske bijografije, str. 3): «da pripravi širšim krogom razumevanje za dela filologa, slavistom pa po virih oriše življenje in delovanje odličnega tovariša.» Nemški posnetek je naučno ministrstvo s polnim pravom priporočilo srednješolskim knjižnicam kot čtivo za dijake. Ako se